PoSInina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in sohoto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 9G'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
4.
kos.
V LJUBL.IANI dne 13. januarja 1940.
Letnik XI.
VSEBINA:
20.	Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet In zakona o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njunimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
21. Pravilnik o izdajanju priložnostnih poštnih znamk s pribitkom nad imensko vrednost.
22. Razglas o l|udskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu i940./41.
Uredbe osrednje vlade.
20.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obsto-]3čib predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. in zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930., z vsemi njunimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
ki se glasi:
§ 1.
V prvem stavku prvega odstavka člena 6. zakona ° davku na poslovni promet se med >12%« in »vsote« Postavlja vejica in se dcdaje tole: »15% oziroma 20%«.
V drugem stavku prvega odstavka člena 6. zakona ® davku na poslovni promet se med besedi »luksuzne« in »določi« postavljajo tele besede: »in po kateri stopnji
na posamezne predmete pobira davek na luksus«.
§ 2.
Odstavek 1. § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»(') Minister za finance sme za posamezne proizva-!alne in trgovinske stroke davek na poslovni promet in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	decembra 1939., št. 294/CII1/813. — Upoštevan je tudi Popravek, objavljen v »Službenih uovinah« z dne 28. decembra 1939., št. 298/;CV/849.
njegovo plačevanje urejati z uredbami tako, da se davek na vse vrste prometa, ki se vrše z istim blagom ali z njegovimi sestavnimi deli, plača naenkrat po skupni stopnji (skupni davek) pri proizvajalcih, ob uvozu ali pri trgovcih (nabaviteljih, dobaviteljih). V ta namen minister za finance po potrebi lahko predhodno zasliši predstavnike zadevnih gospodarskih strok.«
Na koncu § 1. zakona o skupnem davku na poslovni premet se dodaje nov odstavek 3., ki se glasi:
»(s) Skupni davek na poslovni premet ni neka nova samostalna davčna oblika, marveč samo reformirani način pobiranja splošnega davka na poslovni promet, ki je ustanovljen z zakonom o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922.«
§ 3.
Med drugi in tretji stavek odstavka 2. § 2V zakona o skupnem davku na poslovni promet se postavlja tale stavek: »če je določena v tarifi skupnega davka stopnja tudi na končni izdelek, se odbije dokazano plačani skupni davek na predhodne izdelke od skupnega davka, ki odpada na končni izdelek, kolikor in kakor je to določeno v tarifi skupnega davka.«
Na koncu § 2. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodajeta nova odstavka, ki se glasita:
>(3) Radi enake obremenitve s skupnim davkom proizvodnje blaga v koncentriranih podjetjih, ki proizvajajo v podjetju samem razen osnovnih predmetov tudi potrebna pomožna sredstva za to proizvodnjo, katera sredstva nabavljajo podobna nekoncentrirana podjetja od drugega in plačujejo na te nabave skupni davek, morajo plačevati koncentrirana podjetja skupni davek na vrednost v podjetju samem proizvedenih in porabljenih pomožnih sredstev po stopnjah, določenih v tarifi skupnega davka.
(“) Prav tako se mora pobirali skupni davek na lastno porabo končnega izdelka, proizvedenega ali pridobljenega v podjetju samem, kolikor je v tarifi skupnega davka na te proizvode določena davčna stopnja.-:
§ 4-
Na koncu odstavka 2. § 3. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje tale stavek: »Državnim in samoupravnim ustanovam se ne vpisujeta skupni davek in davek na luksus posebej v račun, marveč se sme ta davek vračunati (vkalkulirati) v fakturno vrednost blaga, davek pa pobrati na fakturni znesek.«
V odstavku 5. § 3. zakona o skupnem davku na poslovni promet se Črta: »1%«.
§ 5-
V odstavku 3. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet se postavlja za tretjim stavkom namesto pike vejica in se dodajejo tčle besede: »izvzemši primere, ko je v račun po mednarodnih uzancah postavljeno ,cif‘ ali ,fob‘«.
§ C.
Prvi stavek odstavka 1. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»Ostali zavezanci skupnega davka na blago, proizvedeno v državi, izvzemši tiste, katerim se določa osnova po § 7., in zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki so po členu 10. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, morajo med letom plačevati pri pristojni davčni upravi na račun davka na poslovni promet toliko, kolikor ustreza davku zavezanim prometom, ki so bili opravljeni v minulem mesecu, oziroma porabi blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih v podjetju samem v minulem mesecu.«
Na koncu odstavka 1. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje nov stavek, ki se glasi:
»Ce davčni zavezanec ne predloži mesečne davčne prijave ob roku ali če predloži netočno davčno prijavo, se kaznuje po določbi prvega odstavka člena 138. zakona o neposrednih davkih, davčno oblastvo pa ugotovi obračun in plačilo davka za tisti mesec s svobodno oceno ali s primerjanjem.«
V odstavku 2. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet se za besedami »o celokupnem prometu v preteklem letu« postavljajo tčle besede: »oziroma uporabi blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih v podjetju samem v minulem letu.«
Odstavek 3. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»(3) Ko preteče rok za vložitev letne prijave (odst. 2.), izda davčno oblastvo samo odlok o letnem predpisu davka Če davčna prijava ni bila pravočasno vložena, se odmeri kazen po točki 1. člena 137. zakona o neposrednih davkih. Če se ugotove v prijavi nepravilnosti ali netočnosti ali če prijava sploh ni bila izročena, se izda odlok po svobodni oceni zbranih podatkov ali s primerjanjem. Zoper odlok, ki je hkrati tudi plačilni nalog, sme zavezanec vložiti pritožbo na finančno direkcijo v 30 dneh po vročitvi.«
Na koncu odstavka 5. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje tole:
»Da bi se v kazenskem postopku ugotovila višin? utajenega prometa ter porabe blaga in pomožnih sred •tev, proizvedenih v podjetju samem, kadar ni vložena
letna prijava, velja za prijavljeni letni promet ter porabo blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih v podjetju samem, seštevek zneskov, prijavljenih v mesečnih prijavah oziroma ocenah (odst. 1.).«
§ 7.
§ 8. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»(') Za davčno osnovo skupnega davka glede davčnih zavezancev, omenjenih v §§ 6. in 7., velja prodajna cena oziroma prometna vrednost v promet danega blaga in prometna vrednost porabljenega blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih v podjetju samem v enem koledarskem letu ali poslovnem letu kakor tudi za ta čas prejete odškodnine za storitve. Če v vrednosti ali kosmati odškodnini niso zaračunani tudi postranski stroški, se jima morajo dodati. Kaj velja za postranske stroške, se ugotovi z uredbo.
(2) Če nabavlja skupnemu davku zavezani proizvajalec svojemu zastopništvu, podružnici ali pomožnemu lokalu oziroma kaki drugi pravni ali fizični osebi, s katero je v interesni skupnosti, bodisi za nadaljnjo prodajo ali pa za pnedelavo ali dovršitev, ne more biti osnova skupnega davka nižja od cene, dosežene pri prodaji drugim osebam. Da taka interesna skupnost obstoji, je treba prijaviti pristojni davčni upravi v 15 dneh od dne nastanka.
(3) Velja, da obstoji interesna skupnost med proizvajalcem in omenjeno drugo pravno ali fizično osebo vselej, kadar koli znaša nabava taki drugi osebi več ko 15% skupne količine ali proizvajalne vrednosti blaga, ki ga da proizvajalec v enem koledarskem ali poslovnem letu na območju kraljevine v promet, kolikor davčni zavezanec s predloženimi dokazili ne dokaže nasprotnega. Obstajanje take interesne skupnosti mora prijaviti proizvajalec pristojni davčni upravi najkasneje v mesecu dni po vsakem končanem (koledarskem ali poslovnem) letu.
0)	Proizvajalec, ki v določenem roku ne prijavi obstajanja interesne skupnosti iz odstavkov 2. in 3. tega paragrafa, se kaznuje denarno z 10.000 do 100.000 dinarji. To kazen izreka prvostopno davčno oblastvo; ta kazen pa ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje.«
§ 8.
Drugi stavek pod b) odstavka 2. § 9. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi: »Vendar morajo podjetja, zavezana družbenemu davku, vsa industrijska podjetja kakor tudi tista obrtna in trgovinska podjetja, ki delajo s stroji ali z več ko 20 zaposlenimi osebami, voditi v tem paragrafu določene knjige ne glede na obseg prometa.«
Na koncu § 9. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»O Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, morajo voditi tudi še tčle knjige in evidence:
1. kopije izdanih faktur za blago, dano v promet;
2. račun oseb, katerim je blago prodano;
3. evidenco o porabljenih surovinah, polizdelkih in pomožnih sredstvih, nabavljenih od drugega;
4. evidenco o porabi blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih ali pridobljenih v podjetju samem;
5. knjigo začetnega in zaključnega inventarja za vsako leto (morda tudi račun bilance in račun zgube in dobička);
6. knjigo o odpravi blaga; za vsako vknjižbo mora biti ustrezna izpričujoča listina ali zapisek.
Če obstoji Čekovni račun ali račun pri drugem denarnem zavodu, ga je treba dati na vpogled.
Podjetja, ki vodijo redne poslovne knjige po trgovinskih načelih in v sestavu svojega knjigovcdstvenega sistema nimajo katere spredaj omenjenih knjig in evidenc, morajo radi pravilne odmere skupnega davka voditi tudi vse te knjige in evidence.«
§ 9-
Prvi stavek odstavka 1. § 10. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»(') Davčni zavezanci in po njih pooblaščeni nameščenci morajo na zahtevo dovoliti davčnemu oblastvu v poslovnem času vsekdar vpogled in pregled vseh knjig, evidenc in ustreznih listin in zapiskov, ki so jih dolžni voditi po § 9. zakona.«
Na koncu odstavka 1. § 10 zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje tale stavek: »Nameščenci in druge osebe, omenjene v prednjem stavku, ki to preprečijo organom davčnega oblastva, se kaznujejo denarno 8 5.000 do 50.000 dinarji.«
Odstavek 3. § 10. zakona o skupnem davku na poslovni promet se spreminja in se glasi:
»(3) Davčni zavezanec, ki ne vodi knjige in evidenc, določenih v § 9. tega zakona, ali ki prepreči organom davčnega oblastva, da bi poizvedovali in pregledali poslovne knjige, zapiske, evidence in listine, se kaznuje denarno z 10.000 do 100.000 dinarji. Z isto kaznijo se kaznuje tudi davčni zavezanec, ki v knjigo prometa ne vpiše katere koli fakture ali v ostale knjige in evidence lz § 9. tega zakona ne vpiše vseh potrebnih podatkov, od katerih zavisita pravilna odmera in plačilo davka. V takih Primerih se odmeri davek po svobodni oceni zbranih Podatkov o njegovem poslovanju ali s primerjanjem.
Kazni po tem paragrafu izreka prvostopno davčno oblastvo; o pritožbi, ki se sme vložiti v 30 dneh po vročitvi odločbe, pa odloči končno finančna direkcija. Te kazni ne razrešujejo, storilca kazenske odgovornosti po členih 142. in 142.a zakona o neposrednih davkih.«
Na koncu § 10. zakona o skupnem davku na poslovni Promet se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
>(4) Oddelek za davke ministrstva za finance ima Pravico opravljati fakultativno cenzuro izdanih odločb o ‘etnem predpisu skupnega davka zavezancem iz § 6. tega zakona po pogojih petega odstavka člena 127. zakona o ^posrednih davkih.«
§ 10.
Na koncu § 11. zakona o skupnem davku na poslovni Promet se črta pika in se dodaje tole: »oziroma celo-Ppna imovina davčnega zavezanca. Država ima na blagu Pr®dnostno zastavno pravico za ves dolgovani skupni ayek, davek na luksus, splošni davek na poslovni pro-
in kazen.
(*) Če se podjetje proda, jamči kupec nerazdelno s v°jim prednikom za davek na poslovni promet glede te Prodaje kakor tudi za ves dolgovani skupni davek, davek a luksus, splošni davek na poslovni promet in kazen, ayČno oblastvo pa mora na prošnjo interesentov dati , oi že pred prodajo natančne podatke o prodajalčevem °lgovanem davku.«
§ 11.
Določba tarif. štev. 494/009 tarife skupnega davka a Poslovni promet iz uredbe št. 16.100/31 se takole vteatičn0 tolmači:
Z »itd.« v stolpcu 3 tarife skupnega davka je treba razumeti tudi ostalo blago, kakor je našteto v uvozni carinski tarifi. Potemtakem spadajo semkaj tudi ostale opeke za zid, streho in tlak, tudi iz prsti in gline.
§ 12.
Potrjuje in odobruje se določba drugega odstavka člena 1. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 65.941/111 z dne 1. septembra 1932. z veljavnostjo od tega dne.
§ 13.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih uovinah«.
V Beogradu dne 22. decembra 1939.; M. s. št. 1663.
Predsednik ministrskega sveta ♦ Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo ostali podpisi gg. ministrov.)
21.
Na podstavi § 3. v zvezi s § 48. zakona o pošti, telegrafu \a telefonu predpisujem tale
pravilnik
o izdajanju priložnostnih poštnih znamk s pribitkom nad imensko vrednost.*
Člen 1.
Priložnostne poštne znamke s pribitkom nad imensko vrednost se smejo izdajati in dajati v promet samo, Če je njih pribitek v celoti določen za človekoljubne in socialne namene vobče ali p. 1.1. osebja.
Člen 2.
Dovolitev za izdajo priložnostnih poštnih znamk s pribitkom izda minister za pošto, telegraf in telefon po svobodni oceni z odlokom.
Člen 3.
Društva in ustanove, ki prosijo dovolitve za izdajo priložnostnih poštnih znamk s pribitkom, morajo priložiti svoji vlogi risbe, po katerih želijo, da bi se znamke izdelale, kakor tudi svoja pravila oziroma sklep odborove seje, iz katerega je razvidno, v kateri namen naj se porabi pribitek nad imensko vrednost znamk.
Vloga se mora predati najmanj 4 mesece pred rokom, ko naj se dajo znamke v promet.
Člen 4.
Vse stroške zaradi izdelave priložnostnih poštnih znamk s pribitkom trpi društvo ali ustanova, ki je dobila dovolitev za njih izdelavo.
Člen 5.
Minister za pošto/ telegraf in telefon določi po veljavnih predpisih količino znamk po posameznih vred-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. decembra 1939., št. 287/CI/796.
nostih, njih barvo, obliko, obmere in napise, imensko vrednost kakor tudi pribitek nad to vrednost; vendar ne sme ena serija znamk, všlevši pribitek, biti dražja od 10 dinarjev. Najmanjša naklada posamezne izdaje znamk ne sme biti manjša od 100.000 znamk posamezne vrednosti
Člen 6.
Priložnostne poštne znamke s pribitkom smejo biti v prometu največ štiri mesece in se rok njih veljavnosti ne more podaljšati. Po preteku roka veljavnosti se smejo uporabljati za frankiranje poštnih pošiljk še mesec dni.
Člen 7.
Hkrati ne smeta biti v prometu več ko dve izdaji priložnostnih znamk.
Člen 8.
Na leto se sinejo dati v promet največ tri izdaje priložnostnih poštnih znamk s pribitkom.
Člen 9.
Po odtegnitvi priložnostnih poštnih znamk s pribitkom iz obteka se mora njih preostala količina v treh mesecih uničiti.
Člen 10.
Naknadni nakup priložnostnih poštnih znamk s pribitkom po njih odtegnitvi iz prometa se ne more dovoliti.
Člen 11.
Priložnostne poštne znamke s pribitkom prodajajo samo določene pošte. Pooblaščenim prodajalcem poštnih znamk in vrednotnic se te znamke ne dajo v prodajo.
Člen 12.
S priložnostnimi poštnimi znamkami s pribitkom se sinejo frankirati vse poštne pošiljke, za katere se pobira pristojbina s frankovnimi znamkami. Kot pristojbina velja samo imenska vrednost znamke.
Člen 13.
Od prodanih priložnostnih poštnih znamk s pribitkom dobljeni presežek obračunata računovodstvo in blagajna pri ministrstvu za pošto, telegraf in telefon na predpisani način.
Pri prvem izplačilu presežka se odbijejo vsi stroški z izdelavo znamk.
Člen 14.
Izvirne risbe, po katerih so znamke izdelane, se hranijo v poštnem muzeju.
Člen 15.
Določbe tega pravilnika se nanašajo tudi ua že izdane dovolitve. Od tega se izvzemajo predpisi člena 5. tega pravilnika glede velikosti naklade in višine skupnega zneska imenske vrednosti s pribitkom.
Člen 16.
Ta pravila stopijo v veljavo po objavi v ^Službenih novinah«.
V Beogradu dne 5. decembra 1939.; št. 87.376.
Minister za pošto, telegraf in telefon dr. Josip Torbar s. r,
Banove uredbe.
22.
V. No. 19/1.	Razglas
o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu 1940./41.
Na osnovi §§ 41. in 44. zakona o samoupravnih cestah odrejam:
za proračunsko leto 1940./41. ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah, povprečno dnino pa na din 10'—. Na predlog občinskega odbora sme pristojni sreski načelnik v smislu čl. 15. pravilnika o ljudskem delu in odkupnini zvišati cestno obveznost za občinske ceste na 3 enote, dnino pa na krajevno primerni znesek.
Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest po § 37. zakona o samoupravnih cestah, so zavezane napraviti seznamke za odslužitev in odkup te obveznosti, in sicer ločeno ter v dvojnem izvodu. Seznamki morajo biti napravljeni in razglašeni na običajni način najkasneje do dne 5. marca 1940. Po preteku razglasitvenega roka morajo predložiti občine seznamke ter vložene pritožbe s kolkom din 30'— za vsakega pritožnika pristojnemu sreskemu načelniku v odobritev cestne obveznosti. Občine z mestnim poglavarstvom predlože seznamke v odobritev kraljevski banski upravi.
Zavezancem, ki prijavijo občinski upravi v razgla-sitvenem roku, da prevzamejo v vzdrževanje posamezne proge občinskih cest, oddeli občinski odbor sporazumno z zavezanci po neposrednih davkih cestne proge v naravi. Kdor bi ne prevzel sporazumno z občinskim odborom določene cestne proge v vzdrževanje, mora opraviti osebno delo oziroma plačati odkupnino po pravilniku o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste. S sporazumom se ustanovi med občino in cestnim zavezancem pravna obveznost po § 35. zakona o samoupravnih cestah. Razdelilnik cestnih prog predloži občina skupno s seznamki o ljudskem delu in odkupnini sreskemu načelniku oziroma banski upravi v odobritev. Odobreni razdelilnik je prav tako pravna osnova za prisilno izvršbo cestne obveznosti kot odobreni seznamki o ljudskem delu in odkupnini.
Po § 38. zakona o samoupravnih cestah v zvezi s § 21. novele k temu zakonu (Sl. 1. 114/20 ex 1930.) morajo plačevati javni uslužbenci in upokojenci odkupnino za cestno delo, četudi se ljudsko delo ne izvaja. Ministrstvo za gradbe je z odredbo z due 19. februarja 1936. (Sl. 1. 156/23 ex 1936.) predpisalo, da se odteguje navedenim zavezancem odkupnina v dveh enakih obrokih, in sicer v mesecu aprilu in v mesecu septembru vsakega leta, z odredbo z dne 5. julija 1939. (Sl. 1. 418 67 ex 1939.) pa je trajno oprostilo dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam s pridržkom, da se z rednim proračunom priskrbe potrebna sredstva za navedene ceste.
Sreski načelniki naj izdajo občinam potrebna nadrobnejša navodila za natančno izvršitev tega razglasa.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Izdaja kralieveka banska uprava dravske banovine; nien predstavnik In urednik: Pohar Robert v LinbljanL laska in zalaga tiskarna fcktkiu d. 4 X Liuj/Uanl; Biga Prodatavnik; Dluiar Mikukk .v. Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
_	  Priloga	k	4.	kosu	XI.	letnika	z	dne	13.	januarja	1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 346/258.	87 8-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za obrtniška dela pri gradnji vs učiliške knjižnice v Ljubljani
a.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. januarja 1940. ob enajstih v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočk; s« dobe proti plačilu takse po tarif. Post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
L za dodatna tesarska dela din 81.763'50 2- za ključavničarska dela „ 208.968'— za pečarska dela . . . „ 73.615'80 L za parketarska dela . . „ 274.82375 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz Razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 5. januarja 1940.
V. No.,121/120.	40—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na ljubljanski Savi v odseku Tacen—Sv. Jakob Prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. januarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 banske palače, Bleiwei-®°va št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila ”0 dobe med uradnimi urami pri tehn. "azdelku, Vrazov t.rg 4.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na soto odobrenega proračuna, ki znaša "*n 955.574'— (devet sto petdeset pet jlsoč pet sto sedemdeset štiri dinarje). Kavcijo v znesku din 96.000'— je po-°ziti pri davčni upravi Ljubljana-mesto .a dan licitacije do 10. ure dopoldne.
, °nudbe je kolkovati z državnim kol* °m din in banovinskim 150 din. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz azglasa o licitaciji na razglasni deski ®bničnega oddelka.
r&lj. hanska uprava dravske banovine. " Ljubljani dne 3. januarja 1940.
V'Ko. 116/1—1940.	50 3-2
Razglas o licitaciji.
■ Kraljevska banska uprava dravske /‘aovinp v Ljubljani razpisuje za do-<,v» litoželeznih cevi, fasonskih kosov
In armatur za II. del I. etape vodovoda za Ribnico
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. januarja 1940. ob enajstih
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 500.099'—.
Kavcijo din 51.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne jz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1255-8/38-7.	100
Objava.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Rapotca Vinka, odvetnika v Mariboru, za tolmača za francoski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predscdništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani dne 5. januarja 1940. Predsednik:
Dr. Golia s. r.
Og 108/39-6.	98
Amortizacija.
Na prošnjo Mikliča Franceta, trgovca v Zagrebu, Zagorska 21, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu s svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilni knjižici Hranilnice dravske banovine v Ljubljani a) št. 302.449 noe Franc Miklilsch 2 z vlogo din 2375'68, b) št. 315.729 noe Miklitsch II. Franc z vlogo din 2.119'62.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 4. januarja 1940.
Og 67/39—3.	91
Amortizacija.
Na prošnjo Velkerja Ivana, posestnika v Mariboru, Gajeva ul. št. 7/1, se uvaja postopek za amortizacijo vložne knjižice Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 8609 z vlogo 10.123'— din na dan 13. oktobra 1939., glaseče se na ime »Velker Ivan«, ki jo je prosilec baje izgubil. Njen imetnik se pozivlje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 8. januarja 1940.
$
Og 53/39-5.	J17
Uvedba amortizacije.
Po prošnji Strajnarja Franca iz Dečje vasi št. 1 se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice štev. 4230 Posojilnice v Trebnjem z. z n. j., glaseče se na ime Strajnarja Franca s stanjem 31. decembra 1938. din 8.663'03. Knjižica je prosilcu neznano kam izginila in se njen sedanji eventualni imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev z dnem razglasa svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 5. januarja 1940.
Og 90/39-3.	198
Uvedba amortizacije.
Po prošnji Zupančiča Alojza, žand. podnarednika v Samboru, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice štev. 83974 Mestne hranilnice v Novem mestu, glaseče se na Zupančiča Alojza s stanjem 31. decembra 1939. po 9.405 dinarjev, ki mu je bila med vožnjo v vlaku ukradena, in se njen sedanji imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev od dneva razglasitve svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. decembra 1939.
•j.
I R 222/39—3.	112
Amortizacija.
Po prošnji Ročnika Janeza, p. d. Krum-pačnika, pos. v Planini 37, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih od dneva tega oklica, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni,-
Oznamenilo papirjev: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, štev. 2274, glaseča se na im«:
Ročnik Antonija, soposestnica v Planini 87, s stanjem z dne 22. januarja 1939. din 1389 50.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 8. januarja 1940.
*
5 59/89-4.	89
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 24. oktobra 1939., opr. štev. 1 R 106/39, je bil Sedlšak Franc, posestnik v Raduhi, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Plesec Ivan, p. d. Taško, posestnik v Ljubnem št. 109.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 5. januarja 1940.
Hz 152/39.	92
Oklic.
Zupanc Jakob in Amalija, pos. na Visokem 100, kot lastnika zemljišč vi. št. 318 Gotovlje in 323 k. o. Studence sta predlagala uvedbo postopka za amortizacijo na teh zemljiščih vknjižene terjatve Zupanca Josipa iz posojila z dne 6. februarja 1909., A 1 200/9, v znesku 278'80 K s prip. Ta terjatev že več ko 30 let ne obstoji.
Zupanc Josip oziroma njegovi pravni nasledniki se pozivajo, da v enem letu, in to najkasneje do 20. decembra 1940. prijavijo zoper amortizacijo svoje ugovore, ker bi se po preteku tega roka izrekla gornja terjatev za amortizirano in bi se glede te terjatve dovolila vknjižba izbrisa zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VII., dne 19. decembra 1939.
1 350/39-8.	101
Oklic.
Požeku Antonu, posestniku iz Ruto raja št. 16, nedavno bivajočemu na 10275 — 101 Str., Rdmonfon — Alta, Canada. sedaj neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke: Privilegirane agrarne banke a. d., filiale v Ljubljani, po davčni upravi v Črnomlju, zoper zavezano stranko: Požeka Antona, posestnika iz Rutoraja št. 16, radi dinarjev 4.266 s prip., sklen z dne 13. septembra 1939., opr. št. I 350/39—3, s katerim se zahtevajoča stranka poziva, da predloži dražbene pogoje.
Prav tako ni bilo mogoče vročiti zavezani stranki sklep z dne 13. septerri bra 1939.. opr. št. I 350/39—R, s katerim je bil postavljen hipotekarnim upnikom in sicer Klobučarju Matiji iz Rutoraja. Klobučar Katarini iz Rutoraja, Žvabu Mihaelu iz Rutoraja, Zvab Mariji iz Rutoraja št. 16 in Požeku Karlu iz Rutoraja št. 16 skrbnik na čin, ker bivališče imenovanih oseb ni znano.
Ker bivališče zavezane stranke Požeka Antona, pos. iz Rutoraja št. 16, sedaj ni znano, se postavlja za skrbnika g. Mišica Janko, višji pisarniški oficlal v Črnomlju, ki ga bo zastopal na nje-
govo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali n 3 imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 5. januarja 1940.
I 295/39-11.	3521
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pleterje vi. št. 303.
Cenilna vrednost: din 6.533'—.
Vrednost pritekline: din 20'—.
Najmanjši ponudek: din 4.355'34.
Varščina: din 654'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 28. septembra 1939.
•j;
I 3452/39-8.	1
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Levec vi. št. 505, Medlog vi. št. 465.
Cenilna vrednost: din 5.820'—.
Najmanjši ponudek: din 3.880'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 22. decembra 1939.
I 3297/39-14.	2
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1940. ob de-sp tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kalobje vi. št. 58.
Cenilna vrednost: din 36.172'45.
Vrednost pritekline: din 1.135'—.
Najmanjši ponudek: din 24.115'07.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 22. decembra 1939.
*
I 328/39-23.	110
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 949.
Cenilna vrednost: dih 33.705'—.
Najmanjši ponudek: din 22.470'—.
Varščina: din 3.371'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 4. januarja 1940.
H-
I 731/39-18.	114
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 86 k. o. Drnovo.
Cenilna vrednost: din 104.625'20.
Vrednost priteklin: din 6.950'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 69.750'—.
Varščina: din 10.463'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 28. decembra 1939.
$
Vb I 2910/39.	25
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lanišče vi. št. 32S (kmetsko posestvo v Zg. RIatu št. 16).
Cenilna vrednost: din 20.610'80.
Najmanjši ponudek: din 13.74075.
Varščina: din 2.062'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.b,
dne 22. decembra 1939.
1 802/39-13.	105
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1940. o poli devetih bo pri podpi rinem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št 35 k. o. Hudi kot.
Cenilna vrednost: din 126'73'30.
Vrednost priteklin: din 3.210'—.
Najmanjši ponudek: din 84.049'—.
Varščina: din 12.608'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe,
8'cer bi se ne mogle več uveljavljali ||ecle nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ki je nabit na uradni deski tega 8°dišča.
^krajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 3. januarja 1910.
•j.
1311/39-11.	'	5
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1910. ob de-v e t i h bo pri podpisanem sedišču v 8°bi št. 20 dražba sledečih nepremičnin: ^ernljiška knjiga k. o. Hrast vi. št. 17, k- o. Bušinja vas vi. št. 169 in 170. Cenilna vrednost: din 26.883’20. Najmanjši ponudek: din 3.290’—. Varščina: din 2.688’32.
. Dravice, ki bi ne pripuščale dražbe. [e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-\pnem naroku pred začetkom dražbe, 8'cer bi se ne mogle več uveljavljati jttede nepremičnin v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski lega Sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 19. decembra 1939.
1 255/39-11.	IS
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sedišču v 8°bi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gornji Slaveči '/a vi. št. 13, Savniki, njive, pašniki, gozdovi, Sadovnik s hišo 42 in dvor.
Cenilna vrednost: din 40612’—. Vrednost priteklin: din 1.111’—. Najmanjši ponudek: din 25.411 ‘34.
. Pravire, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe. *‘cer bi se ne mogle več uveljavljati |J‘ede nepremičnin v škodo zdražitelja,
* je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ®klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 3. novembra 1939.
•J*
1263/38-31.	70
Dražbeni oklic.
j. Dne 17. februarja 1940. o poli vesetih bo pri podpisanem sodišču v.sobi št. 9 dražba nepremičnin zemlji-ua knjiga a) Brebrovnik vi. št. 52.
* Brebrovnik vi. št. 235, c) Mihalovci ‘•St. 104.
aa l n’'na vrednost: ad a) din 40.569’45, a b) din 367 50, ad c) din 18.962*15. Rednost pritekline: ad a) din 4 870. art\aimanjši ponudek: ad a) din27.046’50, pb) din 245’—, ad c) din 12.641’50. je rf|vice, ki bi ne pripuščale dražbe, ljR0riglasiti sodišču najpozneje pri dražim naroku pred začetkom dražbe, pl ®r bi se ne mogle več uveljavljati kj . nepremičnin v škodo zdražitelja ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 22. decembra 1939.
•j.
I 498/38-55.	69
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Jastrebci vi. št. 94.
Cenilna vrednost: din 48.219’—.
Najmanjši ponudek: din 32.146’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 22. decembra 1939.
$
I 590/39-11.	3722
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 13 k. o. Javornik.
Cenilna vrednost: din 130.307’—.
Najnižji ponudek: din 70 900’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah
dne 7. decembra 1939.
*
E 983/32-33 - I 1976/33.	62
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga davčna občina Ptuj vi. št. 338.
Cenilna vrednost: din 242.000’—.
Najmanjši ponudek: din 121.000’—.
Varščina: din 24.200’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja oa dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 31. decembra 1939.
I 535/39-8.	3490
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1940. ob deset i !i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krajna brda vi. št. 114.
Cenilna vrednost: din 10.627’60.
Najmanjši ponudek: din 7.085’06.
Varščina: din 1.06276.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 21. novembra 1939.
I 490/39-7.	86
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 172 k. o. Križka vas.
Cenilna vrednost: din 1.250’—.
Najmanjši ponudek: din 834’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višiiii gori dne 29. decembra 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
24.
Sedež: Lesce pri Bledu.
Dan vpisa: 11. decembra 1939. Besedilo: Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu.
Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Slokar Ivan in dr. Dermastia Josip, vpišeta pa se člana upravnega sveta: Verovšek Jurij, veletrgovec in Zupan Miroslav, stavbenik, oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1939.
Rg B II 90/14.
❖
25.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 4. januarja 1910.
Besedilo: Hartner Karola sin.
Obratni predmet: Žaga, mlin, trgovina s poljskimi in obrtnimi stroji, železnino, lesom, deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki na drobno in na debelo ter njih izvoz v inozemstvo.
Način podpisovanja: Lastnik pristavi svoj lastnoročni podpis k besedilu firme, ki ga je kdor koli napisal ali ki je natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 4, januarja 1940.
Rg A I 44/6
Konkurzni razglasi
26.	111 Oklic.
V poravnalnem postopku Zajelšnika Romana, trgovca pri Sv. Jerneju pri Ločah, se na predlog poravnalnega upravitelja in dolžnika razreši dolžnosti poravnalnega upravitelja dr. Macarol Franjo, odvetnik v Slov. Konjicah, ter se postavlja za poravnalnega upravitelja dr. Sbrizaj Teodor, odvetnik v Slov. Konjicah.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. januarja 1940.
Por 7/39.
*
27.	97
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Novaka Emila, trg. z meš. blagom v Ljubljani, Tržaška c. 83.
Poravnalni sodnik: Kokalj Jože, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Kreč Vladimir, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 132, dne
6.	februarja 1940. ob 9. uri.
Rok za oglušitev do 25. januarja 1940. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 5. januarja 1940.
Por 1/40—2.
28.	*	9S
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnice Mizarske zadruge reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Hrenova ulica 8, je končan. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. Tli.,
dne 13. decembra 1939.
Por 9/39-44.
•J;
29.	120
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Stiger Ido, trgovko v Slovenski Bistrici, in njenimi upniki na poravnalnem naroku dne 15. decembra 1939. pred okrajnim sodiščem v Sloven-sk: Bistrici sklenjena prisilna poravnava izven konkurza se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Por 11/39-82.
Razglasi raznih uradov in oblastev
O. št. 2408/1—1939	74-2—2
Razglas.
Gospod Tomšič Mihael, posestnik in trgovec na Vrhniki, Nova cesta št. 26, občina Vrhnika, srez Ljubljana-okolica, banovina dravska, namerava otvoriti kamnolom na parcelah št. 1419/7, 1419/8 in 1419/41 k. o. Verd v občini Vrhnika.
Predložil je situacijski načrt in prosil za tozadevno obrtnooblastveno odobritev.
Zaradi te prošnje razpisuje sresko načelstvo, pristojno po § 121. obrtnega zakona v zvezi s §§ 107., 108. in 109. istega zakona ter §§ 7., 9., 12. in 90. stavbenega zakona za bivšo Kranjsko, čl. 2. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, § 30. zakona o železnicah javnega prometa ter končno § 101. zakona o občem upravnem postopku komisijski ogled in razpravo za petek dne 19. januarja 1940. ob 14'45. uri s sestankom na kolodvoru na Verdu.
Vabijo se vsi interesenti, da podajo ev. ugovore in pomisleke najkasneje ob razpravi, ustno ali pismeno, ker bi se poznejši ugovori mogli upoštevati le, če bi se tikali javnih koristi.
Situacijski načrt je vsakomur na vpogled med običajnimi uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica 11, v sobi št. 9.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 5. januarja 1940.
Št. 145/40.	90
Razpis.
Občina Šoštanj, srez slovenjgraški razpisuje pragmatično mesto glavnega občinskega tajnika, šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po uredbi o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi v »Službenem listu«.
Občina Šoštanj dne 9. januarja 1940.
*
119
Razpis.
Podpisano Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razpisuje eno mesto hišnega zdravnika v sanatoriju »Šlajmerjev domc.
Prošnje je vložiti do 5. februarja 1940.
Pogoji so interesentom na razpolago pri TBPD, Ljubljana, Tyrševa cesta 5/1. (palača banke »Slavije«), med uradnimi urami.
V Ljubljani dne 11. januarja 1940. Trgovsko bolniško in podporno društvo.
Predsednik: E. Gombač s. r. Tajnik: Lojze Sitar s. r.
•j.
Št. 71/40.	93
Objava.
Gospod dr. Mayer Fran, advokat v Šoštanju, je umrl dne 6. januarja 1940.
Po § 44/f adv. zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Juharta Josipa, advokata v Celju.
V Ljubljani dne 9. januarja 1940.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani
predsednik:
l)r. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
103
Poziv.
Tvrdka »Ivan Zivic sin in drug, grad* beno podjetje, družba z omejeno zavezo v Mariboru« je prešla v likvidacijo. ' smislu § 91. zakona o družbah z omejeno zavezo naj se družbeni upniki javijo podpisanemu likvidatorju v teku treh mesecev od dneva te razglasitve.
Živic Ivan st., likvidator.
* .
46—3-3
Poziv upnikom.
Tvrdka Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog d. z o. z. v Maribor'1 se je razdružila in prešla v likvidacijo-Morebitni upniki naj javijo svoje zahteve v zakonitem roku pri podpisani tvrdki: Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog d. z o. z. v likvidaciji, Maribor.	Likvidator.
* *
95
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 179.127) in jo proglašam za neveljavno.
Dečman Ciril s. r., Senovica, Šmarje p-
*
121
Objava.
Podpisani Hajdič Matije Lovrenc, rojen leta 1893. v Vidoncih, občina Gram srez M. Sobota, proglašam svojo »voj-ničko ispravo«, izdano na moje ime, K®' neveljavno, ker sem jo izgubiL
Hajdič Matije Lovrenc Vidonci št. 11.
*	99
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovna šole v Tomišlju z dne 28. aprila 1931. d" ime: Kraljič Franc iz Bresta 26. Progi"' šam jo za neveljavno.
Kraljič Franc s. r-
*
122
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 27ll za kolo z evidenčno tablico št. 86.714 ih jo proglašam za neveljavno.
Pavlin Vinko s. r-’
Brezovska gora, Leskovec-Krško-
*
H«
Objava-
Izgubil sem maturitetno izpričeval'1 drž. višje realke v Ljubljani iz 1.199”’ na ime: Petriček Bruno in ga proglaša" za neveljavno.
Petriček Bruno s. r-
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik. Pohai Robert v Ljubljani. Hiška in zalaga liskarua Merkui v Ljubljani, njen predata,ms. O Mihalek v Ljubljani.