293. številka.
Trst, v ponedeljek 23. decembra 1901.
Tečaj XXVI
&din c s t
Grlaailo političnega društva ,,Edinoatu za Primorsko.
T edinosti je moč!
Edinost
C an tukrai aa 4an. ruu> aads!) la
riKjikoi. or» 4. ari its^i
za oeto leto........34 »ioa
b pol let« ......... 13 „
7» *etrt leu................S ,
s« n	........	3 kroni
usfnim, • piačs-raU ukor«;.	N» »n-
n^M Dre« orli« t* " n^r' ('nin# *»	g irtv«
»e 9ti»	_
4*0 tobaksrnab t Tnr.u se prodajajo po-ns-tne *teviite prt I it o lin k (3 nvč.;;
uvri Tmii pa po 6 nt'•lirik (4
Telefon Atv. »»70.
Oglaat
s« raćuoaio po vrstah v pelilu. Z.* več-ciauto naročilo s primernim popunio m Poslanu, osmrtnice in javne zahvale do-onafl oglasi itd. se računajo po pogodbe
dopisi d»j ne pošiljajo urednlfttvu Nnfranrovani dopisi se ne wi-r«u*majo HoOpifi se ne -vračajo.
Kafočuinu, reklamacije lu upi**« spre* Js na apravništvo. Naročnino »•• ourias« j« plnČevaii loco 1'rsl.
lr*dalAtiu In tiskarna ae uulmjala *
aih-i OarisitiH Siv. 1*2. IpramlMl«, !■ *» rejeuiaeje luserat<»7 v uliei Moli« p ccoko 5tv. .'i, II. nadeli.
izdajatelj is odgovorni urednik Frac O o d n i k
Lastnik koneorcij lista „Rdinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost1* v Trstu
Govor
mestnega e v e t. 'I r.a K v li a r a v sobotni « e j i tnest. p veta tržaškega.
Y »hotni seji mestnega sveta tržaškega je svetova e<* dr. Rvbar povoril v splošni razpravi o občinskem proračunu za bodoče leto približno ta ko-le:
Predvsem se mi je pritožiti radi pomanj-kanja dolžne obzirnosti do nas svetovalcev, kar sera konstatira! že o drugih prilikah, ko je šlo za kolikor toliko važne predloge.
Danes predloženi proračun nam je bil dostavljen komaj v sredo, torej komaj tri dni pred razpravo, ki je bila določena za dana- 1 šnji dan. Sedaj pa vprašam, kako je mogoče v treh ali prav za prav komaj v dveh dneh natančno preštudirati tako važno delo, kakor je proračun, ki sestoji iz nič manje nego 57 strani in ki obsega račun v skupnosti od nič manje nego 20,023.950 K.
Kako se more zahtevat', da bi mi, ki nismo v to plačani svetovalci, temveč moramo vi s dan delati, da se preživljamo, ponavljam. da hi mi v samih dveh dneh mogli natančno pregledati in presoditi posamične postavke proračuna, da bi istega primerjali z rezultati prejšnjih let in da bi slednjič izrekli pravično in utemeljeno sodbo, da tako ne oškodujemo davkoplačevalcev, katere nam je čast zastopati in kateri z vso pravico zahtevajo od nas največje pazljivosti o trošenju novcev, ki koncem Koncev niso naši, temveč so žulji naših volilcev.
Položaj nas, slovenskih svetovalcev iz okolice je toliko težavnejši, ker smo, kakor sem se že večkrat pritoževal, izobčeni od vseh pripravljalnih del. Mi nismo ne v delegaciji, ne v odsekih ter smo popolnoma v temi giede vseh pripravljalnih del, ki se vrše za kulisami , da se ]>otem predlože v splošni seji.
Naglica, s katero se vedno določujejo razprave največje važnosti in ki nas postavlja v nemožnosr, da bi mogli predmet dobro preštudirati, mogla bi nas pripraviti do sumnje, da določitev silno kratkega časa med uručenjem predloga in razpravo ne izvira samo iz golega slučaja.
Danes nečem sicer priti do takega sklepa, ali da bo enkrat temu koner, dovoljujem si
prositi gospoda župana, naj bi poskrbel, tla bi se, vsaj tako važni predlogi, kakor je proračun, dostavljali svetovalcem najmanj en teden pred razpravo v zbornici.
Upam. da se ne bo zahtevalo od nas, naj hodimo študirat proračun v onih 14 dneh, ko je isti javno izložen ljudstvu na uj>ogied.
Sedaj pa si hočem dovoliti nekoliko opazk k proračunu za 1. 1902, ki nam je za božične praznike donesel lepo iznenađenje več nego dveh milijonov primankljaja in štirih novih občinskih doklad.
Da davkoplačevalci ne bodo posebno veseli takega proračuna, tega si ni težko misliti ; in dozdeva se, da tudi finančni odsek ni bil nič kaj zadovoljen ž njim, vsled česar skuša na vsaki način, da bi pomanjkljaj zmanjšal in da bi preprečil zvišanje doklad. Ta prizadevanja finančnega odseka so vse hvale vredna, ali, po mojem menenju so tozadevni računi večinoma zgrešeni.
Tako je n. pr. magistrat proračunil čisti dohodek mestne plinarne na 600.000 kron, a finančni odsek je istega zvišal na 7(X).(>00 kron. Jz bilance od 1. 1900 pa je razvidno, tla je bil čisti dohodek mestne plinarne tudi proračunjen na <>00.000 kron. a je, kakor kažejo sklepni računi, v resnici znašal samo 4ti8.l>28 kron in Ii0 st., torej komaj nekaj nad polovico od svote, ki se je sedaj postavila v proračun.
Dalje je magistrat za javno razsvetljavo proračunil 270.000 kron, a finančni odsek hoče te stroške znižati na 230.000 kron, medtem ko sam trdi, da se stroški vedn-» večajo.
Finančni odsek je za ta svoj račun vzel za podlago povprečne izdatke zadnjih treh let, kar pa ne velja, ker tu ne gre za kako trgovinsko podjetje, ki je že dospelo do vrhunca svojega razvoja, temveč gre za mesto, ki raste od dne do dne ter se raz-merno višajo tudi stroški za javno razsvetljavo. Dovoljujem si tu tudi opozoriti na fakt, da se je tudi v tekočem letu razširila javna razsvetljava in je torej izključeno, da bi se stroški za isto mogl' znižati.
Na vsaki način pa moram omeniti, da si finančni odsek sam sebi nasprotuje v kalkulacijah. Med tem, ko niža stroške za razsvetljavo, pa pričakuje, da naraste pristoj-
bina, ki jo plačuje društvo Traimvav, in motivira to svojo trditev »z ozirom na veliki razvoj...«. Meni se pa dozdeva, da tega razvoja ni opažati samo na Trarmvavu, temveč na vseh institucijah, ki so v zvezi z naraščajočim številom prebivalstva.
Z resničnim obžalovanjem pa sem razvi-del, da hoče finančni odsek znižati izdatke za razširjenje isterske ceste in za pričetek nove škorkljanske ceste.
Res je, da si občina z izločenjem teh stroškov prihrani lepo svoto, a tukaj gre za dve zelo nujui in važni napravi, in posebno kar se tiče razširjenja nove istrske ceste, ne verujem, da bi eksproprijacija zemljišč mogla za jedno celo leto preprečiti zapričetek. Tukaj gre za dve cesti, kateri za.iteva ljudstvo dan za dnevom, in izreči moram jedenkrat jasno, da, ako posojilo od 1. 1899 ni imelo služiti za taka dela največe važnosti, bi bilo pač bolje, da se ni to posojilo nikdar najelo.
In res je v seji dne 10. junija 189*.!., ko je šlo za glasovanje prve emisije posojila v znesku 6 milijonov goldinarjev, dr. Ve-nezian med deli, ki se imajo najprej napraviti, omenjal tudi skorkljansko in istrsko cesto. Posojilo se je vzelo, a od onih cest ni videti niti zamenja, čeravno je že porabljeu najveći del onih milijonov!!!
Ničesar se ni storilo in ničesar se noče storiti.
Posebno mi, okoličanski svetovalci, moramo zopet ponavljati že tolikokrat izrečene pritožbe.
Zelje okoliČanskih prebivalcev so naj-skromnejše, ki si jih moremo misliti in obstajajo v zahtevah: kakega napajališča, kakega vodnjaka, poprave pokopališča in k večemu gradnje kake ceste, katere potreba je pripoznana od vseh kompetentnih faktorjev.
Kljubu temu pa ostajajo te želje vedno le pobožne želje in fakt je, da se v nobeni kraški občini ceste ne nahajajo v tako groznem neredu, kakor v naši okolici ! Kdor se hoče prepričati o tem, zadostuje mu, da gre jedenkrat po cesti, ki vodi do pokopališča, ali po oni, ki vodi v Rocol.
A kljubu varčnosti, vpotrebljevani na slabem mestu, raste deficit {primanjkljaj) od
leta do leta. Sklepni račun za leto 1900 končuje s primanjkljajem 3,561.286 kron in 27 st., proračun za leto 1902 pa nam zopet kaže primanjkljaj 2,022.850 K ; a konstanten primanjkljaj se ne opaža samo v izrednem, temveč tudi v rednem delu proračuna.
Ako se bo nadaljevalo na tej poti : ali se dovede občino do baukerota, ali pa se bodo morali davkoplačevalci tako obtežiti, da jim ne bo mogoče niti živeti.
Kaj je torej storiti ?
Izvedel sem, da se je pred 10 ali 12 leti izvolil poseben odsek, ki naj bi bil študiral vprašanje, v čem bi se moglo kaj prihraniti, da bi se odpravil stalni primanjkljaj. Dozdeva se, da ta odsek ni dosegel velikih vspehov, če je sploh kaj storil.
Jaz bi svetoval, naj bi se vnovič izvolil tak odsek.
Da so pa prihranki možni, je prav lahko i dokazati. Opozoriti hočem samo na jedno i stvar. V proračun je tudi postavka 260.U00 K za srednje šoie. Nisem nasproten tem šolam, i Ali — kakor so povdarjali tudi govorniki na shodu v »Politeama« — morala '»i te šole vzdrževati država in ne občina. Pred leti pa je bila država pripravljena vsprejeti te šole v svoje oskrbovanje, a občina je bila tista, ki ni hotela privoliti v to. Nočem preiskovati vzrokov takega postopanja mestne , občine, ali dozdeva se mi, da sem jih uganil. No, kljubu temu moram konstatirati, da se v Istri in v Trentinu nahajajo italijanske državne srednje šole in vendar niso dijaki, ki izhajajo iz teh šol, nič manj narodni, nego oni, ki so dovršili občinski laški gimnazij ali realko v Trstu. Aii naravno je, da se prihaja do takih uničujočih rezultatov kakor sta zaključni račun od 1. 1900 in proračun za 1. 19U2, ako se tudi v meBtno upravo uvaja politika 1
Sedaj hočem podati nekoliko opazk o naši bodoči taktiki. 3li bi bili T oktobru jako lahko dosegli razpust mestnega sveta, kar je dobro znano gotovo tudi gospodi od večine! Ali mi nismo hoteli s takim činom napraviti usluge gospodi od večine, ker smo bili prepričani, da nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očito. In evo, došli : smo do zaključnega računa za
P o n I, I 8 T E K 3«
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bukovlč. —
Naslednjega dne so se sešli pri zajutrku. Pogovor se je zasukal tudi na pokojno hčerko oziroma sestro Henrijeto. In s tako toploto, ki je pričala o naidejalneji bratski ljubezni, je govoril mladi vojak o svoji blagopokojni sestri ! To ga je še bolj omililo Lavri. Ali, ako !>i bil kdo posebno opazoval, opazil bi bil, da je tudi raiadeničevo oko večkrat počivalo na — Lavri. In ko sta se srečavali njiju očtsi, čutila sta nekaj, kar je bilo tako nekam čudno in česar si nista vedela tolmačiti.... rinigi Edvard, ali te hoče res ta mladi gardist iztisnili iz srca tvoje oboževane Lavre ? !
Tako je tninolo par dni : ob skupnih razgovorih in sprehodih. Necega dne ie mladi vojak zaprosil Lavro, da-li bi ne privolila, da bi šla skupno na sprehod po vrtu ? A da govorimo resnico: Lavri je bila ta ponudba neprijetna. Vznemirila jo je in v srcu se jej je oglasilo nekaj, kakor neprijetna slutnja. Ali odreči si vendar ni upala. Privolila je torej Odšla sta na vrt. Ali stopala sta jeden poleg druzega kakor obnemela. Ni iz njegovih ni iz njenih ust ni bilo besede. Bdi so to inučni trenotk: za oba. Njemu je bilo mučno, ker
ni vedel povedati, kar bi hotel, njej, ker se je bala, da bi govoril kaj, kar bi jo moglo spraviti v skrajno zadrego...
Da stori konec tej muki, je začel mladi mož govoriti o svoji pokojni sestri ; pripovedoval je — in tu mu je zvenel glas resnično, iskreno — kako rad, iz srca rad, je imel to sestrico svojo...
* *
Prišla sta kraj potočiča, ki je — po svoji navadi — žul>oreI in valil svoje valčke. Tu se je zgodilo, česar se je Lavra bala... Mladi mož jej je povedal, da si je osvojila njega srce...
In Lavra? No, ona je storila, česar je bilo pričakovati od nje, storila je, kar je bila uolžna svojemu Edvardu. Povedala je mlademu vojaku odkrito in brez okolišev svoje
razmerje do Edvarda...... In slednjič je
vskliknila :
—	Gospod ! Bi-li vi mogli ljubiti dekle, ki je prelomilo dano besedo ? !
Morda misliš, čitateljica, da je to obvestilo po trlo Edvarda in da je jel peti pesem žalostinko na grobu svojih strtih nad?! A ne ! Marveč je govoril dalje, možki, srčno :
—	Gotovo ne. Ali pa ste uverjeni, da to, kar si vi tolmačite, kakor ljubezen do Edvarda, ni bilo druzega nego tisto naklonjen je, ki često spaja mlade ljudi, ki so skupaj vzrasli iz otroških let?!
Lavra se je zamislila... Na to stran ni še nikdar razmišljala svojega razmerja do Edvarda! Pa Če bi bilo res, kar je rekel mladi mož tu poleg nje ? !
Mladi mož je bil dovolj psiholog, da je kmalu uganil, kaj se giblje v dekličini duši...
I
—	Čujte — je spregovoril — blaga gospica, aH mi dovolite, da vam stavim predlog, po katerem se izognete toliko nevarnosti, da bi vam očitala vest, da ste prelomili dano besedo, kolikor nevarnosti, da bi
j — kri *.-o tolmačeči si svoje čutstvovanje do Edvarda — zašli v zvezo, katero bi občutili pozneje kakor trdo, tiščečo spono?!
Povesila je oči v tla in zašepetala:
—	Prosim, govorite!
—	Vi se povrnete k svojemu očetu. Tam se gotovo snidete zopet z Edvardom in boste imeli dovolj prilike, da se prepričate popolnoma o nravi svojega razmerja do Edvarda. PuBtite, naj poleg srca pride do glasu tudi vaš razum !! In če vam bo3ta po primernem času srce in pamet govorila, da je res E.ivard mož, doloceu vam za sodruga in zaščitnika v življenju, potem storite, kakor je božja volja...
Lavri je bilo izvojevati hud duševen boj... potem pa je rekla tiho, vsa zalit.1 z rudečico v obrazu :
—	Gospod, vi ste blag človek !
To izgovorivši mu je ponudila roko, a on je rekel čutom najskreneje hvaležnosti :
—	Sedaj pa mi morate dovoliti še jedno vprašanje.
—	Prosim.
—	In če bi vam srce in pamet govo-1 rila, da ni bilo tako usojeno, ter da vam je | Edvard le blag in mil prijatelj iz mladosti,
ae pa____ ali...... se____ smem zglasiti
>zopet.. . ?
Pogledala je milo, proseče, češ, čemu ! da jo muči toliko. A tudi on je pogledal njo proseče in v milini pogleda mu je govorila duša svoj govor... ljubezni. In ta pogled je bil zmagonosen. kajti šepnila je:
—	Zglasite se...!
*
* #
Prišel je dan odhoda. Stari Beaufler je bil obveščen o vsem. Mejsebojne vezi med očetom in sinom so bile tako iskrene, tako zaupne, da je ni bilo nobene in ni najmanje skrivnosti meti njima... In če je kedaj kateri oče odobraval odlok svojega sina, ga je to pot. Veselega srca je dal sinu dovoljenje, da je Lavro spremil do Avignona. Sl*ečno sta dospela tjakaj. Tu sta se poslovila. Se enkrat sta določila vse in obnovila svoje obljube. Vsprejela je tudi njegovo povabilo, da ga obišče v družbi očeta, ako se u veri,
tla mu more in sme pokloniti svoje srce.
*
* *
(Pride še.)
1. 1 *.♦♦><» i n d o ji r o r a čuna za L 1902, katfrilt >kupni deficit /naša nad •"» milijonov kron.
Mi nI ^venski zastopniki ustopili smo l. 1900. v inesini svet z miroljubnimi nameni, nismo hoteli tirati politike, ne uprizarjati demonstracij ter še manje žaliti občutljivost laškega dela Trsta. temveč hoteli smo le sodelovati za blagostanje tistega Trsta, čegar del smo tudi mi.
Več1 na pa nas je odbila, nismo bili izvoljeni ne v delegacije., ne v noben važen odsek, nav predlogi »o ne vedno odklanjali in še c*»i<» tisti redki, ki so bili vsprejeti, se niso izvršili.
Storiti hoćemo se zadnji popku s. stavili bo demo več predlogov v korist svojih v o I i 1 c e v. A k o se nam ponesreči tudi ta poskus, pot em n e opustimo nobene u g o H ne prilike, da bomo brez v s a e e g a obzira Kritizirali vse, kar h o izzivalo n a kritiko — in tega ni ravno malo.
M -ino neprijatelji italijanske narodnosti, i:r.iino, mi spoštujem * isto in se divimo n •• -iavi v zgodovin: in kulturi Mi si žrii: o ^jKirazuml'enja	složnega dela
mestu v blag<r in se nadejamo, da se tudi laško ]'!«■'••> bistvo Trsta leonečno prepriča o tem.
W. 1 «r pa b.»mo pobijali tiste, ki bodo1 naspr. :« - n i d«-ezaniu tega našega idejala in HD'i j»r<Mn i-uni, da z nami !>osta Bog in naše dobro pravo.
-
Politični pregled.
V TE&TU. dni? 2H. decembra
Uprava v Dalmaciji.	pred ne-
koliko ra-i je krožila po i:*tih govorica, da se eiv Ina uprava v Dalmaciji loči od vojaške. , i e, kakor znan,/, \ omaški j>oveljnik za D- ai i«* i ob enem tudi c. kr. namestnik. Zdi se, «: rečena vest, kateri so s prvega — kak<>r - navada — oporekali, vendar ni bila brez v-ak*- podlage. Kajti vzdržuje se trd-Ttat ' . Po novi uredbi k »i oila v Zadru ei*rloafc' ;.ra\a za vso Dalmacija, vojaška bi se pa t 17. ii.!a. Zuder, Šibenik in Split bi se združili z B«suo. Dubrovnik in Kotcr pa s Hercee »v rn». 'J ako ured i »o tla je nasvetoval že ]m k. general J »vanov c. Peveljništvo za Dnbrovn k, Kotor in Hercegovino bi bile v Dubrovij mi. Ako se te vesti uresničijo, bilo bi to v» - » znamenje za • od«-čnost Dubrovnika, teb Aten slovanskih !
Česko-nemške konference. Nasproti vestem p<» listih, da bodo na predstojećih češko-u-tnkonferencah razpravljali o zo-petnem u vedenju češkega notranega uradnega iezika, i -.r naj bi bilo v odškodnino za a-redno zaokroženje okrajev kakor je žele Nemci. i-ivbajo češki listi od inspirirane strani, da, če je res. da se misli dati konferencam taka vsebina, ježe d a n e s gotovo. da kon terence ne bodo imele n i k a k e z a v s peha! Zastopniki uaroda češkega so že opetovano izjavili, da zopetno uvedeni-- "-eškega notranjega jezika ne more biti predmetom kakoršnjegakoli pogajanja, ker to ni objekt, za kateri bi bila možna kaka odškodnina. Pa tudi dovoljenje Cehov v narodno za<'kroženje okrajev po nemški želji je izključeno.
Tor» i : nič kaj dobra prognoza.
Rusi in Poljaki, Nemci igra; • menda ▼ aferi vrešenskega barbarstva ul >go proroka Biieama, ki je šel tja. da l»i proklinjat, a je moral blagoslovi jati. Ob jedno slovanskih vej so zastavili sekiro, a zdi se, da so s svojimi luahljaji !e jeli proganjati črva, ki je razjedal deblo dreve-a. Rana na slovanskem* drevesu je bilo do f»edaj razmerje med Rusi in Poljaki. Neprijazno, hudo razmerje to, še usodneje za Slovaustvo nego pa ono med Srb in Hrvati. No, barbarstva v Vre-šenu morila ne ostanejo brez dobrih posledic ravno ozirom na razmerje mej Poljaki in Rusi, M smo žc konstatirali veselo dejstvo, da se ie ruska javnost ob tej aferi odločno postavila na stran Poljakov. A to ne le v noviuah, arnpak ceio tudi v trgovinskem življenju. Rus so tu pa tam celo pretrgali kup-čijske zveze z Nemci. U meje	da tako
vedenje ru^ke javnosti ni moglo ostati brez utiša na poljsko javnost. Temu utisu se niso mogle odtegniti niti najkonservativneje |»olj-ske novine, ki so — zlasti glede na razmerje do Ru-iif — najortodoksneje poljske. Simpto-matiČno je vsakako, ako celo »Času«, ki je glasilo poljskega »kola« v parlamentu — tistega -kola«, ki	kar noče zavrteti v
slovanskem zmislu — pišejo iz Vaišave tako-le : Nikdar še se niso ruske novine v Varšavi pozdravljale z — v e č i m i simpatijam i, nego danes, kajti iz vsake beseda o vrešenski aferi govorita nedvomna simpatija i u objektivno pri pozna vanje postopanju vrešenski h otrok. Tem povodom nahajamo v ruskih listih besed, katerih bi v predalih vašega »Časa« niti ne smeli reproducirati. S kakimi občutki je ruska javnost vsprejela te dogodke, o tem naj priča tudi dejstvo, da so mnogi ruski častniki poklonili prispevke za vremenske žrtve, seveda iacognito. Njim je bilo do tega, da pomorejo žrtvam, ne pa, da provocira j o.«
Dal dobri Bože, da bi se ta proces j spoznavanja dalje razvijal, da se enkrat i Slovaustvo zložno postavi v boj proti skupnemu sovražniku.
--I
Tržaške vesti,
Šolsko vprašanje tržaško. V seji /.bor- :
niče poslancev dne IG. decembra so poslan c Spinčić in tovariši uložili interpelacijo radi šolskega vprašanja v Trstu.
Uvodoma pravi interpelacija :
»O vprašanju vstanovljenja slovenskih ljudskih šol v mestu Trstu spregovoril je na zborovanju političnega društva »Edinost« v Trstu dne 1. decembra t. 1. odvetnik in člen tržaškega mestuega sveta dr. Gustav Grego-rin tako natančno in s t v a r n o, da podpirani smatrajo umestnim prinesti njegov odnosni govor na znanje drž. zbora in c. kr vlade.«
Potem sledi govor dr.a Gregorina dobesedno. Zaključek interpelacije pa se glasi:
»Ker se vprašanje ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Trstu, kakor je :iz rečenega razvidno, vleče polnih 17 let, namreč od leta 18*4., ko je 1429 starišev slovenskih iz mesta Trsta, skupaj s političnim društvom »Edinost«, prvikrat uložilo prošnjo na mestni Hvet r.-.i ustanovitev slovenskih šol v Trstu za 700—800 otrok, ker stariši niso opustili svoje odnosne zahteve, ampak jo Še več ua-glašajo, in ker se število slovenskih otrok ni zmanjšalo, ampak povečalo vsaj za 1000:
ker je mestni avet tržaški v svoji seji dne 10. decembra 1884. 1. šel preko rečene prošnje na dnevni red, in sicer brez vsakega obrazloženja: ker je isti mestni svet gledč ponovne prošnje, napravljene leta 1892. naravnost na c. ter. namestništvo, in dobljene od tega na sporočanje, sklenil v svoji seji dne '2'2. maja 1894. 1., da isti nikdar ne dovoli. da ^e v okrožju mesta ustanovijo šole se slovenskim učnim jezikom in da se bo isti se vsemi sredstvi upiral proti tem šolam ter čuval svete nedokljive pravice, katerih varovanje da inu je poverjeno ; in ker je isti mestni svet v svoji seji 14. aprila 1897. leta potrdil svoje tozadevne sklepe, izjavivši, da nikoli ne dovoli, da se v okrožju mesta Trsta ustanove in vzdržavajo na stroške mesta šole z naučnim jezikom, ki ni itali-
i
janski ;
ker je c. kr. namestništvo u tok proti rešitvi prve prošnje, uloženi dne 6. januvarja 1885. L, svojim odlokom 5. julija 1887. 1., torej po dveh in pol letih odbilo, ptiznavši sicer, da je v okrožju mesta tržaškega potrebno število slovenskih otrok dolžnih pohajati šolo, a sklicevaje se na okolnost, da v trž. okolici obstoje slovenske ljudske šole, ki niso odda-! ljene 4 kilometre od mesta : ker je isto c. k. namestništvo utok proti rešitvi ponovne prošnje z istih dozdevnih razlogov, zavoljo kilometrov, svojim odlokom 1. julija 1894. leta odbilo ter se tudi tretjič potem, ko je bil njegov odlok po c. k. ministerstvu bogočastja in uka uničen, isreklo v istem zmislu, skli-eujč se zopet na kilometre in dodavši temu zvojemu modremu razlogu še modreji nazor, da y<> ljudsko štetje normativno za ustanovljenje narodnosti, oziroma tudi pravic, združenih ž njo ;
ker je c. kr. ministerstvo bogočastja in nauka utok, uloženi pri njem proti odloku c. j kr. namestništva od dne 5. julija 1887. leta j iz formalnega dozdevnega razloga odbilo; ! ker je isto c. kr. ministerstvo utok proti od-I loku c. kr. namestništva od 1. julija 1894. 1.
v toliko uvažilo, da je uničilo ta odlok c. k. S namestništva in ukazalo nove poizvedbe, iz-i razivši načelo, da se nima gledati samo na kilometre, ampak tudi jna potrebo šolskega pouka; in ker utok, uloženi dne 7. julija 1899 proti j tretjemu odloku c. kr. namestništva, čaka še danes na rešitev ;
ker so Slovenci v Avstriji narod jedna-kopraven drugim narodom in je njihov jezik: v Trstu običajen, ter ima kakor taki po pozitivnih ustanovah zakonov pravico zahtevati, da se njihovi otroci poučujejo v njihovem slovenskem jeziku;
in konečno, ker je naučna uprava dolžna skrbeti, da se zakoni ozirom na šolstvo vršijo nasproti vs*,m narodom ;
dovoljujejo si podpisani postaviti do ekscelenee g. ministra bogočastja in nauka sledeče vprašanje:
»1. Ali je YTaša Ekscelenca voljna brez daljnjega zatezanja rešiti utok, uloženi na visoko c. kr. ministerstvo bogočastja in nauka dne 7. junija 1899. 1. glede na ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Trstu ?
2. Ali je voljna storiti konec nečastnemu dejstvu, vsled katerega se na tisoče in tisoče državljanov, k i vršijo ! svoje avstrij. državljanske dolžnosti, krati skozi desetletja, ol> vseh temeljnih državnih in drugih zakonih in ob vseh do- j tičnih prošnjah, pouk v njihovem jeziku, ter ukreniti nemudoma p o - j t r e h n o, d a s e v Trstu ustanovijo slovenske ljudske šole, naj si bo na stroške mesta-dežele, v katere blagaj.ie plačujejo meščani- de-želani slovenske kak<^r oni italijaaske narodnost, za katere poslednje mesto-dežela vzdržuje italijanske ljudske šole; naj si bo na troške države — ako ista nima j moči, da bi obvezala mestni svet tržaški na vršenje njegovih dolžnostni nasproti slovenskim meščanom deželanom — v katere blagajne plačujejo ravno tako državljani slovenske kakor oni nemške narodnosti, za katere država vzdržuje nemške ljudske šole v Trstu. Dunaj, 10. decembra 1901. Spinčič, Borčič, Vukovi<5, Dr. Žitnik, Žičkar, Dr. Ploj, Dr. Ferri, Dr. Zaflron, Dr. Hruban, Dr. PantUček, Dr. Heller, Dr. Slama, Bar-\vinski, Šupu k, Povše, Pfeifer, Plantau, Robič, Perič, Biankini, Dr. Ferjančič. Dr. Začek, Dr. Gregorčič, Pogačnik, Dr. Klaić, Dr. Dvk, Dr. Kramar. Dr. Herold, Jaroš, Sokol, Svozil, Dr. Gladv4w>wski, Dr. Pražak, H >lansky, Vvchodil, Breznovskv, Dr. Stojan, Veneajz, Gabršček, Dr. Šušteršič, Dr. Pacak, Dr. Brzorad, Maštalka, Šratnek, Dr. Šilenv, Po-spišil, Konig Dr. Rvba, Karbus, Brdiik. Krivični napadi. Prejeli smo in objavljamo :
»Slovenski Narod« piše v svoji »obot::i številki mej drugim :
»Podgornik je kot človek vse časti vreden, ali kot politik je s svojimi teorijami doživel največji fiasko. Živel je dolgo časa tu v Trstu iu izdajal »Slovanski Svet«, trudil *e je na vse načine, da bi se slovenska politika na Piimorskem uravnala po njegovih teorijah, a bilo je brez vspeha. Za časa njegovega bivanja se je začela akcij a z a prestop v p r a v o s 1 a v j e. A v s peli te akcije ? Prestopil je kak (Tu je izpuščeno ime, ki je navaja »Sloven ski Nar.« ; izpuščeno ravno iz razlogov navedenih v posnetku, ki ga prinašamo v notici »Nelep način bojevanja«. Op. ur.) sicer pa se je ta akcija končala z velikansko b 1 a m a ž o.
Na to in resnici na ljubo konstatujemo nastopna dejstva :
Ko je bila v cerkvi sv. J usta slovenska propoved odpravljena,je bilo nastalo med tržaškimi Slovenci, i zlasti pa med delavskimi sloji, j silno ogorčenje V tem ogorčenju je sklenilo več njih, da prestopijo .v pravoslavje. Med istimi sem bil tudi jaz.
Nekega dne nas je šla šestorica k gosp. Podgorniku, da čujemo njegovo menenje o i naši nameri. G. Podgornik pa nam je, zaČuvši našo željo, odločno odsvetoval ne le od prestopa v pravoslavje, autpak sploli od vsaeega koraka na verskem polju vse dotlej. dokler ne pridemo, in sicer v spo-ra/umljenju z Rimom (!!!) <lo Cirilo-Mctodijske cerkve, oziroma do slovenskega bogosluženja v zvezi z Rimom !
Zajedno nam je zatrdil, da hoče delovati z vsemi svojimi močmi v dosego tega namena, ker vidi — kakor je zatrdil — v tem glavno jamstvo za obstanek našega naroda v teh krajih.
In da sem odkritosrčen : od gosp. Pod-gornika smo odhajal: silno razočarani, skoro ogorčeni, ker smo se čutili kruto pre-varjene v svojih pričakovanjih. In če se že sploh hoče govoriti, da je g. Podgornik kaj posegnil v tisto gibanje, treba pa govoriti
resnico, da je je po svoji moči pre-preČal.
Gospoda okolo »Slovenskega Naroda« vidijo po tej suhi in nagi resnici, ki sem jo navedel tu, kako krivico delajo g. Podgorniku, ako ga označujejo kakor nekega voditelja gibanju za prestop v pravoslavje. To treba glasno konstatirati, da se enkrat neha govoriti o Podgorniku kakor kakem agitatorju za pravoslavje.
Nadalje konstatujem, da se vodilni krogi v Trstu niso čisto nič brigali zu naše gibanje kamo-1 i da bi nas bili vspodbujali!
Napadi na g. Podgornika nas bole tem bolj, ker srao se baš mi uverili, da je to mož odkritosrčen, ki vsikdar govori, kar misli ;n ki nikdar ne govori enega, a misli drugo.
Mi smo prestopili v pravoslavje v ogorčenju svojem radi cerkvenih razmer, ki so zavladale v 1 rstu, ne pa vsled kake »akcije«. Prestopilo nas je kakih trideset. In ta tnde-setoriea se čutimo po vsej pravici užaljene, ker »Slovenski Narod« — r. namenom, da bi nas glede našega poštenja, svetu kazal v neugodni luč« — navaja neko ime....
Kako naj bi imenovali tako postopanje ?!
F r a n K r a v o s.
Božičnica v Rocolll. Ob skrajno neugodnem vremenu — lilo je kakor iz škafa — smo se podali včeraj v Rocol, prepričani, da se božičnica odloži, ker si nismo mogli niti od daleč misliti, da hi ob takem vremenu, po burji iu dežju, celo odraščeni hoteli iz-pod strehe, kamo-li nežni otročiči ! No, motili smo se temeljito, kajti, ko smo stopili v dvorano, je bila i^ta že — napolnjena ! In kar nas je veselilo najbolj: napolnjena po domačem rocolskem občinstvi?.
Iz mesta nas je bilo le malo, ali pričakovali nismo niti toliko ! Veselica se je vršila ne samo v veliko prisrčno zadovoljnost otročičev, ki so res zaslužili darilca, ampak tudi v neizmerno radost starišev iu vseh odraščenih ! Kar na licih si jim čital ganotje in srčno radost na vsetn, kar so videli na svojih otročičih ! Moralni vspeh božiČnice je bil naravnost diven, in ga mora ceniti tem više, ako pomislimo, da st» bila v Rocol u še pred par leti skoro sama mrtva srca....
Nadejamo se, da dohi »Edinost * podrobneje poročilo iz spretnejega peresa. A jaz si ne morem kaj, da ne bi častital gospiei vrtnarici Tončiki Oargovi na toli sijajnem vspehu. Kakor ustvarjeni je ta gospica za vzgojo naših otročičev in preko teh tudi — starišev. Prav res, vsi navzoči smo bili ganjeni do solz! Zato zahvaljujemo gospico Oargovo prav iz srca. Bog blagoslovi nje nadaljnji trud!
Tudi goslarjem gre vsa hvala ; zadovoljili so popolnoma in lepo spopolnili vspo-red tega res božičnega veselja.
*
* *
Samomor ali ubojstvo ? Na leomisarjatu v ulici Scussa, se je predstavil sinoči ob 7. uri 31 - letni Antou Chirieo, stanujoči v ulici deli' Acijuedotto št. 34. Tam je prijavil, da se je njega žena ,Yincenca zaprla v svojo sobo ob 4. uri pop. iu da nikakor noče odpreti na njega klice. Podavši to prijavo je mož odšel v svojo prodajalnico sadja na Ac<iuedotto, inšpektor Rudolf pa se je podal na prej označeno mesto in je pričel trkati po vratih sobe gospe Vi-icence. V tem je prišla blizu gospodinja hiše iu je dala inšpektorju drug ključ sobe s katerim je odprl vrata. Vstopivšema se je nudil grozen prizor. Gospo sta našla oprto ob posteljo ter vso okrvavljeno. Pri njej je stal veliki kuhinjski nož. inšpektor je hitro poslal po zdravnika z zdravniške postaje, ki je tudi kmalu prišel na lice mesta, ali ni mu preostajalo drugega ! nego da je konstatfral nastopivšo smrt. Chirieo je imela globoko rano na desnem kraju i vratu. Inšpektor Rudolf, je doznal, da sta imela zakonska Chirieo včeraj popoludne velik medsebojni prepir; radi tega je dal i poklicati nroža pokojnice, katerega je takoj na mestu začel izpraševati. Chirieo je odločno tajil, da bi bil imel prepir se svojo ženo ter je izpovedal, da sta se sprehajala do 4. are pop., potem da je ostavil ženo, ki je bila izjavila, da gre počivat. Šla da je v nje sobo. Pri pokojnici so našli veliko svoto denarja, t. j. 2500 frankov. Na lice mesta sta prišla po potrebne podatke viši komisar Pertot in policijski nadzornik Richtig. — Ob 9. uri je prišla na kraj nesreče, tudi sodnijska komisija. Ko je Chirieo zagledal svojo ženo, spustil se je v grozen jok. Truplo pokojnice so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Ker je vsa ta stvar nekako nejasna, so Chirica odveli v zapore. — Pokojna Vincenca Chi-
rico je bila vedno nervozna. Dvakrat že je bila hotela iavršiti nainoinar, ali k<> jo vsikdar rešili, Predčasom je napravil Chirico prošnjo na sodnijo za loeenje, ali j*» je odmaknil. Ni dolgo temii, ko je pokojnica grozila svojemu možu da ga usmrti z nožem in radi tejra je bila aretirana. ^To smo javili tudi mi o svojem času i.
Dražbe premičnin. V torek dne 24. decembra ob 10. ur; pred pol u dne se bodo vsled naredbe utk. c. kt. okrajnega sodišča zr„ civilne stvar: vrši,« sledeče dražbe pnem'č*»in : Čarl>o!a zgornja <J0t», oprema v zalogi ; ulica Madonna del Mare 12. kovaška oprema; uli'»a Acquedotto 42a, rezbarski predmeti; uli<*a Valdirivo :>, mizarske klopi ; <>b 101/, uri: ulica S. Giovanni 4, raoka ; ulica del H' Scbetto šivalni stroji ; ulica deli' Istria 310 in trtr della Vallc 2, mizarske klopi in pohištvo; ob 11. uri: Korzo 23, pihalke, galanterije, palice, oprema v zalogi in razno: ulica Ponziana 16, hišna oprava: ulica del Monte l.">. tehtnica in oprema v zalogi ; ulica | Petrouio 1, hišna oprav« ; ob 12. uri: u";caj della Stazi one (fondo Panfili), bicikli in o|>reraa mehanikov: ob 1. uri pop. : ulica j Uossetti Hi. hišna oprava.
Vreirecsfcl ratnik. Včeraj: t»>t»-^r ; ob 7. uri zjutraj 10°.l ob 2. ur pop.»l'> ^ 1 15«;{ C * Ti»*om«rob 7. ur; zjutr&j 747.0 — Danes plim* ob 7.20 predp. i a oo '.♦.O*.« p<.p.; ose k h ob 1.40 predpoiudne in o:> 2.26 * popoiurSne,
Gospode sotrudnike prosimo oprošče-n;a, ako -mo danes zoj>et morali izpustiti to in ono. Tudi poročilo o zelo zanimivi seji mestnega sveta srno morali odložiti za jutri in prinašamo danes le glavni govor dra. Rvhara. Ne moremo si pomagati : omejeni prostor je naš tiran.
Slovenska dekliška >ola pri sv. .Ja kobil T Trsta. Ko smo zadnjič objavili božično veselico, ki jo priredi naše slovenska dekliška šola dl ilžbe sv. Cirila in Metodija, nastalo je med tržaškimi slovenskim: delavci veselo vznemirjenje. Posebno pa vrbu a živahno radovednost itrra »Lurška pa«tar,ca«. Kaj bo neki spet počenjala ona naša znamenita igralka, ki se je tako divno izkazala v Caheju. branjevki, ter sploh ob vsakem svojem nastopu. < > da bi vam bilo m« ijoče vsem, da jo vidite to trdosrčoo in neftoboi išljivo nagajiv ko. Že sopet bodo imele žnjo jKjsla vse tovarišice, da bi jo spravile na pravo |>ot. A zastonj ! Pri njej je izirnb-Ijena vsaka l»eseda. Ali ko pride »Lurška Devica« — o potem .... Ali kaj bi vara o tem pravil. Pridite in boste videli sami. A petje ? A živa igra ? Torej na tramvaj, pa »frč« v Barko vije ! Da ne pozabite: Gotovo se vidimo na dan sv. Štefana v barkovijan-skem »Narodnem domu«. Poče tek točno ob 41, uri popoludne. Kedor pa pride malo j>ozn*»je, Imi tudi dobrodošel. Saj se ne ločimo tako kma'o !
Božićnica \ Skednju. Otroški vrtec v Skednju 1k) imel svojo božičnieo na sv. Štefana dan ob 4. uri popoludne. Program priobčimo jutri.
Ž«Mi«ki podružnici družbe sv. Cirila In Metodija ie gospa Ivana udova Kalister v znak sožalja povodom smrti gospoda Josipa Talaminija darovala o<> K. Iskrena hvala blagi £ortj>ej !
Slovenska Čitalnica v Skednju naznanja slavnemu občinstvu: da priredi za Silvestrov več r svojo društveno zabavo s petjem, tamburanjem, igro, tombolo :n šaljivo pošto. Zabava bo v prostorih »Konsumnega društva« pri »K• š<»tu«. Začetek zabave točno ob uri zvečtr. l'-t>paina brezplačna. Slovenski tr st';c >i-;oro došli! Zi obilo udeležbo pri|H»'o a se	Odbor.
Pfvfi > Slovanskega pevskesra društva« vabl;.fni danes, v ponedeljek, dae 2-i. decembra. na izredno pevsko vajo, ki se bo vrš.la t > ^1 uri zvečer v »Slovanski 'Čitalnici«.
Za »Božieniro«	nadalje darovali:
č. g. Henrik > ne 10 K. ir.ca M. Kovrač 4 K, g. St*ražin f» K, č. g. V. Dolenec ."> K, č. g. J sip Ma«*arol 4 K, g. Miloš K?muščič ■
4 K in if.ca J os. Delkin 4 K.
—_
Vesti iz ostale Primorske.
X Za gospodarski napredek. Iz Hm- ce pri P« hI grad u nam pšejo : (Zvršetek)
Za Z"olj-;inje živinoreje v našem okraju pri j" uiior gotovo nekaj tudi odredba c. kr. poljedelskega iii.nisterstva, da se i>odo v tekoči zimi vrš.la predavanja o živinoreji v okrajih
Podtrrad, Materija, Mune in Jelšane. Podpori v /nesku	kron v to svrho je zagotovljena. Gospodarska zadruga je stopila radi tega v dogovor z gosp. c. kr. okraj, živiuo-zdravnikom Cella na Voloskeno, ki je prevzel predavanje. Kt pa je gospodarska zadruga predlagala še druge kraje, kjer naj bi se predavalo o živinoreji, pridržalo si je c. k. mi-nisterstvo pravico za prihodnjo zimo dovoliti v ta namen še enake podporo 600 kroti. Kog daj, da bi se naš kmet naučil rediti svojo živino tako, kakor to delajo napredni kmetovalci, in tla bi se enkrat otresel onih starih, gnjilih navad, ki ne koristijo ničesar. Drugi časi, druge navade !
Kajpak, da tudi živino »e ne more dobro rediti če n'rua dobre krme. Zato pa je tudi treba dobrega zemljišča, zlasti dobre paše liavno ta pa je pri n:i* jako revna. Zemljo je treba boljšati : to pa se doseže s tem, da se odstrani kamenje in zravnana zemlja pognoji. Naša gospodarska zadruga je pred kratkim naročila 1 vagon umetnega gnoja, to je 500H kg. Tomaževe žlindre in 5000 kg. kaj-nita. Ne samo zadružniki, ampak tudi neza-družniki lahko kupijo ta umetna gnojila, ki so potrebna za zboljšanje zemlje in krme Oni, kateri d ose daj niso še poskušali s tem trnojili, naj se torej podvizajo v Hrušico, kajt zdaj je najugodneji čas za gnojenje, dokler zemlja ne zmrzne. In tudi prilika je ugodna. Toliko za danes !	N.
Vesti iz Štajerske-
—	Prej do praga, potem čez p r a g. V mesecu januvarju so imeli v St. Vidu pri Ptuju občinsko volitev. Poprej gospodovalna protinarodna stranka je propadla. I^e 4 občinski nasprotniki so prišli v občinski zastop. Protestirali so proti volitvi. Ne zastonj, kakor je že navada ob zistemu v Avstriji, kadar protestirajo naši nasprotniki. Ne davno temu je bila ponovna volitev s tem vspehom, da ni — noben nasprotnik prišel v občinski zastop... 1'rej do praga, sedaj čez prag I
—	»Domovi na« pripoveduje, da se celo nekateri etiiski nemškutarji sramujejo »kloba-arij«, ki jih je nijhov posl. Pommer prodajal v parlamentu v svojem »govoru« proti zahtevi po slovenski univerzi.
Da je Pommer govoril »klobasarije«, to stoji in v tem je edin ves pameten svet. Ali da bi se celjski nemškutarji sramovali....! Toliko dobre vere ne moremo imeti do njih !
Brzojavka poročite
Zakon o plovbi po morju na Ruskem.
PETROGRAD 22. (B.) Car Nikolaj je naložil velikemu knezu prestolonasledniku Aleksandru Mihajloviču, naj pod svojim predsedstvom sestavi komisijo za izdelanje zakona o plovbi po morju.
Cesar o Božiču. DUNAJ 2H. (B) Cesar odide jutri zjutraj v \Vallsee, kjer ostane za božične praznike pri nadvojvodski dvojici Fran Salvator ter se povrne dne 27. na Dunaj.
Bolgarsko sobranje. SREDEC 22. (B) Sobranje zapričue jutri zopet z razpravo o predlogih za najetje p< sojila.
Ilogodki t Kita ju.
PEKING 21. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Ruski poslanik Ijesar, princ Cing in .lungvenčao so menjali obiske, s katerimi so uvedena pogajanja o mandžurijski pogodbi. Razkritje solie Baudina.
PARIZ 22. (B.) Danes so razkrili ob ogromni udeležbi soho narodnemu zastopni ku Biudinu, ki je b;l v deBembru leta 1851. umorjen na barikadah. Slavnosti so se udeležili predsednik Loubet, rainisterski predsednik \Valdeck-liouseau z vsemi členi kabineta od poslanstva obeh zbornic, predsednik rrni-nieipalnega sveta Dausset itd. Proti poslednjemu ie del udeležencev uprizoril demonstra-eijo in ga niso pustili govoriti. Dausset sej**
komaj r^š l iz množice.
_ _____
Loterijske	številke, izžrebane dne 21. decembra :
i Gradec	33 7* 84 1 71
Inomost	35 81 14 16 25
Dunaj	59 51 80 22 62
!
■P^elikunska ništava pohištva in
■	I tapecarij. Tzvenredno ugodne II K KU cene. M M M
■	I VIL-JFM DALLA T0KKE
■I v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diaua.) V MoJe pohlitvo donesesr«6o. ■ m
MIZARSKA ZADROGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občiuvtvu, da je prevzela
nr?o slov. n\m p&ištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia ;&osario) it. 1.
«na des»l s*rttni cerkve sv. Petra». Konkurenca nemogoča, ker ja blago lz prve roke.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Giovanni št. 6. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Ijesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al druge zbobe.
JAKOB BA3I2IO
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, p<> jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi ria deželo na debelo in tj
drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšera delu in o zmernimi cenan <".
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Skatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 6 O stotink.
j 3van ^ngdi
ulica Canale 5 ""^S
1
zraven cerkve sv. Antona novega
je edini tovarnar copieev vseli vrst in št'etk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih šSetk od grive ali koren k tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za z >i»ovie čistiti, specijalitete za p»rfumovanje angleškega in domačega ; izdelka vse po jako znižanih cenah.
Za Mičiie praznike se violi
i v pekarni in sladeičarai
E. Stibiel
t bogato založene vsakovrstne raandolate rao-j star do in drujre različne sladčšee, vsake vrst^ botilik, k«k»r mirsala. ciper in druge ■ sladke pijače.
Alemsflsr Levi M i a z i
Prva Id D&jv^lja tovarna
vseh vrst.
•t T R S T S*-
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tes&,	| Piazza Rosario 4t. 2
vogal	I (šolsko poslopje)
Via Limitanes	*n Via Riborgc si. 21
-MOM-
Vdib Izbor tapecarij, zrcal in «iik. Iz-▼ rfcuje naročile tudi po posebnih načrtih
Gene brez konkurenco.
IL03TR3VAli CEHI ZASTOSJ II AIEO Predmeti postav'o se na oa onrod ali žolozr.ico frTn-o
Novo tržaško noirilii loliitie
Piazza della Le^na 4.
vsakovrstne pogrebe po najzuiernejsili eenali ^SE
Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legnašt. 4.) 7 namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja.
Gosilna „Al Transwaalk4.
(prej »Antico Gobboc) Via dello Scoglio 295.
uuL^proti Drejevi pivovarni!-Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, P1 žensko in Spaten v botiljkah.
Domača kuhinja veilno pripravljena. I Krogljišče. Svojim rojakom sc toplo pripo-; roča
Fran Bsnčič. krčmar.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta st. 25. — TUST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšrga do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega ra irmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tu<li za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
i . cenah, i * __
IVmi malokrvnosti, za	rekonvalescente ili v obče za	Šibke osebe kakor tudi blsde	deklice
se priporoča
Havasiuijeir
železiiati liiii.
Sestavljen je iz raciamalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120, 2 — in 3 69.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione Stv. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem. "9_______________.
Gostilna Gambrinius
Via Rossetti št. 2
Odprta vsaki dan do poluuoei.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da toči vina prve vrste vipavsko belo, in istersko črno vino, ter izvrstno senožeško pivo.
Kuhinja je priskbljcna vodno z ^or-kimi in mrzlimi jedi.
Za obilen obisk priporoča so slav. slovenskemu občinstvu : udana
Mu riju But kovic.
KARLO PEETOT
kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše i;delke.
Priporoča se slavn. občinstvu za vsa-; kovrstne napisne plošče in nagrobne spo-! menike.
Sprejema naročbe za stavbinske in <lruga v to stroko spadajoča dela.
Zftf Vsaka narocba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst.
Kožiar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebo.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti j u o le m in ognju.
Mala oznanila.
P»m! to rubriko prinašamo oznanila ]>o najnižji« /jk enkratno insereijo ne plaea po 1 nv<*. za za ve/kratno msen-ijo pa se cena primerno ti ža. * trtami za vse leto za enkrat na teilen stanejo ->i* gld. ter 8e plačujejo v četrtletnih auticipatnih Vorokih. Najmanja objava 30 n v«'.
V Trstu.
'»loga JikerjpT t sodešh in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin ir. buteljk. Postrežba točna, cene smerne, »preverljive mrežice.
f% T llM). 1 F 77» >«pc73*rli ?t j ■ I Ibfc L/. priporoča slavnemu občinstu *voje -epregorljive mr^^i** (rettinei „Meteor" in v«e druge priprave za plinovo luč _Auer.-
Kavarne.
f\ r»4j\tl	priporoča svoji kavjtrn
^mon oorn ^„„^.i,,.^!
si f»ti -hajali^či Slovencev. Na razpolago so vsi »lo-re-i-ki in mnogi drugi časniiri.
0<rlje in drva.
fiivha Josip v uHcir1 To™
priporoča svojo uohro \>r*" skrbijeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-Loka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
» V a slovenska loga zazno vrstnega «
■ tibi-^a lastnega izdelka. Sprejemam naročite po "ičriu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Tir. ogo broj ne naroč!»e se toplo priporoča svojim .»i-koin v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji - svojim.- Andrej Juj: v Trstu ulica S. Lucia a iej c. kr. deželne sodnije.)
P orhoiir Ulica Stadion it. 20, pe
a K. rernaub karUH sUd WćarDa
avei kruh večkrat na dan. prodaja moke. V sprejema [udi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Pekarne in sladeičarne.
HCtihiol Piazzetta S. Giacomo 3 (Cnr-m * vJUUIvl ini« veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih »ladčić kosih in v ^katljicah. finih fUkotov. različnih Iifceriev in vin v buteljkah za p, i. birme, krste in Iruge slavnostne prilike. V':.i.i vrsten, vsak dan večkrat pečen fin in nava«len kruli -e razpošilja j o j otrodbi in naročilu franko nji • n> in trpovo u; v razprodajo. Domač rnali-■OTff po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
n»ic vrste iz najboljših tovarn «e vdobivajo po io \;iii-ki eeni v ;alogi t\rcke -ehivitz A: Comp., inžee ii; Živica v Trstu uliea <diega lo nasproti kavarn
Fal -riM.
C !rttiAnAA priporoča svojo veliko prodajlnieo vtvVvllOU in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gf »o vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Iti. n Cink, ulica S. Daniele 2.
'Irgotina z i/trotovljcnimi oblekami.
C n lorini ^oute	Fabbra št. 2. vogal ul.
U Idi lili.Torrente Podružnica „Alla citta di J « i <lra- z nsjtin«^ -imi izdelki v ulici Poste nu ~-ve 3. I junerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek 7.a n * -ke in de< ke Velik izbor oblek za moške od g. 6iO do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope \ velikem izboru o<i gld. 3. do .v zimske močne in j » . -ite jope z ovratnikom od astrahana o«] gld. 5 — 1 . ravno take p<«Jšite s kožuhovino po gld 12. — ]'■ vr«ne sukii'e v velikem izboru od gld 18 — 32 Jop ce za devke v raznih oblikah in barvah, volnene hI:.« e od gld. 2x-o — 450. finejše od gld. 5 — 9. \e: k izb< r oblek /a otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2J O — 10. Haveloki za moške in dečke po rri-itiih cenah. Hlače od mole&kina tzlodjeva kožai za delavce »zgotovljene v lastni predilnici na roko v Knrniir u.
C rtane močne ^rajce za de'avce gld. 1.20. Ve I ka zaloga snovij za moške obleke na meter ali i ■ i za naročite ca obleke, ki «e izgotovi z največjo t. « i ostjo v slu<«iu j»otrel:>e v 24 urah. V podružnici i,iici P« >te nuove zprejemajo izdelovanja obleke j o meri ter se ^e podimo vdobiva v^ake vrste oblek \ issnih riraiucah in merah za mo;ke iu dečke
Zaioura pohištva.
Anton Breščak ^nfut^
^ etturini ima v zalogi v veliki -zberi pohištvo vseh • !oj*ov za vsak sT,an od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in ^ipe, ogledala, žime «>ottK>, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok.
. t"es. kr. priv. civilni, voja-ki in uradniša Aira^ krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na j Travniku rtev. 22 I. nadstr<>pje priporoča **«*iti gospodi svojo izltorno zalogo suk- i »enega blaga, gotovih oblek, perila vr-ake ; \ir-te in »e p<»treb~čine k oblekam za vsaki stani V-treza vsakemu naiočilu in po modi.
- i
Prodaja vina ,.Ai Maestri"!
v ulici Valdirivo ^t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-i.anja. da se od danei; naprej točijo sledeča vina: iffušk črn po novč.. l«la rebnla iz Brd po 28 Dovč- Za družine po ugodnejših cenah. O pol o iz Visa I o 2>. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v t aprei zahvaljuje.
V-^k zamore moja vina analizovati in ako jih viiobi ponarejena vdobi 1<X> gltL nagrade.
Konrad Jacopich ^VltT,
i^azza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij. navadnega iu n:iiririej-ega olja, najfinejše te-toLenin*-, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razo -ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in dro bno. Ceniki franko.
Jaz fina Csillag
Gospa A txt CsMag!
Prosim, da takoj po-ljt-te šest lončkov Vašega preskušenega mazila za iaščo las tih naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (»rad Gleicbenberg pri Gradcu.
Jilruf. go*A n" ( * i lin 11!
Izvolite mi kretom pošte |K>-slati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za raš-čo las.	Spoštovanjem
Emilija pl Baumgarten, Stever.
Goxjtn A»n Ctillag! p Prosim Vas, da mi kretom pošte pošliete en leačck Taše izvrstne pomade.
Ludv. vit. pl. Ljebig.
l.iberec.
1Hm/, r/oupa Amo CstUag!
Vaše znamenite pomade prosi še en 1-j.ičci;
Crof Srečko Conrey, Dunaj.
Tilatj. A i>'i CnilUuj '
Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L. Sctmeng pl. Rcindorf,
c. kr. stotnika soproga v Prajji.
Oosj m Ana Csillmj !
Dunaj.
Od Vas poslana mi Csillagova pomada jc izvrstno »lelovala. in me veseli Vas obvestiti o tem. <la siravno sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo l»oni toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock.
gledališka igralka.
IVtšr blagorodje !
Ulju«lno prosim, da bi uii s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhemberg.
Kiiposd.
lila tj. i f os i,a ti/i C si l lati!
Blagovolite mi Va-ega preskušenega mazila poslati še 1 lonček.
Jaka Glrardi pl. Ebenstein.
Trient.
Hlot\<>rotlmn gospa Ana CsiUag!
D itna j!
Na uktz Njene ekselence gospe pl. SaOfrveni-Marich prosim. <la mi pttšljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno.
Z txlličnim spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Blag. iiitsjia Ana Csillag! Prosim Vas. da mi poSljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternich.
Grad Rubein p Meranu, Tirolsko,
Blag. gospa Ana Csillag!
Pošljite mi po povzel j u 1 lonček Csillagove^a mazila za raščo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm.
Blag. gospa Ana Csillag!
Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini.
A banj Szemere.
d os j,a A na Csilhig!
Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen (Anhalt).
I aš. Blag. gospa Ana Csillag Prosim Vas. da mi po postnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem
Baronica Baselli. Ertns.
NVestbahn.
Blag. gospa ( sillag! Sli-al sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno, da nii kretom poste pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica.
Bekony-Sz. Laszld. Gtispa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za l:isi.
Grof Em. Esterhazy star.
I ~ašc Blagorodje ! Pošljite mi {»o poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi.
Groliča pl. Wurmbrandt. Birkfeld.
Blagorodna tjospa Ana Csillag '
-: o.i-
Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleneo gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice »I, 3 lončke pomade po 2 gld. /.a ohranjenje lasij, katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl.
komorna gospa Njen. ekselence.
s svojimi 1S"» centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporala1 svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasuik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje
starosti.
Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 grid.. s gld.
Pošiljam po poiti vsak dan, ako se znesek naprej poilje ali pa s poštnim povaetjem povsem svetn in tovarne, kamor naj se pošiljajo
vsa naročila
yftia Csillag
DUNAJ I., Seilergasse 5.
SREČA TUKAJ, ^m
Spod k j označeni krasni predmeti:
33 komadov „franko" samo za gl. 3.30
se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od
J. VAKDEBEB, tovarna za are, Krakov. Mom 2
ff^f* vdobijo se
nikaka. stenska ura!	nikake igrače I
s,imo rabljivi jiredmeti od niklja, dt>ul>lfe-pozlač« nili in od pristnega srebra s pečatom c. i
jHineovneira urada. 1 nikelj as t a rem. žepna ura, 14 ur idoča. jamčena za dober tek.
1 podoba eesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi ^ocijalistična na pokrovcu i-r--1 mošnjiček od usnja za to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim navedkom. 1 j;iko lino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 [iar finih gumbov od duble zlata. patento»>ni.
K parov _ _ _ _ „ /a ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna Škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s i-katljico. 1 kra\atna spila ixl	^
1 prstan	„ _ „za gospode ali dam*.
1"» razglednic iz Krakova. Prage ali Dunaja.
i^* Brezlačno in franco
pšljtm n oj velik iliistrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana
z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5*50.
podpirajte družbo Cirila in jftetoda!
Ulica Poste vecchie 16 {
vogal ulice Caserma ■
ped novo gnmicipaino palačo. |
G. CULA
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezeitniini vini. šampanjcem. Bordeati, Burgunder, renskimi vini, ^Tosella, ifn-lijnskimi, avstro « grškimi in nainizirrni vini.
Rum Jamajka, Demeraid, k««i»jak, slatike pijače in razna žganja, vse to iz krajev, k^er se prideluje ter « d prvih tu in inozemskih tvrdk.
Toči na drol»n«» (od 's lin-« naprej) rum, Demerard in Ilavano, Maisalo, ciper, nioškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah Nu izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.
Pia zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
Zagreb, .'»o. aprila UK)1
Gg. Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica
prva kranjska tovarna testenin.
Gospod J. VVeiser ji» prejol danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči
največje » » % «k priznanje
' kiijti blago jt* v i.stini izvrstno.
Prva
zacrefešfca aptnrna zadruga
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu obč.nstvu, da so dalmatinska, črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, nlica delle Legua št. II (v dv«»risču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministersfva za notranje stvari. X;tt > se *iavlja na vse sode iu l>->teljt<e kontndna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. ki*, ministerstvo za notranje stvari radi pree^ostega k varjenja vina, ki stavlja v res u o nevarnost ljudstvo.
Kdor torej v kupi vino v naši zalogi,, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled česar se mora zahtevati vedno !e garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj, Split-Trst.
Po nizki ceni.
Via jfuova, nasproti lekarne Zanetti.
Velikanski izbor
naočnikov in malih očal najnovejše
in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala o nikeljnastih, jeklenih, zlatih in srebernih okovih, zdravniško predpisani od nč. naprej..
Velikanski izbor daljnogledov
za gledališču, kraje in morje z akroinatičmi lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 11 ve. naprej.
Izbor povekševalnih leč
in velikanski izbor modernih lorinjet očala rocem za ženske) otl 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. — Sprejemajo se poprave-
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrente Št. 858-3. — Trst^
<>*asproti ,,IsoIa Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati i modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice^ ! suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati j za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
j predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljiviii snovi
1 __
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje potiistra
Rudolf Exner
Trst. — Via Sqnero ijuoto 7. — Trst.
Telefon S47.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje.
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu a!i okolici 3 patentovanimi Velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste i u kamor si bodr.