0 - QLas Notranjska _ Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO EV- MAREC 1965 ŠTEVILKA 3 SISTEM SAMOUPRAVLJANJA je potrebno še močneje krepiti BOJ ZA NADALJNJO POPOLNEJŠO AFIRMACIJO VLOGE IN PRAVIC DELOVNEGA ČLOVEKA KOT EDINEGA NOSILCA VSEH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN NENEHNO OBLIKOVA¬ NJE NJEGOVE SOCIALISTIČNE ZAVESTI STA DANES TEME¬ LJNI NALOGI KOMUNISTOV, SO SKLENILI KOMUNISTI CER¬ KNIŠKE OBČINE NA LETNI KONFERENCI ZK. DELU KONFE¬ RENCE JE PRISOSTVOVAL TUDI ČLAN OKRAJNEGA KOMI¬ TEJA ZKS JAKOB ŽEN IN CEZ STO DELEGATOV IN GOSTOV IZ NAŠE KOMUNE. Na konferenci so komunisti ugo¬ tavljali, da je v naši komuni na¬ pravljen precej velik korak v raz¬ voju samoupravljanja, To nam dokazujejo predvsem gospodarski uspehi, ki smo jih dosegli v zad¬ njem obdobju. Sistem samouprav¬ ljanja je postal v zavesti množic prevladujoč sistem. Delovni lju¬ dje utrjujejo samoupravne odno¬ se, vendar so nekje še vidne kr¬ šitve statutarnih načel. Ravno na tem področju nastajajo pri nas nasprotja; pojavlja se birokrati¬ zem znotraj samega samouprav¬ nega sistema; čuti se predvsem v tem, da se ne uresničujejo sa¬ moupravne pravice direktno v de¬ lovni organizaciji in komuni. Samoupravna načela omogoča¬ jo proizvajalcem, da odločajo o bistvenih vprašanjih svojega živ¬ ljenja in dela. Temu se prilagaja tudi gospodarski sistem v naši družbi, ki daje samoupravljanju vse večje možnosti. Na tem pod¬ ročju čaka komuniste še mnogo trdega dela. Večina delovnih ko¬ lektivov vse preozko obravnava skupne potrebe občanov in gleda le svoje gospodarske probleme. Ugotavljali smo, da komunisti premalo razmišljajo o oblikah so¬ delovanja med samoupravnimi or¬ gani in občinsko skupščino. Kritično so ocenili delo neka¬ terih odbornikov v občinski skup¬ ščini, ker ti obravnavajo posa¬ mezne probleme, kakor da sami niso v središču dogajanj. Taki od¬ borniki se odmikajo od tistega, kar so sklenili v občinski skup¬ ščini in njenih organih ali celo tistega, kar so sprejeli na zboru volivcev. Na nekaterih zborih vo¬ livcev so sprejemali nerealne za¬ ključke, ki zahtevajo velike inve¬ sticije in prav ti zaključki pozneje zelo slabo vplivajo na politično razpoloženje občanov. Odborniki bi morali znati raztolmačiti razne želje občanov, ki jih ni mogoče realizirati. Komunisti so precej razprav¬ ljali o položaju šol, katerim bi morali zagotoviti enak položaj kot ostalim delovnim organizacijam. Slab materialni položaj šol v ve¬ liki meri zavira razvoj šol v sa¬ mostojne samoupravne organiza¬ cije in hkrati onemogoča kvali¬ teto njihovega dela, ki jo družba potrebuje. V zadnjem času je bila vrsta sestankov med komunisti- pedagogi in v šolskih kolektivih. Sklenili so, da je v reševanju teh problemov potrebna široka druž¬ bena podpora, zlasti podpora ko¬ munistov, ki naj začnejo odloč¬ neje reševati bistvene probleme šolstva. Napak bi bilo, da bi se celotna problematika šolstva od¬ razila zgolj na problem zagoto¬ vitve boljših materialnih pogojev izobraževanja, kar je vsekakor tu¬ di »reba urediti. Urediti bi morali Čeprav postajajo sodobna in na¬ predna načela v kadrovski poli¬ tiki čedalje bolj last delovnih lju¬ di, pa imamo na tem področju še celo vrsto težav, ki se kažejo v nestrokovni zasedbi kadrovskih Tov. Levec, sekretar ObK ZK Cerknica podaja poročilo tako, da se bo sistem izobraževa¬ nja razvijal vzporedno s potreba¬ mi družbeno-ekonomskega giba¬ nja v naši družbi. služb, planiranju potreb kadrov, štipendijski politiki, odnosu do mladih kadrov, ki so prišli iz šole, (Nad. na 2. str.) 1 Čas volitev se bliža H SKUPŠČINSKE VOLITVE SO ŽE RAZPISANE. PREDSEDNIK m ZVEZNE SKUPŠČINE EDVARD KARDELJ JE IZDAL ODLOK m o RAZPISU VOLITEV POSLANCEV ZVEZNE SKUPŠČINE. VO- m LITVE ZVEZNIH POSLANCEV ZA VSE ZBORE ZVEZNE SKUP- Jj ŠClNE BODO NA OBČINSKIH SKUPŠČINAH NA VSEM m OZEMLJU JUGOSLAVIJE 4. APRILA 1965. POSLANCE ZA H ZVEZNI ZBOR BODO VOLILI VOLIVCI NA NEPOSREDNIH H VOLITVAH NA VSEM OZEMLJU JUGOSLAVIJE 18. APRILA M 1965. jj NATO BODO 15. MAJA ŠE VOLITVE TISTIH POSLANCEV I ZVEZNEGA ZBORA (DOMA NARODOV), KI JIH VOLIJO RE- H PUBLIŠKE OZIROMA POKRAJINSKE SKUPŠČINE. m OBČINSKE VOLITVE IN VOLITVE REPUBLIŠKIH POSLANCEV m Se NISO RAZPISANE, KER JE TO V PRISTOJNOSTI SKUP- m ŠClNE SR SLOVENIJE. 11 OBNOVITI JE TREBA POLOVICO SESTAVA OBČINSKIH m SKUPŠČIN PREJ. PREDEN BODO VOLITVE NA OBČINSKIH jj SKUPŠČINAH. ZATO BODO OBČINSKE VOLITVE ŽE V ME- m SEČU MARCU. M VOLITVE SO TOREJ ŽE PRED VRATI. ČASA NI VELIKO, m KER JE PRVA FAZA EVIDENTIRANJA ŽE IZVRŠENA. m SEDAJ NASTOPI DRUGA FAZA, TO JE KANDIDACIJSKI m ZBORI. a NA ZBORIH VOLIVCEV OZIROMA ZBORIH DELOVNIH LJUDI m BODO VOLIVCI IZBIRALI SVOJE KANDIDATE, PREDVSEM m IZMED TISTIH, KI SO BILI EVIDENTIRANI, ALI PA TUDI 1 DRUGE, CE BODO TO ŽELELI. Delegati pregledujejo material pred pričetkom konferenci 2 GLAS NOTRANJSKE Premalo sredstev za kritje obe. proračuna V februarju so člani občinskega odbora SZDL, člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predstavniki delovnih kolektivov ter občinske skupščine iz Cerkni¬ ce razpravljali o razvoju gospo¬ darstva v občini. Govorili so tudi o občinskem proračunu za leto 1965, ki naj bo kar se da objek¬ tiven. Plan razvoja gospodarstva pred¬ videva letos povečanje bruto pro¬ dukta za 10 in narodnega dohod¬ ka za 8 %. Največji porast druž¬ benega bruto produkta in narod¬ nega dohodka bo verjetno v grad¬ beništvu in obrti. Povečanja so planirali pred¬ vsem zaradi intenzivnejšega izko¬ riščanja proizvodnih kapacitet, iz¬ popolnjene organizacije dela in investicijskih naložb. Nekaj pri¬ speva tudi povečanje zaposlenih. Skupaj je planiranih 1.305 mi¬ lijonov investicij, od tega kar 483 milijonov ali 37 % za stanovanjsko izgradnjo. Gospodarske investici¬ je so namenjene predvsem dogra¬ ditvam nekaterih začetih gradenj in odstranjevanju ozkih grl. Osebni dohodki zaposlenih bo¬ do naraščali hitreje od produktiv¬ nosti, s tem da bo sistem delitve zagotavljal splošni poslovni uspeh. Na sestanku so opozorili na to, da se predvideva v letu 1965 več¬ ja vsklajenost osebnih dohodkov med gospodarskimi in negospo¬ darskimi dejavnostmi v občini in da so podjetja nezainteresirana za združevanje sredstev v okviru ob¬ čine. Sklenili so, da bodo družbeni plan občine dostavili vsem gospo¬ dinjstvom v občini. V primeru s potrošenimi prora¬ čunskimi sredstvi v letu 1964 v znesku 487 milijonov dinarjev so se letošnje potrebe podvojile in znašajo 970 milijonov dinarjev. Na občinski skupščini so uvideli po¬ trebe in tako je nov predlog pro¬ računa za leto 1965 734 milijonov dinarjev. Povečanje je predvsem zaradi vsklajevanja osebnih do¬ hodkov družbenih služb z gospo¬ darstvom, prenosa nekaterih pri¬ stojnosti z republiške in okrajne skupščine kot npr. 51 km cest III. reda, priznavalnine borcem itd. Viri sredstev so predvideni v višini 610 milijonov dinarjev z vštetim povečanjem proračunske¬ ga prispevka iz 15 na 17,5 % (ob istočasnem ukinjanju dopolnilne- SISTEM SAMOUPRAVLJANJA je potrebno še močneje krepiti (Nadalj. s 1. str.) v politiki nagrajevanja, itd. Po¬ sebno pereč je kadrovski problem predvsem v kolektivih, ki nima¬ jo jasno začrtanega nadaljnjega razvoja, niti usmerjenega program ma proizvodnje, neurejeno orga¬ nizacijo dela in tudi tam, kjer so na vodstvu kadri, prežeti z obrt¬ niško miselnostjo in kjer je ne¬ zgrajen sistem samoupravljanja. Komunisti so bili prepričani, da moderna tehnika zahteva strokov¬ no usposobljene kadre, da lahko uspešno delajo. Med razpravo o produktivnosti so bili komunisti prepričani, da je povečanje produktivnosti dela iz¬ redno velikega gospodarskega po¬ mena, V samoupravne organe še ni povsod prodrlo spoznanje, da je visoka produktivnost osnova višjemu standardu in boljšemu življenju človeka. Vzporedno s tem pa moramo stremeti k čim- boljšemu izkoriščanju strojne opreme in uvajanju modeme teh¬ nologije ter uporabi znanstvenih dosežkov. Komunisti so mnogo razprav¬ ljali o odnosu med gospodarskimi organizacijami in komuno. Zave¬ dali so se, da morajo kolektivi prevzemati tudi odgovornost za skladnost celotnega družbenega razvoja. Samostojna delitev do¬ hodka zahteva mnogo večjo zre¬ lost in večjo družbeno zavest vsa¬ kega posameznika in samouprav¬ nih organov, da razumejo in tudi usmerjajo skladnost celotnega raz¬ voja. Večina delovnih kolektivov in njihovi samoupravni organi preozko in izolirano gledajo na skupne potrebe, obravnavajo sa¬ mo svoje konkretne gospodarske probleme. Vsem je bilo jasno, da pod komuno razumemo vse go¬ spodarske organizacije, družbene službe, zadovoljevanje potreb šol¬ stva, zdravstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture ter v vseh komunalnih dejavnostih. V komuno spadajo tudi vsi ljudje s svojimi potrebami in ves samo¬ upravni mehanizem. Obvezni družbeni skladi se ukinjajo, sedaj pa bo potrebno organizirati zbira¬ nje sredstev za urejanje potreb v komuni. Edini so si bili, da na tem področju komuniste čaka še mnogo trdega dela v razvijanju pravilnega odnosa med delovni¬ mi kolektivi in komuna. V razpravi o organizacijskih ob¬ likah in metodah dela v zvezi ko¬ munistov so izhajali iz dejstva, da mora komunist aktivno delati na vseh področjih in se aktivno vključevati v dogajanja. Da pa bi člani lahko uresničili te naloge, bodo morale biti organizacijske oblike postavljene tako, da te omogočajo samoiniciativno dejav¬ nost komunistov. Potrebno bo ve¬ zati v razne razprave komuniste, ki so interesno vezani na določene probleme. Članstvo zveze komu¬ nistov bo moralo delovati kot ce¬ lota, ker je sedanja praksa zapi¬ ranja v razne okvire posledica do¬ sedanjega načina dela. Na kratko povedano — novih pojavov in problemov v novih razmerah se bodo morali komunisti lotevati na nov način in morajo biti vedno sposobni najti najboljšo pot in sredstva za hitro, pravilno in de¬ mokratično reševanje. Na koncu so komunisti izvolili nov 21-članski občinski komite, v katerega so predlagali tiste tova¬ riše, o katerih menijo, da bodo kos opravljati dolžnosti v zvezi komunistov. Ponovno je bil izvoljen za se¬ kretarja občinskega komiteja ZKS Franc Levec in za organizacijske¬ ga sekretarja Danimir Mazi. Dane Maš ga proračunskega prispevka) in z dotacijo republike v višini 80 mi¬ lijonov dinarjev. Za ostanek negativne diference proračuna v vrednosti 124 mili¬ jonov dinarjev so bili udeleženci sestanka mnenja, da naj pokri¬ vajo delovne organizacije, zato so sklenili, da bodo dali utemeljene proračunske postavke v obravna¬ vo občinskemu plenumu sindikata in vsem kolektivom v občini. Delovne organizacije in zasebni delodajalci naj prijavijo zaposlene, starostne in družinske upokojence Po določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ne dobijo pakojnine od 1. marca 1965 dalje upokojenci, ki so v delovnem razmerju, ne glede na to, ali delajo s polnim ali kraj¬ šim delovnim časom in tudi ne tisti upokojenci, ki opravljajo de¬ javnost, na podlagi katere so zavarovani. Pokojnine ne dobijo naslednji upokojenci: 1. Starostni upokojenci, ki imajo z odločbo o priznanju ali po¬ novni odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 let (moški) in 35 (ženske) pokojninske dobe; 2. Starostni upokojenci — borci NOV pred 9. septembrom 1943 in španski borci, ki imajo z odločbo o priznanju ali ponovni od¬ meri pokojnine priznanih manj kot 35 (moški) oz. 30 let (žen¬ ske) pokojninske dobe; 3. Družinski upokojenci ne glede na to, koliko let pokojninske dobe ima priznanih oseba, od katere izvajajo pravico do dru¬ žinske pokojnine. Starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o odmeri pokoj¬ nine priznanih manj kot 40 oz. 35 let pokojninske dobe, a so po upokojitvi ostali še naprej zaposleni s polnim delovnim časom ter so v teku zaposlitve dopolnili 40 oz. 35 let (borci NOV 35 oz. 30 let) pokojninske dobe, niso pa še uveljavili 'pravic na podlagi teh zaposlitev po upokojitvi, prav tako ne dobijo pokojnine, dokler ne uveljavijo svojih pravic na podlagi zaposlitve po upokojitvi. Delovne organizacije in zasebni delodajalci morajo prijaviti pod točko 1. do 3. naštete upokojence, ki bodo ostali pri njih v de¬ lovnem razmerju po 1. marcu 1965 in to ne glede na to, ali de¬ lajo s polnim ali s skrajšanim delovnim časom. Prijaviti je treba tudi vojaške upokojence in upokojence, uslužbence določenih služb za notranje zadeve, čeravno je zanje izplačevanje pokojnine med zaposlitvijo po zakonu drugače urejeno. Kolikor delovna organiza¬ cija ali zasebni delodajalec tega ne prijavi, je dolžan prijavo po¬ slati upokojenec sam. Upokojenec je dolžan sam prijaviti, da opravlja samostojno dejavnost (obrt, gostinstvo itd.), Prijave sprejema Komunalni zavod za socialno zavarovanje Cerknica. V vsakem primeru je upokojenec dolžan, če pokojnine zaradi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti ne dobi, vrniti prejete zneske pokojnine po določbi čl. 184 zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Zaradi tega naj upokojenci, ki po 1. marcu 1965 ne dobijo več pokojnine zaradi zaposlitve, ne sprejemajo pokojnine, če bi jo zavod nakazal še od 1. marca 1965 naprej zaradi tega, ker ni pra¬ vočasno dobil obvestilo o upokojenčevi zaposlitvi. Pokojnina pa se bo od 1. marca 1965 naprej izplačevala v polnem znesku vsem tistim starostnim upokojencem, ki jim je z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih 40 let, upokojenkam pa 35 let pokojninske dobe, ne glede na to, s kakšnim delovnim časom so zaposleni ali opravljajo samostojno dejavnost. Isto velja za upokojence, borce NOV pred 9. septembrom 1943 in španske borce, če imajo priznanih 35 let, upokojenke pa 30 let pokojninske dobe. To navodilo ne velja za invalidske upokojence, ker zanje novi zakon o invalidskem zavarovanju še ni izdan. BOST GLAS NOTRANJSKE 3 Več finančnih sredstev za krajevne skupnosti V drugi polovici 1964. leta je bila tudi za Loško dolino osnova¬ na Krajevna skupnost. Kljub ni¬ zu potreb, ki stojijo pred to or¬ ganizacijo po tej novi obliki lo¬ kalne samouprave, v minulem le¬ tu ni bilo videti zaželenih uspe¬ hov dn napredka. Vzrokov nede¬ lavnosti Krajevne skupnosti je več. Ob ustanovitvi Krajevna skupnost ni imela niti enega ko¬ tička za svoj poslovni prostor, ni imela najmanjše opreme, nobene¬ ga vira dohodkov, ne najmanjše dotacije za kritje osnovnih mate- teriainiih stroškov. Po svojih mo¬ čeh so opravili manjša potrebna dela le vaški odbori. Ta nov si¬ stem samoupravljanja Krajevnih skupnosti, v katerem so zajeti vsi prebivalci ite doline, bo v bodoče pa le moral imeti zagotovljena vsaj 1 minimalna finančna sredstva za 'izvrševanje svojega programa dela, pa bodisi od dotacij občin¬ ske skupščine, pomoči gospodar¬ skih organizacij ali pa z uvedbo samoprispevka od prebivalstva. Obširno območje Krajevne skupnosti Loška dolina, 'ki zaje¬ ma 21 vasi in nad 3.500 prebival¬ cev, terja vrsto komunalnih za¬ dev, reševanje socialnega Skrb¬ stva in potreb po varstveno- vzgjojnih ustanovah. Svet Krajev¬ ne skupnosti je ta vprašanja ob¬ ravnaval na svojih sejah in na zadnji seji sklenil, da bi lažje se¬ stavil program dela, (ki bo zaje¬ mal triletno obdobje, če 'bo izve¬ del anketo, s 'katero naj prebi¬ valci izrazijo predvidene potrebe in naj dajo predloge za bodoče delo. Sklep Sveta Krajevne skupno¬ sti je bil realiziran v januarju. Pri anketiranju poftreb za posa¬ mezne vasi in s predlogi za bodo- Zbori občanov V pripravah na volitve, v tistih volilnih enotah, v katerih bodo zamenjani člani skupščine občine Cerknica, ki bodo v mesecu mar¬ cu, so bili v Loški dolini zbori občanov in sicer v petih volilnih enotah: Iga vasi, Kozariščah, Sta¬ rem trgu, Ložu in v Pudobu. Poleg evidentiranja kandidatov za občinsko skupščino so občani v teh volilnih enotah razpravljali tudi o novem predlogu odloka o obdavčevanju v kmetijstvu in obrti. Pri obravnavanju tega pred¬ loga o obdavčevanju so imeli ob¬ čani precej pripomb. V Ložu so občani predlagali naslednje: ker pod KO Lož spada tudi vas Pod- lož, katere lastniki imajo svoje parcele tudi v višinskih predelih, naj bi se to KO dalo pod IV. pro¬ izvodni okoliš, če pa to ni mogoče, pa naj bi se delila v IV. in III. proizvodni okoliš, to pa zaradi te¬ ga, ker bi bil IV. proizvodni okoliš oproščen prispevka, III. pa ne. Nadalje so predlagali, da bi bil tudi Lož v tisti skupini, ki naj bi bila oproščena davka od zgradb zaradi tega, ker je bil Lož med NOB 80 % požgan in je večina hiš še nedograjenih oz. so še v »suro¬ vem stanju«. V tej volilni enoti je tudi problem pluženja ceste Lož — Podlož pozimi. Kljub temu, da je že občinska skupščina sklenila, če delo Krajevne skupnosti je so- dellovatla večina .prebivalstva, saj je prejela Krajevna skupnost nad 800 izpolnjenih anket od gospo¬ dinjstev. Anketa o potrebah po¬ sameznih vasi, predlogi o posta¬ vitvi raznih servisov in navedene smernice v anketi bodo mnogo pripomogle Krajevni skupnosti Loška dolina za sestavo boljšega perspektivnega programa dela za bodoče delo. Z anketo so prebivalci Loške doline jasno izrazili vse težnje, zlasti o občutnem pomanjkanju čevljarske in krojaške delavnice, nujno potrebo po servisu za ža¬ ganje drv, po razširjeni speciali¬ zirani mehanični delavnici za po¬ pravilo avtomobilov, motorjev in Tomosovih mopedov, o potrebi po varsbveno-vzgojni ustanovi v Sta¬ rem trgu in Iga vasi. Prav tako so izrazili potrebo, da bi Krajev¬ na skupnost organizirala posre¬ dovanje 'kemičnega čiščenja oblek iz Starega trga v Ljubljano in na¬ zaj. Nujna je javna 'kopalnica in pralnica v Stiareg trgiu ter uredi¬ tev pokopališč. Prav toliko pred- Drobne iz Kovinoplastike Lož Kolektiv »Kovinoplastike« je pričel 'izdajati interni časopis »Glasilo Kovinoplastike«. Prva številka v nakladi 800 izvodov je izšla 8. februarja in je obravna¬ vala v 'glavnem gospodar j en j e v v Loški dolini da se to cesto prav tako pluži kot ostale občinske ceste, do realizaci¬ je tega sklepa še ni prišlo, ker morajo sami vaščani vasi Podloža plačevati pluženje. V Iga vasi so občani spraševali uslužbenca občinske skupščine to¬ variša Logarja, ki je tolmačil predlog o novem obdavčevanju, kako bo s tistimi parcelami od katerih lastnik plačuje zemljari- no, so pa poraščene z gozdnim drevjem, od katerih mora pri po¬ seku plačati tudi gozdno takso. Kmetje želijo, da se jim take par¬ cele prepišejo pod gozd, ker bi imeli zaradi tega manjše dajatve in bi kmetje take parcele tudi sami pogozdovali. Tov. Logar je pojasnil, da .bo take in podobne primere reševala posebna komi¬ sija. O takih in podobnih problemih so občani razpravljali tudi po ostalih zborih občanov: Starem trgu, Kozariščah in Pudobu. Karakteristično za vseh pet zbo¬ rov pa je to, da so obravnavali izredno slabo stanje ceste Plani¬ na— Prezid, kakor tudi občinskih cest v Loški dolini. Cimprej naj bi začeli z gradnjo vodovoda, za katerega je bilo že precej porab¬ ljenega črnila in papirja. K. A. logov vsebujejo ankete za posta¬ vitev nove bencinske črpalke v Loški dolini kot za čevljarsko de¬ lavnico dn druge uslužnostne ser¬ visne službe. Poleg navedenega so v anketi izraženi predlogi za vzdrževanje cest, popravilo mostov, potrebe po gradnji stanovanjskega bloka, po¬ pravilo vodovoda v Starem trgu in potreba po gradnji vodovoda. Izrazili so željo za ureditev javne razsvetljave in zboljšanje elek¬ trične napeljave za nekatere gor¬ ske predele. Anketa vsebuje še vrsto drugih koristnih predlogov kat npr. nabava rešilnega avto¬ mobila za Loško dolino, postavi¬ tev spominske plošče padlim tal¬ cem in borcem v vasi Vrhnika, o ustanovitvi frizerskega salona v Bahnem polju dn ustanovitvi knjižnice. Dalje o gradnji šole v Starem trgu dn o urejanjiu 'kana¬ lizacij po vaseh, kakor o pluženju cest v zimski seizoni za nekatere vasi. Izvedena anketa bo dober pri¬ pomoček Krajevni skupnosti za sestavo triletnega perspektivnega tettu 1064, pripombe k planu za leto 1965, delo organov upravlja¬ nja, 'kakšna naj: bi bila prihod¬ nost plastike, delo organizacij v podjetju odgovore na vprašanja članov kolektiva, o nesrečah in nekaj manjših zanimivih člankov. Namen »Glasila Kovinoplastike« je 'informirati člane kolektiva z vsemi važnejšimi dogodki v pod L jetj*u itn odgovarjati na vprašanja in predloge članov 'kolektiva. Ča¬ sopis ho izhajal po .potrebi, vendar enkrat mesečno. Naslednja števil¬ ka bo izšla v začetku marca. Letni plan 'kolektiva »Kavi no- pflastfike« Lož za leto 1965 je pred¬ viden na 2,800.000.000 dinarjev, ali za 300,000.000 dinarjev več kot v letu 1964. Da bi letni pilam do¬ segli, odnosno celo presegli, bo potrebno razporediti delo tako, da bo proizvodnja čimbolj strnjena'. Skrajšati bo potrebno obtok poliz¬ delkov do končnega izdelka. V ob¬ ratu plastike in okovja Lož bomo izpopolnili tretjo izmeno. S tem v zvezi bo potrebno pospešiti pro- dajo izdelkov, da se bo podjetje »izognilo« -kopičenju le-teh. Mno¬ go je še tako imenovanih skritih rezerv, katere bo potrebno poiska¬ ti in jih izkoristiti. Za nemoteno delo pa si moramo zagotoviti tudi redno dobavo surovin. Te dni je diplomiral na Dopisni ekonomski srednji šoli prvi do¬ pisnik iz podjetja Marko Žnidar¬ šič. Omenjeni je v štirih letih in pol absolvira! štiriletno dopisno ekonomsko srednjo šolo, kar je z ozirom na težavnost dopisnega šo¬ lanja lep uspeh. V letu 1964 je bilo v podjetju skupno 38 poškodb, predvsem lah¬ kih. Največ je bilo poškodb prstov 21, rok 6, nog 5, oči 3 in ostalih 3. plana in za program dela v teko¬ čem letu. Anketo bo obravnaval na prvi svoji razširjeni seji Svet Krajevne skupnosti in v zvezi s predvidenimi potrebami po pred¬ logih' izvedene ankete in uvidev¬ nosti Sveta bo napravljen per¬ spektivni in letni program dela Krajevne skupnosti. Brez dvoma bosta' morala tudi' Krajevni odbor SZDL Loška do¬ lina in Skupščina občine Cerk¬ nica obravnavati ta gospodarski proibiem potreb in tudi predvideti skupno s Krajevno skupnostjo vir finansiranja predvidenih potreb tega območja. Krajevna skupnost Loška dolina bo v tekočem letu resneje reše¬ vala gospodarske in komunalne zadeve. Da bodo imeli prebivalca tega kraja možnost stikov s Kra¬ jevno skupnostjo, je organizirana trikrat /tedensko dežurna služba v krajevni pisarni Stari trg v popol¬ danskem času od 15. do 17. ure, kjer je začasno le honorarni taj¬ nik Krajevne skupnosti. J. Stanič Od skupnega števila 38 poškodb so bile 4 na pati iz dela in na delo in to zaradi poledice. Zanimivo je, da je bilo v letu 1963 ravno toliko poškodb, ven¬ dar pa se je število zaposleni h v letu 1964 dvignilo za 10,8 %\ Se vedno se dogaja, da je največje število poškodb zaradi neprevid¬ nosti, neizkušenosti, neiizkorišča- nju zaščitnih sredstev in naglice pri delu. Le malo pa je .poškodb zaradi opuščenih varnostnih na¬ prav. Te dni je podjetje razdelilo med člane kolektiva anketo o stanju družbene prehrane in o strokov¬ nem izobraževanju. Z anketo žele zvedeti mnenje dn predloge čla¬ nov kolektiva o prejemanju to¬ plega obroka hrane in . o strokov¬ nem 'izpopolnjevanju članov ko¬ lektiva na delovnem mesitu ali v šoli. V mesecu januarju in februarju 1965 je prišlo v podjetje 29 novih članov, ki so se zaposlili v proiz¬ vodnji. Bili so potrebni z ozirom na povečan pian v letu 1965 in bodo po potrebi delali tudi v III. izmenah. Odšli pa so 4 člani ko¬ lektiva zaradi ukinitve delovnega mesta, upokojitve ali zaposlitve v drugem podjetju. Z oziram na vedno večje po¬ trebe in uvajanje novih artiklov ter spremembo obstoječih artiklov so se pokazale vedno večje po¬ trebe po rekonstrukciji livarne. Zaito so v livarno montirali drugo visokotlačno črpalko za centralni pogon strojev. Na ta način se bo lažje vključilo v ta pogon več strojev, katere že izdelujemo do¬ ma, v orodjarni. Dva nova stroja sta že v pogonu dn se zelo dobro obneseta. S. B. IZ KOLEKTIVOV 4 GLAS NOTRANJSKE Ali so problemi lesne industrije res nerešljivi? V zvezi z aktualno problematiko raz¬ voja na področju gozdarstva in lesne industrije v komuni, so centralni or¬ gani delavskega upravljanja v BRE¬ STU razjasnili nekatere probleme v tej zvezi in dali predloge, kako na¬ prej. Ker to zanima vse obCanc, objav¬ ljamo sestavek, ki naj po svoji vse¬ bini predstavlja novo smer razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v komuni. PraktiCne ugotovitve kažejo, kako se z gozdnim fondom na obmoCju ko¬ mune nenačrtno gospodari. Ta ugo¬ tovitev izhaja iz dejstva, da se gozdo¬ vi praktično samo eksploatirajo, brez sistematičnih vlaganj v njihovo obno¬ vo. Poleg tega pa lahko ugotovimo, da je zaradi nespoštovanja dogovorov in sklepov nastala moCna tendenca različnih špekulacij in prekupčevanja z lesnimi sortimenti. Posledica tega je bila, da so inštalirane žagarske ka¬ pacitete, ki so prevzele družbene ob¬ veze, stale, ali pa so obratovale z mi¬ nimalnim izkoristkom. Rezultat tega je, da izvozne obveze žaganega lesa niso bile izpolnjene niti v višini treh Četrtin; na drugi strani pa je bila brez surovin tudi papirna industrija kljub temu, da je osnovnih surovin pri na¬ črtnem gospodarjenju dovolj* To najbolj ilustrira promet s hlo- (Vzrok za relativno velike dobave JELKI in GABRU je v odstopanju pri klasifikaciji, oz. višjih odkupnih ce¬ nah.) Ugotavljamo tudi, da se podružblja- nje gozdne proizvodnje ne odvija v skladu z dogovori in sklepi o po- družbljanju gozdne proizvodnje. Vzrok lahko najdemo samo v zelo razboho¬ teni špekulaciji v prometu z gozdni¬ mi sortimenti. Dejstvo je, da še da- leC niso premagana pojmovanja, da je gozd tisti, ki po najkrajši poti po¬ kriva nekaterim gospodarskim ali družbenim dejavnostim deficite, četu¬ di vzroki primanjkljajev niso vedno upravtdeni. Dejstvo je tudi. da je ma¬ lo alt niC družbene skrbi posvečene sistematični in načrtni vzgoji v go¬ spodarjenju z gozdovi, kar seveda zahteva tudi krepka materialna vla¬ ganja v to dejavnost. Vsebina da¬ našnjih odnosov do gozdov kot na¬ rodnega premoženja je, milo rečeno, zgolj eksploatatorska — koristolovska. Naš kolektiv je zaskrbljen zaradi sedanjega stanja na tem področju in je kot nosilec bazenske dejavnosti ža¬ garske industrije tudi prevzel odgo¬ vornosti, ki iz tega izvirajo. Zaradi tega tudi vztrajamo na odi očitnejši vlogi, ki zadeva gospodarjenje z goz¬ dovi. Smatramo namreč, da je vsako od¬ stopanje od plafoniranih cen in kla¬ sifikacije po JUS špekulacija. Z ozi¬ rom na tako stanje je bil tudi BREST konec leta IS« postavljen pred dej¬ stvo, da se najde v situaciji popol¬ noma praznih skladišč na žagah. Mi¬ slimo. da je proces podrulblanja in red v prometu m lesom možen samo v pogojih enotne politike gospodar¬ jenja z SLP in zasebnimi gozdovi. Ugotovili smo tudi, da se republiški plan razvoja primarne lesne industri¬ je, kakor tudi koncepti razvoja lesne industrije komune ne izvajajo tako, kot je bilo predvideno v stališčih upravno-političnih organov komune in sklepih delavskih svetov podjetij les¬ ne stroke. BREST je izvršil republiški razvojni plan z investicijo izgradnje nove bazenske žage v Cerknici, ven¬ dar je potrebno vse ostale koncepte izvršiti do konCne realizacije postav¬ ljenega razvojnega programa, ker bi sicer bila ta relativno velika investi¬ cija ogrožena. Ko smo pred leti razpravljali o pro¬ gramu razvoja lesne dejavnosti na področju komune v okviru razširjenih sestankov vseh družbeno političnih or¬ ganizacij in delavskih svetov lesno¬ industrijskih podjetij, ni bilo nikogar, ki bi temu programu nasprotoval. Nasprotno, na vseh teh razpravah so program sprejemali kot najboljši. Za¬ radi tega so bile v skladu s tem pro¬ gramom vlagane tudi večje investici¬ je. Sedaj ugotavljati, da >*ni zapisni¬ ka«, oziroma iskati dokazila, da ta program menda ni bil predložen na sejo Občinske skupščine, je odveč, ker vsi vedo, da je širina razprave o pro¬ gramu zavzela praktično obliko refe¬ renduma. Naše organe upravljanja to vznemirja, ker vidijo v tem priprav¬ ljenost odstopati od razvojnega pro¬ grama in s tem popuščati pritisku ne- načrtnosti in špekulacije. Po drugi strani je bil na pobudo organov Izvršnega sveta SR Slovenije in Republiške gospodarske zbornice osvojen predlog, da se preide na po¬ godbeno, dolgoročno, ekonomsko in tehnično sodelovanje med strokovni¬ mi združenji gozdarstva, lesne in pa¬ pirne industrije ter njihovimi člani v okviru republike. Mi smo prepričani, da je taka politika dolgoročnega so¬ delovanja v skladu z načeli načrtne¬ ga obvladovanja gospodarjenja in smatramo za potrebno, da skupščino obvestimo o vseh teh principih: — zaradi pravilne politike gospodar¬ jenja z gozdovi kakor tudi odgoje gozdov (o tem sta lesna in papirna industrija najbolj zainteresirani) je nujno, da se usmeri dogovorjanje med gozdarskimi organizacijami, lesno in¬ dustrijo in papirno industrijo v aktiv¬ nost, ki naj zagotavlja ne samo eksploatacijo gozdov, pač pa usmer¬ jano odgojo in plantažno gospodarstvo takih sestojev, ki bodo nudili take sortimente, ki jih industrija potrebu¬ je. Ta naloga je nujno pogojena z določenimi investicijami, s skupnimi stopi vseh že imenovanih partnerjev, kar pa je lahko samo rezultat med¬ sebojnega dogovarjanja. — nujno je sodelovanje in dogovar¬ janje o cenah in standardih gozdnih sortimentov, ki ga ti principi nareku¬ jejo, kar naj ima za posledico od¬ pravljanje nenačrtnosti, ki sedaj vla¬ da v tem pogledu. Z obvladovanjem standarda in tržnih cen se šele za- tovalja pogoj, da nastopa industrija kot investitor v investiranju tistih gozdarskih dejavnosti, ki naj dajo čim hitrejše rezultate, kot so plantažni na¬ sadi topola in podobno. (Naj navede¬ mo, da po našem naročilu inštitut v Milanu te proučuje možne načine vzgoje tovrstnih drevesnih vrst za ob¬ močje naše komune.) — med posameznimi panogami in bazenskimi žagarskimi kapacitetami je treba sporazumno urediti vprašanje gravitacijskih območij, ki naj pokri¬ vajo potrebe in zagotavljajo trajno preskrbo in obratovanje z republiškim planom doolčenih žagarskih kapacitet. Vsako administrativno poseganje izven tega okvira izpodkopava osnovo, kateri je možno ta vprašanja dokonč¬ no urediti le z medsebojnimi dogo¬ vori. — z ozirom na to, da je lesna indu¬ strija direkten izvoznik, prevzema kot svojo obveznost vlaganje deviznih sredstev za nabavo mehanizacije, ka¬ kor tudi drugih potreb v gozdarstvo, kar bo omogočilo bolj ekonomično proizvodnjo. — prav za zagotovitev takih pogo¬ jev sodelovanja je potrebno, da z gozdovi na določenem področju go¬ spodari le ena gospodarska organiza¬ cija in da obstaja le en nosilec ba¬ zenskih žagarskih kapacitet, kajti v nasprotnem primeru vklapljanje v ta¬ ke koncepte ni mogoče zaradi nespo¬ sobnosti prevzemanja obvez, ki skozi to nastajajo in od katerih so glavne dolgoročne. Kot primer take politike naj nave¬ demo gospodarsko tehnično sodelova¬ nje med podjetji LIKO Vrhnika, KLI Logatec in BREST Cerknica, ki se vsestransko zadovoljivo razvijajo na vseh področjih dela, kakor tudi v od¬ nosu razmejevanja gravitacijskih ob¬ močij, za kar je bil sporazum že spre¬ jet. Samostojni posegi JELKE Rakek v jeseni 1964 v odkupovanju gozdnih sortimentov so že začeli povzročati motnje iz tega sporazuma. Posledica tega je bila splošno zvišanje odkup¬ nih cen in s tem prelivanje sredstev v nezaželeno smer. Mi se in se bomo še nadalje bo¬ rili za to, da na tem področju delu¬ jeta samo dve žagi za blagovni pro¬ met, kakor to predvideva republiški plan, to je Bazenska žaga v Cerkni¬ ci in Bazenska žaga v Starem trgu. Ti sta edini v komuni s sodobno teh¬ nologijo in racionalno organizacijo ter s tem omogočata številne in kvali¬ tetne izdelke. 1. Po znani organizacijski vsebini so obrati (poslovne enote) v Brestu z le¬ tošnjim letom poslovno in ekonom¬ sko samostojni — med njimi tudi ba¬ zenski žagi. Ti dve poslovni enoti sta pripravljeni prevzeti obvzenost, da za¬ lagata s tvorivi vse predelovalne ka¬ pacitete v komuni pod popolnoma enakimi pogoji, ne oziraje se na to, ali gre za kapaciteto v okviru Bre¬ sta ali izven njega. Vse cene reza¬ nemu lesu za predelovalne kapacitete nanaj bi bile vsaj do 10 % nižje od trž¬ nih cen. Ravno tako naj bi kapacitete pri¬ marne industrije obvezno zagotavljale predelovalnim obratom vsa druga tvo¬ riva ali industrijske odpadke pod ena¬ kimi pogoji za vse prebivalce. Te obveze je možno oblikovati z dolgoročnimi pogodbami (5 — 10 let). 2. Samoupravni organi Bresta so pripravljeni vložiti tudi večja sred¬ stva v občinski sklad za pospešitev preusmeritve razvoja JELKE Rakek in GABRA Stari trg po njihovih progra¬ mih. Razni organi so že večkrat ugo¬ tavljali, da vsako zavlačevanje reali¬ zacije teh programov samo negativno vpliva na razvoj teh organizacij. 3. Kakor je bilo že večkrat poveda¬ no, je Brest pripravljen na dogovor o ekonomsko tehničnem in deviznem sodelovanju z Jelko Rakek in Gabrom Stari trg. 4. Za tekoče obvladovanje celotnega sodelovanja predlagamo ustanovitev organa, v katerem bi bili z enako re- ciprociteto zastopani od delavskih svetov pooblaščeni predstavniki vseh treh podjetij. Ta koncept medsebojnih odnosov in politike sodelovanja nujno potrebuje podporo s strani Občinske skupščine. V nasprotnem se bo stihija in špeku¬ lacija, ki je povzročila že toliko ško¬ de kolektivom in komuni, še bolj raz¬ širila, kar bo imelo za posledico bit¬ ko za surovine, preplačevanje suro¬ vine in v zvezi s tem prelivanje sred¬ stev v družbeno nezaželene smeri. Kot posledica se analogno pojavi zmanj¬ šanje sredstev komune, posebno še podjetij in znižanje možnosti teh pri materialnem reševanju komunalnih potreb. Odstop od konceptov, navedenih v tem pismu, bi po našem prepričanju ogrozil trenutni in perspektivni raz¬ voj sedaj najmočnejši industrijski po¬ tencial v komuni — lesno industrijo. Vsebina tega pisma je poslana pri¬ stojnim organom Občinske skupščine Cerknica in delavskim svetom Gabra in Jelke. Kolektiv Bresta smatra, da bi reali¬ zacija navedenih predlogov povzročila nov polet na področju lesnega gospo¬ darstva v naši komuni. UO BREST, Cerknica \ 'i OBVESTILO VOLILCEM NA OBMOČJU OBČINE CERKNICA Skupščina občine Cerknica obvešča občane, da v smislu 24. in 25. člena Zakona o volilnih imenikih (Ur. 1. SFRJ, št. 5/65) lahko pregledajo splošne volilne imenike, ki so raz¬ grnjeni na vpogled na matičnih uradih in sicer v Cerknici, Begunjah. Rakeku, Novi vasi in v Starem trgu. V smislu predpisov zakona o volilnih imenikih se v splošni volilni imenik vpisujejo občani glede na svoje stalno prebivališče, na lastno zahtevo pa tudi osebe iz drugih občin, ki prebivajo več kot 6 mesecev na območju občine Cerknica. Volivec more biti vpisan v splošni volilni imenik le ene občine. V interesu vseh občanov, ki so dopolnili starost 18 let, oziroma jo bodo dopolnili 28/3-1965, je. da preverijo točnost vpisa v splošni volilni imenik in zahtevajo eventualne po¬ pravke do zaključka volilnega imenika, to je do 20. marca 1965. KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE i GLAS NOTRANJSKE 5 Naši notranjski književniki Prešernov kulturni praznik v Cerknici 8. februarja 1965 — Na odru: Stanko Janež pozdravlja v imenu občanskega odbora, Prešernove družbe notranjske književnike. Za mizo: pesnik in pisatelj Tone Ga¬ spari bere svoje pesmi TONE GASPARI, rojen 16. ja¬ nuarja 1893 v Selščaku pri Begu¬ njah nad Cerknico, izhaja iz dru¬ žine, ki je dala Slovencem tudi znamenitega slikar ja Maksima Ga¬ sparija. Služboval je kot učitelj med drugim v Iga vasi, v Bab- nem polju in bil pred drugo voj¬ no mnogo let ravnatelj meščan¬ ske šole na Rakeku. Zdaj živi v pokoju v Kranju. Urejal je list Razori, mesečnik za odraslo mla¬ dino in napisal knjige z ljudskimi motivi: Sijaj, sijaj solnčece, Gor čez izaro. Divji mož, Cesta, Ko¬ medija, Povest o gornem možu. Za izdajo je pripravil knjigo spo¬ minov. Na Prešernovi proslavi je za javnost bral več novejših ob¬ čutenih pesmi o spominih na trp¬ ljenje naših ljudi med NOB, za mladino pa dve črtici iz otroških 'let. IVAN MATIČIČ, rojen 27. de¬ cembra 1887 v Ivanjem selu pri Rakeku, po poklicu tipograf, je pisec številnih knjig z narodno vzgojno 'mislijo, pripovednik, ki je poudarjal v svojem delu moč zemlje in zdravje kmečkega rodu. Njegova dela so: Na krvavih po¬ ljanah, s spomini iz prve svetov¬ ne vojne, V robstvu in Na mrtvi straži o bojiih Slovencev s Turki, Moč zemlje o bojih na Koroškem Ob plebiscitu, Živi izviri o življe¬ nju Slovencev okoli leta 1000, Pe- trinka, Fant s Kresinja in Dom v samoti iz življenja notranjske¬ ga ljudstva. Pripravlja zgodovino tiskarstva na Slovenskem, roma¬ na Rezinka in Plameni. Poslušal¬ ce je pritegnil z odlomkom o nek¬ danjem sejmarskem življenju v naših krajih in z odlomkom iz Živih izvirov o srečanju davnega slovanskega prednika s potomcem po tisoč letih; pri tem je podal govor slovanskega prednika v sta¬ ri sfovamščinli. MATEVŽ HACE, rojen 4. julija 1910 v Podcerkvi pri Ložu, se je iz lesnega in gozdnega delavca, pa iz lastnih izkušenj v partiza¬ nih in v političnem delu po vojni razvil v partizanskega pisatelja in pisatelja naše Notranjske. Par¬ tizansko življenje opisuje v knji¬ gah: Partizanske slike, Gozdne steze, Komisarjevi zapiski, Naši obrazi, Ljudje na prelomnici, živ¬ ljenje' v Loški dolini pred drugo vojno pa v povesti Tihotapci. Pri Obzorjih izide letos roman Lju¬ bezen in orožje, napisal pa je tu¬ di roman iz sodobnega življenja Korenine se trgajo. Bral je črtico, kako so partizani kmetom mlatili žito in kako je partizanski ko¬ mandant opravil odgovorno nalo¬ go in bil povišan. Mladina je z zanimanjem poslušala njegovo pripoved. STANKO JANEŽ, rojen 30. mar¬ ca 1912 na Rakeku, je kot profe¬ sor — slavist služboval na sred¬ njih strokovnih šolah v Ljublja¬ ni, na Filozofski fakulteti in v Narodni biblioteki BiH v Saraje¬ vu, v Ajdovščini na Primorskem, zdaj je direktor osnovne šole Cer- Stanko Janež knica. Pred vojno je v raznih li¬ stih sodeloval s črticami (Cesta. Novoletna bajka, Čakalnica, Po¬ doba, Pot v prostost, Rakek, Ma¬ lo zavrženo predmestje, Sen kan- chsta Kvočke, Fenja), pisal je v marksistična glasila pred vojno kritike in knjižna poročila. Sode¬ loval je v sarajevskih glasilih Ži¬ vot in Izraz. Njegovo najpomemb¬ nejše delo je Zgodovina sloven¬ ske književnosti (1957), ki je 1959 izšlo tudi v srbohrvaščini kot Istorija slovenačke književnosti pri založbi Veselin Masleša v Sa¬ rajevu na 704 straneh. Lani je iz¬ šel njegov Pregled slovenske knji¬ ževnosti za srednje šole v sodelo¬ vanju z Miroslavom Ravbarjem. Iz ruščine je v slovenščino pre¬ vedel več knjig: Črno po belem, Povesti o elementih, Ruska kla¬ sična proza, Veliki tekoči trak. iz slovenščine v srbohrvaščino pa roman Miška Kranjca: Zemlja se z nami premika. MARIKA ŽNIDARŠIČ pripove¬ duje sama o selbi: »■Predstavljati se domačim lju¬ dem, je malce nerodno. Pravim, nerodno, zato 'ker me vsi, ki jem¬ ljejo Notranjski glas v roke, že več ali manj poznajo, saj sem vse do lanskega 'leta z manjšimi presledki živela med njimi. Če¬ tudi so me razmere nekako pri¬ silile, da sem se iz Starega trga premaknila v LjubLjano, se je po¬ doba notranjske zemlje tako živo zarisala vame, da se ne bo dala izbrisati več. Notranjska s svoji¬ mi gmajnami in ogradami, s Snež¬ nikom in Cerkniškim jezerom, s skrivnostno Rakovo dolino lin v pravljice odeto Slivnico, bo živela v meni do konca dni. Notranjska — oaza lepote in miru — h ka¬ teri se bo vedno zatekalo utru¬ jeno srce... Predstavila sem se vam kot člo¬ vek in marsikdo bo že iz teh ne¬ kaj besed uganil, da sem nekje navzndtraj tanka in napeta koit struna na violini. Rodila sem se 16. nov. 1914. leta v Starem trgu pod Ložu. Oče je padel v prvi svetovni vojni že dva meseca pred mojim rojstvom in vse živ¬ ljenje me je spremljala silna že¬ lja po očetu. Ni čudno, da ;i bila prva pesem, ki jo je oblikovala moja otroška roka, namenjena prav njemu. Pesmi pa so nasta¬ jale še in še. Rojevale so se iz hrepenenja, kovala sta jih okupa¬ cija in upor, prišepetavala jih je ljubezen in z njo razočaranje, stkala jih je žalost za prezgodaj umrlo materjo. Tako so nastale tri knjige pesmi. Prva nosi naslov Pesmi izpod Snežnika, drugi sem izbrala na¬ slov Človek in zemlja, tretja, ki je nastajala v času moje bolezni. pa je dobila temu primerno ime. Nalomljena veja. Zanimivo je, da je bila prav ta z žalostjo obarva¬ na knjiga prva razprodana in jo že zdavnaj ni več dobiti v nobeni knjigarni. Ko že govorimo o svo¬ jih knjigah, naj vam povem še to, da bo čez dobra dva meseca pri¬ šla na svetlo četrta knjiga pesmi Ugasla luč. Nemara se bo kdo vprašal, zakaj ravno Ugasla luč in ne kakšen vedrejši, svetlejši naslov? Odgovor na to vprašanje boste našli, ko boste knjigo pre¬ brali.-« Marička Žnidaršič Marička Žnidaršič: PARTIZANSKA USPAVANKA Sinek ne jokaj, sinek zaspi, saj se tvoj očka zate bori. Tvoj očka je velik in puško ima, tvoj očka močan je in hraber za dva! Sinek ne jokaj, očke zapri... Sinek ne jokaj, sladko zaspi. Z mamico smreka ob tebi bedi, vetrc potihem uspavanko poje, spančkaj, le spančkaj zlato ti moje. Pod bregom r a hišica čaka nas tri. Sinek ne jokaj, sinek zasipi, saj se tvoj očka zate beri! Jutri pomlad bo, sijalo bo sonce, z rož bodo vzletale pikapolonce, in hiša bo polna veselih ljudi. Sinek ne jokaj, sinek zaspi ... Prešernov kulturni praznik v Cerknici 8. februarja 1965. Pogled v dvorano Doma partizana v Cerknici med proslavo: v prvi vrsti (z desne proti levi): Matevž Hace, pesnica Marička Žnidaršič, pisa¬ telj Ivan Matičič in recitator Povodnega moža tov. Malovrh 6 GLAS NOTRANJSKE Kaj pripravlja Prešernova družba za leto 1966? Občni zbor občinske zveze zn telesno kulturo Cerknico Pretekli teden je ObZTK Cerknica ugotavljata uspehe eno¬ letnega dela. Občnega zbora se je udeležilo veliko število delegatov iz vseh društev, klubov in tudi družbeno političnih organizacij. V referatu dosedanjega predsednika tov. Mazija je bilo razvidno delo ObZTK, cdlkar je formirana, pa do sedaj. V poročilu je bilo najiveč govora o potrebi telesne kulture na vseh področjih našega življenja. Dobršen del poročila, pa tudi kasnejše razprave, je bil posvečen izredno perečemu problemu — finansiranju telesne kulture pri SOb Cerknica, Dejlstvo, da je v preteklem letu šlo skozi blagajno ObZTK le 1,370.000 dim, kaže tudi dejanski odraz te družbene aktivnosti na območju SOb Cerknica. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je na našem območju ca. 10 % telesno- slabo razvite osnovno- šolske mladine, da je 5 društev TVD »Pa-rtizam« v velikih dolgovih (okrog 9 'milijonov) in da so skoraj vsi -obstoječi telesno kulturni objekti potrebni -adaptacij ter da pravkar uvrščeni kegljaški klub (v republiško ligo-) in tudi nogometni klub Rakek nimata niti startnih sredstev. V debati so se delegati živo zanimali za perspek¬ tivni razvoj telesne kultu-re ter odločn-o- p-odprli predlog o- skladu za pospeševanje kulture in telesne kulture pri ObS Cerknica. Ta že obstaja, -toda v treh letih ni v ta sklad prišla niti en-a do¬ tacija. Trefo-a bo- najti novih načinov finančne podpo-re telesne kulture. Zanemarjen,a je bila predvsem rekreacija v delovnih kolek¬ tivih, zapostavljena šo-lsk-a mladina, ki praktično- ni imela osnovnih objektov za temetj-no telesno kulturno izobrazbo-. Cepra-v je bilo- mnogokrat sklenjeno-, da me smemo graditi več osnovnih šel brez telovadnic, s-o- vse osemletke na tem območju, razen v Novi vasi in na Rakeku, brez tega prepotrebnega objekta. Novo izvaljeni IO bo vodil predsednik Mihael Mišič, ki bo imel ob sebi še 17-člansikii IO in 7-člains l ki sekretariat. Šparem-blek Tečaj za sindikalne delavce tokrat na Slivnici Občinski sindikalni svet Cerk¬ nica bo imel o-d 1. do 6. marca enotedenski tečaj, Pouk bodo- or¬ ganizirali s pomočjo- SZDL in De¬ lavsko univerzo i-z Cerknice v prostorih planinskega doma na Slivnici. Teča-j bo obiskovalo- 30 do 40 Na pobudo podjetja Jelka Ra¬ kek je Delavska univerza Cerk¬ nica priredila seminar za organe samoupravljanja. Seminar obiskuje p-reko 30 čla¬ nov Delavskega svata im ostalih samoupravnih organov iz »Jelke« Rakek. Seminar obsega oa. 30 ur pre¬ davanj in komsuitacij. SREČANJE Z NOTRANJSKIMI KNJIŽEVNIKI Občinski o-dlbor Prešernove družbe in Krajevna Skupnost Cerknica -sta z osnovno šolo Cerk¬ nica in Rakek pripravila 8. fe¬ bruarja uspelo proslavo kulturne¬ ga praznika s prireditvijo za šol¬ sko mladino v Cerknici in na Ra¬ keku im posebej za javnost v Do¬ mu partizana v Cerknici, Na pri¬ reditvi je govoril o Prešernu in vlogi kultu-re v -naši sitvaim-oslfi prof. Stanko- Janež, direktor asm. šbl-e Cerknica, nato je tov. Malo¬ vrh iz Cerknice zgledno deklami¬ ral Prešernovo- balado Povodni mož, učenci osnovne šole Cerkni¬ ca pa so uspešno recitirali Pre¬ šernove pesmi O Vrba, vrh So¬ netnega venca (8. sonet), Neza¬ konska mati in Zdravljica, ki so j-o podali v zboru. Posebno obe¬ ležje je proslavi kulturnega praz- tečajnikov. Financirale ga bodo gospodarske organizacije. Program dela zajema terne s p-odročja is-a-moup-r-avlj-amja. Govo¬ rili bodo- še o vlogi subjektivnih sil, o- delitvenem sistemu ter o razvoju -gospodarstva -in društve¬ nih silužb naše občine. ML Na seminarju predavajo pred¬ vsem strokovnjaki in družbeno¬ politični delavci ;iz Rakeka in Cerknice. Seminar bo- omogočil članom samoupravnih organov, da bodo uspešneje vodili podjetje in s si¬ gurnostjo- odločali o -poslovni po¬ litiki -podjetja. SM nifca dalo sodelovanje notranjskih književnikov: Ivana Matičiča, To¬ neta Gasparija, Matevža Haceta in Maričke Žnidaršič. Njihovo de¬ lo je poslušalcem zgoščeno orisal literarni zgodovinar Stanko Janež, nato p-a so književniki brali iz svojih del. Poslušalce so zlasti pritegnili motivi liiz domačega živ¬ ljenja, Mladino so- posebno raz¬ gibale tople pesmi Maričke Žni¬ daršič. Na svečani večerni pini-re- diitvtt v Cerknici) je za uvod in za¬ ključek proslave ubrano- igrala cerkniška godlba. Občinstvo na Rakeku je izrazi¬ lo- željo po- večkratnih takšnih pri¬ reditvah, očitno ga zanimajo pro¬ blemi kulture in umetnosti. Po¬ doba je, da bi bilo potrebno uve¬ sti take razgovore v obliki klub¬ skega življenja in občinstvo pri¬ tegniti s sistematičnim načrtnim obravnavanjem kulturnih vpra¬ šanj) kil sodijo v esitesko vzgojo. Za teto 1966 pripravlja Prešer¬ nova družba šest knjig svojim na¬ ročnikom in en-o- umetniško- re¬ produkcijo. Za članarino 1200 dim bodo naročniki prejeli Prešernov koledar 1966, izvirno povest slo¬ venske piiisiateljlice Mire Mihelčič: Zmeraj, nikoli, roman Nobelove¬ ga -nagrajenca Ernesta Heming- w-aya: Imeti ali ne, -potopisna po¬ vest Sergeja Santak-ova: Po brzi¬ cah Cune, Pravljice, izbor iz sve¬ tovne mladinske literature in po¬ ljudnoznanstveno delo Emilijana Cevca: Slovenska umetnost. Za ceste moramo bolj skrbeti Kot vsaka druga gospodarska organizacija se tudi naša vsakdan srečuje z raznimi težavami. Komunalno podjetje za ceste Grahovo tona nalogo, da vzdržuje, rekonstruira tol gradi ceste IV. reda. Ce gre za rekonstrukcijo ali gradnjo nove ceste, so potrebna zagotovljena sredstva. Nikoli pa mi dov-olj zagotovljenih sredstev za vzdrževanje le-teh. Če -doseže¬ mo polovico potrebnih sredstev, je že dovolj. Saj je razumljivo, dia je neimogoč-e zbrati -dovolj sredstev, ker je od vseh -pobranih taks na motoma in vprežna vozila, ‘ki jiiih plačujejo občani, do sedaj ostalo za občinski cestni sklad ‘le 30 %, kar znaša 10 % od dejanskih po¬ treb. Ostala sredstva, ki jih da občana iz proračuna, mora za zne¬ sek prikrajšati ostale proračunske izdatke. Zaradi tega ne bi smela biti skrb za vzdrževanje cest samo Skrb občine, ampak vseh uporab¬ nikov motornih vozil, ker tii naj¬ bolj kvarijo ceste, medtem ko jih vprežna vozila le v zelo majhni meri. K-once-m lata 1963 so- bili v pod-' jeltjlu ' osebni dohodki zelo nizki. Lansko pomlad je kazalo-, da ‘b-o zaradi manjhnih kredito-v mora¬ lo podjetj-e odpustiti preko eno četrtino delavcev. Da ni prišlo do tega, je podjetje prevzelo gradnjo planinskega doma na Slivnici. Po¬ leg tega so prišla še druga dela, ki jih je izvrševalo s sezonsko delovno silo. Dokončali so novo cesto v Javorniku, priključek na Knežjo njivo, rekonstruirali so ce¬ sto od l-ovSke ‘koče na Slivnici do planinskega doma in napravila nov most na cesti v Podsli-vnico. Skupiih-a. sezonskih delavcev je naitoJikla tudi preko 800 kubičnih metrov gramoza, za cesto Graho¬ vo—Pud-ob. Zaslužek pri novo¬ gradnjah jim j ! e amo-gačil, -dla so pokrili vse družbene dajatve, osebne dohodke cestarjem za no¬ vember in december in jih še po¬ višali za 20 %. Manjka jim raznih strojev za pripravljanje in razvažanje p-osiip- nega materiala, kakor tudi za plu¬ ženje cest. Ce bi podjetje hotelo nabaviti manjkajoča osnovna Navedene kvalitetne ‘knjige vsak naročnik dolbi še umetniško reprodukcijo izmed treh novih slik brezplačno. Knjige bodo- nu¬ dile prijetnega in koristnega bra¬ nja slovenskemu bralcu in mu širile duševno obzorje. Zato se v čdmvečjem številu naročajmo- na kpjiige Prešernove družbe! V naši občini naj bi ne bilo družine brez Prešernovih knjig. Naročniki naj se na knjige na¬ ročijo pri svojih poverjenikih. 14¥I W€W sredstva, bi moralo imeti 30 mili¬ jonov odobrenega kredita. Tega se ne da dobiti, lastnih sredstev pa itudii nimajo. Če hočemo, da bomo uspešno razvijali turistično dejavnost na Notranjskem, so pogoj lepe ceste. To -pa mora biti skrb vseh nas. FŠ Novice iz Bresta Tov. Anton Mramor in Andrej Šega sita tehnično izboljšala na¬ čin transport-toianja pločevin v to¬ varni ivernlih plošč. S to izbolj¬ šavo tovarna letno prihrani 1 mi¬ lijon 725.220 čistega dohodka. Za opravljeno izboljšavo sta dobila posebno nagrado. Odstotek lesnoindustrijske po¬ klicne šole je zaključil s štiirime- sečotoo poukom. V oktobru začne s poukom I. in II. razred poklicne šote. * V planu izobraževanja so -pred¬ videli organiziranje seminarja za poklice ozkega profila, širše pro¬ file, tečaj za inštruktorje, tečaj za organe samoupravljanja. Na¬ meravajo ustanoviti še I. tetnlifc tehnične srednje šole. Za celotno- -izobraževanje in šti¬ pendije je predvideno 29 milijo¬ nov dinarjev. * V nedeljo, 14. februarja, sta imeli sindikalni podružnici To¬ varne pohištva Cerknica in To¬ varna dvemi-h plošč letne občne zbore. * V upravni odbor sindikalne po¬ družnice Tovarne ivemih plošč so izvoljeni: Jože Rraniselj, Ivan Ba- sar, Franco Gagtula, Jože Urbas, Nedeljko Pavlovič, Bogo- Komočar in Branko Janež. V upravni o-dbor sindikalne-po¬ družnice Tovarne pohištva Cerk¬ nica ipa: Maks Um-ek, Ivan Kebe, Jakob Tavčar, Marija Vidrih, Ivan Hribar, Lojzka Meden, Sta¬ ne Petan, Ljuba Turšič, Ivan Te- kavec, Jože Adamič, Olga Zem- Ijak, J-ože Kos, Franc Meden, Fran-c Malis lin Alojz Sabec. Na oibčn-em zboru so evidenti¬ rali kandidate za občinsko skup¬ ščino. Bost Seminar za organe samoupravljanja v »Jelki« Rakek Ob kulturnem prazniku v Cerknici in na Rakeku GLAS NOTRANJSKE r Turistična propaganda dobiva svoje mesto Občinska turistična zveza iz Cerknice je začela letos zelo širo¬ kopotezno akcijo, da propagira tu¬ ristične posebnosti v občini. Že samo podatek, da je šlo lani v te namene le 4 milijone dinarjev, le¬ tos pa je predvidenih za propa¬ gando kar 25 milijonov dinarjev, zgovorno kaže na korenite pre¬ mike v smeri uveljavljanja turiz¬ ma v občini kot pomembne veje gospodarstva. Turistična zveza je že postavila na vseh prometnejših cestah v občini in na cesti Ljubljana— Postojna obvestilne table, ki va¬ bijo v notranjost Cerkniške doli¬ ne. Letos namerava postaviti večji Nedavno tega je organizirala občinska turistična zveza skupaj z Delavsko univerzo iz Cerknice enodnevni seminar s področja tu¬ rizma, na katerem so obravnavali vprašanje ohranitve domačnosti, retrospektive turizma v zadnjih V prejšnji številki je bilo pod naslovom Brest je pogostil svoje upokojence obširno napisano o tem, kako so se upokojenci na pogostitvi počutili. Članek je po¬ vzročil negodovanje pri upokojen¬ cih iz Starega trga, 'ki so biM ne¬ kdaj zaposleni na TLI Marof, pa niso bili tudi oni povabljeni. Slu¬ čaj je raziskan. Ugotovili so, da so sprejem organizirale sindikalne podružnice Tovarne pohištva Cerknica, Tovarne ivernih plošč, bazenske žage in skupnih služb. Pozvani so bili tisti upokojenci, Na področju občine prihaja med inozemskimi turisti največ gostov iz Italije, s 'katerimi nastaja naj¬ več težav pri strežbi, zato so se trgovski in gostinski delavci od¬ ločili, da organizirajo skupaj z De¬ lavsko univerzo tečaj italijanskega zemljevid v Postojni z vrisanimi posebnostmi krajev cerkniške ob¬ čine. Zveza je že naročila barvni prospekt v nakladi 30.000 izvodov, ki bo na šestih straneh in v šti¬ rih jezikih vseboval motive s Cerkniškega jezera, iz Rakovega Škocjana, iz Križne jame, s Sliv¬ nice in Snežniškega gradu. Pro¬ spekt bo na razpolago že v za¬ četku meseca marca. Do marca meseca bodo prišle ■prvič v promet tudi barvne raz¬ glednice krajev Cerkniške in Lo¬ ške doline ter Bloške planote. Glede na to, da gre turistični spominček s Slivnice »Slivniška 60 letih in bližnji razvoj turizma v občini. Seminar so vodili: tov. Kopač, direktor Zavoda za spo¬ meniško varstvo SRS, Tone Gor¬ nik, predsednik občinske turistič¬ ne zveze in Albin Milavec, naj¬ boljši poznavalec zgodovine turiz¬ ma v Občini. ki so bili pred upokojitvijo zapo¬ sleni v navedenih poslovnih eno¬ tah. Članek je .imel te napačen na¬ slov, ker ni sprejema organiziral BREST, temveč sindikalne po¬ družnice navedenih poslovnih enot. Če bi bilo med sindikalnimi po¬ družnicami kombinata več pove¬ zav, bi gotovo podoben sprejem organizirale tudi podružnice iz TP Martinjak in Stari trg. Uredništvo jezika. Tečaj bo traja! predvido¬ ma dva meseca z okrog 60 urami pouka. V tem času 'bo 29 trgov¬ skih in gostinskih delavcev ter de¬ lavcev »Petrola« predelalo gradi¬ vo, ki je pri njihovem vsakda¬ njem občevanju s tujci nujno. čarovnica« zelo dobro v prodajo, se je zveza odločila, da bo do maja meseca dala v prodajo še več novih sponrnčkov — izdelkov domače Obrti. Člani občinske tu¬ ristične zveze pripravljajo tudi gradivo za izdajo brošure o lepo¬ tah in kraškdh posebnostih cerk¬ niške komune. Brošura bo tiska¬ na v 3.000 izvodih v besedi in sliki. V načrtu imajo tudi dva krat- kametražna filma, ki ju namera¬ vajo posneti na Čerkniškem jeze¬ ru in v Rakovem Škocjanu v last¬ ni režiji, izdajo koledarjev z mo¬ tivi domačih krajev za gospodar¬ ske organizacije in večjo propa¬ gando preko televizije, radia in tiska. Turistična zveza začenja letos veliko propagandno akcijo, ki naj bi prispevala predvsem k izkori¬ ščanju gostinskih in turističnih kapacitet v občini za rekreacijski in stacionirani turizem. DOBRO OBISKAN TEČAJ STREŽBE 20 tečajnikov je v mesecu fe¬ bruarju obiskovalo tečaj o strežbi za gostinske in trgovske delavce, ki je trajal 10 dni v restavraciji »Jezero« v Cerknici. Tečaj je ob¬ segali okrog 60 ur predavanj in praktičnih vaj iz strežbe, priprav jedil An mešanja pijač. Zanimivo je, da so bili med udeleženci te¬ čaja tudi štirje delavci, zaposleni v industriji, ki nameravajo v pol¬ ni sezoni ob nedeljah pomagati pri strežbi profesionalnemu ka¬ dru. ŠIVILJSKOKROJNI TEČAJ NA RAKEKU IN V BEGUNJAH V januarju je na Rakeku ob¬ iskovalo šiviljskokrojni tečaj »Ba- gait« 24 žena in deklet iz Rakeka. Tečaj je vodila inštruktorica iz podjetja »Bagat«. Tečajnice so si na tečaju pridobile precej teorije in prakse, saj so praktično šivale na desetih šivalnih strojih »Ba¬ gat«. SM Matjažev rov v Križni jami pri Ložu — Foto: Franci Bar RAZPIS Delavska univerza Cerk¬ nica bo organizirala preda¬ vanje za I. letnik ekonom¬ ske šole. S predavanji bodo začeli v mesecu septembru 1965 v Cerknici. Zainteresirani kandidati naj se prijavijo na Delav¬ sko univerzo Cerknica, Par¬ tizanska št. 9. LASTNIKI KOSILNIC IN MOTORNIH ŽAG Prijavite se na enodnevni seminar o ravnanju in upo¬ rabi motorne žage in na se¬ minar o uporabi kosilnice. Na seminarju bodo pre¬ davali strokovnjaki iz Agro¬ tehnike Ljubljana. Gozdarji in kmetje, ne zamudite pri¬ ložnosti ! Prijave sprejema Delav¬ ska univerza Cerknica. Uspel seminar o turizmu Komentar k članku Brest je pogostil svoje upokojence Tečaj italijanskega jezika v Cerknici Gospodinjsko-kuharski tečaj \ Cerknici V Cerknici že od januarja tra¬ ja gospodinjsko-kuharski tečaj. Tečaj obiskuje 24 tečajnic. Tečajnice so razdeljene v dve skupini, ki se menjata tedensko. Tako je možno, da sleherna tečaj¬ nica čim več praktično dela pri gospodinjskih opravilih. Ob koncu tečaja, ki obsega 70 ur, bodo tečajnice napravile raz¬ stavo raznih dobrot dn dokazale svoje pridobljeno znanje. SM Pavi pred upravnim poslopjem »Brest« v Cerknici Foto in tekst: Bost Žalostni samci Začudeno opazujeta dva pava novozapadli sneg. Mladiča sta in jima je to prva zima. Od strani jih opazuje oče, ki je od lanskega leta vdovec. Samico je namreč usmrtila lisica, ko je na vrtu skrbela za svoj zarod. Mogoče se bo kdo oglasil, ki bo voljan na zamenjavo za samico. Naslov: Delavska restavracija BREST. Cerknica. BoSt Kaj se dogaja po svetu Konec januarja je umrl 90- letmi WINSTON CHURCHILL, bivši premier britanske vlade, ena največjih osebnosti 20. stoletja, »britanski lev«, ki ima politične zasluge za zmago nad hitlerjevsko Nemčijo v drugi svetovni vojni, avtor znamenitih knjig vojnih spominov. Njegovega veličansltve- nega pogreba se je udeležil tudi predstavnik naše države predsed¬ nik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Zahodna Nemčija razpleta po¬ litične mreže po BLIŽNJEM VZHODU 'in med arabskim sve¬ tom. Najprej je Bonn plačal Izra¬ elu vojne reparacije, nato pa ga oskrboval z orožjem in vojaško opremo. Hotel bi pritegniti nase arabski svet z vabilom Naserja v Bonn. Kairo pa hoče priznati DR Nemčijo, 'kar n.i všeč Bonnu. Očit¬ no gre za križanje gospodarskih in političnih interesov. V ČEŠKOSLOVAŠKI priprav¬ ljajo nov gospodarski sistem, ki bi sedanjega, administrativnega zamenjal z bolj gibkimi oblikama gospodarjenja in pritegovanje de¬ lavcev k samoupravljanju proiz¬ vodnje. Jugoslovanska podjetja bodo zgradila Afganistanu tri namakal¬ ne in industrijske objekte, ki jih bo Afganistan plačal z izvozom svojega blaga v Jugoslavijo. Plodno prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Alžirijo je po¬ večal obisk jugoslovanskega dr¬ žavnega sekretarja za zunanje za¬ deve Koče Popoviča v Alžiru. GLAS NOTRANJSKE tj Drugič bodimo točni Kino Stari trg ima mnogo red¬ nih obiskovalcev, ki ne zamude niti enega filma. Ti redni obisko¬ valci pa se delijo v točne rim ne¬ točne glede prihajanja 'k pred¬ stavam. Prvim, točnim, ki priha¬ jajo dovolj zgodaj, ne samo po¬ hvala, to je premalo, izreči bi jim morali tudi sožalje, kajti le-ti so mnogokrat zelo prizadeti zaradi ropota in šuma, ki ju med pred¬ stavo delajo zamudniki. Bralci, 'kri ne poznajo dvorane v Starem trgiu, naj vedo, da je to prostor, ki le za silo odgovarja kimopredistavam. Stoli so navadni, nepritrjeni, ki z vsakim premi¬ kom napravijo velik ropot. Obču¬ tek, da so ti stoli navadni, pride do izraza 15 ali celo do 20 minut po pričetku filma, ko pridejo v kino tudi prej omenjeni zamud¬ niki. Ti zamudniki ne le da motijo ostale gledalce z odpiranjem in zapiranjem vrat, temveč se celo pogovarjajo, iščejo svoje številke, ropotajo s stoli in sploh zelo mo¬ tijo ostale gledalce. Ljudii, ki sem' jih prej imeno¬ val zamudnike, vsi prebivalci Loške doline dobro poznamo. Ža¬ lostno je toliko' bolj, ker se ti ljudje smatrajo za eno stopnjo višje izobraženi, kakor »navadni« občani. Zelja vseh obiskovalcev kina je, da tudi netočni postanejo toč¬ ni in imajo vsaj malo obzirnosti do ostalih. V bodoče naj tudi ti upoštevajo navodila uprave kina, ker bodo s tem ustregli sebi in upravi kina. Sami sebi pa bodo ustregla tudi s tem, da ne bodo videli le tri četrtine filma, tem¬ več tudi tednik in celoten film. S. J, Kuharica Justi in pomočnica Marija pri svojem vsakodnevnem opravilu Dobavljeni prehrambeni artikli naj bi bili bolj kvalitetni Delavsko uslužbenska restavra¬ cija BREST Cerknica se nenehno bori z raznimi manjšimi težava¬ mi, ki bi jih lahko rešila le v sodelovanju z ostalimi poslovnimi faktorji. V menzi vsakodnevno pripravijo 195 malic, 123 kosil in 97 večerij. Obrat zaposluje 2 ku¬ harici in 4 strežnice. Pri priprav¬ ljanju obrokov sicer ni posebnih problemov. Težava je v tem, ker mora osebje menze vložiti veliko truda, da natančno preveri vso nabavljeno količino od Trgovske¬ ga podjetja »Nanos«. Abonenti po vsej pravici želijo kvalitetno hra¬ no, ta se pa doseže le s kvalitet¬ nimi artikli. Želja osebja menze je, da se jim dobavljajo' sveži ar¬ tikli, ker le tako bodo lahko 1 za¬ dovoljili zahteve abonentov z do¬ bro in kvalitetno prehrano. Pozdraii iz Sarajeva Vsak mesec mi od doma pošlje¬ jo vaš list, ki ga z veseljem pre¬ biram. Okoli mene se zbero moji tovariši. Iz cerkniške občine nas je kar 7, zato je razumljivo, da vaš list zelo radi beremo. Kakor ostale občane 'tudii nas zanima kaj vse se dogaja v našem rojst¬ nem kraju. Srečo imamo, saj smo vsi skupaj v isti enoti. Skupaj spimo in jemo, zato imamo do¬ volj možnosti, da se pogovorimo o domačih krajih. Pišemo vam z željo, da bi nam pošiljali »Glas Notranjske«, saj bi nam s tem najbolj ustregli. Vaš lisit tudi vsak domačin izven Notranjske ž veseljem prebira. V upanju, da nam boste ustre¬ gli, pozdravljamo vas dn prebi¬ valce Notranjske (Štefančič Alojz. Mazi Drago, Prevec Ludvik, Sta¬ ne in Franc Mohar) vojaki iz v. p. 7579 Sarajevo. Pripomba urednika: takih pi¬ sem simo zelo veseli. Želeli bi, da se nam vi kot ostali rojaki še kaj oglasite. Mlakar Rudi V vojaški suknji naši fanti: Štefančič, Mazi, Prevec in Mlakar Rudi JUsmo medai&tm Na srnjaka Začelo se je drugo polletje šol¬ skega leta 1964/65. Pred razredne skupnosti, mla¬ dinsko in pionirsko' organizacijo stopajo nove naloge, dia še trd¬ neje povežejo delo za večjo disci¬ plino, za uspehe v prostovoljnih dejavnostih. Potrebno bo razmi¬ šljati o poklicni usmeritvi mladi¬ ne, o večji povezanosti doma, šo¬ le in življenja, o izvedbi ekskur¬ zij, športnih dni, o poglobitvi po¬ moči šibkim učencem, o delu za uspešen zaključek šolskega leta z Da bi bili učenci bolje seznanje¬ ni z našo umetnostjo v prejšnjih Stoletjih, je šola organizirala tro¬ je predavanj z barvnimi diapozi¬ tivi. Predavala je tovarišica pro¬ fesorica iz Narodne galerije v Ljubljani. Za predavanje je bilo precej zanimanja med učenci. Saj Ko smo stanovali v Portorožu, je moja mama kupila pet zlato- rdečih rilbic. Domov jih je prinesla v kozar¬ cu za vlaganje. Kupila je akvarij in jih dala vanj. Velike so bale okrog 5 cm. Jaz razstavami, v problemu nadaljnje¬ ga šolanja na šolah druge stop¬ nje. Pred učence osmih razredov stopa vprašanje, kam po končani osemletki, pred tiste, 'ki bodo kon¬ čali osemletno šolanje, ne da bi končali osemletko, pa bo stopalo vprašanje: kako naj se vključijo v proizvodnjo? Vzgojno izobraževalni nalogi' osnovne šole se priključuje skrb celotne družbe za pot naše mla¬ dine. Janež so izvedeli o nekaterih naših in tujih slavnih umetnikih, ki so po¬ slikavali naše cerkve in gradove v času gotike, romantike, rene¬ sanse ter baroka. Takih predavanj si še želimo. Jože Drenik VIII. b Cerknica sem jim marala vsak dan menjati vodo. Neki dan, ko sem jim menja¬ vala vodo, mri. je ena ribica, naj¬ manjša med njimi, padla v lijak. Potem je nisem več videla. Se¬ daj imamo samo še štiri ribice. Danica Gubrejna, 6. b Nekega poletnega dne, ko se je mračilo, sva se z očetom odpra¬ vila na srnjaka. V ogradi, v katero je srnjak hodil vsiak večer na pašo, je bilo vse mirno. Kragulj, kri je prele¬ taval gozd, se je izgubil med smrekami. Z očetom sva stala ne¬ premično >na robu grmovja. Na drugem koncu je prav narahlo po¬ čila vejica. Ob stari smreki se je pokazala rjava senca. Bližala se je zelo previdno. Noga je na vsakem ko¬ raku zastala. Videl sem glavo ži- Uspešno delo fotokrožka Fotokrožek na osnovni šoli Cerknica, ki je pričel z dlelom v septembru 1964, je prve mesece le životaril, saj ni bilo prostorov, kjer bi se 15 učencev A-fototeča- ja sestajalo iin učilo. S preselitvijo v novo šolo in z .nabavo mate¬ riala pa smo delo zelo poživeli. Vodja tečaja tov. Vinko Toni je v prvih šestih urah seznanil z ustrojem fotoaparata in materia¬ lom. vali, ka 'so jo krasili rogovi. Bil je srnjak. črni smrček se mu je narahlo premikal. Vohal je. Ob vsakem šumu se je zdrznil in se nam previdno bližal, Oče je previdno dvignil puško. Počilo je! Jelen je bil zelo lep. Smilil se mii j-e, a nisem mu mo¬ gel pomagati. Ko sva odhajala in nesla ubi¬ tega snnjjlalka, je v daljavi zasko¬ vikala sova zadnjo pesem srnjaku v slovo. Branko Petrič 6. c Cerknica na osnovni šoli Cerknica Sedaj smo se že usposobili ro¬ kovati s kamero in smo slikali v naravi. Začeli smo že razvijati filme. Z nestrpnostjo pričakujemo vsak naslednji sestanek, saj se želimo črimveč naučiti, v tednu mladosti pa narediti razstavo naših del. ' Anka Jene 8. b osnov, šole Cerknica Likovna vzgoja na naši šoli Moje ribice OLAS NOTRANJSKE 9 Priprave na lovsko-turistično prireditev Na razširjeni seji Turističnega društvo Loška dolina so te dni razpravljali o pripravah na letno turistično sezono. Osrednja točka razprave je bila: kako kar naj¬ bolje organizirati že tradicionalno lovsko-turistično prrieditev pred Križno jamo. Sklenili so, da bo ta prireditev letos 18. julija. Da bi bila prire¬ ditev zanimiva, kvalitetna in da bi privabila kar največ turistov, bo potrebno, da pri organizaciji, v večji meri kot lani, sodelujejo lovske družine, saj obstajajo v Loški dolini kar štiri. Že sedaj je potrebno, da napravijo načrte, ka¬ ko bi prostor pred Križno jamo kar najbolj izkoristili, istočasno pa ohranili prirodno lepoto. Pro¬ stor naj bi uredili na tako ime¬ novane »galerije«, kajti na ta na¬ čin bi lahko sprejeli tri do štiri tisoč ljudi. Sedanjo betonsko plo¬ ščo naj M podaljšali, ker je po¬ stala premajhna za 'plesišče, ža gozdno pot od kamnoloma naj bi pripravili načrte za novo traso. Na ta način bi bila krožna pot -od kamnoloma do Bloške police ter obratno. Predvidena je gradnja transfor¬ matorja pri kamnolomu. Zato naj bi pripravili električne drogove in se dogovorili z investitorjem, da hi elektriko potegnite do Križ¬ ne jame. Do nedavnega je obsta¬ jala vodniška služba, vendar je Foto: Edo Vidovič zadnje čase zamrla. Zato so na seji sklenili, da se mlajše jamar¬ je usposobi za vodnike po jami. Vsekakor pa je potrebno, da so vodniki za to delo plačani. Precf vhodom v Križno jamo bi bilo treba namestiti še nekaj beton¬ skih klopi, urediti obstoječi pavi¬ ljon in delno izboljšati pot po jami. Te ureditve so še posebno nujne z ozirom na bližajoči se svetovni spedeološki kongres, ki bo letos v Postojni in v Ljubljani. V načrtu je, da bodo jamarji ob¬ iskali tudi Križno jamo. Zato bi bilo prav, da bi s fi¬ nančnimi sredstvi priskočili na pomoč turističnemu društvu tudi okrajna in republiška turistična zveza, ker z lastnimi sredstvi društvu ne bo mogoče uresničiti vseh omenjenih načrtov. S. B. Planinski dom na Slivnici vas vabi, da ga obiščete. Dobro se boste počutili Foto - Bošt V Koristno posvetovanje v Rakovem Škocjanu V začetku februarja je imela gospodarska komisija pri Občinski turistični zvezi iz Cerknice širše posvetovanje v Rakovem Škocja¬ nu. Na posvetovanju se je izkri¬ staliziralo mnenje za izgradnjo se¬ vernega dela Rakovega Škocjana v hotelski kompleks in južnega dela Rakove doline v turistični zaselek. Hotelski kompleks bo že letos zajel izgradnjo 10 weekend hišic s 24 do 26 ležišči, tako da bo obsegal letos kapaciteto 54 do 56 ležišč, kar bo ustrezalo vsaj prenočitvam turistov enega pol¬ nega avtobusa. Predvsem gre tu za aranžmaje z italijanskimi agencijami, ki so pripravljene usmerjali svoje goste, v pogojih razpoložljivih kapacitet, v predele Rakovega Škocjana. V hotelskem kompleksu se predvideva še po¬ stavitev dveh depandans in na¬ daljnjih 20 turističnih hišic za povečanje nočitvenih kapacitet hotela. V turističnem zaselku bodo lahko postavljale tipske hišice gospodarske organizacije in za¬ sebniki. Trenutno je vloženih za to gradnjo 13 prošenj, zanimanje za to gradnjo pa še narašča, zla¬ sti med delovnimi kolektivi v ob- _čini in tudi izven nje. V turistič¬ nem zaselku se predvideva iz¬ gradnja kakšnih 100 weekend hi¬ šic. Za to gradnjo bo dan takoj razpis, čim bodo ureditveni načrta končani. S tako razdelitvijo Rakovega Škocjana bo dosežena tako ko¬ mercializacija terena kakor tudi prostor dela Rakovega Škocjana za proglasitev narodnega parka, v kolikor bo to sploh možno glede na obsežno zazidavo tega edinst¬ venega kraškega sveta. Žičnica na Slivnici uspešno..oprostite saj to je Kranjska gora, zimsko športni in rekreacijski center, kjer posebno ob sobotah in nedeljah preživi na tisoče domačih in tujih ljubiteljev bele opojnosti svoj prosti dan. Veselja je za vse, saj v Kranjski gori redno obratuje 7 različnih žičnic za začetnike in najboljše, samo povsod so vrste, vrste... Kaj ne bi bilo lahko to tudi na Slivnici? io GLAS NOTRANJSKE VODORAVNO: 1. zavesa, zastor 7. zrakoplovi 8. egipčansko bo¬ žanstvo 10. polotok na vzhodni obali Aziije 11. del stopala 13. lehe 14. težko strelno orožje 15. repu¬ blika v severozahodnem delu Juž¬ ne Amerike 22. velika utežna eno¬ ta 23. udvorljiv moški 25. etiop¬ ski cesar (Heile) 26. oče 27. kra¬ tica za »Moamper« 28. vrsta iglav- snik (Matej) 46. otok v francoski Polineziji (glavno mesto Papeete) 48. grška črka 53. pega, maroga 54. vrsta zemlje 55. sodobni an¬ gleški pesnik in kritik (Thomas Stearns) 56. vrsta zimskega špor¬ ta 57. živec, 58. poljedelsko orod¬ je, 59. oziralni zaimek, 60. južni sadež kislega okusa, 61. akcenti, poudarki. ta 11. eksotična ptica 12. ljubko¬ valno žensko ime 14. avtomobil¬ ska registrska oznaka za Karlo- vac 16. začetnici italijanske film¬ ske igralke (»Železničar«) 17. uka¬ zati, naročiti kaj 18. afriška rast¬ lina z mesnatimi listi 19. kraj na Petepanezu 20. žuželke s pekočim pikam 21. vrsta Otroške igre 23. slovenski film 24. veletok v E)v- KINO CERKNICA V MARCU 3. japonski film Zaradi ljubezni, 6. italijanski Ljubezen na onem svetu, 7. nemški Ne pošiljaj žene v Italijo, 10. francoski Tako veli¬ ko srce, 13. sovjetski Trinajstori- ca, 14. ameriški Šepetanje na bla¬ zini, 17. jugoslovanski Dvojni ob¬ roč, 20. italijanski Vsak večer No¬ vo leto, 21. italijanski Obleganje Sirakuze, 24. egiptovski Slavčko¬ va pesem, 27. madžarski Zlati člo¬ vek, 28. ameriški Psiho, 31. nem¬ ški Dokažite ali bi. V MESECU APRILU 3. španski Angel je prišel, 4. ame¬ riški Morganovi gusarji, 7. ame¬ riški Dva jezdeca, 10. italijanski Velikan in Radosan, 11. italijanski Polkovnikove pustolovščine, 14. italijanski Ločitev po italijansko, 17. ameriški Doživljaji psa Leda, 18. italijanski Rimske device, 21. italijanski Živeti svoje življenje, 24. egiptovski Alžirska Djamila, 25. ameriški Rio Bravo, 28. fran¬ coski Roberto la Rocka. Filme predvajamo vsak četrtek ob 19.30, vsako soboto ob 19.30 in vsako nedeljo ob 16.00 in 19.301 I\lajmlajši voznik \otranjske O najstarejšem vozniku sem že pisal. Tokrat vam predstavljam najmlajšega: Sega Andrej, starost 9 tet, stanujoč Peščenk šit. 28, Cerknica. Očetovega »fioa« vozi že več kot eno teto. Izpita seveda še nima. Po mnenju njegovega stri¬ ca, ki je najstarejši šofer, je 'fant za to Stvar zelo talentiran in .bo dober voznik. Tako imamo na No¬ tranjskem v eni družim kar dvo¬ jen rekord. Ce kdo ve za podoben prirner, naj mi sporoči. BoSt ropi 27. oštevati, zmerjati 29. za¬ četnici znaneiga ameriškega poli¬ tika 32. morje, ki se zajeda v kop¬ no 34. jezero na Finskem 35. mir¬ no, brezglasno 36. začetnici so¬ dobnega hrvaškega skladatelja 37. veznik, ki uvaja pogojne od¬ visnike 38. smoter, hotenje 40. či¬ stina v gozdu 42. kopen 45. vrsta ženskih 'kopalnih oblek 47. začet¬ nici največjega slovenskega pi¬ satelja 49. levi pritok Urala 50. 'kraj v vzhodni Etiopiji 51. pod¬ zemni hodnik 52. gora v Švici 53. vodna rastlina s čudovitim cvetom 56. kraj ob reki Tana v Keniji 58. melišča 60. 'kratica za »miligram«. Us‘D ca 30. italijanska filmska igralka (»Deklica z reke«) 31. oslovski glas 32. lep, mil 33. domače žensko ime 35. otok Ob severovzhodni obali Bornea 39. senčnica, vrtina lopa 40. veznik 41. znameniti hun¬ ski .poglavar 43. desni pritok Vol¬ ge 44. nikalnica 45. slovenski pe- NAVPIČNO: 1. reka v Franciji z izlivom v Biskajski zaliv (naša pisava) 2. žensko ime 3. skupine žuželk 4. spodnji deli posod' 5. enaka samoglasnika 6. torišče v cirkusu 7. prestolnica Kolumbije 9. koralni greben 10. baviti se s priljubljeno vrsto otroškega špor- S posveta turističnih delavcev na Slivnici — Foto: Edo Vidrič Andrej za krmilom Foto in tekst — Bošt GLAS NOTRANJSKE NAŠ Brest 6339 — Slovan 6425 Cerknica 21. — Domači keglja¬ či so v spremenjeni postavi izgu¬ bili z ekipo Slovana iz Ljubljane v 8 X 200 lučajev z rezultatom •6339 : 6425. Najboljša posamezni¬ ka pri gostih sta bila Žemva 854 in Sajovic 834. V dresu Bresrta je presenetljivo dobro »metal« Lah, siaij je podrl znamko 850, medtem ko reprezentantu Gromu ni »■pa¬ dlo«, saj je zbral le 838 klinov! FS Trening Olimpije na Rakekn V nedeljo, 24. januarja, so pri¬ speli na Rakek najboljši pionirji namiznoteniškega kluba »Olimpi¬ ja« iz Ljubljane. Tu so imeli enotedenske skup¬ ne priprave, ki so se odvijale na prostem lin v dvorani. V novi te¬ lovadnici so imeli na razpolago štiri mize za namizna tenis, kjer so trenirali svojo specialnost, na prostem pa so nabirali kondicijo s smučanjem in s teki v naravi. Trening je vodil dolgoletni slo¬ venski reprezentant v namiznem tenisu Ainitan Tomažič. Gostovanje Ljubljančanov so izkoristili tudi člani namiznote¬ niške sekcije domačega Partiza¬ na, od katerih je večje število red¬ no treniralo z njimi in se tako naučilo marsikaj koristnega. Peter Kovšca Spomin na heroja Vandka Naša vas je majhna in se ime¬ nuje Bezuljak. Med NOB je bilo v vasi več partizanov. Med nji¬ mi je bil tudi narodni heroj Po¬ pek Alojz-Vandek. Tudi njegov brat Popek Anton-Maksi je bil partizan. Tako se imenuje pio¬ nirski odred osnovne šole Begu¬ nje po narodnem heroju Popku Alojzu-Vandku. Njemu v spomin so vzidali na domači hiši spomin¬ sko ploščo. Otvoritev je bila lan¬ sko leto. Pri otvoritvi so bili Zbra¬ ni partizani, ki so sodelovali z njim. Padel j:e tudi njegov brat Maks. Vasica Bezuljak je lahko ponosna, ker je imela hrabrega partizana, ki se ni bal smrti. Slava Bajc I. OBČINSKO NAMIZNO¬ TENIŠKO PRVENSTVO Učenec premagal učitelja TVD Partizan Rakek, ki je naj¬ bolj organizirano in delovno dru¬ štvo v okviru občinske zveze za telesno kulturo Cerknica, je bil prireditelj I. občinskega tekmo¬ vanja v namiznem tenisu za po¬ sameznike in dvojice. Nastopilo je 42 tekmovalcev in tekmovalk iz Rakeka, Cerknice, Starega trga in JLA Vel- Bloke. Rezultati: Olani: 1. Petrovčič (Rakek), 2. Kovšca (Rakek), 3. Cerovac (JLA Bloke); mladinci: 1. Furlani Vlado (Sta¬ ri itrg), 2. Krajnc (Cerknica), 3. Baraga (Rakek); mladinke: 1. Hladnik (Rakek), 2. Strozak (Rakek), 3. Jene (Cerk¬ nica) ; pionirji: 1. Mlakar (St. trg), 2. Štrukelj (Rakek), 3. Kovšca (Ra¬ kek); Uspel smučarski tečaj na Rakeku Na tem tečaju so predelali osno¬ ve smučanja, seznanili so se z no¬ vitetami sodobnega smučarskega krmarjenja — predvsem iz nove avstrijske smučarske šole. Skoraj pri vseh učencih je bilo opaziti napredek. Nekaj učencev je zelo nadarjenih. Dušan in Jože Arko, Ilandč, Strozak, Gornik ter Telič. Te učence bi bilo treba, seveda pod vodstvom, stalno dopolnjeva¬ ti in jih seznanjati z novimi prvi¬ nami. Treba bi bilo organizirati tekmovanja učencev, na katerih bi imeli perspektivnejša smučarji ^iriliko pokazati svoje znanje. Gb koncu tečaja je bilo orga¬ nizirano tekmovanje v slalomu, kjer so morali tečajniki pokazati •pridobljeno znanje. Rezultati: I. Ilenič Srečo — 36.2 II. Arko Dušan ml. — 37.7 III. Strozak Tomaž — 42.2 IV. Telič Jože — 42.7 V. Gornik Igor — 43.5 VI. Smodila Bojan — 51.5 VII. Štrukelj Janez — 57.7 VIII. Arko Jože — 58.0 Mitja Jenko Tečajniki so zbrani za pričetek vadbe Foto: Jenko V zimskih počitnicah je osnov¬ na šola »Jožeta Krajca« na Rake¬ ku organizirala smučarski tečaj. ki je trajal teden dni. Tega te¬ čaja se je udeležilo 25 učencev, ki so ga kar redno obiskovali. «1 člani-dubl: I. Petrovčič—Kovšca (Rakek), 2. Cerovac — Milenkovič (JLA), 3. Jenko — Benčina (Ra¬ kek — Stari 'trg). Najlepša partija turnirja je bi¬ lo finalno srečanje med mladim Peitrovčičem in Kovšcem, v kate¬ rem je nekoliko mirnejši učenec premagal učitelja. Z ozirom na pivo tako tekmo¬ vanje smo lahko zadovoljni, ven¬ dar je treba še veliko truda, da dosežemo primerno kvaliteto. Presenetljiv je uspeh mladincev in pionirjev iz Starega trga ker so nepričakovano toda docela za¬ služeno osvojili prva mesta. Pohvaliti je treba dobro orga¬ nizacijo, posebno pa tehnično plat organizacije. Pohvala gre pred¬ vsem sekretarju Občinske zveze za telesno kulturo Cerknica tov. Petru Kovšca, ki mu je nesebično pomagal načelnik TVD Rakek Mitja Jenko. 1 1 um Srečo Šparemblek je eden od velikih tekmovalcev iz naše ob¬ čine, ki je tekmoval v zveznem merilu. Igral je rokomet za trbo¬ veljskega »Rudarja« Občinska zveza za telesno kul¬ turo Cerknica je nagradila zma¬ govalce z diplomami, pionirji pa so dobili praktična darila trgov¬ skega podjetja Škocjan, katero je tudi tokrat pokazalo veliko razu¬ mevanje. Tov. Mitja Jenko, načelnik TVD Partizan Rakek ima veliko zaslug za uspešno delo svojega društva GLAS NOTRANJSKE 12 tari Ložani so pripovedovali različne zgodbe o Križni gori, Stebergu in Bločicah, o njihovi daljni preteklosti. Davno, davno je že tega, ko je živela na Bločicah družina Ribi¬ čeva. Takrat se je razprostirala globoko voda čez vse jezero vse do Cerknice pa tja do gradu Ste- berka. V njeg- je bilo mnogo rib. klo. Bratje so se temu uprli. Do¬ govorili so se z grofico, da bodo v zameno za Rezikino službo na¬ lovili vsak dan košek rib. Ta do¬ govor je veljal, dokler ni nasto¬ pila zima. Tedaj je grofica zah¬ tevala še več rib. Trije Ribičevi fantje so izpod ledu res nabrali nekega zimskega dne tri velike koše rib. Grofica se je naslajala ob mukah zmrzujočih fantov. Zgodba o lepi Ribičevi Reziki Vsi revni ljudje so bili tlačani ohole grofice s Steberga. Pri Ri¬ bičevih z Bločic pa je bilo devet fantov, močnih ko hrast, ki so imeli edino sestro Reziko. Ta je bila baje tako lepa, da je očarala vsakogar, ki jo je videl. V žarkih zahajajočega sonca pa so se njene lepe oči, polne mili¬ ne zeleno lesketale. Ribičevi fant¬ je so nadvse na svetu ljubili se¬ stro. Kot tlačani so morali naloviti grofici vsak teden koš rib, ki so Jih goli lovili po vodi kar z ro¬ kami. Nekoč pa je grofica zahtevala, da mora iti Rezika v grad za de- Zahtevala je, naj ji nalovijo še tri koše rib. Tedaj pa je najsta¬ rejši Ribič obrnil vse tri koše v vodo rekoč: »Milostljiva grofica naj si jih gredo kar sami lovit.-« Grozeče je zatulila grofica. Grajski biriči so vse Ribičeve brate ujedi ter jih do smrti mu¬ čili na mlinskem' kamnu. Ribičeva Rezika je bila baje kriva, da so se njeni bratje uprli, ker jih je začarala z lepimi očmi. Iz skrivališča na Križni gori so potegnili lepo Roziko in jo s pre¬ tvezo, da je čarovnica, slovesno zažgali. Se iz ognja so zeleno od¬ sevale lepe Rozikine oči. Zapisala Rozalija Markon Morda drago Ielo že pravi hokejisti? Morda nov hokejski klub na Rakeku? Ne, samo veliko navdušenje otrok za to igro na zamrznjenem Unškem polju pri Rakeku. Otroci si sami poiščejo razvedrilo med počitnicami, posebno tisti, ki nimajo smučarske opreme. Foto in tekst: Mitja Jenko Pogled na zasnežen vrh Slivnice Naša razglednica ZAHVALA Vsem organizacijam v ob¬ čini Cerknica, ZB, SZDL, ZK -ter občinskemu odboru SZDL Cerknica, sorodni¬ kom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste pospremili na zadinji poti ter sočustvo¬ vali ob izgubi naše drage ZOFKE MARŠIC — iskrena hvala! Soprog Ivan, hčerka Sonja, mama, brat Mirko in Milan ter sestra Valiči. »GLAS NOTRANJSKE« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica - Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Stefan Bogovčič — Člani ured¬ ništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tomič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak - Korek¬ tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk-« Kočevje — Letna na¬ ročnina 360 din na tekoči račun števil¬ ka: 600-181-603-192 na DU Cerknica — Rokopisov in risb ne vračamo Strokovna eksKurzija Brestove mladine v tovarno pohištva »Meblo« Nova Gorica V okvirru svojega plana je imladiiinski aktiv Tovarne pohi¬ štva Brest Cerknica priredil eks¬ kurzijo mladincev, kateri obisku¬ jejo poklicno šolo in tisitih, kate¬ ri so zaposleni neposredno v pro¬ izvodnji, v Tovarno pohištva »Meblo« v Novo Gorico. Ekskurzija je bila dne 14. no¬ vembra 1964. Ker je bil to redni delovni dan, nam je kljub temu s popolnim razumevanjem s stra¬ ni uprave Tovarne pohištva, sin¬ dikalne podružnice in skupnih služb kombinata, uspelo. Mladina sama je bila z ogle¬ dom tovarne zelo zadovoljna, saj se nismo seznanili le z organiza¬ cijo proizvodnje tamkajšnje to¬ varne in njihovih problemov, temveč smo tako navezali prija¬ teljske odnose z mladinskim ak¬ tivom iz podobne stroke, se se¬ znanili s problemi in težkočami tamkajšnjega mladinskega aktiva, ter spoznali delovanje njihove mladinske organizacije. Strokov¬ ni vodja ekskurzije je bil tov. Karlo Medugorac, ki nam je spro¬ ti tudi razlagal različne specifič¬ nosti iz njihove proizvodnje. Ob koncu smo se domenili, da mladinski aktiv MEBLO iz Nove Sredi cerkniške kotline, pod vznožjem Javornikov, se razpro¬ stira lepo Cerkniško jezero. Le¬ tošnjo jesen je bilo zelo veliko deževja in 'jezero je naraslo. Vo¬ da je zalila most in nasip. Ljudje niso- mogli v gozd po drva. Ti¬ stim, ki niso imeli drv, je res hu¬ da predla. Nekega dne sem šla k jezeru, da si ogledam poplavo. Bilo je Gorice obišče našo tovarno v pr¬ vih dneh meseca decembra, saj je to zapet dokaz, kako potrebno in koristno je sodelovanje med posameznimi mladinskimi aktivi. Saj. kar strašno. Valovi so butali ob skale in nebo se je stemnilo. Va¬ lovi so prinašali bedo peno, ki je bila mehka kakor vata. Do mostu nisem prišla, čeprav je voda ma¬ lo upadla. Goričica je bila oto¬ ček sredi poplavljenega jezera. Nekaj časa sem še gledala to ze¬ lenkasto modro vodo 1 , potem sem odšla po poti proti vasi Jezeru. B. M. Poplavljeno jezero