OSNOVNA ŠOLA Ormožanček ORMOŽ L E T N I K 2 0 1 4 / 2 0 1 5 Š T E V I L K A 3 J U N I J 2 0 1 5 PRILOGA EK R OŽANČ ZLATI O M Ana Klinc, 9. a Rubrike Kolum na uč i t e l j a Foto zgodba Mo j raz r ed Us t va r j a l n i ca Naš i u sp e h i Krož ek s e p r eds tav i I n t e r v j u Doga ja lo s e j e Dnev i d e jav nos t i S T R A N 2 Uvodnik Od vseh stvari je najbolj vredno prizadevanja to, da se česa naučiš. To je edino, kar te nikoli ne razočara. Lahko se postaraš in se ti začnejo tresti kosti, lahko buden preležiš noči … lahko ugotoviš, da je svet okrog tebe opustošen. Ob vsem tem ti preostane samo eno – učiti se. Učiti se, zakaj se svet giblje in kaj ga giblje. Učenje je edino, česar misel ne more nikoli izčrpati niti odtujiti, ne dvomi vanj, se ga ne boji in ga nikoli ne obžaluje … Dragi učenci, učitelji, starši … Prispeli smo do zadnjega meseca pouka … do zadnje številke Ormožančka … do zaključka šolskega leta 2014/2015. Ponosna sem na bogato in mnogokrat z odličnimi rezultati posejano pot Osnovne šole Ormož v tem šolskem letu. Ponosna sem na vse vaše uspehe, drage učenke, dragi učenci, tako pri pouku kot na tekmovanjih iz znanja in športa ter pri mnogih drugih dejavnostih s kulturnega področja. Ponosna pa sem tudi na predano in strokovno delo učiteljic in učiteljev ter ostalih zaposlenih na šoli v okviru rednih zadolžitev kot tudi v okviru vseh pro- jektov, ki jih na šoli skupaj razvijamo in sooblikujemo. Hvala tudi vam, dragi starši, za korektno sodelovanje. Vsem skupaj želim prijeten poletni oddih in na snidenje v jeseni. Majda Podplatnik Kurpes, prof., ravnateljica »Ponosna sem na Kolofon bogato in mnogokrat z odličnimi rezultati ORMOŽANČEK, glasilo Osnovne šole Ormož posejano pot Osnov- Letnik 2014/2015, številka 3 ne šole Ormož v tem Uredniški odbor: Larisa Šek, 7. a; Zala Cunk, 7. b šolskem letu.« MENTORICI Oblikovanje in fotografija: Renata Pučko, prof. Lektoriranje: Tina Zadravec, prof. Časopis je dostopen tudi v spletni obliki na spletni strani Osnovna šole Ormož: www.osormoz.si. O R M O Ž A N Č E K S T R A N 3 Napovednik Kulturni dnevi 4 Knjižni molji Naravoslovni dnevi 5 Raziskujem Tehniški dnevi 6 danes za jutri Športni dnevi 8 Izdelki naših rok Naši uspehi 10 9. a in b se poslovi Moj razred 12 Krožek se predastavi 14 Gremo gor v hribe, dihat gorski zrak ... Zlati Ormžanček 15 Na klepetu z ... Prisluhnimo 27 učiteljici Olgi Dogajalo se je 30 Izpod peresa Aleksandra Ustvarjalnica 34 Štermana Kolumna učitelja 36 Še zadnja dogodivščina Foto zgodba 37 9. a in b S T R A N 4 Kulturni dnevi »Zla t o « b r a n j e n a OŠ O rm o ž Sodobni čas nas vsakodnevno zasipa z najrazličnejšimi dosežki najnovejše tehnologije, zato branje in knjige niso več »in«, še posebno ne med mladimi. Pa kljub temu še obstajajo knjižni navdušenci, ki jim je vonj knjižnih listov nadvse ljub in se zato radi podajajo na pot branja, ki jih popelje v najrazličnejše svetove, jih uči, zabava, jim pripoveduje in kdaj privabi tudi solzo v oko … Tudi na naši šoli imamo nekaj takih bralnih navdušenk, ki so si z zvestobo knjigi skozi vsa osnovnošol- ska leta pridobile naziv »Zlate bralke«. To so Nika Novak, Maja Munda, Sanja Viher, Ana Klinc, Nuša Žinko in Eva Štampar Ivanuša. Prepričana sem, da bodo, ko se za njimi zaprejo vrata osnovne šole, ostale zveste knjigi in branju še naprej. Letošnje srečanje »zlatih« bralcev in bralk bo potekalo 10. junija v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Srečali se bodo knjižni navdušenci osnovnih šol iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi v organizaciji ZPMS, ki jo v Ormožu vodi učiteljica Aleksandra Kociper. Kulturni program prip- ravlja OŠ Ormož, mladi bralci pa bodo za svojo zvestobo dobri knjigi nagrajeni s knjižno nagrado, ki jo omogočajo sponzorji. Letos bo to knjiga OTROCI SVETA avtoric Janje Vidmar in Benke Pulko. Veselimo se prijetnega druženja mladih bralnih navdušencev. Iz 9. a so to: Maja Munda, Nika Novak, Nuša Žinko, Ana Klinc, Sanja Viher, iz 9. b pa le Eva Štampar Ivanuša. Slavica Šajnović, pred. učit., mentorica BZ Znač ka r j i n a k l e p e t u s p i s a t e l j i c o I g r a j m o s e g l e da l i š č e 1. razred - Učenci so se pred ogledom 13. aprila 2015 se je 220 Značkarjev (učencev, ki so uspeš- predstav pogovorili o bontonu. Pravila no zaključili z Bralno značko) udeležilo zaključne prireditve. bontona so nato uporabili pri ogledu Gostja prireditve je bila mladinska pisateljica Majda Koren, predstav. Po ogledu so se pogovorili o ki je najmlajšim bralcem od 1. do 3. razreda predstavila svo- vsebini, jo ilustrirali in izpostavili glavne je zgodbice o mali pošasti Mici, ki opisujejo dogodivščine junake. Preizkusili so se tudi kot igralci v njenih treh sinov in učencev. S starejšimi učenci je obdelala odlomku predstave. temo o pasteh sodobnega spleta in socialnih omrežij in raz- 2. razred – Pred ogledom so zelo natanč- krila, da je nekoliko odvisna od spleta tudi sama, da pa še no pregledali bonton. Izpostavili so vedno rada poseže po dobri knjigi. pogoste kršitve bontona in se natančno Značkarji se na zaključni prireditvi v Beli dvorani Grajske pogovorili o njih. Po ogledu predstav je pristave Ormož vsako leto odlično zabavamo, zato si želi- sledil pogovor o njihovih sporočilnostih, mo, da bi se nam v prihodnje pridružili še drugi. Ob dobri osebah,dogajalnem času in prostoru. knjigi je vedno zabavno, pisatelji pa so običajno prav zani- Pogovorili so se o osebah, ki delajo v mivi ljudje. Larisa Šek, novinarski krožek gledališču: režiser, scenograf, kostumo- graf, igralci. Ilustrirali so vsebino izbrane predstave. 3. razred – Učenci so si najprej ogledali predstavi. Po ogledu je sledil pogovor o vsebini. Razložili so pomen besed: reži- ser, kostumograf, scenarist. Učiteljica Mojca Bauman Kralj, sicer ljubiteljska igralka, je učencem predstavila delo igralca. Dramatizirali so kratke odlomke. Irena Blagovič, prof., nosilka KD O R M O Ž A N Č E K Naravoslovni dnevi S T R A N 5 Raziskujem danes za jutr i 20-letnico raziskovalnega dela na OŠ Ormož smo zaokrožili z nara- voslovnim dnevom Raziskujem danes za jutri. Učenci so se zjutraj zbrali ob krajši kulturni prireditvi v jedilnici šole, sledila je predstavitev zbornika Vesolje otroških znanj in spoznanj, ki je bil izdan ob 20-letnici sistematičnega raziskovanja na OŠ Ormož. Sledila je kratka predstavitev 6 raziskovalnih nalog, ki so na regij- skem srečanju mladih raziskovalcev dosegle zlato priznanje in so se uvrstile na državno tekmovanje. Omenjen program so si kasneje ogledali še starši učencev. Naravoslovni dan je za učence in učitelje minil v znamenju raziskova- nja, ponovili so osnovne metode raziskovanja in obdelavo podatkov (npr. aritmetična sredina, risanje grafov v programu Excel) mlajši učenci pa so se v raziskovalno delo šele uvajali. V zadnjem delu sobo- tnega dopoldneva pa so se jim na šolski zelenici pridružili še starši, ki so lahko skupaj z otroki raziskovali ali pa si ogledali rezultate razis- kovanja. Kot se lahko sami prepričate, so bile teme zelo raznolike in zabavne: - Najljubši šport (1. a), - Spomladanske cvetlice (1. b), - Bilo je nekoč (2. a, b), - Raziskovanje planetov, orientacija (3. a, b), - Vonjam, čutim, vidim (4. a, b), - Sladkor v sadnih pijačah (5. a, b), - Analizirajmo anketo (6. a, b), - Barve, baloni, milo in mleko (7. a), - Narečne besede, šport (7. b), - Suhi led (8. a), - Jajce tako in drugače (8. b), - Amuleti po svetu (9. a) in - Zvočni eksperimenti (9. b). Mirjana Meško, prof., nosilka ND Iz učiln ice na travnik Učenci od 1. do 3. razreda so v sredo, 6. 5. 2015, razisko- vali travnik kot življenjsko okolje. Odpravili so se na razli- čne lokacije travnikov v okolici Ormoža. Razmišljali so, zakaj sploh imamo travnike. Iskali so različne vrste travniš- kih cvetlic in trav ter jim ob pomoči slikovnega gradiva določali imena. Spoznavali so tudi drobne živali, ki živijo na travniku, ter se pogovorili o tistih, ki jih na travniku vidimo samo občasno. Stanka Hebar, prof., nosilka ND S T R A N 6 Tehniški dnevi Obeležil i smo dan Evrope 9. maja praznujemo dan Evrope. V Ormožu smo dan Evrope obeležili že tretjič. Na ploščadi pred Grajsko pristavo Ormož smo na stojnicah predstavljali države Evropske unije. Učenci in učitelji OŠ Ormož smo s praznovanjem praznika Evrope začeli na tehniškem dnevu 30. 3. 2015, ko smo po skupnem uvodu v jedilnici po razredih raziskovali Lit- vo, Švedsko in Irsko. Na tehniškem dnevu smo izdelali izdelke za stojni- ce, na katerih so se predstavili učen- ci 7. in 8. razreda. V kulturnem programu so se s plesno točko pred- stavile naše plesalke, dijaška glasbe- na skupina Gimnazije Ormož je pri- reditev popestrila z glasbenimi toč- kami. Na prireditvi smo zbrali spo- ročila mladih Evropi, objavili pa smo jih na spletnih straneh šol. Dan Evrope bomo obeležili tudi naslednje leto. Na OŠ Ormož smo si pripravili tudi evropski teden, saj smo praznovanju dneva Evrope prire- dili jedilnik, na šolskem radiu smo poslušali irsko, švedsko in litvansko glasbo, najbolj zanimi- va pa je bila evropska pot na hodnikih, kjer smo se ob hoji na malico naučili veliko novega o Švedski, Litvi in Irski. Nataša Kolar, prof., nosilka TD Utrinek, ki se je zapisal učenki 3. razreda … Imeli smo tehnični dan. Zjutraj ob 8:20 smo se odpravili na proslavo v jedilnico šole. Na pros- lavi smo si ogledali nekaj filmčkov o Švedski, Litvi in Irski. Filmčki so bili zelo zanimivi. Nau- čili smo se veliko novega. Po proslavi smo se odpravili na malico. Nato smo začeli izdelovati različne izdelke. Najprej smo začeli porisovati kamenčke v irski zastavi, nato smo iz tulcev izdelovali ovčke, saj so le-te simbol Irske, in še triperesno deteljico iz slanega testa smo naredi- li. Četrti razredi so se naučili irski ples in nam ga zaplesali, zraven pa zapeli irsko pesem. Dan mi je minil lepo. Žanamari Kaloh, 3. a O R M O Ž A N Č E K Tehniški dnevi S T R A N 7 Papirnato v znamenju dneva Evrope V sredo, 8. 4. 2015, so imeli učenci 6. a in 6. b tehniški dan na temo izdelava izdelka iz papirja. Učen- ci so izdelovali švedske konjičke ), irske ovčke in irske klobuke Svetega Patrika. Vsak učenec je izdelal po enega konjička in eno ovčko, izdelave klobukov pa so se lotili v skupinah, ker je bil dokaj zahteven izdelek. Izdelki so bili pozneje tudi razstavljeni v jedilnici šole in se kasneje tudi razdeljevali na stojni- cah ob dnevu Evrope, ki smo ga izvedli v petek, 8. 5. 2015, pri grajski pristavi. Darko Špacapan, prof., nosilec TD Lov za preteklost jo: Kaj nam pr ipoveduje jo star i predmet i, oblačila in obutev V mesecu aprilu smo imeli tehniški dan z naslovom Lov za preteklostjo. Ali veste, kaj pomeni lov za preteklostjo? Raziskovanje preteklosti, kako so živeli naši predniki … Mi pa smo se tega lotili tako, da smo v šolo prinesli stare predmete, slike, oblačila in obutev – vse to od naših prednikov. Razdelili smo se v skupine in se pogovarjali o zanimivih poimenovanjih starih predmetov, kot je petrolejka, kateki- zem, mlinček za kavo … Ugotovili smo, da je med vsemi predmeti najstarejša knjiga Katekizem iz leta 1858. Gledali smo različne filme o živ- ljenju nekoč. Filmi so bili zelo zanimivi in poučni. V knjižici Preteklost smo reševali različne zanimive naloge. Po reševanju nalog smo se lotili ustvarjan- ja. Naredili smo okvirje za slike, ki smo jih prinesli s seboj v šolo. Naredilii smo jih iz lepenke. V okvir smo dali stare družinske slike in jih na koncu dneva razstavili v jedilnici naše šole. Ob slikah smo razstavili še stare predmete, oblači- la in obutev. Ta dan je bil zelo poučen in zanimiv. Pa pojdite tudi vi na lov za preteklostjo! Aurora Nedog, Aneja Kaučič, Izza Korpar, 4. a S T R A N 8 Tehniški dnevi Izdelava izdelkov iz lesa V sredo, 8. 4. 2015, je 40 učencev 7. a in b ustvarjalo izdelke iz lesa. Po uvodnih napotkih za delo, so naj- prej razmislili, kaj bodo izdelovali. Dobili so majhne lesene gradnike, ki so jih z natančnim sestavljanjem in lepljenjem z lepilom za les sestavljali v celoto. Nastali so zelo različni izdelki: hišice, posode, skulpture, zaboji, piramida, amfiteater, partenon, drevo, ladja idr. Nekateri učenci so svoje izdelke tudi pobarvali. Prav vsi pa so svoje stvaritve postavili na ogled v avli šole. Igor Kaučič, prof., nosilec TD »Lepo je združ i t i g ibanje in šolsko delo« 22. aprila 2015, bilo je lepo sončno sredino jutro, smo se učenci 1. in 2. raz- reda z učiteljicami odpravili na pohod. Cilj našega pohoda je bil vodni stolp na Litmerku, kar je bilo učencem še posebej zanimivo. Ob vrnitvi v šolo smo bili vsi veseli in zadovoljni, saj je dan potekal v prijetnem vzdušju, pa še brez poškodb in utrujenosti, so dejali učenci sami. Učenci 3. razredov pa so se z učiteljicami napotili na malce drugačno pot. Odpravili so se peš proti Veliki Nedelji, se povzpeli do gradu, nato pa se z vlakom vrnili v Ormož, nazaj v šolske prostore. LEPO JE ZDRUŽITI GIBANJE IN ŠOLSKO DELO, je misel, ki se je poro- dila učencem na poti. Pa še res je. Darja Horvat, prof., nosilka ŠD O R M O Ž A N Č E K S T R A N 9 Športni dnevi Špor t n i dan – t e s t i r a n j e za špo r t no v zgo j n i ka r to n O šo l i v na rav i V četrtek, 2. 4. 2015, smo izvedli športni dan. Po urni- ku smo se zvrstili v športni dvorani in opravljali testira- Z avtobusom smo se pripeljali v nje učencev od 1. do 3. razreda. Pri testiranju so poma- Kranjsko Goro, da bi se imeli noro. gali učitelji športne vzgoje. Ob 11. uri smo se odpravili v Mestno grabo, da bi izvedli tek. Zaradi močnega vetra Vsi veseli smo prišli, tukaj smo že štiri dni. smo tek prestavili. Odvijale so se športne igre v Mestni grabi in v telovadnici. Dušanka Feguš, prof., Prišla je tudi druga šola, ki je iz Maribora. nosilka ŠD Najprej zbrali smo se vsi in nato v sobe šli. Šola v naravi Ko domov smo poklicali, nekateri so jokali. Drugi teden v mesecu maju smo se odpravili v Kranjsko Goro. Za Solze lile so iz oči, en teden je postal naš dom CŠOD Kranjska Gora. vendar super so bile noči. Po uvodnem kratkem sestanku z učiteljico Eriko smo se namestili v Ko na pohode smo odšli, sobe. Po kosilu je sledil pouk. Učili smo se o živalih v vodi. Zvečer smo smo utrujeni bili. šli na ogled Kranjske Gore. Spotoma smo se ustavili na sladoledu. Veslali smo na jezeru Jasna, V torek smo po zajtrku odšli veslat na jezero Jasna. Med potjo nazaj to je bila dogodivščina krasna. smo se učili, kako v naravi zakuriti ogenj. Po dolgem odmoru in kosilu Odšli smo na sladoled, smo se učili osnove nordijske hoje. Sledil je družabni večer, kjer smo se kjer smo se srečali s sostanovalci zelo zabavali. spet. Naslednji dan smo se odpravili v naravni rezervat Zelenci. Pot nas je Spoznali smo nordijsko hojo, v Zelencih smo slišali šojo. zelo utrudila. Po ogledu Zelencev smo si ogledali še Liznjekovo domači- jo. Zvečer smo igrali štafetne igre proti osnovni šoli Toneča Čufarja iz Liznjekovo domačijo smo si ogledali in veliko o njej izvedeli. Maribora. V skupnem rezultatu po točkah smo žal izgubili. Četrtek je bil namenjen orientacijskemu teku, kjer smo se zelo zaba- Zvečer smo štafetne igre igrali in med šolama tekmovali. vali. Nekatere skupine so med potjo zašle. V skupinah smo bili pomeša- ni med obema šolama. Po kosilu smo se učili o prehranjevalnih verigah. Zjutraj težko smo se vstali, a kasneje na orientacijski pohod se Pouk je vseboval tudi sprehod v gozd. Iskali smo ostanke živali in rastlin podali. v prsti. Sledil je zaključni večer, na katerem je vsaka soba pripravila svo- Potrudili smo se vsi jo zabavno točko. in vsi dobri smo bili. Petek je bil zaključni dan. Planirano kopanje je žal odpadlo, zato Teden hitro je minil, smo si ogledali risanko o naravi. Pred kosilom smo odšli na kratek spre- vendar zanimiv je bil. hod do trgovine, kjer smo si kupili spominčke. Teden je hitro minil. Jutri žal domov bomo šli, Veseli vrnitve domov smo si pospravili kovčke in se odpravili proti saj tukaj srečni smo bili. Ormožu. Napisale: V Kranjski Gori smo se imeli zelo lepo. Naučili smo se veliko novih Nuša Ciglar, Eva Horvat, Pia Šek, in praktičnih stvari. Z veseljem bi šolo v naravi ponovili. Urška Pleger, Tina Štuhec, Maša Baum Učenci 5. a S T R A N 1 0 Naši uspehi M l a d i r a z i s k o v a l c i n a d r ž a v n e m s r e č a n j u S s r eb rom i n z la t om ok ronano l e t o raz i skovan ja Letošnje regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki ga je 28. 3. 2015 gostila OŠ Ormož in ga je organiziralo Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, bodo mentorji in mladi raziskovalci z OŠ Ormož pomnili še dolgo, saj se je prav vseh 6 raziskovalnih nalog z zlatim priznanjem v žepu uvrstilo najprej v prvi, nato pa 18. 5. 2015 še v drugi krog državnega srečanja, ko se je na murskosoboški gimnaziji vseh 15 letošnjih mladih raziskovalcev OŠ Ormož potegovalo za najvi- šja odličja s področja razisk ovanja v državi. OŠ Ormož, ki letos obeležuje 20. obletnico raziskovalnega dela na šoli in se je v vseh teh letih v okviru regijskega, državnega ter drugih srečanj predstavila s skupaj 80 raziskovalnimi nalogami, se je prav letošnje leto najuspešneje predstavila na najvišji ravni tekmovanja mladih raziskoval- cev, saj so se prav vse naloge uvrstile v najvišji krog državnega tekmovanja. Tudi tokrat so se mladi raziskovalci v svojih nalogah lotili perečih, aktualnih in za razvoj lokal- nega okolja pomembnih tem. Na področju sociologije sta z raziskovanjem prostovoljstva v domačem kraju v nalogi z naslovom Jaz tebi, ti meni recenzente navdušila Primož Ozmec in Žan Ivanuša (mentorici Alenka Šalamon in Sanja Miškovič), problematiko prostoživečih mačk na Ormoškem sta v nalogi »Za vedno si odgovoren za to, kar si udomačil« razkrivali Klara Branda in Ana Zemljič (mentorici Metka Lešničar in Tina Zadravec), z nalogo Ješ lokalno? Ješ sloven- sko? so s svojim prispevkom obogatile področje ekologije Špela Jambriško, Urška Munda in Lara Tušek (mentorici Mirjana Korpar in Stanka Hebar), pomen Ormoža v vojni za Slovenijo in odnos mladih Ormožanov do tega so v nalogi Ormoški devetošolci in vojna za Slovenijo razsve- tlile Julija Fric, Nika Polič in Ana Škorjanec (mentorici Nataša Kolar in Tanja Babič), s katerimi sredstvi in kako učinkovito lajšati težave z želodčno kislino sta v nalogi Gasilci želodčne kisline odkrivali Ana Klinc in Nuša Žinko (mentorici Nataša Rizman Herga in Irena Kandrič Koval), v nalogi Naših 20 let pa so Zala Cunk, Gašper Hebar in Toni Kvar (mentorici Mirjana Korpar in Nataša Rizman Herga) prehodili 20 let sistematičnega raziskovanja na OŠ Ormož in ugotovili, da je po poti skozi »vesolje otroških znanj in spoznanj« hodilo že 171 mladih raziskovalcev ormoške šole. V zadnjem krogu državnega srečanja, ki je v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije potekalo 18. maja v Murski Soboti, so naloge z naslovi Naših dvajset let, »Za vedno si odgovo- ren za to, kar si udomačil« ter Ormoški devetošolci in vojna za Slovenijo prejele srebrna prizna- nja, zlato pa so si prislužile Špela Jambriško, Urška Munda ter Lara Tušek z nalogo Ješ lokalno? Ješ slovensko?, Žan Ivanuša in Primož Ozmec z Jaz tebi, ti meni, Ana Klinc in Nuša Žinko pa sta si z Gasilci želodčne kisline poleg zlata prislužili še prvo mesto na področju kemije in kemij- ske tehnologije. Raziskovalno delo mladih pa vsekakor ni samo v »tekmovalni« namen, saj so prav vse raziskovalne naloge pri zaključkih svojih raziskav iskale uporabne rešitve. »Zlate« Urška Munda, Lara Tušek in Špela Jambriško so bile, denimo, s strani revije Viva za svoje delo nomi- nirane tudi v projektu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za Glasnice boljše hra- ne, »srebrni« Ana Zemljič in Klara Branda sta med raziskovanjem stanja prostoživečih mačk na Ormoškem s svojim prispevkom v medijih aktivirali prostovoljce, ki so domačinki Ani Ratek omogočili sterilizacijo in kastracijo 11 zavrženih mačk, za kar je prej zaman trkala na številna vrata več kot leto dni. Nika Polič, Ana Škorjanec in Julija Fric so med raziskovanjem vzpostavile aktivno sodelovanje z Območno zvezo vojnih veteranov Slovenije Ormož, ki je raziskovalkam podaril ogled Vojaškega muzeja v Kadetnici Maribor. Dokler bodo mladi kritični raziskovalci in iskalci znanja, se nam za prihodnost naše države torej ni bati. Tina Zadravec, prof. O R M O Ž A N Č E K Naši uspehi S T R A N 1 1 Pro j ek t GO -CAR-GO Na naši šoli v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj poteka projekt GO-CAR-GO. V njem so letos učenci 8. razreda izdelovali nadgradnjo gokarta po lastni ideji. Sodelovali so naslednji učenci: Niko Sovič, Sašo Krajnc, Benjamin Zadravec, Luka Pšak in Žan Šuen. Izdelali so gokart YUGO. Udeležili smo se 6. mednarodnega tekmovanja GO-CAR- GO, ki je bilo 21. 5. 2015 na Ptuju, in izmed 20 ekip osvojili:  priznanje za naj ekstramobil po izboru strokovne- ga komentatorja Vida Pšajda (državni prvak v gokartu),  2. mesto v kategoriji glasovanja sodelujočih ekip,  priznanje za tehnološko dovršenost pri izdelavi nadgradnje,  5. mesto v vožnji (merjenje hitrosti),  5. mesto v vožnji (merjenje dolžine). Več o projektu si lahko ogledate na spletni strani OŠ Ormož/Projekti/GO CAR GO. Igor Kaučič, prof., mentor S T R A N 1 2 Moj razred Raz r ed s e p r eds tav i : 9 . a i n b Pogled na našo prehojeno pot 9 let je minilo, odkar smo kot »majhni nadebudneži« prvič sedli v šolske klopi, a čas je mine- val. Sedaj smo že »veliki korenjaki«, vsak s svojimi cilji in pogledi. Oh, kako hitro je minilo. Spominjam se še časov, ko smo bili brezskrbni in radovedni, kakor se pač spodobi za majhne otroke, a verjemite mi, ta radovednost ni nikoli izginila. Smo na koncu koncev vendarle gene- racija, ki se rodi na vsakih 1000 let. Toliko vsega lahko povemo o nas. Že od samega začetka, takrat ko smo prvič stopili skozi vra- ta osnovne šole, smo bili živahni in neverjetno radovedni, a hkrati je bil v nas prisoten tudi strah, strah pred neznanim. Vse skupaj se je pričelo leta 2006, ko smo prvič zakorakali v svet osnovnošolcev. Bili smo kot mravljice, saj se nam je svet zdel tako velik. Tedaj se je naša pot pravzaprav pričela. Pot, ki nas je privedla vse do trenutka, kjer smo zdaj. Takrat nas je bilo 36, sedaj pa oba razreda skupaj štejeta 39 učenk in učencev. Skozi leta smo prišli »v roke« kar veliko učiteljem ter učiteljicam, vsak od njih pa je zaslužen za to, da smo sedaj takšni, kakršni smo, saj so veliko svojega znanja prenesli na nas. Zaradi tega bo vsak ostal v naših spominih. Bolj kot smo odraščali, bolj smo se pričeli zavedati, kako pomembna je šola za nas ter nekaj, kar je še bolj pomembno – prijateljstvo. Z leti pa smo postali tudi bolj samozavestni ter odgo- vorni. O R M O Ž A N Č E K S T R A N 1 3 Korak za korakom smo stopali po svoji poti – po poti, ki je bila pretkana z vzponi ter padci. Iz prvošolcev smo se kar hitro »prelevili« v starejše in bolj »ubogljive« učence, ki so se podili po šoli in bili najstarejši v prvi triadi. Leta so kar hitro minevala. V četrtem razredu smo prvič dobili ocene, zraven tega pa smo v urnik vsako leto dobivali nove in nove predmete. V šestem razredu smo zapustili našo učilnico ter se sprehajali po šoli in bili vsako uro nekje drugje. Nato pa smo prišli v tretjo triado, kjer pa smo se počasi pričeli zavedati, da se naša pot končuje, zato smo se bolj zbližali drug z drugim. Toda sedaj se zave- damo dragocenosti časa ... Sedaj pa smo že pri koncu naše skupne poti. Ne samo da smo postali bolj odgovorni, samozavestni ter radovedni, ampak smo se tudi pripravili na to, kar nas čaka – realni svet. Saj vemo, da še nismo popolno- ma pripravljeni, a vendar smo nabrali dovolj izkušenj, da se bomo lahko v prihodnosti »kosali« s svetom. Čas, ki smo ga v teh 9-ih letih preživeli skupaj, je neprecenljiv. Upam, da spomini na našo zlato generacijo nikoli ne bodo zbledeli. Naša skupna pot na Osnovni šoli Ormož se končuje, a prepričam sem, da se naše medsebojne vezi ne bodo tako zlahka prekinile. Toni Kvar, 9. b S T R A N 1 4 Krožek se predstavi Pl aninski krožek Organizirano planinstvo ima v Ormožu že več kot 50-letno tradicijo, saj je toliko staro naše planinsko društvo. Tudi na naši šoli že vrsto let vzgajamo planinski podmladek. Visoke gore namreč ljudi s svojo nedostopnostjo privlačijo že zelo dolgo, med Slovenci pa je že tako splo- šno znan rek, da ni Slovenec, kdor ni bil vsaj enkrat v življenju na Triglavu. Seveda se je potrebno o hoji v visoke gore naj- prej poučiti in postopno pripravljati s pohodi na griče v okolici, nato v višje hribe in na kon- cu v visokogorje. Pri krožku zato najprej zač- nemo s pogovori o pravilih gibanja v naravi, ustrezni opremi, obutvi in prehrani. Predvsem pa je cilj učencem približati hojo v naravi kot prijetno in zanimivo telesno aktivnost. Vsako šolsko leto se, ob pomoči planinskega društva Maks Meško Ormož, odpravimo na tri izlete po Sloveniji. Izbiramo lahko dostopne vrhove v različnih koncih naše domovine. Na izlete povabimo tudi starše, ki se z veseljem odzovejo. Učenci se na planinskih izletih veliko naučijo o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih pokrajine, v katero se odpravi- mo. Zaključek vsakoletne planinske dejavnosti pa poteka julija v planinskem taboru, ki ga pripra- vljamo skupaj s planinskim društvom. Planin- ski tabor je za učence, ki se mu pridružijo, prav posebno doživetje, saj postane naš dom majhen šotor, kopalnica je ob koritu in v potoku, jedil- nica pod platneno streho, televizije in računal- nika pa ob vseh zanimivostih sploh ne pogreša- jo. Je mogoče tudi vas kdaj zamikalo, da bi se nam pridružili? Lepo vabljeni! Stanka Hebar, prof., mentorica O R M O Ž A N Č E K S T R A N 1 5 ZLATI ORMOŽANČEK Dosežki učencev Osnovne šole Ormož v šolskem letu 2014/2015  Rezultati tekmovanj  Drugi dosežki (raziskovalne naloge, natečaji, projekti in drugo) S T R A N 1 6 ZLATI DEL Rezultati tekmovanj Tekmovanje v znanju iz Tekmovanje v znanju o biologije (8. in 9. razred) sladkorni bolezni Mentorica: Mirjana Meško, prof. Mentorica: Metka Lešničar, pred. učit. Zlato priznanje: Zlato priznanje: Nuša Žinko, 9. a; Ana Klinc, 9. a Ana Klinc, 9. a; Nuša Žinko, 9. a Bronasto priznanje: Bronasto priznanje: Špela Jambriško, 8. b; Ana Klinc, 9. a; Nuša Žinko, 9. a; Nika Lara Tušek, 8. b; Novak, 9. a; Eli Hergula, 9. a; Nuša Krabo- Urška Munda, 8. b nja, 9. a; Gašper Hebar, 9. b; Teo Šulek, 9. b; Žan Ivanuša, 9. b; Toni Kvar, 9. b; Primož Ozmec, 9. b; Nuša Cigler, 8. a Tekmovanje v znanju iz geografije Mentorica: Nataša Kolar, prof. Zlato priznanje: Nuša Žinko, 9. a Srebrno priznanje: Nuša Žinko, 9. a Bronasto priznanje: Nuša Žinko, 9. a; Primož Ozmec, 9. b; Klara Branda, 8. b; Gašper Hebar, 8. b; Lara Tušek, 8. b; Špela Jambriško, 8. b Tekmovanje v znanju iz kemije za Preglova priznanja Mentorica: Nataša Rizman Herga, prof. Zlato priznanje: Lara Tušek, 8. b Srebrno priznanje: Nuša Žinko 9. a; Ana Klinc, 9. a Bronasto priznanje: Nuša Cigler, 8. a; Špela Jambriško, 8. b; Nuša Kolarič, 8. a; Lara Tušek, 8. b; Urška Munda, 8. b; Tilen Veselko, 8. a; Nuša Žinko, 9. a; Ana Klinc, 9. a; Toni Kvar, 9. b; Nika Novak, 9. a O R M O Ž A N Č E K S T R A N 1 7 Tekmovanja Tekmovanje v znanju iz logike Mentorica: Sonja Posavec, prof. Zlato priznanje: Matic Petek, 7. b Bronasto priznanje: 1. a: Tim Šoštarič, Jaka Horvat, Klara Čurin 1. b: Jure Kosi, Lan Žalar 2. a: Anže Šuen, Jan Ciglar, Zala Zorjan, Luka Potočnjak, Tiya Kikl, Katarina Markovič, Ana Hudin 2. b: Lucas Vočanec, Anej Žalar, Filip Kirič 3. a: Luna Bradan, Luna Iza Pučko, Veronika Viher, Žanamari Kaloh 3. b: Lea Pongrac, Lana Zadravec, Ana Žnidarič, Tit Grabovac, Katarina Ivanuša, Taja Voršič 4. a: Ela Petra Kirič, Aurora Nedog, Tjaš Notersberg, Dina Grabovac, Iza Korpar 4. b: Ema Šoštarič, Ana Štibler, Dino Kralj, Maja Bokša, 5. a: Urška Pleger, Maša Baum, Nuša Ciglar, Pia Šek, Tina Štuhec, Melani Klajderič, Nika Komperšak 5. b: Nika Novak, Zala Jurkovič, 6. a: Nika Horvat Sušanj, Ina Voljč, Daniel Ivo G. Fridrih, Denis Pšak 6. b: Tina Zadravec, Žiga Zadravec Tekmovanje v znanju iz 7. a: Miha Komperšak, Larisa Šek angleščine (8. razred) 7. b: Matic Petek, Timotej Zlatnik, Domen Šošter Mentorica: Mirjana Meško, prof. 8. a: Taja Husel, Nuša Cigler, Ana Zemljič Srebrno priznanje: Ana Zemljič, 8. a 8. b: Lara Tušek Bronasto priznanje: Ana Zemljič, 8. a 9. a: Ana Klinc, Nuša Žinko, Julija Fric, Žan Firšt Šeruga, Nika Novak, Maja Munda Tekmovanje v znanju iz angleščine (9. razred) Mentorica: Marija Cvetko, pred. učit. Srebrno priznanje: Toni Kvar, 9. b Nika Polič, 9. b Bronasto priznanje: 9. b: Toni Kvar, Nika Polič, Žan Ivanuša 9. a: Julija Fric, Aleš Belec, Dario Brajković, Lea Serec S T R A N 1 8 ZLATI DEL Tekmovanje v znanju iz matematike za Vegova priznanja Mentorica: Renata Pučko, prof. Srebrno priznanje: Matic Petek, 7. b; Ana Klinc, 9. a; Nuša Žinko, 9. a; Larisa Šek, 7. a Bronasto priznanje: 1. a (Danica Rižnar, prof.): Maj Bradan, Neža Jančar, Jaka Horvat, Rene Voršič, Tia Funtek, Beniamin Klemenčič, Burja Puklavec 1. b (Stanka Hebar, prof.): Lan Pongrac, Lan Žalar, Jure Kosi, Neža Luknjar, Tia Mesarec, Marijan Borovičkić, Klara Horvat, Jaka Vauputič 2. a (Irena Blagovič, pof.): Anže Šuen, Jan Ciglar, Tomaž Rudolf, Tiya Kikl, Luka Potočnjak 2. b (Aleksandra Kociper, prof.): Ana Marija Damiš 3. a (Maja Korban Črnjavič, prof.): Žanamari Kaloh, Luna Iza Pučko 3. b (Dušanka Feguš, prof.): Katarina Ivanuša, Alen Krabonja, Ana Žnidarič, Luka Pajan, Taja Voršič 4. a (mag. Mateja Meško): Aurora Nedog, Ivona Nedog ,Iza Korpar 4. b (Mateja Kovačič, prof.): Ema Šoštarič, Lea Obran Tekmovanje v znanju iz 5. a (Aleksander Šterman, prof.): Nuša Ciglar, Maša Baum, Melani Klajderič zgodovine Mentorica: Tanja Babič, prof. 5. b (Breda Šandor, prof.): Nika Novak, Zala Jurkovič Srebrno priznanje: Eli Hergula (9.a), 6. a (Renata Pučko, prof.): Žiga Zadravec Nuša Žinko (9.a) 6. b (Renata Pučko, prof.): Nika Horvat Sušanj, Daniel Ivo Gobel Frid- Bronasto priznanje: Eli Hergula (9.a) rih, Žiga Zadravec, Jakob Šnajder in Nuša Žinko (9.a) 7. a (Renata Pučko, prof.): Maj Voršič, Larisa Šek Mentor: Darko Špacapan, prof.: Ivan Borovičkić, Katja Tajhman 7. b (Sonja Posavec, prof.): Nika Šalamun, Jaka Komloš Mentorica Renata Pučko, prof.: Matic Petek 8. a (Sonja Posavec, prof.): Nuša Cigler, Tilen Veselko 8. b (Sonja Posavec, prof.): Urška Munda Mentor Darko Špacapan, prof.: Špela Jambriško 9. a (Renata Pučko, prof.): Ana Klinc, Nuša Žinko Mentor Darko Špacapan, prof: Julija Fric 9. b (Renata Pučko, prof.): Gašper Hebar Mentor Darko Špacapan, prof.: Žan Ivanuša O R M O Ž A N Č E K Tekmovanja S T R A N 1 9 Tekmovanje v znanju iz Vesele šole Mentorica: Metka Lešničar, pred. učit. Srebrno priznanje: Larisa Šek, 7. a; Matic Petek, 7. b; Špela Jambriško, 8. b; Klara Branda, 8. b; Nuša Cigler, 8. a; Toni Kvar, 9. b; Nuša Žinko, 9. a; Gašper Hebar, 9. b; Žan Ivanuša, 9. a Bronasto priznanje: Maj Voršič, 7. a; Zala Cunk, 7. b; Žiga Rizman Herga, 7. b; Larisa Šek, 7. a; Matic Petek, 7. b; Niko Sovič, 8. b; Lara Tušek, 8. b; Ana Zemljič 8. a; Urška Munda, 8. b; Špela Jam- briško, 8. b; Klara Branda, 8. b; Nuša Cigler, 8. a; Ana Škorja- nec, 9. b; Primož Ozmec, 9. b; Aljoša Munda, 9. b; Eva Štam- par Ivanuša, 9. b; Toni Kvar, 9. b; Nuša Žinko, 9. a; Gašper Hebar, 9. b; Žan Ivanuša, 9. a Tekmovanje v znanju Tekmovanje v znanju iz fizike iz Vesele šole Mentor: Igor Kaučič, prof. Mentorica: Breda Šandor, prof. Srebrno priznanje: Srebrno priznanje: Nuša Žinko (9. a), Toni Kvar (9. b) Zala Jurkovič, 5. b; Jan Dogša, 5. Bronasto priznanje: b; Pia Šek, 5. a; Jakob Majhen, 6. Nuša Cigler (8. a), Sofija Ivanuša (8. a), a; Jakob Šnajder, 6. a Nuša Žinko (9. a), Toni Kvar (9. b) Bronasto priznanje: Ivo Gobel Fridrih, 6. a; Melani Klajderič, 5. b; Vanesa Šuen, 5. b Tekmovanje v znanju iz slovenščine Mentorica: mag. Irena Kandrič Koval, preostali mentorji: Aleksandra Kociper, prof., in Irena Blagovič, prof., 2. razred; Dušanka Feguš, prof., in Maja Korban Črnjavič, prof., 3. razred; Tina Zadravec, prof. (6. razred); Sonja Muhič, pred. učit. (7. razred); mag. Irena Kandrič Koval (8. in 9. razred) Srebrno priznanje: Nuša Cigler (8. a), Ana Zemljič (8. a), Nuša Žinko (9. a) Bronasto priznanje: Filip Kirič, Jan Ciglar, Pia Škorjanec, Kevin Meško, Anej Fafulič, Anej Žalar (2. razred) Maruša Leskovar, Luna Bradan, Kaja Fafulić, Katarina Ivanuša, Lea Pongrac, Taja Voršič, Alen Krabonja, Lana Meško, Luna Iza Pučko, Klemen Šošter (3. razred); Nika Horvat Sušanj, Dominika Raušl, Brina Voljč, Žiga Zadravec, Hana Pižeta, Tina Voljč (6. razred); Matic Petek, Zala Cunk, Hana Potočnjak, Nina Bokša, Katja Tajhman, Maj Voršič, Larisa Šek (7. razred) Ana Zemljič, Nuša Cigler (8. razred), Ana Klinc, Nuša Žinko, Nika Novak, Toni Kvar (9. razred) S T R A N 2 0 ZLATI DEL Tekmovanje Bober v znanju iz informacijske in računalniške pismenosti Tekmovanje iz Mentor: Roman Bobnarič, prof. Rdečega križa Bronasto priznanje: Ela Petra Kirič (4. a), Iza Korpar (4. a), Jan Dogša (5. b), Maša Baum (5. a), Matic Kocbek (5. a), Nika Zidarič Mentorica: (5. b ), Nuša Ciglar (5. b), Pia Šek (5. a), Tina Štuhec (5. a), Daniel Darja Horvat, prof. Ivo Göbel Fridrih (6. a), Jakob Šnajder (6. a), Miha Munda (6. a), Prvo mest na medob- Žiga Zadravec (6. b), Gašper Cvetko (7. b), Ivan Borovičkić (7. a), činskem tekmovanju: Larisa Šek (7. a), Matic Petek (7. b), Zala Cunk (7. b), Nuša Cigler Nika Horvat Sušanj, (8. a), Taja Husel (8. a), Nuša Žnidarič (9. b), Toni Plavec (9. b) Jakob Majhen, Jakob Šnajder, 6. a Tekmovanje v znanju Tekmovanje v znanju iz astrono- iz nemščine mije za Dominkova priznanja Varnostna olimpijada Mentor: Mentor: Igor Kaučič, prof. Mentorica: Sonja Muhič, pred. učit Aleksander Šterman, prof. Bronasto priznanje: Matic Petek, 7. b; Bronasto priznanje: Učenci 4. a in 4. b Larisa Šek, 7. a; Špela Jambriško, 8. b; Gašper Rajh, 9. b 18. in 19. mesto Luka Pšak, 8. b; Lara Tušek, 8. b; Toni Kvar, 9. b Tekmovanje Kresnička Mentorica: Mirjana Meško, prof. Bronasto priznanje: 1. a: Jaka Horvat, Rene Voršič, Sara Lukman, Nino Novak (mentorica Danica Rižnar, prof.) 1. b: Jaka Vaupotič, Jure Kosi, Lan Žalar, Liona Dernikovič, Marijan Borovičkić, Ben-Maj Gašparič (mentorica Stanka Hebar, prof.) 2. a: Jan Ciglar, Lucas Vočanec, Rok Škorjanec (mentorica Irena Blagovič, prof.) 2. b: Matevž Jurčec, Filip Kirič, Riana Peteršič (mentorica Aleksandra Kociper, prof.) 3. a: Ana Žnidarič, Lana Zadravec, Jana Žnidarič, Blaž Majhen, Lea Pongrac (mentorica Maja Korban Črnjavič, prof.) 4. a: Gaj Bobnarič, Iza Korpar, Ivona Nedog (mentorica mag. Mateja Meško) 4. b: Nino Verlek, Dino Kralj, Niko Ivanuša, Nina Leber Lah, Ana Štibler (mentorica Mateja Kovačič, prof.) 5. a: Melani Klajderič, Urška Pleger, Maša Baum (mentor Aleksander Šterman, prof.) 5. b: Nino Benjamin Kovačec (mentorica Breda Šandor, prof.) 6. a: Alina Planinc, Jakob Šnajder, David Trstenjak (mentorica Metka Lešničar, pred. učit.) 6. b: Ajda Antolič (mentorica Brigita Brajković, pred. učit.) 7. a: Miha Komperšak, Hana Potočnjak, Ivan Borovičkić (mentorica Brigita Brajković, pred. učit.) 7. b: Blaž Jurkovič, Žiga Rizman Herga (mentorica Brigita Brajković, pred. učit.) O R M O Ž A N Č E K Tekmovanja S T R A N 2 1 Raziskovalne naloge Zlato priznanje Žan Ivanuša (9. b), Špela Jambriško (8. b), Urška Ana Klinc (9. a), Nuša Žinko (9. a) Primož Ozmec (9. b) Munda (8. b), Lara Tušek (8. b) Mentorici: Nataša Rizman Herga, Mentorici: Alenka Šalamon, pred. Mentorici: Mirjana Meško, prof., prof., in mag. Irena Kandrič Koval učit., in Sanja Miškovič, prof. in Stanka Hebar, prof. Srebrno priznanje Gašper Hebar (9. b), Julija Fric (9. a), Nika Polič (9. b), Ana Zemljič (8. a), Toni Kvar (9. b), Zala Cunk (7. b) Ana Škorjanec (9. b) Klara Branda (8. b) Mentorici: Mirjana Meško, prof., Mentorici: Nataša Kolar, prof., in Mentorici: Tina Zadravec, prof., in in Nataša Rizman Herga, prof. Tanja Babič, prof. Metka Lešničar, pred. učit O R M O Ž A N Č E K S T R A N 2 2 ZLATI DEL Lutkovna skupina Mentorici: Maja Korban Črnjavič, prof., in Jolanda Magdič Srebrno priznanje: Nuša Bauman, 3. a; Lana Meško, 3. a; Ana Žni- darič, 3. b; Jana Žnidarič, 3. b; Ema Šoštarič, 4. b; Jona Lesar, 4. b; Tilen Mesarec, 5. b; Jan Dogša, 5. b; Zala Jurkovič, 5. b; Val Voršič, 5. b Mlajša gledališka skupina Mentorica: Irena Blagovič, prof. Srebrno priznanje: Burja Puklavec, 1. a; Jure Kosi, 1. b; Tiya Kikl, 2. a; Lucija Kukovec, 2. a; Katarina Markovič, 2. a; Luka Potočnjak, 2. a; Tomaž Rudolf, 2. a; Rok Škorjanec, 2. a; Pia Škorjanec, 2. b; Nina Zadravec, 2. b; Maruša Leskovar, 3. a; Jaka Prapotnik 3. a Plesna skupina Mentorica: Sanja Miškovič, prof. Uvrstitev na regijsko tekmovanje: Tjaša Banfič, Nina Bokša, Klara Branda, Špela Jambriško, Jaka Komloš, Tjaša Kolarič Zadravec, Nuša Kolmančič, Urška Mun- da, Ana Škorjanec, Lara Tušek in Lana Verlek Zlate pevke Mentorica: Alenka Šalamon, pred. učit. Nika Novak, 9. a; Maja Munda, 9. a; Julija Fric, 9. a; Nuša Žnidarič, 9. a; Nuša Krabonja, 9. a; Sanja Viher, 9. a; Maša Rajh, 9. a Zlate bralke Mentorica: Slavica Šajnović, pred. učit. Nuša Žinko, 9. a; Ana Klinc, 9. a; Nika Novak, 9. a; Sanja Viher, 9. a; Maja Munda, 9. a; Eva Štampar Ivanuša, 9. b Tekmovanja S T R A N 2 3 Ekokviz Tekmovanje iz kemijskih poskusov Mentorica: Mirjana Meško, prof. Ekipo so sestavljali učenci 7. a-razreda: za osnovnošolce Miha Komperšak, Larisa Šek in Domen Ladić. Mentorica: Nataša Rizman Herga, prof. Dosegli so 61. mesto izmed 331 ekip na šolskem tekmovanju Ana Klinc in Maja Munda iz 9. a (VRAŽJI BLONDINKI) - mariborske regije oziroma 288. mesto izmed 1312 ekip v sodelovanje na predizboru državnega tekmovanja Sloveniji. Žiga Ules, Tilen Veselko in Luka Čučko iz 8. a (POZOR METANOL) - sodelovanje na predizboru državnega tek- movanja in uvrstitev na DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ KEMIJSKIH POSKUSOV ZA OSNOVNOŠOLCE Natečaj Evropa v šoli Mentorica: Maja Korban Črnjavič, prof. Ana Zemljič, 8. a Tekmovanje mladih tehnikov 1. mesto za povezovalni Mentor: Igor Kaučič, prof. natečaj Evropa v šoli V kategoriji A1 – jadralni letalski modeli so tekmovali Miha Munda, Jakob Šnajder, David Trstenjak iz 6. a ter Mentorji: Mateja Kovačič, pred. Žiga Zadravec in Patrik Zidarič iz 6. b. David Trstenjak je učit.,Breda Šandor, prof., Aleksan- zasedel 3. mesto, Miha Munda pa 5. mesto. der Šterman, prof., V kategoriji čolnov MČ1 sta Blaž in Staš Jurkovič iz 7. b 7. a: Larisa Šek, Maj Voršič, Hana Potočnjak, Nina Bokša; osvojila 3. mesto ter se prav tako uvrstila na državno 7. b: Matic Petek tekmovanje. GO-CAR-GO MENTOR: Igor Kaučič, prof. 6. mednarodnega tekmovanja GO-CAR-GO se je v Šolskem cen- tru Ptuj udeležilo pet učencev: Niko Sovič (8.b), Sašo Krajnc (8.b), Benjamin Zadravec (8.b), Luka Pšak (8.b) in Žan Šuen (8.a). Skozi šolsko leto 2014/15 so izdelali Medobčinsko tekmovanje nadgradnjo ekstramobila in ga poimenovali YUGO. Kaj veš o prometu Mentor: Darko Špacapan, prof. Na tekmovanju so izmed 20-ih ekip dosegli naslednje rezultate: 3. mesto - priznanje za naj ekstramobil po izboru strokovnega komentatorja Vida Pšaj- da (državni prvak v gokartu.) Ekipa: Miha Komperšak (7. a), - 2. mesto v kategoriji glasovanje sodelujočih ekip, Daniel Ivo Gobel Fridrih - priznanje za tehnološko dovršenost pri izdelavi nadgradnje, (6. a), Jakob Majhen (6. a) in - 5. mesto v vožnji (merjenje hitrosti), David Trstenjak (6. a). - 5. mesto v vožnji (merjenje dolžine).  S T R A N 2 4 ZLATI DEL ROKOMET - starejši fantje 2. mesto na polfinalnem turnirju in s tem uvrstitev od 4. do 6. mesta v državi Trener: Saša Prapotnik Pomočnik trenerja: Uroš Krstič Ekipa fantov: Gašper Hebar, Blaž Zadravec, Aljoša Mun- da, Teo Šulek, Anže Notersberg, Žan Firšt Šeruga, Niko Sovič, Aleš Zemljič, Luka Pšak, Primož Ozmec, Žiga Riz- man Herga, Gašper Cvetko, Filip Zorec ROKOMET - mlajši fantje 1. mesto na področnem tekmovanju Trener: Saša Prapotnik Pomočnik trenerja: Uroš Krstič Ekipa fantov: Žiga Rizman Herga, Gašper Cvetko, Aleš Zemljič, Domen Šošter, Maj Voršič, Tit Grabovac, Aljaž Breznik, Dino Kralj, Vladislav Loboda, Črt Korban, Tjaš Notersberg, Matic Kocbek ROKOMET - starejša dekleta 2. mesto na polfinalnem turnirju in s tem uvrstitev od 4. do 6. mesta v državi Trenerka: Marjana Ozmec, pred. učit. Ekipa deklet: Klara Branda, Zala Cunk, Eli Hergula, Špela Jambriško, Monika Lukman, Nika Polič, Urška Rodi, Ana Škorjanec, Lara Tušek, Nuša Žnidarič O R M O Ž A N Č E K Tekmovanja S T R A N 2 5 ROKOMET - mlajša dekleta 2. mesto na področnem tekmovanju Trenerka: Marjana Ozmec, pred. učit. Ekipa deklet: Lea Husel, Zala Cunk, Špela Prejac, Maša Gašparič, Hana Zajšek, Alina Planinc, Anna Tiya Cvetko, Klara Ropoša, Nina Bokša Atletika Mentorja: Marjana Ozmec, pred. učit., in Boris Polak, pred. učit. Državno tekmovanje: 14. mesto: Eli Hergula (vorteks), 20. mesto: Špela Jambriško (300 m) Področno tekmovanje: 1. mesto: Eli Hergula (vorteks) 2. mesto: Žan Firšt Šeruga (vorteks), Špela Jambriško (300 m), Lea Husel (60 m) Medobčinsko tekmovanje: 1. mesto: Primož Ozmec (300 m), Špela Jambrško (300 m), Lea Husel (60 m), Hana Zajšek (600 m), Ana Klinc (višina), Zala Cunk (daljina), Eli Hergula (vorteks), Lea Husel, Taja Husel, Eli Hergula, Špela Jambriško (štafeta) 2. mesto: Staš Jurkovič (daljina), Urška Rodi (višina), Ana Škorjanec (vorteks), Maša Gašparič (višina), Aleš Zemljič (vorteks), Toni Kvar, Anže Notersberg, Gabrijel Rihtarič, Primož Ozmec (štafeta) 3. mesto: Jan Kuharič (višina), Rok Vukoič (60 m), Aljaž Ivanuša (300 m), Christian Nemec (višina), Monika Lukman (60 m), Anna Tiya Cvetko (300 m), Hana Potočnjak (višina) Medobčinski kros Mentorja: Marjana Ozmec, pred. učit., in Boris Polak, pred. učit. 1. mesto Primož Ozmec, Nika Komperšak 2. mesto: Metka Podgorelec, Dina Grabovac, Hana Zajšek 3. mesto: Tjaš Notersberg, Špela Prejac, Žiga Zlatnik Strelstvo Mentor: Darko Špacapan, prof. Ekipo OŠ Ormož so sestavljali Gal Rob (9. a), Miha Komperšak (7. a), Andrej Majhen (7. a). Ekipno so učenci zasedli 2. mesto z doseženimi 475 krogi. Posamezno so naši učenci zasedli: Andrej Majhen (6. mesto z doseženimi 171 krogi), Gal Rob (10. mes- to z doseženimi 153 krogi) in Miha Komperšak (11. mesto z doseženimi 151 krogi). Mali nogomet - starejši fantje Mentor: Boris Polak, pred. učit. 3. mesto na medobčinskem prvenstvu v nogometu Ekipa: Primož Ozmec, Anže Notersberg, Gašper Hebar, Toni Kvar, Gašper Rajh, Aleš Belec, Aljoša Munda, Žiga Zlatnik, Benjamin Zadravec, Žan Šuen, Sašo Krajnc S T R A N 2 6 ZLATI DEL Najuspešnejša učenka na tekmovanjih iz znanja Nuša Žinko Zlata priznanja: geografija, sladkorna bolezen, biologija, raziskovalna naloga Srebrna priznanja: geografija, zgodovina, matematika, fizika, Vesela šola, kemija Bronasta priznanja: geografija, zgodovina, matematika, fizika, logika, sladkorna bole- zen, Vesela šola, biologija, kemija Športnica leta Eli Hergula 14. mesto: državno atletsko tekmovanje v metu vorteksa 1. mesto: področno atletsko tekmovanje v metu vorteksa 1. mesto: meddobčinsko atletsko tekmovanje v metu vorteksa 2. mesto: polfinale rokometnega prvenstva (najboljša strelka) 1. mesto: četrtfinale rokometnega prvenstva (najboljša strelka) 1. mesto: področno rokometno tekmovanje 1. mesto: medobčinsko rokometno tekmovanje 1. mesto: štafeta 4 x 100 m (medobčinsko prvenstvo) Športnik leta Primož Ozmec Uvrstitev na področno atletsko tekmovanje v teku na 300 m 1. mesto: meddobčinsko atletsko tekmovanje v teku na 300 m 2. mesto: polfinale rokometnega prvenstva 1. mesto: četrtfinale rokometnega prvenstva 2. mesto: področno rokometno tekmovanje 1. mesto: medobčinsko rokometno tekmovanje 1. mesto: medobčinski kros 3. mesto: medobčinsko prvenstvo v nogometu 2. mesto: štafeta 4 x 300 m (Mali ormoški maraton) 2. mesto: štafeta 4 x 100 m (medobčinsko prvenstvo) O R M O Ž A N Č E K Na klepetu z … S T R A N 2 7 P o g o v o r z O l g o V e l d i n B e d n j a n i č »Pozab l j am o , da s o o t r o c i b o l j k o t z a v s e n a š e z a h t e v e i n d o po v e do va n j a do v z e t n i z a v z o r e , k i j i h p o b i r a j o i z o k o l j a« Po poklicu je profesorica razrednega pouka. Na Osnovni šoli Ormož je zaposlena približno 20 let, v začetku je poučevala v različnih razredih prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, zadnjih deset let pa je razporejena na delovno mesto učiteljice individualne in skupinske pomoči. Njena poklic- na pot je namreč zelo pestra, saj je v času, ko še ni imela stalne zaposlitve in je začasno službovala v šolah od Slivnice pri Celju pa vse do Osnovne šole Stanka Vraza v Ormožu, pridobivala še dodatno izo- brazbo. Tako si je pridobila tudi defektološko dokvalifikacijo in še licenco za izobraževanje odraslih. Na naši šoli vas poznamo kot nepogrešljivo desno roko učiteljev, hkrati pa pogosto tudi rešilno bilko učencem. Nam lahko zaupate, kolikim učencem ste v tem šolskem letu redno nudili ure dodatne strokov- ne pomoči? Moje delo je nekoliko drugačno od dela drugih učiteljev. Imam svoj prostor, ki je namenjen izvajanju različnih oblik pomoči, ki v večini potekajo individualno. Moje delo temelji na medsebojnem spoštovanju in kvalitetnem odnosu z učenci in vsemi sodelavci na šoli, vodstvom šole in seveda s starši učencev. Zna- nja učencev ne ocenjujem z ocenami, za delo jih motiviram na različne načine. Mogoče sem za kakšnega učenca res kdaj rešilna bilka predvsem v podpori pri iskanju rešitev za popravljanje negativnih ocen. V tem šolskem letu našo šolo obiskuje 24 učencev z Odločbo o usmerjanju, sistematično po oblikovanem individualiziranem programu ure dodatne strokovne pomoči nudim 22 učencem, z dvema po sodelujem občasno, glede na njune trenutne potrebe. Pri učenju in premagovanju predvsem učnih težav pa pomagam tudi tistim učencem, ki so v postopku usmerjanja in še niso pridobili odločbe, in tistim, pri katerih so bile težave na področju učenja šele zaznane in je zanje potrebno pripraviti program – Izvirni delovni projekt pomoči, v okviru katerega potem v šoli zagotovimo razpoložljive oblike pomoči za posameznega učenca. Urnik za izvajanje vseh oblik pomoči je vnaprej izdelan. Ne glede na to, ali je ura izvajana pred poukom, v času pouka ali po pouku, se učenci uram ne izogibajo, razen izjemoma, ko menijo, da nimajo težav in pomoči ne potrebujejo. Mnogi prihajajo tudi izven dogovorjenih urnikov, če je vse skupaj le možno časo- vno uskladiti. Ob neposrednem delu z učenci moje delo zajema predvsem koordinacijo pri delu z učenci s posebnimi potrebami na naši šoli, kar pomeni sodelovanje pri oblikovanju in izdelavi individualiziranih programov za posamezne učence ter pri izdelavi ostalih programov, ki so namenjeni premagovanju težav učencev pri šolskem delu in pripravi poročil o otrocih, ki jih zahteva Zavod za šolstvo republike Slovenije. Medtem ko pomagate učencem, se pravzaprav vedno znova v učne predmete poglabljate tudi sami. Kate- ri predmet, menite, najbolje obvladate in s katerim imate še težave? Kako jih rešujete? V osnovni šoli se učna snov pri posameznih predmetih obravnava dokaj poglobljeno, zato moram vsako leto obnoviti določena znanja. V učilnici imam veliko različnih knjig, učbenikov in delovnih zvezkov, ki so mi pri tem v pomoč. Svojega dela pa si ne predstavljam brez sodelovanja z učitelji. Do vključno petega razreda obvladujem učno snov dokaj dobro pri vseh predmetih, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa zahteva podrobnejša strokovna znanja pri posameznih predmetih in predpisane postopke reševanj nalog, zato za ta področja potrebujem intenzivnejšo pripravo, večkrat za pomoč prosim učitelje posameznih pre- dmetov, da mi kaj razložijo in pojasnijo. Znanje ponavljam in poglabljam tudi ob dodatni razlagi učne snovi ob obravnavi ter ob utrjevanju snovi pred ocenjevanji. S T R A N 2 8 Na klepetu z … Menim, da najbolj od vsega obvladujem učno snov s področja slovenščine, saj je nekako največ ur pomoči namenjeno temu področju, kljub temu pa se še vedno moram večkrat posvetovati s kolegicami slovenistkami. Moje delo navzven mogoče zgleda zelo enostavno, vendar miselno prehajanje od ene učne vsebine, na primer mate- matike v drugem razredu v naslednji uri k slovenščini v devetem razredu in potem k fiziki v osmem razredu, pa k vajam za branje v tretjem razredu in tako dalje ter seveda še prilagajanje metod in oblik dela ter izbire ustreznih pris- topov glede na učenčevo starost niti ni tako preprosto. Sicer pa svoje delo opravljam z veseljem in mi tudi te stvari ne povzročajo večjih težav. Kaj pa so največje učne težave učencev naše šole? Se vam zdi, da se učne težave učencev spreminjajo skozi čas ali so na nek način univerzalne? Naši učenci imajo različne specifične učne težave, veliko jih je diagnosticiranih kot motnje na govorno-jezikovnem področju ter primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Sledijo druge motnje, kot so diskalkulija, disgrafija, blažje oblike cerebralne paralize, slabovidnost ter v novejšem času tudi motnje avtističnega spektra. Pri večini učencev so motnje kombinirane še z veliko drugimi težavami, predvsem s šibko pozornostjo in koncentracijo, z orientacijo ter slabo razvito finomotoriko. Menim, da imajo učenci težave pri učenju predvsem zaradi težav, ki se kažejo na področju branja in pisanja in imajo tako posledično težave z usvajanjem učne snovi in izkazovanjem znanja tako rekoč pri vseh učnih predmetih. Veliko težav je tudi odraz našega socialnega okolja in različnih socialnih stisk, s katerimi se družine srečujejo. Učne težave se v osnovi skozi čas ne spreminjajo kaj dosti, bolj me skrbi to, da je vedno več učencev, ki bi potrebovali dodatno obravnavo ter specializirane pristope pri pouku in pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti. Večkrat pomis- lim na to, da mogoče naš trenutni šolski sistem ne omogoča dovolj prostora za upoštevanje in prilagajanje drugačnim potrebam otrok, ki se kažejo v razvoju posameznika in so najbrž odraz stanja v današnji družbi, kjer vrednote niso cenjene in primanjkuje osnovne primarne vzgoje. Vseeno pa še veliko učencev ima težave pri učenju, vendar uradno nimajo dodeljene dodatne strokovne pomoči. Kaj bi vi svetovali vsem učencem glede učenja? Kako se učiti? Kako si pomagati, ko nastopijo teža- ve? Vsak otrok razvije svoj stil učenja, način, kako bo učno snov najlažje in najbolje usvojil, zato je svetovanje, kako se učiti, težko generalizirati. Pomembno je, da učenec že v prvem razredu začne razvijati dobre učne navade in samostojnost pri opravljanju obveznosti za šolo. Če je to v prvih letih šolanja zamujeno, se kmalu začnejo kazati različne težave, sploh pa, ko se znanje začne ocenjevati s številčnimi ocenami, ki so očitno še vedno pokazatelj uspešnosti ali neuspešnosti učenca. Tudi učitelji morajo pravočasno zaznati, če otrok pouku sledi nekoliko drugače od vrstnikov in ob tem pra- vočasno ustrezno odreagirati. Se pa dogaja, da nekateri starši potrebujejo veliko časa, včasih preveč, da priz- najo, da njihov otrok ima težave na določenih področjih razvoja ali učenja in zaradi tega ima pravico do ustreznih oblik pomoči. Dolžnost staršev je, da otroku zagotovijo obravnavo pri strokovnjaku, ki bo diagnos- ticiral vrsto in intenzivnost težav. Težave otrok v razvoju ali pri učenju lahko pogojujejo različni vzroki, kot so sposobnost, prizadevnost, spod- bude od doma, notranja in zunanja motivacija, vzgojni pristopi v družini, socialne veščine in še kaj. Vzrok za doseganje in izkazovanje nižjih rezultatov od pričakovanih in željenih pa vidim tudi v napačnem razmišljanju tako učencev kot njihovih staršev. Tudi v tem, da so pomembne le ocene, ne znanje in tako je način učenja kampanjski, naučeno se hitro pozabi, malo ostane potrebnega uporabnega znanja. Ko se učenci že sami zavedajo, da sami ne zmorejo uspešno izpolnjevati obveznosti za šolo, naj se odločijo in poiščejo pomoč, najprej pri učiteljih, ki v ta namen izvajajo tudi govorilne ure za učence, po potrebi pa tudi v šolski svetovalni službi. Tudi vrata v moji učilnici jim niso zaprta. S skupnimi močmi, seveda tudi s sodelova- njem staršev, se zagotovo zmore najti pot, da se težave premagajo. O R M O Ž A N Č E K Na klepetu z … S T R A N 2 9 Učenci običajno sovražijo domače naloge. Pogosto jih »pozabljajo« ali pa jih na hitro pre- pišejo v šoli. Kaj pa vi menite? So naloge pomembne? O domačih nalogah in o njihovem namenu je bilo v preteklosti mogoče prebrati veliko razmi- šljanj in različnih mnenj. Učni proces je narav- nan nekako tako, da zajema tudi domače naloge v takšni ali drugačni obliki. Naloge v pisni obliki naj bi bile namenjene ponavljanju in utrjevanju učne snovi in tako hkrati sprotnemu učenju. Ne bi mogla posploševati, zakaj veliko učencev tako negativno sprejema to obveznost, ki je namenje- na delu doma in sodi k dobrim delovnim nava- dam, ki bi jih učenci morali razvijati že v zgod- njih letih šolanja, pa jih mnogi žal ne. Učenci veliko časa preživijo v šoli, v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju jih večina obiskuje podaljšano bivanje, kjer najpogosteje opravijo vsaj pisni del domače naloge. Veliko otrok po poz- nem prihodu iz šole doma za šolo ne naredi veliko ali pa sploh nič in tako pravočasno ne razvijejo ustreznih delovnih navad. Prav tukaj vidim enega od vzrokov za težave z domačimi nalogami pred- vsem v višjih razredih. V šoli prepisane naloge pa najbrž ne dosegajo osnovnega namena. Sem zagovornik kvalitetnih in količinsko diferenciranih domačih nalog, ki naj bodo naslednji dan pregledane in analizirane. Kot običajno poprosimo naše sogovornike, da namenijo kakšno misel tudi za starše, ki vzamejo v roke Ormožančka, tako bi tudi vas na koncu pozvali, da staršem vseh učencev naše šole kaj sporo- čite … Tudi sama sem mama sicer zdaj že odrasle hčere in še vedno nisem prepričana, če so moji vzgojni pristopi bili najustreznejši ali bi mogoče kateri drugi bili učinkovitejši. Starši prav gotovo želimo otroke vzgojiti tako, da smo nanje lahko ponosni, ko so še osnovnošolci in tudi pozneje. Izberemo način vzgoje, za katerega mislimo, da je najboljši, ga spreminjamo, ko se pojavijo težave, pozabimo pa, da so otroci bolj kot na vse naše zahteve in dopovedovanja dovzetni za vzore, ki jih pobirajo iz okolja, največ jih seveda dobijo v domačem okolju. Staršem bi svetovala predvsem, naj svojim otrokom izkazujejo ljubezen, spoštovanje, veselje in vse, kar je potrebno pri vzgoji, da bi njihov otrok zrasel v spoštljivega, odgovornega, pozitivno narav- nanega in delovnega človeka, z ustreznim odnosom do svojih otrok, da jim zmorejo postaviti zah- teve in določene meje, hkrati pa jih zmorejo razumeti, če ne izpolnijo njihovih pričakovanj ter jim ponudijo podporo in pomoč, ko to potrebujejo. Ustvarijo naj odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju in dajo poudarek vrednotam, ki so pomembne za uspešno funkcioniranje. Hvala za pogovor. Larisa Šek, novinarski krožek S T R A N 3 0 Dogajalo se je … Ot r o š k i p a r l am e n t 20 15 Kaj pa men iš t i? Medobčinska zveza prijateljev mladine Ormož je v sodelovanju z Občino Ormož pripravila zasedanje 9. Medobčinskega otroškega parlamenta občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki se je odvijal v sredo, 8. aprila 2015, ob 10. uri v gradu Ormož. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila IZOBRA- ŽEVANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA, ki je učencem omogočila veliko možnosti za razpravo. Po uvodnih navodilih so učenci z mentorji v skupinah razpravljali o zaključkih in pobu- dah s šolskih parlamentov, v svojih razpravah pa so se dotaknili naslednjih področij: Kdo sem in kam grem? Formalno in neformalno izobraževanje - kakšna znanja mi daje šola in kaj je učenje za življenje? Svet poklicev in poklici prihodnosti. Ana Klinc, učenka OŠ Ormož, in Sebastijan Kirič, učenec OŠ Stanka Vraza, sta bila izbrana, da zaključke in pobude iz medobčinskega parlamenta preneseta na 25. Nacio- nalni parlament (http://ava.rtvslo.si/predvajaj/25-nacionalni-otroski-parlament/ ava2.174330201/), ki je v ponedeljek, 13. aprila, potekal v veliki sejni sobi zgradbe par- lamenta. Po uvodnih nagovorih dr. Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, Bori- sa Koprivnikarja, ministra za javno upravo, Darje Groznik, predsednice ZPMS, in Boru- ta Pahorja, predsednika RS, je delo potekalo v obliki razprav v štirih skupinah. Učenci so razpravljali o poklicih prihodnosti, vseživljenjskem učenju, formalnem in neformal- nem izobraževanju ter o tem, da so vsi poklici pomembni. Sebastijan in Ana sta sodelo- vala pri razpravi na temo poklici prihodnosti. Po razpravi v skupinah je potekala še predstavitev zaključkov, pred tem pa je vse prisotne pozdravil in nagovoril še gospod Miro Cerar. Mladi parlamentarci so soglasno izbrali tudi temo za naslednje šolsko leto, ki nosi naslov Pasti mladostništva. Sanja Miškovič, prof., mentorica Skupnosti učencev OŠ Ormož, in Kristina Podgorelec, mentorica Skupnosti učencev OŠ Stanka Vraza Vt i s i z p a r l am e n t a Letos sem se kot predsednica Skupnosti učencev Osnovne šole Ormož udeležila državnega zasedanja otroške- ga parlamenta. Potekalo je v parlamentu Republike Slovenije v Ljubljani. Moja mentorica je bila učiteljica Sanja Miškovič, našo občino pa je zastopal tudi Sebastijan Kirič, ki je bil predstavnik Osnovne šole Stanka Vraza. Mladi parlamentarci smo razpravljali na temo izobraževanja in poklicne orientacije, kar se mi zdi zelo pomembno še posebej za nas devetošolce, ki se odločamo za nadaljnje šolanje. Obisk parlamenta je bil zame zelo pozitivna izkušnja in ga ne bom tako hitro pozabila, saj sem se počutila kot prava poslanka. Parlament sem običajno videla le po televiziji, po razpravi pa so nam to zgradbo podrobneje predstavili in razkazali. Zelo mi je bilo všeč, da sem sedela v prvi vrsti in da nas je obiskal predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor, predsednik vlade, g. Miro Cerar, in veliko drugih znanih politikov. Menim, da je otroški parlament odličen način, da lahko tudi mi mladi izrazimo svoje mnenje, saj prepogosto nismo slišani. Ana Klinc, 9. a O R M O Ž A N Č E K Dogajalo se je … S T R A N 3 1 Radovedn e ž i i z 2 . raz r eda Fotog rafa Obiskal i smo … V 2. a in b smo zelo radovedni. Radi širimo svoja obzorja še izven »meja« naše šole. Z učiteljicama Ireno in Aleksandro smo se odločili, da obiščemo fotografa in tako spoznamo poklic, o katerem nismo vedeli ravno veliko. Podali smo se k Žalarje- vim. Bili smo deležni izredno toplega in prijaznega sprejema. Imeli smo resnično neprecenljivo priložnost pobliže spoznati delo fotografa. Naučili smo se veliko koristnega in ugotovili, da je delo fotografa zelo zahtevno. Naredili smo še skupinsko fotografijo, ki smo jo z veseljem odnesli s seboj v šolo. Kn j i ž n i co V šoli in doma pogosto slišimo, da je branje zelo pomembno. Tako se ogromno naučimo, bogatimo besedišče, se zabavamo ... Seveda sta učiteljici želeli naš pouk še popestriti in obogatiti. Popeljali sta nas v novo ormoško knjižnico. Knjižnico Franca Ksavra Meška. Gospa Nina nam je knjižnico razkazala in povedala veliko zanimivega. Še posebej mika- ven pa nam je bil oddelek za otroke, kjer ima- jo ob knjigah še igrače, DVD-je in računalni- ke. Za konec so nas obdarili še s pravljico. Muze j Počutili smo se zelo prijetno in zagotovo nas O preteklosti smo se v šoli veliko pogovarjali. Danes si res težko bo pot še velikokrat popeljala v čudovite pros- predstavljamo, da je nekoč bilo vse tako zelo drugače. Veseli smo, tore naše ormoške knjižnice. da imamo v Ormožu ustanovo, ki nam je preteklost približala. Podali smo se torej v muzej. Gospa Manica nas je v Muzeju Ormož prijazno sprejela. Popeljala nas je po njihovih prostorih in predstavila predmete, ki jih imajo na razstavi. Ogled je bil resnič- no zelo poučen in nepozaben. Rad io Pot nas je zanesla proti ormoškemu gradu, kjer se nahaja naš lokalni radio Prlek. Gospod Peter Kirič nas je prijazno sprejel v njihovih pros- torih. Skušal nam je razložiti, na kakšen način pripotuje zvok v naš radijski sprejemnik doma. Zdelo se nam je dokaj zapleteno. Baje bomo lažje vse skupaj razumeli, ko bomo malce starejši. Zatem smo lahko videli delo gospe Anite, ki je ravno v tistem trenutku poročala o najno- vejših novicah. Morali smo biti tihi kot miške, da je ne bi zmotili. Bilo je zares zelo zanimivo. Irena Blagovič, prof., in Aleksandra Kociper, prof. S T R A N 3 2 Dogajalo se je … Gledal iško srečan j e (1 .­3. razred) Z Zdrav ilom za dedka Mraza pomlad i naprot i Z našo gledališko predstavo se je začelo takole: mentorica Irena Blagovič se je odločila za predstavo z naslovom Zdravilo za dedka Mraza. Vsi učenci smo se strinjali. Tako smo pričeli z vajami. Sprva smo se malce kregali, a naš trud ni bil zaman. Seveda pa smo določili tudi vloge. Snežinka, medo, snežaki, zdra- vnica in sinička. Prve vaje smo imeli v telovadnici z ogledali, nato pa v domu kulture. Vsi smo pridno poslušali učiteljico in se še bolj vživeli v vloge. Kako je prišlo točno do te gledališke predstave? Izbrali smo jo še v zimskem času, potem pa jo uporabili tudi na gledališkem srečanju, ki je bilo v petek, 27. 3. 2015. Tako smo tudi polepšali oder z oblaki in snežaki. Sinički smo dodali kljunček, medu pa uhlje. Na koncu pa seveda nismo pozabili dodati dva najlepša priklona. In tako smo končno prišli do zadnje gene- ralke in do zadnjega nastopa. Ker smo bili uspešni, smo se udeležili tudi regijskega srečanja gledaliških skupin, ki je bilo 15. 4. 2015 v Domu kulture Ormož. Pridno smo vadili, čep- rav smo nekaj malega spremenili. Tomaž Rudolf se je ponudil za dedka Mraza, usmiljena zdrav- nica (Maruša Leskovar) pa ga je peljala na vozi- čku. Spremenili smo še nekaj drugih stvari, ne bi pa nam uspelo brez učiteljice Janje Rudolf. Na vajah smo se imeli krasno, se veliko hihitali in zabavali. Proti koncu so bile vaje vse lažje in vse je potekalo gladko. Pred predstavo nam je srce bilo kot za stavo, ampak smo s ponosnim kora- kom in z nasmehom stopili na oder. Maruša Leskovar, 3. a O R M O Ž A N Č E K S T R A N 3 3 Dogajalo se je … Regi j sko s rečan j e l u tkovn i h skup i n Z lutkovnim krožkom smo se v ponedeljek, 20. 4. 2015, odpravili na regijsko srečanje lutkovnih skupin, ki je bilo na Ptuju. Nastopali smo z lutkov- no predstavo Poredni robot. Pred nastopom smo si ogledali še druge predstave. Zanimivo je bilo videti drugačne lutke in scene. Pravo doživetje je bilo nastopiti v pravem gledališču, le oder je bil manjši, kot smo ga bili vajeni. Zelo smo bili veseli, da si je našo predsta- vo ogledala ga. Marija Švajcer, ki je za nas napisala tekst za našo predstavo. Za dober nastop nas je ga. Marija nagradila z bonboni. Po nastopu smo imeli malico. Nato smo se z učiteljicama Majo, Jolando in z učiteljem Igorjem posladkali še s sladoledom. Zadovoljni smo se odpravili z avtobusom proti Ormožu. Ema Šoštarič, 4. b Plesne v iz i j e 2015 »Ples je skriti jezik duše,« je nekoč dejala slavna ameriška koreografinja Martha Graham, kar dokazujejo vedno spret- nejši plesalci starejše plesne skupine OŠ Ormož. Tudi letos so se predstavili na območnem srečanju plesnih skupin Plesne migarije 2015, nastop pa jim je zagotovil uvrstitev na regijsko revijo otroških in mladinskih plesnih skupin Ples- ne vizije 2015, ki so postregle z raznovrstno paleto plesnih točk, v katerih so mladi plesalci pokazali svoje plesne spre- tnosti. Starejša plesna skupina OŠ Ormož (v sestavi: Tjaša Banfič, Nina Bokša, Klara Branda, Špela Jambriško, Jaka Komloš, Tjaša Kolarič Zadravec, Nuša Kolmančič, Urška Munda, Ana Škorjanec, Lara Tušek in Lana Verlek) se je predstavila s plesom, ki so ga poimenovali kar Naš ples. Zakaj? Ker odraža mladost, veselje do plesa in druženja. Sama glasba združuje več zvrsti plesa, in sicer balet, hip hop, r'n'b ter latino ritme, plesna koreografija pa je raz- gibana ter mladostniško obarvana. Skupaj z mentorico so jo pripravili Klara Branda, Nuša Kolmančič in Jaka Komloš. Številni treningi so se tako obrestovali in obro- dili sadove. Sam plesni trend drugih skupin je bil sicer bolj naravnan v izrazni ples, v kategoriji pa so se pred- stavile tudi posamezne plesne šole, ki izkazujejo visok nivo plesnega znanja in predznanja. Pri plesalcih starejše plesne skupine Ormož so izstopali mladostniška energi- ja, zanimiva koreografija in nasmehi na obrazih plesal- cev, ki so bili, skupaj z mentorico, zelo zadovoljni s svo- jim nastopom. Sanja Miškovič, mentorica S T R A N 3 4 Ustvarjalnica Z Evropo v šol i ob ko ncu Ta svet j e zade t ponos no v L j ub l j a no Ta svet je zadet, zadet za znoret. Ljudje na vse strani bežimo, se ne ustavljamo, ne nasmejimo in le svojo pot hitimo. Prijateljstvo? Kaj je to? Zdi se kot, da današnji prijatelj, jutri ti morda sovražnik bo. Vsak dan diskriminiramo ljudi Natečaj Evropa v šoli poteka že od leta 1953 pod in res nam ni več mar, pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije in zato prav vsakega zbudimo iz sanj. Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fundacije. Namenjen je mladim, učencem osnovnih in srednjih šol. Raje se v vojnah pobijamo, Vzpodbuja k razmišljanju o evropskih temah, o vprašanjih, kot pa za svetovni mir borimo ki so skupna nam vsem, ki živimo v Evropi. Preko omen- jenega natečaja mladi spoznavajo kulturne, socialne, in si tako z bitko, zlo delimo. jezikovne in druge razsežnosti ter možnosti sodelovanja v Evropi in v svetu. Pa si res takšen svet želimo? Tudi v tem šoskem letu so naši učenci sodelovali na Sodelovanje se je namreč nekje izgubilo natečaju preko literarnega in likovnega natečaja, nastali pa in krepko svojo pot krenilo. sta tudi povezovalni in projektni nalogi. V natečaju so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Najboljša dela smo Solidarni še sploh znamo biti? poslali na reginalni in državni nivo. Upanje, da bodo Ali znamo le še zlo iz sebe spustiti učenci naše šole in njihovi mentorji, prejeli katero od nagrad, saj so v nastanek del vložili veliko truda, se je in se z dobroto raziti? obrestovalo. V petek, 15. 5. 2015, se je šest učencev osnovne šole Or- Medsebojno smo odvisni mož z učiteljico Majo Korbar Černjavič, koordinatorico zato moramo zmeraj odgovorno ravnati, natečaja na OŠ Ormož, odpravilo v Ljubljano na podelitev in se nikoli izzivov za lepši svet zbati. nagrad, ki so jih prejeli v sklopu natečaja Evropa v šoli. V Festivalni dvorani Pionirskega doma je Ana Zemljič, Pristne človeške odnose učenka osmega razreda, prejela nagrado za prvo mesto na povezovalnem natečaju, v sklopu katerega je sodelovala z pa smo kdovekje pustili učenci prve triade OŠ Ormož in OŠ Miklavž pri Ormožu. in jih s čevlji pohodili. Na natečaju projektnih nalog so tretje mesto osvojili Maj Voršič, Hana Potočnjak, Matic Petek, Nina Bokša in Lari- A zakaj si ne bi boljšega sveta zgradili? sa Šek. Po slovesnosti so se učenci po kepici sladoleda z avtobusom odpravili nazaj do doma. Ana Zemljič, 8. a Larisa Šek 7. a Maja Korban Črnjavič, prof., Mentorica: mag. Irena Kandrič Koval koordinatorica natečaja na OŠ Ormož O R M O Ž A N Č E K Ustvarjalnica S T R A N 3 5 Literarni natečaj Jožef Stefan Nekega popoldneva sem se vračala iz šole slabe volje. Danes je bil grozen dan. Kosilo ni bilo po mojem okusu, zato sem si doma popekla kruhke, da bi se najedla. Ko sem izklopila pečico, sem jo mislila pobrisati. A sem pozabila, da je pečica vroča, in sem se kar precej popekla. Sesedla sem se na stol in si opeklino namazala z bepantenom. Pojedla sem kruhke, namazane z marmela- do in popila sok. Kar naenkrat pa je pred mano zasijal močan žarek. Ko se je razblinil, sem videla vilo prav tako, kot sem jo nekoč narisala. Vila se je začela pogovarjati z mano. Vila: Ja, zakaj pa si tako slabe volje? Jožef Stefan: Veš, pri matematiki in fiziki si pač moraš zapomniti Jaz: Vila, veš, danes imam zelo slab dan. vse formule, za ploščino kvadrata je a•a, za obseg pravokotnika Vila: Povej, kaj te muči. pa 2a+2b. Jaz: Danes smo pri matematiki dobili nazaj teste. Pisala sem 2. Jaz: To vem, kaj pa ste vi raziskali na tem področju? Potem sem pri fiziki ustno odgovarjala in sem tudi dobila 2. Nato Jožef Stefan: Jaz sem raziskal sevanje črnega telesa, ampak to je ni bilo dobro kosilo in sem se za povrh vsega še spekla na pečici. na področju fizike in hkrati malo matematike. Vila: Vidim, da se boš morala več učiti, še prej pa te bom z nekom Mislila sem si, da je to moralo biti zelo zanimivo. Nato mi je te seznanila. znake še narisal. Puh, kar naenkrat sva čas zavrteli nazaj in pristali v letu 1855. Jožef Stefan: Ker pa me je pri teh zakonih kasneje dopolnil še Vila: Pa sva tukaj. Jaz grem pozdravit mojo nekdanjo prijateljico Ludwig Edward Boltzmann, je tako nastal Stefan-Boltzmannov Margareto Mlakar, tebe pa bom pospremila k nekomu drugemu. zakon. Z vilo sva odšli na Mlinarjevo ulico ter potrkali na vratih hišne Jaz: O, hvala, upam, da mi bo matematika in fizika od zdaj naprej številke 765438 ž. Ven je stopil možakar v sivi majici in črnih šla bolje. hlačah. Vila mu je nekaj prišepnila v uho in tako naju je povabil Jožef Stefan: Seveda ti bo šla, malo ponovi v zvezku in si zapom- noter. Skrivnostna vila je po skodelici čaja odšla k Margareti ni, kaj sem ti povedal in boš pisala 5. Mlakar, jaz pa sem ostala pri tem gospodu. Ko sva bila sama, Jaz: Hvala. sem ga vprašala: Ta trenutek pa je prišla vila v hišo vsa utrujena. Vdrla je v hišo, Jaz: Kdo pa ste vi? Zakaj me je vila pripeljala sem? da sva se oba močno prestrašila. Jožef Stefan: Jaz sem Jožef Stefan. Vila: No, kaj se dogaja, sta se zmenila vse? Jaz: Zakaj pa sem potem tu? In zakaj ste vi tako posebni? Ne Jaz: Ja, vse sva se zmenila. poznam vas. Vila: No, super, Margareta Mlakar je izgubila spomin in se ni nič Jožef Stefan: Deklica, veš, sem fizik in matematik. spomnila in potem se nisva mogli pogovoriti nič in sem kar odšla. Jaz: Oooooo, torej mi vi lahko pomagate, da bom boljša v mate- Jožef Stefan: Dami, pridita še kdaj pa se lepo imejta in se vidimo. matiki in fiziki in želim vedeti vse o vas! Vila: Ja, se vidimo. Jožef Stefan: Najprej ti bom povedal vse o svojem otroštvu. Jaz: Adijo, hvala za vse. Jaz: Dobro, potem pa ne pozabite na matematiko in fiziko!!! Spet sva čas zavrteli naprej in se vrnili domov. Jožef Stefan: V osnovni šoli sem pokazal veliko nadarjenost, seve- Ko sem se zjutraj zbudila, nisem vedela, ali so bile to sanje ali da pri matematiki in fiziki. Tako so mi priporočili, da nadaljujem resnično. Spet sem šla na zajtrk, nato pa v šolo. V razredu pa se šolanje. Staršema sem bil zelo hvaležen, ker sta mi omogočila in je med matematiko zgodilo nekaj čudnega. me podpirala tudi na univerzi. V nižjih razredih gimnazije sem Učiteljica: Danes bomo nenapovedano spraševali! presegal učno snov pri matematiki. Diplomiral sem iz matemati- Ves razred je osupnil. Vprašala nas je vse, dobila sem 5, vsi ostali ke in fizike na Filozofski fakulteti na Dunaju. pa so bili nesrečni z dvojkami. Jaz: Šolali ste se kar dolgo, sedaj pa mi prosim povejte kaj o mate- Vila se mi verjetno nekje v kotu sobe smeji in si misli, saj je zmož- matiki in fiziki. na vsega! V tem pogovoru mi je nalil že tretjo skodelico brusničnega čaja in Kaja Horvat, 6. a ponudil še en sadni kolač ... Mmmmm. Mentorica: mag. Irena Kandrič Koval S T R A N 3 6 Kolumna učitelja Svet brez šole?! Internet, elektronska pošta, spletne učilnice, klepetalnice, forumi, Facebook, Twiter … Smo učitelji v poplavi informacij še sploh potrebni? Današnji potrošniški način življenja nam omogoča dostop do množice različnih informacij. Vsak trenutek lahko poiščemo informacije o najljubši knjigi, filmu ali glasbeni skupini. Internet je vir množice informacij iz sveta znanosti. Kritični bralec si takoj postavi vprašanje, ali je res vse res, kar preberemo na internetu? Množica informacij je eden izmed marketinških trikov in bralca zlahka zavede. Otroka naučiti, da je informacija zgolj informacija, na katero je potrebno vselej pogledati iz večih zornih kotov, pripelje do ugotovitve, da je razvoj kritičnega mišljenja prav gotovo eden izmed temeljnih ciljev izobraževanja v osnovni šoli. “Zakaj veš?”, “Kako misliš?”, “Kako veš?” je samo nekaj vprašanj, ki pomagajo izoblikovati kritič- no mišljenje pri otroku. Izjave otrok: “Seveda je res, kar sem prebral na internetu! Kaj pa ti veš! Zagotovo je res, saj mi je povedal moj prijatelj na Facebooku!” so le drobec tistega, kar lahko sliši- mo v pogovoru med otroki in mladino. Mladostnik mora biti v družbi 21. stoletja usposobljen za izražanje svojih mnenj in za spoštovanje idej, stališč in mnenj drugih, četudi se z njimi ne strinja. Zreli posamezniki s svojim izoblikovanim stališčem spoštujejo mnenje drugih in se od sebe drugač- nih poskušajo naučiti kaj novega. Se je mogoče takšnega mišljenja in razmišljanja naučiti ob raču- nalniškem zaslonu? Življenje mladine v današnjem svetu bi zlahka primerjal s prečkanjem nepreglednega močvirja. Brez dobrega zemljevida, poznavanja pasti na poti in srčne želje po uspehu le stežka pridemo čezenj brez globokih ran in velikih brazgotin. Misel na izgubljenost in nebogljenost v takem primeru hitro pos- tane njihova realnost. Imamo učitelji vse zemljevide za otroke tega sveta? Zagotovo jih nimamo in dvomim, da jih lahko imamo. Vem pa, da imamo veliko željo in voljo do odkrivanja novega in risa- nja pravih poti otrokom, ki s srčno željo po uspehu stopajo na mavrične stezice neznanega. Vse to pa se zagotovo ne zgodi čez noč. Veliko ur premišljevanja, razmišljanja, pisanja in analiziranja, tudi v pozne večerne in zgodnje jutranje ure, je tisto, kar nas učitelje dela dobre, boljše in najboljše v očeh srčne mladine in njihovih staršev. V današnjih časih nenehnih sprememb izobraževalnih programov, predmetnikov, večanja obsega učne snovi in nepregledne množice administracije se tudi učitelji neprestano učimo. Dinamika sprememb šole 21. stoletja je tako hitra in spremembe tako obsežne, da nam samo sprotna, poglob- ljena in kritična analiza dela in nenehno sodelovanje s starši omogoči posredovati mladostnikom tiste prave spretnosti in znanja, ki jim bodo dobra popotnica v 21. stoletje. Šola 20. stoletja je umr- la?! Živela šola 21. stoletja?! Aleksander Šterman, prof. » Življenje mladine v današnjem svetu bi zlahka primerjal s prečkanjem nepreglednega močvirja. Brez dobrega zemljevida, poznavanja pasti na poti in srčne želje po uspehu le stežka pridemo čezenj brez globokih ran in velikih brazgotin.« O R M O Ž A N Č E K Še zadnji skupni pobeg … S T R A N 3 7 Foto zgodba Zaključna ekskurzija 9. a in b. S T R A N 3 8 V vel ikem štev i lu v Zdravem ž ivl j en jskem slogu Na začetku letošnjega šolskega leta smo na OŠ Ormož na novo zagnali projekt, katerega cilj je, da bi se učenci več gibali in s tem odpravljali posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Poleg rednih tedenskih ur smo se z učenci od 1. do 9. razre- da, ki so se želeli razmigati v zdravem slogu, srečevali tudi v času pouka prostih dni (ob sobotah ter v počitnicah). Naše aktivnosti so potekale v telovadnici in zunaj nje, na pohodih, planinskih izletih in na »slogastičnih« delavnicah. Na slednjih smo se seznanili s plesnimi dejavnostmi, z aktivnostmi v Špor- tnem društvu Judo Prlekija, navezali stike z nogometnim klu- bom, z lokostrelskim društvom, z radio klubom in z atletskim klubom. Najbolj se nam je vsem vtisnilo v spomin sodelovan- jem z Dejanom Zavcem, pokukali smo namreč tudi v njegovo boksarsko dvorano Dejan Zavec GYM na Ptuju. Pred nami so še poletne počitnice, v katerih bomo izvedli še kakšno druženje v slogu in si s tem popestrili počitniški čas, hkrati pa vsi potiho upamo, da se bomo v zdravem slogu dru- žili tudi prihodnje šolsko leto. Simona Brumen, prof., koordinatorica projekta na OŠ Ormož O R M O Ž A N Č E K S T R A N 3 9 S pro j ek tom Popes t r imo šolo smo popes t r i l i m i nu lo šolsko le to Od januarja na OŠ Ormož poteka program Popestrimo šolo, kate- rega namen je zagotoviti čim večjo odzivnost šole na individualne potrebe učencev in hkrati spodbuditi dejavnosti, ki prispevajo k razvoju ključnih kompetenc po priporočilu Evropske skupnosti. Program financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V okviru programa sodelujemo s partnersko šolo OŠ Velika Nedelja, kjer poteka enak program, nekatere dejavnosti pa izvajamo skupaj. Vsebinsko bogate dejavnosti potekajo izven pouka, občasno ob sobotah in med počitnicami. Nekaj utrinkov z dejavnosti Popestrimo šolo: BRIHTNE GLAVICE POPESTRIMO SOBOTO Učenci so izvajali zanimive naravoslovne eksperi- Na sobotni plesni šoli so učenci spoznavali ples mente in tako spoznavali različne naravoslovne hip-hop in mažoretno dejavnost. zakonitosti. »Kdaj bomo spet naslednjič v soboto plesali?« »Pri brihtnih glavicah je super, všeč mi je bila statična elek- trika.« (Luka) POČITNIŠKE DELAVNICE »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo prilepili balone na V času zimskih počitnic so za učence obeh šol strop.«(Alen) potekale delavnice izdelovanja pustnih mask in kostumov. Z maskami, ki so jih sami naredili, so JEM ZDRAVO se učenci obeh šol skupaj predstavili na pustnem Naučili smo se, kako pripraviti zdravo hrano ter karnevalu v Ormožu. spoznali, kakšnega pomena je poreklo hrane. »Super mi je bilo, ko smo delali jabolčni štrudelj in smu- tije.« (Alen) »Všeč mi je bilo, da smo sami pripravljali jedi.« (Denis) ONEŽIMO SVET Vedno zabavne ustvarjalne delavnice. »Najbolj všeč mi je bilo ustvarjanje pri Onežimo svet.«(Lea) »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo delali zapestnice.« (Tjan) KNJIGA MENE BRIGA S pravljičnimi uricami smo spodbujali branje, pisa- nje, širili besedni zaklad in krepili bralno kulturo. V okviru programa Popestrimo šolo poteka tudi Spis učenke Taje Voršič (3. b) je bil izbran med najbolj- dodatna učna pomoč učencem. še spise natečaja Slovenski dnevi knjige. Učenka se je Pri dejavnosti Igram čez mejo smo pripravili lutkov- udeležila podelitve in srečanja s pisateljem Petrom Sveti- no predstavo, ki jo bomo odigrali na sosednji hrvaški no v Ljubljani. šoli OŠ Cestica, v času poletnih počitnic pa bo pote- kal počitniški tabor v povezovanju s partnersko šolo. POGLED SKOZI OBJEKTIV Program Popestrimo šolo zagotavlja veliko izbiro Na fotografski delavnici smo sodelovali z učenci raznovrstnih dejavnosti, kjer lahko učenci z različni- OŠ Velika Nedelja. Nastale fotografije so razstav- mi interesi preizkušajo svoje potenciale in prepozna- ljene na obeh šolah. Uspešno smo sodelovali tudi vajo svoje sposobnosti, talente in želje. na fotografskem natečaju Mladinskega centra Ormož, kjer so učenci v kategoriji osnovnošolcev Mojca Kovačič, prof., zasedli prva tri mesta. izvajalka programa Popestrimo šolo Ribiški krožek na potepu