Na svítlobo dane « l-i^fi • ř kmetijske družbe. Tečaj \T. srédo 17. Svečana. 1847. List od lipo starčik lep sedí, V f z oci Dovoljnost sije mu Z naravo blago se raduje Prihod spomladi z njo praznuje i i Starèife posvetwlni. n Kakó se starcik veselis. Na pragu grôba tik stojíš? 11 11 roso W — - Potil bom revež merzlo Ko dozorim za smertno koso i li „Sim hodil zmirej srednjo pót; ,,Kar zlaťmu zdravju je nasprót, Sim varoval se, ino zlasti: „Sovraštva, jeze hudili strasti." VeseVmu star čiku nasprot Na klop se vsede nek' gospod, Se mlád — alj kot de b' bil v oblasti Postaral se hudobnih strasti. Odgovori mu: „Ravno zdàj Vesel zares sim bolj, ko kdaj „Ker blizo je presrečna doba, „De v kraj přišel bom unstran grôba. i u „Takó do zdaj sim živel zdrav, li Slo opr li Vest nu # V prav v me za nic ne pece; a Takó gospodu starcik Posvetnim rajem le odpèrt, Ga ne raduje božji vert, Narava lepa, prerojena; — Krog sebe gleda brez namena. Po tem ga pros', naj mu pové Kak se , kak ne živeti smé i De, kot on, se vesél ohrani i In lice , cêlo gubam vbrani Zdaj bli cerkvi pozvoni Nedelj Čast i Se vzdigne starcik praznovati, i z ah val Bog dati Al vèrlo starčika sercé Nakviško v mili pesmi gré Ki polna božjiga je diiha In z sanj zbudí tud posvetúha. i i S délai, ko bil še mlad In de lam zdaj, ko star sim, rad ,Jedila proste le sim vžival, „Na kmetih svoje dni prebival." Pušobnik pa je ginjen vès 7 In rano vdarjeno svoj kès en s palco v pásek piše zgubJjene milo zdiše! Emanvel Tomšič. Bratovsnja sv. Fionjana kig 485 tedaj 204 veo od lan V«/ 'I* Tudi je ali v přetečením letu clo malo deležnikov prostovolj od družbe odstopilo, in tudi odverženih iz družbe oljo nemarnosti in pozabljivosti v plačevanji je notrajno-avstrijanska pogorelska družba za S t a jarsko, Koroško inKrájnsko deželo v letu bilo le 288, tedaj 458 menj od lani 1846. pretečenim letu je bilo zmed vsih poprejš nih let nar več po go rov, pa tudi deležnikov je Pogorelska družba je pogorelcam v prêt nim letu 129,302 gold, srebra povernila, S taj ar cam 63,347 gold to je Korošcam 32.251 gold K toliko na novo toliko ne v pretečenih letih. Zavoljo silno obilnih tega je moglo tedej let pa 33,700 gold. — vsiga skupej družbi perstopilo, de nikdar 69,812 gold, več od poprejšnjiga leta. Zavolj letno plačilo povik pogorov se bo ietas letno plačilo *) po 17 kraj- šano biti. Tudi v pretečenim letu se je trem po carjev od 100 gold, zavarvane cene plačeválo ; gorelcam prigodilo , de niso škode po'vernjene do kér je pa silo veliko deležnikov perstopilo, kterih perstop še le v tekočim letu v rajtingo pride bo za prihodnje leto plačilo gotovo zmanjšalo. kér so zamudili letno plačilo odrajtati, kar se V letu 1846 družbi na novo perstopilo mora po zapovedi vsako leto zadnji cas njig S tri tavžent, sto in 75 deležnikov, namrec iz Štajarskiga 2119, tedej 897 več od lani; iz , le 15 več od lani; iz Krajn- Koroskiga 571 ali 10 dni po sv. Jožefu zgoditi. Pri ti priložnosti je treba še tega le opomniti : Od t istiga časa, kadar spisek za letne plačila vikšiga družbniga vodstva pride — kar se neke ali 4 dni po Svećnici zgodi in se zavarvan Leto pogorelske družbe se začne 1. dan Grud ko v r pa zadnjiga Listopad storjeno škodo, ki se je po po ^orišili àë zadnjiga Listopada leta 1846 prigodila, bojo letas deležniki po 17 kr. od 100 gold, zavarvane cene plačevali, A Tako je prav Krajncií Veseli nas, de naša lanjska spodbada ni bila zastonj, ko smo vas k obilšimu pristopu podregali; in nadjamo se, de bo kmalo kmalo čas přišel, ko se bo si eh er ni posestnik v družbo sv. Florijana zapisal. Vredništvo. t cam vsako leto še posebej po oklicih oznani — noter do zadnjiga Suš ca letne plačila prejemati, je sleherniga družbniga komisarja dolžn ost; njegova prosta volja pa je, če on po přetečením Sušcu od nekterih pozabljivcov še plačila prejemlje. Taki kasni zavarvanci, kteri se še verh tega brez potrebe v nevarnost podajo, lepo pomoč v nesreći zgubiti, si morajo sami sebi perpisati, če morebiti ob ravno tišti uri, kadar bi jim perložno bilo, komisarja v pisarnici ne dobijo, ali če mu druge opravila jim postreči ne pripuste ; zakaj komisar ne more vsakiga člověka posebej čakati in mu streči, kadar bi se mu ravno poljubilo , kér sleherni teh gospodov ima razun pogorelskiga oskerbništva tudi še druzih opravil, do kterih ga dolžnost véže. To pa se vé, de oglasi za po go re, plačevanje škode in drugi opravki niso na noben čas vezani; od ta-kih opravil tedej tudi tukej ni govorjenja ; take se morajo opraviti, kadar koli se pergodé. Hrátek zapopadek postáv za družino. (Dalje) IV. Od izstopa po slov iz službe. Sléherni posel ima dolžnosti službe tako dolgo z vesto opravljati, dokler mu gospodár, ali pa on gospodarju službe ne odpové. Napovedan izstop iz službe se le na koncu službniga léta zgoditi zamore ; takó namreč družinske postave govoré in ukažejo, de je čas odpovédovanja službe tri mesce pred novim létám, kér na kmetih službno leto dvanajst mescov terpi. Tode na Krajnskim se je navada, de si pôsli in gospodarji v šestih tédnih izstop iz službe napovedujejo, krog in krog močno uterdila. Službna zavéza tedej le po ob pravim casi odpovédani službi odnéhati zamore. Zunej tega pa le v sledečih okoljstavah postave poslu odvézo od službnih dolžnost perpusté : \ 1. Kadeř se gospodár iz dežele za zmírej preseli in posel z njim 1 ti noće. 2. Kadeř posel v teško bolezin pade, takó de dolžnosti svoje službe opravljati ne more. 3. Kader se pôslu kaka možitev ali ženitev naključi. 4. Kader stariši ali žlahtniki posla domií kli— čejo , de bi njim ali v starosti ali v bolezni stre-gel, ali pa de bi kako gospodarstvo nastopil. 5. Kader pôsel kako dednino (erbšino) doseže , zavoljo ktere on v kak drugi kraj i ti mora. Vsi imenovani vzroki morajo pa resnični in na tanjko skazani biti. Gospodár pa ima pravico, posla brez odpovédovanja službe, tedej neutegama proč poslati, v sledečih zadevah: 1. Kader se pôsel nezvestôbe, tatvine ali ka-kiga druziga liudiga djanja deléžniga stori. 2. Ce se skaže, de je pôsel k pijančevanju ali h kaki drugi nerodni navadi nagnjen ; če je hu-dobne jeze ali nepokojniga zaderžanja, ali če svoje sopôsle zoper gospodarja šunta. Ravno takó ima pa tudi pôsel pravico, brez odpovédovanja službo popustiti, kader gospodár takó gerdo z njim ravná, de ga na njegovih udih rani ali njegovo življenje v nevarnost pripravi. (Dalje sledi.) ' (Dalje.) Kolikrát se stariši, in zlasti vé matere priložite, de vas otroci tokô neradi bogajo, de se morate zmirej nad njimi ježiti, in jim po desetkrát reci, predenj store, kar jim ukážete. — Pràv rad vam verjamem, de je z iiebogljivimi, nepokornimi otroci velik križ, in de se ni i. čuditi, če vas marsikteríkrat jeza popade , ali nevolja posili. — Tode, ljubi moji! tega ste si večidel sami krivi, in zlasti vé matere! Jest vém, de mi ne boste za-mérile — so smehljaje pridjali — če vas nemalo okre-gam,— sej nemalo ni nikoli veliko, zunej pri skopimu, kader 4komu kej vbogajme da. — De vas otroci tokó malo ubogajo, je to vzrok, kér jim dostikrat neprevidno ali pa premehko ukazujete. Dostikrat jim namreč kej velévate, kar je za-nje preteško, ali saj tokó hitro storiti, kakor vi hoćete, nemogoče; in če ste po tem primorani, soje povelje zlajšati, ali pa cio preklicati, je to vselej vaši veljavi pri otrocih škodljivo. Narveč-krat pa se s tem pregrešite , de kmalo in brez vred-niga vzroka odjenjate, kar ste zapovedali. — Če otrôk le nemalo začne v tla gledati, ali se žalostno ali cio na jok deržati: že tó mamko grozno zaboli, — in vse povelje je pozabíjeno, ali pa na ravnost pre-klicano!—inče se kej taciga pogostniši zgodi: otroci to hitro zamerkajo in v spominu obderžé, in po tem ní čuda, če pri vsakim težavnišim povelji oprézovajo, in čakajo, de bi ga dobra mamka nazaj vzeli. — Tudi nekterim go s poda rj em — so tukej vmés rekli, in med tem nemalo temno v nas pogledali — bi se utegnilo od ene druge reci, namreč, od njih ravnanja z živino, kej enaciga očitati; le samo s tem razločkam, de so pri njih vzroki, po kterih živino razvadijo, veliko večkrat zapovedovanje nemogljivih reci, kakor prehitra od-jenljivost, in de se oni veliko pogostniši s preterdó pozabíjením usmiljenjem pregrešé, kakor matere s p rein ehki m. — Tode, od te řeči sedej tukej govoriti, ni ne časa, ne prostora. Torej, de se k poprejnimu zapo-padku nazaj vernem, vam zauiorem povedati, de se y šolah zapovedovanje sploh vse bolj pametno, torej tudi z veliko boljšim teka m ali posledkam zgodi. Zevpoprejnim učeniškim poduku, kteriga je po modrim in dob rot nim cesarskim povelji vsak, kteri se k šolskimu pokliču oberne, přejeti dolžan, so šolski uče-niki opominjevani, previd ni biti per zapovedovanji, in nikoli kej zapovedati, kar je za otroke nemogoče, ja tudi kej taciga ne, kar bi bilo za nje preteško, če ni morebiti terdo potrebno. Kader so pa po dobrim pre-vdarku kej zapovedali, tedaj imajo terdó terjati, de otroci storé, kar jim je rečeno, in sicer na pervo besedo storé; drugači jih imajo oj stro pošva riti, ali če to ne pomaga, tudi kazno v at i. S takim ravnanjem se tedej lahko doseže, de se otroci kmalo privadijo, brez vstavljanja in precej na pervo besedo to spol-niti, kar se jim ukaže. — In iz take navade bote tudi vi, ljubi moji stariši! ako šolo napravite, gotovi dobi ček vlekli: otroci, kteri so bili v šoli privajeni, pré-cej na besedo bogati, bodo tudi vas rajši bogali; in obljubim, de ne bodo pol leta v šolo hodili — in se bote nad njih pokoršino ravno tokó čudili, kakor ste se poprej nad njih neboglj i vostj o pritoževali; če le ne bote z napčinim zapovedovanjem domá spet pokazili, kar je v šoli popravljeniga bilo. He, moji dobri stariši! — so zdej smehljaje pristavili — in zlasti vé matere Î kaj pravite, ali ni to pràv lepo pere s ce, ko vam ga bodo vaši ljubčiki pod zlatím jabelkam domů přinesli? in ktero bo s sojo zeleno barvo ne le lepoto rumenila jabelka močno povzdigvalo, ampak zraven tega tudi še vam naj veseliši upanie oznanovalo! — (Dalje sledí.) balívala in prošnja. (Konec.) Dokler tedej ne zboljšamo stanů pripravnikam in 27 učiteljem ,v se ne smemo boljših sol in boljših šolnikov oznanuj mojimu ljudstvu njegove pregrehe in hiši Jako-nadjati. Ce je res, de je dober in priden učitelj pravi povi njene hudobije" — je Bog sam svojimu prerokuin blagodar božji, malopriden pa prava nadloga za faro : sluzabniku zapovedal. Kdor hoće bolnika ozdraviti, mora tak pa imejle :bolj vperte očí na stan detovodnih mla- njegovo bolezen poznati, mora viditi njegove rane lilivjiv -»VIJ > J7V1I.V UVI UM «util Ul/iu > UU1I1J1 Í1I1U- llJV^Uf v MV1VUVÍI ju; /, II u 11 J 1I1U1 U T 1 U 1 l i lij Vj^Ul v 1 Aliv * denčev! Kodar clovek ne seje, ne sme terjati žetve, zakaj perva stopnja k poboljšanju je, de clovek svoje pa boljši grehe, svoje slabosti, svoje'napake spo zná. Kdor meni ljudje ; ce Boljši case, pravijo , narede boljši ljudi boljši učitelji naredijo, tak pa zboljšajte stan uči- de je zdrav, ne iše zdravila; in kdor meni, de je vès teljem v duhu in v zivljenji, in tako boste zboljšali dober, na poboljšanje ne misli. Na pričo vzamem vse svet. Kaj pomaga sole staviti, pa ne vediti: od kod in duhovske in deželske gospode, ki imajo z ljudmí po de- k-akšni učitelji pridejo! Učitelja odkodar bodi vzeti, želi opraviti, naj mi resnično povedó : ali je ktera pre varno ni. Ce imate šolo, pa ne praviga šoinika v uji, greha takó škodljiva za dušo in telo, za časno in věčno vam bo šola le na poti; treba bi bilo toliko perganjav- srečo ljudí, kakor gerda pijanost? Vsaka nezmérnost je šolarjev ; persiljeni uk pa tak malo greh, in člověka v škodo spravi pred ali potlej ; pa iz tekne ko persiljena jed. Naj bi se tedaj pred vsim za nobene pregrehe toliko hudiga ne izvira, kakor iz pijan- dobro iz rej o in popolni izúk pripravnikov v dobro čevanja. cov imeti, kolikor je obravnanih pripravnicah skerbelo; naj bise jim po izgledu neprecenljiviga Alojzjevša pomoge za Pijanec je pripravljen vse storiti, kar koli je ger diga in neumniga, in kar ne storí ? živež ob času šolskiga učenja podarile in naj bi se do- ne more ali perložnosti nima. le zató ne storí, kér / / trezen Clovek je še hodki učiteljev poboljšali: in vse bo kmalo na boljši šlo. bolj k hudimu kot k dobrimu nagnjen; kakšen pa mora Dan današnji ni treba sol veliko priporočati ; prosti in ljud sam šole želí: praviga učenika postavite, pravi način povejte za uk, pa dajte tudi učite ljem pravicen zivez, in sole se bodo odpirale in stavile same od sebe. Kér ni bila šolaríja práv po božji volji vbrana, tam se je vselej zdravi um prostiga ljuda šolam odmikal. Treba je tedej pred vsim drugim sker- beti za pomogo, ki bi bila v stani, mládenče, ki se h šolskimu stanu namenijo, na dobre noge postaviti. Kdo bi ne bil pripravljen za občno korist od svojiga betva nekaj pomoliti? Pa kako pomogo vbrati, de bi kaj zdala? To nam bodo'znajdene glave znale povedati. Zatorej bi bil rad prosil tište šolnikarje, ki imajo in serce za omikanje ljudstva, naj bi povedali: kako bi se nar lože in nar boljši stan učiteljstva, posebno pripravnikov, zboljšati glavo m ogel ; 7 zlasti bi prosil takiga ali biti z ga nj a vès vnet — vès razbeljen ko je od vina ali kadar svojo pamet utopí in se popolnama poživini. Častitljivi bravci Novic! jez bi vam gotovo malo vstre-gel, ko bi hotel gerdo in nespodobno obnašanje pijaniga člověka na tanjko popisati, pa saj to mi boste dovolili, de tukej v kmetijskih Novicah ob kratkim slabi stan taciga gospodarja v izgled postavim, ki se raji po kerč- mah potika, kakor pa s svojo kmetíjo pečá. Spoznali boste taciga gospodarja na strehi, ki vsim memo dejočim rebra kaže, — na o knih, ki so s slamo ali gre na kakšno cunjo zamašene ali s papirjem prepete, vrat ah, ki nimajo ne kljuke ne ključavnice, zató kér se ni treba tatii bati, ki bi mógel kaj iz hiše ukrasti, v stanici, ki je takó prazna, de bi se ne imela-kje mala miška skriti, — pod streho, kjer bi práv lahko usnjar kože sušil, zató kér veter od vsih straní zraven enakiga gospoda šolnikarja, ki nam je predlanjskim v Priti zamore, — na podporah krog poslopja, ki streho Novicah veliko lepiga in dobriga od utemeljitve ljudskih in steno pokooci deržé, de se ne prekucne, kakor več- šol povedal; naj bi nam tudi v ti reci pràvi svet dal. krat hišni gospodár, — na plotih, kjer se komaj pozná. gotovo Blezo de bo pale tišti nar boljši svetoval, ki bo dobroto na roke dal, kakor so storili gori pohvaljeni štirje kje de je nekdaj ograja bila, zató kér jo je mogla hisna ospodinja zavoljo pomanjkanja derv vso požgati, tr to na dobrotniki. Vod iišek. vertu, ki je vès zapušen, kér je gospodár odrasene Pijančevanje — liuda ćloveska kusa. hruške, jablane in orehe v denár in v vino spravil, ^ jf • . ■ Pi» 'ri JE ' f ju^* ^^ 'lik tp 'ji F i* 1 ' ' ^ř v hlevu, ki je vès pražen, ali kjer k vecimu kaksno umazano in izstradano kljuse stojí, kterimu bi se za-Kmalo zaporedama so Novice oznanile dve žalostni mogle lahko vse kostí prešteti ali klobuk na ledji kolk prigodbi od dveh je kolikaj huda zima, še več njenih pijancov. Vsako leto jih, obesiti, zató kér od svojiga gospodarja namesti pice le sta una dva gotovo zmerzne; in tudi letas tovar v • • V ravno „Novice" od njih nič povedale niso. vrednik, pravite v deželi Vi, gospod na kozelců, ki je po vsih vetrovih za strehe ne lát, zató kér gospodár t w J 51. bob v st listu lanjskiga leta, d 9 9 P'J biče dobí, vihan in ne potřebuje ne nima ne žita ne otave sušiti, — na njivah, ki niso ob delane, ampak vse s plevelam in osatam preprežene 9 metat i, in de z njimi nočete zató kér jih le škerjanec gnojí, na b ors tih ali nic opraviti imeti, in gosp. pisavic O. v 1. listu tekoči leta ravno to od brezvestnih kerčmarj dih dvakrat ubij p r a v 7 kerčmarje (birte), kteri vsako jancam z vinám ali žganjem imenuje. Ljubi gospod ki jih ki take um, ki so takó lepó počejeni, kakor bi si bil skoz nje zemljomeric poti izsekal, in de bi si zajic teško kak germiček naj del pod kterim bi se zamogel lovcu skriti uro ponoči in podnevi pi-takó dolgo strežejo, dokler gleda, na otrocih, ki so lačni, de jim lakota pri océh vun in stergani, de bi bilo skorej misliti, de so bili per njih kaj denarja čutijo, dvakrat ubijavce imenujete ravno zdej, kakor nekdaj Adam in Eva po storjenim jez. mislim, de jih premehko sodite: ne le dvakrat ampak stokrát ? ja Bog ? sam vé, kolikokrat so ubij de še v šolo ali h kersanskimu nauku ne morejo hoditi zavoljo pomanjkanja potrebne grehu iz raja izgnani Nikar ne obleke in obuvala ? ? o čit no očitno vidi, de hiša ali kmetija na takih in enakih znaminjih se pijanca za go ne le pijancov, ampak tudi druzih ljudi prikrivajmo sami pred sabo, ampak na ravnost jo recimo če hočemo mater tolikanj druzih pregreh spoznati ter spodárja ima. In če vender še kej pridela, žito na njivi oj s tri m razsodbam in očitnimu očitanju druzih narodov ali v kozelci prodá, de mu je takó menj delà potreba o dit i de ? kakor v marsikteri drugi deželi, pregreha tudi našiga ljudstva je pijančevanj poglavitna e. Pi- jančevanje je tista" strupena kuga, ki toliko hudiga, to in več časa za kerčmo ostane. Dokler mu je kdo kaj upal, je na pósodo jemal ; po gostivnicah je njegovo tramih s kredo zapisano; per gosposki ostanejo . • V » 11 ime na liko škode tudi čez našo deželo pervleče, de se skorej davki na dolgi; premoženje se zmirej zmanjsuje ? kakor prav presti natanjko popisati ne da. N le re sni co ne- kafra na zraku; nazaduje sikdar znanujte tudi hudo dé. „Vpij , kakor trobenta povzdvigni svoj ali drugimu glas in njegova lico. ga denejo na boben , m on, žena in njegovi otroci pridejo na beraško pa-postane dostikrat tat in razbojnik, in pride v ječo ali v delavnišnico kjer moraj o spet drugi venskiga slovstva sploh z No vic a mi nastopila ? letu ljudjé rediti, kér si ni hotel sam pošteno kruha služiti. 1843 (Dalje sledí.) v Po Krajnski Cbel tv se je slovensk mu pésniš Domoródiii listi* II. Slovensko pésništvo. zora napócila, po Novicah je slove nšin: toplo s ijalo; zakaj one so prišle v roke prosti xa ljudst uceniga spoda, in kmalo so se tudi med soséde in skoraj med vse narode slovanské koren razširile. Ka V vod. Krajnska Čbelica in Novice; Preserin in Koseski. — Prešernove poezije. mor so prišle, so jih z selj in prijazno sprejéli in porok nase dolgo nepoznane narodne kreposti so bile tištim, ki so nas malopoprej v duhu zaspané in dremotne Kdo in kdaj je pervo slovénsko pésem z apel, pre- imenovali z go iskovati nimamo namena, kér to vprašanje bolj v doVino slovénskiga pésništva sega. Slovénsko pésništvo N sploh se pa zamore v tri razlicne dobe razdeliti, kterih z perva obséže cas od léta 1780, ko je zacel pater Marka Slov Pohlín „Pisanice od jati na svitlo dane, 1830. Še z većim veseljem, kakor Ćbel so Slovenci o m i k a nj sprejéli, in ce so se p le posaniesni možjé V • pecali, so N v sercih h ljubezin do materniga jezika in le pih umétnost" na svitlo da- bezin do domov po nje zbudili. Od téd ij" do tédna N do Krajnske Cbelice od gosp. M. Kašteli ca prijetniši in koristniši berilo dajale in tud I) ruga seže od leta 1830 do pesni je po njih tistiga casa, ko je začela slavna c. k. 1843, namreč do krajnska kmetijska družba „Novice" na svitlo dajati; in h\ in tretja od izdajanja Novic do današnjiga dne. ésniki so las ili i slovensko lepoto in krepost razođelo. med mno