Loto IX, M. 290 Ljubljana, sreda 12. decembra 1928 Cena 2 Din •o Hrtr«), mm inoctm iMn ij —, ca LHr ««r— O^as po tarifu. UredniStvo i liuMlana, Hnatiova ulica Jtrr. j/L TiiMv ftt. «07» m «804, ponoči tudi ftt. lahaplsl «a «• vraia;«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ____ ftL 54. — Teletor ftt. MMki Lfubl)ana, Prcfta« *C 4. — Telefon ftt. s«9* Podnitaid: Maribor, Aleksa rašanje. ali se bodo radikali zadovoljili s sklepom demokratov in al' bodo pristali na revizijo odnošajev. Razen tega se je treba vprašati. kai naj bi ta reviziia obsegala? Jasno ie. da sklep demokratskega glavnega odbora nf zatvoril krize, ker predvideva nova pogajanja, ki se morejo končati sicer s sporazumom, more?o pa orav tako prinesti nova nesog1as;a. Položai vlade ie zaradi tega še ve^no težak, če ne še te>ž'i. Vprašanie. koliko so rad'ka!i prip^avlieni nonnstiti demokratom. ki vsekakor zahtevajo nekaj več. kakor so imeli dosle? ako znh*e-va;o »rev;7;V> odnošaiev«. Pogrešno na bi bilo misl'ti. da ie t°ž;šče sitnaoi:e nj-pno^no od demokratov na rad;k?Je in klerikalce, ker so tn še vedno demo. krati, ki zastonaio mnen'e da ie treba v interesu države in zaradi ustvaritve mnžnosH. da pr^e d"> sporazuma med Beogradom in 7*grehom. razb'ti ~e-tvorno koalicijo. Ti demokrat' z Li. Davidovičem so ostali v manišmi, vprašanje pa je, aH so se sprijaznili z uso- do. Govori se, da ti demokrati še nadalje delajo za uresničenje svojega na-zirania in da čakajo samo na ugodnejši trenutek. »Politika« smatra, da bo sedanje stanje trajalo, dokler ne bo sprejet proračun, t. j. najkasneje do srede februarja, nakar bi se postavilo vprašani nove vlade in novih volitev. »Politika« beleži tudi mnenje radikalov o akciji Li. Davidoviča, o katerem pravijo: Lj. Davidovič se je pokazal slab, kakršen je tudi bil. Videlo se je še enkrat, da je dr. Marinkovič jačji. Davidovič je v svoji stranki in od svoje stranke dobil udarec poleg toliko drugih. ki iih je prejel že prej. V ostalem Da je Davidovič v vsakem slučaju imel izgubiti ali oblast.-ako bi ostal dosleden na stal:Š5u. ki ga je zavzel, ali pa ugled v stranki. Davidovič je rajši sprejel drugo in je dovolil, da izgubi v demokratski stranki še ono malo avtoritete, ki .io je !mel. V stari borbi med njim in dr. Marinkovičem je odnesel dr. Marinkovič še eno zmago. Po trditvi »Politike« mislijo radikalski ministri tako, kakor večina radikalskega kluba, da se bo v sporu z demokrati končalo vse na ta način, da bodo da-mokrati dobili nekoliko mest sreskih poglavarjev. _ Aretacna komunista /Tt L vejica Zagreb. 11. decembri, n. Detektivi 90 danes nn Zrinjevcu aretirali znanega komunista Cvejiča. ki se je mudil v Avstriji in v Rusiii, odkoder se je pred nekaj dnevi brez potnega lista ponoti vrnil v Zagreb. Policija noče o tej aretaciji dati nikakršnih pojasnil- ~ ' Stalno naraščajoča napetost med Bolivijo in Paraguayem Vojna med sprtima državama je neizbežna« — Mobilizacija bolivijske armade. — Ozadje spora Washlngton, 11. decembra d. S konfliktom med Bolivijo in Paraguayem, ki zavzema vse večje dimenzije, se je pečala na današnji seji panameriška konferenca, ki je sklenila s pristankom delegacij obeh sprtih dT-žav ustanovitev komiteja, ki naj posreduje za mirno rešitev konflikta. Med tem pa vlada v obeh državah dofkaj bojevito razpoloženje. Bolivijskl senat ln poslanska zbornica sta sklenila podpirati vlado v vseh njenih ukrepih. Udruženje vi-sokošolcev je prosilo vlado za dovoljenje, da formira svoj polk in odrine kot predstra-ža na mejo. Poročajo tudi. da bo iutri sklican bolivijskl nacijonalni kongres, k] na] sklepa o vojni napovedi Paraguayu. Po poročilu iz Montevidea je prišlo med obema državama do ponovnih sovražnosti in je bilo ubitih v spopadu pri Vanuardi 180 vojakov. Iz glavnega mesta Bolivije. La Paza poročajo, da je bila odrejena splošna mobilizacija 250.000 tisoč mož. Mi-rovno stanje bolivijske armade šteje 7100, Paraguaja pa 1900 mož. Po izjavah paraguayskega poslanika v Wash!ngtomi ]e voina med Paraguavem in Bollviio neizogibna. V La Pazu je demonstriralo nad 40.000 ljudi za takojšnjo vojno napoved. Bolivija je tudi odklonila posredovalni predlog južnoameriških držav Peru, Mehike in Chile. Ozadje konflikta tvori obmejni spor, ki sega nazaj do leta 1810. Opetovano se je že poskušalo mirnim potom določiti mejo. toda prizadevanja so se vedno ponesrečila. Bolivija* si je česfco prizadevala dobiti dohod do Tihega oceana preko chilskega ozemlja in vselej so zato prenehali spori s Paraguavem za ozemlje Granchaco. Ker pa tega dohoda preko chilskega ozemlja Tacna-Ari-ca ni dosegla, se je znova vrnila na stari spor. Iz Granchaca hoče Bolivija po reki Piloovayo preko paraguayskega ozemlja doseči izhod na morje. To vprašanje je postalo zanjo tem bolj pereče, ker je lansko leto zaradi izreka razsodišča za vedno izgubila nado, da ji pripade ozemlje Taona-Arica in ž njim dohod k morju. V PaTaguavu, ki ima daleko manjšo armado. niso tako bojeviti in vlada v Asunci-onu baje doslej ni pod vzela nikakih priprav za vojno. Odmev v Društvu narodov Ženeva, 11. decembra (be) Vest o bolivij. sko-paraguayskem konfliktu ie vzbudila v krogih Društva narodov največjo pozornost Društvo narodov bo natančno proučilo vso zadevo in ako bo potrebno, bo posredoval francoski zunanji minister Briand. Zaenkrat se odpošlje na obe državi pomirjevalna brzojavka. Švicarski poslanik je svetoval bolivijskl vladi, naj predloži ves materija! o sporu Društvu narodov. Na popoldanski tajni seji Je bila končana razprava o konfliktu med Bolivijo in Paraguavem in sklenjeno, da se odpošlje obema državama brzojavke, v katerih se priporoča zmernost in mirna ureditev spora. Nemiri tudi v Kolumbiji Newrork, 11. decembra, d. Na kolumbijskih plantažah banan traja že več tednov stavka plantažnih delavcev, ki ;e v toku razvoja dobila mestoma značaj upora. Zlasti v okolici Sante Marte je prišlo do velikih izgredov stavkajočih, ki 90 zavzeli tak obseg, da je moralo posredovati vojaštvo. Kolumbijska vlada se je prvotno obrnila za pomo<5 na vlado Zedinjenih držav, naknadno pa je sporočila, da obvlada položaj in da zaradi tega ni treba pošiljati vojaške pomoči. Glasom zadnjih vesti pa je ponovno prišlo do velikih nemirov, tako da je smatrati pol>žaj v Kolumbiji za zelo resen V Santi Marti je bilo pri pouličnih bojih med redno vojsko in stavkajočimi ubitih 8 delavcev. Skrajno resno stanje kralja Jurija Padi razširjenja infekcije se zdravniki boje katastrofe. — Kraljeva rodbina in regentski svet sta zbrana v kraljevski palači London, 11. decembra d. Zdravstveno stanje kralja Jurija se je zadnlih 24 ur tako poslabšalo, da pričakujejo zdravniki vsak h?p katastrofo. Tekom zadnjih dveh dni je temperatura znova narasla, a kar povzroča komplikacije, je širjenje infekcije. Infekcija je bila nekaj dni lokalizTana samo na pljuča, včeraj pa se je začela rapidno širiti tudi na ostale organe, zlasti na srce, ki je radi tega zelo opešalo. Zdravniki so stalno zbrani ob boln'šk; postelji. Bul-ietini, ki jih v pomirjenje javnosti izda-jejo vsaki dve url, so sicer zelo previdno sestavljeni, vendar Pa se v:di iz stilizacije, da je bolnikovo stanje skrajno resno. Naglašanje širjenja infekcije in oslabelosti srca smatrajo v javnosti splošno za dokaz, da se bliža katastrofa Člani kraljeve rodbine so bili že tekom noči pozvani v bližino bolnika in so bili danes stalno zbrani v buckin-ghamski palači. Regentski svet je bil ves dan v permanenci, da bi izdal potrebne ukrepe za slučaj kraljeve smrti. Chanterburyjski nadškof je dvakrat po-set 1 bolnika. Tudi člani vlade so v stalni zvezi z buckinghamsko palačo. Zunanji minister Chamberlain. ki je od-notoval v Lugano na zasedanje Društva narodov, si da soroti poročati o kraljevem stanju. Bržkone bo že no- Konec parlamentarizma v Italiii Rim, 11. dec. (be.) Italijanski kralj je podpisal zakon glede organizacije velikega fašističnega sveta. Upor v Arabiji London, 11. dec. s. V Hedžasu je izbruh« nih upor proti kralju Ibn Saudu. Ibn Saud je osredotočil vsa plemena, ki so mu osta* la zvesta, v bližini Taifa, da bi zatrl upor, ki sta se mu je med drugim pridružili tudi dvoje najmočnejših arabskih plemen. Upor se širi po vsej Arabiji. Dosedaj se je uprlo že skoro vse prebivalstvo proti Vahabitom. Tudi iz Transjordanije javljajo o nemirih. Brezposelnost v Avstriji narašča skokoma Dunaj, 11. decembra d. Meseca novembra Je v Avstriji dobivalo podporo 155.235 brezposelnih delavcev. V drugi polovici meseca novembra je Število breziposelnih poskočilo za približno 18.100 oseb. Potniki s parnika »Celtic« še niso rešeni Dnblln, 11. decembra (lo.) Glede usode ponesrečenega parniika »Celtica« so tukaiSnji krogi zelo v skrbeh. SploSno se povdarja. da ie parnik zelo poškodovan. Posadka 420 mož. je še vedno na parnrku. Vsi posikusi rešiti parnik iz nevarnosti, so se ponesrečili. V parnik je vdrla voda, ki I« mestoma dosegla veliko višino. coj zapustil Lugano in se vrnil v Lon«. don. Princ Waleški, ki je sinoči dospel v Brindisi, je takoj nadaljeval potovanje s posebnim vlakom, ki mu ga je dala na razpolago italijanska vlada. V Lu-ganu se je ustavil le za par minut, da je prejel od zunanjega ministra Cham-berlaina najnovejše vesti o kraljevem stanju. Do Calaisa se ne bo nikier več ustavil, tam pa ga že čaka angleški ru-šilec, ki ga bo prepeljal preko Rokav-skega preliva, tako da bo jutri dopoldne ob 9. prispel v London. V buckin-ghamski palači ga pričakujejo z največjo nervoznostio, ker se boje, da svojega očeta ne bo našel več med živimi. Popoldanski bulletin o kraljevem stanju naglaša, da je temperatura nespremenjeno visoka, dočim je splošno stanju resno. Bulletin vsebuje dosta-vek, da je kralj par ur spal, vendar pa se splošno sodi, da je to spanje istovetno z agonijo. London, 11. decembra g. Posebno vznemirjenje ie vzbudilo v današnjem bulletinu o kraljevem zdravstvenem stanju poročno, da ie temperatura še vedno zelo visoka. Zdravnike avtoritete dvomilo, da bi kralj nreživel prihodnje tri dni Boie se predvsem, da bo postalo ©slabljenje srca usodepolno. Tožba Hermana Wendla Berlin, 11. decembra, d. V soboto se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razorava v tožbi znanega nemškega publicista Herman-na Wendla proti odgovornemu ured.iiku znanie nujnosti In možnosti obojestranskih koristi Seveda ni mogoče prikrivati. da ie to sodelovanje vsled pomanj-kania oficiielnih odnošajev zelo otežkočeno Glede odw>šaiev do Ttaliie ie pripomnil, da ne daieio povoda za bistvena nasprot-stva Po 12-ietnem obstoiu sovietske tinlje še n'so popolnoma vzpostavljen' no-ma'n' odnošaii s številnimi evropskimi državami Upa pa. da prizadevanje za nadaljnjo ureditev odnošajev tf brezimno. Ustvarjene so samo umetne ovire Ena izmed teh ovir je neprestano nonavlianie pravllice o naših težavah in dozdevmh katastrofah Intrige naših nasprotnikov nas ne b^do spravPe s pota. po katerem smo hodili 12 let, odkar obsfoiamo Sovjetska iiniin zasleduje mirovno nolitiko ne zaradi slabosti ali sentimentalnega oae;fizma. temveč po naravi, ki je last sovjetske sile. Zakaj je bil premeščen general Uzan-Mirkovič Zagreb, 11. decembra č. Nocojšnje »Novosti« objavljajo pod značko N. naslednjo značilno vest: Divizijski komandant v Zagrebu general Dragoljub Uzun-Mirkovič se je čutil zaradi svojega premeščenja v Skoplje užaljenega ter je zahteval, naj se ga upokoji. Kakor se čuje. bo njegovi zahtevi ugodeno. Iz poučenih krogov se čuje. da je bil incident pred stolnico dne 1. decembra samo povod, da bi se general Uzun-Mirkovič odstranil iz Zagreba, kjer je služil pet let in kjer je spoznal te kraje in Hrvate ter je s svojega visokega vojaškega položaja priporočal, naj se izpremeni politična smer Beograda do Hrvatov Prijatelji generala Uzun-Mirkoviča mu bodo ob njegovem odhodu iz Zagreba priredili presrčno slovo. Posebno žalujejo za njim oficirji Hrvati, ker si je s svojim pravičnim, bratskim postopanjem pridobil velike simpatije. Režimski bes radi konference SDS v Požarevcu Beograd, 11. decembra r. Konferenca SDS v Požarevcu je še vedno predmet živahne pozornosti političnih krogov Govori posl. Vilderja in Popoviča pred srbijan-skirm poslušalci so izzvali največji vtis s svojo iskrenostjo in tehtnostjo svoj'h argumentov. Režimsko časopisje je izven sebe, da si je upala prečanska opozicija v Srbijo in da ie imela tam tako očividen uspeh. Zopet se ie pokazalo, da »resnica oči kolje«. »Pravda« objavlja danes uvodnik pod geslom: »Vilder, da te Bog ubije, ... kaj iščeš po deželi Srbiji?«, v katerem besno napada posl. Vilderja, češ, s kakšno pravico prihaja zavajati narod v Srbiji. Na prostaški način psuje vladni list posl. Vilderja, češ, da je razdiralec edinstva. Pri tem je »Pravdi« ušlo dragoceno priznanje, braneč vlado, pravi namreč, da je današnji režim samo »logična posledica prejšnjega režima, kateremu je le poslednja etapa in zadnji čin« . . . Degradirani rezervni oficirji Zagreb, 11. decembra. 6. Beograjski (Vojni lisb od 23. pr. m. je objavil naredbo ministra vojske in mornarice na podlagi člena 143., točke 4. zakona o ustroju vojske, s katerim se več rezervnim oficirjem odvzema njihov čin. Zanimivo je, da tvorijo največji del degradiranih oficir^v Hrvati, izmed katerih so se nekateri odlikovali tudi kot borni na solunski fronti ter zavzemajo sedaj v javnem življenju ugledna mesta. Za vzroke postopanja ministra vojske se ne ve, domneva pa se, da so degradirani taki oficirji, ki so se po 20. juniju preveč eksponirali v političnem življenju. Misterijozne aretacije v Zagrebu Zagreb. 11. decembra, n. Danes je bil predan v zapore sodnega stola bivši avstrijski častnik Biljan. Policija noče o tem dati nikakršnih podatkov, toda splošno se trdi, da je osumljen, da je delal proti varnosti države. Razširili 90 9e glasovi, da je bilo aretiranih še več ljudi, baje nekdanjih avstrijskih častnikov, češ da so pripravljali revolucijo. Danes se pričnejo v Zagrebu zopet predavanja Zagreb, U. decembra n. Danes le bilo na ranl-verzi popolnoma mimo.' Predavanja se še niso vršila. Jutri zjutraj se stavka zaključi ter s« začno redna predavanja. Štrajk na gimnaziji v Senti Subotlca, 11. decembra n. Študentje VII. rae-reda gimnazije v Senti so stopili v starko proti profesorju matematike Markovidn, ker !e vrgel 60 dijakov iz svojega predmeta. Dijaki so izročili direktorju resolucijo, ki pa lo Je direktor odhod k se postavil na stran profesorja, POZOR! • POZORJ Jutri pričetek velikega zgodovinskega romana: Michel Zevaco V krempljih inkvizicije Višek zanimivosti in napetosti! železničarji v borbi za svoj kruh in za varnost prometa Na progah ljubljanske direkcije odrejena nova redukcija dela. Železniški delavci izročeni največji bedi, proge največji nevarnosti. — Posredovanje predstavnikov UJNŽB v Beogradu. — V klerikalnem klubu jih še poznati nočejo! Kriza koalicije na ljubljanskem magistratu? 2e delj časa se je šepetalo, da skušajo klerikalci na kakem zanje primernem povodu razbiti ljubljanski občinski svet in da samo čakajo ugodne politične situacije. Nam avtentično o tem ni nič znano, beležiti pa moramo, kar se v tem oziru pomembnega dogaja Pred kratkim se je čulo. da je postal načelnik kluba SLS g. Krek, včerajšnji »Slovenec« pa »sporoča javnosti, da klubu SLS nii pogodu način financiranja razširjenja električne železnice v Ljubljani. Izjava kluba SLS trdi, da nima še vseh podatkov, da pa se ji zdi. da transakcija z znanim Mencingerjevim obligacijskim posojilom nI koristna za občino. Trdi dalje, da klub SLS za transakcijo ni dal potrebnega odobrenja. Klub predlaga paritetno komisijo, ki naj vso stvar pregleda, obenem pa dostavlja, da se SLS ne bo udeleževala plenarnih sej občinskega sveta in upravnega odbora cestne železnice, dokler ta komisija ne poda poročila. Napram temu se nam avtentično zatrjuje, da je klub SLS župana službeno obvestil, da transakcijo s posojilom odobrava. Vsi sklepi v finančnem odseku, kakor v uprav, nem svetu cestne železnice so bili storjeni soglasno od SDS ln SLS. Sploh cela stvar ni imela nobenega političnega ali strankarskega zaledja. Vprašanje odkupa električne železnice je žalibog že prejudiciral komisar g. Mencinger. Razširjenje cestne železnice pa se je v ljubljanski javnosti ves čas obravnavalo brez vsake politične primesi Tako tudi način financiranja, za katero so določene 6% obligacije iz znane, povsem pro-pale Mencingerjeve stanovanjske akcije Za dejanja gosp Mencingerja pač odgovarja tedanja vlada in znani sosvet, v koiem SDS sploh ni bila udeležena. Z ozirom na nepolitičnost cele zadeve ne more imeti SDS nobenega pomisleka, da bi se ne stvorfta predlagana paritetna komisija Vse in vsakogar delo naj se pregleda, kajti SDS Ima edino en Interes In ta le, da na?e mesto napreduje. Tu pa je treba biti s sc V. bo previden in se nam zdi konkluzija kluba SLS vsaj za enkrat prenagljena. Kar pa imaio ti gospodje med seboj, to na občo sodbo vplivati ne sme. Nerazumljiv se nam zdi sklep, da mora vse delo občinskega sveta počivati, dokler predlagana komisija ne poroča Ni razloga, zakaj bi moralo delo v občini zastati. Ravno ta stran sklepa kluba SLS vzbuja sum. da se za celo stvarjo skrivajo drugi nameni. Ako je župan dr. Puc odgodil plenarno sejo, je to storil sigurno, da pokaže vso lojalnost napram drugi strani. Toda SLS mora kmalu jasno povedati, ali ji je še za delo v občini. Naše stališče je to, da za nobeno stvarno kritiko skupnega dela ne sme biti najmanjše ovire. Ako je kak sklep tak, da bi bil drugačen sklep boljši, bo vsak dober meščan rad videl, da se revidira, če je to pravno in z ozirom na ugled Ljubljane mogoče. Če pa SLS hoče razbiti koalicijo kakor mnogi sumijo naj bo raje odkrita in to pove in naj ne išče vzrokov v lastnih svojih dejan'iti. SDS vrši koalicijske obveze v največjem interesu našega tako težko zadetega mesta lojalno in pc-žrtvovalno. Če misli SLS, da ji koalicija ni več po godu, naj bo iskrena in to pove brez ovinkov. Pritožba zagrebške oblastne skupščine proti imenovanju polk. Maksimoviča Zagreb, 11 decembra r. Včeraj je po seji oblastne skupščine prišel v poslopje pred-sedništva banski svetnik Uzorinac ter prinesel dekret polkovnika Maksimoviča, v katerem se na podlagi'5«. 53. zakona o oblastnih in sreskih samoupravah v kraljevem imenu, zaključuje tretje redno zasedanje zagrebške oblastne skupščine. Uzorinac je bržkone hotel ta dekret prečitati v oblastni skupščini, ker ni vedel, da je predsednik Petrovič med tem že zaključil sejo. Ko je videl, da dekreta ne bo mogel prečitati po predpisanem načinu se je vrnil nazaj v žu-paniyj z dekretom. Snoči ob 8. pa je polkovnik Maksimovič ta dekret dostavil predsedstvu oblastne skupščine. Z ozirom na to, se je danes dopoldne vršila v predsedstvu oblastne skupščine konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se vloži pri Državnem svetu pritožba proti dekretu, ker je izdan od neopravičene osebe kar znači v stvari pritožbo proti imenovanju polkovnika Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana. Predsedstvo oblastne skupščine stoji na stališču, da Maksimovič ni zakonit predstavnik državne oblasti in da bi ne smel podpisati dekreta on, temveč v najboljšem slučaju najstarejši pravni referent velikega županstva. Predsedstvo ne smatra zasedanje oblastne skupščine za zaključeno, ker je pred izročitvijo dekreta predsednik Petrovič zaključil sejo pri čemer si je pridrža? pravico, da na podlagi čl. 47 poslovnika, ki ima zakonsko veljavnost. skliče prihodnjo sejo. kadar smatra to za potrebno. Pritožba na Državni svet je bila že danes odposlana, med tem pa redno poslujejo posamezni odseki oblastne skupščine. 1 Deputacija slovenskih železniških uslužbencev in delavcev se je podala prošli teden v Beograd, da na mero-dajnih mestih posreduje in intervenira glede kreditov za delavske mezde v ljubljanski direkciji. Znano je. da primanjkuje v ljubljanski direkciji kreditov na delavskih mezdah in draginjskih do-kladah nastavljencev še približno 10 milijonov dinarjev za normalne potrebe in vzdrževanje do konca budž^tske. ga leta 1928.-29. Deputacija je pod vodstvom predsednika oblastnega odbora UJNŽB g. Juha posetila dne 5. decembra «Jugoslovanski klub» (k'ub SLS) v Narodni skupščini, kjer pa je v Beogradu bivajoči In v klubu navzoči slovenski narodni poslanec g. Smodej ni hotel sprejeti. Omenjeni gospod le deputacijo nepolitičnega Udruženja kratkomalo zavrnil in jo ni niti zaslišal. Deputacija. kateri so se pridružili tudi delegati iz Bosne in Banata, je krenila nato v notranje ministrstvo ter zaprosila za avdijenco pri g. ministrskemu predsedniku dr. Korošcu. Ob 11. uri 30 min dopoldne istega dne je ministrski predsednik sprejel deputacijo železničarjev, ki mu je obrazložila obupno stanje, v katerem se nahajajo železničarji, osobito v Sloveniji, ter mu je izročila spomenico sledeče vsebine: V imenu slovenskih železničarjev, organiziranih v «Udruženju», si dovoljujemo obrniti se na Vas. gospod ministrski predsedmk. s prošnjo da posredujete pri železniškemu in finančnemu ministru, da se nakažejo ljubljanski direkciji za tekoče budžetsko leto potrebni krediti za delavske mezde, koiih printanlkiiie pri majskem odeleniu 4.700.000 Din gradievlnskem odeleniu 2.000.000 Din saobračainem odejeniu 3.000.000 Din skunno za vso 'jubliansko direkc;.io približno 10 milijonov in katere '"e Generalna direkciia, oziroma M;nistrstvo saobračaja. nremalo dotirala kljub temu. da »e oblastna direkcija iste zahtevala in ponovno urgirala. V Sloveniji so se vršile z?dnia leta usodepolne redukcije železničarskega Cankarjeva proslava v Zagrebu Zagreb, 11. decembra, č. Nocoj se je vršila v razprodanem Narodnem gledališču svečana predstava Cankarjeve farze »Pohujšanje v dolini Šent Flor-janski*. Proslavo ob desetletnici smrti Ivana Cankarja je organiziralo Slovensko društvo v Zagrebu, igro je re-žiral Hinko Nučič, dočim so glavne vloge igrali v slovenščini v Zagrebu živeči slovenski gledališki umetniki. Ve-stibul Narodnega gledališča je bil okrašen s palmami in cvetjem. Predstavi ie prisostvovala elita zagrebške družbe, kčkor tudi tukajšnja slovenska kolonija. Pred predstavo je pesnik Oton Zupančič govoril o pokojnem Cankarju in nanizal pred odlično publiko zaokroženo sliko Cankarjevega duševnega profila in njegovega pomena za slovensko kulturo. Župančičevo uvodno besedo so prisotni sprejeli s topimi aplavzi in ovacijami za predavatelja. Slavnostni predstavi so med drugimi prisostvovali podpredsednik Stola sedmorice dr. Okretič, univ. prof. dr. Boris Zarnik, bivši prosvetni šef dr. Skaberne. bivši zdravstveni šef dr. Ka-tičič, narodna poslanca Svetozar Pribičevič in Srdjan Budisavljevič itd. Predstava je bila na višku in je zlasti ugaja'a kreacja Hijacinte, ki jo je podala ga. Vika Podgorska. Velika zasluga za nocojšnjo prvovrstno umetniško prireditev gre tudi režiserju Nu-čiču, ki je igral glavno moško vlogo. »Lepa Vida« v ljubljanski drami Po šestnajstih letih )e šla sinoči čez oder ljubljanske drame ponovno Cankarjeva »Lepa Vida«. Slavnostna predstava ob deseti obletniici njegove smrti, prvovrsten umetniški dogodek in najlepši dokaz naše pijetete do največjega in najglobljega slovenskega genija. Pred predstavo je spregovoril g. prof. Sovrfe nekoliko toplih besed v njegov spomin in v pripravo na delo, ki se je utelesilo nato pred zbrano množico pokojnikovih častilcev. Gledališče Je bilo zasedeno do zadnjega kotička. O izvajanju samiem priobčimo obširnejše poročilo te dni. Akademija delavskega pevskega društva »Cankar« Sinočnja akademiji a, ki jo le priredilo »glino delavsko pevsko društvo »Cankar« v filharmo-ničrri dvorani, je uspela Jako dobro. Dvema občutenima recitacijskima točkama so sledili pevski nastopi solista A. Zupana s spremllevanjem pianista M Ltpovška in pa zborovske točke moškega zbora pod vodstvom pevovod.ie K. Per-ka. Vse točke so bile ja>ko vestno in precizno naštudirane in vsi sodelujoči so želi nedeljeno odobravanje mnogoštevilne in navdušene publike. Spored je obsegal v koncertnem delu solosipeve skladateljev Schuberta in Grečaninova. ter zbore Stahuljaka. Dobroniča, Gotovca rn Prelovca. Društvo »Cankar« je s to prireditvijo dostojno proslavita 10-letnico smrti genija, kojega ime si je izbralo za svoje ter mu gre za ta tudi umetniško uspeli pjietetni čin vsa čast. Kraij na lovu Beograd. 11 decembra, p. Iz vladnih krogov se doznava. da ima krali tekom noči odpotovati v družbi V. Vukiče^iča in ministra Cvetkoviča na lov v Belje, delavstva in znižanje (mezd) urnin na minimum. Sedaj pa preti posebno v ljubljanski direkciji ponovna redukcija delavcev, znižanje delavnega časa, kar ima lahko za posledico ustavitev pro. meta, če se ne nakažejo nujno zgoraj navedeni krediti. Prosimo Vas, gospod min. predsednik, da preprečite grozečo kata>tro;"o na slovenskih železnicah in da obvarujete že itak sestradano slovensko železniško delavstvo pred obupom in popolno propastjo.« Spomenico sta podpisala predsednik g. Juh in tajnik g. Bricelj. Ministrski predsednik dr. Korošec je na kratko odgovoril, da so mu razmere znane in da se bo zavzel za železn.čarje in za nakazilo kreditov. Vodstvo slovenskih železničarjev, organiziranih v Udruženju jugos oven-skih železničarjev in brodarjev. je storilo svojo dolžnost. Sedaj je na najvišjih državnih funkcijonarjih. ki so informirani o groznem gmotnem stanju železničarjev in o slabih razmerah, ki vladajo na železnicah, da storijo tudi oni svojo dolžnost ter poskrbijo za zadostne kredite in s tem obvarujejo železniško osobje iri proge popolne propasti. Pripominjamo, da se je v ljubljanski direkciji pod pretvezo pomanjkanja kreditov izdal nalog na vse sekcije, da se skrajša z 24. decembrom t. L delovni čas za vse delavce, ki so zaposleni pri vzdrževanju proge, na 4 dni v tednu in velja ta redukcija do konca bud-žetnega ieta 1928.-29. Načelniki progovnih sekcij so morali odrediti redukcijo dela, ker ministrstvo ni nakazalo potrebnih kreditov. Pro-govnj delavec je zaslužil dosedai mesečno 600 do 700 Din, v bodoče pa bo pri skrajšanem delovnem času zaslužil od 400 do 500 Din mesečno! Kako more tak delavec preživljati s 500 Din mesečno sebe, ženo in kopico otrok, tega saobračajni mogočniki v nrnistr-stvu in generalni direkciji ne vprašajo! Kam bodo prišle naše že itak do skrajnosti zanemarjene proge, to očividno današnje vlastodržce ne briga! Korošcev režim bo vse upropastil. Preko Alp na smučeh Predavanja SPD so navadno dobro obiskana, toda snočno predavanje Monakov-čana g Arvveda Mohna ie doseglo rekord glede ob:ska Predsednik SPD g. di To-minšek je otvoril sezono zimskih predavanj ter predstavi) občinstvu z■ predavatelja, kateremu se je posrečilo napraviti alpsko turo na smučeh od Schneeberga pri Dunaju do Mont Blanca v spremstvu naše rojakinje gdč Milene Janove, ki ie med naporno turo napravi a izvrstne fotografske posnetke alpskih snežnih krasot im strahot Predavatelji je snoči umel s poetičnim zanosom in z ideain:m navdušenjem prikleniti občinstvo na tajnosti Alp in njih snežnih velikanov. Dne 11. januarja t. i. ie tro-članska ekspedicija. opremljena z vsemi tu-ristovskimi in zimsko-sportnimi potrebščinami od Rax-Aipe krenila proti zapadu. Premagati je morala v snežnih metežih in viharjih v hudem mrazu in v neprestani smrtni nevarnosti, boreč se prot- besnim elementarnim silam, nepopsne napore ter je mnogokrat izčrpala zadnie živ jenske sile, da je dosegla ciij. delajo^ si s cepinom pot med ogromnim snežn m; masami Ekspedicija je premagala vse Dosegla je vrhove vseh najvažnejših a!psk;h skupin Klu-bujoč viharju in mrazu — ponekod ie bilo do —38 stopinj C mraza — ie mnogokrat na cil.iu z notranjim zadoščenjem vživala grozotno krasoto Alp Mnoge skioptične slr-ke so poslušalcem nudile na platnu lep užitek in občudovanje snežnih velikanov Groze in lepote polni so bili posnetka švicarskih Alp in Mont Blanca. kjer vlada večni sneg in kjer je neprestana borba naravnih sil. Ekspedicija je rabila za turo od Rax-Aipe do Mont Blanca 148 dni. Predavanj« je trajalo nad 2 uri. Splitski oblasti preti glad Split, 11. decembra, n. Na današnji eejf oblastne skupščine so bili n& temelju referata medstrankarskega odbora iznešeni podatki o gospodarskem stanju, zlasti o prehrani prebivalstva v oblasti. Ti podatki kažejo uprav strašen položaj. Za prehrano prebivalstva je ostalo letos samo 3000 vagonov živil, dočim bi bilo potrebnih najmanj 13.000 vagonov. 10 000 vagonov bo torej treba uvoziti od drugod. Položaj je tak, da preti v nekaterih krajih glad že okoli Božiča. Zakon o likvidaciji veleoosestev Beograd. H. decembra, p. Tekom današnjega dneva je bila končana v skupščinskem odboru v glavnem razprava o zakonskem predlogu zakona za likvidacijo veleposestev. Zakonski predlog je bil po kratki razpravi v načelu sprejet Prihodnja seja odbora bo ▼ petek ob 9. dopoldne. Emancipacija muslimank Sarajevo. 11. decembra, č. Kot znamenitosl se beleži, da je 10. t m pred izpitno komisijo napravila šoferski izpit prva musli-manka v naši državi ga. Safeta Katarevič. LnibHanska norota (Nadaljevanje s 5. strani.) Porotnikom ie stavil sodni dvor samo eno vprašanje glede krivde uboja. Porotniki so vprašanje o krivdi soglasno potrdili in Ja« nez Anderle je bii obsojen radi hudodel' stv uboja na 4 leta težke ječe s postom in temnico na dan 14 avgusta vsakega letat Obtoženec je sodbo sprejel. Razprava je trajala skoro do 10. zveSea Maši Kraji in ljudje Velik uspeh razstave blazin Razstava blazin v Jakopičevem paviljonu je vsak dan bolje obiskana. Sicer Jc bik) določeno, da se zapre ie v torek, pa so jo dame vendar ie podaljšale do če-trika zvečer. Prav Je, da Jo obiskujejo kor-porativno tudi $ole. Kaj najbolj ugaja. Je tefto povedati, ker je vsak kotiček razstave zares lep ln zanimiv Vendar pa mislimo, da Ima največ občudovalcev japonska soba ge Skuškove. Prikazana je japonska soba zvečer, ko Je vse pripravljeno za spanje Ogromne blazine iz najfinejšega siprerninjastega broka-ta gore obsvetljene v mili luči nad vse ele gantne svetilke, v svojih bajnih barvah. Bogato vezeni paravani in stenske preproge s scenami In japonske mitologije izpopolnjujejo eksotični aranžman. V glavni sobi je nakopičeno veliko število različnih blazin in blazinic v vseh oblikah in tehnikah, zlasti pa dame zavidajo lastnice dragocenih vezenih blazin in občudujejo nad vse elegantne, z venci in rožami izvezene blazine iz bidermajerske dobe. Mlade kontese so po naših gradovih Izvezle v petit pointu šopke in male ljuba vne prizorčke Da blazinah, ki jih občudujemo sedaj na razstavi, ko so umetnice že davno v grobu. Moderna blazina J« zastopana v vseh oblikah in tehnikah. Navadno platno je po starih vzorcih vezeno z narodnimi orna-menti, kakor Je bilo nekdaj posteljno perilo po naših kmetiških hišah, k? ga vidimo na kompletni stari postelji v izložbi. Srečno je uporabljena tudi bela vezenina ln orna men tika z naših prekrasnih peč in jwvt-Jač. Vsi okusi so zastopani v modt-rni vezenini, gobelinu, aplikaciji, čipkah, batiku m slikami na svilo. Popis najrazličnejših vrst je nemogoč, ker se te lepe stvari ne dajo tako pestro popisati, marveč st jih Je treba le ogledati ter uživati njih lepoto. Najpre-ciznejše kleklane čipke je razstavna tudi naša renomirana šola za žensko obrt, ki pod vodstvom g. Račiča dosega najlepše uspehe. Izložba sama, ki lo Je priredila naša agilna Atena, je živa priča vsestranskega društvenega dela Sijajno Izpolnjuje Atena svoj namen in ne dela samo za telesno, temveč tudi za duševno vzgojo svojih članic in vse javnosti. Posebne hvale vredno pa je, da je začela širiti dober okus v vsakdanjem življenju, v stanovanju in v prak tičnem življenju sploh. Z malimi pričetki razstave pogrnjenih miz lanskega leta in z letošnjo razstave blazin je že mnogo storjenega. Serijo razstav naj nadaljuje z razstavami raznih strok in objektov. W vsi tvorijo našo okolico. Tako se bo najbolje pripravila na veliko razstavo posameznih vzorno urejenih sob. zlasti jedilnic in spalnic ter harmonično nameščenih in Individualnost stanovalcev izražujočih celotnih stanovanj ker smo splošno še daleč od tako imenovane stanovanjske kulture. Imamo sicer izvrstne mizarje ln druge obrtni- X OE 3X X Senzacija! Ruski tam! Napeto! Mož, državni pravdnlk, obtožuje svojo lastno ženo umora! ili iia f X I X Velika ruska družabna drama. — V glavni vlogi Maria Jacobini Lftrbostimna žena, v mreža b brez-vestnega ljubimca, osumljena umo- JjH ra podlega izkoriščevalca, uničena družabno in duševno, obtožena i akono lomiva im zlomljena pod zavestjo težke krivde. — Krasna vsebina! " Popolnoma novo! Mladini prepovedano! Predstave ob pol fc, pol 8. tal 9. url. ELITNI KINO MATICA. Telefon 2124. 1 si- ke, aH njih prvovrstnih Izdelkov na žalost ie ne znamo rabiti pravilno. IzboMšatl te razmere hi pometati Jcičasto navlako iz naših stanovanj, je naloga »Atenec, ki jo bo gotovo tudi z uspehom rešila. Zaključek tedna angleške kulture Dr. Čurčra o MeštrovičtL Sinoči se J« vršilo v ubortiičn« dvorani univerze zadnje predavanie »Tedna angleške kulture*. Predaval Je e. dr. Čur6in, glavni urednik ►Nove Evrope« v Zagrebu, o Meštrovi6u med Angleži. Govornik je kiratko omenil balkansko vojno, ko so Angleži postali pozorni na Srbe, ter prešel nato na potek dogodkov v času svetovne vojne, ko se Je osnoval v tujini Jugoslovanski odbor jn začel s pr lastili Italijani. Meštrovid Je vzbudil že v najkrajšem času tako pozornost, kakršne m bil deležen pri Angležih še noben umetnik. VelezairimiivenHi Cairčijiovemu predavanju Je prisostvovalo mnogo občinstva iiz vseh krogov. Predavanje so pojasnjevale prekrasne skioiptične slike. Vse v vsem: dr. Curčimovo predavanje je tvorilo najdostojneši zaključek tedna angleške kulture, ki ]e, upamo, dal mnogo novih pobud za spoznavanje velikih kulturnih vrednot angleškega naroda. M Velik shod v osrčju Prlekije se je vršil v nedeljo 9. t. m. zjutraj po rani maši v Mali Nedelji pri Ljutomeru, v do* movini dr. Razlaga, v župniji, ki je poka* zaia, kako zna ceniti delo velikih mož, s tem, da je tekom nekaj let postavila kar tri spomenike: zgodovinarju Kremplu, pisa« teliu in politiku dr. Razlagu in nadučitelju Cvahteiu V Društvenem domu se je zbralo krog 300 zborovalcev Zboru je predsedo* val ugledni posestnik Anton Božič iz Ra* dislavcev. O političnem položaju je obširno in ob velikem odobravanju zborovalcev poročal nar poslanec dr. Pivko. Govoril je tudi dr. Knkovec. Zborovalci so enodušno odobrili politiko KDK ter izrekli zaupanje njenemu vodstvu. V debati so se oglašali mnogoštevilni zbo» rovalci z raznimi vprašanji in prošnjami za pojasnila in nasvete, tako da je zbor trajal do 11. ure. vendar so se vršila še zaupna posvetovanja pristašev obeh koali« ranih strank s poslancem dr. Pivkom. Zbor je napravil mogočen vtis na vse pre« bivalstvo župnije. Naši izseljenci Z ljubljanskega glavnega kolodvora se je v novembru odpeljalo 121 oseb v prekooceanske države. Chavnj tok izseljencev je sedaj krenil proti Argentini, kamor je odpotovalo 51 izseljencev. Izseljevanje v argentinske kraje je bilo oktobra in novembra posebno živahno. ker so se tam izboljšale politične razmere — izvoljen je namreč novi predsednik, a hkrati se že pričenja spomladansko delo na farmah. Glavni kontingent izseljencev v Argentino tvorijo srezi Črnomelj, Kamnik, Logatec m Ljubljanska oko ica. V Kanado je izseljevanje delovnih sil začasno prenehalo. V novembru je odpotovalo 8 žen, soprog tam naseljenih mož. V Kanadi so naši izseljenci ustanovili že več močnih kolonij. V Avstralijo se je izselil en izseljenec. Ostali so biili povratniki, ki so se vrnili v Zedinjene države, večinoma žene in otroci. Letos se je iz Slovenije izselilo že 1693 oseb. V Avstralijo se selijo zlasti iz krajev Notranjske, osobito iz ložke doline, kjer so prav izvežbani gozdarji in tesarji. Živi jih tam že okoli 20. Življenje v avstralskih pragozdovih je zelo naporno in težavno. Odrezani so od vsega sveta in žive kakor pravcati Robinzoni, ki si morajo vse sami preskrbovati. Tudi oskrba s hrano je sila težavna. Kljub velikim naporom se je nekaterim posrečilo, da so si prislužili že večje prihranke. Vendar pa nikomur ne moremo priporočati izse je-vanja v to smer. Avstralske oblasti povzročajo izseljencem mnogo sitnosti. Izseljence v Severno Amen', o opozarjamo, da pripravlja ameriška Delavska federacija obsežno akcijo glede nadaljnje radikalne omejitve priseljeva- nja. Delavska federacija zahteva, da se ustanovi poseben izseljeniški departe-ment, ki bo vodil najstrožjo kontrolo nad izseljenci. Na kongresu v New Or-leansu je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva od strani vlade splošno zasledovanje vseh onih. ki so se priselili nepostavnim potom. Strožja kontrola se bo uvedla tudi nad delavci, ki prihajajo sedaj iz Windsorja ob Ertjskem jezeru v Kanadi preko meje v Detroit, delat v tovarne ter se po delu zopet vračajo nazaj. Žeparska družina na litijskem sejmu Litija, 11. decembra. Včeraj je bU v Litiji znani Miklavžev sejem, ki ga je posetilo toliko ljudi, kakor zilepa že dolgo ne. Tako okrog stojnic, kakor tudi na živinskem sejmišču je bilo ves dan živahno vrvenje. Ugodno piiliko pa je uporabila dosedaj neznana žeparska družina. Orožnikom je bilo samo tekom dopoldne javljenih 6 žepnih tatvin. Okrog poldneva je prišel orožniku Tripla-tu precej dober plen v roke. Posestnica Rakovčeva iz Moravč je izkupila za živino okrog 15.000 Din Opoldne pa je kupovala par volov — in ko je hotela v pričo meše-tarjev, položiti za kupljene vole aro, ni bilo denarnice nikjer več. Okradena sem! Pomagaijte!« Je zavpila prestrašena ženica. Tedaj so že planili njeni sosedje na neko sumljivo ženščino, ki se je sukala okrog njih. Prijeli so jo trdo in na poziv: »Roke kvišku!« se je zatrkljala izpod njenega krila denarnica, ki jo je spoznala Rakovčeva za svojo. Orožnik je seveda neznanko takoj aretiral. Izpovedala je, da se piše Katarina Le-ček, doma iz Cakovca. Vneto je zatrjevala, da je na tatvini povsem nedolžna in da ji je denarnico najbrže kdo podtaknil. »Cemu ste pa prišli na naš sejem?« so silili vanjo kmetje, ki se jiim je zdela Katarina močno sumljiva. »Nekaj rut bi rada kupila domačim za božič«, je odgovorila čakovska Katrica. Njenemu nedolžnemu zagovoru pa niso verjeli. Zdaj se nahaja v Btijskem zaporu, dokler ne sporočajo niene domače oblasti, če Katrica ni morda članica kake večje organizirane družbe, kj izrablja sejmske gneče in kupuje — svilene rute. Beda v snegu Ljubljana, 11. decembra. Sredi noči se je novi sneg sesukal kar iz deževja. Zjutraj se je Ljubljana prebudila vsa bela, a po ulicah se je prelivala brozga, da je tudi zimske športne entiuzijaste minilo prvo veselje. Deželani, ki so prihajali v mesto z jutranjimi vlaki, zlasti Gorenjci, so pripovedovali, da je gori med planinami naravnost medlo, dočim so se vrhovi sami povišali za kak meter. »Samo, tale ljubljanska godlja!« so se jezili. »Pri nas imamo suhega snega vsepovsod. Tudi letošnjo zimo se ne bomo dolgočasili. Radi nas boste obiskovali, vi Ljub.jančanj kajti pri vas drči le čevelj, pri nas Pa že drse v dolino sanke in smuči.« Tivoli, Rožniški gozd in Grajsko planoto z Golovcem vred je zajela tekom dne motna megla. Ne še predebela plast snega je bila le delno prehojena, znak, da so odnehali od običajnih sprehodov oelo najvnetej-Ši sprehajalci, ki so do zadnjih dni vztrajno posečalj kotičke pod Tivolijem in Šišenskim gozdom. Ptičje družine se žalostno selijo od drevesa do drevesa Sveti Damaz jim ni napravil posebne usluge. Najhujša se obljublja sedaj v teni času stanovalcem zasilnih barak ob Ljubljanici poleg'Žabjeka, na Kodeljevem, poleg Mestne klavnice, na farovškem svetu poleg . šentpetrske vojašnice in onim v Šiški. KaT | groza obhaja Človeka ob pogledu na to revščino. Ce vprašai, idoč mimo barak nekam v zadregi, ker te Je sram, da je kaj takega pri nas sploh ie mogoče: »Kako ste pa kaj spali ponoči?« — ti odgovarja kar po deset glasov naenkrat: »Kako? Nič! Saj ni mogoče. Moča nam sili v barako skozi vse špranje. Posipa nas nekaj časa po glavi, pa zopet po nogah. Odeda, le poglejte, Je popolnoma premočena!« Hitii, da prideš dalje, kajti tolika mizerl-Ja tj prešine mraz do kosti. Posebno, če začuješ te barake Jok otročička: »Mama, zebe!...« Šport Lepi uspehi y nogometa ISSK Maribora Malokatereanu športnemu klubu je sre» ča v nekem oziru tako mila kakor »Prve* mu slovenskemu športnemu klubu Maribor* ki bo v kratkem praznoval desetletnico svojega plodonosnega športnega in narod« nega dela ne le v zunanjem pompu in fra* zah, temveč bo lahko s ponosom pokazal na mnoge pozitivne uspehe prve dekade svojega obstoja. Na tem mestu nam je danes govoriti le o nekaterih vidnih in najbolj aktualnih nje* govih plusih poslednjega časa Kdo je še pred dobrim letom dni vedel izven Mari« bora kaj več o ISSK Mariboru. Prvi večji uspeh je bila presenetljiva zmaga prvega nogometnega moštva »Maribora® nad ljub« ljansko Ilirijo, prvakom Slovenije, ki je le« tošnjo pomlad podlegla v Mariboru 0 : 3. Pa to je le mimogrede, so trdili čisto res« no, ne da bi se bili tolažili, ne Ilirijani, tem« več njihovi domači tekmeci Primorjani, ki so prišli v finale za nogometno prvenstvo Slovenije s ISSK Mariborom. ASK Primorje je komaj in komaj odneslo pičlo zmago 2 : 1 (1 : 0). S tem nastopom ISSK Maribora pa je bil led prebit. Vsesplošno priznavajo v Ljub* ljani, Zagrebu in Beogradu, da znajo «Ma* riborčani* nogomet, docela enakovreden onemu Primorja in Ilirije. Teden dni za tem je sledila radi razv.ljavljenja prve igre po« novna prvenstvena tekma Primorje : Ma* ribor, ki so jo odločili Mariborčani po ide* alno lepi igri v svojo korist 2 : 1 Poročila javljajo menda brez izjeme, da stoji ISSK Maribor v nogometu na prvem mestu Slo* venije. Tega niso tajili niti Primorjani. Za zeleno mizo pa se je sklenilo kot znano drugače, kar pa ni vplivalo na Mariborča* ne nič kaj dep rim iru joče. V resnem stremljenju za izpopolnitev slo* venskega športa so šli — prepuščajoč di* plomatske borbe in polemike drugim — na marljivo delo zlasti v nogometu. Od ta« krat do danes je odigralo prvo moštvo ISK Maribora 13 tekem (4 mednarodne, 6 prija« teljskih oz. pokalnih in 3 prvenstvene) in je zmagalo v 9 igrah, dočim je ostala ena (s Sturmom v Mariboru) neodločena in le tri izgubljene. Med tem je pričel tudi LNP pri reprezentančnih tekmah Slovenije v več ji meri upoštevati in postavljati maribor« ske igralce, zlasti one iz vrst ISSK Mari* bora. Sedaj je tudi že jesenska prvenstvena se* zona zaključena! Edino ISSK Maribor je s svojim prvim moštvom odnesel vse mož* ne točke Prvenstvena tabela v Mariboru je na* slednja: 1. Maribor 4 4 0 0 17: 1 8 2. Rapid 4 3 0 1 15: 3 6 3. Železničar 4 2 0 2 9: 9 4 4. Svoboda 4 1 0 3 3: 19 2 5. Ptuj 4 0 0 4 0:12 0 Tako ugodne razlike golov kakor prvak mariborskega okrožia nima noben klub v Sloveniji. Še izven Slovenije se redko naj* de tako lepa razlika! Vsi mlajši klubi si lahko jemljejo za vzor agilne športnike belo«črnega prapora ISSK Maribora!__ Službeno iz LNP Redna seja upravne* ga odbora se vrši danes, v sredo ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emona». Red« na seja poslovnega odbora se vrši v četr* tek, 13. t. m. ob 20. uri v kavarni «Evropa». TKD Atena (Hazena odsek.) Razpored tekem v tekočem tednu je naslednji: Danes ob 15 II. skupina, v petek ob 18. I in II. skupina, v soboto ob 15. II. skupina. Vsi treningi se vrše v kolizejski dvorani. Na* vzočnost vseh igralk pri treningih je stro« go obvezna. — Načelnica. nudijo najflažDo pot rasnim boteenim v naše tdo. V gledaiišču, ori koncertih in predavanjih se najlažje obvarujete klic nevarnih bolezni, kakor nahoda, influence ter ostalih nalezljivih bolezni, ako Uporabljate ANACOTPAJT R a XVII. redni letni občni zbor SK Ilirije se vrši v petek 14. t. m. ob 19.30 uri v vrt* nem salonu restavracije «Pri levu». Gospo* svetska cesta 16. Odbor SK Ilirije opozarja članstvo in prijatelje kluba, da se na obč* nem zboru polaga temelj za celokupno kli*> bovo delovanje v letu 1929 ter prosi pol* noštevilne udeležbe. — Tajnik. ŽSK Hermes. Pozivam vse aktivne igra* če, da se zanesljivo udeleže treninga (telo« vadbe), ki se vrši danes od 18.30 do 21. v šolski telovadnici. Vsakdo naj prinese se« boj hlačke in copate. Treningi se vrše od* slej redno vsako sredo in soboto od 18.30 do 21. pod vodstvom gg. Jesiha in Dolinar* ja ter je udeležba za aktivne igrače strogo obvezna. — Tajnik. Službeno iz Jugoslov. saveza hazene in ženskih športov. Danes ob 20. v damskem salonu kavarne Emona prva seja novega uprav, odbora. Radi važnosti dnevnega re* da se naprošajo vsi člani novega u. o., da seji sigurno prisostvujejo. — Tajnik. Glavna skupščina Sarajevskega nogem metnega saveza se je vršila v soboto. Kot delegat JNSa ji je prisostvoval tajnik dr. Riboli. Skupina Slavija*Hajduk je bila za* stopana po 18, a skupina Sašk s 7 klubi Pri volitvah je dobila prva skupina od 18 mest v podsavezu 15. a Saškova skupina 3. Za predsednika podsaveza je bil izvoljen dr. Jurišič. Vsaka zavedna gospodinja upora* bija dosledno prašek za pecivo Iz Trbovelj t— Trboveljski občinski proračun. V pe* tek 7. t. m. se je vršila plenarna seja občin* skega zastopa, na kateri je bil izglasovan proračun za leto 1929. Od županstva prvot* no izdelani proračun, po katerem znašajo izdatki 4,292.296 Din, se je povišal za 1,028.181 Din, tako da znaša sedaj sprejeti in izglasovani proračun 5320.477 Din. Ta vsota se bo krila s 188odstotno doklado na direktne davke in 150 odstotno doklado na opojne pijače. Nad vse čudno vlogo pri tem proračunu igra SLS, ki na shodih kriti* žira in neusmiljeno udriha po občinskem gospodarstvu, med tem pa njena delegacija na občini sedanjo večino podpira. Na jav* nem shodu SLS, ki se je vršil 9. t. m. v Društvenem domu, je oblastni poslanec SLS ogorčeno izjavil, da bo pri oblastnem odboru nastopil proti proračunu, njeni ob* činski odborniki so pa na občini glasovali zanj. Očividno je v vrstah SLS anarhija, ali pa je vse samo neodkritosrčna igra za varanje javnosti. Torej so se tudi v Trbov* lje uvedle balkanske metode. Na shodih, katerih se udeležujejo tudi delavci, se ve* hementnO napada TPD, med tem ko se taj* no sklepa, da je treba napram TPD pošto« pati skrajno previdno. t— Pevsko društvo «Zvon* bo priredilo 15. t. m. ob 20. v Sokolskem domu pevski koncert s spremljevanjem pomnoženega or* kestra. t— Namesto k pomočniškemu izpitu V zapor. Pri tukajšnjem mesarskem mojstru g. Pokeljšku je bil zaposlen kot vajenec S. K., doma nekje iz Savinjske doline. G. Po« keljšek je opazil, da mu nekdo izmiče de« nar. Postal je bolj pozoren na svojega va* jenca, ki je prav rad igral kavalirja in tu« di veseljačil več, kakor to pristoja mesar« skemu vajencu Dobil je fanta pri tatvini, zaradi česar ga ie izročil orožnikom. Fant je priznal, da je ukradel kakih 3000 Din. WJMPASS1NG snežw čevlji - sip zrirarju v največjo zaščito. - Vred — V dežjem Vas varjejo, snegom, )red mrazom še osobito — BI IBM Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Liuhljanska drama Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek, 13.: «Herman Celjski*. D. Petek, 14.: «2ivi mrtveo. B. Sobota, 15. ob 3. popoldne: cModrl osliček Miško«. Otroška predstava po izredno znižanih cenah Tzven. Ljubljanska opera Sreda, 12.: «Ca robna piščal*. C. Četrtek, 13.: Zaprto. Petek, 14.: cFaust*. A. Sobota, 15.: «Bajadera». V korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Zaletel« ob 8. zvečer. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek. 13.: cgveik». A. KuoonL Gostovanje gosp. Daneša. Gostovanje ga. Vesel - Polle ▼ ljubljanski operi. Danes, v sredo zvečer gostuje v naši operi odlična koloraturna pevka gosp Vesel - Polle v Mozartovi cCarobni piščali* Pela bo ulogo Kraljice noči, ki je težka in daje koloraturki prilike, da se ir.kaže. Predstava je za red C» Gounodov cFaust* za red A bo v ljubljanski operi v petek 14. t. m. l go. Zinko Vilfan - Kunčevo kot Margareto. Otroška predstava po izredno nizkih cenah v IJuhlimski drami. V soboto, dne 15. t. m. ob 3. popoldne bo v ljubljanski drami otroška predstava mladinske igre za Maribor nekaj čisto novega in opozarjamo že danes cenj. občinstvo, da si za prvo predstavo, ki bo izven abonma, rezervira vstopnice. V korist bolniškega fonda Udruženja gledalskih Igralcev našega gledališča se poje v soboto, dne 15. t. m. zvečer ob pol 20 uri Kalmanova opereta »Baiadera« kot ljudska predstava pri zn:žanih cenah Ker je predstava v korist Udruženju naših članov Narodnega gledališča, vabimo občinstvo k obilnemu posetu. / Koncert pianista Noča v Ljubljani SnoSi se je vršil v filharmonični dvorani v Ljubljani koncert pianista Ivana Noča. To je eden redkih naših pianistov, ki vzlic temu, da se udejstvuje pedagoško, še dobi časa in energije, posvetiti se lastnemu študiju in napredku. Obenem pa lahko konštatiram na podlagi tega zadnjega koncerta, da se je gosp. Noč razvil v tehnično morda najpopolnejšega našega pianista, kateremu nobene težkoče ne delajo več preglavic in ki se po premaganju V9eh tehničnih problemov, posveča študiju sloga posameznih skladateljev in prodira v njih idejne globine. Spored je obsegal kot prvo toiko Nola-vo priredbo Bachovega II. orgelskega koncerta v A - molu, ki je bila to pot prvič izvajana. Trodelna skladba v monumentalnem orgelskem slogu, je napravila v efektni, polnozvočni in šumni prireditvi velik vtis, posebno s prve« in aadnjem delu, medtem ko je drugi _ lirični — le preveč navezan na milino registriranja, ki je ni mogoče prenesti na klavir. Nadaljnji dve točki sta predstavili pri nas le redko izvajanega, a vele-pomembnega francoskega predklasika J. F. Rameauja. kojega Sarabando in Rigaudon je prianist prinesel v modernizirani opremi Go-dovskega, ki se ponekod vsled svoje dokaj romantične harmonizacije ne strinja popolnoma b krepkim, jasnim originalom. V nadaljnjem smo čuli dve karakteristični Brahmsovi skladbi, rapsodijo v H-molu in balado v G - molu, kojih privlačnost je že okusil vsak pianist. Glavna točka sporeda je bil Schumannov op. 9, Carnaval. Niz pestrih sličic, bežnih prikazov s karnevala, aerajenih na enem samem melodičnem osnutku, je priznano eua najbolj zaokroženih in efektnih skladb romantičnega mojstra ter paradna točka pianistov, kajti skladba je prepletena z raznimi virtuoznostL Pianist je rešil svojo nalogo častno. Najbolj so se prilegale umetniku zadnje točke, v katerih je posebno prišla do veljave njegova briljantna tehnika in verva. Mojo kratko klavirsko skladbo je podal v moje zadovoljstvo; Glazunov je bil zastopan z igračkasto miniaturo; Borodin i grandiozno zasnovano sliko cV samostanu*; Marx je prispeval nežni, posnoromantični, ^emt^rtja k impresionizmu nagibajoči cList ▼ album*; Debu9sy je prišel do veljave z manj znanim, pestrim in hvaležnim plesom v E - duru iz dobe arabesk, ter končno Liszt z etudo po Paganinijo- Koncert je bil dobro obiskan in pianist deležen najtoplejšega aplavza izbrane publike. Podarjeni so mu bili šopki in venci in na nenehajoS aplavz je moral dodati še nekaj točk. Njegov snočnji koncert nam je pokazal, da moremo nanj računati kot na svojega pianista, ki mu je pot tudi drugam odprta. _ L. M. Š. Nora isvirna božična legenda cKralj brezpravnih*, ki jo je spisal naš znani pesnik in ravnatelj drame Pavel Golia, obravnava svetopisemsko snov rojstva Gospodovega od oznanjenja pastirjem do pomora nedolžnih olročičev. Igra prekaša formalno in idejno b p^l 20 bc vpri-zorjena v ljubljanski oper. obljubljena ope-reta »Bajadera«. Predstavi se bo vršila oii zr.ižanih cenah v Korist Udr ižsnji gledaliških igralcev v Ljubljani. Cp3zar;a:no vse prijatelje in obiskovalce ulednuišča, da si pravočasno preskrbe vstipnioe. n— Pri Javni borzi dela v Ljubliani je v čsu od 1. do 7. t. m. iskalo dela 651 moških in 382 žensk, skupaj 1033 brezposelnih. Prostih mest je bilo 52 moških in 11 ženskih, skupaj 63. Posredovanj se je izvršilo 41 moških in 9 ženskih, skupaj 50. Odpotovalo 76 moških in 1 ženska, skuipaj 77; odpadlo pa je 26 moških in 5 žensk, skupaj 31 brezposelnih. u— V društvu »Soča« bo predaval v soboto 15. t. m. ob pol 21. v salonu »Pri levu« g. prof dr. Joža Lavrenčič o Gorici v času narodnega preporoda (I. 1348—1870.) VsiOD prost. u— Plesna vaja železničarjev drevi ob 8. v salonu kolodvorske restavracije. Plesalci plesalke vabljeni. u— Nezgoda zaradi splašenfh konj. Hlapec Anton Zupančič, uslužben pri »Obnovi«, je vozil včeraj okrog 15. po Vidovdanski cesti na dvovprežnem vozu naloženih več železnih plošč Tik zavoda sv. Jožefa pa se je na voru nepričakovano razve-zala železna veriga, ki j© vezala te plošče, in je ena zdrknila na tla ter padla konju na nogo. To je bilo r>ovod, da sta se oba konja nenadoma splašila in v divjem teku zbežala IX) Komenskega ulici. Zupančič je pri tem padel iin se močno ranil na nogi. vendar pa ni vajeti izpustil. Slednjič se mu je posrečilo splašeni živali vendarle ukrotiti in na ta način preprečiti večjo nesrečo. Zupančič je moral zaradi poškodb poiskati zdravniško pomoč. u— Po DeleJevI razpravi. Do konca raz- prave so nekateri poslušalci, med njimi mnogo Ljubljančank, vztrajali v porotni dvorani Ko je blizu 5. zjutraj neka gospa hitela po ulici proti domu, jo Je ustavil neki znanec in vprašal, kam hiti. Odgovor: »Hitim, da ne bo možek vedel, kje sem bila.« u— V zapore deželnega sodišča Je bil včeraj po orožniški eskorti priveden iz Kranja drzen vlomilec Karol Notar iz Sp. Šiške, ki je po Gorenjskem ponujal na prodaj j>o sumljivo nizki ceni dve veliki koži. ukradeni čevljarskemu mojstru Ivanu Koscu v Sp. Šiški. Notar je osredotočil svoje delovanje kot tat in vlomilec v krajih od Šiške do Medvod. — Deželnemu sodišču ie bil včeraj izročen tudi pred dnevi aretirani Josip Tor-kar, pomagač drznega vlomilca Cirila Bre-garja, ki Je pri njem shranjeval vse nakradeno blago. u— Še rjuhe kradejo. Posestnlca in mesarica Josipi na Podkova iz Trnovega Je včeraj zjutraj pustila svoj enovprežni mesarski voziček pred mesnico na Sv. Petra cesti za hip brez nadzorstva. Ta mala neprevidnost pa se H le hitro maščevala. Komaj Je namreč obrnila hrbet in odšla v mesnico. Je že stopil do voza mimoidoči tat in odnesel 150 Din vredno, skoro novo rjuho. Enako smolo Je Imel tudi gostilničar Ferdinand Urbajs z Gline Temu ie neznan tat odnesel z mize v gostilniški sobi dve pleteni jopici ter dve novi platneni rjuhi y skupni vrednosti 650 Din, Tatinski drobiž. V noči nea soboto je bilo na škodo Josipa Lauša na Dolenjski cesti ukradenih 45 komadov praznih cementnih vreč znamke »Titanic in Portland«. Vreče so bile vredne okrog 450 Din. — Na Karlovški cesti Je nekdo odnesel mizarju Josipu Slejiku iz nedodelane stavbe več orodja, kakor prožno žago. vrtalnik, več obličev, dlet in drugega v vrednosti nad 300 Din. — Janku Skaletu, stanujočemu na Večni poti, je neznan tat odnesel iz domače veže temnorjav plašč znamke »Maček«, vreden 1000 Din. u— Pravljice za deco bo pripovedovala danes ob 17. ga. lika Waschtetova v Mi dvorani hotela Uniona. Vhod Frančiškanska ulica 2., čez dvorišče. TKD Atena. 2259 u— »Merkurjev Jour fix« bo danes v sredo 12. t. m. Vabimo vse člane in prifiteijs društva, da se udeleže tega društvenega večera. Med drugim bodo na sporedu kratko predavanje, petje, godb.i in šaijive točke. 2258 u— Elitni družabni plesni tečaj danes ob 20. v Kazini. Vabljeni in ivedenl gostje se naprošajo za sigurno ude,ežbo. 2260 u— Klobuke popravlja, čisti, barva. lika. r.reohlikuje Mirko Bogataj, Ljubljana Stari trg 14.__263 PREMOG. DRVA, KOKS »ILIRIJA« Vllbarleva cesta, ta tla* kol.. Kralja Petra trg 8. Miklošičeva cesta i. TeL 2820. n— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bil prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 tatvini rjuh. 1 poneverba suknje, 1 sleparstvo, 1 poškodba tuje lastnine, 3 primeri kaljenja nočnega miru, 1 izgred v gostilni, 1 sum odprave telesnega ploda, 1 prekoračenje policijske ure 1 nezgoda zaTadi splašenih konj, 7 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretirana sta bila Ivan P. zaTadi razgrajanja ter Janez H. zaradi beračenja. Čudovite uspehe dosežete z LIKER-ESENCI, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v droger® A. KANC sinova, Židovska ulica I. 15.282 Iz Maribora a— Ljudska univerza. Večer pesmi z lutnjo bo priredila v petek 14. t. m. znamenita zastopnica te stroke Elsa Laura Wolzogen v kazinski dvorani. a_ Razstava čipkarskih del in vezenin. V soboto in nedeljo sta priredila državni osred nji zavod za domačo obrt iz Ljubljane in Slovensko žensko društvo v Mariboru razstavo ženskih ročnih del. ki je vzbujala veliko zanimanje zlasti med ženskim svetom Obisk razstave je bi! izredno dober. Organizirala je razstavo znana mariborska kulturna delavka Anica Ašičeva. Mariborsko žensko društvo Je razstavilo največ vezenin v narodnih motivih. Veliko pozornost so vzbujala tudi razstavljena dela obrtnega zavoda lz Ljubljane. a— Popravek. Po telefonski vesti iz Maribora, priobčeni v soboto pod naslovom »Obsodba zaradi komunistične propagande« smo objavili, da sta bila zaradi širjenja pri nas prepovedanega komunističnega Ksta »Srp in čeldč« obsojena železniški uradnik Breznik in ključavničarski vajenec Kropič vsak na 6 mesecev ječe. Resnica pa je, da ie bil železniški uradnik oproščen. Obsojena sta pa bila njegova soproga Mariia in Kropič, vsak na šest mesecev ječe. Pri prenosu telefonskega pogovora se je vrinila napačna beseda Breznik namesto Breznikova. a— Prenapolnjeni vlaki. Pri zadnjih proslavah so prihajali v Maribor in odhajali po uradni statistiki prenapolnjeni vlaki, v katerih je bilo okroglo 14.000 potnikov. Tudi drugače so vlaki prenapolnjeni, tako da potniki tretjega razreda često ne morejo niti stati. Prej so lahko sprevodniki sami dovo. lili potnikom prestop h nižjega razreda v višji, sedaj pa sme to dovoliti samo pristojna direkcija Če je vlak prenapolnjen, mora sprevodnik na kakršenkoli način dobiti dovoljenje direkcije, da sme jx>tnike premestiti; to je ponavadi zamudno postopanje in težko izvršljivo. Tudi so za vse zamude, ki pri tem nastanejo, odgovorni sprevodniki sami. Podobnih modrosti železniške uprave je Pa še več. Tako se sme zmanišati tona-ža vlaka samo z dovoljenjem kurilnice, če obtiči vlak zaradi preobremenjenosti na kaki postaji daleč od Maribora, mora sprevodnik najprej vprašati kurilnico v Mariboru, ali pa odklop:ti nekaj vagonov in nadaljevati vožnjo. Da tudi to postopanje ni v prid hftremu in točnemu Železniškemu prometu. je razumljivo. a— Motorni plug za sneg. V torek dopoldne. ko je zapadlo precej snega, so upora-bili prvič nov motorni plug mestne občine, ki je hitro in temeljito čistil vse ulice. a— Izkaz bolezni v Mariboru. Po izkazu mestnega fizikata je bilo v Mariboru pretekli teden 19 primerov ošpic, 1 primer da-vice in 1 primer šena. a— Zopet poskus samomora. Od obupan-cev nad življenjem v zadniem času Je bil 13. po številu trgovski sluga F. Z., ki se je sku- C KIJ Najboljše, oajtrajnejše, zato U najcenejše!. Danes prvič v Ljubliani! Senzacija nad senzacijo! „CH1CAG0" ali »NAJLEPŠA ZLOClNKAe Phyllls Haver, Mihael Varoony. — Umetniška režija slavnega Cecil B. d« Mllle. — Ta fllra Je doživel v Ameriki burjo ogorčenja pri ženskih društvih. M 4., četrt na 7., pol 8. lo 9. ari. Telelon 273«. KINO »DVOR« šal te dni obesiti. Z umetnim dihanjem so ga spravili zopet k življenju. a— Pralnlca-svetloiikalnlca Rakuša. Slovenska ulica 15., zraven Ljubljanske kreditne barake, se priporoča. 276 a— Brezposelnih delovnih moč! je bilo pri mariborski borzi dela v preteklem tednu 814; od teh 529 moških ln 285 žensk. Za to veliko število brezposelnih je pa bilo n« razpolago samo 51 službenih mest Od začetka do sedaj zaznamuje borza 8576 brezposelnih, za katere je posredovala 4437 službenih mest. Iz Celja e— Koncert v spomin Schubertove 10» letalce. Glasbena Matica v Celju bo priredila 16. t m. v spomin Schubertove 100 letnice koncert, na katerem se l>odo izvajale izključno Schubertove skladbe. e— Ustanovitev hmeljarne ▼ Celju. Prevozna družba, ki Je lastnica poslopja bivše celjske carinarnice na Savinjskem nabrežju pri kolodvoru namerava prezidati carkiar-nično poslopje v .moderno h m oljarno. Doslej smo Imeli na štajerskem samo tri hmeljarne ln slceT v Žalcu, Šoštanju !n MaTenber-gu. Ker pa se pridelajo v okolici Celja znatne količine hmelja, je ustanovitev nove hmeljarne le pozdraviti. Omenjena družba je pri oblastvu že zaprosila za adaptacijsko dovoljenje, ki pa nikakor ne more zagledati belega dne. Kdo je temu kriv. celjsko javnost zelo zanima. e— Ceije v snegu. Sneg, ld ga je v ponedeljek in torek precej padlo po mestu in okolici, je potrgaj ogromno število telefonskih in brzojavnih žic. Trpela je tudi elek-trična napeljava. e— Vesela zgodba mojstra Matije. Mojster Matija je imel včeraj svoj dan. Zvečer okrog 19 se ie pojavil na ulici in vihteč dolg krvski nož pričel peti čudne pesmi, da so se pasanti upravičeno zgražali. Stražnik Je pozval mojstra k redu, toda ta Jo je popiha! v svojo delavnico. Ko ga je stražnik na pragu dohitel, fe mojster zamahnil z morilnim orožjem proti zasledovalcu, ki pa se je umak nil in mojstra od strani podrl na tla. Ko je bilo mojstru izbi to orožje iz rok. so ga spravil: v policijski zapor, kjer Je ostal do I. ura ponoči, nakar so ga izpustili domov. e— Dve tatvini. Mizarskemu pomočniku Josipu Pod peča n-u je ukrade! neznan tat iz njegove listnice stodinarski bankovec v času. ko je imel Podnečan suknjič z denarjem v svoji sobi. — Železničarjev! ženi Roza-liji Cirklievi i-z Radeč Je neznan spreten dolgoprstnik ukradel na peronu tukajšnjega kolodvora platneno ročno torbico, ki Jo je med čakanjem na vlak jx>stavi'!a poleg sebe. V torbi se je nahajalo 2 kg medu za božične potice in ženski predpasnik. e— Tatvina Jermena. Iz vrtne ute vile Krisper v Zavodnji je neznan tat ukradel gonilni jermen, vreden 500 Din. Ker je Jermen debel. Je uporaben za podplate. Kupci se svare pred nakupom sumljivih podplatov.* h KVama r— Preprečen samomor. Včeraj zjutraj se je oglasil v stanovanju zasebnice Po!dke K na Pungratu sodni sluga v zadevi rubež« ni. Ker se na njegovo trkaPje ni nihče ogla« sil, je stopil v sobo, kjer je zagledal JE. na tleh poleg postelje v nezavesti. Sluga je ta« koj obvestil mestnega stražnika ter poiskal zdravniško pomoč. Prišla sta zdravnika dr. Savnik in dr. Bežek, ki sta ugotovila, da je izpila večjo količino nekega strupa za pod« ga^r Dr. Bežek ji je izpral hitro želodec ter jo tako še pravočasno rešil smrti. r— Torbico iztrgal. Na praznik se je vra» čala ob 7. zvečer od monakovskega brzo« vlaka gdč. Hilda Remhoffer Malo naprej od kolodvorske restavracije jo je dohitel pod kostanji neznan moški iztrga! ji iz rok damsko torbico in zbežal po cesti proti Go« renji Savi. Radi teme ni mogla Reinhuffer« jeva spoznati napadalca. Na istem kraju je bil izvršen lani sličen napad na neko Dunaj« čanko. kateri je ukradel tudi večjo vsoto denarja. Reinhofferjeva je imela v torbici 50 Din gotovine, srebrno cigaretno dozo, vredno 500 Din ter električno svetiljko. r—' Tatvina. Na praznik je vlomil neznan tat v stanovanje gostilničarja g. Kraljica v Roosovi hiši ter mu odnesel iz zaklenje« ne miznice okoli 4000 Din. Vlomilec je mo« ral dobro poznati domače razmere. O rož« niki so aretirali dva osumljenca. Iz Litije i— Zadrega zaradi pokvarjene elektrike. Na praznik je zadela Litijo velika nepri« jetmost. Pokvarilo se je nekaj v elektrarni in v prvih večernih urah je vladala povsod prava egiptovska tema. V naravnost obup« nem položaju je bilo naše Sokolsko gleda« lišče. V predprodaji se je za »Srenjo® pro« dalo že prejšnje dni nekaj vstopnic ker je bil interes precejšen. «Bo ali ne bo?» — To mučno vprašanje so si zastavljali igralci, ki »o jim obljubili proti večeru, da bo de» fekt na električnem stroju do začetka pred* stave popravljen. Pri svečah so se maski« rali im se je vsem vroča želja, da je zasi« jala luč, le uresničila. i— Predstava litijskega Sokolskega gleda* lišča. Jalnova »Srenja* se je na praznik po« navijala v delni novi zasedbi Tudi to pot so se igralci potrudili da so nudili občin« 9tvu dve uri lepega užitka. Razveseljivo dejstvo je, da se krog naših igralcev in igralk od igre do igre šrri, kar je gotovo vsem lahko v častno priznanje. i— Litijsko okrajno učiteljsko druStvo bo zborovalo jutri, v sredo ob 8. zjutraj na učiteljišču v Ljubljani. Na dnevnem re« du je tudi zanimivo predavanje: «0 poul^o duševno zaostale mladine«. Porotne obravnave Ljubljana, 11. decembra. Zdravko Deleja oproščen Razprava proti Zdravku Deleji ie trajala do 4.20 zjutraj Predsednik Je prebral zapisnike prič. M#oge so izpovedale, da Je bila Ljubica Likarjeva na slabem glasu; marsikdo ni zaridj nje vefi občeval z ob-dolženoem, ki ga slikajo kot nacionalno zavednega moža. Po zdravniškem izvidu je dobil De!eja oba strela v levo stran prsi. Po mnenju zdravnikov izvedencev le bila ena poškodba Deleje smrtno nevarna. Zagovornik dr. Egon Stare se je energično zavzel za obdolženca - idealista, ki je doživel v ljubezni do Likarjeve le razočaranje. Svoj temperamentni govor je zaključil z vzklikom: »Dvignite obdolženca iz blata k novemu, lepšemu lin boljšemu življenju 1» Publika je navdušeno ploskala. Porotnikom sta bili stavljenj dve vprašanji: prvo glavno, če Je obdolženec kriv hudodelstva umora, drugo dodatno, če je Izvršil svoje dejanje v taki duševni zmedenosti, da se svojega čina ni zavedal Ker so porotniki prvo glavno vprašanje glede hudodelstva umora soglasno zanikali, Je bil Zdravko Deleja oproščen Tatinski čuvaj Viktor Gomboc, rojen l 1895. v'Ceslav* cih, oženjen, je bil nočni čuvaj pri tvrdki »Peko* v Tržiču, bnel je prosto stanovanje, luč,_ kurjavo m druge ugodnosti, tedensko plačilo pa 282 Din. Navzlic temu je začel zanemarjati službo, ki je obstajala v tem, da je hodil v nočnem času po dvorišču to* varne in okoli nje. Da vrši redno službo, •e je morai obdolženec izkazati s kontrol« no uro, v katero je moral vsako uro vtikati ključe, ki se nahajajo na šestih krajih v različnih objektih. Obdolženec pa si je omi* slil za kontrolno uro ponarejene kliuče, da jo >e lahko poljubno urejal vsak čas in je bila vedno v najlepšem redu, kakor da bi mož točno vršil službo. Razen tega si je obdolženec preskrbe! ključe, s katerimi je lahko odprl glavna vrata v tovarno in v sobi kraj vratarjeve lože vzel iz omari« ce ključe k raznim skladiščem Začetkom julija lani je oJ>dolženec za* čel uprav sistematično krasti čevlje, ustro* jene kože, usnje, podplate in platno ter uruge čevljarske potrebščine. Vse ukrade« ne stvari je odnašal v svojo sobo in si na* pravil tam skladišče. Ko je imel že za oko« li 40G00 Din nakradenega blaga, je jel raz* nušljati, kako bi blago spravil v denar. Sklenil je, poslužiti se svoje žene Ane in svojega rojaka Antona Kiizmiča, ki sta raz« pečavala blago: prva v Prekmurju, drugi v jeseniškem okraju. Ženo je zadavil Popoldne je prišel pred porotnike Janez Auderle, rojen L 1888. na Vrbi, fara Brez« n ca, posestnik v Breznici št 12, obtožen I. .ldodeistva uboja. Obtožnica navaja v glavnem: Obdolženec, posestnik in kolarski moj« »ter v Breznici, se je v juliju 1924. oženil * Ano Smoletovo Čeprav je bila njegova žena vzorna gospodinja, jo je vzlic temu zasovražil rn tudi nj maral otrok, ki mu jih je rodila. Celo tako daleč se je obdolženec spozabil, da je svojo ženo zlostavijal in pretepal in ji v svoji skoposti ni dal vsaj toliko danajja, da bi kupila najnujnejše stvari in živila za gospodinjstva Zaradi brutalnega postopanja se je pokojnica zelo bala obtoženca. Slutila je, da ji streže po življenju, zaradi česar je svojim prijatelji« cam omenila, da naj vedo, če jo bodo kdaj našle mrtvo, da jo je obdolženec umoril. Obdolženec je postopal s svojo ženo slab* 5e kot z živaljo. Tako je nekoč prišel po* zno domov, zagrabil v postelji ležečo ženo za lase in jo z glavo butal ob postelj. Ob drugi priliki ji je dvignil krilo in jo po na« gem telesu tako pretepel, da se je pone* s-ažila. Okoli Vseh svetih pred dvema le* t^ma je obdolženec tako zelo pretepel že« po, da je bila po obrazu vsa črna od udar« cev. Dne 20. marca let03 je obdolženec pozval svojo ženo v čumnato; nenadoma jo je za* grabil, vrgel na tla, pokleknil ji na prsa ter ji rekel, da jo b" umoril Zagrabil jo je za usta in vlekei za jezik, da je imela polna usta krvi. Končno jo je začel daviti in jo je izpustil šele, ko je močno zavpila :raa pomoč. Nato ji je zaukazal, da mora ob osmih zvečer biti že v postelji. Ko jo je dobil v postelji, jo je najprej ozmerjal, po* tem pa ji povedal, da bi bila drugi dan že mrtva, če bi ga ne bila ubogala. Kadar je bila pokojnica noseča, jo je obdolženec, ki ni maral otrok, silil, naj od« pravi plod. Tudi letos je bila pokojnica po obdukcijskem izvidu že osem mesecev no* aeča V juliju t. 1 je obdolže.ie' prinesel ženi štiri bonbone, da bi z njimi odpravi« la plod. Prisilil jo je, da je enega zavžila; ostale je vrgla v peč in se je obdolžencu iz strahu pred njim zlagala, da je vse «bon« bone* zarvžila Obdolženec je v svojem skopuštvu stremel za tem, da bi si z novo ženitvijo pridobil premoženje; gledal je za sesitro bratove žene. ki je iz bogate hiše. V napotje njegovim načrtom je bila edino pokojnica Hotel se jo je na vsak način iz« Tiebiti, čeprav mu je pokojnica prinesla precej dote v hišo. Usodno noč se je pokojnica vlegla okoli 21. ure k počitku Kakor trdi obdolženec, »ta se z ženo v postelji pogovarjala o go* 9podarstvu Tekom razgovora ji je očital, da dela dolgove Pokojnica mu je odvrnila: «Jih boš pa plačal, če ne, se pa stegni!® Ob« dolženec jo je nato z desno roko prijel za »Tat in davil tri do štiri minute. Spočetka je Anderletova brcala z rokami in nogami, pozneje pa je omagala. Sele tedaj jo je iz* pustil in šel spat v podstrešje. Pokojnica je baje tedaj še hropela. Okoli pol Štirih zjutraj je prišel izpod podstrešja in naše ženo zraven postelje na tleh, zavito v rju« ho; bila je že mrtva. Obdolženec tudi trdi, da je ženo davil zato, ker se je radi njenih besed silno raz« jezil Hotel jo je le ustrašiti, da bi postala bolj štedljiva ter ni imel namena, umoriti jo. Kljub temu, da ta zagovor ni verjeten, se obdolžencu ne da dokazati, da je hote svojo ženo res umoriti. Usodno noč so bi« li ▼ spalnici edino obdolženčevi otroci, ki pa so se odpovedali pričevanju Le po priči Katarini Smoletovi je dognano, da so ji re* kli otroci, da so ponoči slišali pokoj ni co jokati, vpiti in končno pasti s postelje n« tla. Iz obdukeijskega izvida m mnenja zdrav« nikov izvedencev je razvidno, da je moral obdolženec daviti svojo ženo z veliko silo in brutalnostjo, ker je imela pokojnica šte* vifoie rane po vratu, bradi, pri ključnici in pod ušesom ter ji je obdolženec zlomil pod jezično kost Tudi je imela pokojnica v kotu gorenje ustnice rane, kar bi kazalo na to. da je obdolženec tiščal pokojnici usta, da ni mogla vpiti. Pokojnica je bila močna in korpulentna žena in se je gotovo branila z vso močjo, kar obdolženec sam prizna; uporabiti ie moral neverjetno veli« ko sile, da jo je v nekaj minutah zadušil. Kako brezsrčen je obdolženec, osvetljuje tudi okolnost, da je še isti dan, ko so An« derletovo deli na pare, rekel, da se bo ta* ko j znova oženil. ZAGOVOR Obtoženca zagovarja odvetnik dr. Lemež. Obtoženec je srednjevelik, precej čokat človek. Zagovarja se z monotonim, mirnim glasom. Predsednik: «Ali ste krivi?* Obtoženec: «Ne. V začetku je bilo vse dobro, a kasneje je postala žena zapravlji* va. Letos je otroke ščuvala proti meni.* «Tepli ste jo.» »Ne, ni res!* «Ali je niste pred dvema letom« vlekH za lase?* «Ni res!* «Pa 20. marca?« • «Tedaj me še doma ni bilo, ker sem vo* zil opeko. Tudi jaz sem lani sedel med porotniki, letos je pa hotela nesreča, da se* dim na zatožni klopi.* •Kako je bilo usodni večer?* «2ena me je hotela tepsti. Prepirala tva se. Dejala je, da ima mnogo dela, a ko sem ji rekel, naj si vzame deklo, mi je rekla, da si jo želim iz nemoralnih vzrokov. Pre* pirala sva se tudi zavoljo dolgov. Ko me je hotela udariti, sem ji roko odbil iin re* kel: «Tepla me pa ne boš!* Urno sem jo zgrabil za vrat. Bil sem skrajno razburjen in duševno zmeden Sama mi je še odbila roko Ker ni bilo miru, sem šel pod streho. Ko sem se zjutraj vrnil, sem jo našel mrt* vo pred posteljo.* «Kakšen namen stf imeli, da ste jo tako strašno stisnili? Saj je imela zlomljeno ust« no kost.* «Bil sem skrajno razburjen.* «Orožnikom ste pa rekli, da je žena pad« la na tla, ko ste odšli pod streho.* «Ne, to je pomota. Ona je tedaj še br* cala. Jaz sem se vedno trudil na vse nači* ne, da bi se bila razi mela, pa ni šlo..* Državnik pravdnik: . 0 ■x 44 1 19 91 ♦4 5 10 /43 4 4 0 98 .46 8 40 9J • 0 0 752 2 5.'J 95 smer i/en« n brzina v m. 'n sek NE 1 SSVV 2 S 1 E 5 mirno •o - iS ; E -O IC 10 1J 7 10 Padavine Vrst? dei in mag dei in sneg dež dež dež nm u« •itf 222 22*0 15') 5'0 0'. 7-0 Solnce vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 8.4, zahaja ob 16.2. Naivišia temperatura danes v Ljubljan 3.0 C, najnižja 1.1 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Oblačno s padavinami. Temperatura okoli ničle. Vzhodni vetrovi. najprej Pozor!. Pozor! Jutri prlčetek velikega zgodovinskega romana: Mlchel Zčvaco V krempljih inkvizicije Višek zanimivosti In napetosti! Nekatere priče so izpovedale, da je bil obdolženec dober gospodar in da je skrbel tudi za. otroke, pa tudi ženo je skoro vsak pohvalil (Tudi ta razprava traja pozno ▼ noč.) * Celje, 11. novembra. Spretna goljufija Danes se je vršila subsidijarna razprava proti Ani Rajhovi, posestnici v Vezovju. in Matiji Vrečku, posestniku io gostilničarju v Trški gori pri Kalobju. Zasebnega udeleženca Mihaela Salobirja, trgovca pri Sv. Jakobu. Je zastopaj odvetnik g. Erhartič, kJ je dvignil obtožbo proti navedenima zaradi hudodelstva goljufije. Zadeva je naslednja: Trgovec Salobir Je kupil l. 1925. od Neže Tanškove posestvo pri Sv. Jakobu za blizu 70.000 Din. Cez leto dni pa Je SaJobir prodal to posestvo Mihaelu Zalokarju v Dobju za 70.000 Din. Zalokar Salobirju ni mogei izplačati kupnine v gotovini, pač pa mu je odstopil terjatev napram Agati Mastnakovi iiz Slivnice v znesku 20.000 Din in teriatev napram Ani Rajhovi za 50.OOO Din. Ana Rajh in njen mož Matija sta nato izdala Salobirju dolžno pismo za vsoto 63.000 Din. Presežek 13.500 Din je nastal na ta način, da je trgovec Salobir plačal neka Rajbov dolg na blagu pri trgovcu Stermeckemu v Celju. Rajhova je dovolila, da se Salobir-jeva terjatev zavaruje z vknjižbo na njeno posestvo. Pri tem pa Je popolnoma zamolčala, da Ima ona še drugo posestvo v Vezovju, ki prav za prav predstavila njeno poglavitno vrednost. Ker le to posestvo vknjiženo na njeno vdovsko ime Teržan, je Salobir to pomotoma prezrl. Glasom obtožnice sta Rajhova in Vrečko to pomoto tf-raibila na ta način, da je spisal Matija Vrečko fingirano terjatev za znesek 53.300 Din napram Ani Rajhovi in se takoj vknjižil za to vsoto na drugo posestvo Raihove. Matija Rajh je imel v hiši svoje žene manjšo trgovino, ki pa Je prišla v konkurz in so upniki izgubili vse svoje zahtevke. Matija Rajh je bil tudi obdolžen soudeležbe pri omenjeni goljufiji, toda pri današnji razpravi ga ni bilo; nabada se nekje v tujini, kamor je odšel za zaslužkom. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, ki so Izpovedale deloma v prilog današnjih obdo;žencev, deloma Pa v njihovo škodo. Vrečko je odločno vztrajal na trditvi, da le dalje časa posojal Rajhovima v vinu ln gotovin' večje vsote, kar pa so skušale nekatere priče iz soseščine ovreči s tem. da je Vrečko kot ž vinski preJctipec živel v stalnih težkih gmotnih razmerah in da ni bil nikoli v stanu posoditi komurkoli tako visoko vsoto. Vrhu tega pa je Vrečkovo posestvo obremenjeno od treh upnfkov za visok znesek 34.000 Din. Enako tudi ni Vrečko pri RaJ-hovem konkurzu L 1936. prijavil nobene svoje teriatve. Porotniki so obe glavni vprašanji glede goljufije soglasno potrdili s pristavkom. da je znašala fingirana teriatev nad 10.')00 dinarjev. Obsojena sta Ana Rajh in Matija Vrečko na 1 leto težke leče, na piačilo stroškov kazenskega postopanja in Izvršbe ter na povračilo 10.000 Din škode Mi: fco Ljubljana. plač po prejemu blarra no 430 — 435. Novosadska blagovna borza (11. t m.) Tendenca slaba. Cene pšenici in moki so nekoliko popustile. Promet: 11 vagonov pšenice, 5 vagonov moke, 15-5 vagona turščice in 2 vag. ječmena. Pšenica: baška, baška potijska in sremska 237.5—242.5: za -inril-maj 257.5—262.5; banaška 234—236. Ječmen: baški, sremski in banaški 255 — 260: baški, pomladanski 285 — 290. Oves: baški, sremski, ban a 5. 240—245. T u r 5 ? i c a baška 282.5 _ 237-5; za december - januar 237-5 — 242.5: za marc april 272 5 - '77^: za april - maj 280 _ 285; sremska 237.5 dn 242.5. Moka: baška <0g> in <0gg» 342.5 do 352.5; <2» 822.5 — S32L5; <5» 302.5—312.5; <6> 265 — 275. Otrobi: baški in sremski 1775 — 182.5. Dunajska borza za kmetijske proizvode (10. t m.) Mirna tendenca na inozemskih borzah je v zvezi z nazadovanjem budimpe-štanskih terminskih tečajev neugodno vplivala na razpoloženje na dunajski borzi. Promet je bil zelo omejen. Za jugoslovensko potijsko pšenico se zahteva za marc 1.64 Kč ex šlep Dunaj, za april 1.65 Kč in za maj 1.66 Kč. V turščici je tendenca stalna. Podonavska turščica se nudi za april po 164 ex šlep Dunaj. Uradno notirajo: pšenica: domača 35.5 — 36.25, madžarska potijska 39 do 39-75, jugoslovenska 37.5—38; r ž: ma^-ch-feldska 35.25 — 35.75. madžarska 34.25 do 34.75; turščica: madžarska 33.5 _ 34. arg^tinska 36 — 36.5; oves: domači 32 do 32.5, madžarski 35 — 35.5. Dunajski goveji sejem (10. t, m.) Dogon 2650 komadov, od tega 258 iz Jugoslavije in 1065 iz Romunije. Pri nekoliko živahnejšem povpraševanju se je srednje in slabo da?o podražilo za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.75 — 2 (izjemno 2.05 do 2.25), II. 1.20 — 1.70. III. 1.05 _ 1.15, biki 1 — 1.35, krave 0.90 — 1.55 in slaba živina 0.55 — 0.85. Iz življenja in sveta Dve južnoameriški državi v ognju Bolivija in Paragvaj. — Severni sprotnikoma. — Malenkostni Do pred nekaj dnevi se je Evropa malo brigala za dogodke v Južni Ame* riki — izvzemši začetek decembra, ko je potres razdejal dve mesti v Čile. Zdaj prihaja iz sosedstva potresnega ozemlja druga vest — novica o vojni. ,V laseh sta si državi Bolivija in Para« gvaj Ozadje konflikta je precej zamršeno. Listi poročajo samo, da so se spopadle straže na meji in da je bilo okolu 80 mož mrtvih. Iz tega se je izcimil ve* lik konflikt. V resnici pa je ozadje te najnovejše vojne čisto stvarno uteme* ljeno. Obe državi sta že dolgo v sporu radi dežele Severni Čako, ki leži med Bolivijo, Paragvajem in Brazilijo. Obe republiki as;v»irata na posest njenega ozemlja, borba pa doslej še ni prinesla odločitve in ni tud nikoli imela take C.sT-ne kakor sedaj, ko gre očividno za resoluten korak. Severni Čako meri 400 tisoč štirja* gkih kilometrov. Na severu meje na to ozemlje pragozdovi pokrajine Santa Cruz de la Sierra, na zapadu pa orja. ške Kordilijere Dežela je polna koša* tih gozdov, v katerih je izginil že man sikakšen raziskovalec. V srce te pokra* jine pa še ni prodrla nobena ekspedi* cija. Samo neznatni predeli so se od* pri i človeškemu očesu in človeškim Angleški kralj ima zastrupljeno kri O bolezni angleškega kralja Jurija izhajjo čedalje bolj pesimistični bulle* tini in zgodilo se je že tudi, da je bub letin popolnoma izostal To pa je slab omen za njegovo zdravje. Zadnje zdravniške izjave povdarjajo. da je dol* Eden izmed uradnih bulletinov, ki so |ih v presledkih pritrjevali na ograjo bu-ckinghamske palače in poročali t njim nestrpno čakajočemu občinstvu pred njo o poteku kraljeve bolezni. gotrajna bolezen kralja popolnoma iz* črpala in da je njegovo stanje radi na* stopivšega zc .trupljenja krvi resnejša, kakor se misli. Sklican je bil tudi kon* zilij na katerem so razpravljali o mo« rebitni operaciji, ki naj bi kralju po* daljšala žvljenje. Rontgenovi posnetki bolnikovih pljuč so pokazali, da je bol* nik mnogo prešibak in da ne bi vzdr* žal takega postopka. Med tem pa se žuri domov presto* lonaslednik princ Edvard, ki je prispel v Suez že prošli petek zvečer. Tam ga je sprejel egiptski kralj Fuad in guver* ner dežele, lord Lloyd Chamberlain. Morje je bilo zelo viharno, nebo pa oblačno kakor ob nevihti. Tisti, ki so videli princa v obraz pravijo, da je si* cer črn od afriškega solnca, ne more pa zatajiti nervoznosti, katero so ne* dvomno povzročili zadnji dogodki v kraljevem domu. Še isti večer se je prestolonaslednik odpeljal v Kairo, zdaj pa ga nese ladja po Sredozemskem morju proti domovini. Svetnik z električno glorijolo Že več tednov je vznemirjal prebl* valstvo v okolici Lublina na Poljskem neki 121etni fantič po imenu Mihal Brvdak, sin kovača v Mihalovem pri Lublinu. Fantičev oče je kovač, pa tu* di mazač, ker zdravi ljudi in živali, slednje pa tudi zagovarja. Ljudie ga tako dobro poznajo, da so do nedavno imeli 7a čudežnega pomočnika v vseh pofrobah. * Nič čudnega tedaj, da je neka i oče* tove «moči» prešlo tudi na sina. Ta je začel že v zorni mladosti lečiti bolne s polaganjem rok in kmalu so začele k njemu vreti tisočslave množice. Ze* lisca, katera je priporočal 121etni «svetnik» pa niso bila zastonj. Za vsak zdravniški nasvet si je zaračunal 10 Čako, jabolko spora med na- vzroki z velikimi posledicami. nogam, ki so se morale že često umak» niti pred bojevitimi Indijanci, ki so pravi prebivalci teh krajev. Zaradi posesti Severnega Čaka se to* rej bijeta Bolivija in Paragvaj. Po ame* riških osvobodilnih vojnah v začetku 19. stoletja so nad deželo gospodovali nekaj časa Bolivijci, s katerimi sta ime* li konflikte državi Peru in Čile. Tudi Argentina ni držala križem rok, je pa naposled popustila in ostavila kost lačnima sosedoma Boliviji in Paragva* ju. Zadnja leta je bil Severni Čako iz* ključna interesna sfera teh dveh re* publik in kakor vse kaže, ne bo miru med njima dokler ne pride dežela v definitivno posest ene ali druge. Če še pripomnimo, da je prebivalstvo v konflikt zapletenih republik zelo bo* jevito, o čemur priča zgodovina obeh držav, razumemo tudi, vojni naklonje* no razpoloženje Bolivijcev, ki so v La Pazu demonstrirali in zahtevali, da se jim v tem pridruži sam prezident dr« zave, Silves. Silves je razburjene držav* ljane sicer miril, na koncu pa je po* vdaril, da pojde vsa dežela v boj, če bo treba. Zadnja poročila iz Londona vedo povedati, da so diplomatski stiki med Bolivijo in Paragvajem pretrgani, po* slaniki odpoklicani, boji na mejah pa čisto odprti. Po ulicah prestolnice kri* žarijo vojaške patrulje in preprečujejo izgrede. Intervencija Mehike, da bi se deželi sporazumeli mirnim potom, se je izjalovila Po najnovejših poročilih je vlada paragvajske republike odklo« nila sleherno krivdo na teh dogodkih, dostavila pa j? tudi boliviiskemu po« slaniku potni list, kar pomeni, da pri* znava nastalo vojno stanje. Če so ta poročila točna, stoji Južna Amerika pred zelo krvavim konfliktom dveh tr« dovratnih sovražnikov. poljskih zlotov. Zato pa je fantič oško* doval svoje občudovalce in vernike s «čudežem» posebne vrste. Vsak dan proti večeru je zažarela njegova glava v svetniški glorijoli. Ljudje so ga kma* lu progla ;ili za božjega izvoljenca. ka» terega obsvetljujejo nepojasnjivi žar* ki. Slednjič je prišla lublinska policija stvari na sled. Preiskala je kovačevo stanovanje in ugotovila, da se nahaja v sobi, kjer je Mihal «dela! čudeže« električna napeljava. Skozi razpoke na podu je svetloba uhajala kvišku ' stro* pu in jc tudi ožarjala 121etnikovo gla* vo. Čudeža je seveda s tem konec, ni pa še konec zadeve, katero je vzel v roke državni pravdnik. Češki univ. prof. dr. Karel Kadlec V Pragi ]e prošli teden umrl unlv. prof. dr. Karel Kadlec, profesor na pravni fakulteti Karlove uni-verze, član praške IJeningrajske, beograjske In poljske Akademije Znanosti. Pokojnik Je bil ve-ščak v modernem mednarodnem pravu in |e bil pri nastanku Češkoslovaške Republike domovini na uslugo posebno kot Izvrsten poznavalec madžarskih pravnih zadev. Rodom Je bil Iz Pfeho-rove, kjer ie prišel na svet I. 1865. Kot velik prijatelj Jugoslovenov Je dal pobudo za ustanovi-tev Jugosiovenske komisije, iz katere |e pozneje nastala »Jugoslovensko - Češkoslovaška Liga«. Bil Je tudi tajnik Češke Akademije za znanost In umetnost ter Je napisal lepo knjlso o Jugoslaviji. Upor v Afganistanu potlačen Poroča/i smo, da je v Kabulu, pre* stolnici Afganistana, izbruhnila majh* na revolucija Vstajo so zanetila gor* ska pleriena. Kralj Aman Ullah pa ni bil letos zastonj na obisku v Evropi; zadušil je upor z bajoneti. Prisilil je upornike v bitki pri Dželalabadu k po* polni kapitulaciji potem, ko so njego* ve čete pomorile 300 nasprotnikov, 200 pa jih vjele. Poraženi vstaši so prosili za premirje in milost. Pogajanja so v teku. Otroci angleškega kralja Od zgoraj navzdol: vojvoda Gloucesterski, vojvoda Yorški, prestolonaslednik Jurij in prince-zlnja Mary. Živi mrtvec V Berlinu se je pojavil pred nekaj dnevi v prostorih ondotne tržnice cvetličar Otto Dohring, ki je 1. 1925. nenadoma izginil in ga poslej ni vide* Ia živa znana duša. Cvetličarjev! svoj* ci so naznanili nestanek moža policiji. Ta pa je našla baš tiste dni v Griinne* waldu moškega, ki je visel na veji in katerega so znanci spoznali za Dohrin* ga. Pokopali so ga na pokopališču za samomorilce v Schildhornu in položili na njegov grob kamen z njegovim ime* nom. Od mrtvih vstalemu so se seveda se» daj vsi čudili, a Dohrind je sam poja* snil svojo tajno: pred tremi leti se je s svojci skregal ter izginil za tri leta in pol v Mecklenburg kjer se je ves ta čas ukvarjal z vrtnarijo. Mesto nje* ga so pokopali nekoga drugega, ki mu danes ne vedo ne porekla, ne imena. Za Jožic priporočamo nakup naših sukenj in irlstrov, ki iih prodajamo že od 550 Din naprej, dalje fine obleke, perilo etc. po najnižjih cenah. DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Embrijoni kot mazilo za rane Na prvi kirurgioni kliniki na Dunaju je začel uporabljati kirurg dr. Schloss kaj nenavadno mazilo za zaceljevanje starih odprtih ran Sestoji iz embri.io-nov (zaplodkov) kuncev, ki jih premeč-ka v bakterij prosto maso. Najtrdo-vra-tnejše rane se začnejo pod vplivom te maže celiti, le v eno sedmino slučajev, ki jih je dr. Schloss doslej zdravil, je doživel delen neuspeh. Zanimivo je, da pospešuje embrijonalna kaša tudi rast odpadlih nohtov. Pri tem pa ni za človeški organizem v nobenem oziru škodljiva. Na čem temeljijo njeni učinki. še ni dognano. Morda na dražilnem vplivu tuje beljakovine na č'oveško beljakovino. morda tudi na delitev stanic vplivajoče kemične snovi ali pa na skrivnostne, rast pospešujoče žarke, ki iih le odkril nedavno tega profesor Gurwitsch in ki izžarevajo enibnjonal-neunu tkaničju. Prizorišče sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov Palača t Logami ob istoimenske« ležem, kjer člani Sveta sedal zborujejo. Cela občina se preseli Pri letoviškem kraju Bitovu na Moravskem bodo zajezili reko Tajo. Ves del ondotne doline z Bitovim vred pride pod vodo. zato je potrebno, da se vsa občina preseli na drugo mesto. Oblasti so po dolgih pogajanjih dosegle, da dobe občinarji primerna zem-lišča na ozemlju sosednega velepses+va Vraneča in jim bodo plačale izdatne odškodnine. Preselitev občine in zgraditev novega Bitova se bo izvršila postopoma v dobi treh let. V tem času bodo izvršili budi vsa zajezitvena dela. Otroci počesto bolehajo no vnetju vrata Ker večinoma ne morejo grgraft dajte iim P' hnflavin postile Ni tako hudo Debela dama (ki je sedla iz nepazljivosti na dragocene Stradivarijeve gosli in jih zmečkala): »Moi Bog, kako sam obupana! Zdi se mi, da je ena struna počila.« Dopisi JEŽICA. Sokolsko društvo na Ježid bo priredilo 16. t. m. telovadno akademijo. Nastopili bodo vsi oddelki. S tem hoče društvo pokazati, da ume ktjub velikim težavam sokolski ci!]. Sokol pričakuje, da se bodo akademije udeležila vsi, kri so mu naklonjeni, in da bodo s svojo mnogobrojno udeležbo podprli idealno stremljenje. ki ga goji Sokol v težkih razmerah. Začetek akademije je ob 8. zvečer. Zdravo I ŠOŠTANJ. Nameravani sestanek bivših in sedanjih učiteljev(ic) šoštanjskega okraja dne 15. t. m je preložen na ugodnejši čas. LAŠKO. Seja odbora sreske organizacije SDS za laški srez se bo vršila v petek, dne 14. t. m. od 14 dalje v salonu hotela Juvančič v Zidanem most "j. S tem se obveščajo vse k. o SDS v laškem 9rezu, da pošljejo svoje delegate na sejo. ki bo zelo važna. Dnevni red je razviden iz do-poslaniih vabil. — Okrožno taijništvo CERKLJE. (V pojasnilo.) Gospod dakan P. D-je v nedeljski pridigi povodom priporočanja »dobrih časopisov« in v svarilo pred »slabim časopisjem« omenil primer, ki da se je dogodil v neki gorenjski župniji, kjer so gasilci priredili veselico. župniku pa podtaknili namero, da Je nalašč za ta dan priredil cerkveno večno če-ščeraje, kar Je imelo edini namen župniku spodkopavati ugled, škodovati veri itd. V pojasnijo Javljam I.) da dotična prireditev ni imela značaja veselice, 2.) da Je bilo cerkveno predstoj-ništvo naproSeno k versko-cerkvenemu sodelovanju, 3.) da Je bila prireditev določena za Vd šmaren, a se Je soglasno na g dekanovo indi-rektno željo prestavila za 3 dni. 4.) da Je dvom o vrsitnem redu in dnevu izšel tik pred prireditvijo ki ne motijo želodca In katere otroci vsled dobrega okusa radi je r ■»ljejo. Panflavtn pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. od cerkvenega uslužbenca (ime na razpolago), kar se je bliskovito hitro razširilo in povzročile občo nejevoljo, ter 5.) vest Je proti volji prire* ditetjev prišla tudi v Javnost. Časopisje še nd stabo. če objavlja ljudske govorice; da pa ne bo ogroženo dobro ime ne enega, ne drugega, prosimo slav uredništvo naj svojo tozadevno vest lojalno popravi v toliko, da Je bila cerkvena prireditev po župnikovi izjavi predvidena, ni pa bil o tem obveščen odbor, ko je razpravljal o prestavi prireditve Vide zapisnike 1 Pred* sednik pripravljalnega odbora. SREDIŠČE OB DRAVI. Sokolsko društvo v Središču je proslavilo dne 8. t. m desetletnico ujedinjenja z lepo ospek) akademijo. Prireditev je uspela nad vse pričakovanje Sokolska godba je o-tvorila spored s triglavsko koračnico, nakar je sledilo predavanje br. načelnika »Naša naloga, smer in cilj« glede na položaj v državi. Nato je z zanosom prednašal naraščajnik E. Pajek dve pesmici: »Orač na Topoli« in »Pod so-kolskim praporom«. Sokolski pevski zbor je dobro zapel pesmi: »Na Idrijo«. »Soči« (moški zbor). »V Korotan« in »Gospodov dan« (mešan ibor). Sokolska godba nas le presenetila s slovanskimi komadi, ki so se brezhibno izvajali. Telovadni oddelki pa so strumno in ritmični) pravilno izvajali skopljanske vaje: Hej Slovani (člani), proste vaije in polkin pJes (naraščaj-nice) Vse ie šlo v najlepšem redu. Obžalovati pa moramo, da od strani članstva udeležba tri bila taka, kakor je lepi spored zaslužit Želimo, da bi tudi v bodoče bili vsi nastopi tako izvajani. kakor tokrat, ker samo na ta način je na-predek zasiguran. Zdravo! Sokol Važni zaključki ČOS Odbor »Češkoslov. obce sokolske« je im«! v soboto in nedeljo 9. t. m. v Pragi sejo, na kateri Je med drugim sklenil: t. da vrnejo vsa sokolska društva in vsi člani teh društev športne medalje, ki iih je podelila češkoslov. vlada, ki 2. da se Sokolstvo ne udeleži sv. vaclavskih slavnosti I. 1929 v Pragi, ako bodo prireditelji teh slavnosti klerikalci ali Orli. Glede demd-sije staroste tir Schemerja Je odbor zaključi! poslaiti k dr. Scheinerju posebno deputacijo, ki ga nai preprosi. da ostane še nadalje na čelu Sokolstva. L. 1929. izleti češkoslov. Sokolstvo v Poznanj na Poljsko in v Cognac v Franciji. Na seji se je ugotovilo, da je češkoslov. Sokolstvo podpisalo 767 000 Kč za sokolski Tabor v Ljubljani, v Bolgarijo pa je poslalo 405.000 Kč v podporo prizadetim po potresu Poskusite Vašo srečo! Še danes kupite ali naročite Vašo srečno s:: 3ko. — Tn odrežlte In pošljite takoj v kuverti z znamko po pošti- ———— __ »BRISTOL« prodajalna srečk Državne razredne loterije Novi Sad Pošlfite nam sledeče srečke Državne razredne loterije L razreda 17. kola: ZA ŽREBANJE 15. JANUARJA 1929 _kom. celih srečk po Din. 100.— vsega Din._ _ M polovičk 99 h h 50.— „ Din__ _ w četrtlnk .. H « 25.— „ Din__ - „ duplo celih „ „ 200.— „ Din._ Kupno ceno teh srečk skupno Din__„ plačam do prejemku potom Čeka št: 52.860. Prosim, da mi do vsakem žrebanju dostavite fisto dobitkov. Ime ln Driimek: ____ Mesto stanovanja (pošta): _____ (Jlica in štev.: ______ Občin* Ljubljana Meauu pogretmi ur«d I V globoki žalosti sporočamo, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in nečak, gospod Stanislav Zupan dne 11. t. m. po dolgem, roukepolnem trpljenju boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek. 13. t m. ob pol 11. dopoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana — Mojstrana, dne 12. decembra 1928. Žalujoči ostali. t/arvcila, ^alri+ at roctfaJL 14. ob6uLsiua*~ vsaka b+snsia. go pas- — Maj nvcuySc zsLssaJt 5*-s Prtsttojbvta &a fifro Dla, Jv Oit. prtslojbut* p upcuia* L aonmm « msifccjom*. atr oglas* «« tmthcua tikat** račun. porii«, (f*iNjn*a,sl nJsi ,t dsrptsmrajkfa ta- oglasi* tryo%*rk*0<* aH tsiszčaja, ■■ vsaka buasias Dut -nsu\jf%, tJUstk Pvt, to^ Pristojbina, ta fifro puc Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203. Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 Ji Vajenca u čevljarju jurt, • ora.uo in .aanovaujr-iii » tuji »prej me takoj tvaii Aubelj Zg Kašelj it. 74, D. M v Polju 43933 Humorista (injo) »ta.rej.ao looifc tZvettumo »prejmem Naslov v ogiae. oddelku v J uLra>. 43857 Učenke »prejmem i* »irojno pletenje - Na.-lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13941 Starejšo žensko polteno m marljivo ki zna Xunati is opravljati vse hiš, m- posle sprejmi-m k tričlanski družini Naetointi j« takoj Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 43946 Korespondentlnjo • p r f j oi . vačjt tekstilno industrijske podjetje za slovenski hrvatski in aeraSki jezik. > inajijem slovenske jn nemške stenografije i večletno prakso, z« takoj len nastop — Ponudbe je oddati osebno na naslov, ki ga pove oglasni oddelek «Jutra» 43022 Učenca krepkega tn zdravega, s aadontno šolsko izobrazbo ■prejmemo takoi ® večjo trgovino v večjem me«-tn Slovenije Ponudbe aa ogl. odidelek «Jutra» pod šifro »Priden učenec 156». 43918 Strojnika in gaterista prvovrstna sprejme Ing. Ignacij Pelhan, 2iri. 43908 Trg. pomočnika mlajSega šp^oerista . kavcijo sprejmem v Ljubljani Ponudb«- na ogla* oddelek »Jutra* pod značko < Zanesljiv 6000». 43924 Brivskega pomočnika prvovrstnega sprejmem stalno službo Vsa oskrba v hiši — Mesečno 800 Din R Kreutz. brivec, S«vni ca. 43663 Tvornica vagonov » Sm~o Paianki sprejme ključavničarje, mizarje in 8 strugarja 429^6 Krepkega vajenca ki je z dobrim uspehom do vršil o«emrazredno osnovno ali vsaj .Iva razreda me ščanske šole sprejme takoj trgovina mešanega blaga And ELsbaobor. Laško 43875 Gospodično vajeno knjigovodstva -»prejmem na deželo. V prostem času bi pomagala v trgovi ni mešanega blaga Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 43817 Kuha. ico prvovrstno sprejme visok državni uradnik v Travni ku v Bosni — Biti mora zdrava in v posesti dobrih spričeval Nje delo bo sa-mo kuha Ponudbe na ogl oddelek prostim 3 -4«obnim stanovanjem (iritiklinami in proti fiksni plači pri renomiram vele trgovini vina in Ipirituoz v Ljubljani V poštev pridejo l« boljše moči sposobne tn isvežbane v tej stroki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ................43536 f Dobro zaslužiš če pro-iajas -vete m Iruge slike Sprejmemo krajevne '.astopcike po vsej Jugoslaviji — Ponudbe na oglasni oddelek »Juira* pod šif-o •Zaslužek 3000» 43759 s Brivski vajenec fcj »e je it učil 1 V; leta, ieli dobrega mojstra, da bi lovršil učno dobo. Govori tudi nemško, je velike postava. star 16 let Učno dobo ni po lastni krivdi prekinil Ponudbe na naslov Ambrožič. Bled I. 43931 Gostilno dobro idočo. v (»edmestju, ob glavni cesti oddam Po. goj je odkup inventarja in vina Potreben kapital Din 60 00<) PUinenr ponu»lbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 60.000* 43938 Za Božič kot primerna darila poceni prodam, zlato kravatno iglo t briljanti, zlato dam-«ko uro kot zapestnico, par zlatih zapestnih gumbov s 4 žlahtnim; kamni palico if ebenovlne in srebrnim ročajem Ogled dnevno Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 43874 Avtobuse I Krasen lokal •td izdeluje točno solidno z Izložbo ceutei industrije. l» flnejšo obrt ali trgovino takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 43911 n po konkurenčni ceni Fer >o Laznik. »trojno kolar -tvo. Radeče. £67 Božična drevesca smrekova, lepo blago, od l -3 m vlsočine dobavljam oromptno po primerni dnev m ceni - Stanko Jutro«i, Trebnje, Dolenjsko 43695 Pri »Solncu« za vodo — Pogačarjev trg Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila »ji dam« gospode in otroke Ncgavice. rokavi ce kravate itd. Priporoča K Widmaver 4S107 ti Th Rntman: Janko ln Stanko 12. Čakal je in čakal, toda tarča ni bilo. Na-liadnje je postala njegova radovednost že kar prevelika Spet je prižgal svečo in od- iiel dol. se je odzval prej-iinji glas. (Mislil sem, da te ne b« aikoli več nazaj.> Janko je podržal plapolajočo švejk) kvišku in krenil za glasom Zadaj v stranskem rovu je sedel za rešetko velik, bled deček, čudno podoben nekomu, ki ga je Janko preje poznal v domači vasi. Skladiščnik velč manufakturne stroke, želi službe Naslov v ogl. oddelkn »Jutra* 43929 Kmečko dekle pridno ip pošteno, va eno vseh hišnih del ter kuhe, se želi s-popolniti pri boljši rodbini Na željo brez sta novanja Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 43947 Boljša gospa uradniška vdova stara 50 let. dobro ohranjena bivša gostilničarka, dobra kuharica. želi dobiti slnžbo gospodinje pri samostojne mu gospodu ali gospe Gre tudi k vdoveu z otroci — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod lifro »Boljša gospa*. ' 43910 « Starejša gdč. inteligentna. izvi;žbana v vseh hotelskih strokah ki govori moderne jezike, teli službo gospodinje ali nad-perice (OberwS«!herin) — Gre tudi zt kuharico v kako državno šolo ali večje podjetje — kot samostojna Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 43909 Korespondent v šestih jezikih, samostojen in perfekten knjigovodja, dober organizator želi primerne zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Samostojen 25» 43768 Deklica izučena šivilja želi službe pri boljši manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43926 Šoler priden in pošten, želi službe. V prostem času bi pomagal tudi pri drugih delih Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Šofer 25*. 43633 Brivski pomočnik specialist v striženju dam. želi vstopiti v kak večji damski salon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43917 Srednješolec Z večletno trg prakso, vešč slov., nemškega in italiji »kega jezik*, želi primerne službe kjerkoli Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Merkur* 43789 Koks suh. po 80 O10 100 kg »edno v zalogi v mestni utinarn. Ml Perje Kokošje pur je b ros Je naravno tn • strojem čišč* au dobavlja v vsak) množim l£ Vajda. Oakovec Medji murje. Telefon 50. t. <0 Puhasto perje razpošiljam po povietjn najmanj 6 po Din 38 kg - Izkoristite priliko, loklet traja zaloga L Brozovt& Zagreb lllca 82 kemična listi Inic« perja 189 volno Pozorl Oombai kupite najceneje prt tvrdki Kari Prelog Ljubljana Stan trg št 12 ta Zldovek* ali** 4 Reglstrlr. blagajno sistema »National*, telo dobro ohranjeno prodam sa 5500 Din - Na ogled pri tvrdki E Navinšek. Selen-burgova ulica. 43896 Otroško posteljico v narodni »rnamentiki. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 43965 Radio aparat štiricevni, z zvočnikom — znamke Pfiljrps. anodno baterijo in akumulatorjem prodam za 2950 Din Ogle-da se pri hišnem gospodar. ,u na Krakovskem nasipn št 10. med 1. in 2 uro popoldne. 4889," Moško kolo skoraj novo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43930 Kolesa emajlira. ponikluje in sprejema v shrambo preko zime solidno in najceneje Nardin in drug. Poljanska 27-81. 43687 Kot prodajalka ali biagajničarka v Ljubljani Ieli službo starejša moč Ponudbe pod »Dobra moč 33» na oglasni odde lek »Jutra*. 43834 13. je vzdihnil. »Tudi jaz sem služil kovaču za hlapca. Toda zaprli so me semkaj, ker sem odkril tajni rov — prav tako, kakor danes ti. Gotovo se bojijo, da ne bi komu povedal! Ali imaš morebiti kliuč od omare?* — »Da.» je rekel Janko. «0h. ko-lika sreča.* je rado«tno vzkliknil Stanko. 2000 Din dobi t?stl kdor preskrbi inteligentne mu 25 let staremu mladeniču službo nadzornika, k železnici ali slično . event kako drugo primerno na-meščenje — Vložim lahko 10 000 Din kavcije Pismene ponudbe na oglasni od del »k »Jutra* pod značko •Stalna «!u*ba 444* 43814 faL ^LrfJL^f jtr- Praznih zabojev in pločevinastih pušic, v veliki izbiri nudi »laščičar-na Novotny. Dunajska e 9 4S937 Otroško posteljo dobro ohranjeno iz trdega lesa. prodam Na«lov po v« oglasni oddelek »Jutra*. 48919 Jedilno orod?e ia t? oseb pravn srebno prodam VB ogled pri Ka seku, Židovska ul. 43607 Fiat 509a Torpedo e 4 vratmi. tudi v nerabljenem stanju kupim Dopise s točnimi podatki in ceno ca naslov: Haselbac^ Celje. 43739 Fiat 509 štirisedežtn - zelo malo rabljen, v jako dobrem stanju. » popo-lnoma novo pnevmatiko in več rezerva mi prodam proti takojšnjemu plačilu ali pa na obroke. Ponudbe ns poštni predal 110, Ljubljana 43582 Zlato uro daauko. tapestno. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43956 V u Damskl plašč skoro nov plišast vatiran, za veliko osebo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43945 Moške srajce fino izdelane razno perilo in entlanje na clk-eak stroj Sprejemam tudi popravila. Pridem tudi na dom — Sokli«, Bled I, Vidovdan-sk» 86. 43781 Avto kožuh In mlade pse foksterierje in stali pinče — čiste pasme proda Hralovec-Homan. Radovljica. 43799 Pletenine Vse vrste v to stroko spadajoča dela obleke no meri »prednji deli t veliki množin- in oe«*mključnr M a go nt metre P n trgov eem tum ln (toposlane vol ne Najsolldnejla izdelava in postrežba Nizke nene Priporoča »Solnčevo* »troj no pletenje Ljubljana Grn berjevo nabrežje Itsv 16 43106 k Gostilno dobro Idočo. v [irometnem kraju na Notranjskem, ob deželni cesti, v bližini postaje oddam v najem ali od litra. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Gostilna v najem*. 43912 Boljšo gostilno dobro idočo. na prometni točki iščem v najem event tndi na račun Pogoji mesto. periferija trg pri le-leznicl Vsebuje naj snažne lokale stanovanje, ledenico. kegljišče in vrt Prevzem obvezno najmanj 5 let Hiša samemu na razpolago Mesečaa najemnina do Din 3000 Oferirajo naj resni ponudniki pod šifro «Do bičkanosno 1884* na ogla«, oddelek »Jutra*. 43803 Dame? L. B. O. nogavice fes fine Izbrane svile. Svetovna znamka. Din 80 - do 120*— Samo pri nas! Radi preračunane prožnosti, najlepša oblika nog. dalje Michel in Schwadron svilene nogavice, ki so na trpežnosti neprekos-ljive. T. EGER, Sv. Petra cesta 2 Ljubljana. Srne, zajce ln drugo divjačino kupuje po najvišjih cenah vele-mesarija SUmič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 43837 2 ventilatorja rabljen*, sa 150 volt, kapi Lozič, Ljubljana, Dunajska cesta 9 (vinotoč). 43952 Družabnlco ki bi Imela 10—15.000 Din želim radi povečanja čevlj. obrti, v svrho skupnega delovanja. Prednost imajo dobro »ituirane prešivalke ali pa tudi dobro izučene šivilje — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod Ufro »Dobra situacija*. 43923 Novo hišo prodam za žOO.OOu Din. — Takoj je plačati 100.000 Din, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43944 Hišo stanovanjem za eno družino, pri žel postaji, z 1 do 8 orali zemlje kupim v kraju. kje» bi se mogla izvrševati lesna trgovina — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43913 Gozdno posestvo lastnin lovom prodam pod ugodnimi pogoji Posestvo v izmeri čez 200 oralov, od tega okoli 185 oralov gozda s hišo in gospodarskimi poslopji ter » kompletnim inventarjem. — IHsmene ponudbe na poitnl predal It. 59, glavna pošta Mariboru. 43004 I i Komfortno stanovanje 4 sob, s vsemi pritiklina-mi oddam t 1. januarje« tistemu ki prevzame popravilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Komfortno stanovanje* 43927 Novo stanovanje sobe. kuhinje kleti in vrte. bUzu Ljubljane in kolodvora oddam bresplačno tistemu ld ai posodi Din 45.000. proti vknjižb na prvo mesto ia 8 % obrati Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »Dobro naložen denar 879*. 43879 Stanovanje obstoječe is sobe in kuhi nje. Ieli mirna in »olidna stranka brez otrok do 1 sli 15 januarja Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod »Stanovanje* 43845 Stranka brez otrok Ieli za februar stanovanje 2—8 sob a kuhinjo. Rakte-ij, polkovnik r p., Križevni-ška 18. 43958 Komfortno solnčno stanovanje 200 korakom od glavne pošte, 8 «obe, soba za služkinjo. kuhinja in pritfkline oddam s 1 januarjem Najemnina mesečno 800 Din. Pogoj povrnitev adaptacije 16 000 Din Pogodba za 10 let. Prednost stranke brez otrok Ponudbe na og'a>=ni oddelek »Jutra* pod šifro »Trajno 800*. Stanovanje za takojšnjo vselitev, obstoječe iz 2 »ob. kuhinje in pritiklin, v sredini mesta oddam «uno boljši stranki brez otrok Potrebne adaptacije preskrbi stranka na lastne stroške. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 43966 Zakonski par brez otrok teli sobo in kuhinjo ali veliko sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43928 Opremljeno sobo v centru. > separatnim vhodom in elektriko poceni oddam s 15 Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 43939 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43936 Sobo s prostim vhodom, poleg Tabora oddam » 15. t. m 2 gospodom« VVisjak. Prisojna ulica 3/in. 43935 Lepo sobo opremljeno, separirano. s kopalnico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 43934 Opremljeno sobico f prostim vhodom in elek triko takoj oddam. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 43925 Za primerno posojilo dam pol leta zastonj prvovrstno hrano sli ps tudi opremljeno sobo. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra* pod «5000/97*. 48957 Opremljeno sobo veliko »uho tračno svetlo in zajamčeno čisto parketirano » posebnim vhodom in električni razsvetljavo sv tudi še 1 manjšo poleg v neposredni bližini tehnike. unlv»rst in drame oddam » 1 januarjem le boljšemu stalnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43579 2 osebi iellta opremljeno sobo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »2 oeebi» 48815 želje naših kKjeotOT objavljamo vsako sredo zahvaloice o Figo ki. P. n. lekarna dr. SE M ELI C, Dubrovnik 2 PoSilJteo VaSe specialitete FIOOL j« porabila moja žena, in sicer po Vaših navodilih proti bolezni aa ledvicah la krčem. Zdravilo le izredno učiinJcovalo, za kar se Vam najprisrdnejše zahvaljujem in končam s spoštovanjem Stanko P. Kadila, Cetimje (Bajeva 37). 19. III 1927 god. Q. dr. Semellču, lekarnarju, Dubrovnik 2. Prejel sem 12 steklenic Vašega zdravila FIGOLA. Moje ponovno naročilo naj Vam bo dokaz, kako Izborno delu]e in da le edino sredstvo, k| uspešno zdravi želodčne bolezni. Kot tako sredstvo ga iskreno priporočam vsem io vsakemu. — Pozdrav. Zlvomlr Bablč, blagajnik Valjevske šte-dwnice 23 XII 1926. Razea za gori navedemo bolezen Je Fižol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih. t 1. želodcu in firevah ter ž njimi v rve«i boleOTii ledvic, leter, glavobola. brezspanda in hemeroidov. Figo! proizvaja in razpošilja prrcti povzetju lekarna dr. Setnelič ▼ Dubrovniku 2. Cena: 3 sfefcfleoicain 105 Din, 8 stekl. 745 Din, 1 poskosrt steklenici 40 Din. Mlad pes »e Je zatekel v Kolodvorsko ulico št. 25. 43920 Foksterleii čistokrvni ž meseca stari in ptica ugodno naprodaj. Vprašati na kolodvoru Bistrica pri Mariboru. 4390« Pslca nemški ovčar »e je nesM-no kam zatekla. Oddati jo je proti nagradi na naslov: Kocjan, Sv. Petra cesta 67' 43964 Sobo s posebnim vbodom ln električno razsvetljavo, blizu realk t oddam gospodu — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 43950 2 gospoda ali dijaka sprejmem v centru mesta na stanovanje in hrano — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 43951 »iT? V Mariboru želim stanovanje za dijaka 1 meščanske šole. s vso oskrbo in pomočjo pri učenju — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4379S Avtomobile FORD, Ssedežni, odprti, 'lobro ohranjen, nova streha itd Din 7500 — PEUGEOT 2sedelni. takse prost, poltovorni nove gume Din 19 000.— PEIH3EO • 35 HP, v is-vrstnem stanju. 12.000 km Din S5 000. — CI ITtOEN lelo dobro ohranjen 11 000 km no ve gume Din 28 000 P1A T soi ŠPORT gene rslno pregledan najzad-njeg» tipa r.. vn 1>UfT kiran 4sedelnl Din SS.noo POVTIAr model I92J> ftcilindnrkl Ved»žnl odpr H. vožen 8000 km le s to varniško garancijo Din 64 tisoč prodam Na ogled in orelzkulnjo Pri VAM Barešič A Co. Dunajska cesta 12. Ljub IJana Telefon 22—92 42980 Prostor za delavnico, v izmeri od 150—200 m* mbim za mirno obrt. v sredini mesta. Posredovale« izključeni t Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Industrija*. 43836 Čebul najnižji 'lnevnl ceni Mo- P° uudi tvTdka Stanko krovič, Dornava — pošta Moškanjci. 43804 Polsladkega sena po 125 Din franko vagon ima naprodaj več vagonov Ed Vale, trgovina s mei. blagom. Laško. 43800 Sladke mrve okrog 8000 kg proda Anton Bončina, Polje-Vilnjs gora 43440 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43967 Hlode bukove in nrastove (hra stove le on 20 cm napn-j) k o p B j r para* Laga V Scagnetti v Ljubljani 257 Prodajalni lokal event tud Atanovauj* oddam takoj radi odpotova-nja. VpraAat v gostilni Novak na Rimski eesti med 8. in 11 uro. 43943 Lokal s stanovanjem oddam takoj Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra* 43848 Opremljeno sobico eotn&no, takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43852 Opremljeno sobo čistO; parketirano in s posebnim vhodom oddam na Sv Petra cesti 54 43942 Sobo veldko ln čisto, s elektriko, s souporabo kopalnice oddam 2 oeeKa.ma Prala-kova ulica 10/HL, desno 43954 Opremljeno sobo oddam s 1. januarjem 8 dijakom ali 3 gospodom. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43955 Opremljeno sobo oddam po 15. decembru ! gospodoma ali gospodičnama na Starem trgu št 15 A 439» Sobo prazno, event opremljeno želim v šentjakobskem okraju — ali pa stanovan:e 1—2 sob Ponudbe n» ogl. oddelek »Jutra* pod lifro »1 januar* 43962 2—3 sobe opremljene, . pritiklinami in telefonom, v centru mesta. če mogoče v I nadstropju a!i visokem pritlič ju iščem » 1 januarjem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »8—3 sobe 753». 4375; Opremljeno sobo takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 43914 Orožnik v Južni Srbiji J) let ster, s 200.000 Din gotovine — želi znanja z boljšo gospodično radi poznejše ženit-ve Cenjene ponudbe s sliko, katero vrnem, na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Lepa bodočnost 29» 43963 ki je v Orn Gospodično na Miklavžev večer rmožu darovala šibo, vljudno prosim, da se javi x naslovom radi idealnega poznanstva. Poslati na ogl. oidelek »Jutra* pod šifro »St. 1901». 43915 191etno dekle inteligentno iu pošteno dobrih staršev, ua deželi, odkritosrčnega enačaja, želi znanja z boljšim gospodom, plemenitega značaja Dopi se e sliko, ki yo vrnem prosim nji ogl oddelek Jutra pod šifro »Kmečkih staršev«. 3141 Pra&akujem pismo. Zdravo 43940 t- h* U ' re .i dViismM^ Klavirji ln planini najboljših inozemskih tvrdk vedno v zalogi! Zmerne •ene, na obroke, popravila uglaševanjel — M Ropaš. Celje. 43268 Gramofone po najnižjih cenah dobite pri tvrdki 1. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1. 43961 Harškl kanarčki garantirani salonski vrviv ci, odlikovanega rodu — lastne vzgoje, bo naprodaj od 250 Din naprej Pismene zahvale so na razpolago Ivan Rozman, Ljubljana, Rimska eeeta 20. 43523 Pes doga sivo-črno lisast, ki sliši na ima »Pazi», se je neznauo kam zatekel Vrniti ga je proti nagradi v Ljubljani Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod lifro »Stroj s tipkami*. 43932 Pisalni stroj modeme konstrukcije, popolnoma nov in v brezhibnem stanju naprodaj Ponudbe na poštni predal 110 - Ljubljana 43581 2 pletilna stroja 7/40 in 8/36 ter tri vrstna Novakova harmonika, vse v najboljšem stanju poceni naprodaj Naslov v oddelku »Jutra* oglas. 43458 Svarilo! Podpisano društv0 opozarja, da Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj. milo in drugo pod pretvezo »v prid slepim*. Prosimo, da se morebitni slučaji jsvijo nam in policiji. Podporno društvo slepih. 43830 Tudi pozimi fofo^sfiram 4S948 Rimska cesta 14. Najlepše božično darilo je fotografski aparat tvrdke Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. Fotografski aparati v vseh cenah, leče, plošče, papirji in filmi vedno v sveži zalogi Dajem tudi plačilne olajšave Kupujte potrebščine pri strokovnjaku Pouk brezplačen Samo Fotomeyer, 43953 Maribor. Gosposka ulica 39 Za Božič ovo iii lefol Najprimernejša darila so: volnene in flor - nogavice, triko - perilo. Puloverji, vestie za dame. eosoode in otroke žepni robci naramnice kravate, srajce ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki toaletna mila i. t. d. JOS. PETELINC, Ljubljana blizu PreSernove-za soomenika ob vodL ■ m u H Originalno Jugobana^parenfriioko ppoizvajajo jedi no ZJEDINJENI PAROMUNI D.D. BJELOVAR VARUJTE S£ JMENUSL1ČN//H POTVORB / Sinclair Glnck: Zlati panter 72 Počasi je prešel razgovor na druge stvari, šef se je moral t hi posloviti; spremili simo ga k dvigalu in mu prisrčno voščili lahko noč. Znamenit človek je in nekaj mi pravi, da se utegnem še kedaj sestati z njim, morda celo pri skupnem delu, čeprav se zdi to dokaj neverjetno. Nemara je ta moja slutnja v kaki zvezi s tem ,kar mi je rekel Moore še tisto noč, preden nas je ositaviL Pustil sem bil ostale v gostinski sobi, z namenom, da kasneje spremim Natalijo in njeno teto domov. Šel sem z Mooreom do dvigala, da bi se tam poslovil od njega. Toda preden je pozvonil strežajoi, seje s pomembnim nasmeškom obrnil k meni. »Clayton,c je dejal ,»nekaj vam moram priznati. Poznal sem Margareto že dokaj časa, preden sem se seznani] z vami!< »Kako to? Odkod?c sem vprašal. »Večkrat sem jo srečal v mestu, v hiši ene izmed njenih sošolk. Ona je na vsem svetu edino dekle ,ki bi jo hotel imeti za ženo.« Osupnil sem tako, da nisem mogel spraviti besede iz sebe. On pa je naglo nadaljeval: »Ko je Margaret izginila, sem bil že davno opoistil vojno službo Hi sem se pravkar ogledoval po kakem drugem poslu .Imovit sem in ne bilo bi se mi treba pehati za zaslužkom. Toda ko sem slišal, da je Margaret izginila, sem hitel v Washington in dosegel, da so me sprejeli v tajno Službo. Vedel sem, da boste storili vse, da najdete Margareto. Vam je nisem nikoli omenil, ker me je takrat kar bolelo govoriti o njej. Ko sem videl, kaka nevarnost vam preti, sem pregovoril šefa, da vaim je ponudil sprejem v tajno službo. Ostalo vam je znano. »Toda mislil sem, da vam moram vendarle vse povedati, zakaj —« Pomolil sem mu roko. » S svojo roko razpolaga seveda Margaret sama, a vendar moram reči ,da ne bi nikogar rajši imenoval svojega svaka nego vas« Moore mi je s tako radostjo stisnil roko, da sem moral dva krat ali trikrat pogledati, ali niso kosti kaj v neredni. »Še eno novico bi vam pov»da'« je dejal. »Potlej boste raza meli zakaj je bil šef nekoliko v zadregi, ko smo se smejali cesarju in njegovim blaznim načrtom. Kai ne»erjetno se zdi.« Zastrmel sem vanj. »Kaj pa je tako neverjetnega?« »Noč, v kateri je zletela tista kamenita hišica v zrak, vam je gotovo ostala v spominu. Jaz sem stal tik za vami, ko je skočil cesar v žarečo svetlou.o teč.« »Da, tega se >Fominjan.« »Nu, vi ste se takrat odvrnili, ker se vam je bleščalo. Jaz pa ne. In tedaj sem vidoi nekaj, česar v: niste mogli videti; d osle' nisem povedal tega iKomu. drug;r k?kor šefu. MisiLii pa -in tudi šef misli tako, da imate cravico zvedeti. Mož, ki je skoči ✓ svetlobno peč, se je obrnil z obrazom proti meni, preden je izginil Clayton — ta mož ni bil cesar!« »Kaj! Da ni bil cesar!?« sem vzkliknil. Moore je zmajal z glavo. »Cesarja sem videl dvakrat. Tisti, ki je govoril z vami, je bil on, zakaj šef mi ga je opisal. Toda mož. ki je zgorel vsvetlobni peči, je bil drugi. Bil je njegov sobar. Cesar vam je v laboratoriju zaigral " komedijo, da bi vas speljal na krivo sled. Hipnotiziral je svojega, slugo in mu ukazal, naj gre zanj v smrt češ. potlej ga bomo imeli za mrtvega. Slugo sem bil že preje večkrat videl in zato sem ga spoznal.« I »AH — kie je cesar zidaj?« Moore je spet zmajal z glavo. »Izginil je nekam. Nihče ne sluti, tam. Toda svoboden je. Njegova tolpa je za nekaj časa neškodljiva, toda on sam je odšel, šef mu je za petami, a doslej brez uspeha. Zato je bil nocoj tako resen in reči moram, da ga popolnoma razumem.« »Tedaj vendarle nismo zmagali!« Moore se je nasmehnil. »Tega ne bi trdil. Toda mož. ki se sam imenuje oesarjem, čuti do nas — razumljivo nenaklonjenost. Mislil sem, da vam moram to povedati.« Najlepša hvala,« sem rekel kratko. Nato se je Moore poslovil in stopil v dvigalo. Drugi dan se je odpeljal v VVashington. Dodati moram še to ln ono. Z natalijo sva se drugo pomlad poročila. Jeseni natu je posetila Margaret, ko je bila prebila poletje s starimi prijateljicami. Larrj si ni želel ničesar drugega, kakor da bi smel živeti z nami; drage volje smo mu poverili upraviteljstvo v svoji hiši. Ob času moje poroke je Moore opustil svoje mesto v tajni službi ter postal družabnik neke velike elektrotehnične tovarne v New-yorku. Po dvakrat ali trikrat na teden je prihajal k nam v vas. Meni, ki sem samo brat, ostane marsikaj skritega. Toda čeprav ima Margaret obilo prijateljev in rada hodi k njim, je vendar vselej doma, kadar nas poseti Moore. O oesarju, ki z Mooreom pogosto govoriva o njem, nismo nikoli več slišali. Prijeli ga niso, kolikor jaz vem. Najbrž jo je popihal v Italijo ali pa v kako drugo enako oddaljeno deželo. Upam vsaj, da je tako! PREŠERNOVA ulica, poleg frančiškanska cerkva 4 H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR » SvIcJ Največja zaloga UR, ZLATNINE In SREBR-NINE NIZKE CENE. SOLIDNA POSTREŽBA. SAMO SAMO Kovfoasta anker-Roskopf DIb 49.60 St 111. Kovinasta anker-Roskopf t radlum Številkami la kazalci Dia «9.20 St 108. Budilka, 16 cm visoka, s prvovrstnim anker-strojem. Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOOATO ILUSTRIRANI CENIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FRANKOt od H. Suttner, Ljubljana 4 Kupujte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TO-VARN1ŠKO GARANCIJO pri H. SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulica WMf 4 Vaši zobje lajvečja razprodaja na vsem sveti radi svoje prvovrstne kvalitete LIPTON čaj 24< Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko Slavonijo. Dai oiacijo, Bosno. Hercegovino in Črne goro Nikola Stankov, Zagreb Prilaz 75 Prodaja iz skladišča in direktno n .ondona. iščejo se 'okalni zastopnik ostanek) vedno zdravi io beti, a dtb te ust »vež ta prijetem, ako ar sabljate ODOFORM-PASTO za zobe. Dobi se v lekarnah bi drozerDt. Glavna zaloga parfumerlja URAN, Ljubljana, Mestni trg I k 260 šoferska šola L GABERŠČIK, Blelwelsova cesta 52, prične s podukom 12. t. m. ob 14. ori. — Na razpolago zaprt avtomobil. Oooodke sred 10.1 e i popisne dr. 3van Ca h v spominov. groširana velja 2)in 30.-, v - platno vezana D,n 40 - - Jzdala 237 Knjigarna Tiskovne zadruge v £;ubljani Prešernova 54 (nasproti gi. poste) Za stavbe po »niianih cenah vsakovrsten suh tesan ta ža-Kan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija In trgovina, parna iaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. 15.363-a NASE (ENE SO GOVORILE IN OBČINSTVO XH 3t RAZUMELO I Blago, pooudeoo z našo prejšnjo anonco s reklamno ceno, smo prodali v tedui nekaj dni Za Božični nakup pripravljamo novo iznenadenjel Nudimo za MOŠKO OBLEKO 3 m volnenega blaga 140 cm Široko Din 168.—, Din 210.—, Din 240,—, Din 270,— Te cene se razumejo pri nakupu na obročno odplačevanje pri nakupu proti takojšnjemu plačilu od gorenjih cen še poseben popust. Na zahtevo Vam pošljemo potnika na dom, na deželo pa vzorce! Dblačilnica JURIJA", Mestni trg 17-1. Telefon 2825. LJUBLJANA Telefon 2825. Vse vrste koledarjev ♦ od najpriprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v sloven skem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) m tudi nemšk se dobijo pri NOVI ZALOŽBI r. z. x o. Zahtevajte ponudbel l5.404-a strojno podjetje LJUBLJANA Slomškova ul. 3 Telefon 2055. izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, trans-misijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. t"* 8' Ali ste se že naročili na ..P«n*ališče v Ložu. V Ložu, dne II. decembra 1928. 15447 KAJ A BOŽANIČ. soproga. Franca Dolenca gostilničarja In posestnika se najsrčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znan cetn, ki so ga v tako velikem Številu spremiK k večne mu počitku Pred vsem smo pa dolžni, da se zahvalim* preč. duhovščini, g. zdravniku dr. Šabcu, Vrhniškemu sokolu In Gostilniški zadrugi za častno spremstvo tei prekrasne vence. Rodbini DOLENC — RAMOR. 15448 Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za konzorciji «Jutra» A doli Ribnika*, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiokarnarja Franc Jezeršek. Za insaratni ded je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.