maj 2005 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Rebalans dr`avnega prora~una Manj za avtoceste, ve~ za `eleznice Nova smer Na transportnem sejmu v Münchnu Nova smer Na spletu tudi cene vozovnic Potni{ki promet Razvoj ponudbe Inter Rail Sestanek delovne skupine IR v Ljubljani Tovorni promet Sestanek `eleznic in carinskih uprav Carinski postopki se spreminjajo Infrastruktura Popotovanje po {vicarskih `eleznicah Veliko dela za vo`njo na prvi tir »@e trideset let sem na `eleznici in {e nikoli nam ni {lo tako slabo,« mi je pred nekaj dnevi v pogovoru dejal dolgoletni `elezni~ar. Pa ga je br` dopolnil drugi sogovornik, prav tako `elezni~ar s spo{tovanja dolgim sta`em na `eleznici. Povedal je, da tako ljudje na `eleznici razglabljajo, `e odkar je sam pri{el v slu`bo, da gre torej za nekak{no `elezni~arsko folkloro. Podatki govorijo svoje. V prvih treh mesecih leta smo si na Slovenskih `eleznicah nabrali 3,2 milijarde izgube. Ob tem dr`avni sekretar na prometnem ministrstvu in hkrati predsednik nadzornega sveta, dr. Peter Verli~, opozarja, da bi bili tudi lanski rezultati slab{i, ~e bi pla- ~evali davek na dodano vrednost in obra~unavali uporabnino v polni vi{ini. Dedeveju in uporabnini, ki je bila lani res le simboli~na, nav- kljub pa ostaja dejstvo, da smo v leto 2005 vstopili z velikim prora- ~unskim primanjkljajem. Ta je po besedah prometnega ministra zna{al ni~ manj kot 25 milijard tolarjev! To porazno sliko bo sku{al popraviti rebalans prora~una. Ta naj bi nam zagotovil ve~ nujno potrebnih sredstev za financiranje javnih gospodarskih slu`b, ki jih dr`ava potrebuje in mora zato zanje tudi pla~evati dolo~eno ceno. Po prvih ocenah naj bi nepokriti {e vedno ostali dobri dve milijardi. Tik pred oddajo tokratne Nove proge v tiskarno smo dobili odgovor na vpra{anje, kdo se bo v naslednjem {tiriletnem obdobju na ~elu na{ega podjetja boril za ve~ji dele` prora~unske poga~e. Nadzorni svet je na svoji drugi seji imenoval tri ~lane poslovodstva. Za gene- ralnega direktorja je soglasno imenoval dr. Jo`eta Jurkovi~a, predava- telja na ljubljanski Fakulteti za strojni{tvo in `upana ob~ine Škofljica. »Najprej se bomo utirili, potem pa pospe{evali,« je v prvi izjavi po imenovanju povedal novi generalni direktor. Po njegovih besedah je na `eleznicah veliko te`av, ki jih bo treba razre{iti s skupinskim delom in veliko motivacijo vseh zaposlenih. Zato bo novo poslovodstvo naj- prej moralo pripraviti poslovni na~rt; izhodi{~a zanj je nadzorni svet `e obravnaval na isti seji. Dr. Jurkovi~ se je torej usedel na vro~i stol prvega `elezni~arja in prevzel te`ko nalogo usmerjanja vlaka med {tevilnimi pri~akovanji in zahtevanji dele`nikov znotraj in zunaj podjetja. Kot ka`e soglasno imenovanje, bo pri svojem delu imel podporo lastnika, pa tudi zapo- slenih. Le tako mu bo namre~ lahko uspelo, da bodo `eleznice, kot je {e povedal, pripeljale na prvi tir. Nova smer Konec maja smo se predstavili na najve~jem evropskem transportnem sejmu Transport logistic. 2 4 5 7 10 13 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Izidor Gruden, Marko Zupanc, Dario Cortese, Marko Tancar, Drago Ogrizek • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 11. julija. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 22. junija. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Nova smer Rebalans prora~una bo sredstva z avtocest preusmeril na tire. S tem se bo zmanj{- al ogromni prora~unski primanjkljaj na podro~ju `eleznic. Nova smer Na vadi{~u Slovenske vojske Po~ek pri Postojni je maja potekala mednarodna vaja Zvita podlasica 2005, ki je bila zelo koristna tudi za organizacijske enote S@. Potni{ki promet Sredi maja se je v Ljubljani sestala delo- vna skupina Inter Rail, ki se je pogovarjala o spremembah te nekdaj zelo priljubljene vozovnice. Tovorni promet Med 10. in 12. majem je v Ljubljani pote- kalo 45. redno zasedanje predstavnikov `eleznic CER in carinskih uprav dr`av ~lanic Evropske unije. Infrastruktura [vicarske `eleznice in njihova infrastruktura so tipi~en primer poti do uspeha, {vicarska `elezni{ka infrastruktura pa sodi med naj- bolj{e v Evropi. Transport logistic 2005 Slovenija kot pomembna to~ka na evropskem zemljevidu Mednarodni transportni sejem Transport logistic, ki poteka vsaki dve leti, se je v zadnjih letih raz- vil v najpomembnej{o sejemsko prireditev s podro~ja transporta in logistike v Evropi. To dokazuje tudi ~edalje ve~je {tevilo raz- stavljalcev in obiskovalcev. Letos se je na novem münchenskem sejmi{~u med 31. majem in 3. junijem zbralo kar okrog 1.330 razstavljalcev iz 51 dr`av. Kar 540 razstavljalcev je pri{lo iz tuji- ne, sejem pa se je razprostiral na 75.000 kvadratnih metrih dvoran in na okrog 9.000 kvadratnih metrih zunanjega zemlji{~a. Predlani si je sejem ogledalo ve~ kot 40.000 obiskovalcev, letos pa naj bi jih bilo {e ve~. Tudi letos smo se na tem pomembnem sre~anju predsta- vile Slovenske `eleznice, saj so za nas tuji trgi v tovornem prometu nedvomno na prvem mestu. Na skupnem razstavnem prostoru z Adria Kombijem v dvorani B6 so se ustavili {tevilni poslovni partnerji obeh podjetij, ki so jim na{o ponudbo predstavljale na{e kolegice in kolegi iz tovornega prometa. Posebno pozornost pa smo izbranim poslovnim part- nerjem namenili s sprejemom 31. maja, ki je bil {e dodatna prilo`nost za navezovanje novih in negovanja starih poslovnih odnosov. Navzo~e je na njem pozdravil generalni direktor Boris @ivec. Povedal je, da sku{amo Slovenske `eleznice optimalno izrabiti na{e poglavitne predno- sti ter da smo se s svojim kako- vostnim delom kot pomembna in vidna to~ka uspe{no umestili na prometnem in hkrati gospo- darskem zemljevidu Evrope. Tako imenovani Gateway Ljubljana danes pomeni sredi{~no to~ko Srednje Evrope, od koder raz- vijamo visoko standardne pro- dukte v vse smeri: na sever, jug, vzhod in zahod. »Z uvajanjem novih povezav stopamo k raz- {iritvi mednarodne `elezni{ke transportne mre`e Network Europe, ki povezuje evropske de`ele in ki bo v naslednjih letih nedvomno pomenila enega od bistvenih temeljev pospe{ene rasti `elezni{kega transporta. Slovenske `eleznice dokazujejo, da s svojimi kakovostnimi pro- dukti in storitvami sodijo v vrh evropske transportne poti,« je {e povedal @ivec. Sejem Transport logistic je letos pod eno streho prvi~ sprejel tudi mednarodni kongres pomorske ter pristani{ke logistike Marilog, `e drugi~ pa se mu je pridru`il kongres Air Cargo Europe. Za nas pa je bila najbolj zanimiva druga konferenca o prihodnosti `elezni{kega tovornega prometa, Eurail Freight. Organizirali so jo Nova smer2 Letos smo se predstavili skupaj s podjetjem Adria Kombi. Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Nova smer 3 Zveza evropskih `eleznic (CER), Mednarodna `elezni{ka zveza (UIC), Zveza evropske `elezni{ke industrije (UNIFE) ter Stinnes. Na konferenci pod imenom Premik razmerja med prometnimi na- ~ini: izziv za Evropo se je zbra- lo ve~ kot 300 predstavnikov Evropske komisije, Evropskega parlamenta, `elezni{kih podjetij, `elezni{ke industrije in kupcev `elezni{kih storitev. CER, UIC, UNIFE ter Nem{ke `eleznice so na konferenci podpisali izjavo o evropskem tovornem prometu. Z njo so poudarili odlo~itev `elez- Na sprejemu za poslovne partnerje je spregovoril generalni direktor Boris Živec. Zunanja razstava `elezni{kih in cestnih vozil se je razprostirala na kar 9.000 kvadratnih metrih. Letos se je sejma udele`ilo okrog 1.330 razstavljalcev iz 51 dr`av. Aktualno Novi generalni direktor je dr. Jože Jurkovi~ Nadzorni svet Slovenskih železnic je na svoji drugi seji v petek, 3. junija, imenoval novo poslovod- stvo podjetja. Za generalnega direktorja so nadzorniki za naslednja {tiri leta imenovali dr. Jožeta Jurkovi~a, tudi doseda- njega ~lana nadzornega sveta. Za njegovega namestnika je bil imenovan Branko Omerzu, ki je bil v prej{nji vladi dr`avni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, za pomo~nika pa Igor Hauptman, dosedanji namestnik generalne- ga direktorja. Novi generalni direktor je po izobrazbi univerzitetni diplomi- rani inženir. Pred imenovanjem je bil zaposlen na ljubljanski Fakulteti za strojni{tvo kot vi{ji predavatelj na katedri za menedžment obdelovalnih teh- nologij. Poleg tega je tudi župan ob~ine Škofljica. Kot je povedal v kraj{i izjavi po imenovanju, mu delo na železnici pomeni zlasti velik izziv. Po njegovih besedah je težav na železnici veliko, razre{iti pa jih bo treba s skupnim delom vseh zaposlenih. nic, da izbolj{ajo svoje storit- ve, pove~ajo produktivnost ter podpirajo razvoj evropskih koridorjev. Izjava obenem tudi opisuje dana{nje nekonsistent- nosti na evropskem transport- nem trgu, zlasti glede cen in stro{kov v razmerju med cesto in `eleznico. »@eleznice `e delujemo na trgu, za vse med nami pa bo konkurenca postala dejstvo najpozneje 1. januarja 2007, ko bo v skladu z drugim `elezni{kim paketom evropski trg popolnoma liberaliziran,« je povedal izvr{ni direktor CER-a, dr. Johannes Ludewig. Po njegovih besedah je `elez- ni{ki tovorni promet v Evropi lani narasel za 3,5 odstotka, pove~al pa se je tudi `elezni- {ki tr`ni dele`. »Če konkuren- ce ne bi bilo, bi jo `eleznice morale izumiti. Zavzemamo se za konkurenco, a pod po{te- nimi pogoji,« je {e povedal. Konkurenca med posamezni- mi prometnimi sistemi namre~ {e vedno ni enakopravna, saj cestni tovorni promet ne pokriva vseh stro{kov, ki jih povzro~a. Te tako imenovane eksterne stro{ke, kot so na primer hrup, onesna`evanje in stro{ki prometnih nesre~, pokrivajo dr`avni prora~uni, preko njih pa davkopla~evalci. Konkretne ocene vi{ine teh stro{kov Ludewig na tiskovni konferenci ni podal. Kot pri- mer pa je navedel [vico, ki je edina evropska dr`ava, ki s posebnimi dajatvami `e deset let v cestnem prometu zara- ~unava eksterne stro{ke. Cestni prevoznik mora zato v [vici pla~ati kar petkrat ve~ cestnin kot prevoznik na nem{kih avtocestah, pa tudi v Avstriji je cestnina za tovornjake dvakrat vi{ja od nem{ke. Evropski parlament je po Ludewigovih besedah v prvem branju `e podprl zara- ~unavanje eksternih stro{kov in ustrezna zakonodaja naj bi bila sprejeta do konca leta. »Ne ̀ elimo si hitrih sprememb, od politike pa pri~akujemo, da bo postavila jasne pogoje in ~asovni na~rt postopnega vklju~evanja zunanjih stro{kov v naslednjih petih do desetih letih,« je {e povedal CER-ov izvr{ni direktor. Novi generalni direktor ij l i l i j Nova smer4 Rebalans dr`avnega prora~una Manj za avtoceste, ve~ za `eleznice »Glede na izredno slabo {tartno pozicijo smo v pogajalskem mara- tonu dosegli kar soliden rezultat,« je prometni minister mag. Janez Bo`i~ povedal na predstavitvi finan~nega okvirja prometnega resorja po predlogu rebalansa pro- ra~una za leto{nje leto. Nas seveda najbolj zanima `elezni{ko podro~- je, ki je investicijsko kroni~no podhranjeno, kar dokazujejo tudi ~edalje {tevil~nej{e po~asne vo`nje po prakti~no vsem omre`ju. Minister je ponovno poudaril, da je prometno ministrstvo prevzel s kar 29-milijardnim primanjkljajem; od tega ga je bilo kar 25 milijard tolarjev na podro~ju `eleznic. »Kljub zmanj{anju nekaterih postavk je ob za~etku priprave rebalansa primanjkljaj za `eleznice {e vedno zna{al okrog 21 milijard tolarjev,« je povedal minister. Kot smo `e pisali, je bil najve~ji pri- manjkljaj na podro~ju zagotavlja- nja gospodarskih javnih slu`b in lastne udele`be za projekte, ki jih sofinancira EU. S pogajanji v vladi in prerazpore- janjem sredstev v ministrstvu bo za `eleznice letos namenjenih 38 milijard tolarjev, kar je za 7,4 mili- jarde tolarjev ve~ kakor v spreje- tem prora~unu za leto 2005. Kljub temu nepokriti {e vedno ostajata 2,2 milijardi tolarjev stro{kov; {lo naj bi predvsem za pla~ilo DDV. Investicij, ki bi se financirale samo iz prora~una, letos na `elezni{ki infrastrukturi ne bo, ~eprav so bile na~rtovane v vi{ini 0,97 milijarde tolarjev. Ministrstvo za promet se je s finan~nim ministrstvom dogo- vorilo o zagotavljanju sredstev lastne udele`be k `elezni{kim investicijskim projektom, ki jih sofinancira EU. Gre za projekte skupnih evropskih politik (pro- grami ISPA, Kohezija, TEN-T), ki se izvajajo na podlagi sklenjenih finan~nih memorandumov in odlo~b Evropske komisije. Zanje bo najet poseben kredit. Sprejem tak{ne re{itve je bil nujen, saj je Sloveniji sicer grozilo vra~anje `e zagotovljenih sredstev in izguba {e neporabljenih, a `e zagotovljenih sredstev EU. Prometno ministrstvo je poleg tega Ministrstvu za finan- ce predlagalo, da 1,6 milijarde tolarjev leto{njih obveznosti iz poro{tvenih posojil, ki jih je Javna agencija za `elezni{ki promet na- jela v letih 2003 in 2004, poravna iz prora~una. Kljub temu, da investicijskih `elezni{kih projektov letos ne bo, je dr`avni sekretar Peter Verli~ zagotovil, da hitrosti vlakov ne bo treba {e bolj omejevati. Verli~ je odgovarjal tudi na vpra{anja o spremembah `elezni{ke zako- nodaje. Po njegovih besedah bo ta dolo~ila nova razmerja med direktoratom, Agencijo za `elezni{ki promet in S@. Agencija naj bi letos kon~no pripravila program `elezni{kega omre`ja, na podlagi katerega se bo lahko dolo~ilo tudi pobiranje uporab- nine. Te je za letos predvidene 1,8 milijarde tolarjev, dokler ne bo sprejet program omre`ja, pa se uporabnina dolo~a s sklepom vlade. Verli~ je povedal tudi, da obstaja mo`nost, da bi uporab- nino pobirale Slovenske `eleznice, saj je to skladno z evropskimi direktivami ter z dejstvom, da cestnino na avtocestnem omre`ju pobira Dars. Na spletu tudi cene vozovnic Na{a spletna stran, ki je na ogled na naslovu www.slo-zeleznice.si, je sredi maja naredila nov korak naprej. Po izbolj{avi iskalnika voz- nih redov v notranjem prometu z iskanjem po datumu je iskalnik {e dodatno posodobljen. Poleg voz- nih redov vlakov si z enim samim klikom namre~ lahko ogledamo tudi cene vozovnic za izbrano relacijo. Z vklju~itvijo izra~una cen so na{e spletne strani dobile pomembno dodano vrednost in so postale bistveno uporabnej{e za na{e potnike. Pot do izra~una cen vozovnic se je za~ela s prenovo spletnih strani v projektu SP-16, ki smo ga vodili v Slu`bi za organizacij- sko komuniciranje. Aplikacija za izra~un cen je rezultat dobrega sodelovanja programerjev Centra za informatiko in strokovnjakov iz Potni{kega prometa. Ti so pripravili natan~en elaborat, na podlagi katerega so v Centru za informatiko izdelali potrebno aplikacijo. Celotna pot od zamisli do vklju~itve na spletno stran je trajala okrog tri mesece. Sistem ~rpa podatke iz baze podatkov, ki jo pokrivajo aplikacije informa- cijskega sistema za spremljanje `elezni{kega prometa ISS@P, povezuje pa se s spletno aplika- cijo Vozni red. Celotna aplikacija, ki je bila oblikovana s program- skimi jeziki Mapper, Cool-ICE ter Javascript, je izdelek doma~ega znanja, brez zunanjih izvajalcev. To pomeni hitrej{i razvoj in pred- vsem enostavno in u~inkovito vzdr`evanje aplikacije. Ta je nare- jena tako, da ob spremembah tarif v potni{kem prometu lahko sami na enostaven na~in popravi- jo bazo podatkov, spremembe pa se takoj upo{tevajo pri spletnem izra~unu cen. S tem je zagotovlje- na najve~ja mo`na a`urnost in pravil- nost podatkov. Pa stopimo iz teorije v spletno prakso. Iskanje cen je popolnoma preprosto. Izpisu rezultata povezav za izbrano relacijo je dodan {e en stolpec z ikono in povezavo cene. S klikom nanjo se v novem oknu {e enkrat poka`e vozni red izbrane povezave s ~asom potovanja, pod njim pa cena za izbrano potova- nje. Aplikacija seveda upo{teva tudi povezave s prestopanjem z razli~nimi rangi vlakov. Poleg tega pa je vanjo vklju~enih tudi velika ve~ina popustov. Tako imamo na prvi pogled pred sabo celotno paleto cen za izbrani vlak – za 1. in 2. razred, s popusti za otroke, mlade, starej{e in upokojence in {e bi lahko na{tevali. Samo en klik nas lo~i od tiskanja rezultatov in `e se lahko »oboro`eni« z iz- ~rpnimi informacijami podamo na pot. Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Nova smer 5 Zvita podlasica 2005 Koristna vaja v Prestranku Na vadi{~u Slovenske vojske Po~ek pri Postojni je od 3. do 28. maja potekala mednarodna vaja poveljstva in enot Ve~nacionalnih sil kopenske vojske (VSKV) Zvita podlasica 2005. Tovrstna vaja je letos prvi~ potekala v Sloveniji. [lo je za osrednjo leto{njo voja{ko takti~no vajo VSKV ter takti~no vajo poveljstev in enot Slovenske vojske. Na vaji je sodelovalo ve~ kakor 2.200 vojakov iz Slovenije, Italije in z Mad`arske, med njimi tudi okrog 1.000 slovenskih vojakov. Na vaji je bilo tudi okrog 450 vozil, in sicer lahki oklepni koles- niki ter transportna in specializi- rana vozila. Namen leto{nje vaje je bil uriti, preveriti ter oceniti zmo`nosti poveljstev in enot za na~rtovanje in izvajanje nalog v operacijah v podporo miru ter posredovanje na kriznih `ari{~ih v Evropi in zunaj nje. Hkrati z vajo pa je potekala tudi vaja Zvita podpora 2005 kot podpora takti~ni vaji VSKV, ki so jo izvajali enote in poveljstva Slovenske vojske. Namen vaje je bil uriti, preveriti in oceniti poveljstva in enote v njihovih zmo`nostih za na~rtovanje, sprejem sil, njihovo namestitev, oskrbo ter odhod sil VSKV iz Republike Slovenije. V sklopu te vaje smo sodelovale tudi Slovenske `eleznice, saj je bil del vaje tudi omogo~anje prihoda zavezni{kih armad po `eleznici. Dobr{en del premikov se je dogajal na `elezni{ki postaji Prestranek, kjer je bilo razkla- dalno mesto in kjer so avto- dvigala raztovarjala zabojnike. Z Mad`arske so v Prestranek v za~etku maja prispeli trije poseb- ni voja{ki vlaki, iz Italije en vlak. Poleg sprejema tovora in osebja je bilo treba poskrbeti tudi za potni{ke in tovorne vagone za vra~anje vojakov konec meseca. Poleg teh prevozov pa je bila v okviru vaje Zvita podpora 2005 5. maja v Prestranku organizirana tudi vaja Prevoz po `eleznici. Na njej je sodeloval 20. motorizirani bataljon iz Celja, ki je del svoje bojne tehnike z mati~ne lokacije prepeljal na obmo~je vaje. Na vaji so bili predstavljeni vsi dejavniki izkrcanja na `eleznici, na primer zavarovanje to~ke na zemlji iz zraka. Na vaji so zato sodelovali tudi helikopterji Slovenske vojske in baterija zra~ne obrambe. Na vaji so sodelovale tudi enote prve pomo~i, gasilci, tehni~ne slu`be in pripadniki voja{ke policije, ki so zavarovali obmo~je in urejali promet. Pri organizaciji vaje in pri uskla- jevanju med enotami Slovenske vojske in S@ je sodelovala Slu`ba za obrambne zadeve, za{~ito in varnost. Glavni koordinator na terenu pa je bil {ef nadzorne postaje Pivka Andrej Polj{ak, ki se je zelo potrudil, da bi bilo sode- lovanje med S@ in SV dobro in da bi bila vaja uspe{na. Prvi~ v samo- stojni Sloveniji je bil prikazan pri- hod voja{kega vlaka na postajo Prestranek, ki je bila varovana po vseh pravilih voja{ke stroke. Med vojno so namre~ prav `elezni{ke postaje eden od ciljev napadov. Ker je postaja Prestranek tudi pri Natu evidentirana kot ena od `elezni{kih postaj, ki ima potrebno infrastrukturo za spre- jem vlakov, nalo`enih z voja{kimi vozili, je bila vaja zelo koristna. V Slovenski vojski namre~ ne poznajo dovolj prevozov po `eleznici in nakladanja ter raz- kladanja vozil na `elezni{kih postajah, pa tudi med organiza- cijskimi enotami S@ je bilo treba kar veliko usklajevanja. Kljub zelo slabemu vremenu je bila vaja uspe{na. Ogledali so si jo tudi {tevilni gosti, med drugim na~elnik general{taba SV ter postojnski `upan, ki so bili zado- voljni s prikazano vajo. 7 Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Potni{ki promet Marino Fakin Razvoj ponudbe Inter Rail Sestanek delovne skupine IR v Ljubljani Osemnajstega maja smo v Ljubljani gostili sestanek delovne skupine Inter Rail. Majhna, toda pomembna povezovalna delovna skupina v mednarodnem prometu je obravnavala {tevilna vpra{anja v zvezi s ponudbo Inter Rail, deloma tudi v povezavi s sorodno ponud- bo Euro Domino, ter pripravila izhodi{~a za letno konferenco, ki bo potekla septembra v Bolgariji. Inter Rail je ugledna blagovna znamka, vendar se zadnja leta nahaja v globoki krizi. Do leta 2002 je {tevilo prodanih vozovnic stalno nara{~alo, v naslednjih dveh letih pa se je slika obrnila, tako da je prodaja padala celo za do 30 odstotkov na leto. Vzrokov za tak{en padec pro- daje je ve~; najve~ji preobrat je bilo zaslediti takoj po splo{ni krizi v turizmu, ki so ji botrovali dogodki, povezani z 11. septem- brom 2001. Drugi ve~ji vzrok so poceni letalski prevozniki, ki so omogo~ili cenej{a potovanja po vsej Evropi. @eleznice se na njiho- vo ponudbo odzivajo s cenej{imi vozovnicami na tistih relacijah, kjer ekonomija obsega ({tevilo potnikov) omogo~a ni`je mejne stro{ke in ve~jo prilagodljivost pri oblikovanju cen. Vsekakor je levji dele` za upad prodaje vozovnic IR prispevalo prav eksperimentira- nje z razkosanjem neko~ enovite globalne vozovnice v ve~ conskih, spreminjanje oziroma zmanj{eva- nje {tevila dni veljavnosti vozovnic in vsakoletno povi{evanje cen. Razvoj ponudbe se je nekoliko odmaknil od zamisli in dobrona- mernih predlogov posameznikov in zdru`enj potnikov, ki so opoza- rjali na cenovno neskladnost v pri- merjavi s konkurenco in v primer- javi s pri~akovanji ob imenu Inter Rail. Pri~akovanja `eleznic so bila, ob relativno izkazanem posluhu trga, seveda nekoliko bolj usmer- jena v lastne interese, predvsem v prizadevanja za natan~nej{o analizo potni{kih tokov ter razde- litev prihodkov znotraj posamez- nih con. Obenem so `eleznice podra`ile potovanja z vlaki vi{jega ranga (dodatek) ter ponekod z uvedbo sistema tr`nih cen za dolo~ene vlake posredno odvrni- le {tevilne stranke. Na koncu je potnik z vozovnico IR sicer ohranil mo`nost svobodne izbire povezav (z rezervacijo), velikokrat pa je bil nakup direktne vozovnice ali pre- hod h konkurenci bolj racionalna odlo~itev. Vozovnica Inter Rail omogo~a potovanje dolo~eno {tevilo dni v okviru izbrane cone ali po vseh dr`avah znotraj enega meseca (vozovnica Global). Za vozovnico se odlo~ajo predvsem mladi do 26. leta, ki `elijo v dolo~enem obdobju (16, 22 dni ali en mesec) z vlakom odkrivati Evropo. Za sorodno, tudi nekoliko konku- ren~no, vozovnico Euro Domino (ED) se odlo~ajo ve~inoma starej{i od 26 let, ki svoje potovanje na- ~rtujejo praviloma za kraj{e obdo- bje znotraj ene ali dveh dr`av. Vedenje strank v skandinavskih de`elah in Veliki Britaniji je neko- liko druga~no, kajti dele` starej{ih od 26 let pri vozovnici IR je pre- vladujo~. Ali je zato usmeritev na dolo~eno vrsto potnikov ali ve~ja diferenciacija cen prava re{itev za prihodnost, bo pokazal ~as. Posebnost ponudbe IR, v primer- javi z drugimi `elezni{kimi vozov- nicami, so njene pav{alne cene, ki so za vse cone enake (ni`je cene so na vzhodnoevropskem trgu). Enostavnost ponudbe in poljubno {tevilo potovanj sta njena najve~ja privla~nost, obenem pa sta te`av- na za `eleznice. Koliko se ta sploh stro{kovno pokriva, ali zavira ali pospe{uje prodajo drugih `elez- ni{kih vozovnic ter ali je nanjo mogo~e gledati skozi kratkoro~- na (trenutna) ekonomska o~ala, so ve~na vpra{anja. Zelo nazorna je na sestanku predstavljena teza Ane Tu{ar, {efice slu`be za med- narodni promet, ki pravi, da je ponudba Inter Rail investicija v prihodnje potnike, njeni vplivi pa so dolgoro~ne narave. Tudi na podlagi izku{enj z vozovnico IR se Ponudba Inter Rail je razdeljena v osem con, ki geografsko in turisti~no povezujejo dr`ave (`eleznice). Cone so kolikor toliko primerljive po dol`ini `elezni{kih prog, ~esar pa ne moremo re~i za kakovost in obseg `elezni{kih storitev. Imenovane so po abecednih ~rkah od A do H; Slovenija sodi v cono G skupaj z Italijo, Gr~ijo, Tur~ijo in pomorsko dru`bo Attica, ki povezuje Italijo in Gr~ijo na relaciji Ancona- Patras in Brindisi-Patras. Poslovodstvo ponudbe Inter Rail je pod okriljem Francoskih `eleznic SNCF. Posamezne cone pa vodijo poslovodne `eleznice, ki se sestanejo enkrat na leto na sestanku delovne skupine IR. Poslovodne `eleznice pripravijo izhodi{~a in predloge za letno konferenco (septembra), na katero so povabljene vse `eleznice ~lanice ponudbe. 8 Potni{ki promet prihodnji odrasli pozneje odlo~ajo za potovanje z vlakom bodisi kot poslovni potniki bodisi kot turisti. Zato je treba tej vrsti potnikov nameniti najve~jo pozornost. Inter Rail je produkt `eleznic, ki povezuje Evropo {e od ~asov, ko je ta bila interesno in politi~no razdeljena. Danes se njen soci- alni zna~aj odra`a tudi tako, da sodeluje skupaj z UIC-jem v okviru Sveta Evrope in sofinancira Sklad za mladinska potovanja. Skupnost IR tako nakazuje 1 evro od vsake prodane vozovnice za podpiranje mobilnosti mladih. Zbrani denar je namenjen za podporo med- narodnim projektom, na primer za pokrivanje stro{kov potovanja z vlakom na mednarodna sre~anja mladih iz vsaj dveh dr`av, povpre~- na dotacija pa zna{a okrog 500 evrov na projekt. Pri Svetu Evrope lahko kandidirajo tudi organizacije s projekti iz Slovenije. Slovenske `eleznice ponujajo vozovnice IR po istih cenah kakor v Zahodni Evropi, medtem ko imajo vzhodnoevropske dr`ave za 20 ali 30 odstotkov ni`je cene vozovnic. Sodelujo~i so sogla{ali, da je pro- dajo IR na vzhodnoevropskem trgu treba {e naprej pospe{evati in podkrepiti z ni`jo ceno. Tokrat ni bilo pomislekov o nevarnosti, da bi stranke iz Zahodne Evrope (iz Nem~ije ali Avstrije) mno`i~no kupovale vozovnice na Vzhodu, kar potrjujejo prodajne statistike od priklju~itve novih ~lanic k EU. Zaradi stalnega upada prodaje v Sloveniji, ki se je `al za~el pred letom 2002, smo predlagali uvedbo 20-odstotnega popusta za slovenski trg, s ~imer bi na{im strankam omogo~ili la`jo dostop- nost do vozovnic IR. Bojazen glede morebitnega »nakupnega turiz- ma« je tokrat pri{la z italijanske strani, sicer pa so predlog podprle vse druge cone. Dokon~na odlo- ~itev glede uvedbe ni`jih cen za Slovenijo bo sprejeta na septem- brski konferenci in bo veljala za tarifno obdobje od aprila nasled- nje leto. Kako pove~ati prodajo v Evropi in v vseh ~lanicah, se spra{uje novo poslovodstvo ponudbe (vodja Fabienne Corroller ter ~lana Carole Vancina in Philippe Kirsanow), ki skupaj s poslovod- stvom ponudbe Euro Domino predlaga ustanovitev skupne delovne skupine, ki bi hkrati obravnavala in poiskala sve`e raz- vojne smernice za obe ponudbi. Iz razprave je bilo zaznati, da je vsekakor treba ohraniti, kar je dobrega v obeh ponudbah, in jih osredoto~iti na ciljne segmente (IR za mlade, ED za starej{e). Tr`enje na posameznih trgih izvajajo `eleznice samostojno in na razli~ne na~ine, v ta namen bi bila dobrodo{la vzpostavitev cen- tralno vodenega in koordinirane- ga tr`enja blagovne znamke Inter Rail ter podpora pri pospe{evanju prodaje na posameznih trgih. Na plodna tla je padla tudi zamisel o {iritvi prodaje na druge trge (Rusija, Baltske dr`ave in drugje) ob tr`no sprejemljivih cenah. Gostom, ki so bili vsi prvi~ v Sloveniji, smo po sestanku na krat- ko predstavili utrip mesta Ljubljana in organizirali ogled Ljubljanskega gradu z virtualnim muzejem. Za spoznavanje bogate turisti~ne ponudbe mesta, zaradi izrazito kratkega sre~anja, ni bilo ~asa. Glede na zbrane vtise lahko S@ suvereno in s ponosom kandidira- jo za organizacijo letne konference IR/ED leta 2007. Sodelujo~i so izra- zili pohvalo na ra~un organizacije sestanka ter z zadovoljstvom in simpatijami izkazali naklonjenost Slovenskim `eleznicam. Katalog storitev potni{kega prometa Gremo z vlakom Potni{ki promet Slovenskih `eleznic ponuja pestro paleto storitev v doma~em in mednarodnem prometu. @al pa so zanimive ponudbe zaradi razdrobljenosti nji- hovega ogla{evanja preve~krat zgre{ile ciljno ob~instvo. Zato so se v potni{kem prometu odlo~ili vse svoje najzanimivej{e ponudbe zbrati v knji`ici z imenom Gremo z vlakom. Ta na kar 146 straneh podaja popoln pregled na{ih storitev v potni{kem prometu ter na poljuden na~in pokriva tudi dolo~ila, ki naj jih potniki upo{tevajo pri potovanju z vlakom. Celovit pregled palete ugodnosti in popustov doma in po vsej Evropi, natan~en pregled storitev na vlakih in ob njih, slikovita predstavitev razko{ja izletni{kih pro- gramov Slovenskih `eleznic ter {tevilne koristne informacije o potovanju z vlaki so na{li mesto v knji`ici priro~nega formata, ki z lahkoto najde prostor v vsaki torbi ali nahrbtniku. Obse`no bero besedil so pripravili v Potni{kem prometu, za pomo~ pri zbiranju slikovnega materiala pa so poskrbeli v Slu`bi za organizacijsko komuniciranje. Za kreativno zasnovo, oblikovanje in sploh pripravo kataloga so poskrbeli v Agenciji Imelda. Katalog, ki je iz{el v nakladi 15.000 izvodov, je na razpolago v PIC Ljubljana in pri {tevilnih agencijah, ki prodajajo na{e storitve. V obliki pdf pa tudi na na{ih spletnih straneh www.slo-zeleznice.si. V potni{kem prometu bodo kataloge delili tudi na posebnih vlakih, sku{ali pa bodo dose~i ~im ve~ novih potnikov. @e takoj po majskem izidu kataloga pa so za~eli razmi{ljati tudi o posebni izdaji kataloga za tuje turiste, verjetno v angle{~ini. 9 Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Potni{ki promet Izidor Gruden Potni{ki promet Mirjana Vanovac Potep po Avstriji za mlade Po~itnice so pred vrati, na{i {olarji – tisti mlaj{i ali pa malce starej{i se `e ukvarjajo z vpra- {anjem: Kam bi se dal? Nekaj ~asa med doma~imi stenami potrebujejo {e kot po~itek od {ole, nekaj ~asa se pusti za obisk sorodnikov, malce {e za morje, vendar pa dva meseca ponujata {e precej ve~ mo`no- sti. Kot odgovor na vpra{anje, kam na po~itnice, so Slovenske `eleznice v sodelovanju z Avstrijskimi `eleznicami pripra- vile ugodno ponudbo – vozov- nico Jugend-Feriennetzkarte Österreich. Med poletnimi po~itnica- mi bodo lahko mladi do 19. oziroma 26. leta z vozovni- co Jugend-Ferriennetzkarte Österreich po nizki ceni »van- drali« po Avstriji po dolgem in po~ez. Mladi do 19. leta bodo za dva meseca potovanja pla ~ali samo 19,90 evra, mladi do 26. leta pa za mesec dni poto- vanja 39,90 evra. Vozovnica J ugend - Fe r r i enne t z ka r t e Österreich je namenjena za mlade, ki ob dnevu nakupa {e niso dopolnili 19 oziroma 26 let. Velja za potovanja v 2. razredu po progah Avstrijskih `eleznic z vsemi vrstami vlakov. Z njo lahko mladi ob sobotah, nedeljah in praznikih potujejo brez omejitev, od ponedeljka do petka pa od 8. ure naprej (ta omejitev ne velja za potova- nja ob prihodu v Avstrijo oziro- ma odhodu iz nje). Vozovnica velja od 1. julija do 31. avgu- sta 2005, z njo pa bodo mladi imeli od odhodne postaje v Sloveniji do meje in nazaj 50 odstotkov popusta. Ob nakupu mora potnik pred- lo`iti potni list ali osebno izkaznico, pogoj za nakup pa je mladinska kartica EURO<26 ali S@ EURO<26. Identiteto in starost potnika pa ima pravico preveriti tudi vlakospremno osebje na vlaku. Vozovnica bo naprodaj na potni{kih bla- gajnah PIC Ljubljana, Maribor, Celje in Koper. ^e so va{i nadebudne`i `ivahni in `elijo po~itnice {e dodatno dinami~no pre`ivljati, lahko na pot vzamejo tudi dvokolesne- ga prijatelja. Kolo lahko vza- mejo na posamezne vlake, ki iz Ljubljane ~ez Jesenice vozijo v Beljak in Salzburg, ter dolo- ~ene vlake, ki iz Ljubljane/Celja in Maribora ~ez [entilj vozijo v Gradec, na Dunaj ter v Pliberk. Na obmo~ju Avstrije je ponud- ba prevoza koles z vlaki zelo razvita, vsekakor pa je pred odhodom na `elezni{ki posta- ji dobro preveriti, na katerih vlakih je prevoz koles mo`en. Enosmerni prevoz spremlja- nega kolesa s postaj S@ do katere koli postaje ÖBB stane pet evrov, v obratni smeri pa prevoz kolesa stane dvanajst evrov. @e pri predstavitvi Dunaja smo zapisali, da bi lahko napisali knjigo, ~e bi hoteli predstaviti vse, kar se da videti in do`iveti v tem mestu, za predstavitev celotne Avstrije pa bi lahko zalo`ili enciklopedijo (pa so nas drugi prehiteli). Avstrija je polna zgodovine, preteklosti pa tudi prihodnosti. ^arobna privla~nost Dunaja z opero, pala~ami ob Ringu, poletno rezidenco Hofburg, dvorcem Schönbrunn, cesarsko grobnico s 138 sarkofagi Habsbur`anov ne bo nikoli zbledela. Salzburg – Mozartovo rojstno mesto – o~ara z mestnim jedrom ob reki Salzach, Reziden~nim trgom, mogo~no stolnico, starim pokopali{~em, `ivahno nakupovalno ulico, Salzbur{ko trdnjavo ali z lepo urejenim parkom pred gradom Mirabell. ^isto blizu je Gradec – `ivahno mesto s {tevilnimi zgodovinski- mi in kulturnimi zakladi, mesto na sti~i{~u razli~nih evropskih kultur. S svojim zelo dobro ohranjenim mestnim jedrom je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedi{~ine, leta 2003 pa je bil celo glav- no kulturno mesto Evrope. Brez dvoma ostane v spomi- nu tudi stolp na Grajski gori (Schloßberg). Morda bo koga zaneslo v Passau, v romanti~- no mesto, ki le`i na sti~i{~u treh rek, ali pa v Innsbruck – prestolnico Tirolske s starimi cehovskimi hi{ami, mestnim trgom, stolnico … Noge bi se dalo namo~iti tudi v enem od {tevilnih jezer, morda se povz- peti kam vi{e v gore. Skratka, ~e `elite, da va{a mlade` po~itnice pestro in zanimivo pre`ivi, bo nakup vozovni- ce Jugend-Ferriennetzkarte Österreich vsekakor va{e naj- primernej{e darilo. Podrobnej{e informacije dobite na svoji `elezni{ki postaji, pri poobla{~enih prodajalcih, na telefonski {tevilki 01 29 13 391, na spletni strani Slovenskih `eleznic www.slo-zeleznice.si in po e-po{ti potnik.info@slo- zeleznice.si. Pred kratkim smo Slovenske `eleznice v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v prometu Republike Slovenije izdale knji`ico z naslovom varna sre~anja. Avtorja Andrej Godec in Vojko Radkovi~ sta `elela v knji`ici opozoriti na vsakdanje nevarnosti, ki pre- `ijo na ljudi, ki `ivijo v bli`ini cestnih prehodov ~ez `elezni- {ko progo ali pa jih uporab- ljajo na svoji poti v slu`bo, {olo ali po opravkih. V njej opozarjata na pasti `elezni{kih prehodov in bralca u~ita, kako jih varno pre~kati. Kriti~ne polo`aje na cestnih prehodih preko `elezni{ke proge sta primerjala z enakovrednimi polo`aji v kri`i{~ih s cestnim prometom, saj je treba v obeh primerih ravnati enako – upo- {tevati prometna pravila. Da bi vsebina knji`ice, ki je bila natisnjena v petdeset tiso~ izvodih, pri{la tudi po elektronski poti do ~im ve~- jega {tevila bralcev in ude- le`encev v prometu, si njeno vsebino lahko preberete tudi na naslovu http://www.slo- zeleznice.si/sl/novinarsko_ sredisce/publikacije/. O@ Varna sre~anja 10 Sestanek `eleznic in carinskih uprav Carinski postopki se spreminjajo Tovorni promet Bla` Kova~ Med 10. in 12. majem je v pros- torih uprave Holdinga Slovenske `eleznice potekalo 45. redno zasedanje predstavnikov `elez- nic – ~lanic Skupnosti evropskih `eleznic CER – in carinskih uprav dr`av ~lanic Evropske unije. Zasedanja se je udele`ilo 28 predstavnikov `eleznic, 27 pred- stavnikov carinskih uprav, trije predstavniki Evropske komisije ter trije predstavniki mednarodnih `elezni{kih organizacij. Zasedanje je potekalo v skupni organizaciji Slovenskih `eleznic in Carinske uprave Republike Slovenije. Vodili so ga predsednik delovne skupine za carinska vpra{anja v okviru CER, Wilfried Uhde, predstavnik Evropske komisije – Generalne direkcije za carinsko in dav~no slu`bo (GD-Taxud), Dieter Kasperait in predstavnik Generalne direkcije za transport in energijo (GD-TRE), Jan Scherp. Cilj skupnih zasedanj je bil pred- vsem obojestransko seznanjanje s spremembami predpisov s podro~ja carinskega in trans- portnega prava ter usklajevanje procesov pri mednarodnem `elezni{kem prevozu blaga. Glavna tema pogovorov sta bili reforma Konvencije Cotif in libe- ralizacija evropskega `elezni{kega prometa ter reforma Carinskega zakonika Skupnosti, ki se nana{a na poenostavitve v `elezni{kem tranzitnem postopku. Uvodoma je predstavnik Mednarodnega `elezni{kega komiteja CIT, Henri Troillet, pred- stavil bistvene spremembe, ki jih prina{a reforma Konvencije Cotif. Glavne novosti so: - lo~itev infrastrukture in prevoz- nih storitev, - harmonizacija transportnega prava z drugimi oblikami trans- porta (CMR), Struktura Cotif na podlagi Protokola 1999 COTIF Konvencija o mednarodnem železni{kem prevozu Dodatek A EP CIV Dodatek B EP CIM Dodatek C EP RID Dodatek D EP CUV Dodatek D EP CUI Dodatek D EP APTU Dodatek D EP ATMF Enotna pravila o pogodbi v mednarod- nem prometu potnikov Enotna pravila o pogodbi v mednarod- nem železni- {kem prome- tu blaga Pravilnik o mednarod- nem železni- {kem prevozu nevarnega blaga Enotna pravila o pogodbah o uporabi vagonov v mednarod- nem prometu Enotna pravila o pogodbi o uporabi infrastrukture v mednarod- nem prometu Enotna pravila za obvezno razlago teh- ni~nih norm in za pre- vzem enotnih tehni~nih predpisov za železni{ki material, ki je predpisan v mednarod- nem prometu Enotna pravila za tehni~no dovoljenje za železni{ki material, ki se uporablja v mednarod- nem prometu 11 Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 - uvedba novega obrazca tovor- nega lista CIM, - novo vagonsko pravo, - tehni~no dovoljenje za upo- rabo `elezni{kega materiala (lokomotive, vagoni). Nova Konvencija Cotif (Protokol 1999) za zdaj {e ne velja. Za za- ~etek veljavnosti jo morata namre~ ratificirati dve tretjini dr`av. Predvidoma se bo to zgo- dilo letos jeseni. V nadaljevanju zasedanja pa je potekala razprava o reformi Carinskega zakonika skupnosti ter s tem povezani reformi `elez- ni{kega tranzitnega postopka. @eleznice ~lanic Evropske unije za prevoze blaga uporabljajo poeno- stavljeni carinski tranzitni posto- pek, ki za `eleznice pri prevozu blaga v mednarodnem prometu v oziroma iz tako imenovanih tretjih dr`av pomeni veliko prednost. Za blago namre~ ni treba posebnih carinskih dokumentov (na primer carinske deklaracije), saj carinski dokument nadome{~a tovorni list CIM. Carinskemu uradu na izstopnem mejnem prehodu z EU ni treba predlo`iti tovornega lista, tako odpadejo vse carinske kontrole na mejnih prehodih. Za prevoze pod carinskim nadzorom `eleznicam ni treba predlo`iti instrumentov zavarovanja (ban~- ne garancije), `eleznice pa za zavarovanje istovetnosti po{iljk namesto carinskih plomb uporab- ljajo lastne `elezni{ke zalivke. Te poenostavitve seveda pomeni- jo veliko zaupanje carine v pravno varnost, resnost in zanesljivost `eleznic, pa tudi v njihovo finan~- no varnost. Toda zaupanje vse- eno ni dovolj. Od `eleznic se tako zahteva, da izpolnjujejo dolo~ene varnostne pogoje. Obvezna je uporaba tovornega lista na podla- gi Enotnih pravil CIM, ̀ eleznice, ki sodelujejo pri prevozu, pa morajo medsebojno prevzeti odgovor- nost. Carini mora biti omogo~en prost dostop do dokumentov, ki se hranijo pri centralni obra- ~unski slu`bi `eleznic, `eleznice pa morajo pri prevozih v med- narodnem `elezni{kem prometu dejavno medsebojno sodelovati. Reforma konvencije Cotif ter liberalizacija `elezni{kega tovor- nega prometa seveda pomenita tudi potrebo po preoblikovanju poenostavljenega `elezni{kega tranzitnega postopka. Cilj te reforme je omogo~iti uporabo poenostavitev tudi za nova `elezni{ka transportna podjetja ter prilagoditev novim svetovnim razmeram. @al nevarnost med- narodnega terorizma ter zlora- be tranzitnih postopkov, ki jih zakrivijo mednarodna kriminalna zdru`enja, ogro`ajo ohranjanje poenostavljenih postopkov v `elezni{kem prometu. Evropska komisija je `e leta 2001 pripravila paket reform tranzitnega postopka v `elez- ni{kem prometu. Poleg tega Evropska komisija zahteva uvedbo t.i. e-carine (elektronske carine) ter uvajanje nekaterih varnostnih ukrepov. Tako je v vsej Evropski uniji `e vzpostav- ljen sistem vodenja tranzitnih postopkov z elektronsko obde- lavo podatkov NCTS (New Computerised Transit System). Reforma Carinskega zakonika skupnosti poleg tega vsebuje bistvene zahteve, ki poleg uved- be e-carine uvajajo tudi analize tveganja, ki bi z vidika varnosti omogo~ale bistveno temeljitej{i nadzor nad vnosom blaga v skupnost (na primer 24-urna prednajava tovora, ki vstopa na obmo~je skupnosti). U~inkov zadnjih sprememb carinskih postopkov na `elez- ni{ki promet na splo{no ter na poenostavljeni `elezni{ki tranzit- ni postopek za zdaj {e ni mogo~e predvideti. Upanje za `eleznice je uvedba tako imenovanih »poobla{~enih gospodarskih subjektov«. Zanje veljavna meri- la za uporabo poenostavljenih postopkov so najmanj primerljiva s tistimi, ki danes veljajo za `elez- ni{ki tranzitni postopek. Tako bodo poenostavitve za `elezni{ki promet gotovo povezane s tem na novo uvedenim poobla{~enim gospodarskim subjektom. Tovorni promet Tudi leto{nji likovno-literarni nate~aj Slovenskih `eleznic je pritegnil osnovno{olce iz vse Slovenije. Na temo Prvi~ na vlaku je razpisna komisija pre- jela kar 1.880 literarnih in 5.668 likovnih izdel- kov. Sodelovalo je kar 222 {ol oziroma njihovih podru`nic ter zavodov. Odprtje razstave izbranih likovnih ter literarnih izdelkov, ki jo je postavila Marijana Habicht iz Slu`be za organizacijsko komuniciranje, je bilo 30. maja v upravni stavbi. Udele`ili so se je tudi u~enke in u~enci 2. a razreda O[ Spodnja [i{ka. Nagovoril jih je namestnik generalnega direktorja Igor Hauptman. V svojem nagovoru je spomnil na to, da letos nate~aj praznuje `e 35. rojstni dan, in se obenem zahvalil vsem sodelujo~im osnovnim {olam ter vsem, ki so prispevali k tako lepi razstavi. Razstava bo v avli na Kolodvorski 11 v Ljubljani na ogled vse do 30. oktobra. 13 Infrastruktura Marko Zupanc Popotovanje po {vicarskih `eleznicah Pogled na superlative {vicarskih `eleznic nam pove veliko o poti tega podjetja. [vicarske `elezni- ce in njihova infrastruktura so tipi~en primer poti do uspeha. @elezni{ka infrastruktura je za [vicarje nepogre{ljiva, spo{tova- nje do `eleznice pa je ~utiti na vsakem koraku. Na svojem {tirid- nevnem aprilskem potovanju po [vici sem se lahko na lastne o~i prepri~al, da {vicarska `elezni{ka infrastruktura sodi med najbolj{e v Evropi. @e tako tradicionalno zanesljivost `eleznic so [vicarji {e dodatno izpopolnili v svo- jem zna~ilnem slogu. Pretrdega oreha jim ne pomeni niti redna `elezni{ka povezava z vrhom Evrope (Jungfraujoch, 3.454 metrov nad morjem), 365 dni na leto v vsakem vremenu. [vicarske `eleznice namenjajo za letno vzdr`evanje svoje infra- strukture 1,3 milijarde frankov. Neprijazne vremenske razmere, velike zahteve in pri~akovanja trga, milijoni prepeljanih potni- kov, mnogo prevo`enih ton in 9.000 vlakov na progah na dan so izzivi, ki se jim vsak dan postavljajo po robu vzdr`evalci in upravljalci `elezni{ke infra- strukture. [vicarska `elezni{ka infrastruk- tura daje vseskozi vtis nedeljive celote. Kakovostna greda, vozna mre`a in sodobni signalnovar- nostni in telekomunikacijski sistemi so klju~nega pomena za sodobne dvonadstropne potni{ke vlake in tovorne kom- pozicije. Uporabniki `elezni{kih storitev pa zlahka opazijo {e celo vrsto majhnih, a pomembnih podrobnosti. Ve~ina potnikov, ki se vozi z vlaki, se do postaje pripelje s kolesi ali skuterji. Na prakti~no vsaki `elezni{ki postaji so zato postavljene kolesarnice in prav vsaka, ki sem jo opazil, je bila napolnjena do zadnjega koti~ka. Zgovoren je podatek, da {vicarski dr`avljan v povpre~- ju uporabi vlak kar {tiridesetkrat na leto. Za primerjavo povejmo, da povpre~en Nemec na leto potuje enaindvajsetkrat, Francoz {tirinajstkrat in Italijan osemkrat na leto. Vlaki so ves ~as polni, vendar gne~e ni opaziti. Tako je bil na primer tudi na{ vlak na vrh Evrope sredi tedna in zunaj sezo- ne poln potnikov, tako doma- ~inov kot turistov. Ko smo pri{li na vrh, se je observatorij Sphinx – Jungfraujoch (3.571 metrov nad morjem) v kristalno jasnem vremenu zdel kot iz pravljice. Na prvi pogled te`ko dostopna to~ka je dosegljiva z vlakom, saj je 120 metrov ni`je, globoko v skalah, najvi{je le`e~a evropska `elezni{ka postaja Jungfraujoch. Ta izjemna turisti~na to~ka je zlahka dosegljiva tudi Slovencem. ^e se ob 19:35 v Zidanem Mostu usedete na no~ni vlak, ste ob 8:20 zjutraj v Zürichu. Tam si lahko privo{~ite zajtrk in ob 10:00 vas dvonadstropni vlak Superlativi {vicarskih `eleznic: • 3000 kilometrov prog, 1700 kilometrov ve~tirnih • 800 `elezni{kih postaj in postajali{~ • 720 postavljalnic za uprav- ljanje preko 14000 kretnic in preko 28500 signalov • 300 predorov v skupni dol`ini 248 km • 5900 mostov v skupni dol`ini 80 kilometrov • 5 lastnih hidroelektrarn za pridobivanje pogonske elektri~ne energije • 1,3 milijarde frankov na leto za vzdr`evanje infrastrukture Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Observatorij Sphinx–Jungfraujoch (3571 m n.m.v.). 14 Intercity odpelje v Interlaken. @e ob 12:20 se z zobato `eleznico lahko odpravite na Jungfraujoch (preko Grindelwalda ali Wengna) in manj kot v enem dnevu ste z `eleznico lahko na vrhu Evrope. Planinarjenje je torej mogo~e tudi v tej obliki. Zamislite si, da bi se lahko z vlakom pri- peljali na primer do Pokljuke, nato tam po~itnikovali in se sprehodili na Triglav, Razor, Krn in podobno. Leta 1839 rojeni {vicar Adolf Guyer-Zeller je imel sanje. Njegove sanje so postale vizija, njegova vizija pa resni~nost. @elezni{ka proga na Jungfraujoch je nesporen dokaz uresni~itve njegovih sanj. [vicarska `elezni{ka infrastruk- tura se neprestano posodablja. Zaradi izbolj{anih signalnovar- nostnih naprav in vodenja pro- meta so ~asovni razmiki med vlaki zmanj{ani s treh na dve minuti, kar izbolj{a propustnost proge za 30 odstotkov. V kom- binaciji z dvonadstropnimi vlaki ter vlaki z nagibno tehniko je rezultat {e bolj{i. Dejavnostim za izbolj{anje zmogljivosti infra- strukture ni videti konca, kar zgovorno potrjuje podatek, da je {vicarskim `eleznicam v zadnjih nekaj letih samo okoli Züricha uspelo pove~ati zmogljivost prog za 40 odstotkov. Stalni nadzor infrastrukture omogo~a na~rtovalcem odpravljanje ozkih prometnih grl (proga Basel-Chur, {iritev tunela Gütch za dvonad- stropne vlake itd.). Za {vicarske `eleznice je stanje njene infra- strukture klju~nega pomena. Do leta 2020 na~rtujejo kar 20- odstotno rast `elezni{kega pro- meta, nove predore (Gotthard in Lötchberg) ter zmanj{anje ~asov potovanja na notranjih in med- narodnih progah (za 90 minut kraj{i ~as potovanja med Baslom in Milanom). Evropski `elezni{ki sistem za nadzor vlakov ETCS je `e vgrajen na pilotskih pro- gah. Ena izmed njih je proga Olten–Luzern. Kljub »porodnim« te`avam pa na~rtujejo, da bodo z ETCS opremili celotno infra- strukturo do leta 2017. S sistemi ETCS nameravajo `e v naslednjih dveh letih opremiti tretjino voz- nega parka. Pravzaprav {vicarski »`elezni{ki« uspeh ni nikakr{na skrivnost. Kljub temu, da je v [vici veliko zasebnih prog in `eleznic, se odlo~itve o najve~jih `elezni{kih investicijah sprejemajo v {vicar- skem parlamentu. Strategija je jasna in nedvoumna, interes [vicarjev in njihove vlade neoma- jen. Rezultat tega pa so milijoni zadovoljnih uporabnikov. [vica je ~udovita de`ela in toplo vam priporo~am, da si jo ogledate z vlakom, ki vas pripelje prakti~no do vsakega koti~ka zanesljivo in pravo~asno. Infrastruktura @elezni{ka postaja Brienz (565 m n.m.v.), opremljena z ETCS. Delavci na postaji Eigergletscher (2320 m n.m.v.). Vsakdanjik na {vicarskih `eleznicah. Iz tujine Marko Tancar Aktualno Sprememba na ~elu UIC-ja Izvr{ni odbor Mednarodne `elezni{ke zveze UIC, katere ~lanica so tudi Slovenske `elez- nice, se je 13. maja seznanil z nameravanim koncem man- data generalnega direktorja UIC-ja, Phillipa Roumeguèra. Dolgoletni generalni direktor se bo najpozneje konec junija upokojil. Njegovo mesto naj bi predvidoma 1. julija prevzel sedanji direktor evropskih zadev pri SNCF, Luc Aliadière. Njegovo kandidaturo naj bi 28. junija potrdila {e generalna skup{- ~ina UIC-ja. Aliadière bo prevzel vodenje organizacije, ki danes zdru`uje ve~ kot 170 `elezni{kih in drugih povezanih podjetij z vseh celin. Kitajci velikopotezno gradijo nove proge Za slovenske razmere nepred- stavljive so {tevilke, ki jih je kitajsko `elezni{ko ministrstvo zapisalo v strate{kem progra- mu za obdobje 2006 do 2010. V teh ~asu naj bi zgradili ni~ manj kot 10.000 kilometrov novih prog. S tem se bo omre- `je kitajskih `eleznic pove~alo na 85.000 kilometrov. Na~rt vklju~uje 11 novih povezav za potni{ki promet v skupni dol`ini ve~ kot 5.000 kilometrov. S tem nameravajo sprostiti obstoje~e omre`je za vo`nje tovornih vlakov. Do leta 2010 naj bi po kitajskih tirih namre~ prepeljali 1,5 milijarde ton premoga na leto! Poleg novogradenj Kitajci na~rtujejo tudi gradnjo okrog 4.000 kilometrov drugih tirov na obstoje~ih progah in elek- trifikacijo 6.000 kilometrov povezav. S tem se bo dol`ina elektrificiranih prog pove~ala na 35.000 kilometrov. Dela na prvi 115-kilometrski novi pove- zavi za potni{ki promet naj bi se za~ela `e julija letos. Francoske dr`avne `eleznice (SNCF) so {e pove~ale svoja prizadevanja pri doseganju rekordnih hitrosti hitrih potni- {kih vlakov TGV. Vo`nja med Parizom in Bordeauxem bi neko~ lahko trajala le dve uri, toda za doseganje tega cilja bodo potrebne nove raziskave zaviranja, hrupa in stro{kov vzdr`evanja. Francozi imajo za sabo `e dolgo zgodovino preseganja `elezni{kih hitrostnih rekor- dov. Daljnega leta 1955 je lokomotiva BB9004 dosegla za tedanje ~ase nepredstavlji- vih 331 kilometrov na uro. Pet desetletij pozneje SNCF pred- stavlja nove na~rte. »Vo`nja s 350 kilometri na uro za vozna sredstva sploh ne pomeni ve~ te`av,« je na slovesnosti ob 50. obletnici rekordnega dose`ka iz leta 1955 povedal Philipp Renard, vodja raziskav SNCF. Primerno aerodinami- ~no oblikovanje lokomotiv ter vagonov je znano `e kar nekaj let, vle~ni motorji pa so dovolj mo~ni. Veliko ve~ja te`ava je dolga zavorna pot hitrih vlakov. Ko je garnitura TGV 325 maja 1990 dosegla hitrost 515,3 kilometra na uro, se je vlak ustavil {ele po 60 kilometrih! Druga te`ava, ki omejuje razvoj {e hitrej{ih vlakov, je hrup. Cilj SNCF je razvoj vlaka, ki pri 350 kilo- metrih na uro ne bo glasnej{i kakor TGV Duplex pri hitrosti 300 kilometrov na uro. Tretje problemati~no podro~je pa je vzdr`evanje infrastrukture. Za vzdr`evanje prog za redne vo`nje pri vi{jih hitrostih bo treba vzdr`evanje {e izbolj{ati. Kljub temu pa nekatere te`ave ostajajo, na primer dvigovanje balasta, s katerim se sre~ujejo nem{ki ICE3 pri hitrosti 300 kilometrov na uro. Vpra{ljiva ostaja tudi smi- selnost dragih vo`enj s 350 kilometri na uro. Po ocenah SNCF tak{ne hitrosti dana{nji trg ne potrebuje, v prihodno- sti pa bo postala nujna. Vlaki TGV Est bodo vozili s hitrostjo 320 kilometrov na uro, TGV Mediteranée pa je `e doka- zal, da hitri vlaki na vo`njah, dolgih tri ure, lahko pridobijo 60- do 70-odstotni dele` trga v primerjavi z letalskim pro- metom. Na SNCF predvidevajo, da bi jim doseganje najve~je poto- valne hitrosti 350 kilometrov na uro dalo dostop na nove trge. Z njo bi se ~as vo`nje med Parizom in Bordeauxem s treh ur zmanj{al na dve uri, razdaljo Pariz-Toulouse pa bi hitri vlak lahko prevozil v treh urah. [e pomembneje pa je, da bi kraj{i ~asi poto- vanja `eleznico lahko naredili privla~nej{o za potovanja iz Francije do nekaterih mest v [paniji, Italiji in Nem~iji. SNCF ob obletnici rekorda z novimi na~rti Direktor SNCF, Louis Gallois, pred lokomotivo BB-9004, ki je leta 1955 dosegla rekordno hitrost 331 kilometrov na uro. Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 15 16 SŽ so ljudje Olga @vanut @e Slovenk in Slovencev nas je tako malo, da se skoraj vsi poznamo med seboj. ^e pa v `elezni{kih krogih te~e beseda o Jo`etu Ho~evarju, se ve~ini tistih iz srednje in starej{e generacije zbudi asociacija bodisi na dolgo- letnega in sedanjega predsednika znamenite @elezni{ke godbe iz Zidanega Mosta ali pa na enega tamkaj{njih najbolj cenjenih `elezni{kih prometnih strokov- njakov in praktikov. Pred leti smo ga snubili za pogovor v takratni rubriki na{ega glasila »Na{ dela- vec«, pa ga nismo mogli pregovo- riti. Tokrat nas ni zavrnil, saj smo ga za pogovor prosili ob do zdaj najimenitnej{em dose`ku pihalne godbe, ki ji spet predseduje. Zato smo tudi v pogovoru dali pred- nost njegovi predsedni{ki funkciji in {ele potem spregovorili o nje- govi `elezni~arski poklicni poti. Sredi leto{njega maja je edina {e delujo~a `elez- ni~arska pihalna godba – zidanmo{ka – dosegla vrhu- nec v svoji karieri. Povejte nam malo ve~ o tem! Veselja ob leto{njem prvem mestu v prvi te`avnostni stopnji dr`avne- ga tekmovanja pihalnih godb ne bom pozabil zares nikoli. Dosegli smo kar 97,36 od mo`nih stotih to~k. V Desklah pri Anhovem, kjer je bilo to tekmovanje, smo ob podelitvi priznanja dvorano dvignili na noge. Zapeli smo na{o himno »To je godba Zidani Most, vsem `elezni~arjem smo v ponos!« in ob njej tudi ob~instvo ni skrivalo navdu{enja. Zadnjih nekaj let smo pod vodstvom izrednega glasbenega strokovnja- ka in zaljubljenca v glasbo Francija Lipov{ka na vsakem tekmovanju napredovali za kakovostni razred, z osvojeno leto{njo lovoriko pa smo se uvrstili v najvi{ji, umetni{ki razred in prepri~an sem, da bomo to uvrstitev tudi ~astno in uspe- {no branili. V dana{njem materialno naravnanem in brezoseb- nem ~asu je tak{no veliko navdu{enje ~lanic in ~lanov, ki se z glasbo vsi ukvarjajo izklju~no ljubiteljsko, prava redkost. Godba, ki je leta 2002 praznovala stoletnico delovanja, ima ta hip dvain{estdeset ~lanov in ~lanic. Na vajah se sestanejo vsak teden dvakrat, na leto imamo povpre~- no kar okrog petdeset nastopov – okrog trideset je koncertov, igramo pa tudi ob drugih prilo- `nostih in na pogrebnih sloves- nostih. Hitro lahko ocenite, da gre za tak{en konji~ek kar veliko ~asa. V na{i godbi smo vedno negovali dru`abnost in pove- zanost, zato ljudje z veseljem hodijo na vaje, resno delajo in vsi uspehi, ki jih dosegamo v zadnjih letih, so nagrada za odpovedova- nje in spodbuda, da ne zaspimo na lovorikah. Honorar za svoje strokovno delo prejema le na{ dirigent, vsi drugi – godbenice in godbeniki – ter vodstvo godbe pa svoje delo opravljamo brez- pla~no. V dolgi zgodovini godbe so bili svetli, pa tudi tem- nej{i trenutki. Vedno pa je pomenila za kraj in `elez- ni~arje sredi{~e kulturnega poustvarjanja, dru`abnosti in veselja. Godba je v resnici previharila {tevilne viharje, pomembna prelomnica v zadnjih petindvaj- setih letih pa je bila ustanovitev ni`je glasbene {ole za potrebe zidanmo{ke godbe kot podru- `nice rade{ke glasbene {ole. Pred praznovanjem 80. obletnice na{e godbe je bila povpre~na starost na{ih godbenikov celih 48 let, s pridobivanjem podmladka pa smo povpre~no starost v dobrih dveh desetletjih zmanj{ali na zgolj 23 let! Ta hip je na{ najsta- rej{i ~lan, ki ima `e 69 let dejav- nega sta`a v godbi, Rudi Glava~, ki je za~el igrati kot petnajstletni fanti~. Na{ najmlaj{i ~lan pa ima 13 let. Sestava na{ega ~lanstva je dokaz, da medgeneracijske raz- like nikakor niso nepremostljive. V zdravem delovnem ozra~ju se da u~inkovito in uspe{no, pa {e prijetno zdru`evati mladostno zagnanost in modrost izku{enj. Prepri~an sem, da je tudi to ena od skrivnosti uspe{nosti na{e godbe. Na{i dirigenti – med njimi bi rad posebej izpostavil Iva Guli}a in Francija Lipov{ka – so s svojo ~love{ko naravnanostjo in temperamentom znali vsak na svoj na~in izvabiti iz godbenikov tisto najlep{e in najbolj{e. Zato smo malce `alostni, da nas v na{ih najbolj{ih ~asih mati `elez- nica bolj poredko povabi k nasto- pom na svojih prireditvah, da nas ne potrebuje ve~ tako in toliko kot pred leti in nam tudi finan~- no rezino bolj na tanko odmerja. Brez pomo~i donatorjev bi godba le te`ko zdr`ala po finan~ni plati. @elezni{ke uniforme, ki smo jih dobili leta 1993, so se na {tevil- nih nastopih `e po{teno obrabile, malo bolje se dr`ijo tiste, narejene po zgodovinski predlogi, v kate- rih smo prvi~ nastopili na celjski proslavi ob 150-letnici. Pe{ajo tudi posamezni instrumenti, zato bi bili zelo veseli bolj redne in vsaj malo bolj zajetne finan~ne pomo~i Slovenskih `eleznic, seve- da pa bi radi tudi ve~krat nastopili za `elezni~arje, partnerje `eleznic in podobno. Druga pomembna in tradi- cionalna zna~ilnost sestave va{e godbe pa je tudi zapi- sanost `eleznici, saj v njej igrajo aktivni in upokojeni `elezni~arji, njihovi sorod- niki in prijatelji. To pa res {e vedno dr`i – tudi ~lani, ki ne delajo na `eleznici, ampak so iz drugih poklicev, so pogosto vnuki, otroci ali pa druga~e v sorodstvu in povezavi s katero od `elezni{kih dru`in. Morda se komu zdi tak{na pri- padnost malce zapra{ena in zastarela, vendar smo mi ponosni nanjo in ustvarja mo~no povezo- valno tkivo v godbi. Konec kon- cev tudi najsodobnej{a dognanja socialne psihologije in skupinske dinamike potrjujejo, da je ~lovek, Jo`e Ho~evar Pihalna godba in `eleznica sta bili in ostali moji veliki ljubezni 17 Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 ki pripada trdni, spo{tovani in uspe{ni skupini, tudi sam ne samo bolj uspe{en in u~inkovit, ampak tudi bolj zdrav, sre~en in zadovoljen. Leto dni ste upokojeni, ali tudi za vas velja tista obrabljena upokojenska »Nimam ~asa«? Za stvari in ljudi, ki so mi pri srcu, si ~as vedno vzamem. Moje poklicno delo je bilo vse `ivljenje natanko odmerjeno s ~asom, ki se ga ni dalo pretentati. Po kon- ~ani celjski gimnaziji sem se zaradi skromnih doma~ih razmer odlo~il za ljubljansko prometno {olo, ker so nam obetali, da bomo lahko dosegli vi{jo izobrazbo. @al se je vse kon~alo z enoletnim te~ajem, po katerem sem za~el pred {tiri- desetimi leti delati kot vlakovni odpravnik v Rimskih toplicah. Potem pa sem od leta 1968 do 1980 delal v Zidanem Mostu kot vlakovni odpravnik, do leta 1993 {e kot pomo~nik {efa postaje, {ef postaje in {ef sekcije, v ~asu tozdov sem bil direktor tozda. Pred dvanajstimi leti sem bil ime- novan za {efa prometne sekcije Ljubljana, ki je takrat obsegala okrog 2.200 zaposlenih iz osmih nekdanjih sekcij. Svojo delovno kariero sem kon~al kot pomo~nik direktorja @elezni{kega invalidske- ga podjetja, kar sem bil zadnjih pet let pred upokojitvijo. Zidani Most je bil v va{ih ~asih ena najbolj zahtev- nih postaj. Danes si najbr` te`ko predstavljamo, v kak{nih razmerah je {lo v tistih ~asih preko te posta- je v eni izmeni tudi do 150 vlakov. V~asih se mi zdi, kot da skoraj ni bilo res: turnus je bil 12/24 vse do leta 1975. ^e sem hotel, da je promet med mojo izmeno nemo- teno potekal, sem doma porabil dobri dve uri za ro~no izpolnjeva- nje predpisanih nalogov in obve- stil. V ~asu mojega slu`bovanja v Zidanem Mostu je tam potekala elektrifikacija, posodobitev sin- galnovarnostnih in telekomuni- kacijskih naprav, vozne poti smo postavljali {e ro~no. Dovolj najbr` pove podatek, da smo prometniki na mesec opravili po tristo delo- vnih ur! ^asi niso bili lahki, a na »[tajnbrik« imam samo lepe spo- mine. Morda se bo komu zdelo preve~ zaneseno, a sem ponosen, da so kar tri nekdanje najvi{je `elezni{ke nagrade, imenovane petnajstoaprilske, bile dodeljene v ta kraj – ena prometni sekciji, druga godbi ob njeni 80-letnici in tretja meni za uspe{no vodenje sekcije in godbe. Se je va{e delo s prihodom v Ljubljano precej spreme- nilo? Kolektiv, ki sem ga vodil, je bil veliko ve~ji, po strokovni plati pa sem ostal v prometni dejavnosti. Poseben izziv je bila organizacija ~i{~enja v okviru @elezni{kega invalidskega podjetja, s ~imer sem se ukvarjal v zadnjih delovnih letih na `eleznici. ^i{~enje vlakov in `elezni{kih objektov, ki je bila prej razpr{ena, smo centralizirali, poenostavili in zmanj{ali stro{ke, tako da menim, da smo tudi to nalogo skupaj s sodelavci dobro opravili. [e vedno `ivite ob `elezni- {ki progi, le da vlake zdaj samo opazujete in niste ve~ odgovorni za njihovo varno in to~no vo`njo. Iz hi{e blizu Sevnice, kjer `ivim zadnjih nekaj let, imam res lep razgled na progo, pa tudi na jaso in gozd, ki je blizu hi{e. Tam se posvetim svoji ljubezni do gobar- jenja in narave, zadnjih nekaj mesecev pa sem tudi uspe{en in zadovoljen ob~asni varuh svoje vnukinje, kar mi je v ~isto poseb- no in izjemno veliko zadovoljstvo. Dolg~as mi ni, s ~asom pa se nekako dogovorim, da prideva na pozitivno ni~lo. Predvsem pa sem zadovoljen, da sem zdrav in se znam veseliti vsakega mirnega in uspe{nega dne posebej in da nikomur ni~esar ne zavidam. To morda ni ~isto v skladu s pov- pre~nim slovenskim zna~ajem, je pa prijetno in udobno, pa {e za zdravje koristno! SŽ so ljudje Na izlet z vlakom Iz Vi{nje Gore ~ez Jan~e v Laze Z dolenjsko in zasavsko `eleznico se lahko podamo na zanimiv izlet, ki je kljub nizkim nadmorskim vi{inam – najvi{je se dvignemo 792 metrov na Jan~ah – ve~ kakor veli~asten. Sprehodimo se po dolini potoka in mimo slapov, razledujemo se z vi{av obrobja Posavskega hribovja, privo{~imo si doma~e okrep~ilo – kaj ve~ si sploh lahko {e `elimo? Na izletu hodimo tudi po cestah, vendar to na njem ~edalje bolj nara{~ajo~e lete~ega izletni{kega duha ne moti. Poleg tega se s pomo~jo tak{nega izleta vrnemo nekoliko nazaj v izletni{ki ~as, ki je {e vedno tu, le spomni se ga malokdo. Po~asi ne le da se dale~ pride, temve~ smo vedno tam. Tukaj in zdaj. Z `.p. Vi{nja Gora krenemo levo, do cestnega prehoda ~ez `elez- ni{ko progo, ~eznjo do podvoza pod avtocesto in skozenj. Nato na razcepu zavijemo desno, smerokaz Kosca. Ko pridemo do potoka, pred njim zavijemo levo in gremo po cesti po dolini do odcepa gozdne ceste levo, na katero usmeri napis slap Kosca. Po cesti ob robu gozda in skozenj do Kosce, nato po poti in kon~no po stezi ob njej. Prehode ~eznjo olaj{ajo mosti~ki, smer potrjujejo smerokazi z napisom Kosca. Pri velikem slapu stopimo na drug breg in gremo strmo navzgor, smerokaz izvir. Pod izvirom levo, smerokaz Vrh, zlo`no navzgor v vas. Ko med hi{ami pridemo na asfaltno cesto, zavijemo desno in gremo mimo kme~kega turizma (odprt je v petek popoldne, sobo- to in nedeljo) po cesti navzgor, na prvem razcepu levo, na drugem desno, v Leskovec. Iz Vi{nje Gore okrog 2 uri hoje. Iz Leskovca nadaljujemo po cesti, mimo odcepa za Obolno in Gozd - Reko naravnost in nato s ceste desno na pot. Zdaj nas spremljajo tudi markacije evropske pe{poti E6, ki nam bodo delale dru`bo do Jan~. Smeri se sicer nekjakrat cepijo, vendar bistvenih orientacij- skih te`av ni. Ko pridemo v Veliko Trebeljevo, si lahko zasladimo dan, preve~ pa vsem izzivom navkljub raje ne, ker potem postane zaspan. Sla{~i~arstvo na desni strani ceste je odprto med tednom dopoldne, v petek in soboto pa do 17.00. Nadaljujemo po cesti proti Litiji do odcepa pri transformatorski posta- ji in navzgor, mimo okrep~evalnice Gaberke do asfaltne ceste. Po njej levo skozi Pre`ganje (s ceste se lahko dvignemo na vzpetino s cerkvijo sv. Marjete in gremo naprej po grebenu in na cesto) proti Volavljam. Ko pridemo mimo kmetije Rojc, gremo lahko po cesti ali na razcepu pri znamenju desno gor po makadamski cesti, nato na razcepu levo in pridemo spet na asfaltno cesto. Po njej nekaj kora- kov in desno gor, ~ez travnik do o`je ceste in navzgor do odcepa gozdne ceste. Na njem zavijemo desno in pridemo do ceste, ki dr`i proti Jan~am. Sledimo ji do kri`i{~a pri transformatorski posta- ji, kjer gremo naravnost in nato zavijemo levo na pot ~ez travnik in se skozi gozd vzpnemo na Jan~e. Ko pridemo do ceste, zavijemo levo, po nekaj korakih desno in do planinskega doma. Odprt je vsak dan, razen v torek. Iz Leskovca 3 do 3 ure 30 minut hoje. Od planinskega doma se vrnemo na cesto in gremo mimo cerkve, na razcepu levo in ves ~as po cesti navzdol (desno se najprej odcepi pot, nato pa cesta proti Jevnici). Ko po pribli`no uri hoje, `e precej blizu nad dolino Save, pridemo do kmetije, gremo s ceste naravnost mimo hi{e in levo na gozdno vlako, po kateri v spodnjem delu kar strmo sestopimo v Laze. Pri prvi hi{i v dolini zavijemo levo, gremo po cesti do ceste ob progi in zavi- jemo desno na `. p. Laze. Z Jan~ 1 ura 30 minut hoje. Skupaj 6 ur 30 minut do 7 ur hoje. Izletni{ka karta Ljubljana in okolica (1 : 50.000). Za izlet iz smeri Ljubljana sta primerna vlaka, ki z ljubljanske `elezni{ke postaje odpeljeta ob 7.10 ali 9.28. Na `.p. Laze po- ~akamo na enega od vlakov, ki v smer Ljubljana odpeljejo ob 16.46, 17.46 ali 19.46, v smer Dobova pa ob 17.05 (ne vozi ob sobotah) ali 19.05.Slapovi Kosce Vi{nja Gora Reportaža Dario Cortese 18 19 Gostujo~e pero dr. Janez Novak Revija Slovenskih `eleznic maj 2005 Gostoljubni Brici so se izkazali s sprejemom na gradu Dobrova Reportaža M rko Tanc r ij l i l i april 2 05 Muzejec `e vozi med Jese- nicami in Mostom na So~i O Sloveniji radi re~emo, da je svet v malem, saj na majhni povr{ini zdru`uje neverjetno raznolike pokrajinske podobe. Te so po dolgem in po~ez prepredene z `elezni{kimi progami, ki ljubite- ljem vlakov ponujajo nepozabna turisti~na potovanja. [e posebej enkratno do`ivetje pa je vo`nja po Bohinjski progi z muzejskim vlakom. Proga se vije skozi {tevil- ne soteske in grape ter predore, med katerimi je najdalj{i dolg kar 6.327 metrov. V petek, 6. maja, je turisti~na agencija ABC Europcar, ki tr`i vo`nje muzejca, pripravila promocijsko vo`njo muzejskega vlaka z Jesenic do Mosta na So~i in seveda v obratni smeri. Vo`nje se je udele`ilo ve~ kakor 150 poslovnih partnerjev ABC Europcara ter Slovenskih ̀ eleznic. Z Jesenic jih je muzejska lokomotiva 33-037 zapeljala do Mosta na So~i. Od tam so se z avtobusi odpeljali na obisk Gori{kih Brd. Tam so si ogledali vinsko klet in se okrep~ali s kosilom, za~injenim s prijetnim dru`abnim sre~anjem. Tudi pov- ratna vo`nja je minila ob brezhibni postre`bi in v veselem vzdu{ju. Leto{nje vo`nje muzejskega vlaka bodo potekale med Jesenicami in Mostom na So~i ter nazaj. Muzejec se bo na Bohinjsko progo napotil 18. junija, 9. julija, 23. julija in 31. julija, 6. avgusta in 20. avgusta, 3. septembra ter zadnji~ letos 19. septembra. Z Jesenic vlak odpelje ob 8.50 in v Most na So~i prispe ob 10.30. Od tam nazaj proti Jesenicam odpuha ob 17.30, na izhodi{~e pa prispe ob 19.32. Program obsega ogled Kobarida ter muzeja, posve~enega So{ki fronti, ali pa ogled italijanske kostnice ter Napoleonovega mostu nad koriti reke So~e. Po ogledih sledi kosilo v restavraciji Topli val. Po kosilu za prijetno ohladitev poskrbi plovba z ladjico Lucija po akumulacijskem jezeru, ki mu sledi vo`nja nazaj v Most na So~i in povratna vo`nja z jekleno lepotico do Jesenic. Tudi za najmlaj{e je poskrbljeno, saj za otroke na vrtu hotela Hvala poteka animacijski program. Ve~ informacij o vo`njah je na ogled na spletni strani http: //abc.ponudba.com/bohinj.html. Na postaji Bled Jezero je »Franc Jo`ef« slovesno oznanil odprtje Bohinjske proge. V Vinski kleti Gori{ka Brda so poskrbeli za okusno kosilo in prijetno dru`enje. Vo`nja je potekala v taktu glasbe. Junij 2005 KAREL ŽGAJNAR STRAN. DEL TRUPA LASTNOST OLIKANEGA ČLOVEKA ŠALA, SMEŠNICA ŽLAHTEN PLIN (ZNAK Xe) STAROGR. MESTNA TRDNJAVA RAJKO PIRNAT VARJENI ŠIV EPIGČAN. SVETA PTICA FILMSKA ZVEZDA KIDMAN NASLOV NEKD. KOZAŠKIH POVELJNIKOV SLABŠA UŽITNA GOBA, KRAVJAČA ŽENSKA OBLIKA IMENA ERVIN VISOK KAMNIT SPOMENIK PRIPADNIK BIBLIJ. LJUDSTVA NAVIJA^, KIBIC EVROPSKA RIBA PRISTAŠ RASIZMA NOVA PROGA ZDRAVILO GERMAN, BOGINJE ČASA IN USODE SLADKO VODNA RIBA Z BRKI Risba KIH ALEK- SANDER POSTAVITEV JEZU PREDSTOJ. SAMOSTANA GL. MESTO TURČIJE ZAJEDALEC V OŽILJU ČLOVEKA IN ŽIVALI OTOČJE V ALEUTIH (TAR NAZAJ) LANTAN TEŽAK KAMION, VLAČILEC CIRKONIJ SL.KRAŠKA PLANOTA VRSTA TKANINE ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA AFR.REKA PESNIK AŠKERC ČRTALO, RAVNILO PREDMETI ZA OKRAS TELESA MANJŠI TRAM JAVSKANJE POMOČNIK PRI ZNAN- STVENEM DELU IZBRANA DRUŽBA VIŠINSKO- ŠIRINSKA OVIRA PRI PARKURJU POD POJAV NA VODI DVOJICA ŽENA PO MOŽEVI SMRTI STENA PODZEM. HODNIK REZEK GLAS PEVEC LESKOVAR ČENČA, TRAČ IRENA POLANEC ZVER IZ DRUŽ.PSOV IGRALEC MINEO MELODIČNI OKRASEK, DRSK REKA V ALBANIJI ARABSKO NASLADILO TISKANJE SADJE, KUHANO V SLADKORJU TELUR TOMO ČESEN LILI NOVY VRSTA FR. IGRE NA KARTE DEL LJUBLJANE KOLESAR BONČA PREOSTALI DEL Slikovna kri`anka Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): ss, {j, stiska, kaliopa, magnet, omikron, ernest, cezanne, riad, loj, raa, lateran, trs, ksi, delnica, ep, it, estakada, razkorak, rolba, stallone, orjak, tip, ems, elda, sraga, por, žut, atej, u~inek, rj, likalnik, erbij, skaru~na, diana. Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani