Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
II Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franliikanska ulica 6/1. Kokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narolnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plalajo list » ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. lek. rač. 11.153. Tele/on 3112
im
Kulturna politika
Če se zamislimo v stanje vseh naših prosvetnih zavodov ter v zgodovino njihovega delovanja v zadnjih petnajstih letih, se nam pokaže tudi na tem področju ista žalostna slika, ki je tako značilna za vse to razdobje: povsod kaos, nesmotrnost, nikjer sledu kakega načrta, urejujoče volje in organske zaporednosti. Vse je prepuščeno osebni pobudi, različna stremljenja se križajo, medsebojno paralizirajo in se končno — zagrenjena — malodušno umikajo zopet v nedelavnost in brezbrižnost. To je neizbežna posledica vseh del, ki se vodijo brez načrta, brez preudarka in brez občestvenega sodelovanja vseh, ki jim je akcija namenjena.
Posamezniki odstopajo v zatišje, zapuščajo nedokončano delo, naloge pa rase j o v nedogled ter hromijo tudi najtrdnejše volje poslednjih optimistov. Vedno jasneje vstaja v nas spoznanje, da se 'kolektivne naloge ne dado reševati individualno in da je zaenkrat zatonila doba, ki bi dovoljevala dosedanje metode kulturne politike.
Torej — preusmerjenje duhov kot prva etapa na novi poti ljudske kulture.
To preusmerjenje mora imeti svoje izhodišče v narodovem resničnem življenju in njegovih potrebah. Vsako izbagavanje v kakršnekoli nacionalistične špekulacije ali čuvst-vene zanose nas samo oddaljuje od pravilnega spoznavanja današnjega dejanskega stanja ter nam onemogoča učinkovit nastop na kateremkoli prosvetnem področju.
Mislimo, da smo zelo blizu resnice, če trdimo, da je prepad med ljudstvom in inteligenco danes precej širji, kot je bil pred nekaterimi desetletji, ko je odraščalo današnje vodilno razuminištvo. In krivde za ta prepad gotovo ne bo nihče pripisoval življenju, ki se razvija po svojih nujnih imanentnih zakonih, marveč onim vodilnim kulturnim politikom, ki črpajo svoje pobude iz idejne zakladnice svojih mladih let. Zopet in zopet se nam kaže stara resnica, da so ideologije, na katerih so bile zgrajene predhodne kulture, največja ovira za pravočasno preusmerjenje duhov v smislu razvijajočega se življenja dn temu ustrezajočih sprememb vseh narodnih kulturnih institucij. Vsaka ideološka konstrukcija stremi po ustaljenju, tako rekoč po »ovekovečenju« družabnih oblik in življenjskih tez in teži k miru, ki ga daje človeku zavest; da se je 'končno le priboril do onega blagodejnega spoznanja, raz katero bo lahko suvereno motril svet in življenje, njuno statičnost in dinamičnost ter jima s tega vzvišenega motrišča narekoval svoje zakone: Razumljiva je ta težnja, saj gre pri tem za zavidanja vreden cilj, oblikovati življenje in človekovo usodo iz svoje lastne duhovne avtonomije.
In ta ustvarjajoča življenjska sila naj bi bila izključen atribut človekovega duha in razuma, nosilci te sile pa narodno razumništ-vo, kateremu bi pripadala tako eo ipso vo-diteljska vloga v vsem narodnem hotenju. Zares prekrasna perspektiva za stališče inteligence! Škoda velika škoda, da boleha na malem konstrukcijskem pogrešku: ni življenjska, ni aktualna. Življenje se razvija nevzdržno po svojih zakonih, izpreminja brezobzirno vse osnove, na katerih slone razne ideologije ter potiska med staro šaro »resnice«, ki so se zdele še pred kratkim edinozveličaven inventar duhovne delavnice narodnega razumništva.
Ta življenjski proces, ki meče človeški razum vedno in vedno med analfabete in ga sili k neprestanemu preusmerjanju in novim začetkom, se menda v človeški zgodovini ni vršil še nikdar s tako vrtoglavo hitrostjo kakor dandanes. Gospodarski razvoj in z njim združen tehnični napredek zadnjega stoletja sta ustvarila ogromno bogastvo in potisnila človeštvo na razvojni lestvi dalje kot tisočletja pred njim. Zaradi svojega notranjega nasprotja, ki obstaja v glavnem v podružab-ljenju delovnega procesa na eni ter v privatni lastnini produkcijskih sredstev na drugi strani, poleg mehanizacije in atomizacije vsega organskega življenja, je moral končati ta razvoj nujno v strahotnih eksplozijah, ki rušijo to ponosno človeško stavbo v njenih najglobljih temeljih in pokopavajo pod razvaline vse suverene ideologije, na katerih se je v prijetni zavesti miru in blagostanja zibal človeški duh. In v tej dobi živimo mi, ki izhajamo iz miselnih sistemov bistveno drugačnih časov in ki nismo še prišli do tega, da bi si v trušču dogodkov mogli ustvariti jasno sliko današnjosti, niti njej ustrezajočo kulturno dejavnost.
Vemo samo eno: da ni dejanski položaj zahteval od ljudi še nikdar tolike duhovne prožnosti kakor današnja doba. Če je v dobi gospodarskega blagostanja pripadal primat duhovni vzgoji ter se je naša kulturno - politična habilitacija vršila tudi v tej smeri, čutimo sedaj iz dneva v dan določneje, da se nam nevzdržno izmikajo izpod nog prav tisti temelji, ki so nekdaj omogočali tako pretežno duhovno-kulturno orientacijo. Če se je prejšnja doba lahko privoščila luksus, da je skrbela v prvi vrsti za dekoracijo svoje kulturne stav-
be, mora iti naša skrb za tem, da mislimo predvsem na temelje naše bodoče kulture. Za tako delo leži pred nami samo ena pot: proč od nesodobnih ideologij proti edinemu
pravemu viru spoznanja, v neposredno bližino k ljudstvu in življenju! Predvsem nam je treba novih spoznanj, ki bodo nujno rodila nove načrte naše kulturne politike. L. G.
VSEBINA
Uilteljski dom v LJubljani
Pri običajni pičli udeležbi zadružnikov je 9. aprila t. 1. polagal račune o svojem delovanju v poslovnem letu 1935. Učiteljski dom v Ljubljani. Občni zbor je vjadil načelnik tov. Vrhovec. Za zapisnikarico je imenoval tov. Rugljevo, za overovatelja zapisnika pa tov. Kržišnika in Urbančiča. V imenu zadrugine članice Učit. tiskarne je pozdravil zborovalce tovariš Ferdo Juvanec in želel najboljših uspehov.
Tajniško poročilo
je podala tov. Rugljeva. V začetku svojega poročila je omenila adaptacije, ki so se izvršile v domu, in pa nakup neobhodno potrebne opreme. Za vse to je izdalo načelstvo 290.398 Din 75 p. Ta vsota bi se znižala najmanj za 15%, ako bi mogli plačati vse račune takoj in v gotovini.
Slovesna otvoritev doma
se je izvršila 29. septembra 1935. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti, veliki dobrotniki, zastopnik izvršnega odbora JUU iz Beograda, zastopniki sekcije JUU za dravsko banovino, zastopniki učit. gosp. ustanov, sre-skih učit. društev in nekatere druge osebnosti. Slavnostni govor je imel načelnikov namestnik tov. Michler.
Spominski plošči
blagopok. Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki mu je slovensko učiteljstvo posvetilo svoj dom, in Nj. Vel. kralju Petru II. svojemu velikemu dobrotniku ter ostalim velikim dobrotnikom sta bili slovesno odkriti 1. decembra 1935. Odkritje je izvršil načelnik tov. Vrhovec, slavnostni govor pa je imel tov. Engelbert Gangl. To sta dva svetla momenta tega poslovnega leta.
Skrbi in težave
je imelo načelstvo z odplačevanjem računov obrtnikom, ki so prevzeli posamezna dela. Ob nakupu poslopja smo dobili zagotovilo, da nam bodo izplačane naše hranilne vloge. Ker se to ni povsem zgodilo, so nastale težave z odplačevanjem terjatev, ki so znašale ob zaključku leta še vedno okrog 130.000 Din.
V sili smo prodali obveznice 7% drž. invest. posojila. Mnogo so nam zalegli darovi, posojilo bratske učit. gospodarske ustanove in posojilo nekaterih sreskih učit. društev.
Samopomoč.
Ker ni mnogo upanja na skorajšnje zboljšanje splošnega gospodarskega položaja, se je zateklo načelstvo k samopomoči. Sklenilo je, da priredi efektno loterijo v manjšem obsegu. Zadruga »Dom učiteljic« je obljubila sodelovanje in pomoč. Z dobro voljo in podporo vsega učiteljstva bo loterija gotovo uspela. V doglednem času izide težko pričakovana knjiga »Spominski dnevi«. Učiteljstvo že danes opozarjamo nanjo. Sledilo je nato
upravnikovo poročilo,
ki ga je podal tov. Kobal. Predvsem je navedel nekaj statistike o gojencih in ugotovil, da se učitelji - starši prvo leto niso poslužili ugodne prilike, ki jo nudi dom s svojim zavodom po zmerni ceni in dobri oskrbi, v takem številu, kakor je to pričakovalo načelstvo. Dalje je govoril o okusnosti1 in mnogovrstnosti hrane, o redu in disciplini v zavodu, o pomočkih, ki služijo gojencem za razvedrilo, o učnih uspehih i. dr. Končno je nasve-toval, naj se učilnica premesti v za to določeni prostor dvoriščnega poslopja, sedanji dve začasni učilnici pa spremenita v spalnici. S tem se bo zvišala kapaciteta zavoda in z njo dohodki.
Računski zaključek
kaže, da je bilo vsega prometa 2,365.129 Din 95 p. Imetje pa je bilo nastopno: Aktiva:
1.	Gotovina v blagajni .
2.	Poštna hranilnica . .
3.	Naložen denar . . .
4.	Blago založbe . . .
5.	Blago internata . . .
6.	Inventar .....
7.	Nepremičnine . . .
8.	Deleži pri Zvezi in dr.
9.	Zguba.....
Skupaj . .
Pasiva:
1.	Deleži članov .... Din	24.240'—
2.	Rezervni sklad.......805.573'58
3.	Upniki ..... ■ . ,.	576.925*66
Skupaj ... Din 1,406.739*24 Zguba se je pokazala, ker se je izvršil odpis nepremičnin v znesku 22.772 Din 67 p. Dom obremenjujejo upniki s postavko 576 tisoč 925 Din 66 p, ki jo tvorijo posojila in terjatve obrtnikov. Slednje so krite s hranilnimi vlogami in blagom založbe.
Din 690*42 294*41 169.445*70 14.960'— 990*29 84.100*— „ 1,115.836*— 1.937*50 18.484*92
Din 1,406.739*24
Revizijsko poročilo.
Predpisano zakonito revizijo je izvršila Zveza slov. zadrug po svojem revizorju gosp. Koruzi v glavnem dne 27. in 28. dec. 1935. Prečital je poročilo dobesedno načelnik tov. Vrhovec. Zveza ugotavlja, da se naša zadruga dobro razvija in da je dosegla svoj cilj ter ustanovila lastni dom. Splošno gospodarsko stanje zadruge je ugodno, saj izvira približno dve tretjini v pre- in nepremičnine investiranega kapitala iz lastnih sredstev.
Poročilo nadzorstva
je podal njegov predsednik tov. Fran Merci-na. Nadzorstvo je konstatiralo, da posluje načelstvo uspešno. Dela v domu so se pravilno oddala in izvršila. Računski zaključek je sestavljen pravilno. Vse njegove postavke se skladajo z onimi v žurnalu. Zato predlaga absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Sprememba pravil.
Ker utegne doseči dom davčno prostost, je primoran izpustiti iz pravil vse one določbe, ki kažejo na zaslužek. Zato predlaga načelstvo občnemu zboru spremembo § 2. pravil, ki se nanovo glasi:
»Namen zadruge je vzdrževati v Ljubljani lastni zavod, ki naj nudi zadružnim članom
Kulturna politika.
Učiteljski dom v Ljubljani.
Poročilo načelstva za občni zbor Učiteljske samopomoči.
»Razgovori z MaSarykom«.
Aprilska šala?
Pred ustanovitvijo kmetijske zbornice.
LISTEK: t Marica, Mlekuž.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo.
popolno oskrbo njih sirot in na ljubljanskih šolah študirajočih otrok brezplačno ali po primerno nizki ceni.
Za izvrševanje gornjega delokroga imenuje načelstvo gospodarski odbor in mu predpiše pravilnik, ki ga odobri občni zbor.«
Slučajnosti.
Po pravkar navedenem § 2. je namen zadruge vzdrževati lastni zavod, ki se vanj sprejemajo učiteljski otroci. Za izvrševanje delokroga je imenovalo načelstvo gospodarski odbor kot svoj pomožni organ. Sestavilo je pravilnik, ki ga je predložilo občnemu zboru. Pravilnik se je prečital. Občni zbor ga je odobril.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se načelnik tov. Vrhovec zahvali vsem udeležencem in zaključi občni zbor.
Poročilo načelstva za občni zbor Učiteljske samopomoči
1. Umrli zadružniki.
V letu 1935. je koščena starka - smrt kaj pogosto m močno posegla v naše zadružne vrste. Vlažna jesen in mila zima sta pokopali mnogo tovarišev in tovarišic, ki bi v normalnih razmerah prav lahko preživeli zdravi in veseli še precej let. US je zgubila 31 zadružnika. Ti so: Drol Katinka — Bled, Je-gljič Franc — Zasip, Vole Emil — Maribor, Sire Marija — Mengeš, dr. Rožič Valentin — Ljubljana, Dubrovič Božo — Kastav, čuček Lina — Mirna peč, dr. Rostohar Franc — Maribor, Luknar Marjana — Ptuj, Canjko Fran — Središče, Vrezec Janko — Ribno, Jerše Alojzija — Ljubljana, Valentič Angela — Fram, Rasteiger Justina — Ljubljana, Jordan Agneza — Ljubljana, Bohinec Ivana — Ljubljana, Lesnika Mihael — Studenci pri Mariboru, Lužar Marija — Ljubljana, Sardoč Jo-sipina — Št. 1.1 j, Gorazd Katinka — Ljubljana, Mihelič Marija — Sv. Jurij, Pestevšek Karel — Maribor, Potočnik Marijana — Ljubljana, Plhak Marija — Žabja vas, Rainer Jožef — Zg. Polskava, Marinič - Rajh Julka — Sv. Urban, Hafner Angela —- Šmartno, De-kleva Marija — Stožce, dr. Romih Tomaž — Novo mesto, Supan Ignacij — Brežice, Fersch Josipina — Maribor. Slava jim!
Statistika iz zadnjih teh let nam pokaže, da je v letu 1933. umrlo 29 zadružnikov ali 1*13%, v letu 1934. — 23 zadružniki ali 0*89%, v letu 1935. — 31 zadružnik ali 1*2%. To žalostno dejstvo poudarjajo tudi druge organizacije, n. pr. Društvo upokojenega učiteljstva
ravnateljstvu, pri trgovski zbornici in drugod ter po raznih razmišljanjih in nasvetih smo za enkrat še obdržali dosedanjo poštnino, morali smo pa naše zaznamke za vplačila nekoliko omejiti. Razposlali smo vsem zadružnikom v zaprtih ovitkih tiskana pojasnila, kako in kje boste v bodoče našli zapisan znesek za tekoče nakazilo.
Vsak mesec priobči »Učit. tovariš« v kratkem obvestilu imena umrlih zadružnikov US in navede znesek za nakazilo. Za vsako četrtletje boste pa prejemali tiskano obvestilo z imeni vseh umrlih zadružnikov in s številkami smrtnih primerov. Pregled umrlih zadružnikov in nadzorstvo nad našimi terjatvami bo s temi obvestili omogočen prav vsakemu zadružniku.
Opozorim naj ponovno vse zadružnike na to, o čemer se je razpravljalo že na več občnih zborih. Zadružniki si prihranijo čez leto in dan prav dosti na poštnini, če se združijo vsi člani US na eni ali več šolah v skupno nakazovanje z eno položnico. V tem primeru plačajo' vsi zadružniki samo eno poštnino, to je Din 1'— zadrugi za tiskovine in poštnino, na pošti pa 50 par za vpis. Če šteje skupina 12 članov, odpade za vsakega člana 11 poštnin, to je Din 16*50 na leto. US ima že par sto takih skupnih nakazil. Pri tem je treba določiti enega izmed zadružnikov, ki kot poverjenik prejema položnice, pobere članski prispevek in ga nakaže US. Poverjenik sporoči zadružni upravi imena vseh za-„ i i^iu^ivu Li U1V .„ uuiwjoiiu družnikov, za katere bo nakazoval skupaj, z a ^ Slo ve nijo, ^Ici" ^z a^n a muj eJ v "le tu " 1935." pri > u'Prava s> to zabeleži in konec je vseh težav.
prilično 400 članih 23 smrtne slučaje; umrljivost skoro 6%.
Za tekoče kot za vsa prihodnja leta želimo našim zadružnikom bolj krepkega zdravja.
Če premotrivamo člansko gibanje v letu 1935., se nam pokaže sledeča slika:
1. jan. 1935. je bilo 2567 zadružnikov, med letom je vstopil 61 zadružnik, skupaj 2628 zadružnikov. Odpadli so: 31 zadružnik je umrl, 3 so izstopili sami, načelstvo je izključilo 5 zadružnikov; ves odpadek šteje 39 zadružnikov. Konec leta 1935. je štela US 2589 zadružnikov, torej 22 zadružnika prirastka.
2. Zadružno poslovanje.
V težkih časih, kakor jih preživljamo že nekaj let, se naše vrste niso razredčile, nasprotno: statistika iz leta 1935. nam navaja 22 zadružnika prirastka. Težka redukcija mesečnih prejemkov iz oktobra 1935. je iztrgala iz naše zadruge samo 2 člana. Vsi ostali so pravilno presodili svoj gmotni položaj in vztrajajo. Znano in dokazano je dejstvo, da je vzajemna — tovariška pomoč najbolj potrebna in dobrodošla takrat, ko sem v stiski, v slabih gmotnih razmerah ali težkih življenjskih prilikah. Taki časi človeka le silijo k še večjemu in tesnejšemu združevanju.
Precejšnje težave nam napravlja poštnina za vsakomesečne razpošiljatve zadružnih položnic. Vsak mesec oddamo okroglo 2000 pisem. V letu 1935. se nam je grozilo, da jih bomo morali frankirati z znamkami po 1*50 dinarja. Po raznih intervencijah na poštnem
US ima nekaj zadružnikov, ki parkrat v letu nakažejo večje zneske — za 10 ali več smrtnih primerov vnaprej. Ti ne dobe nove položnice toliko časa, dokler krije njih nakazilo tekoče smrtne primere. Takih članov je par ducatov. Prihranek na poštnini je prav lep. Kdor more, naj se jim pridruži!
Gospodarski svet pri JUU sekcija za dravsko banovino je v svoji septembrski seji vzpostavil stalno tajništvo, ki je bilo poverjeno z izvedbo »gospodarskega dne« v širšem in podrobnem smislu. Ponekod referata »gospodarski dan« niso pravilno razumeli in ga niso obravnavali pravilno. Vsako učiteljsko zborovanje, sestanek ali slična prigoda mora imeti svoj gospodarski razgovor, nabiranje članov za gospodarske ustanove, kritiko za izboljšanje, nasvete itd. Te in še druge pereče zadeve iz našega stanovskega gospodarstva obravnava stalno tajništvo, razpošilja informativne okrožnice o posameznih stanovsko - gospodarskih ustanovah, zbira podatke, člane, obvešča zainteresirane ustanove o novih pridobitvah itd. Gotovo bo to novo poslovanje koristilo prav dosti vsem našim stanovsko-gospodarskim ustanovam.
Na našo prošnjo je okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani s svojim odlokom od 11. VI. 1935., št. 4344/12-1926, priznal vsem zadružnikom US, ki se zdravijo v fizikalnih zdraviliščih v Ljubljani ali v Mariboru 20% popust na normalne cene. Zadružnik, ki bi se hotel poslužiti tega zdravljenja in popusta, naj zahteva od US izkaznico (posebna tiskovina) in pošlje za poštnino in tiskovino v znamkah Din 2'—. S to, od zadruž-
ne uprave izdano izkaznico, mu bo blagajna OUZD priznala 20j% pppugt.	,
Zadružnik Ivan Kocijančič je napisal za »Narodno Prosveto«, št. 3§. i3 leta 1935„ obširno razpravo »Organizovanje učiteljske samopomoči po banovinskim sekcijama«. V tej poudarja velik pomen stanovsko-gospodarskih u,stanov, n;avaja visoke gmotne podpore, ki so jih člani deležni in utemeljuje svoja izvajanja s statističnim gradivom in opisom naše US. V drugem delu te razprave priporoča vsem banovinskim sekcijam, da si vsaka od teh ustanovi za svoje področje učiteljsko samopomoč. S primernimi nasveti in z navedbo vseh potrebnih tiskovin kakor jih rabi US v Ljubljani, je razprava zaključena. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da je državna skupščina, v poletju 1. 1935. v Sarajevu sprejela to razpravo kot bazo za ustanavljanje novih učiteljskih samopomoči. Kolikor mi je znano, so te ustanovili v savski in vrbaški banovini ter v Beogradu.
US je darovala za spomenik kralja Aleksandra I., ki naj bi staj v Ljubljani, znesek Din 1000'—, Učiteljskemu dp mu v Ljubljani j?a Pin 5000'—. Tovariš Josip Kobal je v poletju leta 1935. prevzel upravo Učiteljskega doma v Ljubljani. Skoro 4 leta je prav pridno in vestno, vršil svoje posle, v zadružni upravi. Prijetna dolžnost mi je, da mu tu še enkrat izrečem za ves njegov trud in uspešno delo našo najlepšo zahvalo. Njegov naslednik v zadružni upravi je tovariš Jakob Novak z Barja.
Zadružno načelstvo je imelo 10 sej, 1 sejo skupno z nadzorstvom, vršil se je 1 sestanek za preosnovo US in 1 občni zbor. V1 dnevih 7., 11. in 12. decembra 1935. je Zveza slov. zadrug v Ljubljani po svojem revizorju izvršila zakonito, revizijo. Poročilo o tej reviziji bo prečitano na občnem zboru.
3. Podporni sklad.
O tem skladu vam morem podati zelo razveseljivo poročilo. Kakor veste je bil podporni sklad ustanovljen na občnem zboru dne 14. maja 1933. v Ljubljani. Poslovati je pričel s 1. julijem 1934.
Takoj v letu 1934. za dobo 6 mesecev je razdelilo načelstvo 92 prosilcema Dih 188 tisoč 457'— podpor — brezobrestnih posojil. V letu 1935. je bilo 84 prosilcem izdanih novih podpor za Din 167.470*25. Skupno v 18 mesecih 176 prosilcem znesek Din 355.927*25. Imovina podpornega sklada je znašala konec leta Din 151J3?V,	leta. lf.35. m Din 155.93X75. Obratna glavnica se je v 1» mesecih skoro krat obrnila, kar je najboljši dokaz, da s.t£ se , zadru^np n^čel^ivp kot naša uprava ravnala točno po pravilniku^ Kon,ec leta 1934. je bilo pri zadružnikih za Din 137.278*7?, konec leta 1935. za Din 136 tisoč 841'— brezobrestnih posojil. Če primerjamo ta dva zneska z imovino podpornega sklada, vidimo, da je ostala v blagajni konec vsakega leta predpisana ena desetina: Din 14 tisoč 453*25, oziroma Din 19,092'75; v zadnjem znesku je vštet prirastek za podporni sklad v letu 1935. Din 4.201*75. Prirastek je nastal i? sledečjh postavk: 61 novi član je prispeval po Din 60"—, skupaj Din 3660"—, povrnjeni stroški od prejemnikov podpor Din 1360'— in razno Din 248'—, skupaj Din 5268'—; od tegp odračunamo stvarne izdatke, za polp|nice in razne tiskovine Din 691'25 in za nastale stroške pri podeljevanju in računanju podpor Din 375'—, skupaj Din 1066*25; razlika med obema vsotama nam pokaže čisti prirastek Din 4201*75.
Vse prošnje za podpore je v vrstnem redu — kakor so bile vložene — reševalp zadružno načelstvo na 10 sejah. Vsi sklepi sq biii soglasni. V letu 1935. je podelilo načelstvo podpore za sledeče vzroke:
prošnjikom za bolezen članov ali v družini 53 za razne nesreče, soc. potrebe članom ob premestitvi za poravnavo dolga ali popravo hiše
članom ob upokojitvi (presta-
nek mesečne plače) za opremo ob poroki članu invalidu za nabavo proteze	_1
Skupaj 84
Ž zadovoljstvom morem ugotoviti, da je načelstvo presodilo vsako predloženo prošnjo vestno in je po najboljšem preudarku prisodilo prosilcu primeren znesek. Upoštevalo je mnenja naših zaupnikov po srezih, ni pa se oziralo na osebna priporočila in prošnje. Kadar je navedel prosilec v prošnji res pravo socialno potrebo, ga načelstvo gotovo ni prezrlo, če je le blagajna zmogla kaj okroglega. Polnih zaprošenih zneskov v vseh primerih pa načelstvo ni moglo dovoljevati, ker bj moral sicer imeti podporni sklad vsaj desetkrat toliko imovine kot je ima danes.
Zadružno načelstvo je še na drug način poudarilo socialen pomen podpornega sklada. Oglašali so se — ponajveč pred velikimi počitnicami — razni prosilci za nova posojila, ko še prejšnjih niso docela poravnali, ali pa so nakazali pravkar zadnji obrok. Tj so smatrali podporni sklad za posojilnico. Zadružno načelstvo je na seji v avgusta 1935. sklenilo, da se prosilcu, ki je že prejel eno podporo, ne dovoli za eno vračevalno dobo nove podpore. Upoštevati moramo to, da je uživalo dobrine podpornega sklada do zdaj še-le ena štirinajstina članov in da bo treba — če smo vsi zadružniki enakopravni — zadovoljiti še ostalih trinajst štirinajstin, preden pridejo ti zopet na vrsto. Izvzete so seveda težke socialne potrebe.
Vračanje podpor v mesečnih obrokih je zadovoljivo. Zadnja redukcija uradniških plač je prisilila več prejemnikov podpor, da so prosili za znižanje že prej domenjenih mesečnih obrokov. Bolezni, preselitve ali kake nesreče so zaustavile mnogokater obrok. Za-
16 4
3 3
družna uprava je zaznala za nekaj neopravičenih prijmeroy, katere je skušala po slojih močeh in razpoložljivih sredstvih spraviti v t>rayi fír. ,Za te zadnje bo uprava predložila óbcncmn zboru še posebne predloge, kar nam svetuje poročilo zadružnega revizorja Zveze slovenskih zadrug.
K sklepu naj še omenim, da je občnj zbor v Celju 1.1935. sklenil, da se plača za prvo poštnino in za tiskovine, ki so potrebne za prošnjo, znesek Din 10'— v znamkah. Zadružniki naj se ravnajo po tem! Notranje poslovanje v podpornem skladu, ki se vodi ločeno od zadružnih zadev US, je o priliki revizije pregledal revizoT od Zveze slov. zadrug, ob pregledu letnega.zaključka za 1.1935. pa zadružno nadzorstvo, ki vam lahko sporoči svoje mnenje. Lanski pbčni zbor v Celju je izrazil svoje popolno zaupanje zadružnemu načelstvu.
4. Starostni podporni sklad.
Dobrin podpornega sklada se morejo posluževati le oni zadružniki, ki so po bolezni, nesrečah ali socialnih potrebah zašli v težke gmotne neprilike, so prosili US za pojpoč in jim je ¡ načelstvo, denarno podporo priznalo. Starostni podporni sklad je pa namenjen vsem članom, ,ne da bi prosjli za to. Načelstvo oprošča plačevanja vseh zadružnih dajatev najstarejše zadružnike — računano po članski pripadnosti v US — po vrstnem redu vpisa v zadružno knjižico. Za načelstvo je važen, samo znesek vsakoletnih obresti od imovine starostnega podpornega sklada. Do sedaj se je upoštevalo 10 zadružnikov — 1 je umrl. Ko bodo obresti narasle na višji znesek, bo imela US več oproščencev po § 13., odstavek 3.
Starostni podporni sklad je pričel svojp plodpnosno delo 1. VII. 1935. s podarjeno hranilno vlogo v znesku Din .32.070'— V tem skladu se bodo zbirali vsi odbitki na izplačanih posmrtninah . vseh onih zadružnikov, ki so nad 25 let stari po 1. VII. 1933. vstopili v US. Ti odbitki ^ od 1*2% do 2.4% — so utemeljeni po,§ 13, pdst. 1. in, 2- kot drugi način za sprejem novih zadružnikov.
Iflio.vi;na starostnega podpornega sklada je znašala 1. VII. .1,935. Diti 32.070'—, Če prištejemo k temu obresti za leto 1935. v znesku Din 1230'—, dobimo Din 33.300'—. Članske dajatve za 9 (oziroma 10) oproščencev v letu 1935. so znašale za 6 mesecev (od 1. VII. do 3L XII. 1935.) Din 890'—. Po dvigu tega je ob koncu leja 1935. čista imovina starostnega podpornega sklada Din 32.410'—.
Po § 13., odst; 3., so oproščeni vseh dajatev sl^d^či zadružniki: Dimnik Josipina — Ljubljana^ Levstik Miloš — Celje, Petriček Anton — Žalec, Rošker Franc — Maribor, Gregorin Ivanka — Vič, Vodenik Šimen — Kranj, Wesiak (Bezjak) Jožefa — Ptuj, Ko-derman Janko — Maribor in Črnko Jernej —» Jarenina. Med letom (5. IX. 1935.) je umrl Lesnika Mihael iz Studencev pri Mariboru.
5. Peosnova US.
V	vsaki organizaciji se od časa do Časa pojavijo nove ideje, novi načrti, skuša se; uveljaviti razne pridobitve od drugod v doma; cem krogu. Če dobe nove ideje, npvi načrti po preudarnih članih pravo obliko, morejo prav dosti koristiti vsemu članstvu. Vse naše življenje je »vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje«, nikjer miru, nikdar konca. Kar je bilo včeraj izvrstno, je danes komaj še dobro, jutri ne bo veljalo pa prav nič. Vsaka pravila in naj so še tako vzorna, postanejo čez čas okorna, zastarela, neporabna.
US je živ dokaz za to! Kolikokrat smo že spremenili to ali ono, kaj dodali ali zbolj-šali! Čez čas smo spoznali in dokazali, da so bile dobro premišljene spremembe pravil zares potrebne in koristne.
V	letu 1935. je napbcnem zboru v Celju predložil zadružnik Anton Volavšek iz Teha-rij pri Celju nove predloge za preosnovo US. Glavni namen teh predlogov je, da bi US svq-je poslovanje razširila se na podeljevanje na-plačil (akontacij) na posmrtnine, ki naj bi jih dobivali živeči zadružniki sami. Dobra ideja je našla odobravanje pri zborovalcih, Izvolili so 3 članski odbor (Anton Volavšek, Fran Voglar in Ivan Kocijančič), ki naj pregleda predložene predloge, jih preizkusi, sestavi za-ije dejansko podlago za izvršitev in predloži. >rihodnjemu občnemu zboru primerne pred-ogc.
Zadružna uprava je pozivala v »Učit. tovarišu« in na posebnem letaku vse zadruž-pike, da naj z nasveti in načrti sodelujejo pri nameravani preosnovi US. Prejela je kakih 40 pismenih sporočil, kjer vsi odobravajo misel izplačevanja enega dela posmrtnine v življenju, nobeden od teh pa ni povedal, kje naj US vzame v to potreben denar. Več zadružnikov je že kar zahtevalo izplačilo ene polovice posmrtnine.
Prej imenovani člani odseka za preosnovo US so se sešli 22. novembra 1935. v Celju. Po temeljitem predštudiju vsega gradiva so določili na sestanku denarno podlago za začetek, našli denarne vire za nadaljnje poslovanje, sestavili temeljne točke za potreben pravilnik in vse skupaj v tej obliki predložili občnemu zboru v pretres in odobritev.
Že na sestanku smo se zedinili za to, da predložimo vse gradivo z našimi predlogi še prej Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, ki naj vso zadevo premotri s strokovnega in pravnega stališča ter nam nepristransko pove svoje mnenje. Zveza je našla na vsem več resnih pomislekov in nam svetovala, naj s to preosnovo počakamo do sprejetja novega zadružnega zakona, ki ga ima narodno predstavništvo že v razprayi.
Po daljšem in resnem razmišljanju se je temu mnenju pridružilo zadružno načelstvo, nadzorstvo in odsek za preosnovo sam. Občnemu zboru se bo predlagalo, da se preosnova US odloži na poznejši čas.
Ljubljana, Mestni trg 22
naznanja cenjenim damam in gospodom, da je dospela ogromna količina krasnega volnenega blaga za damske plašče, kostume in obleke. Za gospode pa najfinejši kam-
garn, blago za površnike in športne obleke Brezobvezen ogled !	Najsolidnejši nakup i
Moja dolžnost je, da se tovarišema Vo-lavšku in Voglarju kar najlepše zahvalim za vse veliko delo, ki jima je bilo naloženo. Zlasti velja to za tovariša Volavška — idejnega očeta teh predlogov, ki je žrtvoval marsikako uro svojega dragocenega prostega časa, da je svojce, predlog^ zasnovfilv sestavil.in tako lepo utemeljil. Želim le, da bi se vsak zadružnik kdaj pa kdaj zamislil v naše zadružne razmere, jih temeljito premislil, primerjal s sličnimi drugimi ustanovami, vse svoje izsledke in sklepe pa sporočil zadružni upravi. Vsi zadružniki smo ena družina, vsi smo enakopravni, vsi bomo deležni dobrin, ki si jih bomo sami priborili in pridobili.
6. Agitacije in zahvale.
V	letu 1935. smo skušali na več načinov razširiti naš zadružni krog, poživiti naše vrste in poglobiti smisel za zadružno delo v US.
Na učiteljskih zborovanjih so v zimirleta 1934/35 in vse leto 1935. pretresovali A. Hrenov referat »Gospodarski dan«. Osnovali in preuredili so se gospodarski odseki po srezih. Na teh je zdaj, kako bo v bodoče urejeno in kako bo uspevalo naše stanovsko gospodarstvo.
Po stalnem tajniku gospodarskega sveta JUU — sekcija za dravsko banovino je razposlala US primerno predavanje, kjer je v 12 točkah povedano vse, kar mora vsak zadružnik vedeti in kar je dobro, da zvedo nečlani US. Ne z besedami, s številčnimi dokazi je spričana važnost in korist US.
V	»Učit. tovarišu« smo priobčili razna obvestila, pojasnili mnogo dobrin in slabih strani podpornega sklada, seznanili člane z Ant. Volavškovimi predlogi za preosnovo US, pozivali zadružnike na sodelovanje pri preosnovi, podali poročilo o občnem zboru v Celju, dobesedno ponatisnili cenik za fizikalno zdravljenje v OUZD v Ljubljani in Mariboru z navedbo vseh fizikalnih pripomočkov za razne bolezni. V septembru 1935 smo razposlali vsem zadružnikom tiskan letak d najvažnejših zadevah v US, v oktobru 1935 pa važno obvestilo glede poštnine in obveščanja za tekoči članski prispevek.
Načelstvo in zadružna uprava sta se trudila in poskusila vse, za kar sta ipislila, da, bo zadružnikom in zadrugi koristilo. V koliko sta to dosegla, naj presodi občni zbor. Gotovo je, da je bila volja dobra.
Naše članstvp| se zaveda, da je yS zanje neprecenljiv ,vir moralnih in gmotnih dobrin. Oklenilo se je tesno svoje zadruge in vztraja V nji navzlic vsem težkim časom, redukcijam mesečnih prejemkov in drugih življenjskih težkoč. Vsako leto nam pa spi rt pobere nekaj zvestih zadružnikov, Vrzeli je treba zamašiti, mrtve nadomestiti z živimi člani.
Na§j zaupniki jp poverjeniki so do srezih, na učiteljskih zborovanjih, sestankih in ob raznih ugodnih prilikah seznanjali tovariše in tovarišice — nezadružnike US P veliki važnosti te ustanove, naštevali mnoge dobrine, ki so jih zadružniki deležnj, nabirali nove člane in sploh skrbeli za živahne stike zadružne uprave s člani in učiteljstvom. Ti naši dobri sodelavci in pospeševatelji lepšega in večjega razmaha v US so opravili v pretečenem letu prav veliko, važno in koristno delo. US jim izreka najlepšo zahvalo. Prosimo jih uspešne podpore tudi za bodočnost!
Vodstvo organizacije JUjU — sekcija za dravsko,banovino in stalno tajništvo gospodarskega sveta JUU sta podpirala naše težnje vselej, povsodi in prav uspešno. »Učiteljski tovariš« nam je rade volje odprl svoje predale za vsa obvestila, vprašanja, pozive, pojasnila, skratka za vs?, ,kar sniio želeli povedati javno kar smo mislili, da bo koristilo članom in zadrugi. Vodstvu sekcije JUU in ustrežljivemu tovarišu uredniku izrekamo našo najlepšo zahvalo.
člani načelstva in nadzorstva so vršili na mnogih sejah, ki so trajale po več ur, svoje težko d^lo. Žrtvovali1 so za splošni dobrobit naše zadruge svoj dragoceni čas, iskali za zamotane zadružne zadeve najboljših in najprimernejših rešitev, pomagali z nasveti in smernicami zadružni upravi. Vse to pa brezplačno — ne za čast in denar iz plemenitega nagiba. Najlepša jih zahvala!
7. Zaključek.
Računski zaključek za leto 1935. izkazuje na izplačanih posmrtninah znesek 389.489 Din, za vsa leta svojega poslovanja Din 3,!95.216'50. Iz podpornega sklada je 176 zadružnikov prejelo v 18 mesecih Din 355.927*35 — podpor brezobrestnih posojil. Po § 13. odst. 3. ie bilo oproščenih 10 zadružnikov vseh plačil, ker poravnava zanje vse dajatve starostni podporni sklad1, ta posluje še-le 6 mesecev.
Ali je potrebno, da še nadalje utemeljujem veliko važnost US? Ali naj še razpravljam o vidni potrebi US? Mislim, da so navedene gmotne koristi najboljši; dokaz za to, da je US med stanovsko-gospodarskimi ustanovami na odličnem mestu, da vrši svoje dolžnosti v polni meri in da do zdaj še nima vrstnice, ki bi jo prekašala,
Zadružniki, širite našo zadružno misel med nečlani US! Ti se ne zavedajo, kako zelo škodujejo z nerazumevanjem sebi in svojim družinam. Tovarištvo je pri njih le v besedi, dejanske vzajemne pomoči potrebnemu tova^ rišu in njegovi družini ne poznajo. US ima prostora za vse, ima dobro voljo pomagati vsem, ki se zatečejo v njen krog.
Iv. Kocijančič.
Iz knjige Emila Ludwiga:
t
(Mislec in državnik.)
«i
Poleg znamenitih Ludwigovih biografij in »razgovorov« stoji sedaj novo delo: »Razgovori z Masarykom«. V teh razgovorih z največjim »homo europaeus«, kakor imenuje avtor Masaryka, je v tretjem delu, ki nosi naslov »Misel in delo« nanesla beseda tudi na vzgojo — šolo in vzgojitelje -t- učitelje.
Po Masarykovem razmotrivanju o svoji državi,, njenem nastanku, pravici češkega naroda do lastne države in drugih momentih, ki vplivajo na njen obstoj in razvoj, zastavi Ludwig vprašanje o vplivu vzgoje in šole z pzirom na prej nakazane misli. Masaryk odgovori:
»Vzgoja naroda! Danes je mnogo dobrih in slabih učiteljev. Pomislite samo na ogromno število ljudskošolskih učiteljev. Učitelj biti — to je prav svojevrstno in težko opravilo. Sam sem to skusil, saj sem bil nekaj časa tudi učitelj. (Tu misli Masaryk na čas, ko je zapustil kovačnico ter postal vaški učitelj in organist in je nato šel v gimnazijo.) Težko je bilo. Doživel sem sam, kako je gledal kmet na učitelja od zgoraj navzdol, ker se mu je zdel berač. Opravljati je moral tudi posle vaškega pisarja, za kar je bil posebej (extra) nagrajen. Večkrat je tudi meril učitelj svojo moč na otrocih. V kotu. naše šolske sobe je stalo 10 do 15 šib. To je bilo v petdesetih letih.«
—	Zakaj toliko šib? —
Smeje odgovori Masaryk: »Ker se jih ie kmalu toliko porabilo. Vzreja, Stari testament, v deželi Komenskega, ki je imenoval šolo »officina humanitatis«! Veliko sem razmišljal o nalogah ljudske šole, v kolikor naj ona daje in razširja znanje in omiko. Otrok je podvržen tudi oblikovalnemu vplivu družine, vaščanov in svoje bližnje okolice sploh-Prosim, omika je nekaj drugega kot šolanje in znanje. Danes se o teh problemih resneje razmišlja, kakor se je za mojih dni.«
—	Jaz sem v tem zrasel, pravi Ludwig. Moj oče je bil prvi v Evropi, ki je znanstveno ugotovil, koliko luči in zraka je v šolskih prostorih premalo, in je zahteval šolskega zdravnika v času, ko se je taki misli upiralo tako učiteljstvo kakor oblast. —
»Doživel sem, odgovori Masaryk, da je v šolski sobi radi izčrpanosti zraka, zaradi prevelikega števila otrok ugasnila sveča.«
—	Kljub vsem reformam, pogrešam za svojo osebo najvažnejšo reformo, pravi Ludwig. Zakaj je učitelj najnižje plačan uradnik, namesto da bi bil višje nagrajen kot vse ostalo uradništvo? Tako bi se pridobilo za to nalogo najboljše ljudi! —
»Učitelj je danes boljše plačan, je svobodnejši in ni vezan na konfesijo.. Naše učiteljstvo zahteva danes univerzitetno izobrazbo. Učiteljstvo,.noče, da bi duhovniki in advokati gledali na nje zviška; v njem je potreba po višji izobrazbi. Tako imamo v državi boleg učiteljišč tudi pedagoške akademije,« odgovori Masaryk nato.
—	Vse premalo. V mojj državi, pravi Ludvig, bi prejemal učitelj najvišjo plačo, ker je tudi njegova odgovornost velika, celo večja od sodnika, in bi se zato moralo privabiti v ta poklic v resnici le najsposobnejše. Ako bi ne bila potreba tako velika, bi ustvaril iz učiteljskih služb častna mesta. —
»Jaz bi privoščil u.čiteljstvu take prejemke, kakor jih vi zahtevate,« odgovori Masaryk. »Ako se prav spominjam, sem svoje-časno to tudi zahteval. A na žalost še nismo tako daleč, da bi se mogel spuščati v to, kar bi bilo v največjo dobrobit ljudstva. (De op-timo rei publicae statu.) S tem bi morali načeti vprašanje prejemkov plač ostalih poklicev in stanov.«
*
Ludwig je zastavil Masaryku tudi vprašanje glede šolskih knjig, meneč, da ustvari zgodovinski pouk iz bodočega državljana lahko šovinista ali svetovnjaka.
Masaryk je odgovoril: »Naše šolske knjige ne poznajo sovražnikov. Imam zbirko vseh naših šolskih knjig. V njih ni propagande proti nikomur. Napake, ki se pojavijo, _se takoj popravijo in izločijo. Tudi naše knjige za vojaštvo so v tem oziru dostojne — poglejte si pa te knjige v drugih državah!«
Aprilska Sala?
Znano glasilo narodne manjšine na Kočevskem — »Gottscheer Zeitung« poroča dne 1. aprila it. 1. na uvodnem mestu, da je prejel g. Hitler pri zadnjih volitvah v Nemčiji 99% oddanih glasov. Takoj za tem poročilom prinaša naslednjo na videz resnično in nedolžno vest:
»Koprivniška fara ima nad 20 vasi, nad 90% nemškega prebivalstva, štiri narodne šole, to je: v Rajhenavi, v Kopriv-niku, v Svetlem potoku in na Ovčjaku, toda nima v nobeni šoli — nemškega pouka. Tudi znak naših dni.«
Pošten zemljan bo razumel to vest takole:
»Koprivniška fara je velika, saj ima nad 20 vasi in kar štiri narodne šole,
koprivniška fara je nemška, saj ima 90% nemškega prebivalstva,
taka velika in nemška fara nima nobenega nemškega pouka, torej — faranom v Kopriv-niku se godi vnebovpijoča krivica.«
Tako poročanje je klasičen primer — kako je treba pisati na videz resnico, da bi bili bralci povsem zanesljivo prepričani o — laži.
Res je namreč, da je imela koprivniška fara nekoč nad 20 vasi, toda danes je večina teh naselij le na zemljevidu, odnosno na terenu v obliki neokusno zanemarjenih razvalin. Cela koprivniška fara ne zmore danes enega zdravega, še manj — aktivnega naselja
—	samo zato, ker so nekdaj pridni kmetovalci teh naselij zamenjali težko kmetsko delo z lažjim pridobitnim opravilom — v 'tujini. Koprivniška fara tedaj ni velika kakor bi se dalo sklepati po številu nekdanjih naselij, baš narobe je res, koprivniška fara je obupno majhna, prazna, skoz in skoz pasivna, danes komaj zmore okroglo — 700 vernikov.
In za to po številčni moči faranov malo-pomembno farico ima naša baje nenaklonjena prosvetna uprava (na nenaklonjenost meri najbrž pristavek — »Tudi znak naših dni«)
—	štiri narodne šole, šest učiteljev, eno učiteljico ženskih ročnih del in enega veroučite-lja. Šoloobveznih otrok ni nad 160 in za to res skromno število učečih glavic ima baje nenaklonjena prosvetna uprava Jugoslavije osem plačanih učnih moči. V tej fari ima že 20 otrok svojega učitelja... Ali je naša pre-stolica preskrbljena z učnimi močmi v taki izmeri?
Majhna, po številčni moči faranov malo-pomembna, obupno pasivna koprivniška fara ima opravilo s prosvetno upravo, katera je v zavidanja vredni meri — velikodušna, radodarna in naklonjena.
Lahko bi nas vprašali: Zakaj ima tika res malopomembna farica kar štiri narodne šole.'
Te šole so dediščina iz — preteklosti. Matična šola je bila v Koprivniku, katero so z opremo, knjižnico, samoučili itd. zalagali dobrotniki večinoma iz — tujine. Za to podporo je bila koprivniška šola vedno hvaležna. Nekdanji gojenci te šole: Medici, Mihiči, Sto-niči, Trampoši, Brezarji itd. 60 danes vsi zavedni - Nemci. Delovanje matične šole je bilo verjetno — prepočasno, zato so poskrbeli zopet dobrotniki, večinoma iz tujine, Jda so nastale na periferiji fare nove šole — enorazrednice. Kako so delovale te šole, to nam jasno pokaže primer enorazrednice na Ovčjaku. Ta, za iz Rajha poslan denar ustanovljena šulferajnska šola, je spremenila, nekdaj slovensko lice šolske občine v zavedno ... kočevsko. Žnidaršiči, Kobetiči, Rožiči in Jeleni v tej šolski občini le za silo spravijo skupaj zdrav slovenski stavek. Da, šole na periferiji koprivniške fare so bile obmejne trd-
njavice, katere so spretno in uspešno večale nemški jezikovni otok na Kočevskem.
Vse to je bilo vendar očitno in znano tudi naši prosvetni oblasti. Naša baje nenaklonjena prosvetna oblast je dobro vedela, da na obmejnih šolah koprivniške fare skupno število kočevarskih in nekočevarskih otrok ne presega za obstoj manjšinskega oddelenja predpisanega minimalnega števila šoloobveznih, in kljub temu je tolerirala na teh šolah uporabo nemščine kot učnega jezika polnih 17 let.
Sprememba je nastala šele 1935. leta, in je takrat tudi na javnem shodu izraženo željo voditelja kočevarske manjšine, ki je ob burnem pritrjevanju poslušalcev, Kočevarjev, izjavil, da želi manjšina striktno izvajanje šolskega zakona. Za koprivniško faro aplicirano je ta izjava zahtevala ukinitev nemškega učnega jezika povsod, kjer ni bilo pogojev za nadaljnji obstoj manjšinskega oddeljenja. Ko je ukinila prosvetna uprava nemščino kot učni jezik na obmejnih šolah koprivniške fare, je le izpolnila željo priznanega manjšinskega voditelja, ustregla je manjšini in se je ravnala po duhu in črki šolskega zakona. Čemu torej sedaj očitek, da tako velika... in do 90% nemška fara ... nima nemškega pouka.
Koprivniški poročevalec Kočevarce (Gottscheer Zeitung) dobro ve, da ima šola v Rajhenavi 29 otrok, od teh manj kot 25 Kočevarjev; — šola v Svetlem potoku ima 24 šoloobveznih, od teh komaj dobro polovico Kočevarjev; — šola na Ovčjaku ima 14 šoloobveznih (Žnidaršiče, Kobetiče, Jelene itd.) — ve nadalje, da zahteva § 45. šol. zakona, da imej manjšinski oddelek 30 manjšinskih otrok v osnovni šoli. Teh pogojev na obmejnih šolah koprivniške fare ni, zato nimajo nemškega pouka.
Po uvedbi slovenščine kot učnega jezika je predlagal eden od vidnih voditeljev Kočevarjev, naj se šola v Svetlem potoku zapre in naj se napoti deca iz tega šolskega okoliša v matično šolo v Koprivniku. Vse kaže, da bi bilo predlagatelju najljubše, če bi postopno zaprli vse te obmejne enorazrednice in naredili v Koprivniku za vso faro večrazredno nemško šolo... Ta načrt je neizvedljiv, ker bi bil v nasprotju s šolskim zakonom, ki zahteva, da se ob gotovih pogojih otvori samostojna šola, zlasti takrat, če nima deca v polumeru do 4 km svoje šole. Predlagatelj ukinitve šole na Svetlem potoku seveda ve, da ima deca iz tega šolskega okoliša do matične šole 5 km poti. Isto velja za Rajhenavo, zlasti pa za Ovčjak, ki je oddaljen od matične šole kar 7 kilometrov.
Obračunati moramo še s trditvijo, da je koprivniška fara 90% nemška.
V tej fari je sicer stara navada, da knjižijo otroke slovenskega očeta in matere Ko-čevarke kot pristne Nemce, češ, ker je mati Nemka. sOtroci slovenske/ matere in očeta Kočevarja so zopet Nemci, češ ker je oče Nemec. Mešani zakoni dajejo v tej fari same čistokrvne Nemce... V najnovejšem času, ta stari način pridobivanja pristnih Nemcev več ne zadostuje. Otrok slovenske družine mora tudi med Nemce, če slučajno pod vplivom okolice bolje obvlada kočevščino nego slovenski jezik. Ob tako pridnem nabiranju čistokrvnih Nemcev je na pr. središče fare vas Koprivnik, do 90% nemška, četudi ima od 70 družin vsaj do 75% čistokrvnih kočevarskih družin samo 28 z 92 družinskimi člani, dočim ima 27 slovenskih in 15 mešanih družin 183 družinskih članov. 92 skoro Kočevarjev ima vas Koprivnik napram 183 ne Kočevar-jem. Slab računar bo sicer trdil, da je kljub temu 90% Nemcev, toda izdelki slabih računar j ev vendar ne sodijo na čelno stran resnega manjšinskega glasila!
Julij Kovač.
t Marica Mlekuž
Komaj so pomladni sončni žarki izvabili iz zemlje prvo cvetje, komaj se je narava odela v svoje prvo nežno zelenilo, že je kot morilna slana med nežno cvetje, posegla smrt v mlado življenje. V rani mladosti, komaj 25 let stara je umrla tovarišica Marica Mlekuž.
Na Veliki petek — ko so utihnili zvonovi — je legla k večnemu počitku. — Zakopana v cvetju in spremljana od velike množice, sorodnikov, znancev, stanovskih tovarišic in tovarišev,, Sokolov in pevcev je za vedno zapustila dolino solz in pričakovanja — upanja in hrepenenja.
Nekaj mesecev samo je bila nameščena iz bednostnega fonda — in prav na smrtni postelji je prejela sporočila, da je tudi te podpore konec, da je torej konec dela in ponovni začetek čakanja.
Rešila jo je smrt!
Predsednik sreskega društva JUU v Ptuju, tov. Šestan, je spregovoril ob preranem grobu naslednje poslovilne besede:
S težkim srcem stopam k odprtemu grobu tovarišice Marice, da se za vedno poslovim od nje v imenu njenih stanovskih tovarišev in ožjih rojakov.
Nenadoma, in še tako mlada, nas je zapustila, saj še živeti ni začela. Vsa njena mladost je bila le trpljenje in bridkost. Vsi se je spominjamo vedno otožne in zamišljene. Svoja mlada leta je preživela pod vplivom strahot svetovne vojne, saj je živela nedaleč od fronte. Kljub svoji mladosti je dobro razumela topovsko grmenje. Tako se je v njeno mlado srce prvič vselila tuga in bridkost. Po svetovni vojni, ki je njeni ožji domovini prinesla težko razočaranje, je morala zapustiti svoje starše, da bi lahko obiskovala slovenske šole. Postala je begunka in kmalu ob-
čutila grenkobo tega priimka. — Zopet nova bolest za mlado srce.
V učenju je iskala tolažbo, bila je pridna in vzorna učenka. Kmalu ji je umrl oče, ostala ji je še mati, toda bila je daleč od nje. Materinsko skrb so ji izkazovale ljubeče sestre in bratje, ki so ji nudili tudi materialno oporo na njeni poti do izobrazbe. Postala je učiteljica. Zelo vesela je bila tega, saj je ljubila ta težki, toda idealni poklic. A zopet novo razočaranje, nova bridkost. Zaradi gospodarske krize ni bila nameščena, ostala je naprej v nadlego in breme svojim sestram in bratom, tako si je namreč sama mislila, in to jo je zelo bolelo. Sedaj je stopila v krog novega povojnega stanu, med brezposelne. Zopet nov pečat ponižanja in bridkosti, ki ga morajo danes nositi številni mladi in zdravi intelektualci in ročni proletarci.
Tako so se vrstila v njenem mladem življenju le razočaranja in bridkosti. Zato ni čuda, da je bila otožna in zagrenjena. Poiskala si je tolažbo v sokolski telovadnici in tu delovala kot prava Sokolica. Po dolgem čakanju je končno bila nameščena iz banovinske-ga bednostnega fonda. Izpolnila se ji je vroča želja, postala je učiteljica, vzgojiteljica mladine. Njen obraz se je razjasnil. Vsak dan sem jo srečal ko je hitela obdana od mladine v šolo. Tudi mi, njeni stanovski tovariši, smo bili veseli, da smo v svoje vrste dobili inteligentno in idealno tovarišico. Mnogo smo si obetali od nje.
Toda usoda je sklenila drugače. Težka bolezen jo je napadla in oslabeli organizem je podlegel. Trpko je videti mladi cvet, kako se je osul, preden je donesel sad. Toda ukloniti se moramo nepojmljivi usodi, ki ničesar ne stori brez vzroka in ki je tudi temu dekletu naklonila boljši del, saj je življenje težko v današnjih časih in prinaša grenka razočaranja idealnemu človeku.
:S tem se tolažimo pri tej boleči izgubi, draga Marica, in ti od srca želimo sladak in miren počitek tam, kjer je večna pomlad. i
Pred ustanovitvijo
V čl. 71. t. 1. finančnega zakona za leto 1936/37 se pooblašča minister za kmetijstvo, da sme po odobrenju ministrskega sveta predpisati uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic kot uradnih zastopnic kmečkih koristi. V smislu te določbe se je sestala posebna komisija, ki bo sestavila to uredbo.
Učiteljstvo je poleg kmetskega stanu prav gotovo zelo zainteresirano prii snovanju takih zbornic. Učiteljski stan je v stalnem kontaktu s kmečkim ljudstvom in prav zaradi tega pozna in čuti vse potrebe kmečkega stanu. To vez med obema stanovoma so ugotovili tudi na merodajnih mestih. Kako se tolmači in kako predvideva bodoče kmetijske zbornice, omenimo na kratko.
Kmetijske zbornice bodo pravne osebe, ki si lahko na svoje ime pridobivajo lastninsko pravico in nepremičnine.
Kmetijskim zbornicam bo pripadlo nadzorstvo nad občinskimi in sreskimi kmetijskimi odbori.
Člani občinskih odborov se lahko volijo izmed kmetovalcev, kmetijskih zakupnikov, kmetijskih delavcev in vseh službujočih in upokojenih državnih, banovinskih, sreskih in zasebnih uradnikov in uslužbencev kmetijske stroke, odnosno šolanih kmetovalcev, ako so
kmetijske zbornice
stalno naseljeni v dotičnem kraju in se pečajo s kmetijstvom. Po svojem položaju naj bi prišli v občinske odbore tudi predstavniki kmetijskih ustanov (zadrug, kmetijskih društev in podružnic itd.) z dotičnega ozemlja.
V sreske kmetijske odbore pridejo poleg drugih tudi osebe, ki po svojem poklicu delujejo za pospeševanje kmetijstva (profesorji, učitelji kmetijskih šol, upravniki državnih in samoupravnih posestev, kmetijski referenti in živinozdravniki), ki stanujejo v dotičnem srezu.
Pozdravljamo idejo ustanavljanja kmetijskih zbornic, ki bodo imele nalogo varovati koristi kmetovalcev in vplivati na ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj in pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva, kakor tudi za gospodarski, socialni in prosvetni napredek kmetskega stanu.
Pri snovanju kmetijske zbornice, odnosno pri snovanju občinskih in sreskih kmetijskih odborov bo treba paziti na to, da ne bo učiteljstvo, ki največ žrtvuje za napredek kmečkega stanu, povsem zapostavljeno in da se bo smatralo tudi učiteljstvo na kmetsko nadaljevalnih šolah kot kvalificirano za članstvo v sreskih kmetijskih odborih.
Splošne vesti
Merkantilni tečaj za strokovno
izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah
Pod VIII. No. 2644/1 je izdala kraljevska banska uprava naslednji razglas.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi merkantilni tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Tečaj se bo vršil od 6. julija do incl. 1. avgusta 1936.
Število udeležencev za ta tečaj je določeno na 30.
V	primeru, da se jih priglasi 50 ali več udeležencev se priredi še drugi tečaj od 3. avgusta do incl. 29. avgusta 1936.
K obem tečajem se pripuščajo profesorji in učitelji strokovnih, srednjih, meščanskih in osnovnih šol.
Prednost pri sprejemu imajo oni profesorji in učitelji, ki že več let poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Prijave se morajo izvršiti s posebno s 5 Din kolkovano prošnjo službenim potom najkasneje do 31. maja t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V	Ljubljani, dne 17. aprila 1936.
Ban: Dr. Natlačen, 1. r.
VABILO
na IV. redni občni zbor Učiteljske samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 10. maja 1936 v mestni narodni šoli v Novem mestu. Začetek ob pol 10. uri. Dnevni' red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Računski zaključek za 1. 1935.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Čitanje revizijskega poročila Zveze slov. zadrug v Ljubljani.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev enega člana nadzorstva.
7.	Predlogi.
8.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor v zgoraj omenjenem prostore in z navedenim dnevnim redom, ki sklepa v smislu § 34. brez ozira na število zastopanih zadružnikov. Računski zaključek je v zadružni pisarni članom na vpogled od danes do občnega zbora. Načelstvo Učiteljske samopomoči v Ljubljani,
dne 18. aprila 1936. Ivan Kocijančič, s. r.	Juraj Režek, s. r.
načelnik.	član načelstva.
NAD 700.000 DIN RISTORNA
so prejeli v štirih letih drž. nameščenci, člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani, ki ima svoj sedež na Vodnikovem trgu št. 5. — V zadrugi, ki šteje 1717 članov, je tudi 135 učiteljev iz Ljubljane. Zadruga izkazuje vsako leto večje uspehe in dokazuje s tem, da so v vodstvu pravi možje zadru-garji. Iz bilance za preteklo leto posnemamo, da so se posli zadruge razvijali v 1. 1935. nad vse pričakovanje ugodno kljub znižanju prejemkov drž. uslužbencev. V 1. 1935. je zadruga prodala blaga članom za ca 5 milj. Din in kuriva za V* milj. Din. Zadružniki in člani njihovih družin dobivajo v smrtnih slučajih iz dobrotvomega fonda tudi podpore. V letu 1935. je bilo v ta namen izplačanih 12.084 dinarjev. Ta podpora znaša v slučaju smrti člana 20%, njegovega zakonskega diruga 15%, otroka pa 10% od letnega nakupa v zadrugi. V zvezi s tem skladom je ustanovljena med člani še prostovoljna vzajemna pomoč za slučaj smrti in plača član za vsakega umrlega člana na leto samo 2 Din, ki se odtegne od letnega ristorna. V letu 1935. je bilo 5 smrtnih slučajev.
Pristopivši član plača 5 Din vpisnine in članski delež 100 Din (lahko tudi v 10 obrokih). Želeti bi bilo, da postane vsak državni uslužbenec član Nabavljalne zadruge, saj bo imel od tega samo korist. V upravnem odboru zastopa t. č. učiteljstvo naš tov. Leopold Paljk.
—	Prvi slovenski doktor — iz učiteljskih vrst. V sredo, 22. t. m., je bil na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije g. Vinko Brumen iz Šalov-cev pri Središču ob Dravi in sicer na temelju disertacije »Kulturno-pedagoški pomen Slomškovega dela Blaže in Nežica«, ki sta jo odobrila prof. dr. K. Ozvald in prof. dr. Fr. Kidrič ter jo je sprejel fakultetni svet filozofske fakultete. Mladi doktor je bil gojenec mariborskega učiteljišča. Bodi vest o njegovi promociji sporočena v ponos našim učiteljem in učiteljicam.
t Irena Kern. Dne 28. februarja smo izročili materi zemlji blago tovarišiico Ireno Kern, (roj. Kahl) na okoliškem pokopališču v Celju. Kot hčerka višjega uradnika se je rodila na Dunaju, a že v rani mladosti se je preselila s starši v sončno Gorico. Tamkaj je obiskovala osnovno šolo in žensko učiteljišče, katerega je dovršila leta 1898. z odličnim uspehom. Leta 1900. se je usposobila za pouk na slovenskih in nemških šolah. Nastavljena je bila v Hajdini, kjer je ostala do leta 1917. Zaradi obolelosti je morala 1917 v pokoj, a postala je zakonska žena tovarišu vdovcu Iv. Kern-u v Trbovljah. Udeleževala se je redno naših društvenih sestankov in je bila ob vsaki priliki za naš poklic in blagor osebno zainteresirana. Kot žena in kolašica je bila na svojem mestu. Njeno srce in roka sta bila v potrebi vsakemu odprta. Časten ji spomin. — B. Jurko.
—	Proslava dneva Pomladka Rdečega križa v Ljubljani. V smislu čl. 21 Navodil za organizacijo in delovanje Pomladka Rdečega križa se proslavlja vsako leto po vsej državi v mesecu aprilu dan Pomladka Rdečega križa. V Ljubljani bo v ta namen akademija, ki bodo na njej sodelovale skoro vse v Pomladku Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri ba-novinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse predpriprave. — Šolski odbori so večinoma že naštudirali priglašene točke. Program akademije bo zelo pester. Vršila se bo v nedeljo 26. aprila ob 10 % uri v veliki dvorani hotela Union. Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na to prireditev.
»»PROSVETNI ZBORNIK«.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani namerava založiti in izdati v slovenskem tekstu nov »Prosvetni zbornik« v obliki šolskih zakonov in predpisov z nastopno vsebino:
1.	Uredba o opravljanju nadzOrniške službe z razlago § 44. šol. zakona. V tej uredbi je podrobna razlaga o pouku v narodni šoli v smislu koncentracije in sodelovanja učencev ter navodila, kako naj se vrši delo v šoli z vsem razredom, v skupinah in s poedinimi učenci, kako je praktično uporabljati učne predmete itd.
2.	Ocenjevalni list z navodilom in pojasnilom, kako je vanj vpisovati podatke.
3.	Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika.
4.	Obči pravilnik o dnevnih šolskih zavetiščih.
5.	Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev na šolah za defektno deco.
6.	Pravilnik o polaganju veroučiteljskega praktičnega izpita.
Da bo možno vsaj približno določiti naklado izdaje, razpisujemo prijave na naročbo tega dela. Zato prosimo vse učno osebje narodnih šol in šolska upraviteljstva v dravski banovini, naj nam po dopisnici sporočijo naročila.
Cena broširanemu izvodu bo pri 500 naročnikih Din 40-—, vezanemu Din 46'—; prj 1000 naročnikih broširanemu izvodu Din 22'—, vezanemu Din 28"—. Šole naj nam pošljejo skupna naročila za vse učne osebe, ki bi želele imeti to koristno knjigo. Naročila prosimo v teku 14 dni. Ako bodo naročila dosegla vsaj 500, izide knjiga čez en mesec po prijavnem roku.
V primeru izdaje se naročnik zaveže, da bo poslani »Prosvetni zbornik« obdržal m plačal.
—i Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Anton Žumer iz Žužemberka v Preddvor, Ivan Čeč iz Murske Sobote v Maribor, Ana Smodej - Črtanec iz škocjana v Rovte, Martina Vodenik iz Ljutomera v Slivnico, Štefanija Fister-Singule iz Št. Vida v Cajnarje,
Justina Jakelj iz Zavrča v Šmartno na Pohorju, Antoniza Knap od Sv. Jurija ob j. ž. v Štore pri Celju, I. Dvoršak-Ferenčak iz Slivnice v Ljutomer, Jožica Potisk iz Šmartna na Pohorju v Zavrč in Marija Jager iz Štor v Št. Jurij ob j. žel.
Listi
o učltelfstvu, šoli, p ros ve ti In JUU
—1 Slovenski tečaji v Buenos Airesu. Iz-
seljeniško društvo »Tabor« je ustanovilo tečaje slovenskega jezika za izseljeniško deco. Slovenskih otrok je v Buenos Airesu na stotine in stotine, tečaje pa je redno obiskovalo samo 33 učencev in učenk. Slovenski tečaji imajo namreč hude nasprotnike med slovenskimi izseljenci samimi. Njihovo orožje je: da se otroci v tečajih zastrupljajo s politiko, da je »Tabor«, ki tečaje vzdržuje fašistično društvo, da se šolski otroci vzgajajo v fašističnem duhu, da misel o šoli sicer ne bi bila napačna, vendar pa da so knjige, ki jih rabijo v slovenskih tečajih slabe in neprimerne! (Prav takšne, kot jih imajo na vseh šolah v Sloveniji!)
Isti ljudje so ob uprizoritvi Ribičičevega »Kraljestva palčkov« (igro je uprizorilo decembra 1. 1. z lepim uspehom društvo »Tabor«) vpili, da bi moralo biti prireditelje sram, ker da vzgajajo otroke v ... milita-rističnem duhu. Strašno nevarno politično in militaristično pošast so videli namreč v — kralju palčkov.
(»Novi list« - Buenos Aires, 22. in 29. II. 1936.)
—1 V Stari cerkvi je dovoljenih 6 razredov, so pa samo 4 učne moči, od katerih je ena bolna. Učiteljstvo mora poučevati po 2 razreda in otroci imajo le vsak drugi dan šolo. Trije razredi so slovenski, 3 nemški. »Deutsche Zeitung« od 5. aprila dodaja, da jo slovenskih otrok 94, nemških pa 159. — Po listu »Gottscheer Zeitung« od 1. aprila izvemo, da so dobili Nemci, ki so imeli doslej le 2 razreda, še 3 razred.
—1 Banovinski fond za zdravstveno zaščito učencev za dravsko banovino izkazuje Za tek. šol. leto 398.320 Din dohodkov. V fond prispevajo po zakonito predpisanih taksah učenci srednjih šol in tem sorodnih zavodov. »Zdravje« št. 9—10.
—1 Podravje v luči nemške iredente je
obširen članek v 5. štev. »Misli in dela«, ki govori o delovanju nemških šolskih družb in agitaciji in delu Nemcev onstran mej za okrepitev nemštva pri nas. Članek izzveni v tale sklep: Nemška iredenta je za naše Podravje važna in proti njej moramo zlasti v vsej jugoslovanski državi dokončno uveljaviti naziranje, da smo Slovenci poborniki čim tesnejšega sodelovanja med Nemčijo in Jugoslavijo, da pa pri tem terjamo likvidacijo vsake možnosti, ki bi v okviru ali pa izven okvira Jugoslavije vodila v germanizacijo slovenskega ljudstva.
—1 V Avstriji je Mladinsko skrbstvo pregledalo pri 35.000 stanovanjih otroške postelje 67.000 otrok in spoznalo, da je imelo od teh samo 36.000 svoje postelje, vsi ostali so spali v druščini. (»Deutsche Zeitung« od 29. III.)
—1 O Učiteljskem pevskem zboru piše »Slovenski učitelj« št. 3.-4.: UPZ je matica mladinskih pevskih zborov. Zaradi redukcije plač mnogi sotovariši nepevci odpovedujejo mesečno podpornino po 1 Din. UPZ ni pel doslej samo doma, ampak tudi v tujini in ga je kritika kategorizirala za umetniški korpus sijajne kvalitete. Prepričujemo se, da bodo prepožrtvovalni pevci in artistični vodja Milan pertot dokazali sotovarišem o nujnosti UPZ, ki je bil doslej in naj bo odslej podoba vse umetniške tvornosti vsega slovenskega učiteljstva. Spričo enega samega dinarja naj ne utihne UPZ ravno pred svojo umetniško kulminacijo.
—i Socialistična stranka, ki se snuje v naši državi, zasleduje v svojem programu naslednja hotenja: ukinitev šolnine, brezplačno splošno profesionalno šolanje in učila, hrano in obleko vsem onim otrokom, katerih skrbniki nimajo življenjskega minimuma za vzdrževanje rodbine; uvedba delovne šole in izobrazba v narodnem gospodarstvu. Brezplačno zdravljenje in zdravila ter ščitenje narodnega zdravja, sistematično posredovanje kulturnih zvez med mestom in vasjo. (»Delavska politika« od 8. IV.)
—1 Med Pucljem in »Slovencem« se je zaradi nekega umrlega učitelja vnela debata, ki je še pod nivojem predvojnih »političnih« bojev na Kranjskem, ko so vlačili na dan najintimnejše družinske in ljubavne razmere — piše »Delavska politika« od 8. IV.
—1 Iz Kranja in Stražišča je prišlo na uredništvo »Delavske politike« baje več pritožb glede šole. (»Del. politika« od 8. IV.)
—1 Novo šolsko poslopje za osnovno šolo bodo zidali v Žalcu. V starem poslopju bo meščanska šola. (»Jutro« od 8. IV.)
—1 S seje mestnega sveta v Ljubljani: Šolski upravitelji bodo osebno odgovorni za prekoračenje proračuna pri šolskih potrebščinah. (»Glas naroda« od 8. IV.)
—1 Na kongresu internacionale svobodo-miselcev v Pragi, ki so se ga udeležili delegati vseh večjih držav, so predavali univ. doc. dr. Klima o logični morali, strokovna učitelja Korejs in Strivay o šolski reformi in šolskih zakonih Čurda Lipovsky pa o šoli in veri v ČSR. (»Delavska politika« od 15. IV.)
—1 »Učitelj bodi le pionir narodne pro-svete«, ta članek iz »Učiteljskega tovariša« prinaša »Naš glas« od 15. IV. v ponatisku.
—1 Reorganizacija ministrstva za telesno vzgojo. Po novi uredbi je dobilo ministrstvo za telesno vzgojo popolno nadzorstvo nad športnimi organizacijami. Ministrstvo bo imelo tudi pravico, da uniči posamezne odločitve športnih organizacij v kolikor ne bi odgovarjale pravilom. (»Slovenski dom« od 15. IV.)
—1 Vandalstvo v Kočevju. Šolskemu upravitelju Lojzetu Peterlinu, ki je postal pred nekaj dnevi tudi upravitelj razpuščenega Nemško - švabskega Kulturbunda, so neznanci po-žagali 14 najlepših dreves v drevesnici. (»Slovenski dom« od 15. IV.)
—1 V Stari cerkvi v Kočevju je imenovan nov slovenski katehet Hostnik, nemški župnik pa ga ne pusti v šolo. (»«Pohod«, 10. IV.)
—1 V Rusiji so s 1. aprilom zvišali učiteljem plače. V ta namen so dovoljeni krediti v višini nad 1 milijarde. (»Pragerpresse« od 11. IV.)
—1 Hrvatska pisateljica in ena najuglednejših hrvatskih socialnih delavk Milka Pa-,gačič je umrla v Zagrebu. Bila je upokojena ravnateljica višje dekliške šole. (»Slov. Narod« od 14. IV.)
—1 Kmetijske šole na Poljskem, in sicer nekakšne »osnovne šole za kmetijstvo« so začeli ustanavljati po zgledu Danske. Takih šol je na Poljskem že kakih 140. Na njih poučuje 400 učiteljev nad 5000 učencev.
—1 Ob priliki otvoritve »Doma nemške vzgoje« bo v mestu Bayreuth kongres nemškega učiteljstva. Ker je priglašenih nad 40 tisoč udeležencev, jih bodo prenočili v šotorih. V enem izmed šotorov bo tudi razstava pod naslovom »Letalstvo in šola«. Svečanosti se bodo vršile od 10. do 13. julija. (»Berliner-Tageblatt« od 9. IV.)
—1 Dečji teden za sistematično delo v korist otroka priredi Jugoslovenska unija za zaščito dece pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. V soboto, 2. maja, se v vseh šolah prirede predavanja z naslovom »Vzgojimo si zdrav podmladek!« Predavanje bo poslal šolam Glavni odbor Unije. (»Jutro« od 10. IV.)
—1 »Slovenec« obtožuje senatorja Puclja, da je premestil učiteljico Ivanko Segovo iz Dolenje vasi v samotni Ovčjak, Ivanko Am-brožičevo v Svetli potok, prvo, ker njen oče ni volil za Pucljevo listo, drugo, ker se ni udeležila predavanja ZKD. (»S1.« od 11. I.V.)
—1 V Stični je imenovan namesto šolskega upravitelja Vrbiča, ki je razrešen svoje dolžnosti, tov. Lazar. »Slovenski Narod« od 9. IV. se vprašuje, zakaj ni bil imenovan tov. Accetto ali Lenardič, ki sta oba starejša po letih in po činu.
—1 O upravitelju Voglarju iz Celja, ki je bil razrešen svojega mesta, prinaša »Nova doba« uvodnik, ki govori o njegovem delu in zaslugah. Na drugem mestu priobčuje članek, ki govori o zaslugah dveh drugih šolskih upraviteljev, ki sta bila prav tako razrešena, in sicer Wunder iz Petrove in Schmid iz Dobrne.
—1 Kočevarski šolarji v Livoldu so požgali slovenske zvezke in knjige. K temu so bili nahujskani. (»Slovenski dom« od 11. IV.)
—1 O nedostatkih uredb o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah piše ing. Kregar v »Obrtnem vestniku« od 17. III.
—1 Zaradi kraljevega spomenika, za katerega so prispevali tudi vsi učitelji in vse šole, se je razvnel spor. Nekateri so za to, da bi se nabrani milijon uporabil za bolnico (»Slovenec«), umetniki in drugi del časopisja (»Jutro«, »Slov. Narod«) so za to, da bi se v resnici postavil pokojnemu kralju lep spomenik, češ, da bi milijon pri veliki bolnici zadostoval komaj za pljuvalnike.
—1 Jesenice so najdražje mesto, zato -jo nujno potrebno, da se mesto prevede v I. draginjski razred. (»Slovenec« od 16. IV.)
—1 »Službeni list« od 15. IV. prinaša iz »Službenih novin« premestitve učiteljev, ki smo jih brali že v dnevnem časopisju.
—1 Za unifikacijo učbenikov se zavzema »Glasnik železničara i brodara« od 1. III., protest slovenskih založnikov in knjigarnarjev imenuje »sacro egoismo« in apelira zato tudi v imenu 80.000 železničarskih otrok naj se spomenica Slovencev odkloni in naj se učbeniki izdajajo le v državni založbi šolskih knjig, in sicer tako za osnovne, kakor tudi za srednje šole.
—1 400 slovenskih šolobveznih otrok živi v Beogradu. Vsekakor bi bila zanje primerna slovenska šola. (»Duhovno življenje«, 103.)
—1 Mnogo lepih besed ob premestitvi šolskega upravitelja Intiharja s Krke v Trzin prinaša »Sadjar in vrtnar« v svoji 4. štev.
—1 Nekrolog Antonu Hrenu in njegovo sliko prinaša »Kronika slovenskih mest« št. 1. Ista številka revije omenja tudi smrt upokojenega šolskega upravitelja Ignaca Su-pana.
—1 O učbenikih in enakopravnosti Slovencev priobčuje »Slovenija« od 10. IV. oster članek, med drugim piše: V vsaki napredni državi, in če bi bila kulturno in narodno še tako homogena, bi vsak poskus, urediti šolstvo po enotnem kopitu, ogorčeno odklonili kot kulturni in pedagoški primitizem.
—1 Po ljubljanskih gimnazijah so bili razširjeni letaki, kj imajo namen širiti nezadovoljstvo in pripravljati ozračje za fašistično avanturo proti sedanji vladi. (»Slovenec« od 15. IV.)
—1 Velikonočnega zborovanja Slomškove družbe v Ljubljani se je udeležilo okoli 400 učiteljev in učiteljic iz vse Slovenije. Predsedoval je ban. šolski nadzornik gosp. Štrukelj. Predavala je tov. Lebarjeva o »Apostolatu katoliškega učitelja kot človeka«. Govorila je proti mlačnosti katoliškega učiteljstva. Učitelj in učiteljica se morata opredeliti: ali — ali. Referent za osnovno šolstvo v ministrstvu tov. Erjavec je govoril o personalni politiki vlade, ki da ne mara novih krivic in je za popravo starih. Govoril je predvsem o napredovanju, premestitvah in nastavitvah. Prošenj za nastavitev da je še okoli 500. Kot zadnji je govoril g. škof Rožman o ameriškem šolstvu. (»Slovenec« od 15. IV.)
—1 Nemška politična »duhovitost«: Po »Tagesposti« in »Berliner-Tageblattu« živi na Spodnjem Štajerskem 33.000 Nemcev, 150.000 Slovencev in 350.000 »Vindišarjev«.
—1 Glede izletnikov, ki se na deželi grdo obnašajo pravi »Domoljub« od 16. IV.: Dobro bi bilo, da bi tu mestne šole, ki dele učenost in kulturo z večjimi žlicami kot podeželske šole, storile svojo dolžnost v polni meri. Naj neha beseda »kmet« psovka za mestne otroke. To »psovko« kaj radi uporabljajo nekateri mestni vzgojitelji...(!)
—1 Iz »Učiteljskega tovariša« je prinesel »Domoljub« od 16. IV. ponatis mesta iz uvodnika, ki govori o prepadu med šolo in življenjem ter dostavlja pokroviteljsko: Veseli nas, če so se gospodje učitelji prepričali, da je dobra vzgoja nemogoča brez prijateljskega sodelovanja Cerkve in staršev.
—1 50 čeških profesorjev in učiteljev proučuje v Rusiji sovjetsko šolstvo. (Razni listi.)
—1 »Domoljub« o državnih šolah v Rusiji in Franciji. Po Kosarevu pravi, da je značilen pojav v sovjetskem šolstvu banditstvo in vsakovrstna pokvarjenost. Na državnih šolah v Franciji — pa pravi »D.« — da so učitelji povečini socialisti in komunisti. V nadaljnjem prinaša izjavo francoskega generala, ki da je vzkliknil: Doklej bomo še trpeli, da nam bodo ti učitelji rovarili zoper državo! O učencih iz državnih šol pa je rekel, da so popolni nevedneži. tako da mora človek včasih dvomiti, ali so sploh obiskovali kakšno šolo. (Po »Domoljubu« od 16. IV.)
—1 Konec samostanskih šol v Nemčiji.
Prosvetni minister je dal zapreti prve razrede, nadaljnje pa bodo likvidirali postopoma. (»Jutro« od 16. IV.)
—<1 Zanimiv članek »Iz življenja pri nas in drugod« prinaša v svoji 3.-4. številki »Gruda«. Tu se zavzema za temeljito in sistematično proučavanje naše vasi. Prinaša tudi zanimiv primer, kako so tako delo izvršili v Italiji.
—1 Permanentni odbor za evharistične kongrese v Jugoslaviji ugotavlja da mnogi učbeniki širijo napačne poglede na cerkev in izpodkopujejo razodete resnice, zato zahteva od pristojnih faktorjev, da se taki učbeniki takoj odstranijo iz šole. (»Čas«, 1.-2.)
—1 O pokojni učiteljici Marici Mlekuževi prinaša »Sokolski glasnik« od 17. IV. daljši nekrolog.
—1 Razstavo balillskih risb so otvorili v Trstu. Razstavljenih je 40.000 risb, ki jih je napravilo 6000 otrok. Risbe predstavljajo samo patriotske sižeje iz svetovne vojne, iz fašistične revolucije in abesinske ekspedicije. (Ponedeljski Slovenec« 20. IV.)
—1 »Trboveljski slavčki« v Pragi so odlično zastopali našo pevsko mladino in prav po zaslugi teh smo si priborili Slovenci v glasbenem svetu med narodi častno mesto. (»Slovenski dom« 20. IV.)
—1 O poročanju lista »Gottscheer Zeitung« glede številčnega razmerja med slovenskimi in nemškimi učenci na šoli v Livoldu poroča »Slovenec« od 19. IV. in zavrača trditve nemškega lista.
—1 Banov obisk v Brežicah. G. ban je priporočal upraviteljem šol, da se naj učiteljstvo izogiba političnemu eksponiranju, ki mu samo škoduje in ga narodu odtujuje. Ravnatelj meščanske šole je pripomnil, da se na njegovi šoli ni nikdar politiziralo, upravitelj narodne šole pa, da so politizirali vedno, če je prišel zadevni ukaz od zgoraj! (»Jutro« od 19. aprila.)
—1 Tečaja za voditelje kmetijskih nadaljevalnih šol v Mariboru se je udeležilo 31 učiteljev. (»Slovenec« od 21. aprila.)
—1 O osebnosti in delu razrešenega šol. upravitelja Jakliča iz Kočevja objavlja »Jutro« od 19. aprila krajši članek. Ista številka lista piše obširno tudi o delovanju šol. upravitelja Frana Mercine iz Grahovega, ki je bil prav tako te dni razrešen upraviteljskih poslov.
—1 Dr. Novačan odgovarja na ofenzivo »Berliner Tageblatta« in »Tagesposte« glede postopanja z manjšinami v Jugoslaviji. O nemškem manjšinskem šolstvu pravi, da je edinstven primer pravičnosti na svetu. (»Jutro« od 19. aprila.)
—1 O komunizmu na naših univerzah v zvezi s štrajki prinaša »Delavska fronta« od 18. aprila uvodnik s temle sklepom: »... komur ni za študiranje, ampak samo za politiziranje in štrajkanje, naj se ga prežene z univerze!«
—1 Nekrolog pok. šol. upr. Jeretinl je izšel v »Jutru« od 17. aprila.
—1 Prosvetni minister toži knjigarnarja Kohna zaradi kršitve avtorskega prava. Knjigarnar je izdal namreč delo Vuka Karadžiča, ta dela pa ima pravico izdajati izključno le država. Minister zahteva, da se uničijo vsi tiskani izvodi knjige in odškodnino v znesku 100.900 Din. (»Slovenec« od 21. aprila..)
—1 Križev pot slovenskega učitelja. Pod tem naslovom poroča »Slov. Narod« od 18. aprila o premestitvi šol. upr. iz Št. Vida na Ježico in govori o šikanah, ki jih je moral omenjena prestati zadnje čase v Št. Vidu.
»Slovenec« od 19. aprila pa se norčuje iz naslova članka, češ da ta premestitev na Ježico ni tako tragična zadeva.
—1 O socialističnih učiteljih in vzgoji v Mehiki piše »Slovenski gospodar« od 15. aprila med drugim: >»... Od učiteljev in profesorjev nahujskana mladina je napadla ljudi, ki so prišli iz cerkve. Nastal je vrvež in tepež in uspeh: 16 ubitih in 25 ranjenih. Najbolje bi bilo, da bi se socialistične učitelje odstavilo. da bi ne kvarili mladine in razburjali staršev.«
—1 Razmere na beograjski univerzi. Neki dijaški list piše, da se je vsa beograjska univerza izprememila v eno samo veliko žlahto, kjer so vsi člani med seboj povezani z rodbinskimi vezmi. Očetje dajejo stolice sinovom, zetom s hčerko, kakor doto, bližnjim sorodnikom. Bratje se vzajemno postavljajo za profesorje. List prinaša poimensko 28 primerov sorodstva med profesorji te univerze. (Po »Slovencu« od 18. aprila.)
—1 Pedagoški teden v Mariboru se vrši od 20. do 25. aprila v dvorani ljudske univerze. Začetek predavanj ob 20. Vstopnine ni.
—1 O velikih zaslugah razrešenega upravitelja Voglerja iz Celja poroča »Jutro« od 17. aprila, ki prinaša tudi njegovo sliko. V drugi notici omenja tudi razrešena zaslužna upravitelja Rudolfa Wundlerja iz Petrove in Belana Schmida iz Dobrne pri Celju.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: F. A. iz L. 1. Kakšen je ves postopek za razrednika in starše, ako hoče učenec iz nar. šole v srednjo šolo? (Prošnja, kolek, priloge, prijava k izpitu in slično). Kakšen, ako hoče na mešč. šolo v drugi šol. okoliš? 2. Kdaj se začne izplačevati drag. do-klada za novorojenega otroka? Imam otroka, starega 3 mesece, sem pravilno prijavil, a se mi ni nakazalo še nič!
Odgovor; ad 1. Ako hoče učenec narodne šole v srednjo šolo, mora vložiti do dne 23. odnosno 25. junija prošnjo na upravo dotične srednje šole za pripust k sprejemnemu izpitu, ki se vrši zadnje dni v juniju, kar je vselej javljeno v dnevnikih. — Prošnji kolkovani s 5 Din priključi šol. izpričevalo in krstni list. — Tako predpisuje pravilnik min. prosvete SN br. 25065/31.
Ako hoče učenec mešč. šole na mešč. šolo v drugem okolišu, javi to upravitelju dotedanje šole, ki potem uradno ugotovi, ali je prostor na drugi šoli. Po tej ugotovitvi obvesti učenca. Prešolanje se more torej izvršiti le sporazumno z upraviteljstvi dotičnih mešč. šol.
Kako naj postopa upravitelj nar. šole ob prestopu učenca na srednjo šolo — izide v kratkem razpis kralj. ban. uprave.
Ad 2. Za dne 18. febr. 1936 rojenega — na dan vprašanja 47 dni starega — otroka je dospela prijava dne 28. febr. t. 1. na prosv. upravo in se iz tehničnih razlogov ni mogla nakazati rodbinska doklada že s prejemki za april >t. 1. Ker Vam pripada doklada za otroka od 1. marca 1936, pošljite za izplačilo te za mesec marc (prorač. leto 1935/36) posebne plač. sezname odd. VII.
Naša gospodarska
organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. Po sklepu zadružnega načelstva Vas obveščamo, da so umrli v januarju, februarju in marcu 1. 1936. sledeči zadružniki: Sadar Vendelin Ljubljana, Sabati Antonija Zg. Polskava, Hren Anton Studenci, Smolnikar Ivan Šoštanj, Merljak Franc Ljubljana, Kožuh Alojzija Maribor, Klanjšček Mirko Vučja vas. Stiasny Ljudevit Ljubljana in Skubin Anton Šoštanj. Označba: 369. do 377. smrtni primer.
Zadružna uprava.
—g Obvestilo. Učit. samopomoč v Ljubljani hrani v svojem arhivu dosti prošenj (okrog 200) za sprejem v zadrugo. Ti prigla-šenci so se prijavili ali sami ali po naših zaupnikih in posredovalcih po srezih. Če so ti priglašenci sporočili naši upravi vse potrebne rojstne in druge podatke ter poslali/ podpisano pristopnico, so bili od zadružnega načelstva že sprejeti. Treba je samo, da nam nakažejo s poslano položnico sprejemne pristojbine, na kar dobe od zadružne uprave članske zadružne knjižice. Po prejemu teh knjižic postanejo zadružniki US. Kdor ima tiskovino »pristopnica« nepodpisano doma, naj jo izpolni, podpiše in pošlje naši upravi v Ljubljano. Če se je kdo premislil in zdaj ne želi vstopiti v US, naj nam to sporoči z dopisnico. Naša uprava bo v tem letu vse te prošnje pregledala, preizkusila, znabitr priglašence še opozorila na to, kaj imajo storiti, na to pa vse te vloge izločila. S čakanjem je že mnogo-kateri priglašenec zamudil pravi čas za sprejem v zadrugo, kar se pa pozneje ni dalo popraviti. — US je imela v začetku meseca aprila 1936 — 2595 zadružnikov. Posmrtnina znaša čez 12.900 Din. Zadruga ima svoj podporni sklad, iz katerega je v 18 mesecih naka-zala članom - zadružnikom denarnih podpor (brezobrestnega posojila) v znesku 355.927 25 Din. — Izplačane posmrtnine izkazujejo Din 3,307.230,50.
—g Za »Hrenov kamen« Učiteljskega doma v Maribpru so nadalje darovali: Učiteljstvo: osnovne šole na Pragerskem 50 Din, osn. šole pri Sv. Marjeti nižje Ptuja 100 Din, II. dekl. oSn. šole v Mariboru 100 Din, osn. šole v Ljubečni 40 Din; učit. društvo Maribor levj breg 100 Diji. Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Skupni znesek darov za »Hrenov kamen« znaša doslej 11.166,50 Din,
M. Kožuh, blagajnik.
'V i04 . jU: •'»•• u a. <-
matica
'i Ji.,, "	I".	'ji' \
—mm 7. številka »Našega roda« je izredno bogata; M?d sotrudniki so: Seliškar, Mrzel, Klopčič, Ribičič, Roš, Petelinova, Zupane, Slokanova, Kunaver, Župančič Jože in Drago. Zor in drugi. V ilustrativnem delu so zastopani Sirk, Gaspari in Sedej.
—mm Izšla je 7. številka »Našega roda«. Ekspedicija se je pričela 22. t. m., zaradi praznikov tedaj s pardnevno zamudo. Nekateri številke še niso naročili. Opozarjamo, da naročniki, ki niso plačali vseh številk »Našega roda« izgubijo pravico do knjig!
mm Teslova proslava se bo vršila na vseh šolah naše države dne 28. maja
t. 1. s
predavanjem o tem našem izumitelju. Predavateljem je nujno potrebna knjiga, ki bi podala poleg življenjepisa tudi vpogled v delovanje in snovanje tega velikega izumitelja. Edino knjigo o Tesli v slovenščini je izdala Mladinska matica. Knjigo je napisal dr. Lavo Čermelj. Za šole jo daje Mladinska matica za to priliko po znižani ceni kart. po 20 Din, vez. v polplatno po 26 Din in v platno po 32 Din.
—mm »Pirhi«, knjiga bolgarskih pravljic,
je bila povsod veselo sprejeta. Na nekaterih šolah se je priglasilo zanjo nad 20 naročnikov. Drugod je bil odziv slabši. Nekatere šole so vrnile celo edini izvod, ki so ga prejele in še ta v takem stanju, da ni več uporaben. Takih primerov je — hvala Bogu — malo. Velika večina je knjigo z veseljem obdržala im mnogi so denar zanjo tudi takoj poslali. Kdor še ni. prosimo, da to čimprej stori, ker ima MM z izdajo mnogo stroškov. Kdor bi hotel zamenjati kartoniran izvod za vezan to še vedno lahko stori, če je le knjiga nepoškodovana.
f —mm LETOŠNJE PUBLIKACIJE MLADINSKE MATICE. Na zadnji seji Mladinske matice je bilo sklenjeno, da izidejo letos naslednje knjige:
1.	Kresnice IX.
2.	Josip Ribičič: Curimurci.
3.	Adam Milkovič: Barake.
4.	Oskar Hudales; Postelja gospoda Fib-riha.
v. - - . V	,
Kresnice bodo pestra reportaža zanimivosti iz vsega sveta.
»Curimurci« so napeta in ljubka zgodba iz živalskega življenja. V tehnično izredno zanimivem delu stopnjuje tu Ribičič dramatičnost dejanja do konca. Morda je napisal Ribičič že marsikatero tako dobro stvar kot je ta, tako zanimivo pa še ne. Zgodba bo pravi posladek za naše najmlajše, tem bolj ker izide bogato ilustrirana, deloma v trobarvnem tisku.
Zanimive ilustracije je izdelal prof. V. Cotič.
. - 1
»Barake« so najboljša Milkovičeva mladinska povest. Mladi čitatelji, ki so « takim veseljem spremljali njegovega »Medvedka Markca« v »Našem rodu«, bodo še z večjim užitkom sledili poglavju za poglavjem te socialne mladinske povesti. Kot je začetek te povesti žalosten in brezupen, tako je konec vesel in sončen. Delo je opremil mnogimi celostranskimi ilustracijami ljubljenec naše mladine Maksim Gaspari.
»Postelja gospoda Fibriha« je prav za prav realna knjiga, vendar jo je napisal Hudales tako, da jo čitaš kot lepo povest. Obdeluje pa lesno industrijo pri nas. Od drevesa v gozdu pa do izdelane oprave; ni dolga ta pot, vendar je združena z nevarnostmi in s trpljenjem. Jedro te knjige predstavlja življenje splavarjev, ki je težko in nevarno, ne pa tako lepo kot ga ponavadi opisujejo.
Tako dobijo naročniki Mladinske matice tudi letos 4 lepe knjige, ki bodo vse bogato ilustrirane. Namesto slikanice, ki so bile druga leta tiskane v litografiji, dobijo letos kot novost naročniki knjigo, ki bo tiskana v večbarvnem tisku s klišeji. Tisk s klišeji je lepši in seveda tudi dražji, vendar se je odbor MM odločil tudi za to žrtev, da le zadovolji mlade naročnike.
—mm O »Pirhih« je prinesel kratko notico »Pohod« od 10. IV.. pravi, da je to pomembna knjiga in obljublja podrobno oceno.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Članstvu sporočamo, da smo morali nameravane nastope po Gorenjski odložiti, deloma iz prometnih, deloma iz finančnih razlogov. Združitev nastopov na Jesenicah in v Škof ji Loki je iz omenjenih razlogov onemogočena. Pač pa bomo nastopili v teh dveh mestih, ko bodo pričeli redni pevski tečaji. — Predviden pa je nastop v Rogaški Slatini v juniju, ko bo tu zborovalo 8 sreskih društev. Podrobnosti o • tem nastopu bomo objavili pravočasno v našem glasilu.	Odbor.
Šolski radia
—r XXVII. teden. Torek 28. aprila bo
predaval g. Viktor Pirnat »Naša soseda Albanija«. K tej oddaji je podal sledeče misli.
Kot dijaki smo požirali K. Mayev potopis »Skozi deželo Škipetarov«, naslajali smo se nad bivanjem J. Mlakarjevega Trebušnika y Albaniji, in današpja mladina menda v tem pogledu ni nič drugačna.
Pa se bomo ozrli po Albaniji. Od Bojane do Butrinta, od snežnih mejnikov do morske meje.	■ . , , ,	,
Potisnjena mud Jadran, Jugoslavijo in Grčijo, je Albanija s približno 30.000 kvadratnih km površine nekako tolikšna kot Belgija. Čudna dežpla je še vedno, kot nekdaj. Albanski narod izhaja iz starih Ilirov, Albanci sami pa se smatrajo za potomce onih Macedoncev, iz katerih je skoro pred dva tisoč leti izšel Aleksander Veliki,
Videli bomo razvoj Albanije iz nekdanje turške pokrajine preko male nemške kneževine pod Viljemom VViedom v samostojno kraljevino Albanijo. Spoznali bomo tega modernega vladarja kot tudi starega narodnega junaka Jurija Kastrioto Skanderbega in druge.
Zamotano verstvo, svojevrstno šolstvo, književni jezik ter vpliv vseh mogočih narodov oziroma držav, vse to bo zrastlo pred nami, da bomo poslej povsem drugače zrli na našo malo južno sosedo. II.—III.
Petek 1. maja nastopijo učenke licejske narodne šole s petjem Marijinih pesmi, vijo-lino in harmoniko; vodi g. Valentin Tome. I—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 26. aprila ob 16. uri predaval g. inž. Kotlov-šek: O gnojilih in gnojenju.
liliji '.,. o^IsliSo OtU-lill ■
Stanovska organizacija JUU
. v ; r' 19. ... rii '
Iz izvršnega odbora
—iz Pretsedniku Jugoslovenskog učitelj-skog udruženja Beograd. — Kumanovo 8 IV 1936 god. — Učesnici učiteljskog zbora u Ku-manovu pozdravljajv Vas i zahvaljuju za požrtvovan i uspeo rad za bolje izdržavanje naše narodne škole. — Pretsednik Aleksa Jo-vanovič.
—iz Jugoslovenskom uciteljskom udruže-nju Beograd. Učitelji sreza šavničkog solida-rišu se sa dosadanjim radom Glavnog odbora i žele, da se i dalje produži rad na dobro učiteljstva, a naročito još energičnije povede borba na vračanje stalnosti učiteljima. — Učitelji sreza šavničkog u svim pitanj ima, u pogledu progresivnog riješenja učiteljskog pitanja, čvrsto če ostati sa Vama. Primite družev-ni pozdrav. — Pretsjednik M. Pejovič. Sekretar Sava P. Nikolič.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju Beograd. Učitelji sre?a veleškog sa sed-nico sreskog nastavničkog veča toplo po-zdravljaju svoga pretsednika sa željom da ist-raje u radu za učiteljska prava. — Pretsjednik veča J. Dordevič.
—iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, Beograd. — 8 aprila 1936 g. D. Miholjac. — U . ime današnje skupštine. učitelja sreza doj njomiholjačkog pozdravljamo cijeli izvršni odbor odajuč Vam priznanje i hvalu za ne: sebični i požrtvovani Vaš rad u odbrani sta-leških nam interesa. Ustrajte i nadalje, svi smo s Vama. Pretsjednik: Rukavina. Tajnik: Zlatko Ašner.
Iz sekcije
—s Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, sekcija za Dravsku banovinu Ljubljana,
Učitelji sreza šavničkog solidarišuči se sa Vašim radom, a osudujuči sve što na put stoji praye,dnom riješenju učiteljskog pitanja, pozivamo Vas da zajednioki do kraja izdržimo u svim našim zajedničkim pitanj ima. Primite drugarski pozdrav. —iPretsednik: M. Perovič, s. r. Sekretar: Sava P. Nikolič, s. r.
Iz društev
Vabila
=JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo v soboto 2. maja 1936 v Domžalah. Začetek ob pol 9. uri. finevni red: 1. Situacijsko, poročilo. —. 2. Predavanje o kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu — svetnik Krošl Josip. — 3. Gospodarski referat. — 4. Slučajnosti. — Radi važnosti predavanja pričakujemo veliko udeležbo.
Odbor.
JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v soboto dne 0! maja 1936. v Kranju. Odbor je izposloval, da si bo članstvo ob tej priliki lahko ogledalo državno tekstilno šolo, tovarno »Jugočeška« (jugoslo-vansko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju) in tovarno »Semperiit« (jugoslovanske tvoOTM.ce gumijevih izdelkov, družba z o. z. v Kranju). Ogled tovarn se bo vršil dopoldne, ker imenovani tovarni ob sobotah popoldne ne obratujeta. Po skupnem obedu se bo vršilo ob 2. uri popoldne v prostorih državne osnovne šole zborovanje z običajnim dnevnim redom. Članstvo naprošamo, da odpotuje v Kranj s prvim jutranjim vlakom. Želimo, da bi članstvo posetilo to zborovanje v čim večjem številu, ker bo to zborovanje najzanimivejše in najpoučnejše v tekočem šolskem letu. — Udeležba obvezna! — Na svidenje! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo predvidoma v soboto 9. maja 1936 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani pri Mikli-ču. Dnevni red: 1. Predavanje g. šol. nadzornika Bezeljaka. 2. Društvene zadeve — poročila odbornikov. 3. Neorganizirani člani. 4. Slučajnosti.	Odbor.
i j;[oc BifiK.tr	f
i = JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKO bo zborovalo dne 9. maja t. 1. v narodni šoli v Črnomlju. Začetek zborovanja bo ob 8. uri in ne ob 13. uri kot je bil to doslej običaj in to zaradi tega, ker je čas od 13. do 16. ure odločno prekratko odmerjen in se zaradi tega vsa naša zborovanja Izvrše v pospešenem tempt'1 tako, da nikdar nobene stvari do dna ne pretresemo. Dnevni red zborovanja pa je: 1. Poročilo blagajnika. 2. Koncentracijski pouk na enoraz-rednici. Predavata tov. Jandl in Kugler. 3. Poročilo odbora. 4. Šolski vrtovi: nadaljevanje predavanja tov. Krayosa. 5. Šolska drevesnica: predava sr. kmet. ref. g. Stare iz Metlike. — Popoldne: 6. Ogled vzornega čebelnjaka na Talčjem vrhu pod vodstvom tov. Martelanca Vladimirja s primernim predavanjem. 7. Zbiranje narodnega blaga z ozirom na mitologijo starih Slovanov: navodila. 8. Slučajnosti.
Vabljeni prav vsi! Na svidenje v Črnomlju dne 9. maja ob 8. uri.	Odbor.
PoroillA
' .ti.¡.«¡vsiiikri rii liajt jlm^n .tj:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-MESTO je zborovalo dne 28. marca t.l. ob 80% udeležbi članstva. Zborovanja so se udeležili: univ. prof. g. dr. Karel Ozvald, sre-ski šolski nadzorniki G rum, Drnovšek in Skulj in trije V. letniki drž. učiteljske šole v spremstvu gg. profesorjev — dr. Gogole, Anice Černejeve, čopiča in Jegliča.
Predsednik je uvodoma pozdravil vse navzoče, imenoma prej imenovane a posebej predsednika JUtJ tov. Ivana Dimnika. Slednjega so pozdravili navzoči s prav prisrčnimi ovacijami, kar dokazuje veliko zaupanje, ki ga uživa med članstvom našega društva.
Tov. Iyijin Dimnik je v obširnem in zanimivem poročilu podal točen pregled razlogov, ki nujno zahtevajo reformo glede vzdrževanja narodnih šol v naši državi. Na podlagi statističnih dokazov je temeljito obravnaval stanje šoiskih poslopij in. učil, šolske proračune, šolske dajatve, prenatrpanost otrok v razredih, o novi uredbi o učnih knjigah, o stalnosti učiteljstva, o novem disciplinskem postopku za učiteljstvo, o državnem proračunu in amandmanih, ki so bili na pred^ log izvršnega odbora JUU sprejeti v finančni zakon za 1. 1936./37. Ko je še omqnjl, da bo ministrstvo prosvete v najkrajšem času potrdilo nova pravila JUU, ki so bila sprejeta na sarajevski skupščini, je končal svoje poročilo s pripombo, da se organizacija dobro utrjuje in pridobiva na moči in ugledu po vseh, banovinah in merodajnih mestih naše države.
Po razpravi se je predsednik zahvalil poročevalcu za njegova izvajanja in prosi tov. Vranca, da poda svoje poročilo.
Tov. Vrane je na globoko in,široko posegel v metodo pouka in vzgajc osnovnošolske mladine. Na 4 primerih je nazorno pokazal, kakšni učni postopki so danes po razredih naše ožje domovine. V prvem primeru učitelj sam ustvarja miselni krog enega pred-rneta, sam podava in oblikuje vrednote po določenih stopnjah. Učna oblika je pasivna: delovne pobude daje učitelj, smoter napove učitelj, končne rezultate poda učitelj. V drugem primeru učitelj skupno z otroki oblikuje obratovalno tvarino posameznega predmeta. Učna oblika je aktivna: delovne pobude so otroške, učitelj organizira in usmerja, delajo večinoma otroci. V tretjem primeru učitelj usty#rja miselni krog enega predmeta, vzporedno vezanega z drugimi podrpČji. Učna oblika je pasivna;, delpvna pobuda izhaja od učitelja, ki tudi sam podava in oblikuje vredT note. V četrtem primeru učitelj skupno z ptroki zajema snov iz življenjskih območij, oblikuje kulturne vrednote in izčrpava ča-/ sovne pojave v njihovi vzročni odvisnosti. Delovne enote vsebujejo vedno vzgojno-izobraževalno jedro. Učna oblika je aktivna, ki zahteva radi prepletanja snovi in oblikovanja v širino in globino višek delovne sile »delovne zajednice«.
Navzoči so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, ki je v poljudnoznanstveni obliki podal zgodovinski razvoj in bistvo predmetnega, delovnega, koncentracijskega in strnjenega pouka. Podrobni učni načrti, metodične enote s strnjenim snovnim prisvajanjem in pismeni izdelki osnovne šole v Studencih pri Mariboru so dokaz, kako morata sodobni pouk in vzgoja postati del realnega življenja na vasi, v industrijskem kraju ali v mestu in kako morata zajeti vse kulturne vrednote in časovne pojave v njihovi vzročni odvisnosti. Ker se je bistvo strnjenega pouka marsikje pogrešno tolmačilo, so sprejeli navzoči pred'avateljeva izvajanja s priznanjem in odobravanjem.
Po predavanju je odredil predsednik 10 -mi^utpi odmor, med katerim so navzoči uči-teljišČniki in učiteljiščnice s svojimi profesorji odšli. Sledilo je situacijsko poročilo. Predsednik je prečital in komentiral došle okrožnice ter prav toplo priporočal naše gospodarske in socialne ustanove, med katerimi je tudi Učiteljski obmorski dom v Omišlju na otoku Krku. Prav posebno živahna razprava je nastala pri okrožnici o obveznem bolniškem zavarovanju učiteljstva. Kljub malenkostni premiji in pohvalnem izražanju nekaterih članov, je bil predlog tov. Slokana z večino glasov odklonjen iz naslednjih razlogov:
a)	Brezplačna zdravniška pomoč in zdravila ne ustrezajo zaželenemu uspehu, ker se Članom bolniške blagajne ne 'posveča iste po-: zornosti kakor pacijentom, ki sami plačajo zdravniški pregled in zdravila.
b)	Specialno zdravljenje, porodniško podporo, popravo zobovja in razne druge tera-pevtične pripomočke oskrbi bolniška blagajna samo v primeru ugodnega finančnega stanja.
c)	Učiteljstvo ima izvedeno zavarovanj
f a primer bolezni dobi pri US,/brezobrestno posojilo, v času smrti pa primerno posmrt-nino.	........
Pri slučajnostih je tov. Širok priporočal mladinsko knjigo »Pirhi«, prevod bolgarske mladinske književnosti, ki jo izda Mladinska matica za ceno 20 Din. Prihodnje zborovanje bo meseca maja.
V. Mlekuž, preds. Josip Mihelič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA je zborovalo 14. marca na Pragerskem od 74% udeležbi članstva.
Predsednik je pozdravil predvsem šolskega nadzornika Cepudra, sekcijskega tajnika Metoda Kumelja in odposlanca pedagoške centrale mariborske, toy- Alberta Žerjava iz Maribora, dalje novo Članico Zomer-jevo Frido iz Pragerskega ter goste Žmav-č,<pVQ. Gabrijelo in Primčevo Ljudmilo. Sponami se je nedavno umrlega tovarjša Antona Hrena, čigar spominu je društvo poklonilo, kot njegov kamen, učiteljskemu domu v Mariboru 200 Din.
Sledilo je izčrpno in zanimivo situacijsko poročilo sekcijskega tajnika, ki je v nad dve-urnem govoru podrobno razpravljal o vseh perečih vprašanjih učiteljskega stanu. Tako o zboljšanju disciplinskih predpisov, o stalnosti, o ureditvi neznosnega položaja učiteljic ženskih ročnih del, o zapostavljanju učiteljev bivših CMD šol, ki so za svoje delo prikrajšani, kljub temu, da so svoj čas zastavili svoje najboljše sile, da zaustavijo valove takratne germanizacije in madžarizacije, o uspehih in neuspehih glede plač itd., itd.
Sekcija je storila vse korake, da odvrne sistematično ponavljajoče se pavšalne .napade na stan, s strani dela dnevnega tiska, ki je očitno hotel prikazati javnosti učiteljski stan v taki luči, da ustvari nasproti njemu neraz-polo^epje, tako da bo pri ljudstvu zasovra-ž,eno in pripravljeno na dogodke, ki so sledili. Učiteljstvo ne taji, da so tudi v njegovih vrstah posamezniki vredni graje, odklanja pa, da se prestopki posameznikov zlorabljajo v škodo ugledu vsega stanu. Organizacija je držala vedno svojo ravno stanovsko linijo, zadev članstva, ni nikdar obravnavala iz strankarsko političnega vidika, ampak je izrekla svoj veto vedno v prepričanju, da vrši svoje cjelo korektno in pravično. V obrambo ne-osnovanih očitkov in izpadov na stan je bila odločujočim krogom poslana obširna spomenica.
Zbor je izrekel organizaciji in njenim voditeljem polno zaupanje in zahvalo s prošnjo, n^j se še dalje neustrašeno bori za. stanovske interese; prav tako izreka zahvalo banskima svetnikoma gg, dr. Ravniku in Visenjaku, ki sta na zadnjem zasedanju edina junaško branila učiteljski stan.
Zaradi pomanjkanja časa, je moral predavatelj Žerjav, znan. pedagoški delavec in pobornik najnovejše smeri zgodovinskega pouka svoje široko zasnovano predavanje, žal, znatno skrčiti. Omejil se je le na temo »Meje in možnosti zgodovinskega pouka v osnovni šoli«. Uvodoma je prikazal razvojne stopnje po Fqrieru, Ozvaldu in Suzani Engelmanovi. Zadnja, je za nas najnovejša. Po njej se zgodovinski pouk razdeli v več dob in bi za narodno šolo prišla v postev: doba bajk d'o 7. leta, roba robinzonad do 12. in baladna doba do 14. leta. Snov in način dosedanjega pouka na naših šolah sta prikladna šele za otroke pred malo maturo. Snov osnovne šole je treba primerno novelizirati in epizirati, manjka nam zato češče potrebnih virov in priročnikov, kar naj bo skrb naših strokovnjakov in založnic, morda M: M. Iz njegovih interesant-nih izvajanj posnemamo kratko, da zgodovinska učna snov, ki jo predpisujejo sedanji učni načrti in način podajanja snovi, kjer igrata glavno vlogo kronologija in sistema-tika, nikakor ne odgovarjata interesnosti in duševni zmogljivosti otroka osnovne šole. — Predavatelj je žel mnogo odobravanja.
Zaključno besedo je imel šolski nadzornik Cepuder; zahvaljujoč se za iskrene pozdrave, je izrazil željo, naj bi učiteljstvo tudi v naprej, složno ramo ob rami, delovalo v prid šole in doma.
Tajnik Miloš,	Kovič Iv.,
predsednik.	tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA Z AH. DEL je zborovalo dne
4.	aprila 1936 v Ljubljani. Od 100 članov je bilo navzočih 71 članov.
Zborovanje ja lotvoril predsednik tov. Vrhovec Stanko. Tajnica je ponovila misli iz govora predsednika JUU tov. Dimnika ob otvoritvi seje glavnega odbora z dne 30. dec. 1935, po katerih bi se res morali ravnati vsi učitelji, če jim je za močno in zdravo stanovsko organizacijo.
Pri vprašanju o obvezni uvedbi bolniškega zavarovanja je tov. Trpin predlagal, naj prosi društvo sekcijo za poročevalca, ki bo to vprašanje obravnaval v posebnem poročilu. Predlog je bil sprejet.
Tov. Vrane Ernest je .predaval o »Važnih sodobnih pedagoških vprašanjih«. Od stavka do stavka njegovega predavanja je rastlo zanimanje članstva. Vsi navdušeni pa smo bili, ko nam je razkazal podrobne učne načrte, ted-nice in delovne knjige, vse oživljene z ilustracijami.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA je zborovalo 4. aprila v Beltincih, kjer je bilo navzočih 70 članov ali 75%.
Preds. tov. Peternel je pozdravil članstvo in še posebej predavatelja g. prof. Vilka Novaka iz Maribora in rojaka iz Beltincev ter se spomnil pok. tov. Hrena, zaslužnega šolnika, ki je deloval pri šolskih in narodnih ustanovah.
G. prof. Novak je predaval o: prekmurskem šolskem slovstvu. Uvodoma je omenil najprej vse zaslužne može, ki so bili rojeni ali pa so delovali v Beltincih. Nato je skoraj v eno uro trajajočem govoru očrtal vse znamenite pisatelje, ki so delovali na šolskem, literarnem in duhovnem polju. Iz referata je bilo razvidno s kako težavo in narodnimi žrtvami so delovali v dobi madžarizacije Prek-murja. Med članstvom so pa krožili izvirniki nekaterih pisateljev. Za temeljito izdelan referat se je tov. predsednik zahvalil g. profesorju Novaku.
Sledilo je situaoijsko poročilo predsednika Peternela o delu Udruženja. Tajnik tov. Skočir je podal obširno poročilo o potrebi organizacije. V zvezi s tem je stavil predloge, ki so bili sprejeti:
CMD v Ljubljani naj se pismeno izreče zahvala za njeno narodno delo v obmejnem srezu Dol. Lendava.
Vse članstvo kompaktno pristopi k CMD.
Tov. upravitelji naj napravijo še po 1 izvod izvlečka kronike in naj ga odpošljejo tov. tajniku v Bogojino.
Obnovi se predlog sprejet že na zborovanju v Dol. Lendavi, da naj članstvo zbira narodno blago med ljudstvom in naj zbrano pošlje tov. Dobrniku, ravnatelju mešč. šole v Dol. Lendavo.
Tov. predsednik je predlagal, da naj bo zastopnik učit. društva tudi odbornik podružnice CMD v Dol. Lendavi.
Sledilo je blagajniško poročilo. Blagajnik tov. Preininger je podal finančno stanje društvene blagajne.
Tajnik je še prečital dopise. V zvezi s tem, se je sklenilo, da se prispeva tov. Čikaru iz Siska 100 Din iz društvene blagajne.
Sprejet je bil tudi predlog, da naj sekcija posreduje, da se tovarišem, ki so odslužili vojaščino, pa so bili že v IX. skupini, prizna ista skupina, ne pa da bi morali pristati na to, da se sprejmejo v službo kot pripravniki
Predlogi odsekov: Stanovsko politični odsek je stavil 3 predloge, ki so se odposlali sekciji in sicer radi gojitve štajerskih kokoši, v zadevi glavne statistike in radi stavbenih fondov.
Gospodarski odsek je predlagal, da se da KPA v M. Soboti 100 Din za knjižnico in odklonil obvezno bolniško zavarovanje. Stavil je tudi predloga radii predavateljev in radi odtegnjene stanarine pripravnikom iz 1. 1932.
Tov. Drekonja, referent pedagoškega odseka je priporočal, da naj bi se vršili praktični kmetijski tečaji v srezu, kjer bi se jih udeležilo lahko več učiteljev.
Stavil se je predlog, naj se Otrokom drž. uslužbencev zniža šolnina za srednje šole.
Prihodnje zborovanje bo 9. maja v Tur-nišču.
L. Peternel, s. r. preds. S. Skočir, s. r. tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
je zborovalo v Celju dne 4. aprila t. 1. Zborovanja se je udeležilo 189 članov(ic) t. j 86%.
Tov. predsednik otvarja zborovanje, oriše položaj stanu, omenja napore organizacije, izpremembo zakona o disciplinskem postopku kakor tudi dajatve za šolstvo, ki so prenešene na banovino.
Nato podaja poročilo o zborovanju predsednikov učiteljskih društev v Mariboru.
V zvezi z obravnavanimi dopisi se sklene:
1.	Zadrugi Učiteljski dom v Mariboru se nakaže kot prispevek 100 Din za Pestevškov in 100 Din za Hrenov kamen.
2.	Sprejmeise predlog šmarskega učit. društva glede skupnega zborovanja v Rogaški Slatini v začetku junija.
Sledilo je predavanje tov. prof. Anice Černejeve: »O vzgojnem optimizmu in pesimizmu.« Navzoči so z velikim zanimanjem in užitkom sledili izvajanjem predavateljice, ki je načela v globinah problem odnosa med vzgojiteljem in otrokom utemeljujoč, kako bo delo vzgojitelja - optimista moglo voditi človeka k višjim vzorom.
Za tem je tov. nadz. Pestevšek razpravljal o pravilni obravnavi šolskih zamud.
Predlogi:
1.	O predlogu glede plačevanja članarine po ključu plače, kakor so to uvedle druge strokovne organizacije, se bo razpravljalo na prihodnji odborovi seji, na katero se povabita tudi zastopnika mlajših tovarišev.
2.	Organizacija naj izposluje za upokojence, žene neučiteljice in otroke več polovičnih voženj — vsaj 12 letno.
3.	Konstituiranje častnega razsodišča v smislu društvenih pravil se odloži na prihodnje poslovno leto.
Slučajnosti;
1.	Tov. Pogačnik poroča o učiteljskih zadrugah, priporoča včlanjenje zadružnikov pri Učiteljski tiskarni, kakor tudi nakup šolskih potrebščin pri isti. Apelira na tov. poverjenike raznih družb, naj priporočajo merodajnim činiteljem tiskanje knjig v Učit. tiskarni. Zadruge bi na ta način podpirale iz obresti svojih dohodkov obmejne šole in druge koristne ustanove.
2.	Tov. Volavšek podaja pojasnilo glede osnutka za preosnovo »Samopomoči«, ki naj bi nudila še za doživetje razne ugodnosti.
3.	Organizacija se naproša, da se informira pri merodajnih oblastih glede izvenšol-skega dela, da se očuva učiteljstvo pred raznimi napadi.
4.	Delegat na banovinski in državni skupščin bo tov. predsednik, v primeru zadržka tov. tajnica.
Fran Roš, preds.
Milena Žagar, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je zborovalo 9. marca 1936. v Ptuju. Navzočih je bilo 98 članov, ki so se povečini že prejšnji dan udeležili dobro uspelega koncerta Učiteljskega pevskega zbora.
V	situacijskem poročilu izraža predsednik obče navdušenje za Učiteljski pevski zbor ter za organizacijo, ki stremi1 za zdravo stanovsko moralo, za boljšo šolo in prosveto z izrazito idealnimi stremljenji v okvirju jugoslovanskega nacionalizma, ki želi1 zdravo in močno državo, ker edino le v taki se lahko izpolni naša misija. Čistimo in povzdignimo svojo organizacijo, zborovanja so najvišji forum reguliranja in izpopolnjevanja.
O vtisih iz Kemalove Turčije je predaval tov. Debenak. V zanimivem, umetniško zasnovanem predavanju je pričaral nazorno sliko o Kemalovi evropizaciji Turčije, o turški folkloristiki, o pokrajinah, stavbah, muzejih, o sedanji in pretekli duševnosti, o prometu, gospodarstvu, industriji, kulturi in v obče o vsem, kar danes zajema Turčijo. Predavanje je imelo značaj širjenja svetovne naobrazbe, manjkale so mu le še slike o turškem šolstvu, sicer pa je bilo »po vsebini, kritičnem presojanju in stilistiki prvovrstno.
Tov. Jurančič vprašuje, ali naj bo za nas merodajen novi pravopis, ali uredba — »ena in dvajset«, ali »dvajset eden«?
Tov. Zupančič sproži vprašanje pedagoških krožkov.
Tov. Hasl objasnjuje naj bi krožki (po 10 članov) delovali za vrnitev učiteljstva k šoli po razširjenju inteligence in interesa potom pripravljenih debat; krožki bi naj oživeli tudi zborovanja.
Priporoča se Ingoličeva knjiga »Lukarji«.
Predsednik:	Tajnik:
Šestan I. Dušan.	Jančič Ivo.
-f JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je
zborovalo dne 4. aprila 1936 ob 10. uri v Le-sičnem.
Predsednik tov. Čok otvori zborovanje z pozdravom na vse prisotne. Udeležba bi bila lahko boljša — 26 tovarišev t. j. 52% — zlasti od strani bližnjih tovarišev(-ic). Obžaluje se izstop par tovarišic in apelira na vse, naj ostanejo zvesti, posebno sedaj, ko nam je vsem združena sloga najbolj potrebna.
I.	Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja. Pomotoma je izpadlo, da se je o priliki zadnjega zborovanja predsednik spomnil umrlega tovariša Hrena kot organizatorja in najboljšega tovariša.
II.	Sledi čitanje dotpisov. — Z ozirom na dopis glede bolniškega zavarovanja se je sklenilo že lansko leto, da isto za nas pod takimi pogoji nima pomena. Iste ugodnosti ima vsak za 10 Din pri Okrožnem uradu. —- Predsednik toplo priporoča vsem pristop k »Učiteljskemu domu.«
III.	Nato poda tov. Zehrer izčrpno poročilo o sestanku predsednikov v Mariboru, za kar se mu predsednik toplo zahvali.
IV.	Sledi referat tov. Kosa Maksa:
V	svojem referatu nam je podal zanimivosti ozvezdja, kateremu so sledili vsi z velikim zanimanjem. Predsednik se zahvali že-leč, naj bi zopet kmalu poročal kaj zanimivega.
V.	Predlogi. Ker posnemamo iz dnevnega časopisja, da se še vedno vrše v drugih strokah napredovanja po skupinah, prosimo JUU, da intervenira pri g. ministru prosvete, da ugotovi v kolikor so podane možnosti za ta napredovanja v resoru ministrstva prosvete, da bomo lahko tudi v naši stroki napredovali, čeprav počasneje, — S spremembo zakona naj bi imele učiteljice — porodnice dopust 6 tednov prej in 6 tednov potem, kot ga ima vsaka delavka, z ozirom na njeno duševno delo in na vpliv na doraščajočo šolsko mladino.
Prihodnje zborovanje bo na povabilo šmarskega društva v Rogaški Slatini združeno še z drugimi društvi. V primeru, da bi se od-
stroi v elegantnem lesenem pokrovu
»MIGNON«
precizen izdelek svetovno znane tovarne „Evropa" v Erfurtu, Nemčija
Edini pisalni stroj, ki je urejen na tak način, da piše vse svetovne jezike. — Za gg. učitelje in šolske uprave zaradi izredno ugodnih odplačilnih pogojev zelo prikladen. Cena tovarniško novemu stroju je Din 1680'—, plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 140'—. Prvi obrok s povzetjem. Isti stroj za pisavo v jugoslov. latinici in cirilici stane samo Din 140'— več.
Edinole pri gen. zastopstvu tvornice za Jugoslavijo:	Ing. FRANC LAVRSC
LJubljana, poštni predal 177 — Telefon 24-60
zvalo [premalo tovarišev, bo zborovanje v Kozjem meseca junija, na katerem bo referi-rala tov. Moser Julijana. Čok Albert, preds. Kleč Tončka, tajnica.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Anton Ingolič: Lukarji. — Založila Tiskovna založba v Mariboru. 311 str. Broš. 60 Din, vez. 70 Din.
Miško Krajnc, Janez Potrč in Anton Ingolič predstavljajo v slovenski literaturi samonikle osebnosti. Oni so zrastli iz svoje okolice z vsem bistvom. Tako so pred kratkim izšli Ingoličevi Lukarji, roman, ki je lansko leto izhajal v Ljubljanskem zvonu in bil sprejet v javnosti kot eno najmočnejših del zadnjih let. Z Lukarji je Ingolič posvetil v za širšo slovensko javnost manj znano Lukarijo, t. j. pokrajino spodnjega ptujskega polja med Dravo in Halozami ter Pesnico in Slovenskimi goricami. Roman je kolektivno delo, v katerem nastopajo kmetje, težaki, rokodelci, fantje, dekleta, otroci, študentje, duhovniki, učitelji, gostilničarji, mežnarji, graščaki, bogati in revni, veseli in žalostni, poedino in skupno itd. Iz romana sije svojevrstna reali-stika in naturalizem, kateri nam odkriva kmečko življenje v nenašemljeni neromantič-ni obliki, kakor smo bili vajeni do sedaj. Z Lukarji je podan čisto gotovo osnutek kako bi bilo našega kmeta literarno obdelati. Živeli
smo že v nekakem prepričanju, da je naša literatura izčrpala slovenskega kmeta. Tu je pisatelj šele opomnil koliko še imamo v našem človeku samoniklosti s posebnim ozirom na dejstvo, da so v Sloveniji ekonomske in življenjske prilike tako različne in slikovite, ki silijo ravno našega kmeta, da se tako različno izživlja. Kako bi naša literatura obogatela, ko bi še vstali obiskovalci Haložana, Po-horca, Savinjčana itd.
Evropski generalni štabi so svoje dni zahtevali, da so morali oficirji poznati Reymon-tove Kmete, ki so jim bili pripomoček za spoznavanje kmečkega človeka. Čisto gotovo da je Ingolič s svojimi Lukarji uspel, da mi kot učitelji in vzgojitelji vidimo v našem ljudstvu po njem marsikaj, česar do sedaj nismo videli. To pa mnogokrat zaradi tega, ker smo v sredi njega ter igramo v ljudski zajednici hvaležno ali nehvaležno vlogo.
Josip Jurančič.
— Breda Šček: Pojmo spat. V Ločah je izšla zbirka naše tovarišice. O tej zbirki pri-občuje naš odlični skladatelj Škerjanc v »Jutru« od 11. IV. t. 1. sledečo kritiko: — Plo-dovita in edina naša glasbena avtorica Breda Ščekova, je spet izdala novo zbirko popevk, tokrat za mladinski ali ženski zbor, delno a capella, delno s spremljavo klavirja. V zbirki, ki jo krasi naslovna slika (avtor na sliki ni označen), najdeš 11 pesmi naših pesnikov v nepretenciozni, preprosti, a spevni in uporabni glasbitvi. Zbori so priporočljivi vsem našim mladinskim in žeskim zborom ter bodo dobro služili svojemu namenu.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
* FRANCOSKO UDRUŽENJE MLADIH UČITELJEV. Med mladimi učitelji, ali bolje med mlado* učiteljsko generacijo se opaža po večini držav, da nimajo smisla za stanovsko organizacijo in sploh kakršnekoli stanovske probleme. Iskati vzrokov tej pasivnosti najmlajših je predvsem v neurejenh gospodarskih razmerah, ki onemogočajo pravilen pogled in usmeritev v svojem poklicu. Eden zelo važnih psiholoških razlogov je pa tudi ta, da se čutijo mladi učitelji v organizacijah, pa četudi so stanovske, nekako zapostavljene, ker jih vodijo starejši tovariši s čisto drugačnim odnosom do svojega učiteljskega poklica in mnogokdaj tudi z diametralno se nasprotujočim pojmovanjem nalog sodobnega učitelja. Ta nasprotstva so se opažala tudi med učitelji v Franciji in tako se je odločila mlada učiteljska generacija za to, da si ustanovi svoje združenje in to izven okvira stare stanovske organizacije. Vanjo pa imajo vstop vsi, ki soglašajo z delom in smernicami te mlade stanovske organizacije. Letna članarina znaša 10—15 fr. Izdajajo svoj stanovski časopis s posebno prilogo za najmlajše učitelje in začetnike. Značilno pri tej organizaciji je tudi to, da imajo vstop vanjo tudi učiteljiščniki. Časopis je stanovsko usmerjen, vendar pa so glavne razprave in članki ideološkega značaja. Zanimiv je pa tudi radi tega, ker se opaža v pisanju tega lista nek nov duh neko novo gledanje tako na praktično delo v šoli, kakor tudi na odnos med šolo in življenjem. Med mlado in staro generacijo ni sicer nikakega stanovskega sovraštva ali kaj sličnega, toda s tako rešitvijo perečega vprašanja je podan
najboljši dokaz, da se dado tudi kočljiva vprašanja, kakor je stremljenje mladih in praktično stanovsko delo starih, rešiti na povsem pravilen in ugoden način. Tako je tudi nemoten razvoj dela enih in drugih. V zadnjih počitnicah so imeli v Parizu kongres, na katerem se je sešlo nekaj tisoč mladih učiteljev. Na tem kongresu so rešili celo vrsto perečih vprašanj in se tudi odločili za usmeritev svojega nadaljnega dela. Sklenili so tudi, da bodo za velike počitnice prihodnjega leta priredili v Parizu mednarodni kongres mladega učiteljstva in povabili nanj mlade učitelje iz vseh držav. K temu je pripomniti, da se je ustanovila organizacija mladih učiteljev tudi na Češkoslovaškem in da se ji je posrečilo spraviti v svoje vrste lepo število mladih bodočih narodnih kulturnih in prosvetnih delavcev.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slniijo t posredovalne in socialne namen t občinstva, vsaka beseda 59 par Naimanjil znesek Din 5 -
FR. P. ZAJEC
Izprašan o p 11 b Ljubljana, Stari trgi
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
tvrdke. ki inserirajo v našem olasilti!
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠBVA CESTA ŠT. 10 Teletoa 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme u restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter u splošno gospodinjstvo. Lokamni predmeti.
S
B
S ■
s s
iiHiiumH
Hwe stmk stike!
1.	Sarajevo,
2.	Manastir sv. Nauma in manastir Gračanica,
3.	Triglav, Bled, Peričnik.
Velikost slike 66 X 88cm, — Cena sliki je Din 50-— Slike so izdelane v bakrotisku in so odobrene od Ministrstva prosvete.
Naročila sprejema
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
V LJUBLJANI