Posamezna številka stane 1 "50 Din. LBlO Ul.
Slev. I79.
v immi v ceirie i ane mm \m.
Naročnina
- za državo SHS:
na mesec .....Din 20
za pol leta ..... .120 ia celo leto .... .240
za Inozemstvo: mesečno ..... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji . v inozemstvu .
... Din (0 ... . 60
Uredništvo )e v Kopitarjevi ulici Ct. III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50 upravništva 528.
za slovenski narod.
Uprava )e v Kopitarjevi ulici 6 Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 59 011 Praga in Dunaj 24.797.
RSjrita m dostojanstvena šefa narodna skupščine
V slovo.
»Zamorec je storil svojo dr4žno«t.. .< Shakespeare.
Ko je Žerjav svojčas predsedoval deželni vladi, se je tako obsovražil navzdol in navzgor, da ga niso mogli priporočiti za eventualne poznejše kombinacije niti njegovi najboljši prijatelji. Ali Žerjavu se je hotelo vladati: imeti vso Slovenijo v svojem žepu, da iz nje napravi svoj pa-šalik. To je bila najvišja želja našega kri-vonosega Mussolinija.
Iskal je primernega človeka, ki bi ga c ugodnem momentu nadomeščal. Našel ga je v osebi dr. Viljema Baltiča. Mož si je pridobil v Črni Gori, kjer je Clam-Martinitz vzpostavil režim »močne roke«, precejšnje zasluge za Avstrijo, tako da je bil odlikovan za komturja Franc-Jožefo-vega reda. V tem fanatičnem goriškem liberalcu je Žerjav zagledal svoje pravo orodje. In z Baltičem se je pričela v Sloveniji prava, agro-merkurska žer,'avščina. Na Bleiweisovi cesti so imeli pod Baltičem (recte Žerjavom) velike skrbi. Tu je bil »klerikalizem«, ki ga je bilo treba demontirati na vseh koncih in krajih. Ljudstvo naj le vidi, da mu nič ne pomagajo vsi še tako energični in izdatni volivni protesti, kajti Žerjav in Baltič sta bila najvišja »čuvarja« slovenskega ljudstva. Ko se je »narodna koalicija« pozneje razbila, je zahtevala slovenska radikalija — Bal-tičevo glavo ...
Od Lukana do Šporna je preteklo nekaj časa, vendar ni bile opažati medtem nobenega nasilja. Po tužnem uskošivu Pribičeviča v Pašičev tabor pa je naš dr, Cekin še enkrat splezal na kobilico. Pred sebe pa je posadil svojo poslušno marijo-neto — g. Vilka Baltiča. Sedaj je zopet odtehtala Žerjavova beseda vsako logiko in objektivnost. In Baltič je delal, kakor so mu ukazovali v posebni sobici Kazine. Pravna in osebna varnost je padla pod Baltičevim režimom pod ničlo, orjunaši so se urili v generalnih vajah za »državni udar«, Slovenija se je znašla naenkrat v pravem obsednem stanju, toda Baltič se ni zganil. Prepustil je dogodke nadaljnji usodi, postal je na Žerjavovo povelje — slep in gluh. Samo v premeščanju in reduciranju neljubega uradništva ter šikaniranju ljudstva je bila videti železna doslednost. Toda višek je dosegel, ko je v prvih dnevih po nastopu svojega mesta z nesramno utemeljitvijo razpustil ljubl an-ski občinski svet, da pripomore dr. Cekinu do vpliva v Mestni hranilnici. Točno na povelje Žerjava je moral župan dr. Peric izročiti agende vladnemu komisarju, oziroma Žerjavovemu prijatelju.
Vse to je razumljivo — dasi pri najvišjem uradniku naše deželne uprave nikakor ni opravičljivo — ako vzamemo Baltiča kot strankarja. Toda Baltič ne samo da po padcu bivšega režima ni podal svoje ostavke; ta eni in isti Baltič je imel toliko poguma, da je — tokrat ne na Žerjavovo poveljel — zopet odstavil dr. Krejčija ter poveril vladni komisarijat bivšemu županu dr. Periču. S tem je mož, ki ni imel toliko možatosti, da se s samo-odpovedjo svojega mesta izogne činu, s katerim je moral samega sebe desavuirati, sam sebe tudi kot značaj osmešil.
Baltič je sedaj odžagan in je lahko zadovoljen, da je samo vpokojen. In z Baltičem je Žerjav zamenjal svoj zadnji — cekin. Z Baltičem se ni samo končala doba terorja v Sloveniji, ampak je padel tudi sistem, ki je med »Kranjce« in »Štajerce« postavil kitajski zid slovenstvu sovražnega provincializma. Novi veliki župan Šporn, znan kot vesten in objektiven uradnik, lahko smatra svoje ponovno imenovanje za zadoščenje, ki mu gre vsled s strani Žerjava prizadejane krivice. Veliki župan za celokupno Slovenijo je imenovan, centralistična delitev Slovenije je ustavljena in dogodki se bodo odslej vršili v smeri, ki je nasprotna centralizmu in ki pomeni vzpostavitev slovenske ljudske samouprave, katero je Žerjav hotel s slovenstvom vred ubiti.
Baltič pa naj služi za vzj?!ed vsem, ki so verjeli v politično nezmotljivost našega Mussolinčka.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Na-'e, ki so jih stavili na današnjo skupščinsko sejo samostojni demokrati in drugi nasprotniki sedanje vlade narodnega sporazuma, se niso uresničile. Nasprotno je današnii potek seje ponovno pokazal meč vla''e in dokazal, da so Pribičevič in njegovi izdajalci popolnoma osamljeni in da jih radikali niti malo ne upoštevajo.
Današnja seja je potekla zelo dostojanstveno in mirno. Neokusni iz^ad Pri-bičevičevega oprode Večeslava WiHerja je ostal brez uspeha. Zanimanje za skupščinsko sejo je bilo nenavadno veliko. Že zjutraj pred 7. uro se je pred vhodom v narodno skupščino zbrala velika množica liudi, ki je hotela dobiti vstopnice za sejo. Pozneje je ta množica tako nara^tla, da je bil skoro ustavljen promet od glavne ulice do skupščinskega vhoda. D'plomatska galerija je bila nabito polna. Seii so prisostvovali vsi tukajšnji zastopniki tujih držav.
ZAČETEK SEJE.
Točno ob 9. uri se je pričala reja. Kot prvi so prišli v dvorano radikalni poslanci, nato Jugoslovanski klub, R-^ičevci, Nemci, Muslimani, zemToradriki, PriMče-vičevci, ki so zavzeli prve klopi pred radikali. Gb začetku seje, ko so se pričeli čifati ukazi o sprejeti ostavki bivše Pašič in Pribičevičeve vlade in o ser*avi nove vlade g. Davidoviča, so prišli v skunščihsko dvorano vsi ministri in zavzeli svoja mesta, Tpkoj ko so bili preči-tani ukazi, je vstal Davidovič in naiprej prečital ukaz, da se narlament skliče na izredno zasedanje, nakar je v največji tišini prečital vladno deklaracijo.
VLADNA DEKLARACIJA.
Spoštovani gospodje poslanci! Vlada, kateri imam čast predsedovati, je smatrala za svojo prvo dolžnost, da Vam razloži svoj delovni program in zahteva od Vas podpore za svojo politiko. To je razlog, da je takoj po svoji sestavi kot svoj prvi sklep predložila kraju v smislu čl. 52. ustave predlog, da se skliče narodna skupščina na izredno zasedanje. Dajem izraza sklepu vlade, da ostane čvrsto in neomajno na parlamentarnem terenu. V tej prvi seji izrednega zasedanja povzamem besedo v imenu kraljeve vlade, da vam razložim politiko, ki jo namerava voditi vlada, ki se podreja vaši objektivni in me-rodajni oceni. Nova vlada je prevzela upravo države s trdno pripravljenostjo, da usmeri politiko naše države v ten pravcu, kako bi najpreje prišla do defini-tivne konsolidacije notranjih razmer. Mi se popolnoma zavedamo vseh ogromnih težkoč, ki obstojajo v vel:ki državi, kakršna je naša, ki je sestavljena iz pokrajin, ki so jih delila stoletja in usoda. Toda mi smo uverjeni, da se morejo vse te tež-koče kolikortoliko odpraviti in da se more to zgoditi hitro. Tako se bo naša državna politika usmerila v pravcu pojača-nja bratskega čuvstva, ki nas spaja in tako se bodo oni, ki pred kraljem in narodom, pred zgodovino in bodočnostjo, pred vami, gg. narodni poslanci, nosijo odgovornost za državne pesle, zavedajoč se svoje dolžnosti, potrudili, da gredo, ne ozirajoč se na neizmerljive formule, v bistvo vsakega problema in ga rešujejo z onim širokim pogledom, brez katerega se v sedanjem času v naši državi ne more storiti ničesar trajnega in koristnega. Tako bomo preko vsega mi odgovorni politiki prožeti z globokim uverenjem, da se mora naš skupni dom urediti skupno in dogovorno in da mora temeljiti na neomajni slogi, pravičnem in srčnem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi ne smemo drug drugemu jemati, temveč drug drugemu smo dolžni zaupaii, temveč in lojalno, brez rezerve in strankarske misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas kljub vsemu spaja. To je temelj, na katerem bo tudi današnja vlada gradila svojo politiko.
Celokupen program, ki ga imam čast razložiti, je logično izveden iz te osnovne postavke. V zunanji politiki se bo vlada potrudila obrniti pozornost in storiti vse v interesu našega naroda in ohraniti simpatije, ki jih je pridobil naš narod. Kraljev-
ska vlada hoče z nastopom in delom napram vsakemu naglasiti in jasno očrtati mednarodno važnost naše narodne države. Narod mora biti nanjo ponosen in mora vedeti, zakaj je nanjo ponosen.
Zunanjepolitične smernice vlade. — Solidarnost z velikimi zapadnimi demokracijami. — Balkan balkanskim narodom. — Obnovitev odnoSajev z Rusijo.
Obrača' oč strogo pozornost negovanju in jačenju obrambne državne sile, bomo z največjo pozornostjo čuvali in negovali veliko zvezo in dragocene simpatije, ki jih je naš narod dosedaj že dosegel. Potrudili se bomo, da postane zveza naše države s Francijo, Angleško in Ameriko stalna in nespremenljiv element njihove zunanje, ka':or je tudi temeljni element naše zunanje politike. Storili bomo vse, da se vzdrži zveza, sklenjena z Italijo v nadi, da bodeta obe državi imeli koristi, ki bodo kompenzirale tc2ke žrtve, ki so storjene, da jo prišlo do te "veze v interesu miru.
Istotako, gg. narodni poslanci, se bomo potrudili z vsemi silami, da obdržimo zvezo, ki spaia našo državo s Češkoslovaško in kraljevino Romunijo in da to zvezo storimo čimbolj intimno, ker smo uverjeni, da je ona osnova miru in mirnega razvitka v srednji in jugovzhodni Evropi. Vzemajoč za temelj miru spoštovanje sprejetih mednarodnih pogodb, bo na tem temelju kraljevska vlada zahtevala brezpogojno upoštevanje političnega reda, ki je ustanovljen po mirovnih pogodbah, ki jih je naša država podpisala, in to od vseh in od vsakega. V kolikor niso določila pogodb izvršena, se morajo izvršiti. Kraljevska vlada se bo trudila vzdržati in negovati korektne in prijateljske odnošaje z vsemi državami, posebno s svojimi sosedami. Stoječ na stališču »Balkan balkanskim narodom«, bo kraljevska vlada obračala posebno pozornost našim sosedom na Balkanu.
Vlada se nadeja, da bo globoka solidarnost interesov, ki vežejo vse balkanske narode, in zavest, da svoboda in nezavi-snost niti enega od njih ne sme biti ogrožena, da ne bi že samo s tem bila ogrožena varnost tudi vseh ostalih, naredila vse, da njih želja po ustvarjanju in okrepitvi prijateljskih odnošajev rodi uspehe. V vsakem slučaju se bo vlada potrudila, da obdrži prijateljske zveze, ki že obstojajo med našo državo in Grčijo.
Končno se vlada nadeja, da bo čim-preje mogla vspostaviti normalne odnošaje z državami, s katerimi še ožje zveze niso obnovljene. Razumljivo je, da bo pri tem skrbno gledala, da se niti najmanj ne krši naše državno in narodno dostojanstvo in naši interesi.
Kot evropska in demokratska država moramo ostati solidarni z velikimi zapadnimi demokracijami, vendar se vlada nadeja, da bo našla način, da zenači nasprotna gledišča glede mednarodnih odnošajev in mednarodnih obveznosti in odstrani vse, kar je bilo do danes glavna zapreka obnovi odnošajev z Rusijo.
Kraljevska vlada bo v imenu naše države, ki ji vedno stoji pred očmi ideal mednarodnega miru, storila seveda vse, : kar je mogoče, da se ta ideja še bolj razvije.
NOTRANJEPOLITIČNE SMERNICE.
Za red in nestrankarstvo v upravi. — Neusmiljen boj korupciji.
Z ozirom na svojo osnovno zamisel bo kraljevska vlada v notranji politiki povzela vse mere, da se čim prej ustvari povolj-na atmosfera vzajemnega razumevanja in strpljivosti, ki je neobhodno potrebna, da se veliki problemi v naši državi lahko pravilno rešujejo in rešijo s sodelovanjem vseh narodnih elementov. Kraljevska vlada bo napela vse sile, da se v državno upravo uvede več reda in korektnosti v delu, slro-g('Sli in absolutnega nestrankarska in da se v največji meri pobija strankarstvo in da sc zagotovi točno izvrševanje in poslovanje državnih zakonov.
Posebno bo gledala, da za vsako ceno in z vsemi sredstvi izkorenini korupcijo, pa četudi z ilrakonskimi merami prepreči •IrmiMali/acijo organov državne uprave. Da bi v tem lažje uspela, bo vlada delovala na
ign^ Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta
OBfflBrffimril ma" °9'asi P° Din t'50 in ^fi Din 2-—, večji oglasi nad |lg|	' 45 mm vi£;ne po Din 2 50,
if||	1 veliki po Din V— In 4'—,
oglasi v uredniškem delu mM	vrstica po Din 6' — .
|m1 , , < Pri večjem naročilu popust
A Izhaja vsak dan Izvzemši i^fliL yJia ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
^lipr Poštnino Mm v Gotovini,
to, da predloži parlamentu v tem sklicanju poseben zakonski predlog.
Poenostavljenje uprave in izenačenje zakonodaje.
Treba je, da se uprava poenostavi, da se odgovornost precizira in da se po vsej državi v vseh upravnih institucijah izenači zakonodajstvo. Vlada vam bo torej še v tem sklicanju predložila nekoliko najnujnejših zakonskih predlogov v tej smeri.
Proti terorju.
čuvajoč politične in državne pravice vseh naših državljanov, ki so z ustavo in drugimi zakoni zajamčene, bo vlada najod-ločnejše pobijala vsak poskus, pa naj pride s katerekoli strani, ki bi imel ta cilj, da ogroža te pravice in obstoječi pravni red nasilnim in nepostavnim potom.
Pospešitev samouprave.
Vlada je odločena, da čimpreje, čim jI bo dana možnost, pride na reševanje težkega in mučnega problema samouprave v vsej njegovi obširnosti. Pa že pred tem je vlada sklenili, da vam predloži potrebne zakonske predloge, ki bodo omogočali, da se prične samoupravno življenje čimpreje vsaj tam, kjer je to danes mogoče, četudi samo v mali meri, v kateri je to po sedanjem zakonodajstvu mogoče. Ono, kar se glede tega lahko stori brez novih zakonskih pooblastil, se bo brez odlašanja zgodilo.
Nujni zakonski predlogi.
Četudi smatra vse te zadeve kot nujne in neodložljive, se vlada zaveda, da življenje in potrebe ljudstva ne čakajo na formule, in bo radi tega prišla z vsemi gornjimi zadevami in tudi pred njimi prešla na izvrševanje zelo potrebnih zakonov, za katere smatra, da se nikakor ne smejo odlagati. Tako je med ostalim sklenila, da še v teku
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
6. avgusta 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Tendenca na deviznem in valutnem trgu dalje padajoča. Samo deviza Pariz dela izjemo. Tendenca slaba, vse le ponudba. Po sklepu borze so bili tečaji nekoliko prijaznejši. Na efektnem trgu tendenca slaba.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne o. avgusta.)
Dunaj 0.1142 — 0.1162 (0.1154—0.1174)', Italija 3.565—3.595 (3.595—3.625), London 363 do 366 (366.25—369.25), Newyork 81.15 do 82.15 (81.75 — 82.75), Pariz 4.455 — 4.475 (4.355—4.435), Praga 2.41—2.44 (2.46—2.48), Curih 15.35—15.45 (15.43—15.53), efektivni dolarji 80.25—81.25 (80.75).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 124, Zem. hip. banka, Zagreb 62—62.50, Jugoslo-venska banka, Zagreb 112—113, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Slavenslca banka, Zagreb 108, Dioničko društvo za eks-ploataciju drva, Zagreb 113—117, Hrv.-slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 980—990, Guttmann 800—810, Našica 84, Slavonija 92—93, Združene papirnice, Vevče 130, Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana 500—510, 7%' drž. invest. posojilo 65, Vojna odškodnina 119—121.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 5. avgusta.)'
Belgrad 6.45 (6.45), Budimpešta 0.0069 (0.0069), Berlin 1.27 (1.27), Italija 23.30 (23.30), London 23.67 (23.71), Newyork 531. (532), Pariz 29.10 (28.50), Praga 15.75 (15.82). Duuaj 0.00755 (0.007525).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 6. avgusta. (Izv.) Devize: Belgrad 868-872, Kodanj 11.330—11.370, London 317.000—318.000, Milan 3134—3146, Ne\vyork 70.935—71.185, Pariz 3917—8933, Varšava 13.555—13.650. Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 315.200—316.800, francoski frank 3910—3910, lira 3140—3160, dinar 865—871. češkoslovaška krona 2090—2106.
PRAŠKA BORZA.
Praga, 6. avgusta. (Izv.) Devize: Zagreb 41.65, Lira 150.—. Pariz 187%. Loudou 151.55, Ne\vyork 33.92 'A.
izrednega zasedanja predloži invalidski kon, zakon o pomoči prebivalstvu, ki je trpelo vsled poplav, zakon o poljedelskih kreditih in spremembe, oziroma dopolnila k zakonu o državnih uslužbencih.
Izenačenje in reforma davkov.
Vlada smatra, da je skrajni čas, da se resno pristopi k reformi posrednih in neposrednih davkov, k pravični razdelitvi in izenačenju davčnih bremen v celi državi. To je potrebno ne samo radi reda v državi, temveč iz razlogov ljudskega miru in sloge, ki je poglavitne važnosti za to vlado. Nihče v naši državi ne sme imeti, četudi samo umišljeno čustvo, da je eksploatiraii in zapostavljen, kakor tudi ne sme biti nikogar, ld bi mislil, da mora biti protežiran.
Vlada se nadeja, da bo že izvršitev vseh navedenih mer znatno ublažila gospodarske in socialne težkoče, s katerimi se borimo, odločilno pa je, da v svrho čim hitrejše odstranitve teh težkoč podvzame-mo tudi druge potrebne korake.
To vam je nakratko program vlade. Brezdvoma je obsežen. Za njegovo izvršitev je potreba časa, moči in dobre volje. Vlada prevzema nase obveznost, da ga izvrši, če bo uživala zaupanje in dobivala podporo skupščine. Gg. poslanci, vlada zahteva od vas to zaupanje in podporo. In ko smo vam odkrito in lojalno razložili svoj program in politiko, vas prosimo, da o njem sklepate. Vlada je prepričana, da bo vaš sklep narekovan samo od razlogov, ki jih nalaga sikrb za visoke narodne interese. Sprejemajoč objektivno kritiko parlamenta, pa naj bo kakršnasikolibodi, vas vlada prosi samo enega: da bo ta sklep jasen! Vlada pa bo z ozirom na vaš sklep izvajala posledice, ki jih bodo določili ti sklepi.«
PRISRČNE MANIFESTACIJE VEČINE SKUPŠČINE VLADI. - JUTRI DEBATA 0 DEKLARACIJI.
Ko je ministrski predsednik prečital deklaracijo, je skupščina razen Pribičevi-cevcev in radikalov prirejala vladi viharne ovacije in manifestacije.
Razen dveh neokusnih klicev s strani Pribičeviča, ki je dobil zasluženo plačilo, se je skupščina zadržala med čitanjem popolnoma mirno in je z veliko pozornostjo poslušala vladno deklaracijo. Lahko se reče, da še ni bilo skupščinske seje, ki bi bila potekla tako mirno kot današnja.
Po prečitanju se je tiskana deklaracija takoj razdelila med posamezne poslance. Pri tej priliki je vstal Wilder in pričel razdeljevati med poslance nekak plakat, na katerem je bila tiskana neka Radičeva depeša z dne 5. avgusta 1914, poslana na avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., češ da je to vladna deklaracija. Na račun tega nastopa so padli mnogi medklici. Splošno se smatra, da so samostojni demokratje izdali za tiskanje tega plakata poslednje dinarje, ki so jih prejeli iz dispozicijskega fonda, kakor smo že javili. Wilderjev otročji nastop je popolnoma zgrešen in je ostal brez vsakega uspeha in učinka.
Nato je Jovanovič predlagal, da se seja prekine in vrši prihodnja jutri zjutraj z dnevnim redom: debata o vladni deklaraciji. Predlog je bil soglasno sprejet.
RADIKALNI KLUB ZA DOSTOJNO OPOZICIJO.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Radikalni klub
Je na svoji popoldanski seji razpravljal v debati o vladni deklaraciji. Zmagala je pomirljiva struja in sklenjeno je, da se mora voditi resna in dostojanstvena opozicia ter da se je treba izogibati vseh izpadov. Kot govornika s strani radikalov,k deklaraciji sta določena Marko Trif kovic in dr. R a d o n j i č.
GOVORNIKI ZA DEBATO 0 VLADNI DEKLARACIJI.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Od strani vlade bosta k vladni deklaraciji govorila ministra Nastas Petrovič in dr. Voja Marinkovič. Demokratski in ostali klubi še niso določili svojih govornikov, ki bodo nastopili v slučaju potrebe. Od samostojnih demokratov govorita Pribičevič in Grisogono.
ANKETA GLEDE SUŠAKA.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Za 18. avgusta Je železniški minister razpisal anketo na Sušaku radi oddaje pristaniškega prostora v zakup. Minister Sušnik je povabil vse trgovske in obrtne kroge in se bo posvetovanja udeležila tudi obrtna in trgovska zbornica, kakor tudi dva odposlanca železniškega ministra.
MINISTER SUŠNIK CISTI.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Minister Sušnik je odslovil urednika »Balkana« Sav-koviča, ki je bil od bivšega ministra Jankovima leta 1921. nastavljen kot uradnik v prometnem ministrstvu in prejemal visoko plačo, dasiravno ni prišel niti enkrat v ministrstvo. Tako je država plačevala urednika enega najgrših časopisnih kloak.
ARETACIJA GLAVNEGA URKDNIKA »BALKANA«.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Danes je bel-gntjska polici in aretirala trla vnetja uredni-
ka »Balkana« S a v i fc a , ker se je branil nastopiti kazen, na katero je bil obsojen radi nezaslišanih žalitev, ki jih je prinašal v listu in radi katerih je bil obsojen na dva meseca ječe.
IZVOLITEV PODPREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Jugoslovanski
klub je na svoji današnji seji izvolil namesto pokojnega Sudareviča za podpredsednika poslanca Mišo P r č i č a.
VELIKI ŽUPAN NA HRVATSKEM.
Zagreb, 6. avgusta. (Izv.) Za velikega
župana ostane dosedanji veliki župan dr. Zuccon.
DR. HORVAT IZSTOPI IZ HRSS.
Zagreb, 6. avgusta. (Izv.) Izmed vseh Radičevih poslancev je ostal v Zagrebu edino dr. Horvat, ki je glasoval proti vstopu HRSS v tretjo kmetsko internacionalo in bo zaradi tega izvajal konsekvence.
VELIKE POPLAVE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 6. avgusta. (Izv.) Iz pokrajine poročajo o velikih poplavah in neurjih. Na progah Virovitica-Slatina, Daruvar-Suhopo-Ije in Slatina-Našicc-Osijek je bil promet ustavljen.
ZAVEZNIKI ZAPUSTE PORURJE.
Lonodon, 6. avgusta. (Izv.) V parlamentu je danes odgovarjal Mac Donald na razna vprašanja Lloyda Georgesa o izpraznitvi Porurja. Zasedbo Porurja je označil Lloyd George kot veliko krivico, ki nasprotuje javnim določilom mirovne pogodbe. Mac Donald je izjavil, da je konferenca sklenila soglasno, da Francozi, Belgijci in Angleži zapuste Porurje.
TRGOVSKI SPORAZUM MED ANGLIJO IN RUSIJO.
London, 6. avgusta. (Izv.) Včeraj prekinjena pogajanja med sovjetsko delegacijo in angleškimi zastopniki so se danes nadaljevala pod vodstvom Ponsonby-ja. Dosegli so trgovski sporazum, ki je bil danes odobren.
BALKANSKI PROBLEM V ANGLEŠKI ZBORNICI.
London, 6. avgusta. (Reuter.) Državni podtajnik za zunanje zadeve Ponsonby je v spodnji zbornici izjavil sledeče; Res je sicer, da so balkanske države naročale v zadnjem času v Angliji vojni materijal, vendar pa ne morejo tvoriti ta naročila povod za vznemirjevalno razlago. Situacija je sicer napeta, toda angleška vlada pazljivo razmotriva položaj na Balkanu ter se bo stavila na razpolago, da se odstranijo vse morebitne komplikacije in ustvari dobro utemeljen sporazum.
PRED PREVRATOM V ŠPANIJI?
Pariz, 6. avgusta. (Izv.) >Journal« poroča, da bo imel španski diktator Primo di Rivera jutri s kraljem velevažen razgovor. Zastopniki starega režima se zbirajo ob meji. Sodijo da so dnevi diktature v Španiji šteti.
VELIKA POVODENJ V JUŽNI INDIJI.
31adras, 6. avgusta. (Izv.) V Južni Indiji je velikanska povodenj uničila nad 50 tisoč hiš. Sto tisoč ljudi je potonilo.
Mac 0mM o krščanstvu
Nedavno je imel angleški ministrski predsednik L Ramsay Mac Donald na Škotskem javno zborovanje, kjer je med drugim izjavil sledeče: »Danes kakor vedno stojimo pred nalogo, udejstviti našo krščansko vero v socijalnem življenju. Ali naše stoletje z vsemi njegovimi tekovinami v kraljestvu narave je napravilo iz človeka ne vladarja nad materijo, nego ga je izpremenilo v njenega sužnja. Živimo pač v materialistični dobi. Preko tega moremo preiti z raznolikim humbugom. Denar in znanje: to je — na žalost — vse! In vendar se sliši od časa vest, ki izziva to ideologijo na mejdan. Vedno govorimo o odpori t ku«, kljub temu pa mnogi ljudje ne vedo, kako bi preživeli mirno nedeljo. O, ko bi se hotela vrniti naša stara, tiha škotska nedelja med ljudi!
V taki' družbi bi našli ljudje trdne, večne podlage, značaj in gospodstvo nad seboj. Na te podlage bi lahko gradili svoje države. Če je na krmilu konservativna, liberalna ali delavska vlada: kaj mora ona storiti za ljudi, ki se jim hoče zabav, ki hočejo to realnost pozabiti. Ljudje, ki so izgubili možnost, uravnavati svojo dušev-nost? — Bistvo krščanstva obstoja v po-vdarjanju notranjih vrednot človeka. Nočemo enakosti, marveč notranjih vrednot. Šele takrat se smemo lotiti rešitve socialnih vprašanj, ko se bomo jasno zavedali, da je duhovno razpoloženje prvi predpogoj. Ono, v kar verujemo, je vstvarjajoče; ne ono, kar vidimo. Opravičilo življenja ni zapopadeno v preteklem, marveč v prihodnjem. Ni težko, biti nekoliko kristjan. Težko pa je biti celi kristjan.«
Tako govori ministrski predsednik drugega največjega imperija. Kako mali pa so ljudje, ki vidijo v krščanstvu >struo iz Judeie«!
Velehradski kongres.
(Izvirno poročilo.)
Velehrad, 1. avg. 1924.
V četrtek popoldne je prišel na vrsto prvi znanstveni referat, o cerkveni ustavi in edinosti. Imel ga je prof. dr. Grive c, ki je izvajal nekako sledeče misli: Vprašanje cerkvene ustave je glavna zapreka cerkvenega zedinjenja. Rešiti pa se bo dalo to vprašanje šele takrat, ko se bo vzhodna cerkev očistila bizantinskih primesi. Velike katastrofe, ki so zadele vzhodno cerkev, so dale pravoslavnim teologom pobudo za resno razmišljanje o spremembi cerkvene ustave. Morda bodo pri tem spoznali, da je treba slavne vzhodne tradicije očistiti bizantinskih primesi Taka revizija jih bo privedla v dobo sv. Cirila in Metoda, ki sta zvesto čuvala vzhodne tradicije, a obenem bila v edin-stvu z zapadno cerkvijo. Sv. spomin naših skupnih apostolov ljubeznivo vabi vzhodne narode, da se zedinijo v veri in ljubezni sv. Cirila in Metoda.
Predsednik zborovanja, škof F i -scher-Colbrie, je označil referat 7a zrel sad dolgotrajnega študija. Zahvalil se je predavatelju ne samo za predavanje, temveč tudi trud, ki ga že tako dolgo posveča vzhodnemu vprašanju in delu za zedinjenje. V razgovor, ki je sledil predavanju, je posegel tudi pravoslavni ruski lajik K 1 i m e n k o , ki živi sedaj v Parizu. Začel je v latinskem, a nadaljeval v ruskem jeziku. Naglasil, da so cerkveni razkol stvorile dolgotrajne žalostne politične razmere, in ta zid, ki se je toliko časa zidal in tako dolgo ločil vzhodne in zapadne brate, se po njegovem mnenju da podreti. Treba zato le iskrenih del ljubezni in globokega medsebojnega spoštovanja. Ves govornikov izraz je pričal, da mu je prišla od srca njegova želja: da bi bili vsi eno!
Zvečer so olomuški bogoslovci priredili akademijo na čast udeležencem. Na programu so bile staroslovenske cerkvene pesmi in govori češkega publicista dr. Fuchsa o kulturnem pomenu verskega zedinjenja. Versko zedinjenje bo oplodilo zapadno kulturo z najboljšimi elementi vzhodne kulture, ki so bili dosedaj Zahodu nepoznani Vzhod pa bo začel počasi sprejemati največje in za duševno življenje najpomembnejše pridobitve zapadne omike. S tem bo ustvarjen trden temelj za pohod kršč. omike v pogansko Azijo.
Velehrad, 2. avg. 1924.
Drugi dan kongresa se je pričel s staroslovensko službo božjo, ki jo je služil prof. dr. Vajs iz Prage. Nato se je pričelo zborovanje. Prvi je govoril duhovni voditelj katoliških Rusov v Pragi, ruski Gleb Verchovskij »o avtoriteti pa-trijarhov«. Njegova visoka postava, redka brada, nekam v daljavo zroče oči, resen, a vendar mil obraz, njegovo s flcgmatič-nostjo spojeno navdušenje so še povečale pozornost kongresistov. V gladki in dobri latinščini je načel celo vrsto kočljivih praktičnih vprašanj, ki so izzvala živahno debato.
Drugi referat je imel škof dr. Kmet-ko iz Nitre o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Dokazoval je, da je Apostolstvo najuspešnejše sredstvo za zedinjenje cerkva; a potrebno je, da se organizira mednarodno, po zgledu Društva za razširjanje sv. vere. Poklicani so zlasti duhovniki, da postanejo člani in pospeševatelji Apostolstva.
Popoldne jc imela svoje zborovanje praktična sekcija, pri kateri se je govorilo o organizaciji unionističnega dela, zlasti o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, ter o organizaciji znanstvenega dela za zedinjenje. Referirali so na kratko dr. G r i v e c (Ljubljana), P. G i 1, urednik lista »Razon y Fe« (Madrid), tajnik češkega Apostolstva Jemelka, dr. Dvornik (Pariz), P. Urban (Krakov), d'H e r b i g n y (Rim) i. dr. Sklenilo se je, da se bo Apostolstvo sv, Cirila in Metoda, ki je bilo doslej poznano samo pri katoliških Slovanih, organiziralo mednarodno. Nova pravila Apostolstva, ki so bila na kongresu sprejeta, so temu primerno prikrojena. Zastopniki zapadnih narodov (Francozov, Špancev, Angležev) so zagotavljali, da se bodo njihovi rojaki radi oklenili Apostolstva. Obljubili so, da hočejo potom tiska intenzivno delati in zanesti zanimanje za vzhod med vse sloje ljudstva. Predvsem bo treba med neslo-vanskimi narodi popularizirati slovanska apostola sv. Cirila in Metoda.
Pri razgovoru o organizaciji znanstvenega dela za zedinjenje so bila zanimiva izvajanja d'Hcrbignyjeva, ki je opetovano naglašal, da prihaja iz Rima na shod kot tolmač srčnih želja sv. očeta. Poudarjal je, da mora biti že preprosto ljudstvo poučeno vsaj o različnih obredih sv. cerkve. Ve naj, da so obredi lahko različni, ne da bi trpela edinost cerkve. Potrebe današnjega časa pa zahtevajo, da bodi zlasti duhovnik dobro poučen o ' Vzhodu. V semeniščih in na bogoslovnih
fakultetah naj se ustanavljajo stolice za vzhodno teologijo. Na vsakem bogoslovnem učilišču bodi vsaj ena učna moč, ki bo bogoslovce uvedla v poznanje osnovnih naukov vzhodne teologije. Tako se bodo polagoma vzgojili pisatelji, ki bodo potom časopisov in knjig širili idejo edin-stva in pospeševali med nami pravilno poznanje Vzhoda.
Zborovanja drugega dne so bila za« pključena s skioptičnim predavanjem P. M d"Herbignyja. Predavatelj je kazal in tolmačil slike, ki so jih prinesli iz Rusije člani papeške pomožne akcije za Rusijo.
Mednarodni evfiaristični kongres v Amsterdamu.
(Izvirno poročilo.)
Amsterdam, 27. julija.
Ta brezprimerna verska manifestacija se je končala nadvse častno v slavo Evha-ristije. Sicer so bile amsterdamske cerkve premajhne, da sprejmejo veliko množico vernikov, ki so prihiteli iz vseh krajev sveta, in holandski zakoni prepovedujejo li-turgične povorke po javnih cestah, toda vkljub temu je bil ta kongres nekaj tako veličastnega, da ga je težko opisati.
Včeraj zvečer je imelo 25.000 poslušalcev vizijo dvojnega značaja tega kongresa: bratstva katoličanov med seboj in njih ozke zveze s Kristusom. Zelje različnih narodnih sekcij in njih pozdravi so pokazali, kako globoko so prepojeni z iskreno vero in pa s čudovito enakostjo mišljenja. —
Danes zjutraj so nas sicer strašili težki oblaki, toda ob pol desetih se je vkljub temu do zadnjega kotička napolnil veliki stadijon, ki ima prostora za 38.000 ljudi. Vsa ta množica je zbrano molila, vse oči so bile uprte, vsa srca so drhtela proti oltarju, ki je bil postavljen v sredi. Nebo se je polagoma zjasnilo.
Del arene, kjer je stal oltar, je bil okrašen v belo-rumenih barvah. V sredi je bil nameščen pontifikalni prestol in rdeči naslonjači za sedem kardinalov in zeleni stoli za triinpetdeset škofov, naokoli pa zelena trata arene. Poleg je bil nameščen pevski zbor stopetdesetih bogoslovcev in korale tristo plavolasih dečkov. V večji razdalji so bili povsod postavljeni megafoni, tako da je vsa množica laliko sledila delom službe božje.
Prihod papeževega legata v spremstvu njegovega dvora prelatov in vitezev vzbudi nepopisno navdušenje, ki ga darovanje sv. maše spremeni v svečano tišina Sredi te globoke pobožnosti se čujejo samo liturgične molitve in svete pesmi.
Redkokdaj sem tako dobro razumel in se naslajal na lepoti takega mističnega koncerta, ki sega v dno duše in sestoji iz harmonično izvedenega petja svetih pesmi in molka celega naroda, ki moli...
Okoli štiridesettisoč vernikov je prisostvovalo tej papeški maši. Ob treh popoldne pa jih je bilo gotovo še enkrat toliko. Ne samo, da je bil stadion nabito pol kot zjutraj, temveč obdan je bil na vseh straneh naravnost od morja ljudi.
In začela se je procesija v najlepšem redu. Občudovali smo čudovito organizacijo, ki je karakterizirala ves kongres in ki drži in vodi vso akcijo holandskih katolikov. Dve uri je defiliralo na stotine zastav, med njimi holandski ministrski predsednik in dva njegovih kolegov, potem beli plašči, črne obleke in rujave ku-te cele armade redovnikov, slednjič pa dalmatike in z zlatom vezene stole duhovnikov in škofov. Nato je sledilo Najsvetejše, ki ga je nosil papežev legat po areni in okoli ležečih travnikih. Nebo je neslo in obdajalo petindvajset malteških vitezev v rdeči tuniki, med katerimi je korakalo sedem kardinalov.
Gledajoč zlate napise na zastavah in podobe na njih, ki so slikane na baršun ali svilo, sem spoznal, kako mogočna je organizacija katolikov r,a Holandskem. Tu so bili napisi društev najrazličnejših stanov: od tkalcev, kolarjev, brusačev diamantov in čolnarjev, ki so ostali zvesti stoletnim tradicijam svojih stanov, pa do modemih u druženj telegrafistov, železničarjev, tramvajskih uslužbencev, da celo mlečnih producentov in pa izdelovateljev margarine. Zapazil sem tudi precejšnjo število društev policijskih agentov, ki so imeli na svojih zastavah velikega sv. Mihaela z ognjenim mečem. Med stanovskimi zastavami je pa bilo tudi mnogo zastav propagandnih komitejev, ki so upostav-Ijeni povsodi, celo v malih vaseh, kar kaže globoko apostolsko vnemo in moč ka toličanstva v llolandiji.
Ko se je procesija vrnila, so kori zapeli Te Deum, nato pa je štiridesettisoč glas v pelo Tantum ergo po povsod znanem napevu.
Po blagoslovu z Najsvetejšim je amsterdamski nadškof odnesel monstranco z Najsvetejšim do avtomobila, ki ga je vedel v najbližjo cerkev, ljudstvo pa, ki je bilo tri ure zbrano v molitvi in molku, je navdušeno vzklikalo papeškem logatu. Krasno uspeli kongres je bil končan.
Dopisi.
Iz Mošenj. »Vzajemni zavarovalnici« so «ahvaljuje pogorolka M. Odar iz Mošenj za takojšnje izplačilo celega zavarovalnega zneska, čeprav v hlevu ni zgorel ne svinjak, ne jasli — in pri veži ne vrata — in pri hiši ne strop. Pač je tudi sosedu pogorelcu »Slavija« izplačala neprikrajšauo zavarovalnino, pa temu je zgorelo vse. Oba sta hvaležna. — Petnajst dni po tukajšnjem požaru so se vnele v dimniku Peruuševe gostilne saje. K sreči se je to takoj opazilo. Gasilci so brž odstranili novo nevarnost.
Dobrepolje. Pri občinskih volitvah, ki 6e vrše 10. avgusta t. 1., imamo Dobrepoljci v vseh treh občinah drugo skriujico. Nasprotniki so uspeli le potom prevare in s pomočjo radikala dr. Sajevica, da so dobili prve skrinjice za svoje »Gospodarske« in »Kmetsko gospodarske liste«. Vodja demokratov, starosta izumrlega Sokola in zagovornik Orjune, g. Šteh zdaj izjavlja, da ni strankar, da hoče odslej biti nepristranski in baje namerava celo pristopiti k nam. Prav, ampak bo moral prestati prej dobro izkušnjo... Zanimivo je dejstvo, da so vsi trije nosilci nasprotnih list izraziti pristaši SDS, malone vsi ostali kandidatje pa po njih in potom slabega časopisja zapeljani ljudje, ki se znajo komaj podpisati in ki v svoji domišljavosti smatrajo le sebe sposobne za voditelje gospodarskega in političnega življenja v občinah. Kar trezno misli jo pri SLS, kar ni zmožno trezno misliti in kar Še koristolovcev, so nasprotniki in hlapci demokratske stranke. Pokažimo 10. avgusta, da nočemo koristolovcev, da nočemo demokratov, da nočemo nereda, nasilj, pretepov in korupcije, ampak da hočemo mir, red in pošteno delo.
Iz Ljubnega poročajo: Zadoščenja za dogodek z orjuncem v Kamni gorici so iskali ljubenski orjunci z g. Ambrožičem, žalostno pogorelim kandidatom JDS, na čelu, na žel. veselici v Otočah. Po orjunsko so se vrgli njegovi somišljeniki na nekega Orla v kroju, ki je prišel z Jesenic in se mudil tam v družbi svojih domačinov, ter na učitelja, našega somišljenika, da so ju obdelali s čevlji in pestmi. Ko je g. učitelj iskal zaščite pri navzočih orožnikih, mu je eden izmed njih odgovoril: >Kaj mene briga! Če se vam nič ne pozna, tožite radi razžaljenja časti!« Torej so orožniki, kakor je smatrati tako izjavo, samo zato, da konštatirajo, če je kdo smrnonevarno ranjen ali pa celo mrtev! — Dogodilo se je to v lokalu g. Marklja, kjer naši ljudje niso varni, da jih ne bi napadli, kar naj vzamejo na znanje v svrho nadaljnjega ravnanja. Za nadaljnje informacije se pa priporočamo g. Ambrožih, če ima morebiti toliko poguma, da bo svoje junake javno pripoznal.
I« Gorenjovasi nad Škofjo Loko nam poročajo, da se tam orjunci iz Poljanske okolice zbirajo v znani gostilni ter kujejo načrte, kako bi vrgli novo vlado, ki je po celi dolini od Loke do Zirov bila od ljudstva sprejeta z velikanskim navdušenjem. Kar vpričo občinstva govore ti »patriotični« junaki, da bi bilo treba čimpreje, najpozneje pa v 14 dneh, povzročiti nemire, v svrho, da bi izzvali — italijansko intervencijo! Tako torej delajo ti ljudje v korist tuje »nacije«, od katere so si izposodili svoje fašistovske nazore in manire. Radovedni smo, da li to govore na svojo roko ali pa po kakem načrtu iz orjunske centrale? Ljudje imajo tu ob meji vsled znanih dogodkov že itak zelo napete živce ter pričakujejo, da bo nova vlada znala primerno ščititi naše državne interese. Upamo, da se bodo na pristojnem mestu nekoliko zanimali za to zadevo ter te žalostne junake primerno poučili, da je Poljauska dolina še tostran SHS meje.
+ Klubu demokratskih poštarjev. Ta Žerjavova organizacija za strahovanje poštnih uslužbencev se po spremembi režima dozdevno še vedno ni znašla v ravnotežju, sicer bi molčala na očitke, ki jih — in to povdarjamo enkrat za vselej kategorično! — nismo iznesli pred javnost mi, temveč pošteni ljudje iz naprednega tabora. Klub demokratskih poštarjev ni ovrgel s svojo strastno čvekarijo v »Slov. Narodu« niti enega očitka, zadevajočega zlorabo uradne dolžnosti. Da je Deiniška tiskarna tiskala dotični pamflet, je itak jasno; da tiskarna na dotični okrožnici ni bila označena ,pa je ravno delikt, kajti vsaka publikacija politične vsebine mora nositi označbo tiskarne, česar na pamfletu demokratskih poštarjev ni bilo! Na vsak način pa želimo s strani drzno-bahave gospode okoli Zerjavove poštarske klike točnega odgovora na ono, kar sc, ji očita!
Popravek k »Pravilom za babice.« — »Uradni list« z dne 5. avgusta objavlja : »Dodatno k pravilom za babice, razglašenim v »Uradnem listu« št. 57 z dne 27. junija 1924., pod št. 187, se naznanja na pod-stavi odloka ministrstva za narodno zdravje z dne 26. julija 1924. št. «2.501., da se mora glasiti čl. 2. namesto ida so vešče srbskemu jeziku«, pravilno, >da so vešče iržavnemu jeziku«. Dr. Kalieič.
—	Jovan Ilranilovič umrl. V Novem Sadu je preminul znani novinar in književnik Jovan Hranilovič. Pokojnik je bil predsednik novosadske sekcije Jug. Novinarskega Udruženja. S Hranilovičem položijo v grob srbskega novinarja stare šole, uglednega belotrista in blagega človeka. Pogreb se vrši danes pred-poldne. Večnaja rnu pamjat!
—	Minister Sušnik ne rabi policijskega varstva. O obisku Sušnika v Zagrebu poročajo »Novosti«: Pred svojim odhodom je opazil policijskega komisarja. Ko se mu ta predstavi, ga vpraša: »Niste morda radi meno tukaj? Ne bojte se za mene; nisem terorist in ni treba, da me spremlja na vsak korak po en agent.«
—	Demokratskemu klubu poštnih uslužbencev. Ker nam služba ne dopušča, da bi med uradnimi urami sestavljali odgovore na vaše dolgovezne fraze, stavimo v naglici ponižno vprašanje, kdaj je namreč imel odbor demokratskega kluba poštarjev sejo, na kateri so petelini skikirikali svoj hripavi kikiriki v »SI. narodu«? Znano je namreč, da trajajo uradne ure na poštni direkciji, kjer je petelinji zbor doma, do 14, ata »Narod« pa ravno isti čas za-kimajo, utrujeni od hudih sanj. Kajne, saj niste imeli svoje važne seje med uradnimi urami, ker vas »preveva samo ljubezen do države«. Za disciplinarno sodišče pa malo manj navdušenja, gospodje; pride še vse na vrsto, brez skrbi! Bodite uverjeni, da mi ne frazari-mo, kakor vi, ampak da bodo sledila besedam tudi dejanja. — Napredni poštarji.
—	Kako so se vozili stebri in sol državo pod Žcrjavovo vlado. Če imajo železničarji, uradniki, invalidi itd. na železnici nekatero ugodnosti (seveda neglede na njih svetovno ali politično naziranje vsi enako, kar jih je istega stanu), ne moremo nič reči, ker je prav, če država svojim slabo plačanim uslužbencem da kako ugodnost in spregleda revežem. Toda — dočim so se letos vozili Sokoli za polovično ceno, (posameznim so dobili tudi brezplačne vozovnico), so Orli morali plačevati celo vožnjo; dočim so se številni predavatelji čisto mlade Zveze kulturnih društev (Zerjavove) vozili predavat trem, petim, morda celo desetim poslušalcem po celi deželi čisto brezplačno, so razne velike, zaslužne, delavne ljudske organizacije broz uspeha trosile koleke na prošnjah za polovično vožnjo za svoje predavatelje; dočim so se Orjunci brez listkov ali za pol cene vozili pobijat kmete in delavce, so bolni reveži morali cele listke kupovati za pot v bolnico. Da ne bi korupcije nevajeni slovenski uradniki zaznali, kdo vse se vozi čisto zastonj v prvih razredih, so take vozovnice nosili v malhah domov gospodje pouzdaniki iz Beograda ali pa so jih preko občine mesto potom železniške direkcije dostavljali svojim protežiran-cem. Kako dobro je biti pod Žerjavom steber države ali sol ujedinjenja, lahko spriča-jo sami g. Luka Jelene, zaslužni šolnik in poglavar Uju. Le-ti so namreč poslali zadnjo molbo za brezplačno karto II. razreda brzo-vlaka Ljubljana—Zagreb in nazaj zadnjo ure Zerjavove komande na železniškega ministra in so jo oprli na najmočnejši argument: da gredo v Zagreb predavat o pogubnem vplivu klerikalizma na šolstvo v Sloveniji. Znajo pa, kaj? Zdravo!
—	Besedo in dejanja. Pod tem naslovom piše »Nar. dnevnik«, da je program nove vlade: zakon, red in pravica le beseda, a dejanja govore drugače. V dokaz poroča o dveh uradnikih B. in M. na odličnem mestu direkcije drž. žel. v Ljubljani. Na to odgovarjamo: Da besede o redu in pravici niso fraze, se lahko prepriča »Nar. dnevnik«, ako prebere § 110 zakona o prometnem osebju, po katerem se je nastavil uradnik M. na službeno mesto uradnika B., ki je bil premeščen v prometno ministrstvo.
—	Za Dekliški dan v Mariboru 9. avgusta dobite izkaznico za polovično vožnjo iu prost vstop k prireditvam pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Stane 6 Din.
—	Kdor želi iti v Brno na katoliški shod (15. do 17. avgusta) naj se informira v pisarni Prosvetne zveze, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Odhod v sredo 13. avgusta zvečer. V Brnu mu preskrbi zveza precejšnje ugodnosti, tukaj pa cenejši vizum.
—■ Otvoritev društvenega doma na Vrhu Sv. Treh Kraljev nad Vrhniko in Logatcem se vrši 24. avgusta po sporedu: Ob 9.30 sprevod gostov od Jerebovega znamenja k domu, nagovor, sv. maša, otvoritev doma, tabor; po litanijah orlovska telovadba, nato ljudska in turistovska veselica. Vstopnina: stojišče 3 Din, sedeži 6 Din. Gode narodna godba iz Rovt. Društva, odseki, izletniške družbe in vsi turisti, ki še niste določili kam greste na Jer-nejevo nedeljo, odločite se za izlet na ta lahko dostopni Vrh s prekrasnim razgledom, ki kaže skoro vse slovenske gore iu celo zapadno slovensko mejo, dasi je komaj 850 metrov visok in od Vrhnike v treh urah dosegljiv. Iz Zirov in Logatca je še bližje.
—	Fin. delegat dr. Savnik nastopi 7. avgusta 14 dnevni dopust in prosi p. t. publiko, da so v tem času s pismenimi intervencijami obrača na njegovega namestnika g. dvornega svotnikaBonača.
—	Akademike, ki vsled težkih življenjskih razmer no morejo stalno bivati v vs«-uciliškem mestu, opozarjamo na razpis pre-
fektovskih mest v dijaškem domu v Ptuju v našem današnjem inseratu.
—	Birokratske šikane. Z dežele se nam poroča: Pasji konturnac traja že deveti mesec, akoravno že dolgo ni bilo nobenega slučaja pasje stekline. Postopači postajajo vodno bolj predrzni, lisice so nam začele pobirati kuretino. Prosimo pristojno oblast, da vendar enkrat razveljavi pasji kontumac, da bodo naši čuvaji varovali naše imetje pred nadležneži.
—	Kamnik za Jugoslover.sko Matico. Velika ljudska veselica na korist Jugoslo-venske Matice, katero priredi v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne ob 3. url Matična podružnica v Kamniku, bo, po predpripravah sodeč, ena najlepših letošnjih kamniških prireditev. Na to prireditev vabimo vse prijatelje naših zatiranih bratov in sester tam preko, vabimo vse Kamničane in tudi ljudstvo iz bližnje okolice. Ob 3. uri popoldne začne na javnem trgu velika tombola z raznimi dobitki, po tomboli pa v mestnem parku ljudska veselica, pri kateri sodelujejo kamniške gospe in razna kamniška društva. Občinstvo vabimo na številen poset te dobrodelne prireditve.
—	Sprejem gojenk v Kmctijsko-gospo-dinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani.
Ta zavod se nahaja v Marijanišču in prične novo šolsko leto s 1. oktobrom 1924. Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj IG let stare, plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisaDe in nekolekovane prošnje zadnji čas do 25. avgusta t. 1. Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti kratili list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, posestni list in obvezno pismo starišev ali varuha, s katerim se zavezujejo plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
—	Angleško vojno brodovje v dalmatinskih vodah. Zadnje dni minolega meseca je priplulo v dalmatinske vode angleško sredozemsko vojno brodovje, obsegajoče vsega 23 vojnih ladij, 1 jahta (na kateri se vozi admiralova družina) ia 2 iovorua parnika. Brodovju poveljuje admiral Sir Osmond de Brock. Brodovje se je ustavilo v Boki Kotorski in Dubrovniku, a 5. avgusta je prispelo v Split, kjer ostane do 8. avgusta. Povsodi prirejajo dalmatinska mesta ponosni angleški mornarici kar najprisrčnejši in najsijajnejši sprejem. Sodelujejo i idi naše vojne ladje. V Dubrovniku je pri sprejemu zastopal kralja Aleksandra admiral Priča. Na čast angleškim gostom je kralj Aleksander v dubrovniškem Dvoru priredil sijajen banket. V Split je povodom angleškega mornariškega obiska prispel tudi angleški poslanik v Belgradu Sir Alban Young s svojo soprogo ter S9 kot gost nastanil na angleški admiralski ladji.
—	Osumljena detemorilka. Pred par dnevi so našli pri Mariji Zalaznikovi v Šent Vidu v postelji mrtvega novorojenčka. Dete je bilo močno in popolnoma razvito. Osumili so mater, da je dete po porodu zadušila, kar pa je odločno zanikala, dasi je priznala, da je hotela porod pred svetom prikriti. Predvčerajšnjim je preiskala zadevo sodna komisija pod vodstvom sodnika Merale. Kot sodna zdravnika sta se udeležila komisije zdravnika dr. Travner in pa dr. Novak, ki sta ugotovila, da je bilo dete res mrtvorojeno in da ne zadene matere nobena krivda, vsled česar se je sodno postopanje proti njej ustavilo.
—	Žrtve strele. Ob priliki hude nevihte se je zatekel posestnikov sin Martin Kastelic iz Stopič pri Novem mestu pod visoko, košato smreko. Komaj je prišel fant pod smreko, je udarila strela vanjo in fant je obležal na mestu mrtev. — V Hrastovici pri Šent Ru-pertu na Dolenjskem je udarila strela v hišo Gregorja Brinška. Ker je bila po navedbi domačih takozvana »vodena strela«, se hiša ni vnela, pač pa je nadela gospodinjo, ki je obležala mrtva.
—	Neznan ponesrečenoe. Osebni vlak Ko-toriba—Maribor je povozil na še nepojasnjen način pri postaji Moškanjci neznanega moški* ga. Ko je strovjevodja ustavil vlak, so našli pod vlakom strašno razmesarjenega moškega. Kolo ga je prerezalo čez trebuh. Seveda je bil ponesrečenec na mestu mrtev. Sodijo, ila je ponesrečenec hotel skočiti v vlak, ki se je že premikal, pri čemer mu je spodletelo in je prišel pod vagon, ker se nesreča na cirug način skoro ui mogla zgoditi.
—	Zlobna poškodba. Neznan lopov je poškodoval na eraričnem svetu na levem bregu Save pri Dolskem 9A mladih sadnih drevesc, katerim je polomil cepiče in napravil okrog 1200 Din škode.
—	Mlada tatinska družba. V Zagrebu : o prišli na sled tatinski družbi, ki jo jo vo-
; dil petnajstleten paglavec. Družba je izvršila nešteto tat vin in vlomov ne samo v Za-! grebu, marveč tudi v bližnji in daljni oko-| lici. Policija ima sedaj večino zllkoveev v ' rokah.
I — Nesreče. Pri gozdnem uradu v Sofe-j "ki ,ln Dolenjskem zaposleni vozuik Pctor ■ -;\.auer je hotel pri vožnji oglja iz pozda | odviti zavoro pri kolesu. Pri tem je padel j '»od voz in mu je kolo zmečkalo levo nogo, | vsled česar je moral v bolnico v Ivandijo. — B.iiiček Josip, cestar nri okrožni trradb. sok-
olji v Murski Soboti, je pri preiskovanju mostiLV Rogaševoih spodrsnil in padel z mosta^v jarek. Zlomil si jo levo roko. Oddali so ga v bolnico v Mursko Soboto.
Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizinu, treba pazili, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mest-r na lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
novice.
š Razprava proti mladoletnim hrastni« škim rudarjem. — Obtoženci puščeni na svo« bodo. V celjskih zaporih je bil rudarski naraščaj iz Hrastnika, deloma še nedorasli in nedoletni mladeniči, od 16. julija, odn. nekateri že od 2. julija 1924. Obtoženi so bili, da so prikrivali državni vladi od meseca aprila t. 1. daljo obstoj, namen in ustroj njihove mladinske organizacije »Zveza delavske mladino Jugoslavije«. Pri današnji razpravi pri kateri se je zagovarjalo 12 rudarjev iz Hrastnika, se je povdarjalo, da je centralna »Zveza del. mlad. Jugoslavije« bila ustanovljena v Belgradu že 1. 1922 za vso državo, da so njena pravila od oblasti dovoljena in da so se na tej podlagi ustanavljale podružnice po vsej državi. Dalje so' je povdarjalo, da so podružnice imenovano Zveze, ki je imela namen vzbuditi med člani smisel in zanimanje za politiko, javno delovale, prirejale shode, predavanja, javno sestanke i. t. d. cele mesece pred trboveljskimi dogodki. Povdarjalo se je, da so oblasti vedele in bile dobro informirane o obstoju in delovanju te organizacije, člani so se udeležili manifestacij 1. maja, a šele po trboveljskih dogodkih so jo prišlo na to, da baje ta organizacija ni oblastveno dovoljena, ter se je podvzelo stroge mero ter vse člane te organizacije v Hrastniku zaprlo. Sodiščo jo upoštevalo zagovor obtožencev, dopustilo dokaz, da se razčisti obstoj iu ozadje te organizacije, zlasti če je bil obstoj organizacije ob-lastvom znan. Razprava se je zategadelj odložila na nedoločen čas, obtoženci pa izpustili na prosto. Nimamo ničesar proti temu, da subjektivno dožene krivda ali nekrivda in da se varuje zakon, beležimo pa z zadovoljstvom, da je sodišča sklenilo izpustiti delavce na prosto, dokler se objektivno ne dožene, če so kaj zakrivili ali ne. Prodreti mora načelo, da ni vsak v nasprotju z zakonom, ki dola v kakem industrijskem centru, marveč, da mu je treba to šele dokazati. 1 Če bi obveljalo nasprotno merilo, potem pridemo do logičnega zaključka, da poštenjak ne spada med delavstvo v industrijskem centru, ker je izpostavljen nevarnosti, (la se ga bo ob prvi priliki aretiralo. Vse za avtoriteto zakona in neodvisnost sodišč!
š Iz Ormoža. Demokrati agitirajo z vsem naporom in z vsemi zvijačami za sedanje ob-činske volitve. G. Veselic bodi od volivca do volivca in stiska roko ljudem, ki jih prej niti pogledal ni. Našim pristašem obrtnikom so demokrati odvzeli vse delo, a občinsko delo oddajajo, že odkar imajo občino v rokah, samo demokratom, oziroma nekdanjim štajercijan-cem. Tudi g. Kuharič je oddal vse delo okrajnega zastopa nekdanjim štajercijancem, a sam je dal pod roko ves cemeut za zgradbo cesto. da si ne bi kdo drugi umazal rok. Našim pristašem so demokrati napovedali bojkot na vsi črti, vse naše pristaše obrtnike bojkotirajo, mi se jim pa bomo za to že primerno zahvalili. Kakor smo zrušili vlado v Belgradu, tako zrušimo tudi naš sedanji občinski zastop in na njegovo mesto naj stopijo novi možje, možje nesebičnega dela za občino, katerim je pravica nad stranko. To so možje na drugi listi. Zato vrzite vsi v nedeljo kroglico v drugo skrinjico.
Colje. Podpisani ugotavljam, z ozirom na razburjenje nekaterih individujev, da seui notico v »Slovencu« z dne 2. avgusta: »Celje. Izletnikom na Gorooljko« podpisal v svojem rokopisu: »Pevski zbor Izobraž. društva« in Krekova mladina v Celju. Da se je podpis glasil: »Pevski zbor Krekove mladine v Celju«, je gotovo zakrivilo pomoloma uredništvo. Z ozirom na to prosim p. u. uredništvo za blagohotno izjavo. I. Gajšek, str. tajnik. — Pomota glede podpisa se je res zagrešila nehote v uredništvu. Uredništvo.
š Smrtna nesreča. Brate Jernej, 29 let slar, samski, brzojavni delavec iz Litije, zaposlen pri brzojavnem naclz. XXII. Celje, je dne 31. julija popravljal, oziroma napeljeval s tremi sodelavci telefonsko žico na progi uied Arjavasjo in Perišico. Ko je na brzojavnem drogu v višini devet metrov nategoval žico, so mu je utrgala, vsled česar je zgubil ravnotežje in padel ■/. glavo na cestni tlak ter si zlomil lobanjo. Prepeljali so ga takoj v cel' sko bolnico, kjer pa je kmalu umrl.
š Ob priliki zaključka dnmskega prikro-jevnlncga tečaja v Mariboru, ki ga je priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, se priredi v risalnici meščanske šole, II. nadstropje, Slomškov trg, razstava risarskih izdelkov, ki bo odprta od 9. iu 10. avgusta in sicer v sobo-io celi dan, v nedeljo do 12 opoldne. Vstop brezplačen. Razstava bo nudiln rizbe za najrazličnejša damska oblačila, francoske, fm-gleške, kakor tudi za perilo, izdelano po modelih najnovejšega kroja. Na vpogled IhkIo tudi različni in najnovejši modni časopisi. K razstavi se vabi vse občinstvo, posebno pa •lamo.
novice.
Pokref primorskega
%ršč.-socia!!fiega diješfva
Živahnemu delu goriških podružnic SDZ je naredila svetovna vojna konec. Šele po vojni so se zopet začeli zbirali drobci nekdanje armade. Krščansko-so-eialni dijaki so 1 ili med prvimi, ki so skušali zopet poživeti nekdanje svobodomiselno akademsko ferialno društvo »Adri-ja«. Ponudili so roko za skupen nastop. Nekaj časa je šlo gladko, potem so pa vsled nastopivših nesoglasij katoliški akademiki osnovali »Klub krščansko-social-nega dijaštva«.
Takoj so začeli s predavanji o dnevnih vprašanjih v hotelu pri »Jelenu« v Gorici«, kjer so ob času najhujšega fašističnega terorja morali karabinjerji stražiti poslušalce in predavatelje. V velikih počitnicah 1. 1921. se je že kot sad tega dela zbralo 40 mladih fantov visoko gori na Čavnu. Tri dni je trajal socialni tečaj. Prišli so fantje iz beneške Slovenije, iz Istre in gori izpod Trente. Kot blisk je šinilo po deželi novo gibanje svežega krščanskega socializma.
Mladi borci so pričeli širiti svoje ideje po izobraževalnih društvih, v Gorici so jeli zbirati rokodelce in temelji za sedanjo mogočno stavbo »Prosvetne zveze« so bili postavljeni. Naslednje leto jc bil sklican socialni tečaj v Gorico; prišlo je ze okrog 100 udeležencev iz vseh stanov. Dijaštvo se je že pričelo organizirati v Dijaški zvezi. Lani je bil pa že impozan-ten nastop dijaštva v Črnem vrhu nad Idrijo po vzorcu Št, Jošta. Vmes so se pa prirejali tečaji v manjšem obsegu. To je ojunačilo celo neke resnejše akademike v nasprotnih vrstah, ki sc skušajo oprijeti istega gesla: Iz ljudstva za ljudstvo!, ki ga pristaši starega inteligenčnega naprednja-karstva seveda ne razumejo.
Letos, ko so se končala zborovanja katoliškega dijaštva v Ljubljani in se pripravljajo mladinski dnevi v Mariboru ter kongres hrvatske katoliške mladine v Djakovu, sklicuje tudi primorsko katoliško dijaštvo svoje četrto veliko zborovanje. Od 12. do 15. avgusta se bo sestalo na Tolminskem, svetih tleh slovenskih puntarjev, da se idejno in praktično usposobi za velike kulturne naloge, ki jih ima
slovenski narod pod Italijo.
• * •
p »Goriška Straža« zopet zaplenjena. Za-SJnji »Goriški Straži« so zaplenili celi uvodnik od naslova tlo zadnje pike.
p Duhovsko imenovanje. Za stolnega kanonika v Gorici je imenovan biljanski dekan g. Ludovik Kumar.
p Izseljevanje. V prvih treh mesecih tek. leta se je iz Italije izselilo '210.842 oseb, za 20.000 več nego lani v isti dobi.
p Don Sturzo v Gradežu. Don Sturzo, znameniti italijanski ljudski voditelj, se zadnjih 514 dni mudi na oddihu v Gradežu. Ves čas ga oblast strogo nadzoruje. Najprej so pazili nanj dva orožnika in en stražnik, sedaj pa je to nalogo prevzel poseben komisar.
JutilJ;
lj Gospod Macafizelj in ljubljanski žu-
t>an. Pred par dnevi se je sprehajal po ljubljanskih ulicah znani gospod Macafizelj od »Jntra«. Ogledoval je to, ogledoval je ono. Ogledoval je izložbe, ogledoval je ljudi. Med ljudmi je naenkrat opazil tudi ljubljanskega žnpana dr. Perica. G. Macafizelj gospoda župana vljudno pozdravi in še vljudnejše vpraša: »Ali postanejo ljubljanski župani res šele s 40 leti pametni?« — »Res, res,« se odreže g. župan. — »Kaj pa postanejo Ljubljančanje pred štiridesetim letom?« — »Jaz mislim,« odgovori g. župan, »da postanejo Macafizeljni.«
lj Drag kruli in draga moka. Z ozirom na naše tozadevne notice ,ki smo jih objavili v dveh prejšnjih štev. našega lista, smo prejeli iz različnih krogov prebivalstva celo vr-tfto dopisov, ki zavzemajo različna stališča. Da se to vprašanje razčisti med javnostjo samo, objavljamo v izvlečku nekaj dopisov. Tako nam piše trgovec z moko: »V Vaši notici z dne 6. avgusta stoji, da notira moka 3.05 Din za kg. To je gotovo pomota. Toliko je notirala cena pšenici, ki je bila tega dne 365 do 380 Din. Pač pa je lahko mogoče, da je cena najbolj črne krušne moke ši. 6 3.65 Din za kg.« — Drugo pismo nam piše obrtnik: »Ker dobro poznam trgovino z moko in pekovsko obrt, iVam sporočam: Poročanje o slabi žetvi in pomanjkanje zalog ravno pred nastopom velikega dviga cen na novosadski borzi je vplivalo na trgovce in peke, da so se začeli zalagati z moko, in da jc še danes v Ljubljani moka po 27—29 kron kilo na debelo, ker danes nihče ne kupi radi padanja cen, preden ne poidejo zaloge, kar bo trajalo najmanj 2 do 3 tedne, ko bo mogoče cone kruha in moke znižati. Vem, da temu zvišanju cen ni kriva sedanja vlada, ker je bila najvišja cena še pod staro vlado, ko pa jc nastopila sedanja vlada, *o cene začele takoj padati. Mi nismo navijalci cen in se moramo boriti za svoj obstanek pod težkim davčnim bremenom. če mi dražje kupu-
jemo, moramo tudi dražje prodajati, ker dru-1 gače propademo.« — Iz krogov konzumentov pa smo prejeli: »V imenu revnih nižjih in srednjih slojev, ki jih je toliko v Ljubljani, lepa hvala za trud, ki ga imate s tem, da ste stopili na noge onim, ki nam dražijo kruh. Prosimo Vas lepo, da se lotite tudi mesarjev, ki nas nič manj ne pritiskajo.« — Tako se glase dopisi iz občinstva. Mi z zadovoljstvom beležimo trditev, da draginje moke in kruha ni kriva sedanja vlada. Ta ugotovitev je bila za nas glavna stvar. Priznamo tudi, da so mali obrtniki, ki kupujejo moko za sproti, na naraščanju ali na padanju cen kruha in moke nedolžni. Da bi pa »veliki« gospodje, ki cene kruhu in moki diktirajo, lahko postopali nekoliko previdnejše kot so (po njihovem lastnem zatrdilu), nam dokazuje poročilo, natisnjeno v zagrebškem »Jutarnjem listu« z dne 0. avgusta, ki poroča, da so peki v Belgradu znižali cene za kruh in sicer velja kila belega kruha zopet 6, črnega kruha pa 5 Dinarjev. Kar je mogoče v Belgradu, bi bilo mogoče tudi v Ljubljani, ker ie špekulativna veletrgovina stvar, pri katerih se ne more računati samo z dobičkom, ampak se mora računati tudi z izgubo. Do tega spoznanja pa »veliki« gospodje krušni diktatorji v Ljubljani očividno še niso prišli.
lj Izboljšan promet. Preden je nastopila nova vlada, so vozili tovorni vlaki žito in moko iz Vojvodine v Ljubljano po cel mesec. Odkar so pa nakupili ljubljanski veliki trgovci z moko dne 29. julija žito iu moko po najvišji dnevni ceni, so jo tovorni vlaki pripeljali v Ljubljano že v dveh dneh, tako da so gospodje takoj lahko začeli prodajati drago plačano moko!
lj O raznih gg. nadzornikih ljubljanske varnostne straže nam dohajajo številne pritožbe glede njihovega vedenja za časa orjunskih nasilstev. Mi bomo preskrbeli, da za ta dejstva izve merodajno mesto, ki bo gotovo uvedlo natančno preiskavo, dognalo resnico in napravilo red, kjer je treba. Tako bomo postopali tudi v bodoče.
lj Kakšen način je to? Z ozirom na notico, objavljeno v »Slovencu« dne 5. avgusta pod naslovom »Poulični napad« je poslal g. Zivko Potočnjak »Slov. Narodu« »Poslano«, v katerem protestira »proti podlemu obrekovanju« in kjer ugotavlja, »da ni udaril dntičnega natakarja s trdim predmetom, temveč z roko in sicer zato, ker je nesramno izzival in blatil njegovo nacionalno prepričanje«. Istočasno zahteva od »Slovenčevega« uredništva, da javno prekliče vse psovke, sicer da bo primoran iskati pravice na način, ki ga ne izključuje niti imuniteta odgovornega urednika. — Upamo, da g. Potočnjaku ne bo treba iskati pravice na njegov način, pač pa mu bo dal naš odgovorni urednik priložnost, da bo povedal pred sodiščem nekoliko jasneje, na kakšen načiu si hoče poiskati svojo pravico. Pot pred sodišče je odprta seveda tudi g. Potočnjaku. S tem je ta zadeva za nas končana, naprej naj pa govorita policija in sodišče.
lj Iz tobačne tovarne. Ker se že toliko govori in piše o povišicah in raznih dokla-dah tobačnemu delavstvu, naj pojasnimo v par vrsticah sledeče. Že dve leti mineva, kar uživamo delavci razne dinarske poviške, seveda na papirju (okrožnicah) slavne monopolne uprave. Enkrat so nam nakazali 3 Din, drugič 6 Din, sedaj zopet 4 Din, pa samo nakazali, dobili pa nismo nič. In kako so prijazni in radodarni, se vidi iz tega: Dosedaj smo imeli na vsakega člana v družini 3 Din dnevno, po novi naredbi bi pa dobili samo za 3 rodbinske člane, tako, da bi imeli zares lepe »povišice«. Družinski očetje in matere bi si s tem zelo olajšali svoj revni položaj, ker bi jih bilo veliko, ki bi dnevno izgubili pet, šest iu še po več dinarjev. Gospodje monopolne uprave, malo primislite in ne jemljite nain še tega, kar imamo.
lj Ljubljansko pevsko okrožje bo imelo v nedeljo 10. avgusta v Soteski pri g. Zajcu svojo redno prireditev. Nastopilo bo 9 zborov posamič in skupno (krog 250 pevcev). Ob 3 bodo slovesne litanije v cerkvi pri sv. Jakobu, ob 4 pa začetek koncerta. Vstopnice bodo na razpolago od petka dalje pri pevskem zboru v Št. Jakobu in v nedeljo pri blagajni. Za ljubljanske izletnike je zveza po železnici do Črnuč zelo ugodna tja in nazaj. Vabimo!
— Pevskim zborom ljubljanskega okrožja: Skupna pevska vaja dne 10. avgusta točno ob dveh v Društvenem domu pri Sv. Jakobu ob Savi. Pevovodje morajo skrbeti za red in točnost in so za to odgovorni. Zamude naprav-ljajo silen nered in bi kazale slabo disciplino! Odbor.
lj Ljubljanski trg. Na včerajšnjem trgu, ki je bil izredno bogato založen z najrazličnejšimi domačimi in uvoženimi pridel-j ki, so pripeljali tudi jako lepe dine po 20 do 25 Din kos, laško buče (belonzani) in pa jako lepe in zelo sladko češplje po 12 Din kilogram. Grozdjo se je prodajalo belo in črno uvoženo in že tudi domače, po 14 do 18 Din kilogram. V splošnem jo sedaj trg tako v navadnih, posebno pa v sredah in sobotah popolnoma zaseden. Tudi Bauačani dovaža-žajo vedno več različnega lepoga sadja.
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da sc vrši tomesenna dražba v decembru 1923 zastavljenih predmetov v torek, 12. avgusta, ob 3. ur popoldne.
lj Težka nesreča na Jurčičevem trnu. Hlapec nekega tesarskega mojstrn tz Trno-' .vega je zavozil z dvovprcauhn vozom v iz-
ložbeno okno v zlatarske in urarsko trgovino Krapeževo. Ko je Krapež opazil nesrečo, je skočil na ulico in je hotel voz odvrniti od okna. Toda bilo je prepozno. Voz ga je potis-! nil v okno, ki se je razbilo. Krapež je težko poškodovan na desnem ledju in so mu drobci od šipe prerezali tudi nekaj žil. Ponesrečenca so prepeljali takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Poškodba je težka, vendar bo mož okreval. Kako je nesreča pravzaprav nastala in kdo jo je zakrivil, do sedaj še niso ugotovili.
lj Ponarejene stolirske bankovce sta
razpečavala po Ljubljani dva 25—30 let stara moška, ki sta govorila slovensko primorsko narečje. Eden je bil majhen, suh, gladko obrit, drugi pa večji s črnimi brki. Imela pa sta smolo v gostilni pri Anžoku v Šiški. Ko sta hotela plačati precejšnjo ccho s stolir-skim bankovccm, jo gostilničar Lasan spoznal bankovec za ponarejen. Ko sta goljufa uvidela, da hoče gostilničar poklicati stražnika, sta zahtevala stolirski bankovec nazaj, plačala brzo ceho z dinarji in sta pobegnila iz gostilne. Občinstvo po mestih in deželi se nujno opozarja, da je pri menjavi tujih bankovcev, posebno pa italijanskih, skrajno previdno.
mladinski dom na
Krščanska dobrodelnost beleži /x>pet velik korak naprej. V nedeljo, dne 10. avgusta ob [10 dopoldne vzida »Društvo za mladinske domove« ogelni kamen novemu Mladinskemu domu na Kodeljevem. Brez šuma in ropota jo društvo nad pet let pripravljalo z vso vztrajnostjo tla tej krvavo potrebni socialni napravi.
Mladina, predvsem v šolski in pošolski dobi, preživlja dandanes težko krizo. Družina že zdavna ni več mladini to, kar je bila, ali kar bi morala biti. Boj za obstanek pretežni večini staršev onemogoča pravo vzgojo otrok. Zato vedno bolj in bolj raste potreba nadomestnih »domov«, primernih zavetišč, ki naj zapuščeni mladini nadomestijo moralno vzgojo.
Tak moderen mladinski dom se zgradi na Kodeljevem. Ljubljana z okolico si lahko čestita na pridobitvi tako potrebne in koristne mladinske naprave. Dolžnost posameznikov pa je, brez razlike nazorov in strank, da to napravo po vseh močeh podpirajo in omogočijo popoluo dovršitev tega prvega mladinskega doma.
V ta namen bo v nedeljo tudi dinarski dan pod geslom »Za mladinske domove!« po Ljubljani in v občini Moste. Popoldan in zvečer pa priredi društvo veliko dobrodelno prireditev v nalašč za to prirejenih prostorih starega Mladinskega doma na Kodeljevem s prav bogatim in zanimivim sporedom. Spored še priobčimo. Mladinoljubi iskreno vabljeni!
pr Pevska prireditev v Zabnici. V nedeljo se je izvršil v Zabnici pri Škofji Loki nastop pevskih zborov kljub slabemu vremenu zelo lepo. Nastopili so zbori Reteče pod vodstvom pevovodje Brtonceljna, Mavčiče je vodil g. župnik Marčič, Zabnica pod pevo-vodjem Tramsetom in Šmartno pri Kranju s svojim pevovodjem Zabavnikom. Vsak zbor je odpel točno po sporedu svoji dve pesmici, skupno so pa zapeli vsi zbori Foer-sterjevega »Pevca«, Sattnerjev »Nazaj v planinski raj« in Laharnarjev: »Mladosti ni«. Pevci so vztrajali iD peli nemoteno v dežju, občinstvo pa tudi ni izgubilo potrpežljivosti v neugodnem vremenu, kar vse dokazuje, da so pevci za svojo sveto stvar neomahljivo navdušeni, ljudje pa znajo ceniti to njihovo delo in veliko požrtvovalnost. Čast, izredno priznanje obojim. Peli so zbori kaj odločno. Če rečemo, da bi ta ali ona. pesem bila donela ob lepem vremenu ali v zaprtem prostoru lepše, nočemo pevcem s tem ničesar očitati. Pokazali so izredno marljivost in dobro pripravljenost. Prav lepo je nastopil zlasti domači zbor. Juuaško je premagal začetne težave zbor iz Rateč, ki je, dasi prvič, nastopil prav gibko in odločno; zbor iz Mavčič ima dobre glasove in lepo deklamacijo. Redne vaje ga bodo v kratkem dvignile na ugledno stopnjo. Najštevilnejši je bil šmar-tinski zbor, ki so je kretal zelo Varno; visoki, dobro razpoloženi soprani pa so potegnili zbor za sabo previsoko, tako da so slednjič komaj sami zmagovali. Vzrok skrajno slabo vreme na prostem. Zbor je pokazal redno delo. Skupno petje je bilo dobro, basi so bili pa ves čas — kot odmev — prepočasni. Te stvari moramo izenačiti. Skupno petje je vodil prof. Bajuk. Prav žal, da je skrajno slabo vreme tako nagajalo in zastrlo vso prireditev z dežnim plaščem. Po koncertu se je razvila v prostorih nad vse gostoljubno Ku-raltove hiše prav iskrena zabava. Prvi nastop zborov je vžgal. Vžgalo je tudi lepo petje v cerkvi pred koncertom. — V nedeljo 3. avgusta t. 1. je bil tudi izvoljen v Zabnici za pevsko okrožje sledeči odbor: preds. č. g. Marčič Valentin, župnik v Mavčičah, blag. Tram te, organist v Zabnici, pevovodja Zabavnik, organist v Šmartnem pri Kranju. Pristopilo je pet zborov: Mavčiče, Retečo, Sora, Šmartno in Zabnica. Okrožje bo priredilo v prihodnji sezoni pri vsakem zboru po en skupni koncert.
pr Tisoč in ona noč. šopek pravljic iz Ju-trovega. Jugosloveuski mladiui povii Andrej
Rape. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ilustrirana z enim barvotiskom in U6 slikami. Elegantno vezana s platnenim hrbtom 28 Din. Str. 115. Šest povestic in sicer: Ribič in duh. Zgodba o grškem kralju in njegovem zdravniku Dubanu. Čarobna svetiljka. Zgodba o petem brivčevem bratu. Pomorščak Sinbad. Najdenčki. — Vse so lepo ilustrirane.
—	Rovolucija v tehniki? Kakor poročajo alzaški Usti, se je po večletnih poizkusih baje posrečilo mlademu mehaniku rešiti doslej zagonetno vprašanje mehanike. Baerenzung — tako se piše mladi izumitelj — je izumil mehanizem, ki bi mogel avtomobile, motorna kolesa in motorne čolne goniti brez olja, bencina ali elektrike. Njegova zamisel temelji na komunikajočih mehanizmih, medsebojno in iz-menjevalno se napenjujočih vzmeteh in vanj segajočem pogonskem kolesu. Tak motor bi mogel razviti 40 HP in delovati več tednov in mesecev. Baerenzung noče ustvariti nilcak »perpetuum mobile«, ustvariti pa hoče mehanizem, ki bi izčrpal svojo lastno gonilno silo v preteku nekaj tednov ali mesecev, pri zelo malih strojih celo po več letih. Baerenzung je uverjen, da je z njegovo idejo rešeno to vprašanje. Ko je premagal zloglasno »mrtvo točko«, smrtnega sovražnika vsega mehaničnega gibanja, se je podal k prof. Silberzahnu, dipl. inženjerju in uradnem vodju »Office de bre-vets d invention«. Expert je bil iznenaden, ko »nu je Baerenzung demonstriral svoj izum. Prof. Silberzahn je pismeno potrdil možnost realizacije Baerenzungovega projekta.
—	Byron v westminsterski katedrali Častilci pesnika Byrona so bili sklenili, da postavijo pesniku spomenik v vvestminterski katedrali. Westminsterski dekan pa, ki je na svojem mestu popolnoma samostojen in neodvisen, je to odločno odklonil. Rekel je: »Westminster se je zgradil na čast Jezusu Kristusu. Mož, ki je kršil božje zakone in ki je ravnal z ženskami v oči tom nasprotju s temi zakoni, v nasprotju s čistostjo in častjo, ne more najti čaščenja v westminsterski opatiji. Velika večina Angležev se strinja z dekanom. Byronov spomenik ne spada v cerkev, ampak v narodni umetniški panteon.
FINA IN LEPA DRUŽBA.
Poleti 1820 je prišel veliki komponist »Freischutza« Kari Maria Weber (1786—1826) v Alexisbad v Harzu. Spremljala ga je žena Karlina. V salonu zdraviliškega doma se je sestala nekega večera vesela družba ln se je zabavala s petjem, pa se med seboj nišo poznali. Peli so narodne pesmi in odstavke iz najbolj priljubljenih tedanjih oper. Neki gospod v civilni obleki, ki pa ni mogel skriti nekdanjega vojaškega uradnika, je pel z lepo donečim glasom znano krasno Kornerjevo pesem »Liitzovvs wilde Jagd«. Drugi gospod v črnem fraku se je takoj vsedel h klavirju in kmalu so polnili zvoki lepe bojne pesmi mirne zdravihške prostore. Naenkrat se odpro vrata in na pragu se prikaže, star belolas mož; ne more prikriti ginjenosti. Prikloni se, se približa pisani družbi in reče z otožnim glasom: »Moji nenadni ginjenosti se boste manj čudili, če mi dovolite, da se vam predstavim; jaz sem oče pesnika, kraljevi svetnik Korner.« — Mladi in zelo nadarjeni pesnik Theodor Korner je padel v boju za prostost domovine, šele dvaindvajset let star (1791—1813).
Vsi so bili presenečeni, a sledilo je še drugo in tretje presenečenje. Pevec je bil namreč vojni tovariš mladega pesnika, spremljevalec na klavirju se je pa hitro približal častitljivemu starčku in je zaklical: »Jaz sem pa Kari Maria Weber, komponist pesmi vašega sina!«
— Mesečna romantika v postelji. Bavarski kralj Ljudvik II., ki je jako pospeševal in gojil umetnost, je bil vrlo naklonjen romantičnosti, dokler je bil še zdrav ter je tedaj večkrat prekoračila mejo okusa. Tako si je dal v svoji spalnici v gradu Hohenschwan-gau napraviti umeten mesec, ki je bil tako postavljen, da so njegovi žarki vsako noč razsvetljevali kraljevo posteljo. Ob enem je predstavljal strop spalnice umetni nebeški obok, s katerega so žarele zvezde. Okoli postelje so stale pomaranče in v kotu spalnice je šumel — umeten vodopad. To je bila romantika, kakršno je kralj ljubil.
Orlovski odsek na Vinici se lepo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu, da je tabor dne 3. avgusta tako lepo uspel. Zahvaljujemo se zlasti vsem, ki so nas podpirali pri napravi in blagoslovitvi novega prapora. Zahvala gre preč. p. priorju Učaku za lep vspodbudeai govor, dalje vsej spoštovani družini Benetičevi, posebno g. kumu in g. kumici, zahvalimo se našim prijateljem Jožefu Cestniku, ki je izgotovil novi prapor, Francu Ostro-niču, ki je daroval nov lep drog ter nas sploh pri celi prireditvi podpiral, g. šterku za njegovo naklonjenost, ustrežljivost in lep dar, g. advokatu dr. Česniku za bodreč govor na telovadišču, bratski orlovski godbi iz Semiča za pridno neumorno sviranje, dragim bratom 5n sestram vseh belokranjskih odsekov in krožkov, da se niso strasili dolgih potov in slabega vremena. Naposled se zahvaljujemo i našemu ljudstvu, ki je prispevalo s svojimi darovi za našo slovesnost.
Ctosp o darstvo.
Naše železniške tarifne razmere
Če se primerja naše tarifne razmere z onimi sosednjih držav, Nemške Avstrije in Češkoslovaške, se mora priznati, da smo v tem oziru še zelo zaostali, medtem ko 6ta obe sosednji državi dosegli v vsakem oziru predvojno stanje.
Pri nas se še ves železniški promet z /nalimi izjemami, ali, ne boljšimi, razvija na podlagi avstro<-ogrskih in bos.-herc. železniških blagovnih tarifov, del I., oddelek A in B od 1. januarja 1918, medtem ko je v Nemški Avstriji, tarit I., oddelek A (železniški obratni pravilnik) in tarif del I., oddelek B (blagovna klasifikacija) izšel z veljavnostjo od 1. novembra 1921 v novi izdaji in tarif I., oddelek B dne 1. januarja 1924 bil zopet na novo izdan s pomembnimi spremembami.
V	Češkoslovaški je izšel tarif del I., oddelek A in B z veljavnostjo od 1. junija 1921 in tarif I, oddelek B, tudi s precejšnjimi spremembami 1. marca 1924.
Državna uprava južne železnice, Ljublje -tla, je izdala po stanju 1. avgusta 1923 v slovenskem jeziku samo za službeno uporabo »železniško tarifo ta robo, del I., oddelek B«, in ta edina nova izdaja torej ni dostopua publiki.
Iz katerega vzroka ni izšla pri nas po šestih letih kaka nova izdaja teh tarifov, ni znano.
V	raznih časopisih se je večkrat čitalo, da se pripravlja nova izdaja teh tarifov, ki pa žal niso do danes izšli.
Po prevzemu južne želcznice v državno upravo se je pričakovalo, da se bode računala tovornina na podlagi skup seštetih kilometrov, kar se pa žalibog ni zgodilo, temveč se računa tovornina še vedno od železnice do železnice.
Tako v Nemški Avstriji kot v Češkoslovaški se z malimi izjemami računa tovornina na podlagi skupnih kilometrov od oddajne do namembne postaje brez ozira na glavno ali lokalno progo, pri nas pa se računa tovornina vedno ločeno za glavno in lokalno (vicinalno) železnico. N. pr. 1 vagon (10.000 kg) moke (Sp, T. 1) Velika ICikinda-Ljubljana gl. k. po tarifu 112 Vel. Kikinda-Sisak 463 km 3360 Din, Sisak-Ljubljana 190 kin 1310 Din, skupaj 4670 Din.
Po tarifni tabeli pa znaša tovornina za 653 km 3700 Din, torej 970 Din manj. Računa se torej za vicinalne proge, Velika Kikinda-čoka 50 km, Čoka-Senta 20 km in Senla-Su-boiica 39 km tovornina, odštevši manipula-ci/ske pristojbine, za vsako progo posebej.
10.000 kg rezanega lesa (razred B) na progi Lesce-Veliki Bečkerek: Lesce-Subotica via Bubnjarci 184 + 478 = 662 km 2960 Din, Subotica-Vel. Bečkerek po tarifu II/2 142 km 1350 Din, skupaj 4310 Din, medtem ko znaša tovornina pri skup seštetih kilometrih samo 3410 Din, torej 900 Din manj.
10.000 kg brzovoznega blaga (vino, meso, slanina itd.) od Varaždina do Ljubljane gl. k. Varaždin-Čakcvec 11 km 2580 Din, Čakovec-Ljubljana 198 'on 17.340 Din, skupaj 19.920 dinarjev, če se pa računa na podlagi skupne oddaljenosti 209 km, znaša 17.340 Din, torej 2580 Din manj.
10.000 kg sladkorja od Ljubljane do Ba-nove Jeru.^e: Ljubljana-Zagreb 140 km 2240 Din, Zagreb-Dugofielo 33 lun 890 Din, Dugo-selo-Banova Jaruga 68 km 1310 Din, skupaj 4440 Din, po kilometrih skupne oddaljenosti (241 km) pa bi znašala tovornina samo 3560 Din, torej 830 Din manj.
Trao poročita.
Cene živine, telet in prašičev 6. avgusta 1924 v Ljubljani Voli debeli za kg žive teže . postavljeni v Ljubljano po 13 do 14 Din, voli rejeni 12.25 do 13 Din, voli za vprego 12.75 do 13.75 Din, biki rejeni težki 12.50 do 13.50 Din, biki lažji 12 do 13 Din, krave rejene 10.50 do 11.50 Din, krave klobas^rice 7.50 do 8.50 Din. teleta živa težja debela 18 d.c 18.50 Din, ! teleta lažja 16 do 17 Din, prašiči domači debeli 18 Jo 18.50 Din, prašiči peršularji 16 do 17 Din, prašiči zaklani 25 do 26 D'n, plemenski prasci komad po starosti in kakovosti po : 200 do 400 Din. — Današnji semenj j.e bil dobro obiskan, cene pa se niso oi zadnjega našega poročila nič spremenile. Živina se je danes prav lahko kupila in se proti koncu semnja nekateri prodali pod zgoraj navedenimi cenami, a to samo v posamnih slučajih. Vidi se, da je blaga zadosti in se pričakuje, da bo cena padla. Cena prašičev in telet se ni istotako nič spremenila in je videti, da je sedaj dosegla svoj višek, Zviianja cen torej. ni pričakovati.
Zagrebška vinska berza 6. avgusta. Na današnji vinski borzi so bile ugrto-vljene sledeče cen»: ljutomersko belo vino 11 odst. pariteta Središče-Ormož 6 Din, isto 10 odst.
8	Din, it>io sortirano pariteta Središče-Ormož 12 odst. iz leta 1923. 12 Din, isto iz 1. 1921. 12 odst, pariteta Središče-Ormož 15 Din.
Sejsnsko poročilo. Maribor, 1. t. m. 1924. Na svinjski sejem dne 1. avgusta 1924 se je pripeljalo 269 svinj in 8 koz; cene so bile sledeče: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 150 do 200 Din, mladi prašiči, 7 do
9	tednov stari, komad 225 do 250 Din, mladi prašiči, 3 do 4 mesece stari, 400 do 700 Din, mladi prašiči, 5 do 7 mesece stari, 750 do 900 Din, mladi prašiči, 8 do 10 mesecev stari, 1000 do 1150 Din, mladi prašiči, 1 leto stari, 1500 do 1850 Din, mladi prašiči 1 kg žive teže 13.75 do 16.25 Din, mladi prašiči, 1 kg, zaklani 20 do 23 75 Din, koze komad 150 do 225 Din.
Položaj na češkem hmeljskem trgu. V Žatcu je bil položaj dne 31. julija sledeč: Prodaja se je vršila zadnji julijski teden po 4400 Kč za 50 kg. Od letnika 1923 je bilo samo še 10 do 12 bal na trgu, ker je hmelj v Žatcu pridelek lanske letine že prodan. Zato so bile cene tako x?s°ke. Hmelj tuje provenijencc se je kupoval po 3700 Kč, ter slabša kvaliteta po 1600 3o 2000 Kč za 50 kg. V ostalem tendenca mirna. Letina obeta biti zelo dobra, čeravno se je vsled slabega vremena nekoliko zakasnila.
# • *
g Novosadska borza. Pšenica nova avgust, september 370—375 Din. pšenica r< ■-a 360 Din, koruza 280 Din, oves 315—320 Din, moka bazis nulerca 585 Din, otrobi 200 Din.
g Otvoritev ljubljansko borze. Ljubljanska borza se otvori dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v borznih prostorih.
g Vpisi v trgovinski register. »Tvornica emajliranih peči «Luc» družba z o. z. Domžale-!:. Namen družbe je med drugim primerno ukoriščati in razširiti »Bistro« v Domžalah; »Tovarna za kamenino Gotovlje, Strupi in Vasold. Gotovlje pri Celju, javna trgovska družba«.
g Vsem razstavljalcem velesejma. Sejm-ski urad ponovno prosi, da vsi razstavljalci tudi s svoje strani napravijo čim večjo propagando za obisk velesejma, da bo uspeh po-polen.
g Poslovanje na carinarnici. Carinarnice poslujejo tako malomarno, da je danes v naši
državi navadnim potom popolnoma nemogoče cariniti kako blago. Vsled tega »o primorane vse zadruge kakor tudi trgovci zaeariniti vse uvozno kakor tudi izvozno blago čezurno, ker m mod uradnim časom nieiida sploh ne dela drugega kakor samo pr«k«vrPinea# carini. Ako se pomisli, da se mora za vsak vagon čezurnega zacarinjenja plačevati okrog 200 dinarjev, poletu je umevna pritožba vseh trgovcev, da je država dolžna, ako se pobira carina, da to stori med uradnimi urami, kakor to delajo vse druge države, mesto da še poleg visokih pristojbin zahteva različne postranske zaslužke za svoje uradnike.
g Hmeljarska zveza v Žatcu in Jugoslavija. Kakor posnemamo iz francoskega strokovnega pivovarskega lista "Le Nord Bras-seur«, je sklenila dne 0. julija hmeljarska zveza v Žatcu prirediti ekskurzijo v Jugoslavijo, Nemčijo, Belgijo. Francijo in eventuelno Anglijo, da preštudira položaj o rezultatih Letošnje letine hmelja.
g Zopetna otvoritev prometa na progi Stibotica-Bogojevo. Kakor poročajo iz Belgra-da, je železniška direkeija v Sufootici zopet vzpostavila promet ua progi Subotica-Bogoje-vo.
g Podaljšanje carice prostega uvoza žita » Italijo. Italijanska vlada je z odtokom z dne 23. maja t. 1. suspendirala carino za pšenico, oves ia koruzo z izjemo pšenične moke do 31. julija t, 1. Kakor pa sedaj javljajo listi, se jo ta suspenzi ja podaljšala do 31. decembra tega leta.
g Plačilo neposrednih davkov v februarju
ui marcu 1924. V februarju t. 1. je bilo vplačanih v celi državi 102 milijona dinarjev, od tega v Sloveniji 14.7 milijonov dinarjev. — V marcu pa je bilo v celi državi plačanih 64.3 milijonov dinarjev neposrednih davkov, od česar odpade na Slovenijo .10.8 milijonov dinarjev.
g Ustanovitev italijanske banke v naši državi. Banca di credito Italiana namerava ustanoviti v Jugoslaviji svojo afilijacijo pod naslovom »Banca di Credito Italo-Jugoslava«, ki naj bi delovala kot samostojen institut. — Udeležen naj bi bil tudi naš kapital. Ta banka je zamišljena kot konkurenčni institut Franeosko-srbski banki v Belgradu.
g Brezposelnost na Ogrskem. Zaradi redukcije je sedaj na Ogrskem brezposelnih 6000 bančnih uradnikov.
Naznanila.
Poziv vsem trafikantom in tratikauiinjam.
Nezaslišana krivica, katera se nam je storila "is tem, da se nam je znižala prodajna mera 'tobaka, nas sili da se udeležimo zagotovo vsi do zadnjega sestanka, kateri se vrši v četrtek 7. avgusta ob S zvečer pri Mraku ua Rimski cesti. Dolžnost obvezna. — Odbor.
Krekova mladina v Ljubljani. Seja odbora se vrši v petek, 8. avgusta ob pol 9 in sestanek članstva v soboto, 9. avgusta v društvenih prostorih. Na sestanku razgovor o izletu. Preds.
Sestanek krščanskosocialnega železuičar-stva, organiziranega in neorganiziranega, obeh tukajšnjih kurilnic, se vrši danes ob pol 6 v prostorih L del. kons. društva na Kongresnem trgu 2.
Izlet v Stično, ki ga priredi ljubljanska podružnica, bo v soboto, dne 9. avgusta. Z glavnega kolodvora se odpeljemo ob šestih zjutraj, zato mora biti vsakdo ob pol 6 na kolodvoru. Dopoldne si ogledamo samostan, popoldne pa rojstno vas in hišo pisatelja Jurčiča ter znano podzemsko jamo nad Krko. V
Ljubljano se povrnemo zvečer ob pol 9 zvečer, Kdor se misli izleta udeležiti, uaj se javi v dopisni knijgi svojega društva in naj si preskrbi dijaško izkaznico od ravnateljstva za četrtinsko vožnjo. Vozno listke kupi tov. predsednik skupno. Čas za prijave je še claues in jutri dopoldne, na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati. — Tajnik.
Cerkveni! vestnik.
c Duhovne vaje za učiteljice se začno prt uršulinkah v Ljubljani due 10. avgusta zvečer ob 6 in trajajo do 14. avgusta zjutraj. K številni udeležbi vabi samostansko predstojništvo.
" Orlovski vestnik.
Proslava 15 letnice v Železnikih. 17. av«
gust bo praznik orlovstva cele selške doliue. Požrtvovalnost in vnema, s katero fantje in dekleta pripravljajo za ta dan, jamčita, da bo to doslej najveličastnejša manifestacija, katerim je kumoval Ratitovec. Posebnost prireditve bo velika vdeležba v narodnih nošah, znak njihove priljubljenosti v naših krajih. — Prireditev bo celodnevna. Sodelujeta dve godbi, iz Selc ki iz Ljubljane. Program pošljemo bratskim odsekom te dni. Radi skupnega kosila v »Domu« iu vožnje s kolodvora se prijave vdeležencev sprejema,jo le do 14. avgusta. — Prihitite čez Jelovco in Blegoš, cla vidite uspeh našega dela ter da svečano obljubimo še večjo vztrajnost in delavnost po nt:sih načelih!
Širša seja vaditeljskega zbora ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši v pondeljek, dne 11. avgusta ob 7 zvečer v tehnični sobi OP. Poleg srenjskih načelnikov vabljeni vsi odsekovni. Ker je dnevni red silno važen, opozarjamo na polnoštevilno udeležbo!
____
SOtilSCa.
Jesensko poroti« zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se prične v torek, due 9. septembra ob 9 dopoldno. V tem zasedanju pride na vrsto več težjih slučajev. Koliko časa bo trajalo zasedanje iu pa spored porotnih slučajev, do sedajz še ni ugotovljeno.
Tat v mlinu. Zgodaj zarana je vstal gospodar mlina pri » Kočarju« v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem. Ko je prišel mož io zadnjih vrat pri stopah, ju j<* našel odprte in takoj je ugotovil, da ga je obiskal po noči nepovabljen gost, ki mu je odnesel več vreč moke in žita. In res je našel na po noči zapadlem nizkem snegu sledove tatu. Poklical je orožnika in šla sta po sledi, ki jih je pripeljala k posestniku Petanu, po domače »F.e-touu«. Poklicali so Petanov© in uvedli takoj hišno preiskavo. Dolgo so iskali zaman, konč-no pa so začutili, da je pod podom prazen prostor. Odmaknili so težko '.maro, dvignili par desk in našli skrivališče, v katerem so bili skriti ukradeni žaktji. To skrivališče so napravili Petanovi še za časa vojne, in so skrivali v njem žito, moko in druge jestvine, ker so se bali nasilnih oddaj. Tatvino v mlinu je izvršil domači sin Janez, ki je končno tudi priznal. Soobtožen pa je bil in sicer radi prikrivanja, tudi gospodar Janez, ki je spal v isti sobi. Oče in sin s-ta sicer trdila, da se oče ci prebudil, ko je fant odnnkal omaro odtrgal od tal deska iu prinesel dvakrat žak-lje v skrivališče. Senat pa jima tega ni mogel verjeti in -,ta bila obujena iu -icer fant radi iatvine, oče pa radi prikrivanja in soudeležbe, eden na 7, drugi pa na 4 mesece ječe.
80 letni starček Jožo Okorn, posestnik v Doleh pri Moravčah, se je spri s sosedom, posestnikom Francetom Cerarjem. Cerar je prišel v njegovo hišo, spravil je po kratkem prerekanju starčka iz postelje ter ga pograbit
Kagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.)
28
Lori je zavrelo od jeze. Stegnila je proti njemu majhno pest in rekla:
»To ti jo — surovež! Čakajte, če me bosto hoteli zopet poljubiti, to Vam bom posvetila!«
In zabavala se je z drugimi fanti bolj kot prej. Roberta je to silno bolelo.
Sam je bil ves dan. Teden dni je pela velika mlatilnica enolično pesem, potem so ui ukazali, naj pelje voz repe v tvornico za sladkor. Dolga pot. Sam je molče korakal poleg konj, ki so vlekli težko breme.
Potem je večkrat mislil na svoje življenje in spoznal, da je brez koristi ia veselja. Trudna otožnost se je polastila njegove duše in megleni jesenski dnevi so mu še večali bridkost.
Kaj jo imel od življenja? Nič! Kaj tipa? Nič!
Izjema ie nekaj malo prijaznih dni. Če prav premisli, so bili godčevski časi ie najboljši v življenju. Brez skrbi, brez notranjih bojev. Sramota, jemali vbogajme, je bolezen, ki vsak dan pojenjuje. In on se je tudi vedno prepričeval, da ne jemlje nič vbogajme. Rog je trobil prav dobro, saj je igral pri vojakih pri velikih vrtnih koncertih. če so torej ljudje kaj plačali za godbo, je bila to na videz miloščina, v resnici je pa o n poceni zabaval poslušalce.
Uodec bi bil moral ostali pri kaki zasebni godbi. Pa vendar so bili to tudi dnevi stradanja. In noč in dan naporno gosti, tesa ni me tel prenesti. Po velikih vojaških
vajah v slabili, deževnih in mrzlih dneh ni imel več dobrih pljuč. Ječa tudi ni njegovega zdravja zboljšala.
Kaj naj stori zdaj? Miren naj bo, vesel, da je našel zavetje v Hartmannovi hiši. Kaj more ta hiša za njegovo bolestno ljubezen do Lore? Loro lahko najde povsod. In gospod Hauptmann je poštenjak, vedno prijazen, vedno dober, skoro tako, kakor njegova krasna liči Kristina. Če je bilo mrzlo, ga je poklical večkrat skrivaj v pivnico in mu natočil žganja, da bi ga ogrelo. In Robert je prav dobro videl, da ga je vzel iz najboljše steklenice. Zvečer mu je okrajšal delo, kolikor se je dalo, dovolil, da je prišel v gostilno in igral z drugimi kvarte.
Nekaj si je Robert posebno dobrft zapomnil. Neki kmetski fant ga je dražil, da je bil godec, in dajal razumeti, da se ne spodobi, če sedi v gostilni pri mizi. Tedaj se je oglasil gospod Harlniann:
»Dragi Bruno, Robert je moj upravitelj in tako dober kot vsak drug upravitelj v vasi. Čo Vam je napoli — v Dolnji vasi je druga gostilna.«
Od tega dne je spoštoval, da, skoraj ljubil Hartmanna.
Dalje je bila Kristina, ki je tako zvesto skrbela zanj, dobri stari Gottlieb Peu-ker in Lora, ki mu je povzročala mnogo trpljenja, pa mu je bila le kot solnčni žarek, če jc švignila pred njim.
Kaj je toroj, da ne more postati domač v tej hši? Gospodinja je kriva. Nobene prijazne besede še ni izpregovorila z njim, ga žalila s sto malenkostmi, vohala za njim, gledala celo krtih, če ni preveč namazan. Čc ua jc lo pogledala, se mu je zdelo, da
sliši tih ukaz: »Poberi se! Zapusti hišo! Ti ne spadaš sem! Ti nimaš pravice, da bi bil tukaj!«
Te ženske se boje vsi, zlasti Hart-mann. Pri najmanjši uslugi, ki mu jo je storil, ga je opomnil, naj gospa tega ne opazi, in sam je vpričo nje govoril le malo z njim.
Zaradi tega ni imel Robert Winter v Hartmannovi hiši doma, ker ni niti eno uro čutil, da ima pravico biti v hiši.--
Zadnji voz repe so naložili. Hartmann je zdaj spremil Roberta, da bi obračunal s tvornico.
Dolgo gresta oba molče ob vozu, ki se počasi premika. Cesta je prazna in tiha.
Ko se v klancu ustavijo konji, da se odpočijejo, pravi Hartmann:
»Kako misliš o prihodnjosti, Robert?«
Robert ga nezaupno pogleda. Odpovedati mu hoče najbrž službo. Kri mu šine v glavo.
»Ali me nočete več imeti, gospod Harf-mann?«
»Kdo pa govori o tem? Kako prideš na to misel?«
»Meni — meni se vedno zdi, kot bi me hotela gospa najrajši odpoditi.<;
»Neumnost! — Taka je! Kdo more kaj izpremeniti? Kdo bo vse takoj zameril! Da te hoče kdo odpoditi, o tem ni govora. Toda če jih ima kdo petindvajset kakor ti, misli vendar na to, kam plove.«
»Kaj naj mislim? Zame ni pristanišča. Moji krušni starši so mi včasih obljubljali, da mi bodo dali posestvo; toda ne vem, če bi to storili, ker so imeli sorodnike, potem pa — saj veste, da me sovražijo, odkar sem — zaradi matere — <;
Hartmann ga prekine.
»Že dobro, Robert, lahko verjameš, da ti želim srečo. Zaradi tebe si ubijam že dolgo glavo. Najbolje bi bilo, če bi dobil dekle, ki bi imelo nekaj tolarjev, in bi kupil majhno posestvo ali pa vzel kaj v najem —«
»Gospod Hartmann, iz te moke ne bo kruha.«
»Zakaj ne?«
Roberta oblije rdečica in gleda v tla. Hartmann ga opazu je in lahen nasmeh razjasni njegov vedno prav resni obraz.
^Seveda, tak star dedec kot jaz ne ve več mnogo o tem, o čem sanja mladina. Toda jaz sem si tiho mislil. Ena bi bila zate, se mi zdi. Naša Lora!«
»Gospod Hartmann!«
Ta se dela, kot da ni zapazil neizmernega, veselega začudenja Robertovega. — Malo se obrne od njega in pravi:
»Živa stvarca je, nima še prave resnosti. Kajpak, mlada je še. Resnost še pride. Sicer je dobra, zdrava, prijazna in tudi pridna. Saj jc sirota. Moj brat in njegova žena sta zgodaj umrla, zato smo vzeli dekle mi. Denarju ima nekaj nad dva tisoč tolarjev. To ni mnogo, toda za skromen začetek bi bilo. In ti se razumeš na svoj posel. Če bi Vama kdo za nekaj časa še malo posodil, bi že prišla na zeleno vejico.«
(Dalje sledi.)
Kazino na Bledu
CerkEe des Etrangers
zopet otvorien.
ta vrat in prekucnil čez stol. Starček je dobil pri padcu precej težko kilo in mu je vsled udarca po glavi zalila kri obe očesi, tako, da je mož, ki je preje še brez naočnikov bral, skoro oslepel. Vidi le še vse megleno in zelo težko razločuje celo večje predmete. Ker je mož že tako star, se mu kila ne da več operirati, vid pa se mu bo po izreku sodnega zdravnika dr. Travnerja sčasoma morda še ojačil, ko se izčisti oko krvnih delcev. Cerar je bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 6 tednov težke ječe in bo moral plačati starčku 1000 Din za bolečine, 560 Din za zdravnika in voznika in pa vse sodne stroške, ta-
ko, da je bil ta spor za oba zelo drag.
Nasilen možakar je železniški delavec Anton Cvajnar iz SeniČice pri Medvodah. Ob priliki nekega spora je pretepal svojo ženo Uršo s toporiščem od sekire in s pestjo ter jo je poškodoval na čelu, po vratu in ji nalomil kost v zapestju. Zagovarjal se je, da je bil vsled ženinega izzivanja silno razburjen in da je žena sama kriva, da je prišlo do spora in pretepa. Z ozirom na ta zagovor je bil obsojen samo na 2 meseca ječe.
Posledice napada. Stanko Gašperšič iz Sostra je bil obtožen, da je v družbi dveh tovarišev napadel domačega fanta Alojzija Bu-
čarja. Bučar je dobil tako težke poškodbe po glavi, da je obležal nezavesten in se je šele čez nekaj dni v bolnici zopet zavedel. Poškodba je bila smrtno nevarna, vendar je fant okreval, ima pa še vedno težke posledice radi pretresa možganov. Gašperšič se je zagovarjal, da ga je Bučar izzival s klici »Auf biksk in da je le vsled tega prišlo do pretepa. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe, za odškodninske zahteve, ki znašajo po odbitku 3500 Din, katere mu je Gašperšič že plačal, še vedno blizu 12.000 Din in sicer za bolnico, bolečine in izgubo zaslužka pa se je zavrnil na civilno sodišče.
Meteorologično poročilo.
Ljubljano 306 m n. m. vlš.
Normalna barometereka višina 786 mm.
(J tis opuio-vau ia	natu* ni t) to> v mm	leru.u-mutet t L	1'niiiruii. 'Iilereuon » O	Nebo, ■etrov	fauann, v mm
6. 8. 21 b	Ž35-8	19 4	0-7	v. jas, s. zuh.	
6., 8 7 h	737-8	17-0	07	obl.	04
e.,8. 14 h	<38 2	20-7	1-6	d. jas sever	
Tvrdka JUH AN" d. z o. z. v Lhibljani.
Že nekaj mesecev rabim v svojem gospodinjstvu (na hrani imam več gospodov) Vaš izdelek ^Juhan". Vsakdanja raba istega me je trdno preoričala o njegovi izbornosti. Zlasti prav mi služi v sledečem slučaju: marsikateri dan hočem dati na mizo poleg dobre juhe mesto govedine pečenko. Ker moram pri današnji draginji zelo varčno postopati, napravim to tako, da skuham prejšnji dan več iuhe. En del pustim za drugi dan, ko pečeni pečenko. S pridatkom Juhana" napravim izvrstno juho, katero dam na mizo poleg pečenke in tako imamo izvrstno iuho (brez govedine), pa pečenko.
Tudi drugače rabim Juhan" vsak dan in moram reči, da. je izvrsten.
Velespoštovanjem
Marija. M—k, Ljubljana, Vidovdanska cesta.

Sedlar, pomočnik Damsko kolo
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat
Franc Tabaj
učenec II. razreda realke
v torek, dne 5. avgusta, ob 7. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, star komaj 14 let, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb našega ljubljenca se vrši v četrtek, dne 7. avgusta, ob 5, uri popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1924.
2ALUJ0CI STARŠI IN BRATJE.
V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje našo predobro soprogo, staro mamo, teto, zlato mamico
Frančiško Blas roj. Ložar
danes, 6. avgusta 1924, ob 10 dopoldne, po dolgi mučni bolezni, prevideno s tolažili svete vere, v 56 letu starosti. Pogreb predrage nepozabne pokojnice bo v petek, dne 8. avgusta ob 4. uri popoldne iz Tomačevega na pokopališče k Sv. Križu. Iskreno ljubljeno mamico priporočamo v blag spomin in molitev.
Tomačevo, 6. avgusta 1924.
Janez Blas, soprog. — Lovro Blas, sin. — Marija Blas por. Kralj, Helena, Lucija, Roza-lija, Angela, hčere,
Profolftl Dijaški dom rSCICIMI v Ptuju razpisuje dvoje mest prefektov.. Kvalifikacija: Srednješolska matura, po možnosti znanje francoščine. Prednost imajo akademiki. Stanovanje in popolna oskrba v zavodu, plača po dogovoru. Nekolko-vane prošnje s curr. vitae vsaj do 15. avgusta na vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
Knjigovodja (bilancist)
s 3 letno prakso v trgovini, z amer. knjigovodstvom, išče popoldanske službe. - Plača zmerna. Nastop takoj. - Ponudbe pod »Knjigovodja« na upravo »Slovenca«. 4496
ozir. dijakinji sprejmem na stanovanje s hrano. Glasovir na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod žtev. 4478.
išče mesta. - Ponudbe na I. PETERNELJ, p. Hrastnik.
Pri nekem večjem premogovniku Slovenije se razpi-— suje službeno mesto —
vrtnarja.
Reflektanti morajo biti samskega stanu in posedovati primerna letna spričevala. - I Z1 ~ TZ ~
l^r^ir Ppo°d1 Gosiiicarj), pozor!
šifro »Trajna vrtnarska služ-
še prav dobro ohranjeno, jo naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 4461.
pridna in poštena, ki ima vesele do polju, se sprejme o Božiču na lepo na Gorenjskem. -upravi »Slovenca« številko 4457.
Dekla
dela na takoj ali
posestvo Naslov v pod
ba« štev. 4475.
Mladenič
išče mesta sluge, kočijaža ali točaja. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod št. 4485
2 dijaka
išče stanovanje s hrano.
Ponudbe se prosi pod šifro »Srednješolec« na upravo lista pod štev. 4459.
Korespondent (-kinja)
SE IŠČE, italijanskega, francoskega in nemškega jezika, z znanjem strojepisja in nemške stenografije. Nastop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na: »UGAR«, šumska industrija d. d., Sarajevo, po-štanksi prctinac 33. 4451
VAJENCA	trgovino
SPREJMEM za pekovsko obrt. Vsa preskrba v hiši.
—	KAROL BELE, pekovski mojster — Rožna dolina pri Ljubljani.	4471
GOSPODIČNA
zmožna slov. in nem. jezika,-kakor tudi slov. in nemške stenografije^ z daljša praksa, išče primerno mesto. - Ponudbe na upravo: »Vestna«.
srednjih let, iz-I ■ •yežbana v gospodinjstvu, prikrojevanju oblek in strežbi bolnikov, išče primernega mesta v Ljubljani.
-	Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4499.
Mefelovana SOBA
po možnosti predsoba, s posebnim vhodom, se išče za boljšega gospoda. Naslov v upravi lista pod štev. 4502.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Hnton Kcpsč
posestnik in trgovec
po dolgem trpljenju v sredo, ob pol 3 zjutraj v 27. letu starosti, previden s sv, zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek na farno pokopališče na Dobravčevi v Žireh.
LEOPOLDINA roj. KOPAČ, soproga. — TONICA, hčerka. — ANTON KOPAČ, oče pokojnikov. — Rodbine: KOPAČ, DEMŠAR, TRATNIK.
s	i!	•v.-..'./ 7 .1 »SV«"-; T -V/		
				
gl				m fSm
i
Zahvala.
Za mnogoštevilne izkaze ljubezni in prijateljske naklonjenosti do na-šega ljubljenega očeta in soproga, gospoda
Matije Cudermana
v njegovi mučni, trpljenja polni bolezni, kakor tudi ob njegovi smrti, se vsem najlepSe zahvaljujemo. — Najiskrenejšo zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. B. Novaku, ki je storil vse, da bi nam blagega očeta ohranil pri življenju, nadalje darovalcem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 6. avgusta
ŽALUJOČA DRUŽINA CUDERMAN.
Prima odrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I, Buzzolini tfiZt
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljmi, Opekarska ccsta 10. 41S2
avtomobil (°sebni)
še malo rabljen, SE KUPI. Ponudbe z navedbo tipa, leta gradnje, porabe bencina in dosedanje porabe na tovarno ANTON ŠINKOVEC D. D., GROSUPLJE.	4433
Zobozdravnic
zopcf redno erUlnlra.
NIK]o$?£$Ya ccsSa (Vzcf emsia po
12. in 2. do 5,
v najem na deželi, 10 minut od železnice oddaljeno, ali pa sprejmem event. družabnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4470.
Prostov. javna dražba.
Dne 10. avgusta 1924 ob 14. uri se proda na prostovoljni javni dražbi radi druž. razmer
lepo trgovsko in gostilniško POSESTVO
ob okr. cesti Men^eš-Vodice v vasi Koseze pri Vodicah, in sicer hiša s trgovino in gostilno, obstoječa že 20 let, z lepimi prostori in stanovanjem. drvarnico, svinjakom ter 981 m1' sadnega in zele-njadnega vrta. Izklicna cena 70.000 Din. - Ogled na dan dražbe do 14, ure. Dražbeni pogoji pri lastniku Mihaelu ZUPAN, Koseze, p. Vodioe, postaja Jarše.	4483
Bukova DRVA"
prvovrstna, več vagonov, kupim. - Ponudbe na upravo «Slovenca« pod Stev. 4495.
Vila in 2 stavbeni
naprodaj na Planinski cesti v Sp. Šiški. — Več povedo pri SEIDLU v Sp. Šiški. 4444
POSESTVO naprodaj
po ugodni ceni na Oklukovi gori pri Sromljnh. Vila, hram z vso pripravo, čebelnjak, vinogradi. — Anton SVET, Globoko, Brežice. 4430
Prostov. javna dražba
rajnega pohištva, kompletne jedilne sobe, kuhinjske oprave itd., se vrši v petek dne 8. avg. ob 11. dop., Gledališka ulica 10/11, desno, 4472
KLAVIR, črn (StutzfliiUel), dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upr. pod št. 4497.
PRODAM zaradi preselitve
posestvo Ž.
baml, hlevom, poleg je sad. vrt in njiva (zemljišča skupaj ca. 800 sežnjev), za ceno 55.000 Din. Posestvo se nahaja pri sv. Marjeti, ob glav. cesti Zidan most—Laško (20 min. od Rimskih toplici ter je zlasti priročno za kakega rokodelca ali penzionista. -Natančneje se poizve pri A. VELEJ, kovač, kemična tovarna Hrastnik.	4476
PRODA se enonadstropna
trgovska HIŠA
z gosp. poslopjem in vrtom. V hiši je vodovod in elektrika. Kraj industrijsko naj-prometnejši na Gorenjskem. Prilika ugodna. Cena po dogovoru brez posredovanja. -Ponudbe upravi cStovnca« pod cHISAc štev, 4374.
Ito, Kalodont, Odol, Elido, Gibbs ter Botot, priporoča Parfumorija »Strmoli« Ljubljana, Pod Trančo štev. 1.
"" VSAKOVRSTNA
ročna de!a
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu Naročila je poslati na «Atetfe ročnih del« Niha ZIPSER, Kranj (teleion 31).
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
m tionalshl . „._
,Mm\ sel«,®
Najtigodnejša prilika za vse stroke.
Naj večja izbira! Brezkonkurenčne cene!
Veliki uspeh dunajskepa pomladnega sejma: 100.000 kupcev.
Velika godbena in glediška slavnost mesta Dunaja,
Pojasnila:
WlciB€r-Plcss€ wicia m
kakor tudi vsa častna zastopstva,
v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar, Dunajska cesta. ,
Ziifan paviljon
na veseličnem prostoru Ljubljanskega velesejma se proda z inventarjem vred ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. Vprašati pri vratarju hotela »SLON«.	4458
Mesečno SOBO
za takoj išče višji bančni uradnik, z elektr. razsvetljar vo in če je mogoče s prostim vhodom. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Snažno«.
Proda se HIŠA
v mestu, z lokalom ter prostori za delavnice ali manjše tovarn, podjetje. Tudi stanovanje kupcu na razpolago. -Cenj. ponudbe na upravo pod »TRGOVSKA HIŠA« 4486
se ODDA na račun samo popolnoma zanesljivi osebi. Kavcija potrebna. -Ponudbe z navedbo naslova, stanu, starosti in event. dosedanjega službovanja na upravo lista pod «KLET«.
Zahvala.
Vsem, ki so nas tolažili ob izgubi naše nepozabne blage soproge, stare mame, tete, iskrenoljubljene mamice, gospe
Hil ne Bero ez ro PreM
počastili njen spomin na njeni zadnji poti in vsem darovalcem cvetja, izrekamo najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Dergancu in dr. M. Rusu, preč. duhovščini, dobrim sosedom in vsem, ki so jo tolažili v bolezni ter nam res prisrčno pomagali lajšati pokojnici neizmerno bol. Prav prisrčno zahvalo smo dolžni Slomškovi zvezi, nje predsedniku g. šol. upravitelju Štruklju ge. šol. upraviteljici Mariji Sadarjevi, g, šol. upravitelju Jak. Furlanu, cenj. učiteljstvu in vsem drugim, ki so spremili našo mamico k večnemu počitku. Vsem kličemo: Bog plačajl Ljubljana, 6. avgusta 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.

Inserirajte v »Slovencu«!
(.usa&aifciUiiito«
Gl ■
n ■
Popolnoma varno naložite denar v
r. z. z o. z.
■
n ■
■
B ■
■ ■
Ljubljansko posojilnico
ki posluje v novopreurejenih prostorih
Mestni trg 6 v Ljubljani Mestni trg 6
sifilirlft §8t 8°|o
ter jih izplačuje takoi brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom pa obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in iukaso faktur.
"'innrasaBmnagsaaiaaagi
H
a ■
a
a ■
a ■
a a a a
S
a
a a a
a
1 e
a