Telefon št. 74.
v*
Posamna številka 10 h.
Po poŠti prejemu:
sa
celo teto naprej26 K — h pol leta » 13 » — »
četrt i meseo
6 » 50» 2.20»
V upravnlitvu prejemal: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — »
četrt > meseo
6, 1.70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
r
Političen list za slovenski narod.
Naroftnlno In Iniortto sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice 6t. 2.
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niškib ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja voak dar.,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne-
Štev. 188.
V Ljubljani, v ponedeljek, 17. avgusta 1908.
Letnik XXXI.
Slavnost 25lefnice okupacije Bosne in Hercegovine.
r Prišli bomo Se nazaj, Ce nas Bvinca in bodala Mati božja bo var'vala ..
Tako poje narodna pesem o slovesu slovenskih junakov 1. 1878 ob odhodu v Besno in Hercegovino. In res, oni bi so toliko srečni, da so po 251etih onih muke-polnih dnij še krepki in zdravi, spominjali so se preteklo soboto kot člani slovenskega Marijinega naroda na Marijin praznik onih dnij, ko so jemali od domovine slovo, ko so se kot levi borili v Bosni in Hercegovini za čast avstrijske zastave in ž njimi vzradostila se je zopet, kskor pred 25 leti, Ljubljana in ves nač narod.
Kateremu Slovencu bi pač srce hitreje ne bilo, ko se s ponosom lahko zavedamo besed polkovnika Priegerja, ki je o slovenskih vojakih tedaj, ko so po bojih prvič zopet stopili na domaČa tla, dejal : „S takimi vojaki bero se po.sodi lavorike« ... In kakor je tedaj klicala Ljubljana »Dobro došli junaški sinovi", tako se je tudi preteklo soboto slovesno okrasila — v predvečer je bil mirozov — in vse je zjutraj hitelo na ulice, da vidi vrle bojevnike iz I. 1878.
Na poti v cerkev.
Po z zastavami okrašenih ulicah pomikal se je ob pol 9. uri dopoldne slavnostni sprevod od restavneje »Novi svet« p" Marije Terezije cesti, Dunajski cesti in Šelen-burgovih ulicah v nunsko cerkev. Na čelu je korakala vojaška godba, svirajoč vesele koračnice, za njo je stopal oddelek veteran-cev, potem nad 400 bojevnikov iz bosenBko-hercegovske okupacije, na čelu jim dekoriranci s srebrnimi svetinjami pod vodstvom gg. R o t h a in Goršeta, nato pa slavnostni odbor, v katerem bo bili naslednji gospodje : Pogačnik, Ženko, Seme, Korsika, Belič, Zorman, Kralič, Filipan, L. Blaz-nik,Baloh,Tramte.
Sprevod je zaključil zopet oddelek ve terancev. Vseh veterancev je bilo 160. Na irsih bo bojevniki imeli pripete črno rumene trakove — a pogled na njihova prsa prepričal je slehernega gledalca o njihovi hrab-
rosti. Kar vsak je imel po par svetinj, nekateri kar cele gozdove hrabrostnih odlikovanj in mnogo zaslužnih križcev. Videti toliko zaslužnih mož korakati skupaj — po štiri in štiri v eni vrsti — je bil res slove sen prizor in v spodbudo mladini, ki je gledala z žarečimi očmi na te še vedno krepke postave, ki so stopale trdno in ponosno, kakor pred 25 leti in pričale o žilavosti slovenskega rodu.
V cerkvi.
S tem je bila nunska cerkev, katere glavni altar so redovnice krasno okrasile, natlačeno polna. Cerkvene slavnosti se je vdeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand z vsemi tremi v Ljubljani bivajočimi generali in častniškim zborom.
Pred cerkvijo sta ga sprejela člana slavnostnega odbora g. g. S e n e k o v i č in S v e t e k. Izmej svetne gg. smo opazili pri vrtni slavnosti g. g. dvornega svetnika Schaffgotscha, deželnega glavarja D e t e 1 a , župana Hribarja, markija L. G o z a n i j a , višjega inženirja Oskarja E n g I i s c h a , dalje tudi polkovnika Lukanca in Prašnikarja, obžalovali pa smo premalo udeležbo upokojenih častnikov, katerih je v Ljubljani vendar okolo 150
Na prižnico je stopil gimnazij, profesor č. g. dr. I v a n S v e t i n a , ki je bil leta 1878 vojaški kapelan. Njegov navduševalni cerkveni govor prinašamo v današnjem podlistku. Po cerkvenem govoru je fi. gosp. dr. Ivan Svetina daroval slovesno sv. mašo ob azistenciji čč. gg. župnika Martina M a 1 e n-š k a in župnika Hoenigmanna, ki sta se oba pred 25 leti vdeležila okupacije. Stregli so pri maši bivši bojevniki gg. ooštna poduradnika Jakob Skala in Franc Štrukelj ter poštna eksped. gg. Miha P a 1 o -v e c in Ivan Jenko. Na koru so redovnice krasno prepevale, za kar jim bodi čast in hvala! Pogled po cerkvi je pričal, da so tu zbrani res sinovi našeg naroda. Z vzorno pobožnostjo so bo vdeleževali službe božje in Be tako zahvaljevali Bogu in Mariji, da so izšli sredi sovražnih krogelj zdravi zopet v krog ljubljenih svejih domačih. Prav vspod-budno je nadvojvoda klečal od povzdigovanja do zavživanja in dajal lep vzgled ostalim častnikom. Po slovesni zahvalnici zapele so redovnice cesarsko pesem. S tem je bila lepa cerkvena Blavnost končana. Po sv. maši se je vršilo na trgu pred cerkvijo
defiliranje
sobojevnikov in veterancev pred nadvojvodo in njegovim vojaškim spremstvom. Na tisoče
ljudi je gledalo ta prizor in vse je bilo bo-glasno v sodbi, da ni čuda, če je pred tako krepkimi postavami kranjskih fantov plaho bežal Turčin. Stopali bo tako.trdnih korakov, da se ni poznalo, da imajo na hrbtu že precej leti. stopali ao kakor tedaj, ko so stopali leta 1878 za vojaško godbo, ki jim je igrala: »Malo nas je, a smo ljudi !«•... Odličen gospod je korakal poleg priprostega možaka, vse pa je družila ena ponoBna misel, da bo storili za cesarja in domovino svojo dolžnost. Vzorno defiliranje je napravilo na občinstvo velik vtisek in na tisoče ljudi je spremljalo priljubljene bojevnike na slavnostni prostor k »Novemu svetu".
Banket.
Ob »/»I. uri popoludne se je vršil na vrtu pri »Novem svetu« banket, katerega se je udeležilo 120 oseb. Opazili smo na banketu pred vsem deputacijo 17. pešpolka gg. podpolkovnika H e r g e t a, nadporočnika Osk. Galleta in poročnika Samo Vošnjaka. Izmej ostalih udeležencev naj v prvi vrsti omenimo g. nadporočnika Severja iz Kostanjevice, ki je bil pri okupaciji težko ranjen, a je čil in krepak se udeležil slavnosti 251etnice, nadalje smo opazili deputacijo veteranskega društva, mnogo drugih svetnih odličnjakov, posebno lepo pa je bilo videti družbo duhovnikov bivSih vojakov čč. gg. dr. Svetina, Honigmann, Z a -mida, Malenšeks častnimi znaki na prsih. Banketu je predsedoval gimnazijski ravnatelj gospod Andrej SenekoviČ. To pot je vojaška godba 27. pešpolka, kije svirala mej banketom, igrala mnogo slovanskih točk.
Prvi je napijal gospod ravnatelj SenekoviČ, povdarjajoč eminentno patrijotični pomen slovesnosti in da je vsak, ko je klical ga »naš vojni gospodar« k praporom eden kot prostak, drugi kot častnik, storil svojo dolžnost, vsi skupaj pa so pomagali vplesti novih listov v lavorov venec avstrijske armade. Nihče ne more oporekati trditvi, da so bili napori pri okupaciji večji, nego v marsikateri redni vojski. Marsikdo počiva na bojišču — število teh je šteto (okolu 5000), ni pa število onih, ki so vsled velikih naporov dobili kal bolezni v sebi in vrnivši se v domovino legli v hladni grob. Radostno — pravi govornik — smo prenašali napore, v svesti si, da delamo na čast vladarju, na korist domovini Zvestobo in pokorščino smo obljubili cesarju in tekom dolgih petindvajset let ni te prisege nihče izmej nas prelomil. Posnemali Bmo v bojih vzgled cesarjev, ki je pri Sv. Luciji pokazal, kako se ima boriti hraber vojak. Posnemali
smo ga mi in posnemajo naj ga naši potomci ! Govornik v navdušenih besedah napije cesarju.
Godba zaigra cesarsko pesem, katero vsi stoje poslušajo.
Drugi govornik je bil rač. nadsvetnik g. S v e t e k, ki je dejal: Mi se čutimo še danes kot del naše armade. Borili smo se na tleh poškropenih b krvjo, katero ^e^pre'^ livali pred ICO leti avstrijski vojaki za vlade Leopolda I. in Jožefa II., a je takrat neugodna politična konstelacija preprečila pravi vspeh in bili so ondotni kristijani zopet izročeni kruti usodi turškega jarma. L. 1878 pa so avstrijski vojaki zopet prišli tja kot spasitelji, kot rešitelji, prišli so tja z ljube^-znijo do ondotnega prebivalstva — kot kulturonosci. Avstrijska vojska je takrat prvikrat pokazala, kak je njen nastop na podlagi splošne vojne dolžnosti, pokazala je takrat prvič, kako bo taka armada prestala resni boj. Pokazalo se je, da je taka armada organizirana na zdravi podlagi. Govornik zagotavlja, da tudi iz potomcev ne izgine duh avstrijski in kliče »blava !« zmag mesni avstrijski armadi.
Zahvalil se je tej napitnici v samo nemškem jeziku podpolkovnik Herget, povdarjajoč, da zaslužne svetinje na prsih bojevnikov pričajo, da so storili svojo dolžnost. Želel je, da bi tudi njihovi potomci vedno tako nastopali. Klical je bojevnikom »Hocb I« odzvali pa bo se mu »Zivio« klici.
Predsednik banketa g. Senekovič je na to dejal, da »hraBt se omaja in hrib, zvestoba Slovenca se ne gane" ter je predlagal udanostno brzojavko cesarju, ki sa je takoj odposlala. Brzojavka Be glasi: Danes v slovesno okrašeni Ljubljani k proslavi 25 letnice Bosne in Hercegovine zbrani bojevniki iz 1. 1878, dovoljujejo si zagotavljati Vašemu Veličanstvu svojo nespremenljivo zvestobo in udanost.
Zadnji govornik je bil č. gosp. župnik Hoenigmann iz Krope. S svojim popularnim govorom je dosegel velikanski efekt.
28. junija I. 1878 so sklenile — tako nekako je govoril gosp. župnik — evropske velevlasti, zastopane po svojih zastopnikih na berolinskem kongresu, da naj Avstrija zasede sosedni deželi Bosno in Hercegovino, bkoraj na to je bil razglašen cesarski ukaz, da se mobilizuje 13. vojni kor, njemu na čelu nadpoveljnik fcm. baron Josip Filipovič. Nepričakovano naglo se je razširil ta ukaz, ki je veljal tudi našemu 17. pešpolku, 7. in 19, lovskemu bataljonu, obstoječima večinoma iz Slovencev, kakor drugim polkom, pri katerih je služilo mnogo Slovencev. V najkrajšem času, takorekoč z električno hi-
LISTEK.
Cerkveni govor
za proslavo 251etnioe okupaoije Bosne in Hercegovine.
V urSulinski cerkvi v Ljubljani na praznik Marijinega Vnebovzetja 1903 govoril dr. I. Svetina.)
, Quae est ista, quae ascendit sicut aurora consurgens, pulebra ut luna, eleeta ut sol, terribilis ut castrorum acies ordinata?«
,Kdo je ta, ki vzhaja kakor jutranja zarja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce, strašna kakor urejena vojska?"	(Vis. pes. 6. 9.)
Cesarska visokost! Častiti gostje! Dragi sobojevniki I Zbrali smo se, da proslavimo ^letnico okupacije Bosne in Hercegovine. Javnost pričenjamo s cerkvenim opravilom, i katerim hočemo sobojevniki, ki smo se okupacije udeležili, zahvaliti Boga, da nas e obvaroval v onem času, ko je mnogo naših tovarišev padlo na bojnem polju, ali pa so Bi nakopali ob hudih naporih in vremenskih nezgodah bolezen, ki jih je spravila v prerani grob. Nas pa je dobrotljivi °og ohranil, da moremo po preteku četrt itoletja zdravi in trdni v skupnem slavlju ^navijati spomin na reBne in vesele do-
godke, ki smo jih doživeli, ko nas je domovinska dolžnost klicala na bojno polje. Zato se spodobi, da opravimo danes pred vsem drugim slovesno zahvalnico tu v lepem Go> spodovem svetišču.
Prav primerno smo si za to slavnost izbrali praznik Marijinega Vnebovzetja. Z ozirom na ta praznik obrača sv. cerkev na Marijo v začetku navedene besede Visoke peBmi: »Kdo je ta, ki vzhaja kakor jutranja zarja.....«
Vernemu kristijanu je Marija v dušnih in telesnih potrebah »sicut aurora conaur gens« — »kakor jutranja zarja«, ki mu vliva up v sree in mu daje moč, da junaško prenaša in premaga vsako nezgodo.
»Pulchra ut luna. eleota ut sol« »lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce« je Marija po svojem vzornem življenju, po svoji svetosti in po svojem veličastvu v nebesih med vsemi svetniki in angeli božjimi.
Pa tudi strašna je Bvojim in našim bo-vražnikom: »terribilis ut oastrorum acies ordinata«. Ona je po svojem Sinu Jezusu Kristusu glavo strla hudobnemu duhu, prvemu sovražniku človeškega rodu; in kdor v skušnjavah in dušnih nevarnostih kliče Marijo na pomoč, ima v roki orožje, s katerim
more zmagati vse sovražnike svojega večnega zveličanja.
Zgodovina pa priča, kako je Marija s svojo priprošnjo mnogokrat čudovito pomagala tudi na bojnem polju. Kadarkoli so krščanski vojskovodje in bojevniki v hudi nevarnosti zaupno klicali njeno ime, vselej se je pokazalo, da je nebeška kraljica tudi »strašna kakor urejena vojska«, spomnimo se le enega dogodka.
Bilo je 1. 1683. Takrat je stala pred glavnim mestom našega cesarstva, pred Dunajem, velika in dobro oborožena turška vojska. Ze večkrat poprej bo Turki ropali, poiigali in morili po raznih deželah; tudi Kranjska je veliko pretrpela od njih. Tedaj pa so prodrli z mogočno vojsko prav do cesarske prestolice. S strahom je napolnil ta dogodek prebivalce dunajskega mesta in vseh avstrijskih dežel, ker so povsod dobro poznali krutost in neusmiljenost mogočnega sovražnika. Nevarnost je bila tem večja, ker je število sovražnikov mnogo presegalo število cesarskih vojakov, ki so branili dunajsko mesto. V tej hudi sili naši predniki niso pozabili na Boga. Dunajski meščani in vojaki bo se združili v molitvi in so združeni klicali zlasti nebeško kraljico Marijo na
pomoč. In Marija je čula njihovo prošnjo. Ko so bili v največji sili in so že mislili, da se bodo morali podati, bo zagledali naenkrat krščanske zastave, vihrajoče s holmcev, ki se dvigajo v nekoliki daljavi od dunajskega mesta. Došla je nepričakovana pomoč. Bil je poljski kralj S o b i e s k i, pobožen in hraber junak, ki se je b svojo vojsko bližal Dunaju. Zjutraj iBtega dne je bil še pri sv. maši, pri kateri je sam stregel ter z veliko pobožnoBtjo prejel sv. obhajilo. Po sv. maši je izročil sebe in svoje vojake v Marijino varstvo, potem pa je jezdil mimo vojnih vrat kličoč: »Srčno pojdimo v boj, ker smo pod varstvom nebeške kraljice; v boju kličimo sveto Marijino ime!« In hrabri Poljaki bo srčno planili nad Turke, Dunaj-čani pa s cesarsko vojsko, videči pomoč, so jih prijeli od nasprotne strani. Vnel se je krvav boj. Iz meBta sem in z bližnjih gričev doli Be je razlegalo Marijino ime. Turki so bili kmalu vsi zbegani in oplašeni. Konee je bila sijajna zmaga združenih kristi-janov. Sobieski je šel po končani bitki v mesto; njegova prva pot je bila v eerkev, da se zahvali Bogu in Mariji za dobljeno zmago.	(Konec prih.)
trostjo so dohajali rezervisti iz cale dežele v belo Ljubljano, rezerviati od 1868 naprej, ki so bili doma že v različnih slulbah, iz različnih stanov, mnogi samostojni gospodarji, mnogi že očetje. Koliko solz so pretočile žene, mnoge matere z nepreskrbljenimi otroci, otroci za svojimi očeli na strašni klic ljudstva : »Vojska bo, vojska bo«. Po ljubljanskih ulicah so se razlegale vejaike pesmi: „K a j pa ta vojaški boben" in po drugi ulici zopet: »Kranjski fantje saj smo mi...*
Navdušeni so naši korakali, da se oblečejo v vojaške suknje in vzamejo puške na rame. Saj so se zavedali, da gredo pomagat svojim sosednimbra-t o m, od Turka toliko zatiranim kristjanom.
Govorn k je opisal boje in napore okupacije. Ker ni bilo železnic in so bile ceste slabe, je bilo pomikanje naše vojske ▼ obeh deželah silno težavno. Brezštevilnokrat je bilo treba s telečnjakom na hrbtu, puško na rami, 72 patroni okolo pasu, še topove vzdi-govati, kedar so se kolesa na slabi cesti globoko vdirala. Gorske baterije so na gorskih prelazih imele veliko sitnosti in težav, zlasti kedar je kaki konj ali mula pod težo gorskega topa spodrsnila ali padla. Pri vsem tem ne smem pozabiti velike vročine meseca avgusta in neprenosljive žeje na potih. Mnogi so vsled vročine zboleli, mnogi radi preve-velike žeje opešali. Jesti razun vojaške me-naže ni bilo, piti razun 36 centi vina ne dobiti.
Tudi za drag denar nisi mogel ničesar kupiti. In kaj, če je deževalo ? Ljudje kakor živina bo bili v globokem grdem blatu, premočeni da je od njih teklo, stali so na prostem dostikrat oele noči brez strehe.
Nekateri polki niso bili po 5 mesecev nikoli pod streho.
6. avgusta je Jovanovic že stal v sredi Mostara in divizija mu je defilirala, vojaška godba po mestu igrala in cesarska zastava vihrala mogočno nad mestom.
Vojska v Besni in Hercegovini ni bila vojska s poštenim sovražnikom. Mnogi Turek je streljal na nas, pa je skoro prišel brez I puške s hinavskim nasmehljajem k nam. j Vjetnike naše rojake so nepopisljivo mučili, mesarili in žive pekli, oči drli, nosove in ušesa rezali. Gorje tistemu, kateri jim je prišel v roke.
Napore smo voljno prenašali, ker pri tem nismo imeli samo enega interesa, vedeli smo, da za brate Slovane, okovane v turške verige in za njihovo oprostitev pre livarno kri.
Govornik z navdušenimi besedami opiše boj pri Jajcu, kjer je na enega Kranjca prišlo 10 Turkov, a so končno le turške buče morale odjenjati pred puškinimi kopiti, s katerimi so po turških glavah mahali kranjski fantje.
Mnogo je padlo naših tovarišev — pravi govornik, naj jim bo lahka žemljica, saj ne počivajo v tuji zemlji, ampak v zemlji slo-v a n 8 k i. Govornik napija dragim sobojevnikom in Avstriji.
Nato zaključi predsednik banket kličoč, da le pod dvoglavim avstrijskim orlom bo srečna slovenska domovina.
Fotografi so posneli posamezne sku pine udeležencev banketa.
Ljudska slavnost,
ki se je pričela popoludne ob 4 uri pri »Novem svetu« je bila nekaj velikanskega in dokaz simpatij ljubljanskega prebivalstva do vrlih bojevnikov. Obširno dvorišče je bilo vse v zelenju, v mlajih in električnih svetilkah. Plapolalo je na stotine zastav po dvorišču, kakor na vrtu, ki se je svetil v čarobni luči električnih, po drevesih posejanih svetilk. V ozadju se je bliščala podoba plemenitega cesarja. Naval občinstva k slavnosti je bil velikanBk. Prodanih je bilo nad 2 0 0 0 vstopnic. Počastil je zabavo nadvojvoda Jožef Ferdinand s častniki. »Zivio« klici spremljali so visokega gosta in pričali o patriotičnem navdušenju vdeležni-kov. Za nadvojvodo in njegove spremljevalce je bil pripravljen poseben paviljon, ovit z zelenjem, cvetkami in slovenskimi ter cesarskimi zastavami. Zabava je bila neprisiljeno živahna. Stari znanci so si odkrivali srce, pravili si o dogodkih, katere so doživeli v boju in v teku svojega življenja tekom dolgih 25 let. Prijatelj je zopet spoznal prijatelja. Predsednik veteranskega društva g. M i h a 1 i č je v ognjevitih besedah proslavljal slovenske vojake, ki so na klic cesarjev v pokoričini hiteli pod svojo zastavo in dano jim nalogo izvršili v čast domovine. Dežela, dejal je govornik, je lahko srečna, da ima take sinove. Navdušeno je napil cesarju, nakar je godba zaigrala cesarsko pesem. Pozneje bo se oglasili tudi pevci, ki bo gromko zapeli «Hej Slovani«, ognjemeti so švigali v jasno noč. Od vojaške godbe je občinstvo odločno zahtevalo, da igra slovanska skladbe; tako smo čuli po dolgem času od vojaške godbe 27. pešpolka tudi naš »Naprej«, ki je pred 25 leti kranjske fante spremljal v boj. Pozno so se ločili tovariši in šli zopet na razne strani po raznih potih življenja — nesoč
seboj prijetne spomine na dan, ko so se po 25 letih sešli še vedno tako živahni in navdušeni za dobro stvar, kakor v nekdanjih mladih dneh.
Povodom slavnosti so izšle tudi krasne razglednice s sliko Jovanoviča in Filipoviča in s slikami Mostarja, Jajca, L i v n a, S t o 1 ca
Oni, ki se niso mogli osebno udeležiti slavnosti, poslali so brzojavke, :zmej katerih omenjamo : dvornega svetnika Š u k-I j e j a , majorja markija G o z a n i j a , slovenskih gasilcev iz Prage, idrijskega veteranskega društva, idrijskih bojevnikov gg. Biloba, Bizjaka, Kavčiča, Kende, Kosa, Pre-lovca, Premersteina, g. Zelenke »z Tržiča, župana Peternela iz Bleda, gg. Šubioa in Plantana. gg. Lajovica, Klinca, Bevea, Ravnikarja, Bistana iz Litije, štibnega nadzdrav-nika g. Stareta z Reke, sobojevnikov iz Postojne gg. Ažmana, Dolenca, Gasparija, Jurce, Kotnika, Kruh«, P<iternosta, župnika srosp. Normalija iz Herpelj in četovodje g. Frana Stacula iz Medije, rezervnega nadporočnika g. Evgena Crusiga iz Tsta itd.
Povdarjati moramo, da so se prireditve izvršile točoo, kar ni mala zasluga g. sod-nijskega oficiala Pogačnika, ki se je takoreikoč dan in noč trudil, da se je mogla prirediti tako lepa slavnost.
Posebno priznanje tudi zapisnikarju slavnostnega odbora g. Zenku za njegovo neumorno delovanje. Mnogo je požrtvovalno pomagal odboru tudi g. Hugo Eberl.
slavnostni dan je za nami. Bojevniki z leta 1878 so pokazali o tej priliki, da zanje še danes veljajo besede polkovnika P r i e g e r j a : »Res, kranjski vojaki so taki, da je treba iskati boljših. A to dela k r i : oni so takšni, kakeršni so bili njihovi očetje!"
Naj Bog vse udeležence slavnosti še dolgo časa ohrani pri najboljšem zdravju, da bodo še dolgo časa vzgled slovenski mla dini, kak mora biti Slovenec — zvest staremu slovenskemu geslu »Vse za vero, dom, cesarja!«
Kriza na Ogrskem.
Politično obzorje v ogrski državni polovici že dolgo vrsto let ni bilo tako zamotano kakor zadnji čas. Že davno se je pripravljala huda ura na političnem nebu onstran Litve, zadnje dni je v resnici zagro-melo. Najnovejša kriza, ki so jo povzročili deloma strastni madjarski nacijonalci, deloma korupcija maž. krogov, in katero je pospešila neodločnost in vedna popustljivost na) višjih faktorjev, ta kriza meče danes težke reflakse tudi na avstrijsko polovico; cela monarhija je močno prizadeta. Kdor je zasledoval razvoj politične situacije na Ogrskem v zadnjih letih, osobito letos, ta mora biti uverjen, da je skoro popolnoma izključena vsaka poravnava. Prišel je čas.dasereši tisto vprašanje, ki so ga spravili na dan leta 1869 z nesrečnim dualizmom.
Konečno in sicer naravno rešitev tega vprašanja bodo najbrže še zavlačevali, ane izognejo ji se. In kadar pride do tega — čim preje tem bolje — tedaj bodemo hvaležni prav od srca ogrskim naoijo-nalnim kričačem, korumpirani mažarski aristokraciji in pa nesrečnemu ministru Khuenu. — Ker si Szell ni mogel priboriti od krone vseh onih narodnostnih koncesij, s katerimi bi zadovoljil opozicijonalce, a ker z druge strani ni maral vladati proti narodu in nje govim zahtevam, zato je odšel. — Prišel je je Khuen, ki si je hotel pomagati drugače. Z jedne strani je paktiral z opozicijo ter je ponujal navidezne koncesije, a v istem času je lovil v motnem — kupoval je z dragim denarjem opozicijonalne glasove. Tako je nameraval za enkrat malo počediti parlament, zlomiti opozicijo in prav tihotapsko prodreti z vojaško in še katero drugo nujno predlogo; potem bi razpustil parlament in poskrbel za nove volitve po hrvaškem sistemu. A naključje z onim nespretnim Pappom je hotelo, da so mu se mreže potrgale; moral se je posloviti. Kaj sodaj ?
Novi kabinet, če pride brez precejšnjih koncesij, ne bo imel obstanka. Govori se sicer, da vladar ni nasproten temu, da se nekaterim zahtevam popusti, v armado pa, da ne pusti mešati nikomur. V takih razmerah bo prihodnjemu načelniku ogrske vlade Bta-lišče neizmerno težko.
Največkrat se imenujeta kandidata za min. predsedstvo predsednik ogr. parlamenta A p p o n y i in predsed. upravnega Bodišča W e k e r i e. Ta dva bi si znala baje pridobiti največ respekta v zbornici, tudi med opozicijonalci; osobito Apponyi bi kolikor toliko ugajal vsem strankam, čeprav se je mož zadnji čas odlikoval po svoji izredni dvoličnosti. Samo vprašanje je, koliko časa bi on užival ugled in pa respekt pred opozicijo ? Dokler bi jih zalagal s koncesijami. To je pa jasno, da opozicija ne stremi za ničemur drugim in da se vse njene zahteve reducirajo v jedno samo: da se razbije dualizem, da pridemo do personalne unije. — oesar pride v sredo v Pešto; v četrtek ne bode vsprejemal nikegar, ker je praznik sv. Štefana. Še-le v
petek se začno obečane avdijence. V prvi vrsti bo poklical vladar na razgovor predsednika posl. zbornice Apponyi-ja — predsednika velikaške zbornice Csaky-ja. Za tema pa vse uplivnejše politike. Kakšen bo pač rezultat — tega za sedaj ne ve nihče. Khuen je odpotoval za par dnij na svoje posestvo, potem pride zopet v Pešto, da vsprejme cesarja.
O vsprejemih v Budimpešti se poroča: Najprvo bota pri cesarju sprejeta v avdi-jenciji grof Csaky in grof Apponyi. Zatrjuje se, da bo kriza rešena šele v oktobru, do-tedaj pa naj bi vladalo prehodno ministerstvo. V četrtek je imela ogrska socijalistiška stranka svoj shod in na njem se je sklenilo sledeče: Ker je stranka uvidela, da neodvisna stranka, posebno njen voditelj Košut, noče poleg narodnostnih koncesij zahtevati tudi splošne volivne pravice, je sklenila, na vsej črti iti v boj zoper neodvisno stranko in zavirati vse demonstra-cije, ki bi se vršile njej v prilog. _
Avstrijski parlament in kriza na Ogrskem.
Iz »kričansko-sccialnih" dunajskih krogov se poroča, da se vrše pogovori med voditelji različnih strank na desnici, kateri ti predmet je stališče avstriiskega parlamenta nasproti nagodbi v slučaju narodnostnih kon cesij na Ogrskem. Razgovori imajo še čisto neobvezen značaj, vendar je gotovo, da se pripravlja izven sedanje konstelaoije obstoječa parlamentarna skupina, ki bo v slučaju koncesij odklonila nagodbo. Pri tej skupini bo udeležen tudi poljBki klub. Sploh Be pa misli, da bo v slučaju vojaških koncesij, ki so nevarne za jedinstvo armade, že novo ministerstvo imelo opraviti s to skupino. To se pravi: Koerber gre, ako se ugodi Ogrom.
Ministerska kriza v Srbiji
je rešena, ali kako — to je seveda drugo vprašanje. Posloviti se je moral iz kabineta tudi vojni minister Atanackovič. ki je imel vendar še toliko energije, da ni hotel delati vse tako, kakor so zahtevali morilci Aleksandrovi. Sedaj je zasedel njegovo mesto bivši zarotnik polkovnik Šola r e v i č , kar pač dovolj žalostno karak-terizuje celo sedanjo vlado. Druge portfelje so zasedli isti, katere mo že v zadnji šte vilki naveli: profesor Borisavljevič za finance, profesor R u ž i č nauk in bogo služje, sekcijski šef J o v a n o v i č za pravosodje. Ta kabinet se gotovo ne obdrži dalj, kakor do prihodnjih volitev za skupščino. Za takrat pričakujejo, da bo velika večina radikalna in da se potem osnuje radikalni kabinet. Za sedaj ni v kabinetu nobenega semostojnega radikalca.
Zadoščenje za umor Rostkow-skega.
Kakor se poroča iz Monastira, je bil konzulov morilec, orožnik H al i m od voj nega sodišča obsojen k smrti in ustreljen 13 t. m. ob 5. uri popoldne. Isto tako je bil tuli vojak, ki je stal zraven straže, obsojen k smrti in ustreljen, ker ni preprečil umora. Orožnik, ki je gledal umor od daleč, je bil obsojen na 15 let, neki drugi pa na 5 let težke ječe. Dva častnika sta bila obsojena k degradaciji in izgubi meščanskih pravic. Porta je sedaj hitro zadoBtila pravici. Kakor se iz tega razvidi, v Konstantinopelu nikakor niso upali, da bi ru3ki car zopet prosil za zločinca. Seveda, morilec sedaj pač ni bil Albanec, ni se bilo torej treba bati maščevanja arnavtske telesne straže v palači Yildizkiosk.
Balkanski koncert.
Prav zanimiv je razgovor, ki ga je imel dopisnik lista »Giornale d'Italia« v Zofiji z vstaškim četovodjem in intimnim prijateljem Sarafova, s Hristom. Ta mu je pripovedoval, da turška uprava v Makedoniji v trumah podi kmete med vstaše, ker tako nečloveško z njimi postopa. Reformni predlogi nimajo za Makedonijo nobene vrednosti, in vstaši jih bodo pobijali do skrajnosti. »Ali bodo vstaši še dalje poškušali z atentati?« — »Kdo bi vedel,« odvrne Hristo. »Morda ne bo tega več treba. Evropa je ostala hladnokrvna napram selunskim atentatom. Treba bo poiskati druga sredstva, da jo predramimo iz sna. Dinamita nam ne bo manjkalo, ker ga delamo Bami« — »Ali bodete nadaljevali guerilla-vojno ?« — »To pa zmerom.« — »Kaj paSrbi?« — »Srbi soBedajnaši dobri prijatelji. Zato bo vsplapolal vstanek p o c e 1 i s t ari Srb i j i kot posledica srbs k o-bo 1 g ars ke spra-v e. Sami bi ne bili nikoli zmagali, tudi če se nam pridruži cela Bolgarija. Če bodemo pa združeni s Srbi, je poraz sultanov gotov.« — »Kaj pa misli storiti kralj Peter?« — »Zanj je sedaj naj-ugodneji trenutek, da si utrdi prestol. Ker je bil slabič Aleksander umorjen, in sicer umorjen vsled vojaške zarote, zato je armada za dinastijo Karagjor-gjevičevo največja nevar-
nost. Kralj Peter ne bo varen na prestolu, dokler ne zlomi drzovitoeti svojih častnikov. To pa stori lahko samo tedaj, ako se udeleži osvoboditve Stare Srbije in Makedonije. Ze vsled tega mu ne kaže drugo, kakor da postopa skupno z Bolgarijo. Knes Ferdinand bo storil, kar bodemo hoteli mi, in tako se bodo brbi in Bolgari proti skupnemu sovražniku skupno borili.« — »In velesile ?« — »Velesile ? Avstrija bo nastopila proti nam, Rusija bode pa prav gotovo na naši strani.«
Iz brzojavk.
Novi kardinali. Kakor poroča „'Tribuna", bodo imenovani za kardinale monsignori Merry del Val, Callegari, Bona/« in Perisoli. — Rusko brodovje v Črnem morju bo odilo v turške vode. To je v zvezi z dogodki na Balkanu. — Zarota proti francoskemu predsedniku. Na San Domingo bo odkrili zaroto proti življenju predsednika. Prijeli so mnogo oseb. — Obrtno razstavo otvorili so v soboto v Szombatbely ju na Ogrskem. Protektor bivši min. 8zell je imel otvoritveni govor ; slavil je kralja. - O ruskem konzulu M andelstammu, ki je pred tednom odpotoval iz Skoplja v Monastir na mesto umorjenega Rostkovskega
—	ni nobenega sledu. Boj6 sa, da ga niso Turki kje ubili. — Avstrijska vlada je odbila že v drugič prošnjo dr. Luje V o j n o v i c a in dr. Kneže-v i č a , da bi smela obdržati avstrijsko državljanstvo kot črnogorska uradnika. Oba zavzemata odlični mesti pri črnogorski vladi.
—	Vdovi umorjenega konzula Rostkovskega ponudil je sultan 400.000 frankov, ker je prvo ponujanih 200.000 odbila. Sedaj je brzojavno vprašala grofa Lambs-dorfa, ali ne bi bilo nedostojno jemati odkupnino za umorjenega moža. Limbsdorff ji je odgovoril, naj le vzame, in da ji radi tega ne bo odtegnjena protekcija ruske carice. Vdova Rostkovskega je vrnila sultanu vsa turška odlikovanja in tudi neki red, ki ga je ona prejela.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17 avgusta.
Osebna vest. Župnijo Reteče je dobil č. g. župnik Andrej Šimenc, doslej župnik pri Št. Lovrencu. — Zupn kom na Ka-tinari pri Trstu je imenevan veleč, gospod Josip Stržinar, dosedaj upravitelj župnije Kontovelj.
Po izvolitvi novega papeža je bila v Celovcu, kakor se nam piše, zahvalna, sv. maša v stolnici dne 11. t. m. Udeležili so se je vsi uradi in zastopniki oblastev. V mestnem odboru Be je proč-od Rimovec* profesor Pohl repenčil nad tem, da je dež. predsednik povabil k tej maši tudi občinski zastop, in za njim laja čedni Dobrni-kov list, kateremu so bile na potu tudi papeževe zastave na cerkvenih stolpih. V svoji obnemogli jezi postajajo nemški .junaki« že smešni!
Is celovške Škofije. Preč. g. P I e schutznig, prošt in mestni župnik v Beljaku je imenovan za prošta v Brežah.
—	V bolnišnici usmiljenih bratov v St. Vidu je dne 7. avgusta umrl č. g. Janez Wag-n e r , prej kanonik v Gospi sveti in vpo-kojeni župnik v Karnskem Gradu. Dosegel je 41 let. N. p. v m.! — Čast. gosp. Fr. F u c h b , mestni kaplan v Celovcu je imenovan za župnika v St. Danijelu ob ZilL — Razpisana je do dne 12. sept. župnija St. Rupert pod Celovcem. — Župnijo Hodiše bo začaBno oskrboval č. g. Jož. Peter-m a n , župnik na Otoku. — Razpisana je do dne 12. sept. župnija St. Rupert pod Celovcem.
Desetletnica »Savinjske podružnice ,Slovenskega planinskega društva'«. V prijazni in divno romantični Logarski dolini zbralo se je dne 15. t. m. nad sto turistinj in turistov ter druzih slovenskih rodoljubov, da proslave lOletnico neumorno delavne »Savinjske podružnice«. — Podružnični načelnik gospod Kocbek pozdravi vse vdeleženue, posebno zastopnike osrednjega odbora, češke, kamniške, kranjske in podravBke podružnice. Zatrjeval je, da se hoče podružnica še intenzivneje lotiti narodnega dela in biti pravi branik slovenske posesti. Njegovemu navdušenemu govoru sledilo je poročilo podružničnega tajnika gospoda S i j a n c a. Tekom 10 let je podružnica sezidala 6 koč, jubilejno kapelico sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico ter verando pri slapu pod Rinko. Zaznamovala in nadelala mnogo peti. Posebno dela pa čast
podružnici po t skozi TurSki žleb, o katerem ■e izražajo tuji turioti, da je najinteresant-nejši, kar so ga dosedaj videli. Tajnikovemu poročilu sledile bo čestitke Savinski podružnici, nje načelniku in celemu odboru. V imenu osrednjega odbora je čestital v izbor-nem govoru g. dr. T o m i n š e k , v imenu češke g. dr. C h o u d o n s k y , v imenu celjskih alovencev g. dr. Dečko, gosp. dr. Vrečko je izročil gosp. Kocbeku v imenu nekaterih celjskih Slovencev krasen dar (zlato uro). Gosp. alavljenec vidno ginjen se je zahvalil za te ovacije in lep spomin. Gospod dr. R o s i n a je napil slovenskemu kmetu in končno gospodu Logarju, posestniku, v katerega hiši se je slavnost vršila, ter povdarjal zasluge gospoda Logarja za slovensko planinstvo. Gospod notar O r o -ž e n iz Kamnika spominjal se je podpirate-ljev »Slovenskega planinskega društva« in njega velike dobrotnioe, celjske posojilnice. Gospod dr. Hradoveo zahvalil je podružničnega tajnika gospoda Sijanca sa njegovo požrtvovalno delo, Bpodbujal mladino do ljubavi svoje rodne zemlje in jezika ter končno nazdravil slovenski domovini. Gospod dr. Tominšek, profesor iz Kranja, napil je navzočim damam. Navdušeno pozdravljali so udeleženci čeike dame. Brzojavno ali pismeno pozdravili so slavnost med drugimi načelnik osrednjega odbora gospod profesor Orožen in tajnik gospod Hauptmann, universitetni profesor dr. Johannes Frischauf in gospod profesor S t i f t a r iz Ruskega. Zelo pohvalno omeniti moramo tamburaški zbor, ki je neumorno sviral slovanske komade. Glasila se je tudi lepa naša narodna pesem. Sklepajoč to naše skromno poročilo, kličemo savinjski podružnici: »Vivat, crescat, fbreat* in »slovenskemu planinskemu društvu«: »Zivio naša vrla planinska straža!«
Občni zbor duhovskega podpornega društva se bode vršil, kakor je bilo svoječasno naznanjeno, v četrtek dne 20. avgusta. K obilni udeležbi se vabijo Člani.
Učiteljska vest. Nadučitelj g. Ferdinand K a 1 i n g e r v Toplicah je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za šolske okraje Kranj in Radovljica.
Markhl v ternu za svetnika v Celju. Neverjetno zveni novica, da je znani Markhl predlagan za svetnika pri okrožnem sodišču v slovenskem okraju celjskem. To je oni Markhl, ki je zadnjič v sveti jezi za-renčal, da je provokacija, če ga kdo, kadar govori kot uradni predstojnik, slovenski kaj povpraša. Poslanci pozor I
Romarjem na Sveto Goro in v Oglej ee naznanja, da se je do sedaj toliko OBeb oglasilo, da je posebni vlak zagotovljen. Kdor se misli še udeležiti, ni treba, da se de posebno oglasi, ker je za posebni vlak število ie zadostno; zadostuje, da si pravočasno oskrbi vozni listek. Kakor hitro bo dokončan dogovor s ielezničnim vodstvom bo vse potrebno in tudi dan romanja objavi.
Jubilej zaslužnega moža. Iz Železnikov smo dobili v soboto naslednjo brzojavko: »Danes obhaja naš organist nadučitelj g. Josip L e v i č n i k biserni jubilej šestdesetletnico svojega organistovskega ajužbovanja«. — Beg ohrani g. nadučitelja še dolgo vrsto let tako vstrajno delujočega za narod in čast Božjo !
Vega je naš ! G proiesor H a u p t -m a n se je mudil več dni v Moravčah, nabral potrebno snov v farnih maticah, cgledal rojstni kraj Vegov, in je tako po trudapol-nem delu temeljito dokazal ravno ob lOOletnici Vegove smrti njegovo slovensko pokole nje. S tem mu je pač postavil spomenik „aere perenius", trdnejši in lepši, kot iz marmorja in brona. Baron Vega je naš I To pa je treba svetu £e na drug način pokazati.
—	Umrl je v Mariboru o. kr. davčni kontrolor Andrej pl. L e h m a n n v 43 letu svoje starosti.
—	Nesreča na vipavski železnici.
V petek popoludne okolu jedne ure, ko se je bližal popoludanski vlak Gorici, približal se je, tam kjer prereže železnica mirensko cesto, železniškemu tiru voz, pred katerega je bil vprežen jeden konj, in na katerem je sedela neka Standržanka po imenu Ana Devetaks tremi nedoraslimi otroci. Strojevodja je sicer žvižgal, a za to žvižganje se
ni prav nič brigal ne konj, in tudi ne oni, ki ga je vodil. Trčila sta toraj skupaj konj in vlak, ker ni bilo mogoče strojevodji vlaka tako naglo ustaviti. Prav, kakor da bi imela tu vmes kaka nevidna moč svojo roko, odtrgal je vlak konja od voza ter ga zalučil več m v stran, a samega brez voza. Ko se je namreč vlak ustavil, in so popotniki izstopili iz železniških vozov ter se podali na mesto nesreče, našli so konja, ki je ubit ležal na tleh, dočim je žena z otroci na vozu ostala popolnoma nepoškodovana.
—	Umrla je na Kalcu hčerka g. M h. Gostiša gdč. Franica GostiSa v 27. letu svoi« dobe. Pogreb je bil v soboto.
—	Bohinjska želesnioa Kakih 20 hrvatskih delavcev, ki so delali na črti bohinjske železnice pri Plaveh, začelo je štraj-kati, ker se jih slabše plačuje nego italijanske delavce. — V predoru pod Kostanjevico delajo po dnevu in po noči. — Železniški most čez Sočo pri Solkanu, katerega dolžina bode znašala kakih 80 m, obstajal bode iz jednega samega oboka brez stebrov v vodi.
—	Cirkus Viktor pride 23. t. mes. v Kranj.
—	47. pešpolk na Kranjskem. Vče-raj je odšel iz Goriee pešpolk št. 47 na vojaške vaie na Kranjsko.
—	Prestavljen je k okrajnemu glavarstvu v Sloven i gradeč iz Mttrzuschlaga adjunkt e. J. F e k o n j a.
—	Nesreča v gorab. Pri Sv. Nikolaju nad Laškim je padel z neke skale gostilničar iz Pilštajna gospod F. Č e p i n in obležal mrtev.
—	V kamniškem zdravilišču je
bilo do 10 avgusta 217 gostov.
—	Odpravljeni preki sod. Preki sod v okraju Knževci na Hrvatskem je odpravljen..
—	Škode v Bovcu je požar napravil nad 1 milijon K.
—	Huda nevihta ? debelo točo je prihrumela 13. avgusta v Črešnice. Sadja in grozdja je veliko na tleh, kar ga visi, je zdrobljeno; listje je posmukano. Voda je raz dirala in pri Francu Brglez na Kamni gori je strela užgala Dod. Odkod bomo plačali nbogi siromaki 176% občinskih doklad? — Š)la je zavoljo oslovskega kašlja zaprta že od 4. juliia.
—	Nemški paromlin hočejo ustanoviti Nemci v Cel)u.
—	Nove železnice. Iz Dunaja se po roča, da je železniško ministerstvo že sklenilo trasiranje železnic Polzela-Kamnik in Rečica-Gornjigrad. I/delovanje splošnega načrta za železnica Kamnik Polzela se je poverila celjskemu inženerju Lindauerju, gor-njegrajska proga pa dunajskemu inženerju Rindlu. Začelo se hode traairati že ta mesec.
—	Požar v Vačah. K požaru v Vačah se poroča, d t je pogorelo 42 hiš b postranskimi poslopji Tuli ljudska šola je pogorela. Rodbina n»duč.tel|a g. Nagu se je z največjo silo rešila. Pogorelo ji je vse. Na pošti so zgorele vsj poštne pošiljatve, razen nekaj denarja, katerega so rešili. Od strahu je umrla babica Marija Zupančič. Pri gašenju je več ognjegasoev omedlelo. Škode je četrt milijona kron. Zavarovanega je bilo jako malo. Tri osebe je ranilo padajoče tra-. movje. Ogenj se je pojavii v petek ob 10 uri dopoludne v neki hiši sredi trga.
—	Pešpolk št. 97 v Kamniku Iz Kamnika se nam piše: Pešpolk štev. 97 je nastanjen od petka v Kamniku ter si je pridobil takoj srca prebivalstva. Častniki se odlikujejo z izredno prijaznostjo, godba se pa odlikuje z umetnim sviranjem. Domače skladbe občinstvo glasno odobruje. Danes priredi godba koncert za pogorelce v Bovcu. V torek bo vojaška maša na prostem ob 8. uri. Ob 9. uri Be udeleži častništvo tudi slovesne maše v mestni župni cerkvi, pri katerej bMa sviral kamniški orkester.
—	Hrvatje mej Slovenoi. Na Velike maše dan 15. avgusta je priredilo sre diško bralno društvo »Edinost« s sodelovanjem dijakov veselico, ki je prav dobro vspela zaradi jako lepega vremena. Tudi bratje Hrvatje izVaraždina bo prišli na slavnost. Hrvatski »bokol« iz Varaždina je prišel tudi na sokolsko slavnost v Ljutomer.
—	Strela. Iz Gorij se nam piše: V noči 16. t. mes. je udarila strela v kozolec tukajšnjega posestnika Jurija Smolej. Imeli smo hudo nevihto, vendar druge škode ni bilo.
—	Ulom v Trbovljah. Dne 9. t. m.
ponoči je v Trbovljah bilo vljomljeno v pisarno cementne tovarne in je tat odnesel okoli 50 kron. Sumljiv tatvine je bil pisar Frano Jakup, ki je bil po tatvini pobegnil iz Trbovlj. Včeraj je meBtoa policija zasačila v Ljubljani in ga aretovala. Odgnali so ga k okrožnemu sodišču v Celje.
—	V Ilirski Bistriol je umrl 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni, katero je potrpežljivo in vdano v božjo voljo prenašal, g. Ivan Tomšič, po domače Ive, posestnik in veletrieo, zapustivši vdovo in štiri nedorastle otroke. Bil je v bolezni večkrat previden s sv. zakramenti; pokopan jo bil slovesno v nedeljo 16. t. m. Mož je bil pod jeten in je dal po svoji obsežni trgovini,
posebno z lesom, ljudem mnogo zaslužka, ter je bil b svojimi ljudmi vedno prijazen in pošten, tako da se ni nikdar nobeden zoper njeara potožil. Naj počiva v miru I
—	Veliki konoert priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ormožu s prijaznim sodelovanjem ženske po-pružnice, gdč. M. in T. Šupca, g. dr. Bela Stuhec-a, g. F. Serajnik-a in slavne varaž-dinske meščanske godbe na vrtu gostilne g. Kalchbrenner-ja v Ormožu na nedeljo, 23. avgusta 1.1. Vstopnina 2 K. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
—	Veselje in žalost. Od Št. Jurja pod Kumom se nam piše: Vdova Suzana Gradišek je kupila farni cerkvi nov veliki zvon, težak 1910 kil. Z veseljem in spremljanjem Radeške godbe pripeljali so ga sv. Lovrenca dan ob 9. uri zvečer z Zidanega mosta. Pol ure kasneje pa je bil hlev g. župana Leop. Kneza v ognji tako naglo, da še živine ni bilo mogoče rešiti vse. Zgorela sta dva lepa konja, ki sta zvon vozila in dvoje goved, velik hlev, šupa in drvarnica. Z velikim naporom se je rešilo ostalo poslopje, bila je nevarnost tudi za Četež.
tijubljansite novice.
Smrt na slavnosti. Jožef Kordiš, doma iz Globokega na Goreniskem, je prišel kot bivši udeleženec okupacije Bosne in Hercegovine na slavnost 25 letnice v Ljubljano. V Lassnikovi veži ga je zadela kap. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Pogreb je bil danes ob 2 uri popoldne. Pogreba se je udeležil slavnostni odbor, ki je svojemu tovarišu položil na krsto lep venec.
25 let star komis. Na slavnosti 25 letnice okupaciie B.jsne in Hercegovine je kazal g. Ivan Svetin komis. katerega so spekli Turki 16 avgusta 1. 1878 pri Travniku. G. Svetin, ki ja takrat služil pri 10 stotniji 3. bataljona 17. pešpolka, si je takrat komis spravil za spomin.
Nadvojvoda ložef Ferdinand je včeraj popoludne odšel s 27. pcšpolkom v Skofjo Loko.
Vojaška vest. Danea ne je peljal skozi Ljubljano pešpolk štev. 47. iz Gorice proti Kranju. Pešpolk št. 27 in dve bateriji tepni-čarjev so se peljali na vojaške vaje proti Kranju, kjer bo zjutraj slovesna vojaška sv. maša povodom cesarjevega rojstnega dne. — Danes zjutraj ob pol 6 uri odkorakal je brambovski pešpolk iz Ljubljane. Polk bode imel danes vaje na poti proti Lukovci, kjer ostane čez noč, jutri pa poide na Mažarsko. Glavne vaje bodejo okoli Wildona. Mej včerajšnjim odhodom 27. pešpolka je prišlo dvema vojakoma slabo. Po mestu se celo govori, da je eden vojak na maršu umrl. Iz Škofje Loke pojde 27. pešpolk v Kranj in na Koroško, kjer bodejo v bližini Celovca vaje.
Poštni uslužbenci so imeli včeraj mašo pri sv. Jakobu povodom bližnjega dne. Spremljala jih je godba.
Trnovski župnik č. g. Vrhovnik je šel za nekaj dni na potovanje.
^Bicikelj ukradel. Otonu Janeschu, tehniku na sv. Petra cesti št. 8, je včeraj popoludne neznan tat ukradel e veže bicikelj, vreden 100 kron.
Nezgoda na cesti. Anton Erzinc, hlapec pri Zalarju v Cerkvenih ulicah št. 11, pe ljal se je danes zjutraj s praznim vozom na polje, h njim peljal se je urarjev sin Ivan Bardorfer, stanujoč ravnotam. Na Dun. cesti se je pri mitnici pri sv. Krištofu splašil konj nekega voza, skočil na kraj ceste in zadel s tako silo ob cestni mejnik, da je Ivan Bardorfet padel z voza in si zlomil desno roko nad kozolcem. Ponesrečeni deček je bil z rešilnim vozom prepeljan v deželno b lnico.
Odlikovanje domače obrti. Lastnik tukajšnje tvormce papirnatih izdelkov g. Jos. Petrič je bil na mednarodni razstavi obrtnih in higijeničnih izdelkov, ki se je vrSila , v Budimpešti pod pokroviteljstvom cesarjevim, odlikovan za svoje sklopne kartone s prvim darilom z zlato svetinjo in diplomo, ki se vidi v njegovi prodajalnici na Sv. Petra cesti št. 2. G. Petrič ima v svoji tovarni uposlovljenih 50 domačinov in lahko konkurira z vsakim tujim podjetjem.
V Ameriko Dne 15. L m. odpotovalo je odtod 78 oseb v Ameriko, dne 16. t. m. pa 10 oseb.
Iz Amerike domov. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike 80 oseb. Odtod bo se odpeljali v svoje domače kraje.
Samomor. Danes ponoči se je v Spod. Šiški v gozdu nad cerkvijo obesil Adam Vizjan, star 19 let, sedlarski pomočnik pri Keržiču. Kaj je mladega fanta napotilo, da si je sam končal življenje, ni še znano.
Sleparica. V soboto okoli 8. ure zvečer prišla je v gostilno Ivane Tomšič na Opekarski cesti št. 46 pit neka ženska, stara okoli 40 let. Spila je četrt vina in je plačala z brezvredno znamko. Tomšičeva je mislila, da jej je ženska dala 20 vinarjev in je znamko spustila v žep. Toda ženska je go-Btilničarko opozorila, da ji je dala zlat za 10 kron in da ji mora dati 9 80 h nazaj. Tomšičeva je vzela znamko iz žepa in jo
ogledavala, pa le ni zapazila, da nima nobene vrednosti. Tudi jo sleparka zmotila b tem, da je dejala, da je zlat obrabljen, ker je novi denar tako slab. Tomšičeva je dala nato neznani ženski, ki je imela tudi enega otroka seboj, res 9 K 80 h nazaj in je bila tako osleparjena.
Koncert društvene godbe bo v torek 18. t m. »pri Hafnerji« av. Petra ceati na vrtu. Začetek ob 8 uri. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
Zidarska dela v Ljubljani. Pred novo hišo „Kmetske posojilnice« so položili kame-nit tlak. V deželnozborski dvorani so slikarska dela dovršena. Pred vestibulom bo prostor zdaj osnažili. Pri vojaškem strelišču odvažajo zemljo in razstreljavajo kameniti svet Stroški bo proračunjeni na 130.000 K, a bodo to svoto gotovo presegli. Poslopje mestne hranilnice bo do zime pod streho. Temelj bo deloma betoniran. Ometavanje in snaženje hiše arhit. Smielovvskega je zunaj končtno. Pri Urbančevi hiši so strešni na-Btavki dodelani. Notranja dela pri novih hišah, ki še niso za uporabo, se izvršujejo v vseh oddelkih (t. j. mizarska, kl|učarska, steklarska i. t. d.), da bodo hiše do Vseh svetih strankam na razpolago. Nekaj okolu 60 zidarjev je že zapustilo Ljubljano.
Dragocen prstan izginil. Henrik Ehren-berger, vseučiliščni uradnik je včeraj zjutraj na južnem kolodvoru v sobi za toaleto pozabil na umivalniku zlat prstan z brilantetn vreden 100 kron. Ko je čez nekaj časa prišel nazaj v sobo, ni bilo prstana več na umivalniku in nihče ni vedel, kam da je izginil. V sobi se je umival tudi neki potnik, ki je najbrže prstan pobral in se ž njim od: peljal.
Zasačeni topničarji Ulično tablo so sneli danes po noči na Karlovski cesti štirji topničarji in jo nesli v mesto. Na sv. Petra cesti jih je vstavil policaj, na kar so mu pustili tablo in zbežali.
Tatvina- Brezposelna dekla Ivana Poni-kvar pokradla je pred dnevi zssebnici Mariji Jeras v Rožnih ulicah št. 35 več kosov perila in obleke, kar je potem vse zastavila v zastavnici kranjske hranilnice. Policija je včerai Ivano Ponikvar zasledila in jo prijela.
Podrta hiša. Posestnik Pavel Merzlikar na Ilovici je nameraval svojo leseno hišico prezidati in je vsled tega že bil odstranil VBe štiri lesene stene, tako da je s slamo krita streha slonela le na stebričih. Dne 15. t. meB. pa se je streha podrla in Merzlikar sumi, da mu je kak njegov sovražnik nalašč spodbil jeden stebrič, da se je streha nagnila in se podrla. Mogoče pa je tudi, da je bila podpora, na kateri je slonela streha, nezadostna
Vstaja na Balkanu.
V monastirskem okraju divja boj ne-, prestano. Vladna poročila govore o velikih* izgubah ustaških čet, privatne vesti poročajo ravno nasprotno, da namreč vstaši zmago-nosno prodirajo od kraja do kraja. Boris Sarafov je proglasil celo začasno vlado v okraju monastirskem, ki je skoro ves v vstaških rokah. Vstaja se je razširila tudi po Stari Srbiji. Tam hodijo selski duhovniki od vasi do vasi in naznanjajo narodni ustanek; ljudstvo se zbira okoli njih v silnih množinah. Vodje macedonskega upora naznanjajo, da je dosedanje gibanje šele začetek balkanske vstaje. Pripravlja se revolucija, kakoršne Balkan še ni videl. Potrebno orožje in municijo imajo pripravljeno v velikih zalogah.
Sedaj so tudi diplomatski krogi že prepričani, da je vojna neizogibna. Bolgarija je na pravih vulkanskih tleh. Vlada se že skoro ne more več protiviti narodu, ki enodušno zahteva, da odide bolgarska armada Makedoniji na pomoč. Vlada kliče kneza Ferdinanda domu, a on se menda boji; ker če pride, ali mora napovedati vojno — ali se mu pa zruši prestol, morda slično kot srbskemu Aleksandru.
General Cončev in polkovnik Jankov sta hotela oditi preko meje, a policija ju je vjela in odvedla v zapor.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave v Ljubljani se prično 31. t. m.
Izpred deželnega sodišča.
Po trinajstletnem dogodku b o d b a. Paradi hudodelstva javnega nasil-stva in prestopka zoper telesno varnost so bili oproščeni pred tukajšnjim deželnim sodiščem posestnik Jožef Ferjančič, Filip Ron-dič. oba iz Slapa, in posestnik Filip C goj iz Podraga valed proti njim naperjene obtožbe, da so Franceta Turka, kateri se je vračal v spremstvu z neke gostilne v s>!apu domu v Gibrije, izven vasi napadli in ga pretepli, med tem ko je spremljevalec ušel. Nato so ga še enkrat pri slapškem pokopališču dohiteli ter zahtevali od njega, da mora plačati za tri litre vina, na kar jim je Turk res dal 1 K 20 h in na daljno zahtevanje še 40 b, da se jih je oprostil. Ker Turk takrat nobenega od napadalcev ni po znal, posrečilo se je še le po preteku tri-
najet b I« t po orožnikih iste saslediti, katere je pa eodni dvor cd m tožbe oprostil.
Obravnava proti Humbertovim. V četrtek je izjavil bivši notar Amignes, da je videl v Toulouse v rokah Tereze Humbert rentno knjižico, ki se je glasila na njeno ime v znesku 780.000 fr. T e -reza Humbert odlcčno zanika to trditev. Bivši notar Dumort pravi, da )e vse svoje premoženje in vea denar svojih kli-jentc v žrtvoval aferi Humbertovih, ker jim je zaupal.
Bazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Vezuv še vedno bljuje. Velika množina lave se vali proti Pompejem in Otta-janu. Dolžina enega toka lave dosegla je že 850 m, drugi tok, ki je jako močnejši, 750 m. — Čudna operacija. Dr. Boyle, kolinški kirurg v Saint Lous-u, napravil je fenomenalno operacijo. Na prsih ranjenemu 141etnemu dekletu Toonuy moral je pregledati srce ; zato je moral odpreti srčne kletke, prepilil dve koSčioi, prodrl je s šči palkami do pljuč, pograbil srce in je izvlekel iz prsi; seveda je moral prerezati nekoliko arterij, katere so pomočniki njegovi hitro zavezali. Potem pa je srce dobro pregledal, dejal je je zopet na njegovo mesto, zvezal arterije, zašil rano in dekletce bode počasi okrevalo. To se je zgodilo—v Ameriki.— Gledišče v Jalu je popolnoma pogorelo, Požar je povzročila zločinska roka. Mnogo sumljivih oseb je prijetih. — Nesreča na železnici. Pri Berolinu sta trčila v soboto zjutraj dva vlaka. 5 oseb je težko, več lahko ranjenih. Dve loko motivi in dva voza sta zelo poškodovana. — Zopet požar na pariški podzemski železnici. V petek je zopet navstal ogenj na parižki podzemski železnici med dvema kolodvorama, ki je provzročil malo paniko. Ni se dogodila nikaka druga nesreča. — Oče umoril sina in sebe. Predvčeraj zjutraj je mesar Lampel na Dunaju ustrelil svojega nezakonskega sina Erana Kroupko baje zato, ker ga je uničil s svojo zapravljivoetjo, in je potem usmrtil tudi Bamega sebe.
Darori.
Družbi b v. Cirila in Metoda sta ženska in mcška podružnica v Ribnici poslali 15 K 40 h namesto brzojavnega pozdrava veliki skupščini v Litiji. Darovale so gcspe : Albina Višniharjeva 2 K, A. Pod-bojeva 1 K, A. Cene tova 1 40 K, Ana Murpelova 1 K ; gg. Anton Me>ač 2 K, Friderik Lcger 1 K, Ivan Novak 2 K, županstvo v Ribnici 3 K, posojilnica v Ribnici 2 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
Velike Lašče, 17. avgusta. Včerajšnji shod katoliško-narod. stranke velesijajen. Nad 500 mož navdušeno pritrjevalo dr. Šusteršiču in mu naročalo, naj katoliško - narodni poslanci ne odnehajo, dokler ne dosežejo ljudstvu pravic. Gromovito odo-bravan tudi oni del dr. Šusteršiče-vega govora, ki se je pečal z zahtevami Madjarov po madjarskem arm. jeziku. Dr. Šusteršič je dejal, da ako bodo merodajni krogi mnenja, da ne škodi armadi madjarski službeni jezik, tedaj ne more škoditi tudi pri drugih narodih, ako se jim da armadno povelje v njihovem jeziku. To bomo tudi zahtevali. Potem naj Madjari imajo svoj armadni jezik, a tako svojo armado naj plačajo sami, Avstrijci za madjarsko armado ne plačamo niti krajcarja. Shod pozval poslance, naj se v državnem in deželnem zboru najodločneje bore za splošno volivno pravico. Obširneje poročilo sledi.
Dunaj, 17. avg. Danes je nadvojvoda Fran Ferdinand prišel iz Ko-nopišta. Takoj na to je bil v polurni avdijenci sprejet od cesarja. Prestolonaslednik se je po avdijenci takoj podal v vojno ministerstvo, kjer je bil nad eno uro. Mej tem časom je bil sprejet od cesarja Korber, tik za Kdrberjem pa sta bila pozvana k cesarju načelnik generalnega štaba Beck in vojni minister Pietreich. Te avdijence so v zvezi z madjarskimi postulati.
Dunaj, 17. avgusta. Cesar bo pri svojih avdijencah v Budimpešti sprejel Julija grofa Szaparyja, Kolomana Szella, Weckerla, Andrassyja in Tiszo. Kriza bo skoro gotovo dolgo trajala. Ako
kriza do 31. avgusta ne bo rešena, tedaj cesar kljub temu odpotuje na Dunaj, ker se takrat ondi snicle z angleškim kraljem.
Dunaj, 17. avgusta. Profesorjem narodne ekonomije na dunajskem vseučilišču je imenovan baron pl. Wie-ser v Pragi.
Dunaj, 17. avgusta. Pronuncij Ta-liani ostane do spomladi na svojem do sedanjem mestu.
Celje, 17. avg. Petrovče v zastavah. Mladeniški shod sijajno vspel. Navzočih nad tisoč mlade niče v. Izborni govor dr. Medveda v cerkvi vzbudil veliko navdušenje. Pri slavnostnem zborovanji je poleg K o k e 1 j a govorilo 8 mladenieev, katerim se je živahno pritrjevalo. Dva tamburaška zbora sta izvajala navdušene slovanske skladbe. Shod miren. Nasprotniki se niso pokazal;.
Trst, 17. avgusta. Tu je 221etna Antonija Colucci trikrat zabodla 321et-nega Petra Chierellija, ki je po krivici blatil napram njenemu zaročencu njeno čast.
Praga, 17, avgusta. Gasilska slavnost velikanska. Prisotnih nad 15.000 gasilcev. Obhod trajal nad poldrugo uro. Zveza slovanskih gasilnih društev ustanovljena. Slovence zastopalo 6 mož. Gostoljubnost velika.
Lvov, 17. avg. Tu so imeli Rusini shod. na katerem so sklenili, da ako se Madjarom dovoli madjarski armadni jezik, nastopijo proti nagodbi in za personalno unijo.
Lvov, i7. avg. V Kolomeji je več rusinskih gimnazijskih profesorjev discipliniranih. Dolže jih političnih agitacij.
^ Belgratl, 17. avg. Iz Skoplja se poroča, da je bil nedaleč od Skoplja ruski konzul Mandelstamm ustreljen. Uradno potrjena ta vest še ni.
Belgrad, 17. avg. Na tukajšnjem kolodvoru so zopet konliscirali zaboj, raterega je poslala dunajska tvrdka Kolin & Mittler v Sofijo na nekega zasebnika in naznanila, da so v zaboju žeblji. V zaboju so bile patrone. Tvrdka mora plačati 84.000 kron kazni.
Belgrad, 17. avg. Sem prihaja vedno več razburljivih poročil iz Makedonije in Stare Srbije. V okraju Skoplje se je srbsko prebivalstvo pridružilo vstašem.
Carigrad, 17. avgusta, Predvčerajšnjim ob 10. uri se je dogodil na progi Skoplje-Solun blizu postaje Zele-nikovo dinamitni atentat. Tračnica je prebila železniški voz ter ubila dva vojaka. Škoda na progi ni velika. Ob 1. uri po noči je nadzoroval progo posebni vlak ; na progi 214 km. zadel je vlak ob dinamitno pripravo, ki je deloma eksplodirala. Eden vojak je ubit, štiri ranjeni, trije se pogrešajo. Dalje si ne upajo nadzorovati.
London, 17. avgusta. Zdravje lorda Sali8buryja je vedno slabše. Sobe ne more več zapustiti. Njegovi sorodniki so došli sem.
Pariz, 17. avgusta. Na Metropo-lite železnici je bil zopet požar. Zgorel je nek voz. Potniki so prestrašeni bežali. Druge nesreče ni bilo.

ne cene
dn<5 17. avgusta 1903. (Termin.)
Na budimpeitanskl borci:
PSenica sa oktober......K	7'36	do
„ april........762	,
Rž za oktober.........6*18	>
Oves za oktober........6-38	„
j . april.......»	5-61	»
Koruza za avgust......>	6*17	»
» » september.....»	617	»
, „ maj 1904 .......b 03	»
(Efektiv).
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......K	7-79	do
Rž juine železnice ... • • . n	7-6fl	a
Rt........... »	6-46	»
Ječmen , » .......6&0	„
„ ob Tisi.........6-20	»
Koruza ogrska.......„	6 55	,
Cinkvant....................7 60	„
Oves srednji..........6-95	„
Fižol..........I	_	,
7-37 7-63 619 5 39 6-62 618 618 504
8-10 8.5 6-60
7-40 7*30 6-75
8-— 6.15
Meteorologidno porodilo.
'fina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
j Cu opa-5 tOTMja	SUnje barometra, T mm.	Temperatura C.filju	Vetr.ri.	Nebo lili I** 1 ►	
14 9. «V<HS. | 734 0 | 20-6			sl. sever j jasno		0-0
16| iiutr. 18 norol.	7H2 6 1 16-4 730-6 1 29-4		brezvetr. 1 megla sr. jzah. | jasno		
| 9. zveč. | 729 5 | 22-3 | brezvetr. | del. obl.					3-4
lC| 7. zjutr. 1 2. popol.	729 9	19 3 22-8	sl. jjzah. | » p. m. sever »		
j a. zveč. | 736-4		18-0	sl. jvzh.	del. jasno	0-1
17| 7- ijutr. |2. popol.	7368 784 3	14-2 1 2J-1	sl. svzh. sr. svzh.	obl. pol. obl.	
Srednja temperatura petk» 21-0°, normale 19-0'1 Sredma temperatura sobote 22 7° normale 18-9° Srednja temperatura nedelje 20-0", norm. 18 8.
Dunajska borza
dnč 17. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100 25
Skupni državni dolg y srebru.....t00 l5
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100-55
Avstrijska inv. renta 3*/» % .....93 —
Ogrska zlata renta 4%.......119 75
Ogrska kronska renta 4%............98 7U
Ogrska inv renta 3'/»%.......90 —
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'88
Kreditne delnice..................658 25
London vista....................239 22
Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	117-32
20 mark............23'47
20 frankov..........19-07
Italijanski bankovci........9515
C. kr. cekini...........11 29
Vozni red
junij-oktober 1903 858
Cena 20 vin. (10 kr.)
s poluletnim
koledarjem
v trdnem ovitku dobiva se v prodajalnici
Ničman
Kopitarjeva ulica in v
Turkovi
prodajalnici na Dunajski cesti* v Ljubljani.
Izlle jc Knjiga
„Lar$^i eadeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 b več.
»SLOVENEC
mr se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhovo Ivan. Sv. Petra cesta 52
Elegantne jalepf^e
3<t
Šaljivo pošto
vedno v nalogi pri !v. Bonaču v Ljubljani. Cena 100 kom. 3 K.
*****
i
CO
MM
..Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr. Anton Jeglič, knez m Skof ljubljanski.
Prvi zvezek, strsn 1 do 372, broS. 1 K 50 h,
elegant. v platno vezan 2	» 50 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1	. f-0 „
elegant. v platno vezan 2	» 50 >
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1	> 23 >
elegant. v platno vezan 2	» 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
1069 1-1
Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo, našo nepozabno in iskreno ljubljeno hčerko, ozir. sestro in svakinjo, gospico
franko Gostišči
danes ob 7. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umiivjoče, v 27. letu svoje dobe, poklicati k Sebi v boljše življenje.
Zemski ostanki predrage ranjce prenesti se v soboto, 15. t. m. ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gorenjem Logatcu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v žnpni cerkvi Matere Božje v Gorenjem Logatcu.
Blago rajnko priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Kalce, dne 13. avgusta 1903-
Mihael Gostiša oče, Marija Gosti ša mati, Mihael, Ivan, Karol, Fran, Josip bratje, Ivanka Murnik roj. Gostiša Dragica Vukovlč roj. GoBtiša, Mlcl, Lojzlka in Rozika sestre, Josip Murnik, Stjepan Vukovlč svaka.
Zahvala.
1070 1-1
GiDjenim srcem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo-brojno rastilno spremstvo k poslednjemu počitku naše blage, sedaj v Bogu spavajoče hčerke, sestre in svakinje, gospodične
Franice Gostiša.
Posebej se zahvaljujemo za darovane krasne vence, gospodom pevcem za ganljive žalostinke, sploh vsem in vsakemu posebej, ki so prišli od blizo in daleč izkazat premili prerano umrli pokojni zadnjo čast. Ob enem bodi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena zahvala za izkazano sožalje. Bog bodi plačo k vsem !
Kalce, 17. avgusta 1903.
Žalujoči ostali.

Neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nafi predragi nepozabni soprog, ozir. oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Tomšič
posestnik In velefrjovec
danes ob 10 nri zvečer, po dolgi mučni bolezni, v 50. letu svoje starosti, previden b sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjcega je bil v nedelj v, dne 16. avgusta ob 6. uri zvečer iz hi&e žalosti na pokopališče v Trnovem.
Sv. maše zaduSnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem.
Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
ILIRSKA BISTRICA, dn<5 14. avgusta 1903.
1O68 i-i	Žalujoča rodbina.
Izdajatelj in.odgovorni nrednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.