m UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR S GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KPANT, S*ED£, 12. DECEMTTOA 19«2 CIALISTICNE EGA LJUDSTVA ZA TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Ustavna načela v konkretni praksi Krepitev krajevne samouprave — glavni cilj sedanje reorganizacije okrajev — novi ljubljanski okraj z 246 milijardami narodnega dohodka bo zajemal polovico proizvodne zmogljivosti Slovenije Po sedanji reorganizaciji okrajev v naši republiki, o kateri smo že poročali, bo izmed štirih najmočnejši okraj Ljubljana. V 27 občinah bo zajemal skupno 620.000 prebi-vavcev, ki bodo ustvarjali letno okroglo 246 milijard dinarjev narodnega dohodka. To je skoraj polovico celotnega narodnega dohodka, ki ga ustvarja naša republika. Sledi mariborski okraj s 17 občinami, 472.000 prebivavci in 134 milijardami narodnega dohodka; na tretjem mestu bo primorski okraj (Koper z Gorico) z 11 občinami, 268.000 prebivavci in 72 milijardami narodnega dohodka; okraj Celje pa bo imel 11 občin z 217.000 prebivavci, ki bodo ustvarjali letno 57 milijard narodnega dohodka. Nov planinski dom na Krvavcu z južne strani. Odprli ga. bodo 22. decembra Po naših občinah ob 20-letnici AFŽ Taki podatki so bili prikazani elanom izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL v Kranju na seji tega organa, ki je bila v ponedeljek, 10. decembra. Razpravljali so o združevanja kranjskega okra-ja z ljubljanskim. Ugotavljali so, da je ta reorganizacija v skladu Za dan JLA bodo na Krvavcu odprli nov planinski dom Vse za ugodno počutje gostov V novem planinskem domu na Krvavcu, ki ga bodo poleg starega odprli prihodnjo soboto, bo našlo dovolj razvedrila več kot 120 gostov KRANJ, 11. decembra - Dopoldne je kranjsko planinsko društvo v domu na Krvavcu sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki društva seznanili novinarje z gradnjo novega planinskega doma, ki ga bodo odprli prihodnjo soboto, 22. decembra. Svoji poročili sta tokrat podala tudi projektant in predstavnik izvajavca del. Potem ko je na Krvavec 1958. leta stekla žičnica, se je število obiskovavcev naglo dvignilo. Vedno večje število turistov in njihove zahteve pa so kranjskemu planinskemu društvu narekovale gradnjo novega sodobnega doma, do katere je prišlo v avgustu 1959. lota. Po komaj 18 mesecih gradnjo v dokaj težkih pogojih pa bodo prihodnji teden objekt že izročili svojemu namenu, za kar gre zasluga prizadevnemu gradbenemu odboru in drugim, ki so z njim sodelovali. Projekt je delo inž. arhitekta Mlakarja, delo pa (Nadaljevanje na 2. str.) Manj slovesnosti in več dela Po vseh krajih so v teku priprave za dostojno in koristno proslavljanje dvajsetletnice ženskih organizacij Pretekli teden so v eni ali drugI obliki po vseh naših občinah začeli s pripravami, da bi dostojno proslavili 20-letnlco ustanovitve Anlifašistične fronte žena. Ustanovna konferenca je bila G. decembra 1942. v Bosanskem Petrovcu. Ob vsesplošnem uporu proti nasilju in krivici je nastala tudi potreba po taki organizaciji. Zena, k ije bila še zapostavljena, se je tako lažje vključila v skupni boj za svobodo. Toda po vojni, ko je žena dosegla enakopravnost (čeprav je še ni do konca uveljavila!), ko je postala kot član nove družbe enakopravna v proizvodnji in v samoupravnem mehanizmu, je tudi tovrstna organizacija postala nepotrebna. Tako so na IV. kongresu AFŽ Jugoslavije 1953. leta same žene ugotavljale, da ta organizacija ni več nujna. Vendar pa so ostale pri SZDL še ustrezne organizacije, ki spremljajo delo in težave današnje žene oziroma zasledujejo razvoj in napor celotne družbe, da bi žene tudi v praktičnem življenju uveljavile priborjeno enakopravnost. Ko so o tem govorili na zadnii seji izvršnega odbora OO SZDL v Kranju, so ugotavljali, da so po vseh občinah že pretekli teden Razprava o kmetijsko-živinorejski šoli Poljče Potrebujemo šolo za vzgojo poklicev Kmetijske gospodarske organizacije bi potrebovale kvalificirane delavce za poljedelstvo in živinorejo, vendar pa za njihovo pridobivanje nimajo kaj dosti možnosti, večinoma pa tudi premalo razumevanja. Tako kmetijska posestva in kmetijske zadruge skorajda nimajo kvalificiranih poljedelcev in govedorejcev. Na eni strani je za te poklice med našo mladino premalo zanimanja, prav tako kadrovskega vprašanja še ne jemljejo resno same kmetijske organizacije, na drugi strani pa pravzaprav niti nimamo do-E>re šole za vzgojo kmetijskih poklicev. Na Gorenjskem imamo nižjo šolo v Poljčah, vendar pa je bilo že neštetokrat ugotovljeno, da v sedanji obliki ne ustreza. Preveč je splošna in je zato v veliki meri le pripravijainica za srednje in višje kmetijske šole. Iz poročila, ki ga jo pripravil odbor za izo-brazevanje strokovnih kadrov pri gospodarski zbornici za sejo UO, (je razvidno, da se v tem letu za kmetijske poklice pripravlja 24 ljudi z Gorenjske. Število je že tako ali tako majhno, pa še od tega jih je kar 18 na srednjih, višjih in visokih šolah, na nižjih in v tečajih pa le 6. Člani upravnega odbora so menili, da bo nujno treba ukreniti vse potrebno, da bo šola v Poljčah spremenjena v dobro poklicno šolo za vzgojo poljedelcev in govedorejcev (po nekaterih izračunih bi v prihodnjih petih letih v Sloveniji potrebovali 540 kvali-fioiiranih poljedelcev in 700 govedorejcev) in tudi kmetijske organizacije, tako kot vse ostale go-spodarske organizacije obvezati, da sprejemajo na delo le kvalificiran kader. Tako hi tudi vpis v šolo potekal enako kakor poteka v obrti, trgovini, gostinstvu in drugod. Do sedaj se je velika večina učencev prijavljala v šolo samoiniciativno, po šolanju pa se sploh ni zaposlila v kmetijstvu, ampak odhajala v drug« poklice ali pa nadaljevala studij. sklicali ožja ali širša posvetovanja. Osnovni namen je, da bi bilo ob tem manj slovesnosti in čimveč konkretnega dela. To pa seveda ni stvar obletnice, marveč osnova za dolgotrajnejšo dejavnost, ki se bo nadaljevala zlasti do prihodnjega dneva žena — 8. marca 1963. Na posvetovanju na Jesenicah so ugotovili, da je treba predvsem uveljavljati nekatera načela in zaključke tamkajšnje konference za družbeno aktivnost žena. V tem smislu bodo pripravili gradivo za konferenco in organizacije, ki bo v januarju mesecu. V Škof j i Loki so sprejeli obširnejši program dela, ki se bo nadaljeval do marca meseca. Med drugim je predviden poseben sprejem zaslužnih žena v okviru proslav Občinskega praznika v drugi polovici decembra. V Tržiču so kritično ocenili nekatere organizacijiske in ekonomske probleme, ki ovirajo zlasti zaposleni materi ustrezno udeležbo v samoupravnem sistemu. V Kranju zelo skrbno pripravljajo in zbirajo podatke o težavah ženc-delavke, zlasti zaposlene matere. Toda kot sodijo, je glavni izvir teh težav v miselnosti naših ljudi, v odnosih itd. Tako se po vseh občinah pripravljajo, da bodo ob tej zgodovinski obletnici AFZ skušali brez slovesnih proslav in obljub reševati ali vsaj nakazovati tiste najvažnejšo probleme, ki še danes ovirajo naši žen Ijavila vse pravice, za katere se je borila in delala. - K. M. z ustavnimi načeli, ki nakazujejo smer, da se tmora okraj vse bolj oddaljevati od oblastnih funkcij in se ob tem spreminjati v neki strokovni ►►servis«. Hkrati pa so poudarjali potrebo po krepitvi komunalne samouprave, kar je tudi osnova sedanje reorganizacije. Izražena je bila celo misel, da pravzaprav okraj ne bi bil niti več potreben. Toda niti republiški organi niti občinske službe še niso izpopolnjene in usposobljene do take stopnje, da bi lahko povsem črtali okraje. Prav zato sedanja reorganizacija naravnost vsiljuje krepitev občinskih organov. Krepiti se mora kvaliteta dela raznih služb ob vzporedni krepitvi materialne osnove občinskih skupnosti. Hkrati ob tem pa se na občine prenaša tudi vse večja materialna in družbena odgovornost. Premalo pripomb o osnutku pravilnika Ali bomo zadovoljni s kakršnimkoli načinom uveljavljanja do zdravstvenega varstva # Pisali smo že, da je okrajni za- # vod za socialno zavarovanje # pripravil obsežen osnutek pra- # vilnika o načinu uveljavljanja # pravic do zdravstvenega var-® stva. Ker bo ta pravilnik, ko ga O bosta skupščini komunalnih 9 skupnosti zavarovancev sprejeli, A za. slehernega zavarovanca za-9 kon, ni potrebno še posebej po- # udarjati, kako zelo je potrebno, O da je dobro scstavlje in da bi $ kolikor jc le mogoče ustrezal $ tako zavarovancem kot tudi $ zdravstveni službi. Zvezni zakon posamezne vrste pravic le zagotavlja in tako prepušča komunalnim skupščinam, da izmed številnih možnosti izberejo svojim pogojem najbolj ustrezne načine. Zavod je osnutek pravilnika samo na območju škofjeloške, kranjske in tržiške občine razposlal 150 gospodarskim in drugim da bi uve-organizacijam v dobri veri, da bo od njih dobil številne pripombe o osnutku in bo tako pravilnik za zasedanje skupščine dobro pripravljen. Osnutek pravilnika so prav tako dobile tudi večjo organizacije v jeseniški in radovljiški občini. Toda dosedanji odziv je razočaral. Število pripomb je komaj omembe vredno, in to niti v takih primerih ne, ko so v osnutku navedene dve možnosti uveljavljanja pravic in se je treba odločiti za ustreznejšo. Težko je reči, ali je zavarovancem, posameznikom in gospodarskim organizacijam res vseeno, kaj bodo za svoj denar lahko zahtevali od zdravstvene službe, ker je še bolj verjetno, da velika večina o osnutku sploh ni razpravljala. Ce bo pri tem tudi ostalo, bo moral delo opraviti upravni odbor zavoda sam. Pravilnik bosta sprejemali skupščini še ta mesec. Prav tako so ■menili,'da je treba krepiti sodelovanje med komunami, kar se je že marsikje uveljavilo pri reševanju socialnih, urbanističnih, pedagoških, bančnih in zlasti še komunalnih služb. Med radovljiško in jeseniško ob-čino je prišlo do nekaterih skup-" inih 'načrtov in tudi do skupnih investicij, ki so v obojestransko korist. Tudi med drugimi občinami se vse bolj odpirajo potrebe po skupnih prizadevanjih izven občinskih in tudi sedanjih okrajnih meja. Jutri, 13. decembra, bo ple-t num okrajnega odbora SZDL. — Razpravljali bodo o nalogah SZDL v zvezi s sedanjo reorganizacijo okraja in imenovali tudi 11 članov v začasni okrajni odbor SZDL za okraj Ljubljana, katerega prva seja je predvidena za petek, dne 14. decembra. — K. M. DELEGACIJA DELAVSKE ZBORNICE VIDEMSKE POKRAJI NE NA JESENICAH Štiričlanska delegacija delavsko zbornice iz Vidma (Italija), ki je dopotovaki v soboto na obisk v Ljubljano in imela tam razgovore s predstavniki republiškega sveta zvezo sindikatov Slovenije, je v nedeljo dopoldne obiskala tudi Jesenice. Spremljal jih je član republiškega sveta Franc Leben, na Jesenicah pa sta jih sprejela predsednik ObSS Ludvik Kej/.ar in Miro Fcldin, predsednik sindikalne organizacije jeseniške Železarne. Gostje so si ogled;! H neka I oro obrate Železarne, zlasti so se zadržali v jcklarni in žični valjarni, ki sta kljub nedelji nemoteno obratovali. Obiskali pa so tudi va-Ijarmo na Javorniku in so dalj časa zadržali v prijateljskem razgovoru z gostitelji. Popoldne so se preko Ljubljane vrnili v domovino. Ob tej priložnosti so tako v Ljubljani kot na'Jesenicah izmenjali nekaj misli o medsebojnem sodelovanju in nekaterih aktualnih vprašanjih delavskega'gibanja. Po novem letu bo obiskala Jesenice večja skupina delavcev viclem-ske pokrajine. —. J. P. Novost letošnjega novoletnega sejma Prva razstava igrač Zastopnik Partizana Slovenije izroča predsedniku gorjanskega teleanovzgojaeg* društva LOVRU ZEMVI pokal za uspehe« ki jih je društvo doseglo v minulem letu. fl Pri Zvezi prijateljev mladine ^ so z velikim navdušenjem 0 sprejeli pobudo Gorenjskega £ sejma, da bi v okviru novolet-q ne gospodarske prireditve tcera 0 zavoda uredili tudi razstavo f) igrač. Pripravo za razstavo so £ že v polnem teku, nameščena 0 pa bo (v času novoletnega sej-^ ma) v avli okrajnega Ijudske-£ ga odbora. ' Glavni namen razstave bo 'Seznaniti starše z najprimernejšimi igračami za otroke posameznih starosti. Tomu namenu bo ustrezala tudi ureditev same razstave, na kateri bodo igrače razdeljene v ustrezne skupine. Razen članov odbora za termično stran priprav na razstavo pri njenem urejanju sodelujejo tudi akademski slikar in znani likovni pedagog Milan Batista, pedagoški sve-tovavec Mija Artač, psiholog Majda Mencinger in vzgojiteljica Ančka Gašperšič. Naj kot zelo pomembno omenim tudi to. da bodo razstavljene igrače, ki jih pri nas lahko kupimo. Za sodelovanje na razstavi so že uspeli pridobiti večje število gorenjskih in drugih slovenskih trgovskih podjetij ter nekatera iz sosednje republike, ki *^lo za razstavo prispevala svoje p ndaj-ne predmete — namenjene igranju. Ob igračah bodo razstavljene tudi mladinske knjige. — M. S. TE DNI PO SVETU O NEJASEN POLOŽAJ Agencija AP poroča iz glavnega mesta Malaje, da je dvodnevni upor na Bruneiju strt in da so britanske čete začele operacijo fciščenja v tem sultanatu. t SUKARNO SPREJEL KARDELJA Indonezijski predsednik Sukar-no je sprejel podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja. Na začetku uradnih razgovorov je vzdušje zelo ugodno. « KORAK NAPREJ V ŽENEVI Sovjetski delegat Garapkin jena ženevskih razgovorih o prekinitvi jedrskih poskusov predlagal, na jna ozemlju vsake jedrske sile postavijo dve ali tri avtomatične seizmične postaje za cdikri vanje jedrskih podzemskih poskusov. Do teh naj bi imeli dostop mednarodni Inšpektorji. « PODPORA NEHRUJU Indijski spodnji dom jo sprejel z veliko večino glasov politiko in stališče vlade v obmejnem sporu s Kitajsko. O PROTEST V BONNU Jugoslovanska vlada je preko Bvedskega veleposlaništva v Bonnu izročila bonnski vladi noto, v kateri zahteva razpustitev vseh emigrantskih organizacij in pu-iblikacij, ki rovari jo proti suverenosti Jugoslavije. 0 ZASEDANJE H VRHOVNEGA SOVJETA i sz V Moskvi se je nadaljevalo zasedanje Vrhovnega sovjeta, na katerem razpravljajo o gospodarskem načrtu za prihodnje leto. # KITAJSKE OBTOŽBE Kitajska je obtožila Indijo, da so indijska letala ponovno kršila kitajski zračni prostor nad Tibetom. ©POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE AVSTRIJSKE VLADE Pogajanja za sestavo novo avstrijske koalicijske vlade se razvijajo zelo počasi. Socialisti so zavrnili predloge Ljudske stranke o novi upravi v nacionalizirani industriji, ki v bistvu pomeni razprodajo in reprivatizacijo državnih podjetij. Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Lftid* Iz Zahodne Nemčije prihajajo zadnji čas tako vznemirljiva časopisna poročila, da se ljudje, ki pobliže poznajo nemško politično naravo, prijemajo za glavo. V hitrem zaporedju političnih napak, o katerih nI treba zbirati temelji-tejših dokazov, ni slučajno, da dneh gledali filmski zapis nemškega i/.tirjenja, pokorščine in zločinstva pod skupnim imeno-vavcem »Mein Kampf«. Najbrž naša zaskrbljenost ob spremljanju tekočih političnih zadev v nemški povojni kroniki ni odveč, saj dobro vemo, da si nogo dru- jetno protiteža vzhodnonemških slabih spričeval teže pride do naših ušes. Na splošno 60 bonnska politična dejanja tudi bolj javna in neponarejena. — Kdor z malo smisla za razumevanje zgodovinskih izkušenj spremlja klasične nespretnosti nemške politično V) Slepe miši64 smo Jugoslovani še posebno zaskrbljeni nad politično nezrelostjo in političnim trahomum zah.-r ! e vlade in vodilnih strank. Težki pripctl.:aji, pred katerimi nobeden še tako slabo poučen politični um ne more biti ravnodušen, so dali pečat svetovnemu zanimanju, ki se Je por.e'.od Spfjfe vrglo v odkrito o'Tarč v'.:.'•.<• in gnev. Da bi bili vzporedniki meti nemško prcteklost.'o in sprlino-stjo bolj osveženi, smo v teh glč naflažfe izpahnemo v sklepu, ki Je bil že enkrat jzpahnjen. Povojna nemška politična prevzgoja, ki je zapisana z nekaterimi prvovrstnimi političnimi izgredi, prav gotovo ne zasluži pohvalne ocene. Ta vmesna sodba ne vzdrži razlike v geografski razdelitvi na vzhod in zahod. — Kljub dvostranskemu nezadostnemu uspehu pa je včasih podoba političnih razmer v Zahodni Nemčiji bolj simptomulična, ker ver- igre, ugotavlja, da ta povojni uvod ni najboljše znamenje za boljše čase v nemškem političnem horoskopu. Afera s hambursklm tednikom »D-cr Spiegdl« je odkrila, česa Nemci niso pozabili iz preteklosti, ko se kosajo za politični pre-.stiž. Borba za Straussovo »novo politično etiko« si je Izposodila orodje pri Hitlerjevi zapuščini: nasi!je, komolčarstvo, stremuštvo, m-mško navado, da sc oblast pri- grabi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vendar je pripetljaj s hamburškim tednikom zemljepisno in politično čisto nemška notranja zadeva, ki nas v toliki meri ne bi vznemirjal, če ne bi bile kršene nekatere osnovne človeške vrednote. Povsem v drugačni luči pa se nam predstavljajo ustaški napadi na našo hišo v bonnskem predmestju, v zahodnonemški vladni četrti Bada Godesberga. Ta osamljeni otok jugoslovanskih stikov z bonnsko vlado in edina preostala dediščina nekdanjega jugoslovanskega veleposlaništva, hiša, ki je po prekinitvi diplomatskih odnosov dobila naziv oddelka za zaščito jugoslovanskih, interesov, je bila na naš državni praznik zahrbtno napadena z najbolj zločinskimi sredstvi: ustaškimi noži in nemškimi revolverji. Policija, ki je znala sredi noči vdreti v prostore uredništva hamburškega lista >*Der Spiegel« je zamudila in na kraj napada prišla v trenutku, ko je bila hiša že opustošena in žrtve v krvi. Ugleda nemške policije ne bi smeli meriti s zatira- njem zločinstva, ker bi bili v tem primeru zaradi njene počasnosti v preveliki zadregi. Medtem ko uslužbenec naše hiše še vedno niha med življenjem in smrtjo in se vsak drugi dan za nekaj bežnih minut prebudi iz nezavesti, ravna nemška policija z zločinci »v rokavicah« in razlaga početje ustaških zločincev kot dejanje politične narave in ne kot zločin najbolj izprijenih zločinskih tolp. Najbolj zaskrbljujoče jc seveda vprašanje iz kakšnih pobud so organizirane ustaške tolpe deležne takšne zaščite in gostoljubnosti. Nemški domačini so do ostankov ustaških in četniških organizacij izredno gostoljubni, kar na splošno ni odlika nemškega značaja. — Uradno je bonnska vlada dejanja zoper jugoslovanske državljane sicer obžalovala in obljubila, da bo zločince prijela po zakonu, toda po slabih Izkušnjah na primeru Vračariča in ustaškega napada-v Stuttgartu gledamo na zahodno-nemSka zagotovila kot na prazne besede. Zdravko TOMAZEJ Ljudie in đc!HM 1 j«'*!« Jn r»*«»*>ltrj • Unfjle in r1o«nrlM • Llittjle in do^or^l • IJiuHe in tWor]lcJ ^ Kje so bili vsi vabljeni gostje? Poročali smo že. da jo biio preteklo nedeljo v koncertni dvorani Prvi turisti že aprila Na Bledu je trenutno precejšnje turistično zatišje. Gostje so bolj aLi manj izjeme, kljub temu pa imajo tamkajšnji gostinski delavci precej dela. Vsekakor je v tem času najpomembnejša dejavnost glede sklepanja pogodb s turisti za prihodnjo letno sezono. Čeprav bo že za novoletne praznike »a Bledu precej živahno, je vendar v ospredju poletna sezona. delavskega doma v Kranju zanimivo in pivo medobčinsko pionirsko tekmovanje »Povej in pokaži kaj znaš o prometu-«, ki ga je priredila okrajna komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Spričo uspele prireditve je toliko bolj nerazumljivo, kje so bili vsi povabljeni gosti. Kljub 200 povabljencem je bilo v dvorani le nekaj odraslih, večine tistih, ki posredno ali neposredno skrbijo za vzgojo otrok, predvsem tudi za prometno vzgojo, pa ni bilo. Prireditve se prav tako tudi niso udeležili vabljeni predstavniki oblastnih in družbeno-političnih organizacij. — C. Dvanajst dni pred rokom Delovni kolektiv elektro peči v Železarni Jesenice je v noči od sobote na nedeljo dosegel pomembno zmago — izpolnil je letošnji plan proizvodnje. Od začetka leta do vključno 8. novembra je proizvedel 13.500 ton elektro-jekla. Predvideva, da bo do kon- Vse za ugodno počutje gosto? (Nadaljevanje s 1. strani) je Izvajalo SGP Projekt iz Kranja. 23. decembra bo novi dom odprt za goste, ki že dalj časa po- Po?ar v kali zadušen Kranj, 11. decembra — Danes ob 12. uri je bilo na 03 sporočeno: »Na Vodopivčevi 13. gori!« Gasiv-ci kranjske poklicne čete so se brž odpravili. Zaradi pravočasnega opozorila občanov o zametku požara in intervencije pasivcev do požara sploh ni prišlo. Za lončeno pečjo v »brivnici Ln česalnici« Ladislava Pirca so bila zložena bukova drva, ki se zaradi pomanjkanja zraka niso vnela, temveč tlela, kar je povzročalo gost dim, ki so ga ljudje pravočasno opazili. K sreči so gasivci zatrli požar v kali. Vzrok morebitnega požara, ki bi lahko terjal milijonsko škodo, je v kršenju požarnovarnostnih predpisov. Predpis namreč pravi, da morajo biti vse gorljive stvari oddaljene najmanj pol metra od gorilnih naprav. St, Skrabar zorno spremljajo gradnjo in čakajo priložnost, da bi se v postojanki z veliko sodobno jedilnico za 120 gostov in z najsodobnejšo kuhinjo, ne nazadnje pa tudi v prijetnem krvavškem okolju, prijetno razvedrili. To jim bo pla-nisko društvo tudi omogočilo, saj I vsako stvarjo v izgradnji in opremi doma gleda na to, da bo zadovoljilo goste. V dvo- in štlri-post oljnih sobah je na primer tekoča hladna in topla voda, gostom pa bodo na razpolago tudi prhe za umivanje, centralno ogrevanje v vseh prostorih itd. V vseh sobah v dveh nadstropjih Je 60 ležišč, medtem ko bo na skupnih ležiščih lahko prenočilo več kot 30 turistov in planincev. Cene prenočišč v novem domu se bodo gibale od 300 do 1000 dinarjev, cene enodnevnemu penzionu pa od 1400 do 2100 dinarjev. Z izgradnjo tega doma so na Krvavcu ustvarjeni pogoji za nastanek zimskosporlne-ga isredišča, zlasti še, ker bo čez nekaj let sedežna žičnica podaljšana do vrha Krvavca z vmesno postajo pri novem domu, medtem ko bo vlečnica za smučarje od zgornje postaje do doma pričela obratovati že prihodnje leto. — J. Zontar ca leta proizvedel le okrog 800 ton jekla, kar pomeni ,da bo za toliko presegel letošnji plan. Proizvodni načrt je izpolnil že tudi kolektiv livarne ln ga presegel za okrog 450 ton. Blizu izpolnitve je 'tudi opekarna in nekateri dragi obrati, zlasti profil ne valjarne in valjama 2300, ki bodo vse predčasno izpolnile in presegle letošnje proizvodne naloge. Spričo tega pričakujejo, da bo celoten kolektiv jeseniške Železarne presegel letošnji plan skupno proizvodnje za okrog 1,5 odstotka. V novembru je kolektiv Železarne Izpolnil operativni plan skupne proizvodnje • 102,9%. plan blagovne proizvodnje za s 107 odstotki. - 1. F. Prihodnje leto nekaj novih cest V Besnici in okoliških vaseh v tem času zelo živahno razpravljajo o izboljšanju cestnega omrežja na njihovem območju, predvsem pa o popravilu odseka Besnica— Nemilje. Ze spomladi so se menili o tem, da bi s pomočjo lokalne mladinske delovne brigade razširili in usposobili ta del ceste tudi za zimski avtobusni promet,. a niso naleteli na pravo razumevanje. Vendar bo ta del ceste treba v vsakem primeru razširiti, če no prej pa potem, ko bo dokončno zgrajena cesta Podbllca—Jamnik-Kropa. -Le-ta bo lahko koristila turizmu kot tudd gospodarstvu. Prebivavci so že do 6edaj s prostovoljnim delom ogromno prispevali k njeni gradnji, v naslednjem letu pa bo pomagala tudi lokalna mladinska delovna brigada. Medobčinsko pionirsko tekmovanje »Povej in pokaži kaj znaš o prometu«, ki je bilo preteklo nedelj« v Kranju, Je bilo proti pričakovanju nadvse zanimivo in tudi skrbno pripravljeno. — Na sliki: Efl" izmed treh ekip kranjskih pionirjev, ki so osvojili prvo mesto Dvoje slovesnosti Telesnovzgojno društvo iz Gorij je prejelo pokal Partizana Slovenije V nedeljo zvečer je bila v Gor-, jah prisrčna slovesnost, ko je zastopnik Partizana Slovenije tovariš Hrovatin izročil tamkajšnjemu telesnovzgojuemu društvu lično izdelan pokal (telovadec v stoji na eni roki), diplomo in nagrado (250 tisoč dinarjev) — vse darilo Partizana Slovenije za izredne uspehe, ki jih je gorjansko društvo doseglo v letošnjem letu. Telesnovzgojno društvo v Gorjah si je kljub skromnim pogojem, ki jih ima za telesnovzgojno delovanje, pridobilo naslov najboljšega tovrstnega društva med vsemi podeželskimi organizacijami »Partizan« v Sloveniji. Kljub temu da društvo nima lastnih prostorov za vadbo, je vanj vključeno 368 članov, ki se skupaj s šolsko mladino v sedmih dneh le nekako zvrstijo V majhni telovadnici; uporabljajo pa jo tudi drugo organizacije za različne 'krajevne prireditve. Seveda pa ne gre prezreti uspehov, ki so jih člani tega društva dosegli kot ter kači s smučmi, zlasti mladinci, ki v državi skorajda nimajo konkurence. Ob prevzemu priznanja je predsednik društva in neumorni učitelj mladih tekačev Lovro Zem-Va <-jIjubiJ, da bo društvo tudi v prihodnje kar M da delavno in da ta osvojeni pokal še ni nJ"*" hova zadnja beseda. Predaji pokala in nagrade lc sledila akademija, na Kateri v^ rasen mladih telovadcev nastop1' li tudi pionirski pevski zbor, domača godba na pihala in «rtaWV članice telesnovzgojnega dru"v kot folkloristke. — Z. ZROP za dan JLA Vsakoletno praznovanje dneva JLA poteka v tržiški občini nadvse slovesno. Glede tega hočejo biti Tržičani tudi letos med tistimi, ki bodo praznovanje organizirali kar najbolje. Zato jc razumljivo, da se že dlje pripravljajo na letošnji 22. december, medtem ko bo glavni organizator vseh prireditev občinska organizacija Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Čeprav podrobnejši program 9*^ reditev šc ni povsem doloČeUt 4 že znano, da bo v CankarJeV®"* domu na večer pred dnevom J slavnostna akademija in da b° . predstavniki tržiških občanov t« |Y 1 V letos obiskali pripadnike J. bližnjih karavlah in jih ob nj ^ vem in hkrati ob prazniku Jugoslovanskih narodov tudi darili. Zadovoljevanje skupnih potreb občanov v kranjski občini Ce izhajamo iz načela, da je skrb za človeka temeljna družbena naloga, statut zagotavlja občanom zaščito na področju socialnega varstva. Gre predvsem za zaščito borcev NOB in vojaških vojnih invalidov, za vprašanje rehabilitacije invalidnih oseb, varstvo otrok in družine ter problem staranja in varstvo odraslih. Pri takšni pomoči občanom je potrebno čimprej preiti od kurativnih posegov na vedno bolj organizirano preventivno družbeno dejavnost, ki je usmerjena k odstranitvi vzrokov negativnih socialnih pojavov. Za izvrševanje teh nalog naj bi komuna predvsem uporabljala krajevne skupnosti, delovne in družbeno organizacije. Pomembne naloge bi imel center za socialno delo, ki ga je v tem mesecu ustanovil občinski ljudski odbor Kranj. Socialno delo v občini »s je tako razvilo, da je bilo potrebno ustanoviti navedeni za- vod kot samostojno službo soeial-nega varstva izven upravnih organov ljudskega odbora. Temeljna dejavnost centra je ugotavljanje in analiziranje socialnih vprašanj v komuni, odkrivanje njihovih vzrokov, pri čemer tesno sodeluje z občino, krajevnimi skupnostmi, družbenimi in delovnimi organizacijami. Razen preventivnih mora reševati tudi konkretne naloge npr. neprilagojena mladina, oddaja otrok v domsko varstvo in rejništvo, zadeve s področja razvezanih zakonov, skrbništvo, posvojitev, problem ekonomsko ogroženih družin, vprašanje skrbi in nege zu stare, onemogle in tudi bolne osebe. Razumljivo je, da bo center Uipet« no delal le ob pomoči in sodelovanju z zdravstvenimi kadri in ustanovami. Seveda za tako važne naloge bo moral ljudski odbor zagotoviti tudi primerna financ-na sredstva. Z decentralizacijo zadev borcev NOB in invalidov na obalno po jo zagotovilo bolj poglobljeno in nepCsrtjdntjIo materialno ln «plošno skrb za posameznika. Razen tega bo tudi v prihodnje n,i-loga upravnih tri družbenih organov, da pospešijo reševanje takih zadev in se zagotovijo pogoji za uresničitev njihovih pravic. Za rehabilitncijo invalidnih oseb skrbijo v občini delovne organizacije, v katerih jo do sedaj zaposlenih 360 invalidnih oseb, od skupno 375 invalidov dela in je torej nezaposlenih le 13 invalidov. Iz navedenega Izhaja, da bo imela občina pomembno nalogo skupno z delovnimi organizacijami tako na področju gospodarstva kot tudi družbenih služb, dn zagotovi odpiranje novih delovnih mest oziroma prilagajanje delovnih mest za invalide. Vzgojno-varstvene ustanovo v občini skrbijo za pravilen razvoj otrok in pomagajo družini pri otroškem varstvu. V občini Je do sedaj skupno fi vzgojno-varstvenih ustanov s skupno zmogljivostjo 590 otrok, dejanska zasedba pa znaša 550 otrok. Kapacitete niso popolnoma izkoriščeno zaradi ekonomske nezmotljivosti staršev. V občini namreč Je še 118 otrok, ki jih starši ne morejo dati v varstvo ustanovam zaradi svojih prenizkih osebnih dohodkov. Zato naj bi se takim družinam nudile potrebne finančne olajšave pri vključevanju njihovih otrok v take ustanove. S tem bi' se sicer na eni strani povečali izdatki občine za oskrbo takih otrok, vendar pa je po drugi strani zaradi tega preventivnega ukrepa pričakovati zmanjšan je števila otrok, ki jih je treba oddajati zaradi njihove vzgojne zanemarjenosti in deiikvenco v vzgajališča ali posebne vzgojne ustanove. Zaščita /olrok brez staršev hi otrok nepopolnih družin ter-otrok, katerih staršem so odvzete roditeljske pravice, se izvaja s pc-I močjo skrbniške in rejniške službe ter s posvojitvijo otrok. Pod 'skrbništvom Je sedaj v občini 57 i otrok, v reji 32, posvojenih pa 116. Glavna naloga vseh družbenih organov je, da dobijo takim otrokom primerne skrbnike ln pridobijo nove rejniške "družine. Za izvajanje teh nalog bo morala občina tudi v prihodnje določiti primerno sredstva. Vzgojnih ukrepov zoper mladoletne storiv-ce kaznivih dejanj je bilo do sedaj izrečenih 19; gre v glavnem za premoženjske delikte, telesne poškodbe in kršitve prometne discipline. Taki delikventi se najčešće pojavljajo v nepopolnih in neurejenih družinah, v katerih nI poskrbljeno za primerno vzgojo in varstvo otrok. Zato 'majo občine in posebej krajevne skupnosti pomembne naloge pri prevzgoji takih otrok. Ti6tim občanom, ki n!so sposobni za delo, nimajo pa nobenih sredstev za preživljanje, zagotavlja komilna socialno podporo. V letošnjem letu so znafale stalne socialne podpore v mesečnem povprečju l.l'"i. din vri 1977 uporabnikov, enkratne pomoči so znašale v povprečju 6.924 din za 189 uporabnikov. Novi problemi nastajajo pri ostarelih krnetovav-cih, ki zaradi starosti ne morejo uspešno obdelovati svoje zemlje in jih je potrebno podpirati. Ob- činski ljudski odbor Kranj jc ?* to sprejel odlok o kmečki ren-renta naj bi bila v višini 9.0w Jj 15.000 din za Ust« kmetovavce,^, svojo zemljo prepustijo °_^i Cerkljah. V preostalih dneh j krvi, premislil. To se namreč po-41 (28. in 29. decembra in od 3. do I gosto dogaja, in to zaradi povsem 10. januarja) se bodo zbirali nepomembnih vzrokov, na primer prijavljeni krvodajavci iz ostalih 41) predelov kranjske občine in od- flBPS' 4) hajall v transfuzijsko postajo 0 v Ljubljano. Na občinskem odboru RK so nam povedali, da so s prvim delom akcije, to je s pridobivanjem krvodajnvccv na terenu zadovoljni. Saj SO domala vsi tereni uspeli pridobiti /.a krvedajavstVo Več Prihodnje leto prostori ANJSK1 ki so doslej najbolj ovirali dejavnost SZDL V domu AMD v Podnartu je bila preteklo soboto zvečer redna letna konferenca tamkajšnje krajevne organizacije SZDL. Na konferenci SO elani kritično ocenili delo vseh organizacij no območju Podnarta in okolico. Najbolj živahna razprava je bila glede trgovskega lokala V Podnartu. ki že dlje no ustreza zahtevam potrošnikov. Udeleženci konference so zato izvolili petčlansko komisijo in jo zadolžili, da o zadevi takoj razpravlja z vodstvom trgovskega podjetja, okoliškimi podjetji in z ObLO Radovljica, da bi bil vsaj po desetih letih problem že vendarle rešen. Na konferenci jo bilo precej gona tudi tisti, ki so si želeli prido- vora tudi o ostalih komunalnih probiti kvalifikacijo na delovnem me- bleniih, predvsem pa o vzdrževa- stu v proizvodnji,« Med drugim pa smo v razgovoru tudi zvedeli, da pri zaposlova- ivrotr »«OIZVOD ELANA Pred krhkim v tova<-"' •>•••••*. itapa orodia Flan v BOcuHiab v-delali prvi par plasti'Trh srnuSI [i OlaftMih steklenih vlaken, S tem novim proizvodom so is Elan uvrstil med ostale inozemske proiz-valavce, ki so podobno proizvodnjo smuči že sorc'eli ali pa se odpravljajo na oroizvodnlo. Smuči i* ojačanih steklenih vlaken so Izredno elestične in mnogo dlle lahko ohranilo svoio obliko kot smuči Iz doslej izdelanih materialov. Zato bo tudi tralmost smuči lahko precej daljša od dosedanjih najboljših proizvodov. Res pa je, da so takšno smuči precej drage, predvsem zaradi materiala; njihova cena bo blizu M.0OO dinarjev. Elan bo za letošnjo zimsko sezono izdelal okoli 100 parov omenjenih smuči iz ojačanih steklenih vlaken, ki Jih bo dal v preizkušnjo nju občinskih cest, ki .so bile pretekla leta dokaj dobro vzdrževane, medtem ko letos komunalna uprava Radovljica ni opravila po planu predvidenih del. Člani SZDL so zahtevali, da se moia prvega zbora volivcev, ki bo naslednji ic- $ PRIPRAVE 7j\ DAN JLA - Na Bledu so vsako leto poskrbeli za činv lepšo praznovanje dneva JLA. Zato je razumljivo, da tO tudi letos začeli s pravočasnimi pripravami. V sodelovanju s tamkajšnjimi gospodarskimi organizacijami bodo Blojčnni priredili na večer pred praznikom v kino dvorani slavnostno akademijo, nato pa zabavni večer V »Jelovici*. ft V PERSPEKTIVI GRADNJA NOVEGA HOTELA - Na Bledu so bile dlje razprave zaradi morebitne nadzidave Park hotela. Do zamišljeno gradnje pa po zadnjih zaklju&kih ne bo prišlo. Izkazalo se je namreč, da bi bila takšna gradnja neekonomična. Zato bo tamkajšnji kolektiv za pri- den, udeležiti tudi uslužbenec komunalne uprave, ki naj bi volivcem pojasnil problematiko izvrševanja komunalnih del na območju KO Podnart. Podnartčani, člani SZDL, pa .so z velikim zadovoljstvom sprejeli informacijo, da bo v začetku poletja 1963 s pomočjo Kemične tovarne Podnart dokončno urejen kulturni dom v Podnartu. V katerem bodo lahko tudi .redne kino predstave. Dograditev doma bo velikega pomena Za dejavnost vseh tamkajšnjih krajevnih organizacij. Dosedanja delna neaktivnost je bila prav posledica pomanjkanja primernih prostorov. Delno je sadova sicer že rešena z dograditvijo doma AMD, za kar je dala organizacija SZDL članom AMD na konferenci vse priznanje, v katerem pa je premalo prostora za redno in aktivno delo vseh tamkajšnjih krajevnih organizacij. - C. R. LETNI OBRAČUN ZB PODNART Preteklo soboto popoldne je bil v domu AMD redni letni občni zbor krajevne organizacije ZB. Iz' poročila odbora in razprave lahko povzemamo, da je bila omenjena organizacija v preteklem delovnem obdobju dokaj aktivna. Člani organizacije so med drugim postavili na Cešniicl in Ovsišah spominski obeležji padlim borcem v NOB. razen tega pa so ob vseh večjih praznikih poskrbeli ta okrasitev grobov in komemoracije. Organizacija pa jc t veliko prizadevnostjo reševala tudi vse tekoče zadeve in svojim članom mnogokrat pomagala y raznimi nasveti. Udeleženci občnega zbora so v razpravi predvsem govorili o položaj'! borcev, ki se ukvarjajo sedaj g kmetijstvom. Ugotavljali so, da niso enakopravni s tistimi borci, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah. Razlike so glede ugodnosti, čeprav bi ne smele biti. Zato so na občnem zboru sklenili, da bođo zadevo predložili v razpravo višjemu forumu, ki bi vsekakor moral zadevo urediti tako, da bi imeli v prihodnje tudi bor- hodnjo letno sezono le preuredil ei, ki so ostali na kmetijah cna- nckatere te prostore v Park najbolj" zatoter«siranim"lrupeem in hotelu, v bližnji perspektivi pa se članom slovensko reprezentance, bo lotil gradnje novega hotela. ke ugodnosti, kot borci, ki so redno zaposleni v industriji ali ustanovah. — R. Anketa o delovnem nč'nkn invalidov v tovarni »Iskra« Invalidi več kot enakovredni zdravim Sele odkar so se pričeli na širših osnovah izvajati principi rehabilitacije in jc tudi pri nas Večje število delovnih Invalidov poklicno usposobljenih do take mere, da so se lahko vrnili v proizvodnjo, Jc postalo aktualno vprašanje njihovega zaposlovanja na ustreznih delovnih mestih. Takih izkušenj jc bilo pri nas bore malo, vsekakor premalo, da bi lahko omajale predsodke, ki so vladali znotraj naših kolektivov in gospodarskih organizacij, kjer Je prevladovalo prepričanje, da so invalidi dela zanje breme in da je njihovo ponovno zaposlovanje sicer socialna ODVtza, vendar ovira proizvodnje. Čeprav so Izkušnje industrijsko visoko razvitih držav ** ugotovile, da pravilno rehabilitirani invalidi na ustreznih delovnih mestih ne le dosegajo, marveč celo presegajo delovne učinke zdravih — je zastarela miselnost v nekaterih gospodarskih organizacijah pri nas dokaj uporno nasprotovala novim izkušnjam, predvsem pa novim zahtevam in potrebam časa. Vse kaže, da je bilo treba čakati vse dotlej, da so postali vidni uspehi rehabilitacije in je domača praksa utemeljila upravičenost naporov, ki so bili vanjo Vloženi. Prikaz takega dela imamo danes v rokah. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju je s po- no sliko, v kakšnem položaju je delovni invalid v podjetju in ali je invalid dela resnično v breme gospodarski organizaciji ali ne. Široko zastavljena in temeljito premišljena anketa naj bi prikazala ln ugotovila delovni učinek invalidov in zdravih, izražen V normah in premijskih osnovah. Najvažnejši rezultat analize je bil naslednji: invalidi dosegajo povprečno normo 140 odslot., zdravi pa 148 odstol. Tisti, ki delajo pO času, izkazujejo podoben rezultat. Ta minimalna razlika v korist zdravih pa se pri upoštevanju nadaljnjih pogojev, ki vplivajo na delovni učinek (spol, starost, od- močjo godalne službe v tovarni I dalJenost od delovnega mesu, »Iskra* prvi za če! t reševanjem način prihoda na delo itd.), I« nt* \l£tm tor« ImnAmA mmum enem letu: Število zaposlenih) pri mer Ugotovila, da eo invalidi v odnosu do dela bolj disciplinirani in zdravi, in Če izvzamemo izostanke invalidov zaradi lastne diagnoze, vidimo, da je število njihovih izostankov za 8 odst. manjše kot pri zdravih. Indeks frekvence (število bolniških dni v enem letu: število zaposlenih) pri odračunanem bolovanju zaradi lastne diagnoze da število, ki je nižje od tovarniškega povprečja. Prj vsem tem moramo pomisliti, d« medicinska rehabilitacija — vsaj v prvih letih — ni bila pri vseh invalidih do kraja izpeljana in da pogosto tudi izbira delovnega mesta ni bila rezultat temeljitega testiranja fizičnih sil in duševnih sposobnosti invalidov. Kljub temu je analiza pokazala, da so invalidi v tovarni »Iskro«, ki je doslej pokazala največje razumevanje za zaposlovanje invalidov dela pri nas, po delovnem učinku enakovredni zdravim. Se ved. Anketa Jo odkrila, da d Ose-sa i/% «taJAvmJ invalidi vaiDodani na ustreznih delovnih mestih, ki so jim bile priznane pravice po načelih zakona o invaMskom zavarovanju, boljši povprečni delovni učinek kot zdravi ali drugače prizadeti člani kolektiva. Mimo omenjenih ugotovitev Je anket« pokazala tudi. vrsto pomanjkljivost!, ki jih moramo odpraviti prav V zSidJlJi fazi profoslo-na-lne rehabilitacije, to je pri zaposlovanju invalidnih oseb, prav tako pa tudi na pronckaterih mestih izpopolniti medicinsko, poklicno in socialno delo v času usposabljanja inval'dne osebe. Publikacija o tej problematiki, ki »O jo pripravili avtorji Ivo Majdič, Franc Božič, Lado Ločni-škar in dr. Slobodan Orobelnik in ki je prvi tak prispevek, v naši rehabilitacijski literaturi, zasluži vso pozornost in temeljit študij. Vsekakor naj bi bila uvod v nadaljnje delo na tem temeljnem področju naše rehabilitacijske službe. orel. dr. BOGDAN BRECELI zaradi slabega vremena. Ker pa so prebivavci že pri zbiranju prijav pokazali toliko razumevanja, smemo z veliko gotovostjo pričakovati popoln odziv tudi pri oddaji krvi. Zbiranje prijav je bilo doslej najuspešnejše na terenu Primsko-vo, kjer so zbrali za 106 odstotkov več prijav, kot je bilo za njihovo območje določeno, v Voklem so presegli plan za 75 odstotkov, na Planin za 49, na Gorenji savi in v Orchku za 17 odstotkov, v Voglah za 11 odstotkov itd. Akcija se še nadaljuje. Plan za kranjsko občino predvideva 1700 krvo-dajavcev. Prav posebno pohvalo vsekakor zasluži kranjski dijaški dom. Izmed 121 mladincev, ki so stari 18 ali več let. se jih je za oddajo krvi prijavilo kar 85. Gotovo je, da imajo za to največ zaslug vzgojitelji in vodstvo doma, ki so znali pri mladini vzbuditi zanimanje In razumevanje za krvodajavstvo. Precej upanja je, da bo letošnja krvodajavska akcija uspela Dobršen del vzrokov za to moramo iskati v novi organizac; :ski obliki priprav, ki jo je uporabil občinski odbor RK skupaj s krajevnimi odbori RK pri zbiranju krvoda-javcev. Prvič so pri akciji skupaj z organizacijo RK sodelovale tudi ostale organizacije, in to tako v občinskem kot tudi v krajevnem merilu. Uspeh ni izostal, posebno v tistih krajih, kjer so krajevne organizacije močno in de' lavne. Temu je sledila druga novost. Medtem ko so bile krvoda-javske akcije doslej usmerjene v podjetja, kar je tudi najlažje, so letos to obliko opustili. Prijave eo zbirali na terenu in prijavljence tako razporedili, da bo problem izostanka z dela v podjetjih — kolikor je le mogoče — majhen. To, da so bodo krvodajavci območja kranjske občine, razen iz Cerkelj, peljali na oddajo krvi v Ljubljano, eo narekovale dosedanjo Izkušnje. Z ureditvijo začasne transfuzijsko postaje so1 namreč precejšnje težave, stroški pa višji kot ob prevozu v Ljubljano. - M. S. GRADBENA DELA SO V GLAVNEM ŽE ZAKLJUČENA Tako kot stolpnica pritegne pozornost marsikaterega Kranjčani* tudi gradnja Narodno banke, nasproti delavskega doma. Projektant te stavbe jc ing. arh. Ravni kar. Gradbena dela na tem v° slopju so v grobem že zaključena, v teku pa so razna obrtniška dela in montaža dvigala. V pritličju banke bo likvidatura, med* tem ko bodo v vseh ostalih nadstropjih pisarniški prostori. stitor jo Narodna banka. Doslo.i so potrošili okrog 140 milijonov, do otvoritve poslopja, za kater" računajo, da bo ob koncu meseca aprila ali pa v pričetku fflaja prihodnjega leta. pa jih bodo porabili še okrog 40. FAZANE IN JEREBICE SKUŠAJO ZAŠČITITI Nenadni prodor hladnega zrak«, ki je zajel naše kraje, jo. tucj med gorenjskimi lovci povzroči precejšnje iltrIM. Nenadna enez-na Odeja je med fazani in i&T bicnmi povzročila pravo zme*V pa ne zaradi mraza, pač pa radi nepripravljenosti divjadi n zimo. Fazani in jerebice so ta» prepuščeni sami BoM in zato si vilne roparice neusmiljeno darijo 2e med tako redkimi P** stavnlki naše poljske pernate cu jadi. Da bi preprečili so vej škodo, so lovske družine iz llee Kranja pričele z akcijo » ** ščito fazanov in jerebic. BREDltf 11 aeeenmrl 1ŠW 5 mali oglasi • mali oglasi •i« am Prodam 2 prašiča po 130 kg težka. Sp. Brniki 22 4951 Prodam prašiča 130 kg težkega. Sp. Brniki 26 4952 Prodam 8 tednov staro prašičke. Vovpolje 16, Cerklje 4953 Kravo, 5 let staro, ki bo konec decembra teletila, ugodno pro-4am. Pelko, Moste 43, Žirovnica 4954 Prodam i prašiča za zakol. Vog-Ije 50, Šenčur 4955 Ugodno prodam lep zapravljiv -tek, kompletno konjsko vprego in Vprežni voz. Mrak, Voščo I, Radovljica 1956 Prodam ročne tovorne sank". Pavel Cerne, Kranj, Tomšičeva 20 4957 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Olševek 52, Preddvor*493R Prodam prašiča za zakol. Suha 31 4959 Prodam 150 kg zimskih jabolk. Jenko, Zg. Brniki 59, Cerklje' 4960 Prodam konja. Kranj, Jezerska c. 92 1961 Prodam raztegljiv kavč s fotelji, etomano in posteljo z nočno omarico. Kranj, Pot na kolodvor 1 4902 Prodam polovico hiše z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4963 Prodam 12 tednov brejo svinjo, ttrboje 23 4964 Ugodno prodam kuhinjsko omaro (kredenco). Ogled dnevno od 15.00 do 17.00 ure v stanovanju pokojninski zavod Kranj, Koroška cesta 16/1 4965 Zelo ugodno prodam nekaj gozda. Andrej Franko, Sk. Loka, Poljanska 11 4966 Preklicujem številko odločbe 529 fa razrez lesa in številko potrdila 01272. Ivan Blaž 4969 S prašičkov, težkih po ca 300 k c Kamenjam za pitanega ali prodam. Podbrezje 101 4970 Komisija za nastavitev delavcev pri trgovskem podjetju »Sadje-zelenjava« Ljubljana, Obrat »AGRARIA« Kranj, razpisuje prosto delovno mesto SALDOKONTISTA(ke) Vloge z navedenim dosedanjim službovanjem sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk, ki je bilo dne 10. decembra v Beogradu Srečke so zadele končnicami dobitek din 10 2.000 30 800 70 600 14490 100.000 90200 40.000 534490 400.000 21 800 31 800 71 1.000 81 1.000 1181 21.000 25841 40.000 36841 60.000 71591 60.000 72 1.000 17102 60.000 58422 60.000 (52892 60.000 i i 1422 40.000 M16S 40.000 369142 l.OOn.OOO 374412 600.000 3 400 16303 611.400 94 800 22174 40.000 32724 10.000 66184 40.000 100371 ."..000.000 574574 100.0011 5 KM) 72475 80.400 26 600 0Q% 20.00(1 768 10.000 14118 80.000 35208 «0.(MJ() 316326 400.600 97 600 967 8.000 34377 80.000 5|t77 80.000 068477 2,000.000 81947 40.001) 97327 80.000 08 800 78 600 698 4.000 06488 40.000 13048 80.000 13048 80.000 36898 40.000 54198 60.000 56568 80.000 75878 200.600 76748 80.000 87138 60.000 9923« 80.000 59 600 779 4.000 04149 100.000 18389 60.000 486629 400.000 568879 600.000 kupim Kupim smuči srednje velikosti. Naslov v oglasnem oddelku 4967 Kupim posnemalnik. Franc Go-gala, Dvorska vas 7, Begunje 4968 ŠPORT . ŠPORT . ŠPO objave Republiška judo liga Sporočamo, da je umri naš dolgoletni zvesti sodelavec Franc Kmet Ohranili bomo hvaležen spomin na zaslužnega sodelavca in tovariša! V zadnji dom na pokopališče v Predoslje ga bomo spremili v četrtek, 13. dec. 1962 ob 9. uri. Britof, dne 11. decembra 1962 Kolektiv ŽAGE BRITOF BAZPIB »IzOUrkS« Ljubljana - Moste, obrat mineralnih vlaken na Jesenicah - razpisuje prosto delovno mesto - obratovodje pri izdelavi mineralnih vlaken. Pogoj: visoko kvalificiran delavec — ključavničar — s prakso na vodilnih mestih v proizvodnji. Plamen« ali osebne ponudbe sprejemi vodstvo obrata »Izolir-ka«, Jesenice, Prešernova cesta. kino SREOA - 12. decembra Center ~ ameriški barvni film zakon prerije ob 16. in 18. uri, nemški fiilm strelec v zelenem ob 20. uri STOR2IC - amer. barvni film zakon prerije ob 10. in 20. uri, nemški film strelec v zelenem ob 16. uri, švedski film ME1N kampf ob 18. Url svoboda - Mmikl barvni film zadnji akord ob 18. in 20. uri ČETRTEK - 13. decembra center - ameriški barvni w film dvorni norec ob 16. in 18. uri, renski barvni film zadnji akord ob 20. uri ' STORZlC - ameriški barvni W film DVORNI norec ob 10. iai 20. uri, nemški film streLEC V ZELENEM ob 16. uri, švedski film MEIN kampf ob 18. uri PETEK - 14. decembra CENTER - italijanski barv. cs fi!lm TEROR BARBAROV ob .16. in 18. url, nemški barvni film ZADNJI AKORD ob 20. uri STORZlC - Italijanski barvni CS film TEROR barbarov ob 10. in 20„uri, nemški film streLEC V zelenem ob 16. in 18. uri Prva zmaga državnih prvakov Triglav : Alpina 16:8 v nedeljo- so se kranjski judo-isti v borbi za točke v slovenski judo ligi pomerili z- moštvom Al-pinc iz Zirov. Čeprav je bila Alpina oslabljena, je v dvoboju izvlekla kar osem točk. Ker sta moštvu manjkala borca v težki kategoriji, yta Stare in Bavec gledala borbe s sedežev'za .gledavec. v lahki kategoriji so bili dvoboji neodločeni, lo Banu je uspelo osvojiti obe točki. v srednji kategoriji so bile borbe spet izenačeni požrtvovalnemu Hostniku jc Stanovnik celo odvzel zmago. Kučini je uspel zelo lep met, bil pa je premalo pazljiv, da bi prednost obdržal do konca. Najboljša v ekipi Triglava, ki je letos osvojila naslov državnega prvaka, sta bila Kučina in Ban. REZULTATI - lahka: HusiO : Albreht 1:1, Ban : Pceelin 2:0, Husičv: Peeelin 1:1, Ban : Albreht 1:1, srednja: Kučina : Stanovnik 1:1. Hostnik : Vehar 1:1, Ilostnik : Stanovnik 0:2, Kučina : Vehar 1:1, težka: Bavcc - 4:0 in Stare 4:0. - Favči<; Skupščina SD ..Bralstvo eiinslvo" v prostorih doma jla v Kranju jc bila v nedeljo letna skupščina strelske družine »Bratstvo-edinstvo-'. Iz obširnega poročila predsednika jc bilo razvidno, da je družina v letošnjem letu dosegla lepe uspehe - tako v tekmovalnem kot t odi efganlzaclt-sfcem po«d<*đu. R-.zv;-v?cljivo je zlasti veliko število članstva, saj je v družino vključenih več kot 160 članov, ki s« se dokaj uspešno udeleževali vseh tekmovanj. Ker ijc jc družina združila z bivšo strelsko enoto jla, pričakujejo, da se bo vanjo vključilo še nekaj rezervnih oficirjev. Pojavlja se le i Radovljica i 12. decembra slovanski film 17.30 in 20. uri. i dolžine filma zvišane. — francosko-j ugo-NE UBIJAJ ob - Zaradi izredne cene vstopnicam Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat Jezersko bo zaradi ukinitve prevozov z režijskimi vozniki naredilo dno 15.12. 62 razprodajo konjskp opreme in vozov. Z razprodajo sc bo pričelo ob 8. uri v skladišču obrala na Fužinah. 17. decembra, Smučarski klub Triglav prireja v ponedeljek, od 10. do 16. ure v izhodnem hodniku kina Center SMUČARSKI SEJEM Sejem je namenjen razprodaji rabljene smučarsko opreme, Id jo imajo posamezniki in jc ne uporabljajo (smuči, palice, čevlji itd.). Vabimo vas, da se sejma udeležite kot kupci, prodajavci ali pa, če želite menjati svojo opremo za ustreznejšo. problem denarja, kar pa je vodstveni odbor zasilno rešil tako. da so člapi sami izdelali prenosno strelišče," ki je vredno okrog 100.000 dinarjev. To daje možnost strelskega delovanja tudi nečlanom, ki za streljanje plačajo le majhno odškodnino. SD -Bratstvo - edinstvo« jc ena najmočnejših enot na Gorenjskem, kar je poudaril tudi zastopnik okrajnega strelskega odbora. - Na skupi čini so med drugim sklenili, da bodo prihodnje leto razvili družinski prapor in da bodo zgradili še ono prenosno strelišče. V zelo živahni razpravi so sprejeli še mnogo drugih zaključkov, ki bodo teriali prizadevanja v.st h članov. - P. P. f. Zlate plakete najprizadev- nejšim Strokovni odbor za splošno telesno vzgojo prj. okrajni zvezi za telesno kulturo Kranj je preteklo soboto podelil v domu Partizana v Stražišču v Kranju zlate plaketo, ki jih je dala zveza Partizana Jugoslavije vsem tistim delavcem v društvih Partizana, ki so aktivni delavci v zadnjih 15 letih. Ob takšnem pogoju se je v telovadnici zbralo kar 22 odlikovanccv z Gorenjske, med katerimi pa so nekateri že 30 in več let aktivni te-lesnovzgojni delavci. Med odlikovana so bili: Domine Bizjak, Ančka Ažman — Vrevc, Mirko Petae, Bernard Svetlin, Albin Završnik, Lovro Zemva, Franc Konic, Zora Konic, Milka Demšar, Srečko Skrt, Franc Oman, Stane Prešeren, Mirni Balderman, Urh Kalan, Franc Pristave, Anton Antonič, Ančka Stojan, Anton Svetlin, Me-t<»d Balderman, Vinko Kovačič, Andrej Balderman in Jožo Bošter. Hočete videti Matterhorn? V letošnjem »avgustu se je s švicarske strani povzpela na Matterhorn osemčlanska odprava kranjskih gorskih resevavcev pod vodstvom alpinista Emila Herleoa. Naši alpinisti SO brez vodnikov prišli na ta težko dostopen vrb v \ liku 4.478 metrov. Vzpon in po-vratek je trajal 12 .ur. Naši alpinisti pa «o bili ob tem pecebno nagrajeni od tamkajšnjo prirode - bil je izredno lep dan. Izkušeni gorniki iz. tamkajšnjih krajev eo trdili, da že 50 let ni bilo tako ugodnega vremena. Čeprav jo bilo na vrhu 10 stopinj pod ničlo, so vendar ob popolnem brezvp« trju presrečni s pogledi uživali nepopisno lepoto okoliških gorskih orjakov. Da bi lepoto tistih srečnih trt jnutkov z vrha te goro vsaj delno prikazali širšemu krog\i ljubiteljev gora in prirodo sploh, je Planinsko društvo v Kranju organiziralo posebno predavanje o tem vzponu. Predavanje bo danes, v Sredo, 12. decembra, ob 19. uri V dvorani OLO v Kranju. 200 barvnih diapozitivov bo tolmačil al* pinist Roman Herlec. — J. S. Presenečenja že v začetka Smučarski Kranj klub Triglav Preteklo soboto je bil končan poliinalni turnir za prvenstvo Kranja. V zadnjih kolih ni prišlo do nobenih presenečenj, tako da so prva mesta osvojili igravci, ki so že pred začetkom turnirja veljali za favorite. Končni vrstni red: Bertoncelj 12,5, Berčič 11,5. Djordjcvič\ 11, Skrab 9,3, Kodek in Prelovšek 9, Murovec 8,5. Ka-jič in Krek 8, Možina 7,5, Mali in Seliškar 5,5, Božič, Udir in Ogrizek 4,5 fer'Debeljak 1 točko. Prvi trije so osvojili drugo kategorijo in s tem tudi pravico sodelovanja na finalnem turnirju za prvenstvo Kranja. Finalni turnir pa se Je že pričel pretekli ponedeljek, udeležuje pa se ga 14 trenutno najmočnejših kranjskih šahistov, med katerimi 6o štirje prvokate-gorniki (Braniselj, Bukova:*, Mis- jak in Pogačnik) ter 10 drugokn-tegornikov (Berčič, Bertoncelj, Čopič, Drcv, Djordjcvič, Fajon, Koren, Longcr, Podgornik ln Zbili). 2o v prvem kolu je prišlo do večjega presenečenja — Djor-djević in Koren sta premagala favorizirana Bukovca in Longerja. Ostale partije so so končalo 6 pričakovanimi izidi. Odložena je bila lo partija Podgornik — Braniselj, ker jo Braniselj službeno še od-. Rt/ultati 1. kola: Podgornik — Braniselj odloženo, Berčič — Fajon 0:1, Djordjevič — Bnkovac 1:0, Čopič—Bertoncelj remi. Zbilj-Pogačnik remi, Longer — Koren 0:1 in Drev - Misjak 0:1. - Redna kola za šahovsko prvenstvo Kranja so v novih klubskih prostorih vsak ponedeljek in četrtek s pričet kom ob 17. uri. RlmTTflsl ale r a » ni ne mmmmmmmmmmmmm& »Kam, gospoda?« je vprašal mlad Saksoneo ob zapornici. »V zahodni Berlin,« je rekel Brummer. (Kako naj bi se peljala *e do Hermsdorfskcga križa Dn tam obrnila. Potovati je bilo treba do Berlina.) -Prva baraka,« je rekel policist. Desno od ceste j igrali skat. Tenor prek zvočnika je prepe-v*l: »...ne potrebu'em milijonov...* Cesta, ki je vodila proti avtomobilski cesti, j« bila prav tako ■^ba kot ona na zahodu, hiše prav tako skrivencene in ljudje na »oljih ubogi. Potem sva se zapeljala na avtomobilsko cesto. Peljala je visoko nad Eisenachom in bila deloma porušena. Večkrat sva videla napise »OBVOZ« ... Iz dimnikov v Eisenachu se Je kadilo. Okna so 6e lesketala v SOncU, ki je zdaj viselo na zahodu. Na hribih za mestom so se belile skale nad temnim gOZdOTn in marsikje so stali na vrhovih gradovi. Cer pol ure jo bila cesta spet dobra. Po mogočni visoki planoti je vodila naravnost proli vzhodu. Srečevala SVS. le dolge koloni; sovjetskih vojaških vozil. Bili so triki tank;, odprti dvoinpoltonski ovornjakl in džipi. Na tovornjakih so sedeli številni ruski vojaki v uniformah grah as to barve, v džipih častniki K rdeče obši tirni čepicami 'n iz stolpičev so gledali vojaki z usnjenimi čeladami in Slušalkami na ušesih. Kolone so se kotalile pro«i zahodu. Spet sem začel preštevati tanke in Julius Brummer je porinil roko skozi okno. Nekaj vojakov s tovornjakov mu je odmahalo. »Tudi tukaj imajo najbrž manevre,« »Da, gospod Brummer.■< Sreča vala sva vedno več tankov in tovornjakov z vojaki in na hribih 60 stali gradovi. Nekateri so bil črni. in okajeni, drugi spet rdeči in očitno obljudeni. »Lepa kopica tankov je na potovanju! Človek božji, upam, da vojna ne bo izbruhnila, preden prideva v Berlin. To bi bilo smešno, kaj, Holden. hahaha!« Gotha, Erfurt. VVeimar. Jena. Sonce, je postalo rdeče. Okolica je nenehno spreminjala barvo. Ob 16.45 sva pripeljala .-do Hermsdorfskcga križa. Pod sivimi oboki cestnega križišča sem zagledal kopico ljudi. Policisti so usmerjal, promet. Na travniku je stal rešilni avtomobil... Policist naju je zaustavil. Vljudno jo dejal: »Napraviti morate ovinek prek gostišča HO. gospod.« »Cemu?« je vprašal Julius Brummer. »Nesreča,- je relcel policist. »Prod pol ure Osebni avtomobil je povozil nekega moškega. Voznik- je zbežal.« Julius Brummer je po^ivel v obraz. Policist je dejal: -Takoj je b!I mrtev. Smešna zgodba. Dejal bi, da gre za sumljivo reč .« »Zakaj?« sem vprašal. »Posluiaj no. prijateljček! Možakar stoji na cestnem robu. Ob jasnem dnevu. Zapeljejo vanj pa odleti dvajset metrov po zraku. Prasec za krmilom sploh ne obstane. Kaj bi rekel k tej stvari?« »Mar je znano, kdo je ponesrečenec?« »Nobenih papirjev ni imel pri sebi. Starejši človek. S črnim gumijastim plalčem. v tej vročini! Bedasto kaj?« Za nama so stali drugi avtomobili. Glasno so trobili. Policist JO pomahal, naj odpeljemo dalje. Ko se je avtomobil premaknil, sem opazil, da je Julius Brummer odrevenel. Iztegnil je noge in stiskal roke na sedežu. V obraz je bil bled, ustnice so mu drhtele. Izjecljal je: ►»•Dalje...« Odpeljal, sem z avtomobilske ceste in obstal na velikem prostom pred gostiščem, postavljenim še v času "tretjega raj ha v značilnem slogu. Povsod Okenski nadzidki, velikanske kocke in stebri. Julius Brummer se ni zganil. V obraz jc bil moder, usta so bila odprta, jezik mlahav. Odpel sem mu srajco in videl, da nosi tenko. Zl«tO verižico. Na njej je visela zlata tablica, velika kot kovane za pet. mark. Prebral, sem vrezane besede: IMAM HUD SRČNI NAPAD. PROSIM, SEZITE V DESNI 2EP SUKNJICA IN MI DENITE V USTA ENO OD KAPSUL, KI JIH BOSTE NAŠLI. HVALA. JULIUS BRUMMER V desnem žepu Brummerjcvega suknjiča sem našel škatlico. Vzel sem mehko, prozorno kapsulo z rdečo tekočino in jo del v Brummerjeva usta. Polom sem mit stisnil čeljusti. Rahel ?um Je izdal, da se je kapsula odprla. Počakal sem minuto, Spet je začel dihati, modrina je Izginjala z obraza, odprl je oči. »Kaj naj storim?« »Vse je v redu. Tako se mi zgodi večkrat« Sramežljivo 6i je zapel srajco. »Zdaj vsaj veste, kaj je treba storiti - v prihodnosti. Nekaj minul moram počivat Pojdite tja, kjer 80 je pripetila nesreča. Poskušajte p»izvedet i, kaj se je /.podilo z aktovko, ki jo Je nosil mrtvec. Zamo je hudo pomembna. Za vsako ceno moram izvedeti, kje Je aktovka!« . »Da, gospod Brummer.« Izstooil sem in odšel proti cesti. Se vedno je bilo dovolj radovednežev. Mrtvec in rešilni avtomobil sta izginila,' toda policisti so hodili naokrog pa fotografirali krvavo lužo na cestišču, zeleno progo in sledov«. W& F..* >3i ' KNJIGARNA - RAZPRODAJA«. Vesel sem bil, ker sem se pred praznovanjem dedka Mraza znašel pred takšnim reklamnim napisom v ftkofji Lo-ki. Nič nisem premišljeval in sem vstopil. Presenečenje! Prav gotovo večje, kot če bi slišali novico, da so v Ženevi »velikani« sklenili, da jo konec oboroževanja. V »knjigarni« je bilo samo toliko knjig, blokov in drugega papirja, kolikor jc potrebno za naše vsakdanjo trgovsko poslovanje. Tam, kjer je bil napis »KNJIGARNA«, so namreč prodajali konfekcijske izdelke! Torej: potrošniki so zaradi trgovine, trgovina zaradi proizvajavcev in tem res ni potrebna prava rekla-jma* saj jim gre že tako »preveč dobro«. Na Jesenicah sem pred lepo in moderno prodajalno opazil na črni tabli z belo barvo in velikimi Črkami opozorilo: urozdje, bana-ne* limone... Precej poslastic je bilo še napisanih, vendar vse brez cene. Kupci so hodili drug za drugim v trgovino in se hitro vračali praznih rok. Morda so bili le slabe volje, ker so zvedeli za cene. Precej so bilo visoke in morda jih prav zaradi tega niso napisali tudi na opozorilno tablo. Intervju: gj Kakšen imate promet? Sam sem se prepričal. Obisk v prodajalni je nenavadno velik. «j In blagovni promet? Precej več je Ustih, ki sprašujejo, kot pa kupujejo. Torej precej nepotrebnega izgubljanja časa In številnih odgovorov prodajavk samo zaradi tega, ker cene niso na vidnem mestu. Sramežljiva reklama Trgovci se „bojijo" reklame - Slabe barve so krive - Prvi na cilju gostinci pred trgovci in tovarnami -Slaba reklama za proizvajavce barv Toda do sem še vse nekako gre, saj smo ee tega že privadili. Verjetno je bolj nerodno takrat, če reklamnih napisov sploh ni ali pa so takšni, da bi bilo bolje, če bi jih sploh ne bilo. KLAVRNA REKLAMA Cjnca Marinca...« so samo še pritajeno zveneli akordi popevke in oglasil se je napovedovavec: »Vaša reklama je slaba. Barve so na soncu obledele. Ce nočete več neprijetnosti, uporabljajte za vaše reklamne napise našo barve in lake. Tovarna barv in lakov...« Oglas v časopisu: Poceni, hitro in kvalitetno vam izdelamo re- že napačno sliko. Tega ne bi smelo biti! Da se ne bi kdo obregnil, bom začel kar doma. Kje je podjetje ma, kot pravimo.' In reklamni napisi? Zvečer se svetita le napisa »ISKRA« in »TISKANINA« (ne Tekstilindus!), potem pa kot Vsak komentar ie odveč! — Toda res je: KNJIGARNA V SKOFJT LOKI IMA VELIKO IZBIRO SODOBNE MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE * * klamne napise — Crkoslikarstvo in pleskarstvo. Ali že imate neonski, reMamni napis, ki je trajen?^Preskr|bite si ga' v niašem podjetju! In uspeh vseh oglasov? Nekateri so brez reklam, i kot da ne vedo, da > jih kdo "izdeluje in da so potrebne. (Drugu jih|imajo, ■ vendar napisov . skoraj nia moč - razbrati. Pri. neonskih napisih,f ki;■ so«zelo redki,v pa.se. sveti' le \ vsaka, druga črka\in| spominjam >■ se, ko-.je bil na&primer, nekoč • na , kranjskem hotelu Evropa samo še napis »TEJiE^^HO'- TELE - VROPA). ZANIMIVA t TEKMA Kranjski okraj1 $ bomo kmalu I »pokopali«, •• toda * Gorenjska bo * ostala.» Ostala bo torej dežela^« ki'* je,-.' med industrijsko močno.razvitimi].predeli in ki ima gilede'turizma najlepše perspektive. Tu jih'gostov je že sedaj mnogo med nami, vendar pa jim ne znamo pokazati, kaj • imamo in kje laihko kaj dobijo. Vsaj za nekaj dobrih reklam so doslej poskrbeli gostinci, zelo redke izjeme so trgovci, še bolj pa proizva-javci. In zaključek takšne ugotovitve naj bi lahko bil, da se trgovci in gostinci .bojijo prodajali tisto, kar delajo po tovarnah. Zadeva pa prav gotovo ni takšna, čeprav v nekaterih primerih vendarle drži, zato bi morala v tem smislu biti tudi reklama Lep in vpadljiv napis je prav gotovo ogledalo, ki lahko marsikaj pove, slab in zanemarjen napis pa je lahko večkrat ogledalo, ki poka- Edini reklamni napis, ki ga ima trgovina z mešanim blagom v Kranju pod Jelenovim klancem. Kako naj potrošnik zaupa postrežbi trg. podjetja »POSTREŽBA«? Takole pa se lahko KLAVNICA spremeni v KAVICO »Gorenjski tisk«? Verjetno v Kranju. Toda kje? Nikjer nobenega napisa, nobeno reklame, čeprav vem, da lahko tiskarno vse, kar si kdo zaželi. »Gorenjski tisk« ima tudi na Jesenicah svoj obrat, vendar je tudi ta brez reklamnega napisa! In ker sem že na Jesenicah, naj omenim tamkajšnjo Železarno. Edina sreča, da ima toliko dimnikov, dima in da j celoten objekt že sam lahko pove, da gre za železarno. Sicer pa... V 'Kranju je industrija do- da ni nobene druge tovarne. Podobno je z vsemi' ostalim i podjetji na Gorenjskem. OD KRANJSKE GORE DO ŠKOFJE LOKE *i fotoreporterjem sva pred dnevi obšla vsa večja središča Gorenjske in ugotovila: Za REKLAMO SO DOSLEJ NAJBOLJE POSKRBELI NA BLEDU. Zanemarjenih napisov Skrb za lepo reklamo ni nikdar odveč. Sredstva vložena za te name« ne pa prav gotovo kmalu dajo tudi pričakovan gospodarski uspeh ni. Sosednja Radovljica pa je, kot bi bila sprta z reklamo. Niti enega napisa ni, ki bi bil lahko za vzor! V vseh ostalih večjih središčih je velika izbira za ocenjevanje, seveda pa bi bilo glede reklam v rcdovainiei več slabih kot odličnih ocen. Nekateri pa bi ostali na žalost brez ocene, ker sploh nimajo reklamnih napisov! NI POTREBNO ALI MALOMARNOST Interes vseh gospodanskih organizacij je prav gotovo, da 'bi imele čimveč dejanskega prometa, ne le odgovorov na povpraševanje. In ker je takšna ugo- tovitev točna, je razumljivo, da je potrebna reklama. Seveda dobra in tudi za oko lopa reklama. Te pa doslej skoraj ni in to je prav gotovo posledica malomarnosti. Ce lahko sami sebe hvalimo, da dobro delamo, naj ima tudi naša reklama temu primerno podobo. Reklamni napisi naj bodo res ogledalo našega dela. Dokler pa bodo napisi takšni, kot ga ima kranjska KLAVNICA, od katerega jo ostala samo šo KAVICA, kupec res ne more vedeti, kam naj gre in kje lahko kaj kupi. - BOGDAN FAJON Prodajalne na Bledu, ko se spusti noč Zunanjost skrbno urejene trgovine v Lescah, v katero tudi potrošniki z veseljem zaidejo Za vsako ceno res ni treba iskat novih reklamnih oblik. SLOVfeN*' JA OTVA prav gotovo ne Pome" tisto, kar bi moral povedati re klamni napis Brez pretiravanja — Radovljičanl so sprti z reklamnimi napisi. Celo najlepše urejena prodajalna trgovskega podjetja Zeleznina se ponaša s takšnim napisom Obiščite novoletni sejem, ki bo od 22.-29. XII. v prostorih delavskega doma v Kranju