Telefon št. 74. v* Posamna številka 10 h. Po poŠti prejemu: sa celo teto naprej26 K — h pol leta » 13 » — » četrt i meseo 6 » 50» 2.20» V upravnlitvu prejemal: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt > meseo 6, 1.70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC r Političen list za slovenski narod. Naroftnlno In Iniortto sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice 6t. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niškib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja voak dar.,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne- Štev. 188. V Ljubljani, v ponedeljek, 17. avgusta 1908. Letnik XXXI. Slavnost 25lefnice okupacije Bosne in Hercegovine. r Prišli bomo Se nazaj, Ce nas Bvinca in bodala Mati božja bo var'vala .. Tako poje narodna pesem o slovesu slovenskih junakov 1. 1878 ob odhodu v Besno in Hercegovino. In res, oni bi so toliko srečni, da so po 251etih onih muke-polnih dnij še krepki in zdravi, spominjali so se preteklo soboto kot člani slovenskega Marijinega naroda na Marijin praznik onih dnij, ko so jemali od domovine slovo, ko so se kot levi borili v Bosni in Hercegovini za čast avstrijske zastave in ž njimi vzradostila se je zopet, kskor pred 25 leti, Ljubljana in ves nač narod. Kateremu Slovencu bi pač srce hitreje ne bilo, ko se s ponosom lahko zavedamo besed polkovnika Priegerja, ki je o slovenskih vojakih tedaj, ko so po bojih prvič zopet stopili na domaČa tla, dejal : „S takimi vojaki bero se po.sodi lavorike« ... In kakor je tedaj klicala Ljubljana »Dobro došli junaški sinovi", tako se je tudi preteklo soboto slovesno okrasila — v predvečer je bil mirozov — in vse je zjutraj hitelo na ulice, da vidi vrle bojevnike iz I. 1878. Na poti v cerkev. Po z zastavami okrašenih ulicah pomikal se je ob pol 9. uri dopoldne slavnostni sprevod od restavneje »Novi svet« p" Marije Terezije cesti, Dunajski cesti in Šelen-burgovih ulicah v nunsko cerkev. Na čelu je korakala vojaška godba, svirajoč vesele koračnice, za njo je stopal oddelek veteran-cev, potem nad 400 bojevnikov iz bosenBko-hercegovske okupacije, na čelu jim dekoriranci s srebrnimi svetinjami pod vodstvom gg. R o t h a in Goršeta, nato pa slavnostni odbor, v katerem bo bili naslednji gospodje : Pogačnik, Ženko, Seme, Korsika, Belič, Zorman, Kralič, Filipan, L. Blaz-nik,Baloh,Tramte. Sprevod je zaključil zopet oddelek ve terancev. Vseh veterancev je bilo 160. Na irsih bo bojevniki imeli pripete črno rumene trakove — a pogled na njihova prsa prepričal je slehernega gledalca o njihovi hrab- rosti. Kar vsak je imel po par svetinj, nekateri kar cele gozdove hrabrostnih odlikovanj in mnogo zaslužnih križcev. Videti toliko zaslužnih mož korakati skupaj — po štiri in štiri v eni vrsti — je bil res slove sen prizor in v spodbudo mladini, ki je gledala z žarečimi očmi na te še vedno krepke postave, ki so stopale trdno in ponosno, kakor pred 25 leti in pričale o žilavosti slovenskega rodu. V cerkvi. S tem je bila nunska cerkev, katere glavni altar so redovnice krasno okrasile, natlačeno polna. Cerkvene slavnosti se je vdeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand z vsemi tremi v Ljubljani bivajočimi generali in častniškim zborom. Pred cerkvijo sta ga sprejela člana slavnostnega odbora g. g. S e n e k o v i č in S v e t e k. Izmej svetne gg. smo opazili pri vrtni slavnosti g. g. dvornega svetnika Schaffgotscha, deželnega glavarja D e t e 1 a , župana Hribarja, markija L. G o z a n i j a , višjega inženirja Oskarja E n g I i s c h a , dalje tudi polkovnika Lukanca in Prašnikarja, obžalovali pa smo premalo udeležbo upokojenih častnikov, katerih je v Ljubljani vendar okolo 150 Na prižnico je stopil gimnazij, profesor č. g. dr. I v a n S v e t i n a , ki je bil leta 1878 vojaški kapelan. Njegov navduševalni cerkveni govor prinašamo v današnjem podlistku. Po cerkvenem govoru je fi. gosp. dr. Ivan Svetina daroval slovesno sv. mašo ob azistenciji čč. gg. župnika Martina M a 1 e n-š k a in župnika Hoenigmanna, ki sta se oba pred 25 leti vdeležila okupacije. Stregli so pri maši bivši bojevniki gg. ooštna poduradnika Jakob Skala in Franc Štrukelj ter poštna eksped. gg. Miha P a 1 o -v e c in Ivan Jenko. Na koru so redovnice krasno prepevale, za kar jim bodi čast in hvala! Pogled po cerkvi je pričal, da so tu zbrani res sinovi našeg naroda. Z vzorno pobožnostjo so bo vdeleževali službe božje in Be tako zahvaljevali Bogu in Mariji, da so izšli sredi sovražnih krogelj zdravi zopet v krog ljubljenih svejih domačih. Prav vspod-budno je nadvojvoda klečal od povzdigovanja do zavživanja in dajal lep vzgled ostalim častnikom. Po slovesni zahvalnici zapele so redovnice cesarsko pesem. S tem je bila lepa cerkvena Blavnost končana. Po sv. maši se je vršilo na trgu pred cerkvijo defiliranje sobojevnikov in veterancev pred nadvojvodo in njegovim vojaškim spremstvom. Na tisoče ljudi je gledalo ta prizor in vse je bilo bo-glasno v sodbi, da ni čuda, če je pred tako krepkimi postavami kranjskih fantov plaho bežal Turčin. Stopali bo tako.trdnih korakov, da se ni poznalo, da imajo na hrbtu že precej leti. stopali ao kakor tedaj, ko so stopali leta 1878 za vojaško godbo, ki jim je igrala: »Malo nas je, a smo ljudi !«•... Odličen gospod je korakal poleg priprostega možaka, vse pa je družila ena ponoBna misel, da bo storili za cesarja in domovino svojo dolžnost. Vzorno defiliranje je napravilo na občinstvo velik vtisek in na tisoče ljudi je spremljalo priljubljene bojevnike na slavnostni prostor k »Novemu svetu". Banket. Ob »/»I. uri popoludne se je vršil na vrtu pri »Novem svetu« banket, katerega se je udeležilo 120 oseb. Opazili smo na banketu pred vsem deputacijo 17. pešpolka gg. podpolkovnika H e r g e t a, nadporočnika Osk. Galleta in poročnika Samo Vošnjaka. Izmej ostalih udeležencev naj v prvi vrsti omenimo g. nadporočnika Severja iz Kostanjevice, ki je bil pri okupaciji težko ranjen, a je čil in krepak se udeležil slavnosti 251etnice, nadalje smo opazili deputacijo veteranskega društva, mnogo drugih svetnih odličnjakov, posebno lepo pa je bilo videti družbo duhovnikov bivSih vojakov čč. gg. dr. Svetina, Honigmann, Z a -mida, Malenšeks častnimi znaki na prsih. Banketu je predsedoval gimnazijski ravnatelj gospod Andrej SenekoviČ. To pot je vojaška godba 27. pešpolka, kije svirala mej banketom, igrala mnogo slovanskih točk. Prvi je napijal gospod ravnatelj SenekoviČ, povdarjajoč eminentno patrijotični pomen slovesnosti in da je vsak, ko je klical ga »naš vojni gospodar« k praporom eden kot prostak, drugi kot častnik, storil svojo dolžnost, vsi skupaj pa so pomagali vplesti novih listov v lavorov venec avstrijske armade. Nihče ne more oporekati trditvi, da so bili napori pri okupaciji večji, nego v marsikateri redni vojski. Marsikdo počiva na bojišču — število teh je šteto (okolu 5000), ni pa število onih, ki so vsled velikih naporov dobili kal bolezni v sebi in vrnivši se v domovino legli v hladni grob. Radostno — pravi govornik — smo prenašali napore, v svesti si, da delamo na čast vladarju, na korist domovini Zvestobo in pokorščino smo obljubili cesarju in tekom dolgih petindvajset let ni te prisege nihče izmej nas prelomil. Posnemali Bmo v bojih vzgled cesarjev, ki je pri Sv. Luciji pokazal, kako se ima boriti hraber vojak. Posnemali smo ga mi in posnemajo naj ga naši potomci ! Govornik v navdušenih besedah napije cesarju. Godba zaigra cesarsko pesem, katero vsi stoje poslušajo. Drugi govornik je bil rač. nadsvetnik g. S v e t e k, ki je dejal: Mi se čutimo še danes kot del naše armade. Borili smo se na tleh poškropenih b krvjo, katero ^e^pre'^ livali pred ICO leti avstrijski vojaki za vlade Leopolda I. in Jožefa II., a je takrat neugodna politična konstelacija preprečila pravi vspeh in bili so ondotni kristijani zopet izročeni kruti usodi turškega jarma. L. 1878 pa so avstrijski vojaki zopet prišli tja kot spasitelji, kot rešitelji, prišli so tja z ljube^-znijo do ondotnega prebivalstva — kot kulturonosci. Avstrijska vojska je takrat prvikrat pokazala, kak je njen nastop na podlagi splošne vojne dolžnosti, pokazala je takrat prvič, kako bo taka armada prestala resni boj. Pokazalo se je, da je taka armada organizirana na zdravi podlagi. Govornik zagotavlja, da tudi iz potomcev ne izgine duh avstrijski in kliče »blava !« zmag mesni avstrijski armadi. Zahvalil se je tej napitnici v samo nemškem jeziku podpolkovnik Herget, povdarjajoč, da zaslužne svetinje na prsih bojevnikov pričajo, da so storili svojo dolžnost. Želel je, da bi tudi njihovi potomci vedno tako nastopali. Klical je bojevnikom »Hocb I« odzvali pa bo se mu »Zivio« klici. Predsednik banketa g. Senekovič je na to dejal, da »hraBt se omaja in hrib, zvestoba Slovenca se ne gane" ter je predlagal udanostno brzojavko cesarju, ki sa je takoj odposlala. Brzojavka Be glasi: Danes v slovesno okrašeni Ljubljani k proslavi 25 letnice Bosne in Hercegovine zbrani bojevniki iz 1. 1878, dovoljujejo si zagotavljati Vašemu Veličanstvu svojo nespremenljivo zvestobo in udanost. Zadnji govornik je bil č. gosp. župnik Hoenigmann iz Krope. S svojim popularnim govorom je dosegel velikanski efekt. 28. junija I. 1878 so sklenile — tako nekako je govoril gosp. župnik — evropske velevlasti, zastopane po svojih zastopnikih na berolinskem kongresu, da naj Avstrija zasede sosedni deželi Bosno in Hercegovino, bkoraj na to je bil razglašen cesarski ukaz, da se mobilizuje 13. vojni kor, njemu na čelu nadpoveljnik fcm. baron Josip Filipovič. Nepričakovano naglo se je razširil ta ukaz, ki je veljal tudi našemu 17. pešpolku, 7. in 19, lovskemu bataljonu, obstoječima večinoma iz Slovencev, kakor drugim polkom, pri katerih je služilo mnogo Slovencev. V najkrajšem času, takorekoč z električno hi- LISTEK. Cerkveni govor za proslavo 251etnioe okupaoije Bosne in Hercegovine. V urSulinski cerkvi v Ljubljani na praznik Marijinega Vnebovzetja 1903 govoril dr. I. Svetina.) , Quae est ista, quae ascendit sicut aurora consurgens, pulebra ut luna, eleeta ut sol, terribilis ut castrorum acies ordinata?« ,Kdo je ta, ki vzhaja kakor jutranja zarja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce, strašna kakor urejena vojska?" (Vis. pes. 6. 9.) Cesarska visokost! Častiti gostje! Dragi sobojevniki I Zbrali smo se, da proslavimo ^letnico okupacije Bosne in Hercegovine. Javnost pričenjamo s cerkvenim opravilom, i katerim hočemo sobojevniki, ki smo se okupacije udeležili, zahvaliti Boga, da nas e obvaroval v onem času, ko je mnogo naših tovarišev padlo na bojnem polju, ali pa so Bi nakopali ob hudih naporih in vremenskih nezgodah bolezen, ki jih je spravila v prerani grob. Nas pa je dobrotljivi °og ohranil, da moremo po preteku četrt itoletja zdravi in trdni v skupnem slavlju ^navijati spomin na reBne in vesele do- godke, ki smo jih doživeli, ko nas je domovinska dolžnost klicala na bojno polje. Zato se spodobi, da opravimo danes pred vsem drugim slovesno zahvalnico tu v lepem Go> spodovem svetišču. Prav primerno smo si za to slavnost izbrali praznik Marijinega Vnebovzetja. Z ozirom na ta praznik obrača sv. cerkev na Marijo v začetku navedene besede Visoke peBmi: »Kdo je ta, ki vzhaja kakor jutranja zarja.....« Vernemu kristijanu je Marija v dušnih in telesnih potrebah »sicut aurora conaur gens« — »kakor jutranja zarja«, ki mu vliva up v sree in mu daje moč, da junaško prenaša in premaga vsako nezgodo. »Pulchra ut luna. eleota ut sol« »lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce« je Marija po svojem vzornem življenju, po svoji svetosti in po svojem veličastvu v nebesih med vsemi svetniki in angeli božjimi. Pa tudi strašna je Bvojim in našim bo-vražnikom: »terribilis ut oastrorum acies ordinata«. Ona je po svojem Sinu Jezusu Kristusu glavo strla hudobnemu duhu, prvemu sovražniku človeškega rodu; in kdor v skušnjavah in dušnih nevarnostih kliče Marijo na pomoč, ima v roki orožje, s katerim more zmagati vse sovražnike svojega večnega zveličanja. Zgodovina pa priča, kako je Marija s svojo priprošnjo mnogokrat čudovito pomagala tudi na bojnem polju. Kadarkoli so krščanski vojskovodje in bojevniki v hudi nevarnosti zaupno klicali njeno ime, vselej se je pokazalo, da je nebeška kraljica tudi »strašna kakor urejena vojska«, spomnimo se le enega dogodka. Bilo je 1. 1683. Takrat je stala pred glavnim mestom našega cesarstva, pred Dunajem, velika in dobro oborožena turška vojska. Ze večkrat poprej bo Turki ropali, poiigali in morili po raznih deželah; tudi Kranjska je veliko pretrpela od njih. Tedaj pa so prodrli z mogočno vojsko prav do cesarske prestolice. S strahom je napolnil ta dogodek prebivalce dunajskega mesta in vseh avstrijskih dežel, ker so povsod dobro poznali krutost in neusmiljenost mogočnega sovražnika. Nevarnost je bila tem večja, ker je število sovražnikov mnogo presegalo število cesarskih vojakov, ki so branili dunajsko mesto. V tej hudi sili naši predniki niso pozabili na Boga. Dunajski meščani in vojaki bo se združili v molitvi in so združeni klicali zlasti nebeško kraljico Marijo na pomoč. In Marija je čula njihovo prošnjo. Ko so bili v največji sili in so že mislili, da se bodo morali podati, bo zagledali naenkrat krščanske zastave, vihrajoče s holmcev, ki se dvigajo v nekoliki daljavi od dunajskega mesta. Došla je nepričakovana pomoč. Bil je poljski kralj S o b i e s k i, pobožen in hraber junak, ki se je b svojo vojsko bližal Dunaju. Zjutraj iBtega dne je bil še pri sv. maši, pri kateri je sam stregel ter z veliko pobožnoBtjo prejel sv. obhajilo. Po sv. maši je izročil sebe in svoje vojake v Marijino varstvo, potem pa je jezdil mimo vojnih vrat kličoč: »Srčno pojdimo v boj, ker smo pod varstvom nebeške kraljice; v boju kličimo sveto Marijino ime!« In hrabri Poljaki bo srčno planili nad Turke, Dunaj-čani pa s cesarsko vojsko, videči pomoč, so jih prijeli od nasprotne strani. Vnel se je krvav boj. Iz meBta sem in z bližnjih gričev doli Be je razlegalo Marijino ime. Turki so bili kmalu vsi zbegani in oplašeni. Konee je bila sijajna zmaga združenih kristi-janov. Sobieski je šel po končani bitki v mesto; njegova prva pot je bila v eerkev, da se zahvali Bogu in Mariji za dobljeno zmago. (Konec prih.) trostjo so dohajali rezervisti iz cale dežele v belo Ljubljano, rezerviati od 1868 naprej, ki so bili doma že v različnih slulbah, iz različnih stanov, mnogi samostojni gospodarji, mnogi že očetje. Koliko solz so pretočile žene, mnoge matere z nepreskrbljenimi otroci, otroci za svojimi očeli na strašni klic ljudstva : »Vojska bo, vojska bo«. Po ljubljanskih ulicah so se razlegale vejaike pesmi: „K a j pa ta vojaški boben" in po drugi ulici zopet: »Kranjski fantje saj smo mi...* Navdušeni so naši korakali, da se oblečejo v vojaške suknje in vzamejo puške na rame. Saj so se zavedali, da gredo pomagat svojim sosednimbra-t o m, od Turka toliko zatiranim kristjanom. Govorn k je opisal boje in napore okupacije. Ker ni bilo železnic in so bile ceste slabe, je bilo pomikanje naše vojske ▼ obeh deželah silno težavno. Brezštevilnokrat je bilo treba s telečnjakom na hrbtu, puško na rami, 72 patroni okolo pasu, še topove vzdi-govati, kedar so se kolesa na slabi cesti globoko vdirala. Gorske baterije so na gorskih prelazih imele veliko sitnosti in težav, zlasti kedar je kaki konj ali mula pod težo gorskega topa spodrsnila ali padla. Pri vsem tem ne smem pozabiti velike vročine meseca avgusta in neprenosljive žeje na potih. Mnogi so vsled vročine zboleli, mnogi radi preve-velike žeje opešali. Jesti razun vojaške me-naže ni bilo, piti razun 36 centi vina ne dobiti. Tudi za drag denar nisi mogel ničesar kupiti. In kaj, če je deževalo ? Ljudje kakor živina bo bili v globokem grdem blatu, premočeni da je od njih teklo, stali so na prostem dostikrat oele noči brez strehe. Nekateri polki niso bili po 5 mesecev nikoli pod streho. 6. avgusta je Jovanovic že stal v sredi Mostara in divizija mu je defilirala, vojaška godba po mestu igrala in cesarska zastava vihrala mogočno nad mestom. Vojska v Besni in Hercegovini ni bila vojska s poštenim sovražnikom. Mnogi Turek je streljal na nas, pa je skoro prišel brez I puške s hinavskim nasmehljajem k nam. j Vjetnike naše rojake so nepopisljivo mučili, mesarili in žive pekli, oči drli, nosove in ušesa rezali. Gorje tistemu, kateri jim je prišel v roke. Napore smo voljno prenašali, ker pri tem nismo imeli samo enega interesa, vedeli smo, da za brate Slovane, okovane v turške verige in za njihovo oprostitev pre livarno kri. Govornik z navdušenimi besedami opiše boj pri Jajcu, kjer je na enega Kranjca prišlo 10 Turkov, a so končno le turške buče morale odjenjati pred puškinimi kopiti, s katerimi so po turških glavah mahali kranjski fantje. Mnogo je padlo naših tovarišev — pravi govornik, naj jim bo lahka žemljica, saj ne počivajo v tuji zemlji, ampak v zemlji slo-v a n 8 k i. Govornik napija dragim sobojevnikom in Avstriji. Nato zaključi predsednik banket kličoč, da le pod dvoglavim avstrijskim orlom bo srečna slovenska domovina. Fotografi so posneli posamezne sku pine udeležencev banketa. Ljudska slavnost, ki se je pričela popoludne ob 4 uri pri »Novem svetu« je bila nekaj velikanskega in dokaz simpatij ljubljanskega prebivalstva do vrlih bojevnikov. Obširno dvorišče je bilo vse v zelenju, v mlajih in električnih svetilkah. Plapolalo je na stotine zastav po dvorišču, kakor na vrtu, ki se je svetil v čarobni luči električnih, po drevesih posejanih svetilk. V ozadju se je bliščala podoba plemenitega cesarja. Naval občinstva k slavnosti je bil velikanBk. Prodanih je bilo nad 2 0 0 0 vstopnic. Počastil je zabavo nadvojvoda Jožef Ferdinand s častniki. »Zivio« klici spremljali so visokega gosta in pričali o patriotičnem navdušenju vdeležni-kov. Za nadvojvodo in njegove spremljevalce je bil pripravljen poseben paviljon, ovit z zelenjem, cvetkami in slovenskimi ter cesarskimi zastavami. Zabava je bila neprisiljeno živahna. Stari znanci so si odkrivali srce, pravili si o dogodkih, katere so doživeli v boju in v teku svojega življenja tekom dolgih 25 let. Prijatelj je zopet spoznal prijatelja. Predsednik veteranskega društva g. M i h a 1 i č je v ognjevitih besedah proslavljal slovenske vojake, ki so na klic cesarjev v pokoričini hiteli pod svojo zastavo in dano jim nalogo izvršili v čast domovine. Dežela, dejal je govornik, je lahko srečna, da ima take sinove. Navdušeno je napil cesarju, nakar je godba zaigrala cesarsko pesem. Pozneje bo se oglasili tudi pevci, ki bo gromko zapeli «Hej Slovani«, ognjemeti so švigali v jasno noč. Od vojaške godbe je občinstvo odločno zahtevalo, da igra slovanska skladbe; tako smo čuli po dolgem času od vojaške godbe 27. pešpolka tudi naš »Naprej«, ki je pred 25 leti kranjske fante spremljal v boj. Pozno so se ločili tovariši in šli zopet na razne strani po raznih potih življenja — nesoč seboj prijetne spomine na dan, ko so se po 25 letih sešli še vedno tako živahni in navdušeni za dobro stvar, kakor v nekdanjih mladih dneh. Povodom slavnosti so izšle tudi krasne razglednice s sliko Jovanoviča in Filipoviča in s slikami Mostarja, Jajca, L i v n a, S t o 1 ca Oni, ki se niso mogli osebno udeležiti slavnosti, poslali so brzojavke, :zmej katerih omenjamo : dvornega svetnika Š u k-I j e j a , majorja markija G o z a n i j a , slovenskih gasilcev iz Prage, idrijskega veteranskega društva, idrijskih bojevnikov gg. Biloba, Bizjaka, Kavčiča, Kende, Kosa, Pre-lovca, Premersteina, g. Zelenke »z Tržiča, župana Peternela iz Bleda, gg. Šubioa in Plantana. gg. Lajovica, Klinca, Bevea, Ravnikarja, Bistana iz Litije, štibnega nadzdrav-nika g. Stareta z Reke, sobojevnikov iz Postojne gg. Ažmana, Dolenca, Gasparija, Jurce, Kotnika, Kruh«, P!apu domu v Gibrije, izven vasi napadli in ga pretepli, med tem ko je spremljevalec ušel. Nato so ga še enkrat pri slapškem pokopališču dohiteli ter zahtevali od njega, da mora plačati za tri litre vina, na kar jim je Turk res dal 1 K 20 h in na daljno zahtevanje še 40 b, da se jih je oprostil. Ker Turk takrat nobenega od napadalcev ni po znal, posrečilo se je še le po preteku tri- najet b I« t po orožnikih iste saslediti, katere je pa eodni dvor cd m tožbe oprostil. Obravnava proti Humbertovim. V četrtek je izjavil bivši notar Amignes, da je videl v Toulouse v rokah Tereze Humbert rentno knjižico, ki se je glasila na njeno ime v znesku 780.000 fr. T e -reza Humbert odlcčno zanika to trditev. Bivši notar Dumort pravi, da )e vse svoje premoženje in vea denar svojih kli-jentc v žrtvoval aferi Humbertovih, ker jim je zaupal. Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Vezuv še vedno bljuje. Velika množina lave se vali proti Pompejem in Otta-janu. Dolžina enega toka lave dosegla je že 850 m, drugi tok, ki je jako močnejši, 750 m. — Čudna operacija. Dr. Boyle, kolinški kirurg v Saint Lous-u, napravil je fenomenalno operacijo. Na prsih ranjenemu 141etnemu dekletu Toonuy moral je pregledati srce ; zato je moral odpreti srčne kletke, prepilil dve koSčioi, prodrl je s šči palkami do pljuč, pograbil srce in je izvlekel iz prsi; seveda je moral prerezati nekoliko arterij, katere so pomočniki njegovi hitro zavezali. Potem pa je srce dobro pregledal, dejal je je zopet na njegovo mesto, zvezal arterije, zašil rano in dekletce bode počasi okrevalo. To se je zgodilo—v Ameriki.— Gledišče v Jalu je popolnoma pogorelo, Požar je povzročila zločinska roka. Mnogo sumljivih oseb je prijetih. — Nesreča na železnici. Pri Berolinu sta trčila v soboto zjutraj dva vlaka. 5 oseb je težko, več lahko ranjenih. Dve loko motivi in dva voza sta zelo poškodovana. — Zopet požar na pariški podzemski železnici. V petek je zopet navstal ogenj na parižki podzemski železnici med dvema kolodvorama, ki je provzročil malo paniko. Ni se dogodila nikaka druga nesreča. — Oče umoril sina in sebe. Predvčeraj zjutraj je mesar Lampel na Dunaju ustrelil svojega nezakonskega sina Erana Kroupko baje zato, ker ga je uničil s svojo zapravljivoetjo, in je potem usmrtil tudi Bamega sebe. Darori. Družbi b v. Cirila in Metoda sta ženska in mcška podružnica v Ribnici poslali 15 K 40 h namesto brzojavnega pozdrava veliki skupščini v Litiji. Darovale so gcspe : Albina Višniharjeva 2 K, A. Pod-bojeva 1 K, A. Cene tova 1 40 K, Ana Murpelova 1 K ; gg. Anton Me>ač 2 K, Friderik Lcger 1 K, Ivan Novak 2 K, županstvo v Ribnici 3 K, posojilnica v Ribnici 2 K. Telefonska In brzojavna poročila. Velike Lašče, 17. avgusta. Včerajšnji shod katoliško-narod. stranke velesijajen. Nad 500 mož navdušeno pritrjevalo dr. Šusteršiču in mu naročalo, naj katoliško - narodni poslanci ne odnehajo, dokler ne dosežejo ljudstvu pravic. Gromovito odo-bravan tudi oni del dr. Šusteršiče-vega govora, ki se je pečal z zahtevami Madjarov po madjarskem arm. jeziku. Dr. Šusteršič je dejal, da ako bodo merodajni krogi mnenja, da ne škodi armadi madjarski službeni jezik, tedaj ne more škoditi tudi pri drugih narodih, ako se jim da armadno povelje v njihovem jeziku. To bomo tudi zahtevali. Potem naj Madjari imajo svoj armadni jezik, a tako svojo armado naj plačajo sami, Avstrijci za madjarsko armado ne plačamo niti krajcarja. Shod pozval poslance, naj se v državnem in deželnem zboru najodločneje bore za splošno volivno pravico. Obširneje poročilo sledi. Dunaj, 17. avg. Danes je nadvojvoda Fran Ferdinand prišel iz Ko-nopišta. Takoj na to je bil v polurni avdijenci sprejet od cesarja. Prestolonaslednik se je po avdijenci takoj podal v vojno ministerstvo, kjer je bil nad eno uro. Mej tem časom je bil sprejet od cesarja Korber, tik za Kdrberjem pa sta bila pozvana k cesarju načelnik generalnega štaba Beck in vojni minister Pietreich. Te avdijence so v zvezi z madjarskimi postulati. Dunaj, 17. avgusta. Cesar bo pri svojih avdijencah v Budimpešti sprejel Julija grofa Szaparyja, Kolomana Szella, Weckerla, Andrassyja in Tiszo. Kriza bo skoro gotovo dolgo trajala. Ako kriza do 31. avgusta ne bo rešena, tedaj cesar kljub temu odpotuje na Dunaj, ker se takrat ondi snicle z angleškim kraljem. Dunaj, 17. avgusta. Profesorjem narodne ekonomije na dunajskem vseučilišču je imenovan baron pl. Wie-ser v Pragi. Dunaj, 17. avgusta. Pronuncij Ta-liani ostane do spomladi na svojem do sedanjem mestu. Celje, 17. avg. Petrovče v zastavah. Mladeniški shod sijajno vspel. Navzočih nad tisoč mlade niče v. Izborni govor dr. Medveda v cerkvi vzbudil veliko navdušenje. Pri slavnostnem zborovanji je poleg K o k e 1 j a govorilo 8 mladenieev, katerim se je živahno pritrjevalo. Dva tamburaška zbora sta izvajala navdušene slovanske skladbe. Shod miren. Nasprotniki se niso pokazal;. Trst, 17. avgusta. Tu je 221etna Antonija Colucci trikrat zabodla 321et-nega Petra Chierellija, ki je po krivici blatil napram njenemu zaročencu njeno čast. Praga, 17, avgusta. Gasilska slavnost velikanska. Prisotnih nad 15.000 gasilcev. Obhod trajal nad poldrugo uro. Zveza slovanskih gasilnih društev ustanovljena. Slovence zastopalo 6 mož. Gostoljubnost velika. Lvov, 17. avg. Tu so imeli Rusini shod. na katerem so sklenili, da ako se Madjarom dovoli madjarski armadni jezik, nastopijo proti nagodbi in za personalno unijo. Lvov, i7. avg. V Kolomeji je več rusinskih gimnazijskih profesorjev discipliniranih. Dolže jih političnih agitacij. ^ Belgratl, 17. avg. Iz Skoplja se poroča, da je bil nedaleč od Skoplja ruski konzul Mandelstamm ustreljen. Uradno potrjena ta vest še ni. Belgrad, 17. avg. Na tukajšnjem kolodvoru so zopet konliscirali zaboj, raterega je poslala dunajska tvrdka Kolin & Mittler v Sofijo na nekega zasebnika in naznanila, da so v zaboju žeblji. V zaboju so bile patrone. Tvrdka mora plačati 84.000 kron kazni. Belgrad, 17. avg. Sem prihaja vedno več razburljivih poročil iz Makedonije in Stare Srbije. V okraju Skoplje se je srbsko prebivalstvo pridružilo vstašem. Carigrad, 17. avgusta, Predvčerajšnjim ob 10. uri se je dogodil na progi Skoplje-Solun blizu postaje Zele-nikovo dinamitni atentat. Tračnica je prebila železniški voz ter ubila dva vojaka. Škoda na progi ni velika. Ob 1. uri po noči je nadzoroval progo posebni vlak ; na progi 214 km. zadel je vlak ob dinamitno pripravo, ki je deloma eksplodirala. Eden vojak je ubit, štiri ranjeni, trije se pogrešajo. Dalje si ne upajo nadzorovati. London, 17. avgusta. Zdravje lorda Sali8buryja je vedno slabše. Sobe ne more več zapustiti. Njegovi sorodniki so došli sem. Pariz, 17. avgusta. Na Metropo-lite železnici je bil zopet požar. Zgorel je nek voz. Potniki so prestrašeni bežali. Druge nesreče ni bilo. ne cene dn<5 17. avgusta 1903. (Termin.) Na budimpeitanskl borci: PSenica sa oktober......K 7'36 do „ april........762 , Rž za oktober.........6*18 > Oves za oktober........6-38 „ j . april.......» 5-61 » Koruza za avgust......> 6*17 » » » september.....» 617 » , „ maj 1904 .......b 03 » (Efektiv). Dunajski trg. Plenica banaSka.......K 7-79 do Rž juine železnice ... • • . n 7-6fl a Rt........... » 6-46 » Ječmen , » .......6&0 „ „ ob Tisi.........6-20 » Koruza ogrska.......„ 6 55 , Cinkvant....................7 60 „ Oves srednji..........6-95 „ Fižol..........I _ , 7-37 7-63 619 5 39 6-62 618 618 504 8-10 8.5 6-60 7-40 7*30 6-75 8-— 6.15 Meteorologidno porodilo. 'fina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm j Cu opa-5 tOTMja SUnje barometra, T mm. Temperatura C.filju Vetr.ri. Nebo lili I** 1 ► 14 9. «V Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 > 23 > elegant. v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem. 1069 1-1 Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo, našo nepozabno in iskreno ljubljeno hčerko, ozir. sestro in svakinjo, gospico franko Gostišči danes ob 7. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umiivjoče, v 27. letu svoje dobe, poklicati k Sebi v boljše življenje. Zemski ostanki predrage ranjce prenesti se v soboto, 15. t. m. ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gorenjem Logatcu. Sv. zadušne maše se bodo brale v žnpni cerkvi Matere Božje v Gorenjem Logatcu. Blago rajnko priporočamo v prijazen spomin in molitev. Kalce, dne 13. avgusta 1903- Mihael Gostiša oče, Marija Gosti ša mati, Mihael, Ivan, Karol, Fran, Josip bratje, Ivanka Murnik roj. Gostiša Dragica Vukovlč roj. GoBtiša, Mlcl, Lojzlka in Rozika sestre, Josip Murnik, Stjepan Vukovlč svaka. Zahvala. 1070 1-1 GiDjenim srcem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo-brojno rastilno spremstvo k poslednjemu počitku naše blage, sedaj v Bogu spavajoče hčerke, sestre in svakinje, gospodične Franice Gostiša. Posebej se zahvaljujemo za darovane krasne vence, gospodom pevcem za ganljive žalostinke, sploh vsem in vsakemu posebej, ki so prišli od blizo in daleč izkazat premili prerano umrli pokojni zadnjo čast. Ob enem bodi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena zahvala za izkazano sožalje. Bog bodi plačo k vsem ! Kalce, 17. avgusta 1903. Žalujoči ostali. Neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nafi predragi nepozabni soprog, ozir. oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Tomšič posestnik In velefrjovec danes ob 10 nri zvečer, po dolgi mučni bolezni, v 50. letu svoje starosti, previden b sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega je bil v nedelj v, dne 16. avgusta ob 6. uri zvečer iz hi&e žalosti na pokopališče v Trnovem. Sv. maše zaduSnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem. Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev. ILIRSKA BISTRICA, dn<5 14. avgusta 1903. 1O68 i-i Žalujoča rodbina. Izdajatelj in.odgovorni nrednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.