STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LET O 1980 • LET N 1 K XXXVIII o STE V 1 L KA 9 p. 361-408 Ljubljana, oktober 1980 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Lado Eleršek 361 Prispevek k problematiki kvalitete sadik Ein Beitrag zur Qualitatsfrage der Forstpflanzen Some new statements concerning the quality of forest tree plants Dr. Edo Rebula 372 Prispevek k opredeljevanju opti- malne gostote omrežja gozdnih cest Beitrag zur Bestimmung der opti- malen Dichte des Waldstrassen- netzes On the establishment of the optima/ density of the forest road network Dr. Lojze Marinček 397 Simpozij o gabrovcu v Trstu Marko Kmecl 399 Pouk gozdarstva v osnovnih šolah 403 Strokovni obiski 405 Iz domače in tuje prakse Naslovna stran : Fotografiral L. Eleršek Tisk CG P Delo Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitami! Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 .Liro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din in za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.232.41 PRISPEVEK K PROBLEMATIKI KVALITETE SADIK Lado E 1 e r še k (Ljubljana)* E 1 er še k, L.: Prispevek k problematiki kvalitete sadik. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 9, str. 261--371. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Na osnovi meritev smrekovih sadik v različnih drevesnicah neposredno pred izkopom smo ugotovili nekatere morfološke značilnosti nadzemnega in koreninskega dela teh sadik. Opisane so posamezne napake pri vzgoji sadik in cane kritične primerjave med merjenimi sadikami in prvorazredna sadiko po standardu za gozdne sadike. E 1 e r š e k , L.: Sor:1c new statements concerning the quality ol forest tree plants. Gozdarski vestnik 38, 1980, pag. 361-371. ln Slovene with summary in German. By measurements carr:ed out on spruce plants in different forest nurseries immediately before they were taken from the earth some morphological features of the stem and roots were gained. Mistakes made during the raising period ol the plants and crltical comparisons between the plants measured and the first class plant according to the standard are presented. 1. Uvod Z gojenjem gozdov si pri nas prizadevamo s c1m manjšimi stroški vzgojiti tak gospodarski gozd, ki je blizu naravnemu gozdu (pronaravno gospodarjenje). Zato v osnovi uporabljamo in pospešujemo naravno obnovo gozdov, ki jo pa moramo v praksi večkrat dopolnjevati z umetno obnovo; ta je potrebna takrat, kadar po najcenejši naravni poti v doglednem času ne moremo doseči zastavlje- nega pomladitvenega cilja. Po potrjenih območnih gozdnogospodarskih načrtih naj bi v Sloveniji letno posadili, spopolnili, meliorirali in pogozdili skupaj 3785 ha, za kar bi potrebovali letno ca. 12 mio sadik. Visoka in vse večja poraba, ki je kazalec kvalitete, zahteva tudi dvig kvalitete in njeno upoštevanje glede na različne namene sadnje in različna rastišča. Poleg podatka, koliko sadik pri nas pridelamo, moramo tudi vedeti, kakšne so pravzaprav te sadike. Med drevesnimi vrstami, s katerimi pri nas pogozdujemo, je najštevilnejša smreka. Statistični podatki izkazujejo za obdobje 1971-1975 pogozdovanje z ig,lavci v deležu 93% po površini, s smreko in jelko pa 63%, pri čemer je delež jelke minimalen. črnega bora je bilo posajenega 8% in skupaj drugih iglavcev 22 %. Torej smrska daleč prednjači pred ostalimi drevesnimi vrstami, kar je tudi razlog, da smo se letos spomladi osredotočili pri morfoloških raziskavah na 4 in 5-letne smrekove sadike, to je na tiste, ki so namenjene za takojšnjo sadnjo. Odločili smo se za glavne in enostavno izmerljive elemente smrekovih * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Ljubljana Večna pot 2, YU 361 362 Zavitost korenine na štiriletni smrekovi presajenki je posledica slabega strojnega pikiranja v drevesnici. Foto L. Eleršek Koreninski pletež je nepravilno razvit, ker je bila dvoletna smre- kova semenka preglo- boko presajena. Foto L. Eleršek Redkovejnate štiriletne smrekove sadike. Večji odganjek v zadnji vege- tacijski dobi priča o izdatnejšem dognojeva- nju. Foto L. Eleršek Lepa, tršata smrekova sadika, vzgojena v več· jem razmiku na skrom- no gnojenih tleh. Foto L. Eleršek 363 Pregled vzorcev smrekovih sadik po nahajališčih ~:~~ck: j Provenienca 1 Dre:e:~ica število sadik na Uporaba umetnega Barva 1 Opomba m2 v drevesnici gnojila v preteklem letu iglic o V/325 Ponoviče 2+2 33,0 Le hlevski gnoj pri 1 x spomladi Temno Ročno pikirana 1 l. Kolovec zelena smreka v Vl/322 Mengeš 2+2 95,0 Spom. 800 kg Spom. simazin Temno Smreke so bile nekoliko Hrušica NPK/ha 2 kg/ha zelena pregloboko presajene 1/361 Mengeš 2+2 77,5 Spom. 800 kg simazin Temno Na gredicah se zarašča 2 NPK/ha zelena mah 3 111/113 Muta 2+2 49,2 350 kg NPK 3 x gramoxon Posamezne Prva sad nja v delu Mislinja po potrebi svetlo zel. drevesnice, ki nastala do rum. zel. krčitvi 4 111/122 Muta 2+2 57,5 350 kg NPK 3 x gramoxon Posamezne Prva sad nja v delu Ravne po potrebi svetlo zel. drevesnice, ki nastala w do rum. zel. krčitvi m .f:.. 5 111/124 Muta 2+2 59,2 350 kg NPK 3X gramoxon Normalno V starem delu zelena drevesni ce 6 1111124 Lovrenc na 2+3 46,7 300-400 kg/ha Gramoxon Temno Dobro pikirane sadike Radlje Pohorju nitrofoskala kot občasno zelena korenine niso zavite založno gnoj. (pred pikiranjem) 7 111/370 Lovrenc na 2+2 58,3 300-400 kg/ha Gramoxon Temno Lobnica Pohorju nitrofoskala kot občasno zelena založno gnoj. (pred pikiranjem) 8 Mozelj Mahovnik 2+2 54,0 Aprila in junija 2 x gramoxon Temno Domače seme iz skupaj 200 kg NPK in reglon zelena VI okoliša 250 kg superfos. za ščavje 50 amonsulf. kasaron 9 Mozelj Mahovnik 2+3 56,0 Aprila in junija Temno Domače seme iz skupaj 200 kg NPK zelena VI okoliša 250 kg superfos. 50 kg amonsulf. sadik, kot npr. za v1smo, višinski prirastek zadnjega leta, premer koreninskega vratu, težo sadike, težo nadzemnega dela in težo korenin. Ta izmera naj bi posredovala osnovno podobo sadike, ki jo sedaj uporabljamo. Teža korenin v primerjavi s težo cele sadike pa naj bi pokazala »Skrite« kvalitete sadik, in sicer glede na vzgojo in poreklo. Zaradi predvidene računalniške obdelave smo zaprosili za nasvete glede izmere in določitve velikosti vzorca ing. V. Puhka, in to še v fazi formiranja razislporrdodan5ke 1 1 \ li ( 12 ,h- 15 '8 i odklon se 16,3 Relativno frekvenČnil krivolja smrckovib sadik glede na težo 30 25 20 15 1 D "' ii-. " o "' o "' .~ o N ,_ o N ~ ,_ o :;?, "' o ';- N N N "' "' "' ,_ ' ' ' ' ' ' N ' ' ;; '"' "' ';:; "' ~ ' "' "' N ~ ,_ :;; c N ~ ,_ N N N 367 Grafikon štev. 1 Il' koren inskega vratu \debel stopnja) Grafikon štev. težinsld razred v g o "' "' ,_ "' "' ' ' '"' "' ~ ...... Višine smrekovih sadik in težinski deleži korenin (teža korenin za sadike iz različnih drevesnic in rrovenienc teža k. teža n. d. 50 • o. 9 ;o o .3 0.7 30 o .6. o .s 20 o .J 1 ~ o. 2 ~. 1 Pono v., ~ ' > Menqeš N N "' :::: ' ' > Muta Lovrenc N ~ ~ N N N ~ ' :::: ' ' 'Mahovnik o N ~ -o N .ll 1 Poprečja ~ ~ o N Grafikon štev. 3 teži nadzemnega dela sadike) o N "' " o . c > ~ c c o ] >N o o " "' c >N " ~ Prikaz korelacij med težo korenin in premerom koreninske9a vratu Grafi kon štev. Teža 120 105 90 75 60 / = - 25,27 + 5,57 x 30 15 3.6 7.2 9.0 10.8 12.6 16.2 ~ v mm 368 ki jo ponazarjajo naJniZJI 1n najvišji podatki pri meritvi. Te sadike so prikazane na grafičnem prikazu št. 1, kjer je zraven vrisana še sadika minimalnih mer po JUS. Iz prikaza vidimo, da pripada naša poprečna sadika z višino 40,8 cm in premerom koreninskega vratu 8,5 mm l. vrednostnemu razredu, da pa obstaja precejšnja razlika med najmanjšimi in največjimi sadikami. Frekvenčna porazdelitev sadik po višinah, višinskem prirastku, premeru ko- reninskega vratu, teži cele sadike, nadzemnega dela in teži korenin prikazuje tabela 11. Porazdelitev po razredih je najbolj simetrična za premere koreninskega vratu, manj za višine in višinski prirastek, najbolj asimetrična pa za teže sadik. Slednja je prikazana na grafikonu št. 2. Kazalca velikosti sadike, kot sta višina in premer koreninskega vratu, kažeta v medsebojni zvezi tudi na tršatost sadike. Skupno vrednost, ki jo dobimo iz višine in premera označujemo z Z ter jo računamo po formuli Z 0-H kjer je 0 = premer koreninskega vratu v mm, H = višina sadike v dm. Različni parametri za posamezne skupine sadik {drevesnice) so na diagramu štev. 3. Grafikon prikazuje poleg višin tudi koreninski delež v odnosu na nadzemni del sadike. Iz tega podatka razberemo, kakšen utežni del sadike je v zemlji. Ta del je do izkopa nepoznan, obenem pa je izredno pomemben podatek o kvaliteti sadike. Pri pogozdovanju zahtevnejšega zemljišča bo uspešna le sadika, ki ima močneje razvit koreninski sistem. Na omenjenem grafikonu izstopajo 4-letne sadike kolovške provenience, vzgojene v Ponovičah, ker so po višini naj- nižje, istočasno pa imajo največji delež korenin. Pogozdovanje s takimi sadikami bo uspešno tudi na siromašnejšem ali bolj suhem zemljišču, kjer potrebuje rastlina večji sistem za preskrbo z vodo in minerali, da premaga presaditveni šok. Utežni delež korenin je važen podatek, pa je njegovo ugotavljanje dokaj zamudno in drago. Korenine moramo temeljito sprati, odrezati in stehtati. Torej sadike uničimo. Zato se običajno zadovoljimo s premerom, ki je s koreninskim delom sadike v korelacijski odvisnosti. V našem primeru obstoja v srednjem delu populacije linearna korelacijska zveza po formuli: y - 25,27 + 5,57 X, kjer je y = teža korenin in x = premer koreninskega vratu. Prikaz te korelacije za posamezne vrednosti, grafična izravnava in linearna odvisnost je podana na grafikonu številka 4. 5. Ugotovitve in diskusija Ponekod uveljavljeno prepričanje, da je majhna sadika slaba, velika pa dobra, ne drži. če je sadika visoka, namreč še ne pomeni, da je to že kvalitetna sadika. Na višino vpliva predvsem gostota vzgoje in kvaliteta tal v drevesnici (uporaba umetnih gnojil). če bomo vzgajali "zdivjane" in »nagnane« sadike, lahko pri pogozdovanju pričakujemo močnejši izpad in slabšo rast v prvih letih po sadnji. Predvsem za zahtevnejša zemljišča naj ima sadika močan simetrično razvit koreninski sistem. Premer koreninskega vratu še kar zadovoljivo nakazuje stanje podzemnega dela sadike. Naša poprečna sadika je dovolj velika in tršata, pred- vsem po naših dosedanjih merilih. Nekateri gozdarski strokovnjaki menijo, da je jugoslovanski standard za sadike gozdnega drevja preblag in preveč ohlapen. V zadnjem času se zaradi 369 redke sadnje s 4000 in celo 2500 sadikami po hektarju načeloma zahtevajo močne, zdrave in vitalne sadike. Uporabljamo tudi izbrano seme iz potrjenih in preverjenih semenskih sestojev, ki omogoča vzgojo boljših sadik. Tem težnjam pa naj bi se prilagodil tudi standard za sadike gozdnega drevja in zahteval druge vsebinske kriterije za najvišjo kakovostno vrsto sadik. Za ilustracijo navajam nekaj mer štiriletnih smrekovih sadik iz obravnavanih vzorcev: h Opomba cm 45 7,8 7 sadike iz sistematič- 47 5,3 6 nega vzorca 41 6,2 7 25 5,0 ? minimalna mera za l. kakovostno vrsto po JUS 39.1 8,3 19,7 poprečje za 4-letne smreke iz sistematičnih vzorcev Naš primer osvetljuje ohlapnost veljavnih standardov. Naštete sadike spadajo po standardu namreč v l. kakovostno vrsto, dočim pokaže primerjava s poprečno sadiko, da zaradi slabo razvitega koreninskega dela ne sodijo v razred boljših sadik. Pri analizi sadik smo večkrat naleteli na sadike, ki imajo asimetrična razvite korenine, kar je posledica slabega strojnega presajanja semenk v drevesnici. Take sadike neenakomerno zaraščajo gozdna tla ter je drevje kasneje bolj podvrženo Tabela 2: Relativne frekvence za višine, višinski prirsstek, debeline koreninskega vratu in teže sadik izračunane po stopnjah Višina Prirastek višine Premer kor. vratu Teža stopnja rel. frekv. stopnja rel. frekv. stopnja rel. frekv. cm cm mm 1-10 0-5 2,4 0,0- 2,5 o- 25 9.6 25.6 71.4 11-20 0,2 6-10 26,0 2,6- 5,0 3.6 26- 25 31.2 39.4 21.8 21-30 16,8 11-15 3i,6 5,1 7,6 34.6 51- 75 24.6 17.4 4.4 31-40 35,6 16-20 21,2 7,6-10,0 38.8 76-100 13.8 8.8 2.0 41-50 28,2 21-25 10,6 10,1-12,5 18.4 101-125 7.8 4.6 0.2 51-60 15,0 26-30 4,8 12,6-1 3.6 126-150 5.0 2.8 0.2 61-70 2,8 31-35 2,4 15.1 1.0 151-175 3.0 0.8 71-80 1,0 36-40 0,6 176-200 2.6 0.2 81-90 0,4 41-45 0,4 201-225 0.4 0.2 226-250 1.2 0.2 251-275 0.4 276-300 301-325 0.2 326-350 351-375 0.2 Skupaj 100:0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 370 izruvanju zaradi snega in vetra. Posamezne sadike so bile pri pikiranju tudi pregloboko sajene, kar se odraža na obliki koreninskega pleteža. Prevelike razlike med sadikami iste serije glede višine, debeline in teže niso zaželene tudi zaradi tehnike pogozdovanja. Navadno kopljejo delavci jame za sadnjo (vse enako velike) naprej, za njimi pa drugi delavci ali delavke sadijo smreke. Velika razlika v okviru ene serije tudi vzbuja pomislek o pravilnosti, čistosti izvora semena. Nehomogenost sadik podaja standardni odklon in rela- tivni standardni odklon. Najnižji relativni standardni odklon je bil ugotovljen pri izmerjenih višinah in premerih sadik, višji pa pri višinskem prirastku zadnje vege- tacije v drevesnici. Ali se neenotnost sadik v zadnjem letu rasti povecuje? $e večji relativni standardni odklon smo zabeležili, pri teži sadik, kar je tudi razumljivo, saj ta v sebi združuje različnost višin in premerov. Največje razlike pa se javljajo pri težah korenin. Med vsemi merjenimi koreninskimi deli sadik tehta najlažji 2 g, in najtežji 135 g (glej tabelo). Opisana analiza smrekovih sadik nikakor ne predstavlja laboratorijske študije, opravljene na najsodobnejših instrumentih, temveč le preprosto izmero nekaj sto sadik v sami drevesnici. Med samim delom, ki je potekalo v smeri: meritev --7 računalniška obdelava --7 prikazovanje numeričnih kazalcev, so se pojavila tudi vprašanja, ki so v članku navedena. Dobljena računalniška vrednost parametrov sadike, s katero sedaj pogozdujemo, pa daje osnovo za primerjavo s sadikami drugih evropskih proizvajalcev ter za primerjavo s tisto sadiko, katero bomo uporabljali pri nas čez nekaj let. Literatura 1. Božič, J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj. 1976-1980, G. V. 1979/4. 2. Egersdorfer H.: Prilog razgovorima o orientaciji u proizvodnji sadnog materiala, Sumarstvo i prerada drve:a, 1979/7-9 3. Eleršek, L.: Nekaj podatkov o priceiovanju in uporabi gozdnih sadik na Slovenskem pred vojno in po njej. G. V. 1978/2. 4. Eleršek, L.: Jugoslcvanski standard za sadike gozdnega drevja, G. V. 1979/3. 5. Dagebnach, H.: Erste Ergebnisse eines Douglasien-Sortirversuchs, Mitteilung des Vereins tur forstliche Standortskunde und Forstpflanzenzuchtung, 1978, No. 26. 6. Horvat-Marolt, S.: Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp, disertacija, Ljubljana 1978. 7. Kriissman, G.: Die Baumschule, Berlin in Hamburg 1978. 8. Schmidt-Vogt, H., G. Giirtil, P.: Eigenschaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 1977/8-9. 9. Schmidt-Vogt, H.: Wachstum und Qualitat von Forstpflanzen, Munche~. 1936. 10. Statistični letopis SR Slovenije, Ljubljana, več letnikov. E!N BEITRAG ZUR QUALIT~TSFRAGE DER FORSTPFLANZEN Zusammenfassung Die Untersuchung erfasste 500 vier- und funfjahrige Fichtenpflanzen verschiedener Provenienz und aus verschiedenen Forstgarten in Slovenien. Man analysierte ihre morpho- logischen Qualitatsmerkmale (Pflanzenhohe, Wurzelhals-Durchmesser, Wurzei-Gewicht usw). Damit soli ein Vergleich zu Forstpflanzen anderer mitteleuropaischen Baumschulen und ein Ausblick aut d:e anzustrebende Qualitat der Forstpflanzen gewonnen werden. Es wird festgestelit, dass die untersuchten Pflanzen im Durchschnitt nach den gultigen Qualitii.ts- r.ormen nach JUS (Ur. list SFRJ, 1967, no. 5) eine sehr gute Qualitat autweisen. Gleichzeitig muss man feststellen, dass diese Qualitiitsnormen den Bedu.rfnissen der Forstpraxis nicht entsprechen und Anwendung auch von schlechten Pflanzen zulassen. Wurzelgewicht wird von diesen Normen nicht berucksichtigt. Unbefriedigend ist es auch, d<:.ss die untersuchten Qualitatsmerkmale von allem Wurzel- und Pflanzengewichte. 371 UDK 634.0.686.3 PRISPEVEK K OPREDELJEVANJU OPTIMALNE GOSTOTE OMREžJA GOZDNIH CEST Dr. Edvard Rebu 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Prispevek k opredeljevanju optimalne gostote omrežja gozdnih cest. Gozdarski vestnik 38, 1980, 9, str. 372-J97. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V študiji so obdelani dejavniki, ki vplivajo na optimalno gostoto omrežja gozdnih cest. Izračunane so optimalne gostote pri različnih stroških gradnje in vzdrževanja cest, različnih pogojrh spravila in ko· ličinah letno spravljenih sortimentov ter različnih spravilnih koeficientlh. V naših prilikah so optimalne gostote v okvirih od 8 do 60 m'lha cest. Studija kaže, da ni korektno računanje optimalnih gostot omrežja cest za velike in heterogena površine. Obrazci, ki jih uporabljamo so primerni le za velike površine. Za naše prilike, ko je osnovno omrežje cest že zgrajeno pa ti obrazci niso popolnoma ustrezni. Na optimalno gostoto najbolj vpliva količina spravljenih sortimentov. Zaradi medsebojnih Interakcij med raznimi dejavniki so vplivi stroškov gradnje cest in stroškov spravila na cptimalno gostoto manj izraziti. Rebu 1 a, E.: On the establishment ol the optima! density of the forest road network. Gozdarski vestnik. 38, 1980, 9, pag. 372-397. ln Slovene with summary in German. The study deels with factors influencing the optima! density of the network of forest roads. It presents the optima! densities calculated for different construclion and maintenance costs, for dilferent skldding con· ditions and quantities of yearly harvested sortiments and for different skidding coefficients. ln the circumstantes valuable for Slovenia the optima! densities vary between 8 and 60 m of roads per ha. The study shows that the calculation of optima! road networks for big and heterogen(lOUs surfaces is not justified. The known formulas in use are suitable only for big areas. These formulas do not correspond to the situation in Slovenia where the basic torest road network already exists. The optima! density is most strongly intluenced by the quantity ol harvested sortiments. Because ol the mutual interactions between the dillerent factors the influence ol costs tor construction and skidding is Jess evident. Jeseni 1966. leta je bilo na Bledu posvetovanje slovenskih graditeljev gozdnih cest. Eden izmed zaključkov tega posvetovanja obravnava tudi optimalno gostoto ,gozdnih cest, in sicer takole (J. J. 10): »Optimalna gostota gozdnih cest v Sloveniji še ni ugotovljena, ker je odvisna od številnih faktorjev, ki se spreminjajo in vplivajo nanjo. Temu vprašanju naj se v bližnji prihodnosti posveti več pozornosti.« ln naprej: »Pri programiranju in projektiranju gozdnih prometnic je neogibno upoštevati razvoj mehanizacije pri spravilu lesa.« Danes, skoraj 15 let pozneje, veljajo navedene ugotovitve še vedno v pre- cejšnji meri. Se zdaj govorimo o optimalni gostoti, o opredeljenih številkah, ki so povzete po stanju in izračunih v tujini, o težavah pri konkretnih izračunih in o njihovi umestnosti ali neumestnosti, o faktorjih (elementih), ki bi jih morali upoštevati pri teh izračunih in ki vplivajo na gostoto omrežja cest in podobno. Pogrešamo pa konkretne in argumentirana podatke o optimalnih gostotah gozdnih cest v naših razmerah in pogojih gospodarjenja z gozdom. * Dr. E. R., aipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU 372 V pretečenem obdobju zadnjega desetletja se je razčistilo veliko neznank in opredelilo mnogo faktorjev, ki odločilno vplivajo na gostoto cestnega omrežja. Tako je razčiščen pomen gozda za varovalne in socialne funkcije, čeprav še ni izdelane metodike za njegovo ovrednotenje. Razčiščene so dileme okoli spravila. Poznane so perspektive. O spravilu imamo danes tudi že toliko podatkov (Ajdič 2, Krivec 15, GGP 29), da lahko določimo elemente, ki vplivajo na gostoto cest. Znana je tudi vloga ceste kot prometnice in kot tujka v gozdu in pokrajini. Osvojena je tudi sodobna tehnologija gradnje in vzdrževanja cest ter določena njena cena. Znani so odnosi med raznimi prometnicami in pogoji, ki odločajo o njihovi funkcionalnosti in produktivnosti (Dobre 4, Klemenčič 13, Rebula 20). Vse te raziskave in praksa sama nam dajejo osnovo, na kateri lahko so- razmerno zanesljivo in dovolj natančno sklepamo o potrebi in za današnje prilike optimalni gostoti gozdnih cest. To bomo poskušali prikazati v nadaljevanju tega prispevka. V nekaj mesecih bomo sestavili območne gozdnogospodarske načrte in srednjeročne načrte gospodarjenja za razdobje 1"381-85. Sestavljanje teh načrtov in sprejemanje odločitev o investicijah za naslednje razdobje bo težko in od- govorno delo. Zagotavljalo bo uspeh le tedaj, če bo slonelo na kakovostnih informacijah. Ena takih zelo potrebnih informacij je tudi podatek o potrebnem obsegu izgradnje gozdnih cest. Nujnost podatkov o optimalni gostoti omrežja cest Dosežena poprečna gostota omrežja gozdnih cest je po splošnem pre-. pričanju še daleč od optimalne. Pri sedanji hitrosti gradnje ni bojazni, da bi v doglednem času prekoračili poprečno optimalno gostoto cest v območju. Kljub temu odpiramo posamezne predele že z razmeroma gostim cestnim omrež- jem, čeravno nimamo vedno objektivnih argumentov o njegovi opravičenosti, niti ne prave slike, kaj je za naše prilike nasploh in za določen primer še posebej najboljše - optimalno. Lahko se zgodi, da brez potrebe odpiramo gozd s pre- redkim ali pregostim omrežjem cest, da zgradimo v določenem primeru premalo ali preveč cest. Oboje povzroča dolgoročno znižanje dohodka, po domače škodo. V primeru, ko smo zgradili preveč cest, pa smo še brez potrebe porabili velika sredstva za investicije, ki jih že itak manjka vedno in povsod. če predvidimo, da je poprečna optimalna gostota cest 25 m/ha (to je le primer, brez najmanjše ambicije, da je to res), moramo pri Gozdnem gospodarstvu Postojna zgraditi še 9 m/ha cest ali na celem območju še 611 km cest. Pri sedanjih ocenah (leta 1979, GGP), zaokroženo 1,000.000 din poprečno za 1 km ceste, je to investicija 9.000 din/ha oziroma 611,000.000 din v območju. To je skoraj znesek dvajsetletne vrednosti vseh sredstev za enostavno reprodukcijo (brez biološke amortizacije) pri delovni organizaciji. V okviru Slovenije so te številke še okoli 13.300 km cest odnosno 13,3 milijard dinarjev ali 13.000 din/ha. Pri tempu gradnje iz leta 1978 bi dosegli tako optimalno stanje v 46 letih. Vsak meter pregosto zgrajenega omrežja cest predstavlja nepotrebno in- vesticijo 1000 din/ha ali za vse območje okoli 68 mio. din, kar je približna vrednost enoletnih investicijskih sredstev za celo gozdno gospodarstvo. Poleg tega pa je to trajna izguba dohodka (večje stroške) pri sečnji 5m3/ha za okoli 2,0% vseh letnih stroškov gradnje in vzdrževanja cest ter spravila lesa. Pri nižjih sečnjah je ta izguba še večja. Za Gozdno gospodarstvo Postojna bi to 373 zneslo za vsak meter pregostega ali preredkega omrežja cest okoli 20 din/ha ali za celo gozdno gospodarstvo okoli 13 mio. din :letno. Menim, da pri takih številkah ni potrebno nadaljnje utemeljevanje potrebnosti poznavanja optimalne gostote cestnega omrežja. čemu služi gozdna cesta Gozdne ceste gradimo zato, da bi čim lažje: 1. pripeljali v gozd vse, kar tam rabimo za gospodarjenje in delo v njem; 2. odpeljali vse pridelke gozdnega gospodarstva; 3. omogočili vstop in dostop vsem uporabnikom, obiskovalcem in drugim koristnikom gozda. Ob teh osnovnih funkcijah služijo gozdne ceste v posameznih primerih in prilikah 'lahko še drugim potrebam, kot so npr. povezava naselij in posameznih kmetij, potrebam kmetijstva, turizma, narodne obrambe in še drugim namenom, ki so lahko stalni ali občasni. Gozdne ceste morajo biti take in tako speljane, da ob upoštevanju stroškov gradnje in vzdrževanja najbolje izpolnjujejo vse funkcije, za katere so zgrajene. čim več koristi pričakujemo od cest, toliko gostejše in boljše so lahko. Običajno govorimo le o prvi zahtevi ln pravimo, da naj bo zgrajenih toliko cest (taka gostota omrežja cest), da so stroški izgradnje in vzdrževanja cest v nekem. časovnem razdobju enaki koristim, ki jih daje gozdna cesta. Tako stanje smatramo kot optimalno. Iz tega sam po sebi izhaja preprost sklep, da čim več zahtev zadovoljuje cesta, toliko več je od nje koristi in toliko gostejše je lahko omrežje cest. Pri tem nehote ali hote predvidimo enako kakovost in s tem tudi enake stroške gradnje in vzdrževanja cest, tako za ceste, ki služijo le prevozu gozdnih pridelkov, kar so običajno le gozdni sortimenti, kot onih, ki so namenjene in grajene tudi za vse drugo. Ob takem razmišljanju naletimo na najmanj dve vprašanji, na kateri bi bilo dobro odgovoriti: 1. Kako je s kvaliteto in s tem tudi s ceno gradnje in vzdrževanja gozdne in večnamenske ceste? 2. Ali je optimalna gostota gozdnih cest, ki ustreza spravilu lesa in drugim potrebam gozdarstva, zadostna tudi za druge potrebe koristnikov gozda? Preden poskusimo poiskati odgovor na zastavljeni vprašanji, ugotovimo še naslednje: pri Gozdnem gospodarstvu Postojna imamo danes v poprečju (zaokroženo) 16m/ha cest. To pomeni, da je teoretična razdalja med cestami 625 m in dejanska največja razdalja od ceste v poprečju okoli 500 m. Ustrezne številke za Slovenijo so po podatkih (Dobre 4) koncem leta 1978 11,8 m cest na ha, čemur ustreza poprečna teoretična razdalja med cestami okoli 850 m in poprečna največja razdalja od ceste okoli 650 m. Pri taki gostoti cestnega omrežja lahko upravičeno domnevamo, da to omrežje cest v glavnem izpolnjuje funkcije, kot so povezava naselij, potrebe SLO in podobno. Gostitev omrežja je tako potrebna samo zaradi koristnikov gozda ali pa mogoče celo še ožje, samo za cenejše gospodarjenje z gozdovi. Prav gotovo bo potrebno zgraditi še kako cesto, ki bo omogočila dostop tudi do posamezne kmetije, planine, pašnika, turistične točke itd., vendar kljub temu prejšnja trditev drži. Posebno pa drži v območjih z velikimi površinami strnjenih gozdov, brez naselij in drugih objektov, kot so pri nas javorniški in snežniški gozdovi in drugi strnjeni gozdovi v Sloveniji. Spreminja se gledanje na naravo, na gozd in s tem tudi na gozdno cesto. še včeraj smo vsi poveličevali vsako novo gozdno cesto, ki je »omogočila izko- 374 V dolini Hrastnice P"Oti vrhu Ožbolta (860 m) v občini škofja Loka so na silikatnih rastiščih ohranjeni obsežni zdravi sestoji domačega kostanja. Večina starejših dreves je bila posekana že pred več desetletji. Danes prevladuje panjevski gozd. Na fotografiji je primer. ko iz takšnega panja, ki ima premer 120 cm. raste 10 močnih drogov. Foto M. Aljančič. nscanje gozdnega bogastva in omogočila hiter dostop v neprehodne in divje predele naše lepe domovine«, kot smo pogosto lahko brali in slišali v sredstvih javnega obveščanja. Danes je drugače in še bolj bo jutri. čedalje močnejše in pogostnejše so zahteve po zaščiti in prepovedi gradnje cest v posameznih predelih gozda. Take zahteve prihajajo iz različnih strani: od ornitologov, naravovarstvenikov do lovcev, čedalje pogostejši so očitki javnosti, ki postaja kritičnejša in ji ni vseeno, kako gozdarji ravnamo z gozdom. čedalje več je ljudi, ki sicer rabijo cesto, da se pripeljejo v gozd, toda nato želijo uživati gozd in hoditi po gozdu. Poskusimo sedaj odgovoriti na zastavljeni vprašanji. Najprej na drugo. Na osnovi podatkov iz tuje literature (Habsburg-Lothringen 6, Piest 19, Sankt- johanser 22) izhaja, da je za potrebe spravila optimalna gostota omrežja cest v širokih razponih nekako 17-30 m/ha. Za potrebe gospodarjenja z gozdovi je lahko še nekoliko gostejša. Predvidimo, da je (ali pa bo) tako tudi pri nas. Taki gostoti (vzemimo 22 m/ha) ustreza teoretično poprečna razdalja med cestami, okrog 450 m, in največja (pravokotna) poprečna razdalja od ceste okoli 360m. Menim, da taka gostota cest zadovoljuje tudi vse druge potrebe (rekreacija, turizem) in da se z njo lahko zagotovi dostop do posameznih kmetij, planin, pašnikov itd., skratka zadosti tudi potrebam vsem drugim koristnikom gozdnih cest. Prevoz lesa, pa tudi drugih gozdnih pridelkov, lahko opravljamo po klasičnih gozdnih cestah enopasovnicah s širino okoli 3m in z znatnimi vzponi in protivzponi in takšno kakovostjo ceste (trase) in vozišča, ki omogoča periodični promet kamionov s poprečnimi hitrostmi 25-30 km/h. Po takih cestah lahko opravimo največkrat tudi vse druge prevoze za potrebe gozdarstva in promet je še dovolj varen. Stanje se bistveno spremeni, če se v ta »gozdarski« promet vmešajo drugi koristniki, ki ne poznajo in ne upoštevajo ritma in frekvence našega prometa. Predstavljajo nekako motnjo. Ta je tem večja, čim številnejši so. Podatkov o sestavi (strukturi) in količini prometa na naših gozdnih cestah nimamo. Nekaj lahko povzamemo iz tujih virov Habsburg-Lothringen (6) poroča o takšni strukturi. Delež v Delež Vrsta prevoza številu vozil v teži 0/o % prevoz lesa 23 76 prevoz raznega materiala 5 15 osebni prevoz 72 9 Podobno poroča tudi Leibundgut (16) iz revirja Albisriedeberg pri Zurichu. Tu sekajo 10m3/ha in imajo 68 m/ha cest. Frekvenca obiskovalcev je do 620 pešcev na uro. Povprečne frekvence so: Vrsta poti gozdna cesta sprehajalna pot vlaka Praznični dnevi DeJavniki 1----;---- absol.l relativ. absol.l relativ. 0/o 0/o 0/o 0/o 255 155 20 376 59 36 5 47 28 6 58 35 7 Nekateri tudi takole pojmujejo kulturno krajino. Sreča, da jih je vedno manj! Foto L. Eleršek. Pri presoji teh številk je upoštevati, da obišče revir letno okoli 750.000 ljudi, to je skoraj toliko kot Postojnsko jamo. Gozd je priljubljeno sprehajališče prebi- valcev Zuricha. Iz obeh podatkov vidimo, da je delež >>negozdarskega« prevoza zelo velik. Ta je gotovo tudi zelo različen na posameznih cestah, odvisno od tega, koliko so zanimive za obiskovalce gozdov in koliko rabijo le kot spojne prometnice za dostop do zanimivih in obiskovanih točk. Delež tega prometa je dosedaj na- raščal in bo verjetno tudi vnaprej. Takemu prometu pa gozdna cesta ne ustreza. Zato jo je treba izboljšati. Potrebne so najprej oznake, nato razširitve, izogibališča in končno utrjeno asfaltirano vozišče, odvisno pač od gostote prometa. To izboljšanje kakovosti ceste je v začetku potrebno zaradi varnosti prometa, pozneje pa tudi že zaradi propustnosti (kapacitete) ceste in stroškov vzdrževanja. Cesta postaja tako vse dražja. Mnogi zagovorniki gradnje gozdnih cest radi utemeljujejo gostejše omrežje gozdnih cest s koristmi, ki jih nudi cesta ••negozdarskemu« prometu. Kot vidimo, temu ni tako. Zato menim, da gradnja gostejšega omrežja gozdnih cest, kot ga potrebujemo gozdarji za naše potrebe, ni niti potrebna niti upravičena. Vrednosti in koristi, ki jih dajejo gozdne ceste od negozdarskega prometa, se prelivajo v kakovost in ne v gostoto cest. Vprašanje, kdo ima od tega korist in kdo bi moral prispevati delež stroškov za gradnje boljših cest, presega okvir te razprave. Modeli za računanje optimalne gostote Razni avtorji (Klemenčič 14, Vadnal 26, 27, Vrtačnik 28, Kaltnekar 11, Jeličič 9, Nikolič 18, Arnautovič 3, Habsburg-Lothringen 6, Ringhandt 21 idr.) navajajo množico obrazcev za računanje optimalne razdalje, števila prometnic, njihove 377 medsebojne razdalje itd. Ti obrazci veljajo na sploh (povsod) ali za posamezne opredeljene primere. Vsi izhajajo iz načela, da morajo biti skupni stroški transporta minimalni. Po poenostavitvi obrazcev dobijo običajno preprost matematičen obrazec, v katerega moramo vstaviti nekaj mer, in že dobimo optimalno gostoto cest. Zelo preprosto in kar se da natančno! Zal temu ni tako. Vsak obrazec izhaja iz določenih postavk, iz določenega modela in velja le, če so izpolnjene vse postavke. Te običajno predvidijo, na kratko rečeno, svet enakih karakteristik (enake kakovosti) na velikih površinah. Predvidevajo, da so na vsej površini, za katero računajo, enaki vsi činitelji. ki vplivajo na gradnjo in vzdrževanje cest, na spravilo in na druge elemente, ki jih vključujejo v obrazce. Temu dejansko ni tako. Gre v najboljšem primeru le za to, da obravnavano površino ocenimo čim točneje poprečne vrednosti. To najlažje naredimo, če ocenjujemo za manjše homogene površine, najbolje kar za vsak primer (cesto) posebej. Vsi računi morajo veljati za neko določeno razdobje, običajno je to leto, in na to enoto preračunamo vse vrednosti. Ker traja cesta dolgo vrsto let, če jo prav vzdržujemo kar neomejeno, je zelo težko, če že ne nemogoče, ugotoviti potrebne vrednosti (elemente za račun) absolutno točno. Zato so te vrednosti bolj stvar pametne presoje in dogovora. To velja za amortizacijsko dobo, višino obrestne mere in za vprašanje, ali sploh upoštevati obresti. Vse to vpliva na vrednost izračuna in s tem na izračunana optimalno gostoto cest. V naših izračunih bomo računali brez obresti in z amortizacijsko dobo 30 let. Modeli veljajo za pravilne geometrijske like in vzporedno za ceste. Da bi izboljšali uporabnost modelov in izračunane vrednosti čimbolj približali dejan- skemu stanju, so v obrazcih razni faktorji in kvocienti, ki usklajujejo izračunane vrednosti modela z dejanskimi. Ta razmerja so raziskana (Dobre 4). Njihovo poznavanje in uporaba znatno izboljša uporabnost izračunov. Kljub temu jih načrtovalec, traser, pri iskanju najustreznejše trase lahko upošteva le delno. Projektant ceste mora upoštevati druge pogoje, ki so »močnejši« od izračunane optimalne gostote. To so konkretne prilike zemljišča, relief, kakovost zemljišča in kamenine, sedla, obstoječe vlake, poti itd., ki mu narekujejo položaj nove ceste. Vidimo, da je optimalna gostota gozdnih cest pomembna količina, katere vrednost je dobro poznati. Točnost njenega izračuna ni popolna, vendar še zadovoljiva, če upoštevamo, da jo pri praktičnem delu tudi ni možno dosledno upoštevati. Tako ostaja optimalna gostota gozdnih cest eden od ciljev gospo- darjenja, eden od elementov, ki omogoča presojo in sprejemanje odločitev pri gospodarjenju v letnih in tudi drugih pianih. Hkrati pa je neobhodno potreben kazalec pri konkretnem delu projektiranja gozdnih cest in pri njihovi gradnji. Kolikšna je optimalna gostota omrežja gozdnih cest V nadaljevanju bomo izračunali optimalne gostote omrežja gozdnih cest za nekaj primerov. Da bo bralec lahko sodil o vrednosti, objektivnosti in realnosti izračunanih vrednosti, bomo najprej navedli izhodišča računanja. Osnove in izhodišča za izračune optimalne gostote omrežja cest Pri računanju bomo uporabili podatke Gozdnega gospodarstva Postojna za leto 1979. Učinki in· cene dela strojev pri spravilu lesa so prikazani v naslednji tabeli: 378 Tabela 1: časovni normativi in cene dela strojev na spravilu Normativi časa Cene dela strojev Vrsta stroja minut za tono na razdaljo dinarjev za tono na razdalji 1OOm za spravilo 1 m za spravilo IMT 558 TIMBERJACK navzgor 3.379 1.031 1 ravno 2.454 0.873 1 navzdol 2.109 0.645 navzgor 0.2717 0.1736 1 ravno 0.1973 0.1470 1 navzdol 0.1696 0.1086 Normativi časa so povzeti po veljavnih normativih. Primerjava kaže, da so podobni tudi normativi drugih avtorjev (Ajdič 2, Krivec 15). Cene dela so iz- računane iz obračunskih kalkulacij, kjer znaša prodajna cena (z vsemi po- srednimi stroški) delovne ure za traktor: IMT 558 z lglands vitlom 482 din/Nh TIMBERJACK z dvobobenskim vitlom 1.010 din/Nh (za norma uro) Normativi in cene v tabeli 1 so dani kot poprečje za kategorijo. Cene gradnje cest so vzete iz podatkov TOZD Gozdne gradnje (zbral ing. Martinčič) in zajemajo tudi vse stroške projektiranja in pridobivanja potrebne dokumentacije. Cene so zaokrožene in preračunane kot poprečje za tipične kategorije. V tabeli 2 so navedene cene gradnje in amortizacije za 1 m cest. Amortizacijska doba je 30 let. Apnenec 1: Apnenec 11: Dolomit 1: Dolomit 11: Fliš: Tabela 2: Cena gradnje in letna amortizacija cest Kategorija Valovit kraški svet Izrazito strma in dolga skalovita pobočja na apnencu Grebeni in konveksna položna pobočja na dolomitu Strma pobočja in konkave na dolomitu Poprečje Cena gradnje din/km 900.000 1,100.000 800.000 1,600.000 1.800.000 1,000.000 Letna amortizacija din/m 30,00 36,67 26,67 53,33 60,00 33,33 Stroški vzdrževanja cest so vzeti kot poprečje za vse ceste pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v letu 1979. Ti stroški so z upoštevanjem vseh posrednih stroškov 11.822 din/km. V tej oceni znašajo stroški za nabavo in prevoz gramoza 35%. Spravilni koeficient (ps po Klemenčiču 14) zajema razmerje med dejansko in teoretično najkrajša možno spravilno razdaljo (: ). Ugotavljali smo ga za vsak revir posebej, in sicer s primerjavo dejanskih poprečnih spravilnih razdalj 379 . d 1 • • • 'h . e 10.000 b. . d 1n raz aj, 1zracunan1 IZ gostote cest (s - = G ). Ti se gi ljejo me 4 4. 2,5 in 3,5 in nekoliko višje, kot jih ugotavlja Dobre (4). Cenimo, da je poprečen koeficient za celo Gozdno gospodarstvo Postojna 3,1, oziroma preračunan na razmerje po Klemenčiču (14) 0,25X3,1 =0,77. Vzrok za tako visok koeficient je verjetno v velikem deležu širokih vojaških cest, z visokimi stičnicami, ki niso prilagojene potrebam spravila lesa s traktorji. Pri računanju optimalne gostote cest bomo upoštevali poleg spravila lesa še dvoje »koristi«, ki jih imamo od ceste: 1. Cesta, tako kot pri spravilu, skrajšuje tudi potrebno dolžino hoje do delo- višča v gozdu. To velja za vse vrste delavcev (sekače, gojitelje, vlakarje, strokovno tehnično osebje in tudi kmete), ki opravljajo v gozdu kakršnokoli delo. Prav tako velja to za prenos materiala (gnojilo, sadike, zaščitna sredstva, orodje). Raču­ namo, da prehodi delavec v poprečju omenjeno razdaljo 4,2-krat v delovnem dnevu. Računajoč število delavcev (430), obravnavano površino (68.000 ha), hitrost hoje 4 km/h in >>Ceno hoje« 250 din/h znese to 0,37 din za 1 m poti na 1 ha gozda letno. Ti stroški so odvisni od količine dela na 1 ha in tako v sorazmerju z rastnostjo (plodnostjo) rastišča, ali poenostavljeno, s količino spravila. Upoštevaje 5m3/ha spravila letno in poprečne pogoje spravila (kategorija ravno) znese strošek »hoje«: pri spravilu z IMT 38,0% - pri spravi lu s Timberjackom pa 51,7% stroškov spravila. V naših računih bomo upoštevali 40 %. 2. Razni avtorji (Dolinšek 5, Vrtačnik 28 in drugi) ugotavljajo, da ima gozdarstvo od ceste še druge koristi. Na primer: - manjše škode pri spravi lu na sestoju in sortimentih, možnost intenzivnejšega izvajanja gojitvenih ukrepov in s tem izboljševanje kvalitete sestojev in vrednejšega prirastka, - lažja dostopnost, boljša preglednost in s tem lažje ukrepanje pri prepre- čevanju škod v sestojih (ujme, požari, kalamitete), - lažje izkoriščanje manjvrednih sortimentov (droben les, slučajni pripadki). Ovrednotenje teh koristi (ocena) nam daje vrednost okoli 18% čistega donosa ali okoli 15-20 din/m3• Računajoč s tem, da rastejo te koristi sorazmerno s približevanjem optima:lni gostoti omrežja gozdnih cest in da bo za to potrebno zgraditi še 7 m cest na hektar, dobimo, da nam te koristi nosijo 2-2,8 din od vsakega metra ceste za 1 m3 na leto. V naših računih bomo upoštevali 2,4 din/m za 1 m3 in leto. V obrazcu je še količina spravljenega lesa. Popolnoma ustrezna je le poprečna letna količina lesa, ki jo bomo spravljali v amortizacijski dobi. Ta bi ustrezala poprečnemu letnemu etatu za 30-letno razdobje. Tega podatka v naših načrtih ni. Ceste gradimo za dolgo dobo. Ostanejo še po izteku amortizacijske dobe, dokler jih vzdržujemo. Zato ·lahko v obrazcu uporabljamo poleg podatkov o etatu še podatke o prirastku (rastnosti) sestoja ali celo plodnosti rastišča. Za konkreten primer pa lahko dovolj natančno predvidimo velikost sečenj v naslednjih 30 letih in jih v računih upoštevamo. Za naše razglabljanje bomo uporabili podatke o veljavnem 10-letnem etatu in ugotovljenem prirastku. če sedaj yse navedeno strnemo v obrazec za računanje optimalne gostote omrežja gozdnih cest, dobimo: 380 G =100 Obrazec izhaja iz Klemenčičevega (14) računa. Dodali smo le nove ko:ličine. V obrazcu pomeni: G = gostota om rež ja cest m/ha m poprečna letna količina spravljenih sortimentov z 1 ha s = cena spravila 1 m3 sortimentov na razdalji 1 m f faktor stroškov hoje P, = spravilni koeficient q =: poprečni letni strošek amortizacije ceste za 1 m ceste z letni stroški za vzdrževanje 1 m cest d letni »dobiček« din/m3 posekanega lesa, ki ga daje gostejše omrežje cest zaradi manjših škod, intenzivnejšega gojenja in boljše izrabe prirastka. Optimalne gostote omrežja gozdnih cest Da bi lahko ugotovili vpliv najpomembnejših dejavnikov (letne sečnje, stroškov gradnje, spravilnega koeficienta in stroškov spravila). bomo izračunali optimalne gostote za širok okvir vsakega dejavnika. Poleg podatkov o optimalni gostoti gozdnih cest bomo v tabelah prikazali še podatke o poprečni spravilni razdalji. Podatki so prikazani v tabeli 3, 4 in 5 ter grafikonih 1 in 2. Podatki v tabeli 3 so računani za spravilni koeficient P" = 0,77, ki ga cenimo kot poprečje gozdnega gospodarstva. To pomeni, da je pri poprečnem koefi- cientu lege ceste Q = 0,40 spravil na razdalja skoraj še enkrat (92 %) daljša od najkrajše razdalje k cesti. To ustreza, kot če bi bile naše vlake ravne in speljane pod kotom 30° na cesto. Podatki v tabeli so podani za neugodne, poprečne in ugodne pogoje spravila. Pod »neugodnimi pogoji« je upoštevano spravilo drobnih sortimentov navzgor. Cena spravila je 0,312 din/m3 za 1 m razdalje. V poprečnih pogojih je vzeto spravilo iglavcev (%) in listavcev C/3) v kate- goriji »ravno«. Cena spravila je 0,1'i:l7 din/m3 za 1 m razdalje. Pri ugodnih pogojih je upoštevano spravilo iglavcev (poprečen kos nad 0,40 m3 ) navzdol. Cena spravila je 0,144 din/m3 za 1 m razdalje. V vseh kategorijah je upoštevan poprečen strošek hoje (0,37 din/ha za 1 m razdalje. Stroški spravila so z upoštevanjem prilik preračunani iz podatkov v tabeli 1. Vzeti so podatki za spravilo s traktorji IMT. Iz tabele in grafikonov je razvidno: Optimalna gostota omrežja cest se giblje, ustrezno pogojem, v razponu od 8,9-65,7 m/ha. Razmerje skrajnosti je 1 : 7,4. Optimalna gostota hitro narašča s količino spravljenih sortimentov in pada z naraščanjem stroškov gradnje. Naraščanje optimalne gostote z rastjo spravljene količine je hitrejše pri nižjih stroških gradnje (1 : 3,8) kot pri višjih (1 : 2,5). Padanje optimalne gostote z večjimi stroški gradnje je hitrejše pri večjih kotličinah spravlje- nih sortimentov (pri 12m3 je razpon 1 : 2,3) kot manjših (pri 3m3 je razpon 1 : 1,5). Optimalna gostota cest je obratno sorazmerna pogojem stroškom - spravila. V ugodnih pogojih spravila je optimalna gostota 11 % nižja od poprečja in za 31 % nižja od gostote pri neugodnih pogojih. V neugodnih pogojih spravila je optimalna gostota 16% višja od poprečja. 381 Tabela 3: Optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje v različnih sestojnlh in terenskih pogojih Količina letno spravljenih sortimentov m3/ha Cena 3 6 9 12 gradnje cest d:n/m G 1 t G 1 t m?ha 1 t G 1 t m/ha m m/ha m m m/ha m 40 30 20 10 3 6 9 12 m3/ha 382 Graf. 2.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V RAZNIH POGOJIH (brez upoštevanja .drugih koristi", podatki iz tabele) 40 30 20 3 6 9 12 m3/ha Tabela 4: Optimalne gostote omrežja cest ln poprečne spravilne razdalje v različnih pogojih gospodarjenja pri spravilnem koeficientu (Ps) 0,82 Količina spravljenih sortimentov m3/ha na leto Cena 3 6 9 12 gradnje cest din/m G 1 t G 1 t G 1 t G 1 t miha m miha m m/ha m miha m Neugodni pogoji spravila 750 17,6 465 28,7 286 42,6 192 67,8 121 1000 15,6 526 24,4 336 34,3 240 47,5 173 1250 14,1 581 21,7 379 29,5 278 38,7 212 1500 13,0 630 19,7 416 26,2 313 33,4 246 1750 12,1 677 18,2 451 23,9 343 29,9 275 Poprečje 750 15,2 541 24,6 333 36,6 224 58,2 141 1000 13.4 613 21,0 391 29,4 279 40,8 201 1250 12,1 677 18,7 440 25,3 324 33,2 247 1500 11,2 734 16,9 484 22,5 364 28,7 286 1750 10,4 789 15,6 525 20,5 400 25,7 320 Ugodni pogoji spravila 750 13,4 610 21,9 375 32,5 252 51,7 159 1000 11 ,9 691 18,6 441 26,1 314 36,2 227 1250 10,8 763 16,6 496 22,4 365 29,5 278 1500 9,9 827 15,0 545 20,0 410 25,2 322 1750 9,2 889 13,9 592 18,2 451 22,8 361 383 Poprečne optimalne spravilne razdalje so obratno sorazmerne optimalni gostoti cest Zato vse navedeno za optimalno gostoto velja v obratnem pomenu za spravilne razdalje. Poprečna spravil na razdalja je 77% teoretične poprečne razdalje med cestami. Giblje se v okviru od 117 do 862 m. To pomeni, da so lahko najdaljše spravilne razdalje celo 1724 min so še vedno optimalne. Da bi ugotovili vpliv spravilnega koeficienta (Ps), smo preračunali podatke tabele 3 v tabelo 4. Vhodi so enaki kot v tabeli 3. Razlikuje se le spravilni koefi- cient, ki je v tabeli 3 Ps = 0,77, v tabeli 4 pa 0,82. Vse ugotovitve v tabeli 3 veljajo tudi za tabcllo 4. Primerjava tabel 3 in 4 pa nam pokaže, da so pri višjih spravilnih koeficientih višje optimalne gostote, v našem primeru za okoli 3,2 %. Poleg tega nam tabela 4 odkriva tudi presenetljivo dejstvo, da so pri višjih gostotah cest kot v tabeli 3 daljše tudi poprečne optimalne spravil ne razdalje. Daljše so za približno ravno toliko (3,2 %), kot je gostejše omrežje. Ta presenetljiva ugotovitev je zelo pomembna. Kaže nam pomen projektanta- traserja, ki pri projektiranju določa takšno omrežje in tako izbira in polaga trase, da je najlažji in najbližji dostop iz ceste v gozd in obratno. Pri tem igrajo poleg kakovosti zemljišča, ki je dana, pomembno vlogo tudi elementi, ki jih izbira in določa projektant: povezovanje cest v omrežje ali pa slepi kraki, število in položaj križišč, koti odcepov cest, nagibi tras, položaj ceste v terenu (sedla, grebeni, pobočje), višina stičnic (Klemenčič 13) in vsi drugi elementi, ki omogočajo ali ovirajo dostop na cesto. Tabela 4 nam kaže v bistvu nesmisel, ko lahko zaradi napačnega projektiranja in trasiranja cest pri gostejšem omrežju, torej pri velikih ali večjih vlaganjih (investicijah), dosežemo še večjo spravilno razdaljo in s tem večje stroške gospo- darjenja. Iz tabele 3 in 4 ter grafikonov 1 in 2 je razviden zelo velik vpliv količine spravljenih sortimentov na gostoto cest. Po naših postavkah je ta vpliv dvojen: 1. kot količina sortimentov, na katere se porazdelijo stroški gradnje in vzd rže- vanja cest; 2. kot enota, na katero smo preračunali druge koristi od ceste, razen, skrajševanja spravilnih razdalj (preglednost, lažje ukrepanje, intenzivnejše gojenje, boljša izraba lesa, manjše škode itd.). Da bi ločili ta dva vpliva, smo iz podatkov v tabeli 3 preračunali podatke v tabelo 5, tako da nismo upoštevali prihranka od »drugih koristi« od ceste (všteta je le korist od skrajševanja spravilnih razdalj in razdalj hoje na delo). Dani so le podatki za poprečne in najbolj ekstremne pogoje spravila. Podatki tega računa so grafično prikazani na grafikonu 2. Iz tabele 5 in grafikona 2 je razvidno, da vse ugotovitve iz tabele 3 veljajo tudi tu, le da optimalna gostota narašča in spravilna razdalja upada z naraščanjem spravilne količine veliko počasneje kot v tabeli 3. Največje gostote v tabeli 5 so komaj polovico gostot iz tabele 3. Nasprotno pa so najkrajše spravilne razdalje več kot še enkrat da1ljše. Te razlike so zelo velike pri velikih spravilnih količinah (12 m3), dočim so pri malih spravilnih količinah (3m3} razlike med podatki v tabeli 3 in 5 le neznatni (5-11 %}. Primerja] grafe na grafikonu 1 in 2! Iz podatkov in primerjave tabel 3 in 5 ter grafikonov 1 in 2 lahko zaključimo, da je vpliv drugih koristi od ceste na optimalne gostote cest in spravilne razdalje zelo velik. Istočasno pa je razmeroma težko in nezanesljiva točno in enoznačno ugotoviti to kprist. Ta korist doseže pri neki določeni gostoti cest (ki je lahko različna od optimalne) svoj maksimum in pri nadaljnjem naraščanju upada in 384 se lahko sprevrže celo v škodo. Zato je n~jno pri vseh tovrstnih cenitvah in računih postopati preudarno in oprezno in upoštevati le tisto, kar je gotovo. Zaključimo lahko, da se optimalne gostote omrežja cest in spravilne razdalje gibljejo v zelo širokih okvirih in se hitro spreminjajo, odvisno pač od pogojev, za katere jih računamo. Zato je smotrno računati te elemente le za predele, kjer so vsi činitelji (vplivi, pogoji) čimbolj enotni in dovolj zanesljivo opredeljivi. V naših prilikah to ne morejo biti posebno obširna območja. Na koncu velja opomniti, da so vsi podatki izračunani za spravilo z adapti- ranim kmetijskim traktorjem IMT 558, opremljenim z vitlom lnglands. Isti račun za spravilo s konji, žičnicami in žičnimi žerjavi nam daje, zaradi dražjega spravila, gostejše omrežje cest. Spravilo z zgibnimi traktorji (Timberjacki) ali točneje le vlačenje (polna in prazna vožnja) pa je po podatkih iz tabele 1 v vseh kategorijah cenejše od spravila z IMT. Zaradi tega je izračunana optimalna gostota omrežja cest nižja (redkejša) za poprečno 20% pri spravilu >>navzgor« okoli 14% pri spravi lu >>ravno« in okoli 20% pri spravi lu v kategoriji >>navzdol«. To znese v poprečju 4-5 m manj cest na 1 ha gozda. Tabela 5: Optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje v različnih pogojih gospodarjenja, če ne upoštevamo drugih koristi od cest Količina letno spravljenih sortimentov m3/ha Cena 3 6 9 12 grad nje cest din/m G 1 t G 1 t G 1 t G 1 m/ha m miha m m/ha m m/ha Neugodni pogoji spravila 750 15,3 502 21,7 355 26,6 290 30,7 Poprečje 750 13,2 585 18,6 414 22,8 338 26,3 1000 11,9 648 16,8 458 20,6 374 23,8 1250 10,9 705 15,5 498 18,9 407 21,8 1500 10,2 758 14,4 536 17,6 438 20,3 1750 9,5 807 13,4 571 16,5 466 19,1 Ugodni pogoji spravila 750 8,5 909 12,0 643 14,7 525 16,9 Optimalne gostote omrežja gozdnih cest v nekaterih predelih Gozdnega gospodarstva Postojna t m 251 292 324 353 379 404 455 Kljub ugotovitvi, da ni umestno niti točno računati optimalne gostote omrežja gozdnih cest kot poprečja za velika območja, smo izračunali optimalne gostote in ustrezne spravi:lne razdalje za nekatere predele Gozdnega gospodarstva Po- stojna. To smo naredili zato, da bi dobili predstavo, kakšne so te gostote v naših prilikah, izračunane po postavljenih izhodiščih. Pri tem smo izbirali take predele, cele revirje ali njihove dele, za katere smo lahko opredelili vse pogoje, ki vplivajo na optimalne gostote cest, in tam, kjer so ti pogoji čimbolj enotni. Podatki teh izračunov so prikazani po kategorijah zemljišča (stroški gradnje) v tabeli 6. 385 V tabeli je za večino rev1qev izračunana optimalna gostota le za del revirja. Zato moramo ta del opredeliti: Gomance: Hrašče: Otok in Karlovica: Grmada: Mašun, Leskova dolina: Skocjan: lška: Bloke: Dletvo: severni del revirja. Vštet ni spodnji, kakovostnejši pas ob meji revirja. del revirja na apnencu (Laze) in del revirja na flišu (Po- stojnska kotlina). severno pobočje Javornikov. Zgornji deli revirjev. strmo pobočje nad cesto Planina-Logatec. zgornji, strmi deli revirjev na severnem pobočju Snežnika. Oddelki 1-10, dolina Raka, brez Kališkega brega. V kategoriji »dolomit 1.« grebeni in konveksna pobočja na Vidovski planoti. V kategoriji »dolomit li« pa del revirja v soteskah Zale, lške in črnega potoka. pobočja nad soteska lške. stabilna enota SLP ob gornjem toku reke Reke. Za vsak predel smo na osnovi strukture prirastka in etata, debeline in kate- gorije spravila ocenili poprečni strošek spravila za 1 m3 sortimentov na razdalji 1 m. Jemali smo stroške za spravilo s traktorji IMT 558. Stroški se gibljejo v okviru 0,16 do 0,26 din/m3/ml. Vzeli smo tiste spravilne koeficiente ki so opisani v izhodiščih za izračune. Njihova vrednost se giblje v okviru od 0,61 do 0,94. Podatke o prirastku in etatu smo vzeli iz veljavnih ureditvenih načrtov. Prirastki se gibljejo v okviru od 3,06 m3/ha (Hrašče-apnenec) do 9,51 m3/ha (Otok), etati pa do 1,81 m3/ha (Hrašče­ apnenec) do 9,17 m3/ha (Škocjan). Iz tabele 6 je razvidno, da so optimalne gostote omrežja gozdnih cest v naših pogojih zelo različne. Gibljejo se v širokem razponu od 8,5 m/ha do 25m/ha ali v razmerju skoraj 1 : 3. Skladno s tem so optimalne spravilne razdalje v okviru do 282 m do 941 m ali v razmerju 1 : 3,3. Velike razlike so tudi znotraj posameznih revirjev. Te so tem večje, čim večja je razlika med prirastkom in določenim etatom. Največja razlika je celo preko 1 : 2. To kaže na pomembnost osnove, za katero računamo optimalno gostoto cest. Vsekakor je pred računanjem pomembno razčistiti, katera številka je tista, ali bližja tisti, ki bo veljala naslednjih 30 let. Ta je namreč edina pravilna. Da bi ilustriral\ vpliv količine spravljenih sortimentov, smo iz podatkov v tabeli 6 narisali grafikon 3. Iz grafikona je razvidna tesna zveza med optimalno gostoto cest in količino spravljenih sortimentov. Optimalna gostota gozdnih cest narašča skoraj so- razmerno s količino spravljenih sortimentov. Na grafikonu 4 smo prikazali vpliv stroškov spravi,la na optimalno gostoto omrežja cest. Iz grafikona 4 ni razvidna kakšna tesna zveza med stroški spravila in optimalno gostoto gozdnih cest. Kaže celo, da gostota cest upada z rastjo stroškov spravila. kar je nesmi~el. Stanje na grafikonu je nekoliko čudno in nejasno. Pojasnimo ga z naslednjim: neposredno zvezo med stroški spravila in optimalno gostoto 386 Tabela 6: Optimalne gostote gozdnih cest in poprečne spravilne razdalje v nekaterih revirjih GG Postojna ' C\1 (!)·~ ~o ~Ol = E E. o- o ..... '§ 2-o- o G t Revir Logatec Snežnik Javornik Menišija Okroglina Miku la Racna gora Gomance del Hrašče del Otok- del Karlovica - del Grmada- del Mašun del Leskova dolina - del škocjan del Unec lška del lška- del Bloke- del Dletvo- del Hrašče- del gostota omrežja cest poprečna spravilna razdalja 1 ! 24,4 23,6 22,8 20,3 20,2 18,6 18,4 17,6 13,1 25,0 23,0 22,1 19,5 16,1 23,3 22,1 20,8 17,5 16,4 10,9 10,6 Računano na osnovi: prirastka etata 1 1 G t miha m 328 21,3 376 288 15,1 450 311 21,7 327 335 16,8 405 396 16,4 489 350 14,3 456 391 9,1 791 483 13,0 654 534 9,7 722 340 22,0 386 365 20,9 407 425 21,1 445 467 19,2 474 578 13,2 705 300 24,8 282 348 19,0 405 375 16,4 476 466 13,5 578 476 11,2 696 561 9,4 651 755 8,5 941 motijo drugi vplivi, kot so stroški gradnje, spravilni koeficient in količina sprav· ljenih sortimentov, ki so v medsebojnih odvisnostih. Zato se javljajo interakcije, ki zamenjujejo zvezo. Gre za to, da je na slabem rastišču majhen prirastek (etat), običajno težek teren in zato veliki stroški gradnje in spravila. Tu je tudi običajno velik spravilni koeficient. Mali etat in stroški gradnje delujejo v smeri zniževanja, stroški spravila in spravil ni koeficient pa v smeri zviševanja optimalne gostote omrežja cest. Iz grafikona 4 lahko le sklepamo, da so poleg stroškov spravila vplivi drugih faktorjev tako močni, da zamegljujejo vpliv stroškov spravila. Gornje trditve nam potrjuje tudi grafikon 5, na katerem je predstavljen vpliv spravilnega koeficienta (P,) na optimalno gostoto omrežja cest. Iz grafikona 5 je razvidno, da tudi med spravilnim koeficientom in optimalno gostoto ni neke jasne zveze. Tudi tu je slika zamegljena. Vzroki so enaki, kot smo jih že navedli za vpliv stroškov spravila. 387 24 22 20 lB 16 14 12 10 24 22 20 lB 16 14 12 10 Graf. 3.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V ODVISNOSTI OD KOLIČINE SPRAVLJENIH SORTIMENTOV (m3/ha) din/m (Al) din/m (A2) din/m (Dl) din/m (D2) din/m (F) 2 3 4 5 6 7 B m3/ha Graf. 4.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V ODVISNOSTI OD STROŠKOV SPRAVILA m/ha x x ... ... • • o o \ o x i\ • • o '\ . ~ ·' o ' o o • ·······.'~ ··· .. ;-... ..". • il 1 il 1 il 1 • o o il". il o il A • ···':""'-\ --2 o ·· ... \ PCN . ··.. x ···fl . -;,;-(!1 A " [J o o D • D LEGENDA stroš.gr. 900 din/m stroš.g~.1100 din/m stroš.gr. BOO din/m stroš-9r.l600 din/m stroš.gr.lBOO din/m L-------L-----~-------L------~------~~0~--L-------~ 0.16 O.lB 0.20 0.22 0.24 0.26 din/m3/m 388 24 22 20 18 16 14 12 10 Graf. 5.: ODVISNOST OPTIHALNE GOSTOTE CEST OD SPRAVILNEGA KOEFI- CIENTA (P 5 ) m/ha )( o • .. )( • " )( o o • • o x o • • • )( o • • A • • XA • o • • A • • o o 6 o o • • 0.6 0.65 0.70 0.75 0.80 0.85 0.90 0.95 Diskusija p s V preJSnJem poglavju smo izračunali in v tabeli 6 prikazali optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje za konkretne prilike. Te gostote so razmeroma nizke. Samo najvišje dosegajo spodnjo mejo gostot, ki se predvide- vajo kot poprečne optimalne gostote za cela gozdnogospodarska območja (25-30 m/ha). Najvišje izračunane gostote cest dosegajo komaj 1/3- 112 tistih, ki so že zgrajene in o katerih že poročajo iz švice, Avstrije in ZR Nemčije. Kaj je sedaj prav in kaj narobe? Smo se v računih zmotili? Smo kaj premalo cenili ali celo precenili? Optimalne gostote izhajajo iz eksaktnega računa. V računu so podatki raz- ličnih vrednosti. Razdelimo jih lahko v naslednje kategorije: podaki o količini spravljenih sortimentov in stroških za to delo ter stroških hoje. Skupno predstavlja letne stroške premikanja, gibanja od ceste v gozd in obratno, podatki o letnih stroških gradnje in vzdrževanja cest, spravilni koeficient, drugih koristi od ceste. Točnost in zanesljivost izračunanega podatka je odvisna od točnosti vhodnih podatkov. Za te lahko ugotovimo: O prvih dveh kategorijah imamo (ali pa si jih lahko pridobimo) dovolj zanesljive podatke. Možnost napake je tu zelo majhna in ne more pomembno vplivati na izračunane vrednosti. Spravilni koeficient lahko ugotovimo le »za nazaj«, ko je omrežje cest že zgrajeno ali vsaj projektirana. Vnaprej ga lahko le cenimo in se pri tem seveda lahko tudi zmotimo. Ekstremi ugotov.ljenih spravilnih koeficientov se gibljejo v razmeroma širokem razponu. Večina pa je med 0,70 in 0,80; tako je možnost napake manjša in je lahko v poprečju le okoli 3%. Ta napaka pa je v posa- meznem primeru lahko znatno večja. 389 Zaključimo lahko, da so navedene tri kategorije podatkov dovolj točne in da ne moremo bistveno pogrešiti pri računanju optimalnih gostot omrežja cest. Drugače pa je s četrto kategorijo podatkov, s podatki o drugih koristih od ceste. Iz izračunov (tabela 3 in 5 ter grafikoni 1 in 2) je' razviden velik vpliv »drugih koristi od ceste« na optimalne gostote omrežja cest, zlasti še pri večjih količinah spravljenih sortimentov. Podatki o teh koristih so ocenjeni. Ugotovili smo že, da se tu lahko zelo zmotimo. To seveda vpliva na rezultat računa. Zadeva »upoštevanje drugih koristi od cest« v računu optimalne gostote omrežja cest je otežena v dvojnem smislu: 1. kako oceniti druge koristi in škode od ceste, 2. kako to upoštevati v računu. O težavah pri vrednotenju koristi in škod od ceste smo v tej študiji že pisali. Problem je poznan in verjetno še dolgo ne bo izdelane metode za natančno ugotavljanje želenih elementov. Ves ta čas bo tako odprto široko polje ugibanju, cenjenju, špekulacijam in prepričevanju. Zato bi bilo nujno poiskati (lahko tudi dogovoriti) okvire teh vrednosti, ki bi zadovoljevali potrebam. Ne gre torej za absolutno dokazano in točno trditev, pač pa za uporabne in sprejemljive okvire v praksi. Način, lwt smo v računu upoštevali druge koristi od ceste (preračunano na m3 spravila in 1 m zgrajene ceste), prav gotovo ni popoln in se mu v marsičem lahko ugovarja. Zlasti je vprašljiv v ekstremnih prilikah z zelo veliko ali majhno količino spravljenih sortimentov. Tak način izhaja iz stanja, ko so podatki zelo grobi in je tudi način računanja lahko le temu primeren. Matematika ima v svojem arzenalu dovolj orodij za rešitev tega problema. Metode linearnega in nelinearnega programiranja ali celo metode simulacij (ki pa najbrž ne bodo potrebne) so mu zagotovo kos, seveda pod pogojem, da se odločimo, kaj hočemo in za to pri- pravimo ustrezne podatke. Prav gotovo pa je potrebno čimprej izdelati primerno metodo. Pri našem računanju smo predvideli spravilo s traktorji IMT na našem kraškem svetu. Izračunane vrednosti bi bile bistveno drugačne, če bi računali z drugimi načini spravila (ročno, konjsko, žičnica) in z drugačnim reliefom. Gostota cest v gričevju je drugačna od one v gorah. Na to vpliva poleg elementov v enačbi še mlief. k temu dodamo še vpliv lastništva, lahko pojasnimo razlike med našimi izračuni in podatki iz inozemstva. Tudi podatke iz inozemstva je potrebno presojati oprezno. Prav gotovo so, tako kot pri nas, tudi pri njih razlike. Tako poroča Hahn (7) za kanton Luzern, da imajo v sredcgorju 34 miha cest, v predalpju pa šele 5 m/ha. Polovico teh cest je bilo zgrajenih v zadnjem desetletju. Računajo, da bodo v sredogorju zgradili do 60 m/ha cest v preda,lpju pa 25m/ha, toda v zelo dolgem razdobju (0,3 m/ha letno). Abegg (1) poroča, da je na Bavarskem v poprečju 28m/ha cest in ugotavlja, da jih pri sedanjem načinu gospodarjenja ne rabijo niti toliko. Poudarja, da so tam stroški gradnje zelo nizki. Hofstetter (8), Spinatsch (24) in Stoss (25) pišejo o problematiki, načinih in cenah gradnje cest v različnih predelih švice. Iz člankov lahko povza- memo, da so cene gradnje 1 m ceste v razponu 1 :20 ali celo več. če k temu do- damo še druge vplive, je razumljivo, da so lahko tudi optimalne gostote omrežja cest v takih razponih. Ugotovili smo da je izračun optimalne gostote zelo redko popolnome, točen. Zato lahko izračunamo optimalno gostoto gozdnih cest z večjo ali manjšo napako. Zgrajena gostota cest pa lahko odstopa od optimalne tudi iz drugih vzrokov. Kakšne so posledice teh odstopov smo že ugotovili, ko smo govorili o nujnosti podatkov o optimalni gostoti gozdnih cest. V tabelah 7 in 8 ter na grafikonu 6 dajemo podrobnejši pregled o spreminjanju stroškov gradnje (amorti- 390 o o .-1 19 Graf. 6.: LETNI STROŠKI PRI RAZLIČNIH ODSTOPANJIH GOSTOTE CEST OD OPTIMALNE IN RAZLIČNIH KOLIČINAH SORTIMENTOV ------------------ --------------- 9 m3 17 _400....._ ............... --· 3 m3 15 13 '·................... __ _,.."... ....... - --------·-----·- 6 m3 300 _________ -------------------· ·------............. ___ ·-----·-----·-----·-------· 200-----·-----·-----·-----·-----·-----· -6 -4 -2 Opt. +2 +4 +6 6 m3 9 m3 3 m3 l> m/ha ---------- stroški za 1 m3 ---------- stroški na 1 ha zacije) in vzdrževanja cest ter stroškov spravila, ki nastane kot posledica odsto- panja gostote zgrajenega omrežja cest od optimalne meje. Podani so stroški za 1 ha površine pri različnih količinah spravljenih sortimentov. Podatki so dani za 2-metrske intervale odstopanj od optimuma. V tabeli smo prikazali še indekse spreminjanja stroškov in pa vrednosti stroškov, preračunane na 1 m3 . Iz tabele 7 in grafikona 6 je razvidno, da se stroški, preračunani na 1 ha površine ali 1 m3 spravljenih sortimentov, blizu optimuma (+2m) spreminjajo zelo malo, da pa z večjim odstopanjem naraščajo progresivno, tako pri preredkem kot pri pregostem omrežju. Pri majhnih količinah naraščajo stroški hitreje zaradi preredkega, pri večjih količinah spravljenih sortimentov pa hitreje zaradi pre- gostega omrežja cest. Pri majhnih količinah sortimentov so posledice odstopanja od optimuma relativno pa tudi absolutno hujše. Zanimiva in poučna je ugotovitev, da skupni stroški za 1 m3 zelo hitro padajo z naraščanjem količine spravljenih sortimentov. Tako so ti stroški pri 3 m3 letno spravljenih sortimentov, pri polovico redkejšem cestnem omrežju 70 do skoraj 100% višji, kot če spravljamo 9m3 letno. To kaže koliko cenejše in zato gospo- darnejše, lažje, zanimivejše in tudi svobodnejše je delo v vrednih, vitalnill sestojih z velikimi prirastki in kako si revež s slabimi gozdovi ne more obetati boljših časov. 391 Tabela 7. Letni stroški na 1 ha pri različnih gostotah cest ro ro<= Odstopanje gostote gozdnih cest od optimalne (m/ha) c Q) ·- E Kazale:; •O ·- 1 1 1 ! 1 1 ~~ -6 -4 -2 o +2 +4 +6 ~(/) G- m/ha 7,0 9,0 11 ,O 13,0 15,0 17,0 19,0 S- din/ha 912 710 580 492 425 375 336 3m3 q+z- din/ha 316 406 497 587 677 768 858 d- din/ha 7 22 36 50 50 50 50 sk- din/ha 1221 1094 1041 1029 1052 1093 1144 Index stroški 119 106 101 100 102 106 111 na 1 m3 407 365 347 343 351 364 381 G- m/ha 14,3 16,3 18,3 20,3 22,3 24,3 26,3 S- din/ha 892 783 698 628 572 526 486 6m3 q+z- din/ha 646 736 826 917 1007 1097 1187 d- din/ha 14 43 72 101 101 101 101 s k din/ha 1524 1476 1452 1444 1478 1522 1572 1 n d ex stroški 105 102 101 100 102 105 109 na 1m3 254 246 242 241 246 254 262 G- m/ha 22,5 24,5 26,5 28,5 30,5 32.5 34,5 S- din/ha 851 781 724 671 627 590 554 9m3 q+z- din/ha 1016 1106 1196 1287 1377 1467 1558 d- din/ha 22 65 108 151 151 151 151 s k din/ha 1845 1822 1812 1807 1853 1906 1961 Index stroški 102 101 100 100 103 105 108 na 1 m3 205 202 201 201 206 212 218 Znaki pomenijo: G ==gostota cest, S= stroški spravila in hoje, q+z = stroški gradnje in vzdrževanja cest, d druge koristi od cest, sk skupni stroški Da bi prikazali, kakšne so posledice odstopanja od optimalne gostote omrežja cest v različnih pogojih gospodarjenja, smo sestavili tabelo 8. V njej je prikazano relativno (v Ofo) povečanje stroškov za 1 O Ofo stopnje odstopanja od optimalne gostote omrežja cest. Prikazano je za različne pogoje spravila in pri različnih (ekstremnih) stroških gradnje cest. Iz tabele 8 lahko k prejšnjim ugotovitvam iz tabele 7 dodamo: na spreminjanje stroškov zaradi odstopanja gostote omrežja cest od optimalne meje vplivajo tudi stroški spravila in stroški gradnje cest. Zaradi interakcij ti vplivi v tabeli niso tako razvidni. Ugotoviti jih je potrebno za vsak primer posebej. V splošnem lahko le rečemo, da so posledice odstopanja od optimuma največje pri ekstremih (najnižjih ali najvišjih) gostotah. Pri najnižjih gostotah so hujše posledice pri preredkem omrežju cest, pri najvišjih pa pri pregostem. številke v tabeili 8 so videti »nedolžne" in nas lahko zavedejo. Zato pri tem upoštevajmo, da 30 Ofo odstopanje od optimuma pomeni samo 4-6 m cest na hektar več ali manj in da vsak Ofo povečanih stroškov pomeni čisto izgubo 15 din letno na hektar. To je skoraj toliko, kot smo predvideli, da prigospodarimo letno pri 1 m3 od drugih koristi od ceste. Uporabljeni obrazci, modeli in postavke veljajo dosledno le, ko na novo: odpiramo velike površine in od začetka gradimo omrežje cest. V naši praksi skoraj nikoli ni tako. Imamo že zgrajeno neko omrežje cest, ki pa ne odpira dovolj 392 Tabela 8: Delež povečanih stroškov (v%) zaradi odstopanja deianske gostote cest od optimalne Stroški Količ. Odstopanje dejanske gostote od optimalne (v%\ Pogoji gradnje sprav. spravila cest sort. -30 1 -20 1 -10 1 1 +10 1 +20 1 +30 din/m m 3/ha o 1750 3 110 105 102 100 100 101 103 9 109 104 101 100 101 104 107 Ugodni Pop rečni 750 3 106 102 101 100 102 104 107 9 104 102 100 100 105 11 o 116 1750 3 106 102 100 100 101 103 105 9 106 102 100 100 102 105 '108 750 3 104 101 100 100 102 105 109 9 103 101 100 100 106 111 117 Neugodni posameznih predelov. Ti predeli so zlasti na krasu, kjer niso tako izrazite gravi- :tacije, skoraj vedno obdani s cestami. Dejansko zgoščujemo že obstoječe omrežje cest. V takih razmerah pa obravnavani način računanja optimuma ni popolnoma ustrezen. Zato je v praksi prevladal tisti način računanja, ko pri- merjamo stroške dela pred izgradnjo ceste in po njej. če so stroški po izgradnji nove ceste nižji, je gradnja ceste upravičena. Do tod je vse v redu. Dokazali smo upravičenost novogradnje, nič pa r:e vemo o optimumu. obravnavamo več (veliko) različic (rešitev) odpiranja in imamo jasen kriterij, po katerem izbi· ramo najboljše, je tudi verjetnost, da se približamo optimumu večja. Ta verjetnost je razmerje med obravnavanimi in obstoječimi možnostmi. če obravnavamo vse možnosti, vsaj vse realne možnosti, bomo zagotovo zadeli tudi najboljšo. Ta postopek je lahko dolgotrajen in kljub temu ni popolnoma zanesljiv. Kljub veliko različicam dahko spregledamo najboljšo. Zato običajno uporabljamo, če se le da in je možno spraviti vso zadevo (vse vplive in zakonitosti) v mate- matične obrazce, razne metode programiranja. Na žalost pa danes še nimamo izdelanih operativnih metod reševanja teh problemov z metodami linearnega ali nelinearnega programiranja. Potrebe po izdelanih uporabnih metodah za ugotavljanje optimalne gostote omrežja cest s programiranjem smo ugotovili že prej, v zvezi z upoštevanjem vseh koristi od ceste in njenih funkcij. če k temu dodamo še druge obravnavane probleme, je več kot jasno, da vse te probleme, s sedanjo tehniko in načini, lahko zadovoljivo rešimo le slučajno. Nujno je poiskati priročne načine za stro- kovnejše, stanju opreme in kadra primerno reševanje teh problemov. Na koncu poskusimo odgovoriti na vprašanje, kaj bo, ko bomo v poprečju dosegli optimalno gostoto omrežja cest? Tako stanje imamo pravzaprav ponekod že danes. danes imamo nekaj revirjev, ki imajo gostejše omrežje cest, kot ga kaže izračunani poprečni optimum. Kljub takemu stanju so še posamezni premalo odprti predeli v katerih je utemeljena dodatna novogradnja cest. Kaj je sedaj prav in kaj narobe? Tako stanje najbolje potrjuje ugotovitve te študije. Popreoje za velike" heterogene enote, kot je že na primer revir s površino 1500-2000 ha, je zelo grobo in služi lahko le kot orientacija. Lahko pa je tudi kot poprečje točno, pa so kljub temu znotraj revirja razlike. Ponekod je omrežje pregosto, drugje je pre- redko. Pri nas (Gozdno gospodarstvo Postojna) je to možno in razumljivo, če 393 vemo, da je veliko cest gradila vojska za svoje potrebe. škoda nastaja tako tam, kjer je preredko, kot tam, kjer je pregosto. Zgostitev preredkega omrežja na optimalno stopnjo je vsekakor upravičena tudi v takih revirjih. Saj tako znižamo škode v predelih, kjer je omrežje preredko. Omrežje gostimo včasih prek »Optimuma« s posameznimi kraki, katerih gradnja je zelo poceni. To so primeri, ko z majhnimi stroški »predelamo« vlako v cesto. Taki primeri bodo obstajali še vedno, tudi takrat, ko bo v poprečju dosežena optimalna gostota cest. Vendar tudi ta primer ne izpodbija ugotovitev o potrebnosti in smotrnosti glede poznanja optimuma. če je taka gradnja eko- nomsko upravičena, potem z zgraditvijo ceste samo poboljšamo že itak »Opti- malno" stanje, ki pa je takšno le v poprečju. Primer kaže, in to ves čas poudarjam, in je hkrati tudi vodilo te študije, da je potrebno vsak slučaj posebej presoditi, kritično pretehtati na osnovi vseh informacij, ki so na razpolago. Odločitev je ustrezna samo po taki presoji. Povzetek Potreba po poznavanju optimalne gostote gozdnih cest in metod za njeno izračunavanje je v slovenskem gozdarstvu prisotna že zelo dolgo. Kljub temu nimamo izdelanih metod. Vzrok za to je v dosedanjem zelo hitrem spreminjanju pogojev, ki opredeljujejo gostoto cest. Spreminjala se je tehnologija spravila, gradnje cest in tudi gledanje na funkcije gozda in gozdne ceste. Vse to se je sedaj ustalilo. Poznani so učinki in stroški raznih načinov spravila, tehnologija gradnje in vzdrževanja cest ter njena cena. Poznana so razmerja med teoretično in dejansko odprtostjo gozdov, med teoretičnimi in dejanskimi razdaljami med cestami in med spravilnimi razdaljami. Znana ni edinole še metodika ovredno- tenja koristi od ceste, razen koristi od skrajševanja spravilnih razdalj in razdalj hoje delavcev v gozdu. Te koristi so lahko znatne in jih je nujno upoštevati v računu. Za praktično rabo jih v konkretnih prilikah lahko dovolj natančno ocenimo. Vse to nam omogoča, da izračunamo optimalno gostoto gozdnih cest dovo!j natančno. Poznavanje optimalne gostote gozdnih cest je zelo pomembno. Pomembn8 je zaradi velikih sredstev (investicij), ki so potrebna za izgradnjo cest. Neopti- malna gostota cest pa nam povečuje stroške gospodarjenja tako pri preredkem kot pri pregostem omrežju. Ti stroški se gibljejo za vsak m/ha odstopanja od optimuma okoli 2% letnih stroškov gradnje in vzdrževanja cest ter variabilnih stroškov spravila. Metode računanja optimalnih gostot gozdnih cest niso popolnoma ustrezne za računanje optimuma, ko dopolnjujemo (gostimo) že obstoječe omrežje cest. Znane so metode za ocenitev ekonomske upravičenosti novogradnje. Nimamo pa operativnih metod za ugotavljanje optimuma v teh primerih. Take metode bi bile zelo koristne in bi jih bilo potrebno razviti. Na optimalno gostoto omrežja gozdnih cest vplivajo vsi faktorji, ki vplivajo na spravilo lesa in hojo, stroške gradnje in vzdrževanja cest, na druge koristi od cest in pa na produktivnost ceste, ki se izraža z razmerjem med teoretično najkrajša in dejansko spravilno razdaljo. študija kaže, da najbolj vpliva količina sortimentov (etat, prirastek), ki jih letno spravimo iz gozda. Stroški gradnje in vzdrževanja cest ter stroški spravila vplivajo na optimalno gostoto, vendar zaradi medsebojnih zvez in interakcij ta vpliv ni tako prezenten. Podobno kot ti stroški deluje tudi produktivnost ceste. Ta je v dobri meri odvisna tudi od položaja trase na terenu, §tevila križišč, povezav v omrežje, višine stičnic, na kar vse vpliva 394 projektant. študija kaže, da manj produktivne ceste zahtevajo gostejše omrežje cest in so kljub temu daljše spravi ine razdalje. Vsi ti pogoji se v naših prilikah zelo hitro spreminjajo. Zato računanje opti- malnih gostot gozdnih cest za velil