l»hs> da® delj i* praaaikov. d»ily «capt Huitdaja and Holida/B. VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Premiki ln upravalikl pr* •ton. M37 B. laariutala av. Offlca of imbUraUoa: 2S87 Ho. I«wudsl. ar«. Tetrphos«:' l.awndal. 4SSS. LETO-vear xii. rsiisrarrirrasvarrsr chicaco, ill., to«k, u. m.j« 1919. •»k.criptia« $4 00 Yaarly stev.—number 113. tka Acl al Octokar f, 1»17, m fUa al tka Paal Olfiaa af Cklcaa*. IUI»aU. Burl.»on, PoitMaiUr Ganaral. Nemški spartakovci in neodvisni socialisti zahtevajo, da se mir podpiše za vsako ceno. Foch je resigniral? Problem Reke še ni rešen. Meje Nemške Avstrije j fco že določene. Protesti iz Šlezije. ° Viljem je hotel izvršiti samomor, ko je izvedel, kaj ga čaka. Fran coski socialisti protestirajo. ENTENTA HOČE OKUPIRATI PETROGRAD. Ponovna govorioa, da nameravajo aavesniki skleniti mir s Leninom. KAJ SE GODI V ITALIJI? London, 12. maja. — "l)aily \'ews" je danes prejela brzojavko iz Berlina, da je izjavil Schei-demunn, načelnik netu&kc vlade, na lajni seji mirovnega odbora nemške narodne skupščine, da bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo. Hrzojavka dostavlja, da bo narodna skupščina potrdila Sclteidenianiiovb izjavo. London, 12. maja. — 1z Pariza poročajo, da bo maršal Foeh odložil vrhovno povcljništvo za vež-nizkih armad radi nezadovoljnosti z mirovnimi pogoji. Nasledil Ka bo maršal Pctaiu. 'Foch ni zadovoljen. ker ni Francija dobila več ozemlja ob reki Reni. Pariz, 12. maja. — Polkovnik Iv M. Uouse, ameriški' delegat in Wilsouov ožji svetovalec, je imel danes dolgo konferenco s Solini-Mom, italijanskim zunanjim ministrom. Velika četvorica se se ni zedinila glede na Reko in dalmatinsko vprašanje. Clemenceau in r,lovci tiutofte Silita: flh S« stvar reži predno pridejo delegat je vanje vojne, kajti dolgo itak ne bo obšla! kakor ni breat-litovaki mir. Iz tega sledi, da nemško ljudstvo ui složno, kaj se ima atoriti iu zasedanje skupščine bo vibur-110. Nesocialistične stranke nada-Ijujejo agitaeijo za odklonitev pogojev. Ne k dan j junkerji v 41 ljudski stranki" se jezi ju. ker zahteva ententa Viljema llohenzoller-ua pred mednarodni trihuual. Knez liiclinowsky, znani diplomat. ki je lansko leto razkrinkal kajzerja kot krivca vojne, je dejal; "Mir. ki se nam ponuja, je smrt za Nemčijo, razen če podpišemo v liadi, da nas druga vojna kmalu osvobodi." Iz A lezi je prihajajo nadaljna poročila o splošnem protestu proti aneksi ji dotičncga prebivalstva k Poljski. Neka organizacija, ki pravi, da zastopa miljon oseb, je poslala \Yilsonu pismo, v katerem zahteva pravico do samoodločc-vanja z groInj<$, da ai^o Ijtraltvo vzelo samopomoč, če ne dobi sa- Ncmake Avatrije v Versailles. Ko-j iMoodTočevanja. V Oppelnu na misija, ki se je bavila z mejami ftlezkem je bil včeraj javni pro-Neinake Avstrije, je predložila ve-j testni shod. ksterega se je odele-liki četvorici načrt novih meji in Žilo 25,0007 Nu Saksonskem je kakor se čuje. je četvorica odo- vlada aranžirala protestne shode, brila načrt. [V Poznanju je bila sprejeta reso- Kar se tiče jadranskega proble- j lueija. ki poziva vse telesno sporna. morajo priti vae koncesije od solme moške k orožju za obrambo proti Poljakom. Amerongen, Holandlja, P2. maja. _ Viljem Hokenaollern, bivši Italijanov. Wilsou se ne premakne s svojega stliSča, kakor je iz javil 28. aprila. Velika četvorica se danes bavi Ikajzer. je čital mirovne pogoje in med njimi določbo za njegovo ob-pred zavezniškim tribu* Vovni pogodbi. Včeraj se je izve- milom. Pravijo, da se je hotel Vi-delo, da so zavezniki poslali notojljem obestii. ko je stvar prečital, nizozemski vladi za izročitev biv-itoda sluge so preprečili samomor. M ira kajzerji; holaltdaka vlada jelBivsi avtofcraf je silno nervozen 7. notami neuiške delegacije, ki zahteva razne spremembe v mi-Travnavo menda sklenila, du ugodi zahtevi in izroči Viljema zaveznikom. Imenovana j« posebna komisija. ki bo reševala probleme v «ve-/i z deželami ob Baltskem morju. Lit vinska delegacija je obljubila, da bo prispevala čete in materijal. kolikor premore, v vojni proli sovjetski Husiji. ako zavezniki pnpoznajo lit vinsko državo. .Muršal Foch se je danes vrnil >z. okupiranih nemških pokrajin, kjer je pregledal stanje zavezniških čet, Kakor se poroča, nameravajo zavezniki odpreti eplofcuo invazijo Nemčije in okupirati Berlin v slučaju, da uemški dele-Ustje zavrnejo pogodbo. Ameriški delegatje zanikajo včerajšnjo vest. du je kotel grof Urockdorf . Rantzau. načelnik nemške delegacije, obiskati NVil-Non« v soboto, s zadnji da ga ni ] tajutft va Imtel sprejeti. Berlin. 12. maja r- Narodna »kupačina v Weimarju t izrednem zasedanju v svrho. da in tako razburjen, da se hoče ubiti s prenapornim žaganjem drv; zdravniki so mu prepovedali Žaganje. »rad, v katerem biva Viljem. je ograjen z novim plotom in nihče ne sme blizo. kdor ne do-bi dovoljenja. Amsterdam, 12. maja. — Nizozemski listi v splošnem obsojajo mirovno pogodbo. ' Haudelsblad' piše. da so pogoji zločin proti Nemčiji In vsemu človeštvu. "Rotterdarusche Courant" pravi, da po tej pogodbi bo vojna večno trajala. Izjemo dela "Telegraaf", ki piše: "Pogoji so grozni, toda Nemčija ne zasluži Jioljega." Pariz, 12. maja — Sest članov nemške delegacije je včersj od-potovalo v Berlin. Med temi ho Kari l0,000 vojakov za operacijo. Obenem poročajo, du ae je pojavila v Baltiku zavezniška flota. ki obstoji iz francoskih in angleških križark. Anglija je poslala 20 križark iu razruševalcev. Puriz, 12. maja. — Tukaj ae je zopet raznesla govorica, da bodo zavezniki povabili Lenina, da pošlje mirovne delegate v Pariz ie ta mesec. Zavezniki nameravajo.'polovično' priznati sovjetsko vlado in tudi turtfko vlado. Predsednik NVilson je menda izjavil, da je mir nemogoč brez sodelovanja Rusije. Pariz, 12. maju. — Tukuj je bila duiics objavljena vest, da je zveza med Rimom in Neaplom pretrgana, toda ne ve se, zakaj. Vest muči, da se morda gode nemiri v južni Italiji, toda tukajšnji Italija ni pravijo, da nimajo o tem nobenih poročil. London, 12. maja. — "Hiar" poroča da ho kanadske čete razdejale vojaško taboriftče v Seu -lordu, toda izgrcduiki ao bili kmalu nadvlado ni. Izgredi med vojaki so nastali vsled omejitve potovanja iz Anglije. Dubliti, 12. marca. — Irski re-publičani so danes napadli grud Bellyomcut v Rosstrevorju iu si prilastili večju količino orožja in at relivu, Liebknechtov morilec se Ugovarja. Berlin. — Vojno sodiiče, pred kste.im se vrši obravnava prot|/ morili em Karla Liebkuechta iu Rnze Lukseuburgove, je zadnjo soIh>*o zvečer odvedlo obtožence in priče uu lice mestu v Tiergarte-uu, kiet- je bil umorjen Lieb-kneebt. Obtoženci so bili v spremstvu močne vojaške straže. Stotnik Meha von Plug Hartung. ki je obtožili du jo oddal prve strele na Lienliueclitu, je moral pokazati mes o, kje se je ustavil avtoinobllt v katerem so vozili Liebkuechta, I politični bodočnosti. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI MIROVNI P060DRI ' Kapitalističen imperializem ustvarja mir," je njihova obsodba. London. — Narodni izvr&evalni odbor Delavske stranke nu Augle-škeui. ki je uraden glasnik političnih idej organiziranega angleške ga delavstva, je obelodanil ostro kritiko mirovne pogodbe z Nemčijo. Odbor kategorično izjavlja, da ne prevzame "nobene odgovornosti /u nasilno kršitev principov, ua podlagi katerih bi se imel skle niti mir." Ta korak angleškega delavstva je značilen, kajti pomeni, da bu Llovd (Jeurgeva vlada iiuela opraviti z opozicijo delavskih poalan-cev v parlamentu, ku pridu pu-godba ua ratificiranje. Manifest.'ki ga je objavil izvr-ševalni odbor Delavske stranke, se med drugim glasi: "Narodni izvršcvalni odbor Delavski stranke smatra, da se objavljen sumarij mirovne pogodbe v svojih gluvuih točkah nikakor lic vjema z izjavami predsednika NVilsona niti z mirovnimi izjavami zastopnikov delavstva ua inedza-vozniških konferencah ter na kun* gresu v Iternu; mirovna pugndba jf r.elo oddaljenu ml stališča pravičnega svetovnega miru iu nnai znamenja kompromisov, ki so i(a-stali pod plivom kapitalističnega Imperalizma, kateri &c vedno go-Apodujc v evropskih državah." Manifest nadaljuje, da zdaj jo jasno, da pravičen mir je mugoč le pod vplivom delavskega raz-redncka gibanja, urganiziruucga Internuciouali. Teriturijalni iu gospodarski pogoji v pogodbi vo« dijo v novo vojno iu v novo oboroževanje narodov; zavezniki bodo morali takoj naložiti ljudstvu 110. vo brone oborožitve, ako bodo hoteli uveljaviti pogoje. Odbor dalje protestira, ker ni cutcntn uvrstila v pogodbo nobene točke /a progresivno ra/.oroŽe-nje držav. Nadalje protestira proti "poskusu Francije za stalno aneksi.!o Saarskc doline" iu zahteva, da sc dovoli plebiscit prebivalcem v Alaaeiji-1 sireni, Mul-111cdy.i1: in v krajih ob poljski ter čchoslovaški meji. Manifest zaključuje. da ima Nemška Avstrija pravico, da sama odloči o svoji STRANKE SE PRIPRAVLJAJO ZA KONGRESNO ZASEDANJE, Koufrea bo takoj nadaljeval 1 saostalim delom. NVaahinffton, W. 0. — Voditelji STRAHOPETEN NAPAD NA VODITELJE STAVKE, Poulična drhal je napadla vodi. Ulje stavke v postelji ler Jih je hotela linčati. Lavvrenoe, Mass. Autbon.v t'apraru, voditelj stavke tekstil. demokratov iu republikancev su delavcev, sc nahaja zdaj hoalonaki bolnišnici radi posledic pričeli takuj delati priprave, da hodu kos delu, ku se snidc kongres dne devetnajstega maja k zasedanju. Najprva sta senutorja Lodge iu ('urtla, voditelja republikanskih «*>"tt«Mtl tekstilnih baronov, senatorjev poslala vabila vsem re- l.iu«*mji so vdrli ob dveh p« polzkničnega linčunja, ki ga je hotelo izvesti petnajst maakiranih I i ličarje v. teh linčarjih govore, da so publikanskim senatorjem, da pridejo dno štirinajstega maja h kunferenci v NVashiugtuu, Kungrcsuik Mundell iz Wyu-uiiuga je obvestil republikanske kungresnike, du sc vrši zborovanje republikanskih koiigriHUiikuv dne sedemnajstega maja v Wash-ingtnnu, da sc Izvullju potrebni odseki. Voditelji demukratuv v kun-grešni zbornici so duločili šestnajsti maj za zbumvanje demokratičnih kungresnikov. Demokratični senator Martin iz Virgiuije je naznanil, da ne pkliče demokratičnih seusturjev k posvetovanju, dukler ue prične kungresnu zasedanje. Zdaj »e allšijn glasovi, da se budil republikanci posvetovali o le-gislstivncm programu na svujlh zborovanjih, čeprav sami govore, da so sklicali zborovanja, da sc izvullju potrebni ndsvki, Kajti znano je, da hodu senat nr jI iu kougresniki izvuljeui v odseki po atsroMtni metodi. Ta metoda pa ue potrebuje vulitev, ker jc žc skoraj najprej določeno, kdo bo izvoljen v odseke. Kongresna akaruiea Imi pričela takoj razpravljati o proračunih, ki jih id sprejel stari kongres. Ts-kih prorsčunov je ostalo oaeni. V tem času, kn kungresna zbornica razpravljala o proračunu, pa de hatira senat n tniruvnl pogodbi. či REPUBLIKANCI »0 PRIČELI UBIRATI LJUDSKO STRUNO ko počil gumijast obroč ua kolesu. Licbknecht jc moral izstopiti in z njim jc šlo več častnikov. Stotnik je Izpovedal, da so se častni obrnili iu dali navodila straži, kje lahko dobi drugo kolo, medtem je pa Licbknecht počel bežati. Krogla, katero je izstreli' častnik, je z.sdela ubežnika sedem korskov od svlomohils. Priča Bruehl, sobarica v hotelu, kjer so se sešli morilci pred Neodvisna (socislističus) delavska stranka je podprla Dela v* Washington, D. 0. ~ V političnih krogih govore, da so se republikanski voditelji zedinill na program, po katerem izdelajo na* črt /.a sistematičen proračun iu da evriitualuu znižajo tudi davke. Kako zadnje Izvrše, niso 6e 'I povedali in najbrž mislijo to zase sko stranko s krsjšim, tods radi'■ LlidrŽall kot tajnost. Icalnejšim' manifestom, ki ga je istoča.oin objavil izvršcvalni odbor Imenovane organizacije. V tej organizaciji je zbran ves radikalni element ua Angleškem iu ima tis svoji strani mnogo intelektualcev, f Kakšna je vsebina manifesta snglefcke socialistične stranke, P0'Ii»im~potreba Po izjavi senatorja Peuroaa. predsednika bodočega sestanka finančnega odseka, sc po konfr renči voditeljev zbornice Izdela sistematičen proračun za dohodke pono. v njegovo sobo, ko je spal v Nccdliainovem hotelu. Haahiii.su vrata, da su prišli du njega, /vezali su ('aprara in poklicali iz bližnje sobe Nathau Kleimnans, ki je orgauiaalor za organ isi ran jc Amalgamated (lutldug VVnrkcrs of Amerika, ki podpira štraiku joče tekatfliic delavce. Liučarji so planili ua Kleiumaua kut div« jaki in ga zvezali, da ni mogel ganiti. Ko so liučarji imeli svoji žrtvi zvezani, so Ju odnesli v avtomobil iu odpeljali zunaj mesta. Noj< prvo so pretepli Klaliimana, po bili ga ua tla iu strgsli obleko a nJega. Ko Je *rtev tega brutalnega napada ležala na tleh in ui 1111^ gla ganiti, jc eden divjakov de jal: "Pojdimo!" Klelmnau se je vlekel dn Ln-vvclla. kjer ga je pulicija našla napol nagciia, razbitega iu brez centa v Žepu. Ku au linčaraki divjaki imeli Kleiumaua zunaj avtomobila, so padli po ('sprarit. Dali so mu vrv okoli vratu. Mislili so ga obesiti ua veju bližnjega drevesa, ku je zasvetil žarkumet prihajajočega avtomobila, LinčarJI so sc zlm^i, misleč, da Je policija v prihajajočem avtomobilu, pa so sbežali, ('aprilra so pa pustili ležali ua ce* stl, Ko je 4'apraro prišel Ii »ave st I, se napotil k zdravniku v An doverju .ki mu jc dal nekaj uhln ke Iu denarja, da jc iiiugel zopet, nazaj v La ure lice. Napad je bil že zdavuej izdelan od zarotnikov, kajti policijski na čelnik jc svaril faprara, da naj zapusti mestu, Klelumanu mi liučarji zagrozili, da ga uuiurc, če se vrne v lum« renče, Stavka tekstilnih delavcev Ir«• ja že štirinajst tednov. TakeJ dN gl dan Jc imela policija strojne puške ua ulicah, Delavci se niso dali provoclrall, ampak so odAli v dvorane, kjer so govorili člani širajkovnogs odbora, Najbolj prmokatoričuu sc jc policijs obnašala ua vogalu Whi Ip Uda tke. Republikanci pravijo,\u»* 1,1 <>akove ulice, kjer Je i da skušnje tiče, ds je tsk prors "'Hs strojno puško. Nekateri po- ročilo ne pove. Op. ured.) nočjo umora, je izpovedala, da je V(Kjjt hngMMh rudarjev in rud slišala stotnika Pfluga-llartlnga. nmi ^^ y bednem dvo prtiaotri mirovne pogoje. Odbori.*«. - ^S^lTo^^kJ ki zastouaj« šest glavnih ptditlč-\mU ohjlrni. \ prostorih nemške nih strank, so imeli v fereue* in v«i — izvzemši ne'wi-visnih socialistov — «0 sprejeli in prevajalcev, ki prevajajo po* nudho v netiiM-mo; prevajalci «lr* ki jc dejal stojim tovarišem: "Kadar izvabimo Liebkuechta ua prosto, ubijte svinjo ns poli. Ne pripeljite ga živega v Ječo." Dru gi pogovor v hotelu je bil: "Pri pravite se, fantje, do dobro jmi. zdraviti Liehkiiechta v Tiergaile-nu!" Soba. v kateri so iiuell morilci sestanek, je bila polna praznih steklenic za pivo iu vino. Oficirje »o torej napojili predno ao bili (Mislarii na morilno delo. Sistematičen proračun seveda nI prsv nič uovcgs. ker ga Je predsednik NVilson večkrat piipo ročal, tods demokrat je, ki so ime VRBMR V t'»rek d« ž toda gorko. vzhodni vetrovi. Jtižuo- niHci kralji boju. laindon. — Zadnji petek so se "kresale iskre" ua konferenci I njegovem nasvetu, komisije, ki s« bavi s podržavlje-l Senator Penreae jc podal o pre njem rudnikov. Komisija Jc zašli*; računu daljno izjavo, v kateri Mila voditelje rudarjev iu glavne pravi, ds Izdelajo proračun o do mdnUke magnate, da povedo)hodkih in (roških iu da bo mogo svoje mnenje o nameravanem |mi-držuvljsuju. Rudarje zastopa B«ib Smilile, predacduik rudarske organizacije rudarske magnate pn lord Dur-| liani, eden največjih premogovni šklb baronov ua Angleškem.^ Iu| lieajl ao uantopali tako arogantno iu izzivajoče, da so sirski de lavcl žc mislili vzeti strojno pu ško. Da se lo nI zgodilo, gre hva Is Ahdul Za bi, orasiiizsloiju sir li večino, »c uieo hoteli'ravnati po aklh dclavcev. Zsbs Je Intcrvenl- ral in potolažil razburjene duho ve. Značilno je, da je policija pri ila s strojno puško ns ulico po napadu na voditelja sla>ke, ker iii bilo nobenih Atrsjksrsklh ne mirov v M tedenski stavki. Policija j* vdrla v stanovanja rasnih štrsjksrjev. V stanovanju Manto Isldors jr vdrl#policija, nc čc prckllesn dsvek us predmete, ki služIjo luksuau. SENATOR 0ROKI Z ODflTO POK. re^luclje. da Nemčija ne ^nicMaj4» n«" P^lpi^ati pogojev ,kakršni so. Franc«.ka vlada je včersj u* Poročilo da so M^vkld socla-jradii« zsuiksla foroHlo »trn-ae-* »»ti proti pogodbi. * zanika N> :«a čen.ikgrja v \ »rsaUleao. kare-mlvisni aoc ialisti in sfHirtakovci l je javil listu "Neuea w»en zahtevajo, da se pogodba p—»1 Advertiaing rat— on «gre—ot. 8ubwri Chicago Kiiptioa: United State« e • t«m daeeoai potekle urtiaiM. Poaoeko jo prave- ga »O vm oo ustavi IUI. . ZAKAJ? Nedavno je bilo objavljeno, da je nad en milijon tu jezemskih delavcev vprašalo za potne liste, da se vrnejo domov. Nemogoče je kontrolirati, če je ta številka resnična, toda fakt ostane, da pojde mogoče Se več kot mi-njdh Inozemskih delavcev domov, ko bo sklenjen mir. Želja po povratku v Evropo je postala skoraj splošna, in prav lahko se dogodi, da se bodo tujezemski delavci vračali v velikem številu po sklenjenem miru v Evropo, kot so pred vojno prihajali v Ameriko. Angleški dnevniki komentirajo ta pojav in vprašujejo, zakaj pojdejo tujezemski delavci v tako velikem številu domov. Vsak urednik pretresa to vprašanje s svojega vidika in dela navadno zaključke na napačni podlagi. Nekateri pravijo, da so tujezemski delavci radi tega prišli v Ameriko, da se odtegnejo doma vojaški dolžnosti. Drugi modrujejo, da se vrnejo domov, da jim ne bo treba služiti pri vojakih v Ameriki. Taka modrovanja nimajo s pravimi vzroki prav nobene zveze. Ce hočemo biti odkritosrčni, moramo povedati, da je največ krivo neopravičeno hujskanje proti tujezemskim delavcem, ki se je pojavilo v gotovem časopisju, da se je mnogo delavcev odločilo, da odrinejo'domov takoj po sklenjenem miru. Nestrpnost se je umaknila nekdanji ameriški toleranci in tujezemski delavci upajo, da bo doma osebna svoboda več^a, kot je v Ameriki. Ce pogledamo vzroke za izseljevanje, bomo prišli do spoznanja, da so se delavci preje selili iz bivše in sedaj V grob položene črnožolte monarhije radi avtokratičnih razmer v državi. Zdaj Čitajo, da starega režima ni več in da je stara habsburška država razkosana v samostojne države in republike. In to je fakt, ki vpliva na mišljenje tujezemskih delavcev. 2e davnej smo opozorili na dejstvo, da se bodo tujezemski delavci pričeli vračati domov, če ne bo ponehalo hujskanje proti njim. To se baje zdaj uresničuje, če je že dozdaj nad en milijon tujezemskih delavcev vprašalo za potne liste. Ameriška industrija potrebuje te delavce. In kdor je pravičen, bo priznal, da industrija ne more brez njih izhajati, ker imamo v industriji dela, ki jih izključno opravljajo inozemski delavci. Ce se bo val tujezemskih delavcev po sklenjenem miru obrnil proti Evropi, so to izakrivili hujskači proti tujezemskim delavcem in tisti nestrpneŽi, ki hočejo ljudem ukazovati, kaj naj jedo in pijejo in kako naj se oblačijo. . VAŽNO ZA DOPIfirUUE, Prva seja izvrte alnega odborfc 9. N P. J ja sklenila, da deptoi aa •mejo presagaU ena koloni. Ured niltvo nima pravioe prelomiti te ga zaključka. Dopisniki, Id na morajo obdala U predmeta v eni koloni, Raj do pis rasdele v poglavja, ki jih naj označijo g rimskimi številkami Na pr. f., D. in m. Tako zazna movanl dopisi pojdejo sapofado k po poglavjih v Ha* Znamenje časa. — V sedanjem blaznem drvenju za profitom smo zašli tako daleč, da slišimo na vseh koncih In krajih, da je treba duševne in ročne delavce izšolati do najvišje sposobnosti. Te najviše sposobnosti pa ni razumeti tako, da mladeniči dobe splošno izobrazbo v rokodelstvu in v akademičnih znanostih, ampak pomeni,, da se ročni delavec izuči le gotovih gibljejov z roko do take dovršenosti, da producira ene vrste produkta, kolikor največ more. To velja tudi za akademično izobrazbo. Z drugimi besedami bi rekli, da se naj ročni delavec izuči izdelovati le en del produkta, dijak, ki hodi na univerzo, pa naj dobi enostransko izobrazbo. Za ročnega in duševnega delavca velja načelo, da se mora najprvo navaditi logično misliti pri delu, tako če mu pride pod roke delo, ki ga še nikdar izvršil v svojem življenju, da ga zna izvesti na podlagi logičnega mišljenja. Enostranska izobrazba v rokodelstvu ali v akademičnih znanostih pa ne navaja učenca k logičnemu mišljenju, ker se mu ubijajo nauki mrhanično v glavo. Priporočilo po enostranski izobrazbi prihaja od privatnih podjetnikov, ki žele dobiti od svojih duševnih in ročnih delavcev toliko profita, kolikor se da iz njih iztisniti. Taka enostranska izobrazba je pa za občni blagostan škodljiva, ker vodi v reakcijo in mori pri ročnem in duševnem delavcu lofično mišljenje. Villa postaja »oprt popularen IVlo mirovne konference bo kmalu končano, zdaj bo zopet Villa polnil kolone naših velikih dnevnikov. Ezport, Pa. — Ns svojem potovanju po zapadni Pensylvaniji kot zastopnik "Glas Svobode" in "Prosvete" sem obiskal več naselbin v katerih sem vsepovsod nsletel ns nspredne in gostoljub-ne Slovence. Ko sem se nshajal v >foon Run, Pa., se je ravno vršila kpnferen ca okrožne organizscije JftZ, katere sem tudi jaz udeležil. Ka tej konferenci sem opazil, kako so vsi tukajšnji Slovenci navdušeni za pravično stvar. V tej naselbini imajo tudi jako krasno in prostorno društveno dvorano, v ka teri zborujejo ts mošnja slovenska društva, prirejajo veselice in dru ge društvene prireditve. Cerkve nisem zapazil. Edino k«»rj»f jpi ni dopadlo na konferenci okrožne organizacije JRZ je i>il prevelik vrišč in nemir. Svetoval bi roju kom, da oh času seje in konte renče ali zborovanja sploh nasta vi jo vratarja, katerega naloga naj bi bila, da bi pazil na red in ne pustil nepoklicane osebe v dvorano, kjer se zboruje. Postrež ba se mi tudi lii dopadla, osebe kstere so stregle bi lahko občevale nekoliko uljudneje z gosti. Kar se pa tiče gostoljubnosti rojakov v tej naselbini se pa mo ram izreči pohvalno. Posebno Se 0 družini Možina. Kakor so v Moou Ku vsi .Slovenci jako naprednega mišljenji, isto moram izreči tudi o rojakih v naselbini Cliff Mine. Ta našel biua sc je jako navdušeno izkazala v kampanji za miljonski sklad. Isto velja tudi o naselbini Im pcrial, kjer sem po imel smojo pri prodaji neke mašne knjižice, katero sem prodajal po celi na selbini za jako nizko ceno. Nazadnje sem hotel dati zastonj, toda nič. Nihče jo ni maral in ker je meni tudi delala veliko napotje v kovčegu, sem jo izročil skozi to naselbino tekoči reki, da naj jo nese v kraje mi nepoznane. Vsi rojaki brez razlike so napredne ga mišljenja in vsak Slovence > tej naselbini je naročen na kak napreden časopis, potem naj že bo t s ali oni. Arčna hvala roja koma gg. Val. Peterlinu in Erže nu, za njih gostoljubno postrež bo. Komaj dvajHet minut od te naselbine jc droga mala slovsnsks naselbina, kjer živi kakih deset slovenskih družin. Ts se imenuje |Tynee. Tods v zadnjem Času so «e pričeli že neksteri seliti, ker so postsle delavske razmere jako slabe. Najsrčnejša hvala družini Pr. Hožičevi za njih dobro pOktre-Žho. Nekako 15 minut od te nsselbi-ne je druga že popolnoma nova nsselhins, v kateri po stsnujets samo dve družini. Obiskal sem svoje »tare znance, ki so me takoj postregli in sicer kot se bere v sv. pitonu, ko se je vrnil izgubljeni sin k svojemu očetu. Dozdevslo j «e mi je, d« sem priAel ns ohcet-Nsjsrčnejšs jim hvals zs tskn iz vrstno postrežbo in gostoljubnost. Nedaleč od tukaj je slovensks 1 naselbina South Vietv, katera bo \ kratkem času popolnoma izginila. ker «o se pričeli ljudje »eliti is tete kraja, radi slabih delavskih razmer. Premogokopns I družba je namreč saprls premo i gokop. Oni, kateri niso imeli svo-i jih hU ao ae le izselili, drugi ps. ! kateri Imajo svoje hiše pa le ne vedo. kaj bi uaredlH. V tej ns-«elbinl so Slovenci sgrsdill tudi lep«, skorsvno majhno, društveno dvorano, katera pa sedaj sameva. 7.« čas mojega bivanja v lej naselbini «em bil jako gosto-I jubno vsprejel od družine fctraj- v t »mošnji okolici dobroznani pretepač in menda največja suro-vins Joe Oblak udari z vso močjo po obrszu in to brez vsakega ]povoda, ker se žnjih »ploh ni ni-iče pogovarjal. Nato ga rojaka g. Frank Setler, ki ima njegovo sestro za ženo, in Frank Peternel m žet« iz hiše. Hotel sem iti ua policijsko postajo in pustiti aretirati tega suroveža toda prepro-sili so me drugi, češ, da bi napravi preveč sitnosti hišnemu gospodarju. Ta surovina, Joe Obisk, je splošno znan kot usjvečji pretepač in kakor so mi pravili rojaki ne prizanese niti svojemu lastnemu očetu. Svetujem rojakom v tamošnji okolici, da naj se ogib-Ijejb tega rojaka, kolikor največ mogoče. Tem potom se še enkrat najsrč-nfcje zahvaljujem vsem rojakom naselbinah, katere sem omenil za njih prijazno postrežbo in veliko gostoljubnost. A. Jankovič, potovalni zastopnik za "Prosvcto." gcofield, Utah. - V tukajšnji okolici dobroznani rojak Aniton Mejaš je prodal svo svoje posestvo obstoječe iz gostilne, poslopje s petimi sobami, vrta in vso go stilniško opravo. Kupila sta ro jaka John Reven in Frank Erčul. Poročevalec. Opozarjam rojake, da naj se ni-tar ne dajo prevaliti od raznih potujočih agentov raznih zavarovalnih družb. Bodite previdni, predno se vsedete na iiuianice. Videl tem že sam veliko prevaranih rojakov, ki so sc kesali, da so se dali preslepiti, ker niso vedeli, kake pogoje ao podpi«ali. Kdor hoče biti pri dobri podporni organizaciji, naj pristopi k "Slovenski narodni podporni jednoti". Ta organizacija je največja iu najmočnejša slovenska podporna organizacija ,o katere pravilih se lahko natančno prepričate in do-bPo veste, kake dolžnosti iu kake pravice imate, dočim ,ako pristopite v kako angleško zavarovalno družbo, ne veste ne za dolžnosti ne pravice kake imate napram nji. Že marsikateri rojak «e je kesal, ker he je dal zavarovati pri družbi,-ko ni vedel pod kakimi pogoji. V Pittsburghu se je menda pri godil velik potres med tamošnjimi zagovorniki krfske deklaracije, In sicer tako hud, da je zletelo nekaj teh tiče v neznanokam. Ne kateri se sedaj izgovarjajo, da prej niso hoteli sodelovati pri SRŽ., ker jim črka "S" ni bila po volji. Sedaj, ;ko so pa izpreme nili črko "S" v "J", pa bodo, Nerazufliem, zakaj jim je bila ravno črka "S" tako na poti. Sam Nemanich. Butte, Mont. — V tukajšnji slovenski naselbini se dogodi še precej novic, ftatere pa nihče ne mara poročati. Kaj je temu vzrok nevem. 27. uprila smo obhajali / pravo slovensko "ofcet". Poročil se je namreč rojak iu član tukajšnjega društva SNPJ. Anton Murgel gdč. Mary Ilenieh. Vsa slovesnost se je vršila prav po stari šegi Slovenske kuharee, tete in strici so nam preskrbeli vsega v izobi lju, kar le poželi želodec in grlo. Jaz bi najraje bil vedno na taki prireditvi. Novoporočencama moje uajiskreuejše častitke. 20. aprila je štiriletni sinček družine Lovrenc Mauc pri igranju odsekal dva prsta na roki svoji dvoletni sestrici. 24. aprila je štorklja obiskala predsednika tukajšnjega društva SNPJ. Chas. Praprotnika ter ga obd lrila s hčerko. — 5. maja si je pri popravljanju avtomobila poškodoval kazalec ua roki. Zdravnik He je izjavil, da ga mu bo naj-brŽe moral odrezati. Tukajšnje društvo SNPJ. priredi IS. maja t. 1. v dvorani K. A. svojo običajno spomladansko ve-sclico k plesom in prosto zabavo. Začetek veselice ob osmi uri zvečer. Ob enajstih prost prigrizek. Do enajstih bo igral orkester in potem pa domača godba. Za žejna grla bo pričel točiti veselični odbor temperenčno pivo že opoldan istega dne. Tem potom se najuljudneje vabi vse tukajšnje rojake in iz bljižuih okolic, da se udeleže te veselice v polnem številu. Vstopnina zu nio-f:ko 80c, dame ho vstopnine proste. Opozarjam Č!«ne tega društva lin ssiep zadnje redne seje, du mora vsak član kupiti eno vstopnico, ako se udeleži veselice ali ne. Izvzeti so samo bolniki. 5. ipaja je nastopil svoje urade nov občinski odbor, kateri je bil Izvoljen na republikanski volilni listi. Ta preobrat se je Izvršil radi prepira v demokratski stranki. Kak9r se čuje, so se prigodile precejšnje nc rednost i pri demo-krstset stranki posebno še pri občinskem poslovanju. Sedanji župan obljubuje, du bo vso stvar spravi' v red. Prej je v občinski bUgajiii velikokrat primanjkovalo potrebnega drobiža in občinski uslužbenci so morali večkrat ča kali na svojo plačo. ftije se tudi. ds so se pri volitvah godile velike nerednostl, posebno kar se tiče delavskih glasov. Kdllko je na tem resnice, se defe-nitivno ne ve. Za koliko bo boljši sedanji olNiiukl odbor bo pokazala bodočnost. fte enkrat najuljudnejše vabim vse tukajšnje in okoliške Jugo slovni.e, ds se udeleže nsšc apo-mlsdnnske prireditve v K. A. dvo-rsni v največjem številu. Dvorana % nrhsjs ns vogslu Osi let in St. in Kenper Ave. dvs hloks od Coltttnbia Oarden In Mesdervill 0oulii ne Železnic«. PODJET Jeklama MEHIKA NJENI NIKI. Washington, D. C. v Montereyju, Meh., je pričela h ročati naročene železniške tračni ee. Železniških tračnic je naroče nih pet' tisoč ton. Te železniške tračnice so naročene za državne železnice in porabijo jih na žele znici, ki veže Monterey s Tampi com. Poleg naznanja ameriško poslaništvo, da je z jeklarno na pravljena pogodba, da izdeU trli čnice tudi za druge državne Že leznice. • Železnico grade med Cuatrom Cienegasom in Sicrra Mojado, ki bo odprla bogat rudniški svet. V načrtu so še druge železnice, ki zvežejo notranje kraje z mesti med katerimi je tudi načrt za zgradbo železnice do Meride, ki bo vezala državo Jukatan z glav nim mestom. Poljedelski department je na znanil, da zgradi dve veliki na pravi za ubetno namakanje zem Ije v državi Cuanajuato. Zemlja je izredno rodovitna, toda pri manjkuje ji moča. Zgraditi bo treba 150 kilometrov dolg prekop, po katerem bo tekla voda iz reke Lerme in namakala pet sto tisoč akrov sveta. .Po prekopu bo steklo 35 do 40 kubičnih metrov vode v sekundi. Drugi načrt določa, da se zgradi pri reki Pajama 130 čevljev visok jez, ki bo vznožju meril 45 čevljev v debelosti, zgoraj bo pa vicok 325 čevljev. Nabiralnik za vodo bo držal pet in trideset milijonov kubičnih metrov vode. • Kadar bo ta projekt dograjen, bo kmalu vsa dolina spremenjena v lep cvetoč vrt. V nji se bo lahko naselilo na tisoče naselni-kov. Nekateri elementi, ki iščejo le svoje osebne interese, nasprotujejo Carranzejevi vladi vprav radi teh projektov, ki postanejo pravi blagoslov za nerazvito deželo. rudnike jevnajnižja pridobiiev ki jo bo imelo ljudstvo od transkon t mentalne železnice. V šumali ki se razprostirajo ob projektiraj železnici, se nahaja dragocen le* ki služi mizarjem za izdelovanje j najfinejšega pohištva. Drago«en es v severoameriskih šuniah I večinoma izsekan, lesne družbe ki 1 so imele dobiček, p« niso skrbel, /.a pogozdovanje izsekanih gozdov ' Tako je dragoceni les počasi \,K\. nil iz severoameriskih šum, in tre-ba je gledati, da se dobi les u de viških šum, dokler se ne zarastejo zopet šume, ki jih sedaj pogozdu. je zvezna vlada. Trnskontinentalna železnica pri-naša seveda še druge ugodnosti, ki so velikega pomena za razvoj industrije v Braziliji in Peruviji. Kakor hitro bo dograjena železni ca, bo mogoče napraviti še drujte železniške zveze, ki bodo velikega pomena za naseljevanje v teli krajih. ___ - MRŽNJA MED BELOPOLTNIMI IN ZAMORSKIMI DELAVCI PONEHUJZ. ' Wa$hington, D. 0. — Delavski department je izdal poročilo, ki pravi, da so nastale bolj prijatelj, ske razmere med belopoltnimi in zamorskimi delavci. Neki voditelj strokovno organi-ziranega delavstva se je izrazil, da organizirani delavci niso nikdar nosili v svojem srcu plemenskega sovraštva do zamorskih delavcev, zavedajoči se, da'morajo biti delavci organizirani ne glede ua vero, spol, pleme ali narodnost, h hočejo kaj doseči. Plemensko sovraštvo so umetno gojili nekateri podjetniki, ki so najemali zamorske delavce, kot stavkokazc, ali no jim pa plačevali nižjo mezdo, a primanjkuje premoga in istega^ dobavljajo iz Čehoslovakije. Zagrebška vlada je že naročila iz ('Vškcga 1200 voz premoga in 500 voz kot prvo pošiljatev pričakujejo v najkrajšem času. Kakor hitro se uredi železniški promet v Hrvaški, se takoj vpelje direktni brzovlak na progi Ljubljana — Zagreb — Belgrad in Keka — Zagreb — Belgrad, in sicer dnevno dva. V celi državi SHS se občuti pomanjkanje olja. Kaditcga ao se pričela pogajanja z Mashington-sko vlado, da ae naroči zadostno množino olja iz Združenih držav. Redni železniški promet s tujimi državami pa še ne bo tako hi-'ro vpostavljen radi nejasnih političnih odnošnjev. S tem se bo še počakalo do aklepa mirovne konference. Z Italijo sc vrši promet ako-ravno neredno, po progi Ljubljana — ftt. Peter in Benetke. Z Kuni nnsko se vrši sedaj promet po Donavi in istotako z republikama Ogrska in Nemška Avstrija. Francoska vlada se bavi z načrtom da se vpelje direktna železniška zveza med Parizom — Ljubljano — Zagrebom — Belgradom — Bukareštom. Ta načrt čaju, ako pripade Reka Italiji. Ako se to ne zgodi, se Im moral ves Železniški materijal uvoziti i-inozemstva, k*r v državi SMS do predno nam more pomagati, bi prej poginili gladil. Is tega rasvi dite, da smo v veliko težjem položaju, kakor ste vi. Naša odvis- sedaj še ni bilo tovarn za ielemi- uost od entente je popolna ski materijal . 1 ..... Za svobodno trgovino v državi Belgrad. - Slovenski odposlanci v Bel gradu so odločno zahtevali pri ministrstvu za trgo vino, da isto dovoli svobodno tr- Kljuh temu izjavljamo, da je naša slovesna dolžnost, da se pripravimo /.a vsak slučaj. V to *vr ho je naša konferenca delavskih svetev pred tremi tedni sprejela gotove naredbe. Pozvali smo de govino v celi državi SHS, za ka- lave«, da naj organizirajo delav-ero je ze izdalo dovoljenje. Nera- *ke svete v vsakem mestu; ravno /umljivo je, čeuiu se drži nazaj tako smo pozvali kmete in voja- tozadevni odlok, ker s tem se ško di na celi stvari . Kolikor se je moralo dosedaj zvedeti, trgovsko ministrstvo belgrajske vlade ne mara še dovoliti. Pravega vzroka pa tudi ne mara navesti, radi tegn so slovenski odposlauci zelo vznemirjeni, ker se je vendar že izvršilo toliko opevano 'ujedinjenje'. Kdo zadržuje! Belgrajska vlada se izgovarja da je že •— prepozno. Ako je že prepozno, čemu potem še zahtevati in povpraševati. Naj ostane pri tem in naj se nikdar ue dovoli svobodne 'trgovine državi SHS. Čemu se je potem izvršilo 4 4 ujedinjenje" t Menda samo za to, da dobi "regent" A-leksander vojaštvo v slovenskih krajih in da se mu nekateri fra-karji klanjajo in pojejo slavospe-ve? To je demokratična država, (atera noče niti vpeljati svobod-ue trgovine v svojem ozemlju, ka-cor da bi bile slovenske pokra sovražne države. Jugoslovanska umetniška raz stava v Parizu. — Pari«. — Poro-ano je že bilo da se otvori ob priliki mirovne konference jugoslovanska umetniška razstava v arizu. Na tej razstavi ho izložil svoje slike tudi slovenski umetnik akademični slikar Vavpotič. Te Razstave se bo udeležil tudi kritik g. 1. Zorman. Oba sta Že na poti v Pariz. ojs ke, da ustanovijo svoje svete tako. da bo vse pripravljeno kadar pride naša ura. Naš centralni svet ima zborovanje v nekaj tednih. Naša srca in naše Želje so z vami. S pridržano sapo opazujemo razvoj dogodkov in upamo, da tri-um f iia socialistična stvar. Živela mednarodna delavska solidarnost! Živel socializem! Izvfševalni odbor delavskih svetov v Nemški Avstriji: * Friderik Adler, predsednik? tloseph Beniseh, tajnik." ANGLEŠKO DELAVSTVO PRO TI MIROVNI POGODBI. REVOLUCIONARNI P0L0-V NEMŠKI AVSTRIJI Socialisti navajajo razloge, zakaj se niso pridružili ogrskim komunistom. Dunaj, 1. apr. — (Pismeno poročilo). Ako bi bil kdo delavcem na Dunaju in drugih večjih mest nemško-avstrijske republike za-jamčil, da dobe živila odkod dru god, kakor pa iz zavezniških skladišč v Trstu, hi bil nemškoav-strijski proletarijat takoj sledil (Nadaljevanje s 1. strani.) vztraja se, da vsebuje resnico. Vi, gospod Durham, ste prisegli na to knjigo, da boste govorili resnico — ali morete tajiti resničuost navedenih besed?" Magnat Durham je odgovoril: "V tej knjigi je tudi /.apisauo< Dajte Cezarju, kar je Cezarjevega iu Bo?u, kar je božjega." "Ravno to hočemo, da se danes zgodi," je naglo odvrnil Smillie. ''kajti če je zemlja božja lastnina, potem nima Cezar niti privatni lastniH ničesar iskati." Duhnin ni več odgovoril, temveč zbadljivo je vprašal Smillija, če igra vlogo cerkvenega inkvizi-lorja, nakar so se vsi navzoči smejali. Durham je doka/oval opravičenost do nadaljnega posestva rudnikov h starimi dokumenti, lastninskimi listinami iz Tfi. stoletja in z ortodoksnimi nazori iz biblije. To priliko je porabil Smilile, da je citiral z biblije stvari, ki se glase nasprotno, kakor Že omenjeno. in zunanje edina! vo. Ako traja okupacija več let, moramo vzdržati. V/gled imamo v mali ltelgiji. ki je vztrajala štiri leta. Kar je Belgija v stanju storiti, smo tudi mi." Kapitalisti v Nemški Avstriji pro sijo za ameriški protektorat. Dunaj, —Nemško-avstrijaki velet rgovci no izrazili željo, da bi Nemška-Avstrija prišla pod projekti rut Združenih držav in da bi amer&ki finančniki vzeli v upravo nemško avstrijska industrijal-ua in trgovska podjetja. Nobena država ua svetu ui v takih dvomih zaradi svoje podučil ost i, kakor je Nemška Avstrija. Stisnjena od Vseh p! rani med sovražne sosede lit ra trgaua v notranjosti valed delavskih nemirov. Nemška Avstrija vidi edino rešitev v združenju z nemško republiko. Ustavodajna zbornica je že dvakrat gla sovala za združitev, toda podjetniki in krščanski socialci so proti združitvi. Socialisti, ki lat ajo večino v sedanji koalicijski vladi, so za združitev, ker bi radi s tem ojačiti socialistične sile douia in v Nemčiji. Dr. Klein, načelnik mirovne delegacije, je socialist in pŽji svetovalec dr. Buuerja. tajnika zunanjih /udav. Krščanski socialisti nasprotujejo, da Klein vodi mirovno delegacijo in radi hI ga za menjali z dr. Beekom, ki je proti združitvi z Nemčijo. — SUvMsks Narriia Jednota. GLAVNI STANi »CB74S SO. LAWNDAL£ AVE , CHICAGO. ILLINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1910-1922. lavršovalni odbor. a _ i UPRAVNI OOSZR raaaaaoMia« vw« cnjtor, hit U S«, UW»MI» A«*, IR PODPREDSEDNIKI Aata« Hm L Baa ISA r«. TAJNKi J«to ITM S* UtMiU An, CSk**.. M. TAJNIK aOLNliRZOA OOOZLKA. C.ul R.r«w, MI7M to UnAh m, CSWmn RLAOAJNIR, AM« J. T«rk»M, IM I, Clcn, UL upravitelj ojlasila, rut, gwih. aaav.ee to an, crimc* at * ' roaoTNi ODSEK. J«Sa RaniliMI, Bm Ml. Cuwl»i K. Jata UaSiran* MR Hmt Si, S*rWMK ml ••M«, IUW (|a opraviči svoje provd-! že bila na Dunaju sovjetska kacijc. fttrajkovni odbor je že pod vzel potrebne korake, da pade odgovornost na policijo, pa naj se zgodi karkoli v mestu, izvoljen je bil odbor 15 Članov, da zahteva od policijskega načelnika, da poda javno izjavo, kaj namerava v bodoče. Odbor je bil izvoljen, da »e dokaže, da ni štrajkovni odbor odgovoren, če se bo dogodili nemiri, dokler policaji, ki na red iu mir, sami provoeirajo nered iu nemire. bi lada. Kljub temu pa socialisti v Nemški Avstriji ne mirujejo in neprenehoma so na delu, da delavstvo čimprej dobi vso politično in gospodarsko oblast v svoje roke. To je razvidno iz sledeče depeše, katero je poslal delavski »vet na Dunaju ogrskim sodrugom dne 26. marca. Predsednik sovje-ta v Nemški Avstriji je Frederik Adler, sin znanega socialistične ga pionirja Vietora Adlerja, ki je umrl lansko jesen kot tajnik zunanjih zadev nemško-avstrijske republike, ki sc je bila lakrat pravkar porodila. Friderik Adler je pričel revolucijo v Avstriji že leta 1917, ko je usmrtil avstrijskega ministrskega predsednike grofa Stuergkhs, enega izmed glavnih povzročiteljev svetovne vojne. Omenjena depeša se glasi: "Ogrskemu proletarijatu! Vaš apel je bil prečilan na seji izvrše-vainega odbora delavskega »veta Nemške Avstrije ln nsš odgovor ae glasi: Vzeli ste državno oblast v svo-je roke in ogrski proletarljst se ženrtca volilna pravica na Holandskem. Amsterdam. — Nižja holandska zbornica je v pondeljek z veliko večino sprejela predlog za žensko volilno pravico. Italija ima 507,160 mrtvih. Rim. — Uradno javljajo, da je 34.000 mol, o katerih se je domnevalo, da so izgubljeni, a še Živi. zdaj prištetih med mrtve. Vsled tega je število mrtvih v vojni na-rastln na .r>07,l(i0 raoš. NEVARNA IORA ZA OTROKI. Chltego. 111. — Desetletni \Vm. Ta rtrunzeldt se je obesil zadaj na tovorni avtomobil. Naenkrat sta mali ročici popustili in deček je padel pod drug avtomobil, kl je vozil za prvim. Deček je obležal jta mesiu mrtev. Starši, podučite otroke, naj se nikar ne obešajo zadaj na vozove in avtomobile. Take igre so smrtno nevarne za otroke. 4o»»eM».»»o»Meeeeeeee»e»» idru^il vilni i rrmk AH SIM Ba Omrtart An, Jato TrlOi J. Jalto Ona. Mmt Ul^tt. ____J. m«. ml m CI*far An, OmM, OB* odoovobni urednik "prosvrte"! tmkm fanmr. eozoai «- Vm Sanmi nM|*m ta tmrl ri m tttat« « MmS» aelM. m| m Ma m atito • «i mA Vm erHaaM gtefe iiAriR v rL Val krm m rL cnnimr br, VM Kisli želodec* LAXCAEIN VAM VAKD! ŽELODEC CABU PBT MIITUT Akn je val P.alodor (»okvarjen, ako *e vam vr.dignje po jedi klali plini, te d h j potrelttijele I.HRrarina. Lalesplaove Jelod^ne laldele dajo L i t ro pomoV, »icer nararie le ve/, (e od-> ene jo alrupeue pline, ki »e rblrajo % /elielrii valed »InIh* lirane, vreiti po novuo Zelodet- k nraicrtoi delu in dn-lirenoi prebav Ija n Ju hm poaetuilli alt-n osti. Razno. J .i. ...vili M" 'nu,N I'««'«* SllR««ll valed imajo jinziii ,, t , ......... i|( ut 1(|) , , -InIm prebavit, glavobol, r.gubo »taall • In jedi, kiall Peloder, iilirmve v/dlge Ir ?.ft«d)inike in agente j« le f*.50 mi Imal. na podpirR tudi iiovr drŽRVR SKS in|je pogumno postavil po robu en-v ta namen se že gradi železniški (čutnemu imperializmu. Strinja predor pri Četanovici. — Po dru mo se z vami, da je po padcu gih informacijah se de»R *iačr'. nemškega iu svatro-otrskega im ds se napravi direktna žilezniška periali/ma zmagovalni in^riall-sveza z Bukareštom preko Duna- zem naš največji aovražnik. Kon^ ja in-lludimpeftRto. |ferenca gmafovaleer v I ar.zu, ki Največje je pa še pomanjkanje hoče nadvladRti vse narode «n jim raznega železniškega materijala. oilvzeti pravico do Ramoodločeva-Razen v Sloveniji, kjer imajo še nja. mora nabteti na «>dpor pri "VonvearU4' poaiva entento okupacijo vsa Nemčije. Berlin. —" Friedrlch Stampfer, urednik "Ververtsa", glasba večinske socialistične strsnke, kate ri je pravkar prlAel iz Vemallle-sr, pu> sledeče: "Prišel siin iz VersaillcsR, kjer smo iskali mir. .......................... toda našli smo vojno. Vrnil sem se <""" " MVJ^IVIVa^ Marulkdo akufca ponaredili lenarili Valed njegove i/vratne adravatvene vredNoall. Parile lorej. 1'oiiaredbe vaai rnajti Ikodovali. 1'ilile naravno*« na: LaBrana 1'rodurl« Ca., Ilepl. Z. Cillaburgh, l'a„ ker l^iararia ae prodava v lekarnah. t, ne iz VcrsallleaR. dR zavpijem na ušesa vseh zaspancev, da je še KtASNO IZBRANO BLAOO. Tavšantrote, Upov cvet, kameli vojna. To je slatm novica iu Ubko ce, lapuh, hvošč ali me ubijele, ali a tem ne bo izpre-manjen fakt, dR smo še zinirej v vojni, čeprav nimamo več orožja. Mir med civiliziranimi narodi je i imet ia lavretai krvni tej, to je se Vaakemu prihranijo denar. TI trpalal podplati »manjlajo udalka ga ebuvRlo. "V remrntnib tovarnah In anakiti proitoi ili, kirr rs*»« Irde tvsrin« poutam (nabijajo pod4dtt« hitro, priporočamo Neolin podplata. V prostorih kjfr dflam, aem »trgal dvoje čcvlj« i navadnimi podplati pri tria ko ao moji frvlji i Neolin podplati ir tako dobri, kakor novi " pile A. F. Mitlrr. w»dja iov»rna The Pen-iritnlir 1'ortlaiid < ament (Jo., I« Jaik-aon, Mir h V rcMici j« irvanradiio, kako gibki In trpežni »o Neolin podplati. Narejeni io tabo po anRiifttveni preif , kuiflil, komfortni In nepremocljivi Rabijo jih na novih čevljih via-kovrimega kroja, m molke, fenika i« otroke, ter ae dol* povaod ra po. oravo pomrfvRth čevljev, Noal jih in srMr) irdalke ra čevlja, ladebu« jih (Soodvear TIr« šr Hu»d»«r I o , Alrron, ohio, ki dela tudi talikono«fl pet«, toterih trf»«lno«t jt tajam- rieOlinSolis PIVO 13e OALON, žganja B7c ena gakma C'emn plečRVRli ve/f Vi m| lahko POZOB KROJAČI I Delo dobi I u dva Isurejena krojaču, kl znala delati suknje, hlače lu telovnike ali pa samo po eno o Icli del, Delo jamčim stalno, plača po dogovoru. Pišlle ali pa pridite takoj naduto na naslov j J. A. AmbrotiC, 418 Pieroe Street, Bve< letb, Minn. NAPREDEK "Prosveta" pila sa blaffeetaaja •judstva. Ake m strinjal a ajeoi--nl idejami, podpiraj trgovec, kl oglašajo v ProRveti — V zalogi imam vae aa vaakdaaje potreblj* ue po imerni aeoL ANTON ZORNIK, * Hanmkola. Pa r* \ dem reznib izvrstnih domačih naredite doma »aml izvrstno okna. zdravil In poučljlva knjiga "MaU »«> p«vo, žganje, in tako imsie domači zdravnik", vse skupRj za- doma zr večerno iu jutranjo plja dlte, vili«, likerje, dovolj železniških vozov in Io vseh zavednih delsvrih. VI na* komotiv, skoravno izrabljene, ni Ipozivste. ds vsm nsj sledimo nikjer zadostno množino vozov iti Naša iakrene želja je de hi ae to lokomotiv ter tračnie hi lio vzelo zgodilo, ali žal *a sedaj to 4e n ■ Naša dežela nima živil kar nam čeravno so nai« še prcej česa. dR se vpostavi re- mogoče, dni železniški promet na vseh in odvisni smo od tega progRb. „ pnAlJ« ententa. oemoiro. hrt, tmgn lati ja. Naši varovano potom Mte za ri.40. po 1 lahko al nera. 1 ' i"""""**' liVf|ju ioUnio* več. Tekom dol- Aas^aaea itd dom« brez vsiklh Največja odpomeč hi bila. ako krušne drobtine ,ki jih dovsžsjo angleška tvrdka Wkiteheed. ka , njeni vlaki; vsled tega amo |k» tere ima Velike tovarne ze torpe .tali popolnoma sužnji de pH Reki. preuredi te tovarne Ako sledimo dRtiea rsšpaid a v toliko, da »hi ip^elovela želecni pele. nam ententni kapitRi.zem ..........j- W.kar je bilo le en Mir^e V** vir £^ ^^ krat poročano. Sicer m je ime ,pu*ti Mredanju Prepričani iiRsprutniki v Vemaillesu nt- nočejo pogajati in to pomeni, da la-; iejo, ko pravijo, da hočejo mir, Oni ho/ejo nadaljevanje vojne / drugimi sredstei z namenom, da po|»oliioBia uničijo nemško ljud at vo. Miru ne Im. pa naj podpišemo ali ne |»odpišemo. Ce podpiše-mo, je iHij, če ne podpišemo, je tudi Imj. Ako ne podpišemo, tedaj bo sovražnik poakušal okupirati dele Nemčije in ovtalPdH bo blo-I kital ter ne« Rilil s lakoto, ds se podano Ali ml ae ne sinemo po | deti. PrUiliti gs moramo, dR okn-! idra vao Nemčijo Sovražnik m«"S fRMati VBO Nemčijo in nRrediti U \ ašo domačo< Ml j ga zime se taki prlpomolkl vd-iposebilb sltmaiti z krat zelo potrebujejo; naročite Jlb Hišno opraui. v m- scsiruim sedaj, da jih boste Imeli prt rokek popolnoma bre gvccte nevarnosti Za druga domate adravilA kajti iu »' lahko dobe p«ivsod <125 («j xi jih imam w aalogi, pišite po nili navodil popolnoma post svile) j za r v ol o ei.OO pri PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO. Maj« 14—fimm A».l V Havra ...... ioboo (t. okli) Maja I B- r«lrU v * ...............I«I OO Maja 14 Hiiliinlm ... aeioo leaoa brezplačni cenik math pezdir.i P O. let 779, Oltf Mat) Sta *cw Tork.N T. Adors Oo, P 0 »oz 203, Pittsburgh Pa nevRna tvrdka izrazila, da bo dz bi nam ruakR ro« ialiat j. na dov, časa NAROČNIKOM V POJASNILO Za aflaae sa edfovarai la ofla ševalci sami. Mi ae eprejaMaM do ajik aobcae odfovoraeatt Vsak kdor kaj kapi is ealaaae ia te ara naro- Bi všeč naj t«i mM pHpOe. Vaa-Tedaj »H»mo videi), koliko ko odfovoracet la peelediee aaj be trsjelo njegovo notranje aosi vsak saas. Upravailive ReU NA PRODAJ JE IDO akrov jako rodovitne remija za farmo brez vsakega kamna |,M, stoječ na t cm eveta, je vtv> ' deu od M0 do 6IKI dolarjev. I<«!.a frfver) leča sko/ Io zemljo, I od-j ntk ^ _ J JOSEPN SCHARABON. ..... liti W, Miekiiea St j Duluth, Minn I Mavre MiliM N.«rdiM Havre (t ««Ma) U vola j« llatto pilil« «11 mm a|Uilti prit EMIL KI8S BANKIR 133 Socond Ava., Naw York, N. Y. Menjalnica denarja in pošiljanja denarja r Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Srbijo. jui i p ni a !kop od Rene do Mase v prihod- itIIIVVS v ll/\ »njih 2. letih, ako želi in Nemčija O A izgraditi del prekopa ua svojem f ozemlju po belgijskem načrtu. Nemčija mora dati zaveznikom gotovo število brodov za plovbo ua Heni. Masi m Mozeli. Združene države imeuujejo razsodnika, ki I določi, koliko in kakšne brodove , bo dala Nemčija. Vrednost tega I hrodovja se odšteje pri odškodnini. Nemčija mora dati gotove (Konec.) Vsaka država, ki se podvrže temu sistemu, prevzame odgovornost /s plačilo vseh dolgov svojih državljanov napram državljanom sovražnih držav, izvzemši v slučaju, ako je upnik »lip^*^ zaveznikom na svojih vojno bankrotiral ./ denarjem za I UkzHeah iu sodelovati mora /a !' | uvedbo sistema, po katerem se ho * * I . I.. kili/1 I U It L a trj.vtlt »J 4«lit1tl k«' v svoji državi, ki imajo dolžnike v sovražni državi. Spori, ki bodi* izvirali iz t1• slučajev, se i-majo'poravnati pred razsodiščem v dolžnikovi državi ali pa ioed mešanim razsodiščem. Država, ki hoče prisostovati v tem sistemu, mora obvestiti Nemčijo šest mesecev poprej. Nemčija mora plačati vso škodo na privalueni imetju v sovražnih državah, kjer je imetje zaplenila ali poškodovala. Svote odškodnine v teiu o/.iru določijo mešani trihunaii. Zavezniške iu pridružene države lahko likvidirajo nemška pri val na premoženja na svojem ozemlju v zameno za premoženje svojih državljanov, katerim Nemčija noče plačati škode ali katerim nemški dolžniki nočejo povrniti dolgov. (Nato sledi več določb, ki *e tičejo trgovskih pogodb iu naročil, sklenjenih pred vojno med zavezniškimi in pridruženimi državami, izvzemši Združenih držav, Japonske, Brazilije in Nemčije in kaj se ima zgoditi s temi pogodbami. Dalje so druge določbe, ki se bavijo z zavarovalninami proti požaru in za življenje, prodano privatno sovražno lasi niuo država lahko naplača upni-|a<> ^^ vozi]f „ mm listkom po vseh državah. Enajsto poglavje. Zavezniške iu pridružene države imajo popolno pravieo do zračnih poletov nad Nemčijo in izkrca vaiija na nemških tleh kakor nemški letalci iu imajo pravico poslužiti se nemških erodromov. Dvanajsto poglavje. SVOBODNA VODNA POTA — Nemčija mora dati svobodno pot osebam, blagu, vozovom, ladjam iu pošti po svojih železnica*!, cestah, rekah in kanalih brez carine ali kakšnih drugih posebnih pristojbin ne oziraje se, odkod pridejo osebe, blago itd. in kam potuje. Nemčija mora skrbeti za dober in točen promet. V nrmških lukah morajo biti svobodni pasovi. tyeka Laha od Vol ta ve', Voltava od Prage, Odra od Oppe, N jam en od <1 rodna in Donava ud Ulma so svobodne in mednarodne reke sa plovbo z vsemi svojimi zvezami. Plovba na Labi je pod kontrolo mednarodne komisije, katera ima štiri zastopnike iz Nemčije, dva iz ("'ehoslovakije in po enega zastopnika iz Anglije. Francije, Ba Rena pride pod kontrolo centralne komisije, ki se ustanovi v Htrasshourgu v šestih mesecih po miru in sestavljena bo iz Štirih Francozov iu dveh zastopnikov iz Nemčije. Anglije, Italije. Belgije, 6vice iu Holandije; Francozi izvolijo predsednika. Nemčija mora dovoliti Franciji odtekanje vode iz svojih rek v francoske kanale, medtem ko ona ne sme graditi kanalov na zapad ni strani Rene. V svrho, da dobi Čehoslovaki-ja svobodno pot do morja, so ji podeljene posebne pravice na severu iu jugu. Do Jadranskega morja smejo njeni, vlaki imeti proato pot po železnicah v Tr?,t in na Reko. Na severu ji pa mora Nemčija oddati primerne pro store za dobo 99 let v Hamburgu ln Stettinu. Kiclski kanal je svoboden i:i odprt vsem trgovskim iu vojnim ladjam držav, ki podpišejo mir z Nemčijo. Nemčija ne suie tirjati nobenih pristojbin od plovbe skozi prekop, skrbeti pa mora. da je prekop vedno v dobrem stanju. V slučaju, da Nemčija krši to določbo, sme vsaka država apelirati na ligo narodov za ustanovitev mednarodne komisije. Trinajsto poglavje. Mednarodno delavstvo. ZAKONODAJSTVO. — Člaui liga narodov hočejo ustanoviti stalno telo, ki ima skrbeti za mednarodno izravnanje delavskih pogojev iu povzdigniti delavske razmere vobče. Vsaka država v ligi ima štiri zastopnike; dva imenuje vHtda, enega delodajalci in c-nega delavci. Vsi štirje glasujejo individualno. Vsi ti zastopniki tvorijo posvetovalno-zakonodaj pn miške zavarolvalnine itd. koli- • ''i* ia Belgije; komisija za plov-j„0 tei0( $nu praviCo z dvetret- bo na Odri sestoji iz zastopnikov jinsko veČino navzočih članov kor se tičejo Nemčije in interesov zavezniških držav ter zavezniških državljanov.) Deveto poglavje. To poglavje na kratko določa, da se Nemčija odpove vsem pravicam do svojih misjonskih pose-i stev na Kilajhkem iu v bivših ko ! fpo eden) iz Poljske. Rusije, Če-hoslovakije. Anglije. Francije, Danske iu švedske. Ako katera bližnja drŽava zahteva komisijo za kontrolo plovbe na Njemenu. jo imenuje liga narodov. Predvojna podonavska komisija prevzame «6pet svojo oblast, Ion ija h in za vezi. k. se zavežejo, T()(Jjl ufmQ ,)0 v komisiji zada bodo ščit I i misjomke postaje le An(tll>j(l> Tta)ija in Rli. m njihovo delo pod novimi "Pn- l|mnijH 0ornjjl Dontva pride pod kontrolo nove mednarodne komisije. ki se sestavi v enem letu pu miru. Sovražne države morajo pomagati Cchoslovaki ji. Srbiji in Ruinunski pri obnovitvi oziroma PLOVBA NA RKKAlf. HH-ju*rt«inovitvi hitre plovbe na Do-giji je dovoljeno, di zgradi pre- j Mavi. vami. Dalje se zavezniki zavežejo, da bodo v enem letu po miru sprejeli potrebne zakone za omejitev trgovine z opijem. Deseto poglavje priporočati zakone državam. Vsaka vlada lahko vzakoni pogoje, ki ji bodo priporočeni, toda sme ji'i spremenfti po svojih krajevnili potrebah, prepustiti svojim lokalnim legislaturam ali zavreči popolnoma brez nadaljnih obvezno, ati. Mednarodni delavski odbor po* sluje v mestu, kjer ima lioa držav svoj sedež. Naloga odbora je. du zbira in objavlja informacije gle-de delsvskega položaja po vsem svetu in da pripravi program .ri konference. Odbor bo i/.Jajal publikacije v angleškem in franed skem jeziku. Vsaka država predloži letni konferenci poročilo b Z ognjem in mečema Zgodovinski roman. PoUki *|>t »al Si*nkitwiwU». — Poslovenil FoJravki. Nadaljevanje. Z enako radovednostjo so gledali tudi na kne-/ovc vojake, na te "Rusine", kakor so jih imenovali žijo svoji zasebni. 4' Čednost giiie v ljudovladi mislil si je knez, "društveni organizem gnije f nekdanje junaštvo ginc; vojaštvo in plemstvo pozna samo uživanje, ne pa tudi vojaški trud!" Knez. je imel deloma prav, toda o pomanjkljivostih lju-dovlade je mislil le kot vojak in vojskovodja,, ki bi hotel vse predelati v vojake ter peljati jih na sovražnika. Junaštvo se je moglo najti in se je tudi našlo, ker so že ^tokrat večje nevarnosti gro-aile ljudovladi. Njej jc manjkalo nekaj druzega, __________si knez-vojak ui mogel domisliti, za kar pa ■ali Sedaj niso bili več tako razcapani, kakor po ja dobro znal njegov nasprotnik, kraljevi kancler, bitki pri Konstantinovem ;knos je dal napraviti | ki je bil v politiki bolj izveden, nego knez Jere-vojskom v Zamost ju novo obleko; toda še vedno to AO jih ogledovali, kakor kako zamorsko čudo. ker so po mnenju prebival« ev iz lainošnjlh okolic prihajali i/ druzega konca sveta. Marsikaj čudnega mi si t u« I i pripovedovali o stepah in lesovih, v ka teril, ho bili ti vitezi rojeni. Občudovali so njih ogorelo polt, opaljeno od črnoinorskih vetrov, ponosni njihov pogled, katerega so se navzeli od svojih divjih sosedov. Ne ti manj, nego na kne/.a, obračali so svo-je oči imli nn Zaglobo; zapazivši, da aa občudujejo, je ale«la! tako ošabno in ponosno ter lako gro /im obračal oči dn si večkrat čul šepetati tolpo: "Ta mora biti gotovo najhrahrejši vitezi" Drugi pa so dejali "Dokaj duš je moral ž- zapoditi ua drugi svet, ker ima že pogled tako srdit." Ko so doletavalc take besede ns Zaglohova ušesa, se je ie bolj trudil, dn pokrije r. vnanjo divjostjo svojo notranjo zadovoljuost. » Hsib se je pogovarjal s tolpami, norčeval se l njih, n bolj t. vojaki Hlevskih praporov. Njih težki je/de« i ho Imeli nn plečih v šile /late lahki l»a srebrne pentlje . . . Blimo Varšave so bile tolpe že tak«« u«»*ie da je biln komaj še mogoče priti dalje I »lelcien. ev volitev jc bilo več, nego navad no, ker jI i e!o plemstvo ir /elo oddaljenih ruskih •n liteAskil, pokrajin, katero se radi daljave volit-I ni udeleževalo, hitelo s.daj radi varnosti v Varšavo A vendar ie bil dan volitve š« daleč; sedaj "«. M- /s> ele sr|e irjr zbirališča Toda VolUei •»«♦ s«- \. Ii.hm v .«j»kn bi ne itMla srnin v n i i/ njih. Čemu s« U/«1 tako sluhu Ijmlovlada. ko je \redar močita oliljiubna iii bogata, raapolsuajoča s ta slin tim ntlin \iiritvom da si ur ve |»omnuati * 'oi iu ' n'n r« ko nvojatjot (Vuiu to! 1'roti m Hnielnirkraa bilo bi moč i postaviti iko v o jako sestavljeno iz plrnist v n ko ni »«• 'i vojščakt, tu bogastvu. |i'op-ui in • li služiti Hplusm radevi lako, kakor *lu mija. Glej. v sinji daljavi so se za blišča 11 kvišku štrleči stolpi kraljeve Varšave; knezove misli so se razpršile; takoj je dal naroČila, katera je sluŽ-heni častnik nesel nenadoma poveljniku knezovega spremstva, gospodu Volodijevsketnu. Poslednji skoč.i od A nične kočije, poleg katere je jezdil, ter odjezdil k praporom, ki so ostali daleč zadaj, da jih spravi v red. Komaj odjezdi nekoliko kora-kov, že Čujc, da drvi nekdo za njim; ozre se ter' vidi gospoda Hnrlampa. stotnika jezdecev, vojvode vilenskega, častitelja Anice Brzobohate. Volodijevski ustavi konja, takoj spozna kaj mu hoče Taki slučaji so mu bili posebno všeč. |sc"rVzeni^ajo'z ožinnn^.ia^odlo.' Ilarlsmp je Inl kmalu vštric njega, s |»očetko ne uaredbah, ki jih misli uvesti v smislu tegs kovenanta. Odbor jc vladajoče telo in obstoji iz 24. za-stopui-kov; Vi jih zastopa vlade, šest delodajalce in šest delavce. Zastopniki v odboru služijo tri leta. V slučaju, da se katera država ue zmeni za priporočila, tedaj se sme odbor obrniti direktpo na do-lično vlado in če dobi nepovoljen odgovor, lahko objavi pritožbo s komentarjem. Pritožbo držav-proti držsvi sme delavski odbor izročiti preiskovalnemu odboru, ki ga imenuje glavni ta.juik lige držav. Ako je delo preiskovalue-ga odbora brez uspeha, se zadeva lahko izroči mednarodnemu sodišču v končno razsodbo. Glavno sredstvo za uveljavljene priporočenih delavskih naredb jo publi-cileta in po možnosti gospodarska akcija. Prva mednarodna delavska konferenca sc vrši v NVashingto-,nii oktobra 1919 iu razpravljala bo o splošni uredbi osemurnega delavnika ali 4#urnega tedenskega delavnika, omejitvi brezposelnosti, splošnemu uveljavljanju zaključkov V Bernu leta 190(j glede prepovedi nočnega dela za ženske in odprave belega fosforja pri izdelovanju žveplenk, dalje glede prepovedi nočnega dela za otroke in sploh zdravju škodljivega ženskega dela takoj pred in po porodu ter otroškega dela. (Nato sledi devet točk delavskega programa, ki so bile Že objavljene v "Prosvetl".) Štirinajsto poglavje. PETNASTLETNA OKUPACIJA. — Nemško ozemlje zapadno od Rene in mostišča oh Reni ostanejo pod okupacijo zavezniških cet za dobo petnajst let kot poroštvo, da bo Nemčija izvršila mirovne pogoje. Ako bo Nemčija Vestno izpolnila naložene pogoje, tedaj zavezniki izpraznijo gotova okrožja z mostiščem Qoblen£.i vred po petih letih; ozemlje ob belgijski meji bo izpraznjeno po desetih letih, ostalo ozemlje z mostiščem v Main/.u pa po preteku petuajstih let. V slučaju, da med-zave/.uiška odškodninska komisija uvidi, da se Nemčija lie drži pogodbe, bodisi po pretečem omenjeni dobi ali še prej. tedaj bo vse omenjeno ozemlje takoj okupirano Ako Nemčija zadosti vaein obveznostim prej kot *v petnajstih letih, tedaj bo zasedeno ozemlje takoj izpraznjeno. Vse nemške čete. ki se danes nahajajo ua teritorijih / vzhodno od nove nemške meje. se vrnejo domov kakor hitro se bo zdelo zavezniškim in pridruženim državam umestno. Petnajsto poglavje. RAZNO. — Nemčija bo morala priznati vse ostale mirovne pogodbe.. ki jih sklenejo zavezniške in pridružene države z Nemško Avstrijo. Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo in mora priznali vse nove meje teh držav. Nemčija ne ame nasloviti nobenih tir.iatev na 'katerokoli zavezniško drŽavo, ki bi sc tikala dogodkov. izvršenih pred časom, ko stopi ts mirovna pogodba v ve veljavo. Nemčija mora sprejeti vse odloke, tikajoče se zaplenjenega ■ nemškega blaga, ki so in bodo izrečeni v zavezniških sodiščih z o-*ironi ns lastninsko pravico do I tega blaga, Zavezniki' pa imajo oblast, da ke nemških sodišč glede zaplenjenega zavezniškega blaga. 31irovna pogodba mora biti ratificirana in vse ratifikacije se imajo poslati v Pariz'čimprej mogoče. Pogodba postane veljavne za vsako državo, kakor hitro država tal. ga konzula, da ga pridrže kj ca. Sedaj je došla vest, da se a,w raki konzul Roger C. iTreUwf nahaja v fctockholniu. Lani s„ 1 aretirali boljševiki v Taakei.tu t Turkestanu dne 15. marcu. h»U ševiki so ga kmalu izpustili ii, £ naznani v Pariz, da jo je zbornica j pri njem opravičili radi aH?;; ratificirala . j V oktobru ao« ga zopel aretirali -— ' in od tega časa je imel stražo POMANJKANJE ZDKAVNI } J>,1(' 1 feiiruarja.je bi; ......,„, KOV — VZROK SMRTI MA-TER V PORODNI POSTELJI Waahington, D C Kakor poroča vladni delavski depart uient, umrje vsako leto v porodni postelji 12.7 mater pri vsakih tisoč porodih. To so dognale preiskave, katero je uvedel delavski department. Največ slučajev smrti je v državi Montani. Tam je u-mrlo od 44i3 mater 8 na porodu. Radi tega velikega števila so pričeli uradniki delavskega deparr-mentu preiskovati in so dognali, da je edini vzrok to tolikim smrtim veliko pomanjkanje zdravili kov. V okolici 5,400 kvadratnih milj sta samo dva zdravnika in velikokrat se dogodi, da morejo hoditi preje po 35 milj in še več, predrio dospejo do zdravnika in velikokrat se prigodi, da ne najdejo zdravnika doma. Neka mati je pripovedovala, da je njen mož še' v največjem sneženem viharju do najbližnjega zdravnika, kateri je Idr pa 12 milj oddaljen in nazadnje ga pa še ni dobil doma . Prigodilo s? je celo, da so neko žensko, katera je zelo ne varite zbolela takoj po porojiu, pripeljali 115 milj daleč v bolnišnico, katera je bila najbližnja. Vsled jako slabe vožnje po slabih potih je ženska umrla. Poleg velikega pomanjkanja zdravnikov je pa tudi velik Vzrok tolikim smrti žensk v porodni postelji, preslaba oskrba mater v otroški postelji, In to največ ker družinski oče ne more najeti kake ženake. katera bi na-domcstovala nekaj Časa njegovo ženo. Velikokrat se prigodi, da inati ne ostane niti en iteden v postelji. ampak kakor hitro se more držati po konci, takoj gre na delo. Radi tega je tudi veliko žen ali mater potem celo lovljenje slabotnih in bolnih. Nekatere matere sc pa že prej skoro nič ne varujejo, zadnje dni pred porodom in opravljajo vsakovrstno delo in se nič ne brigajo zu svoje zdravje. Radi tega pride tuli veliko otrok pohabljenih na svet in veliko mater ostane bolnih, za celo življenje . Vladni delavski departmeut o-pozarja vse matere, naj se varujejo kolikor mogoče pred porodom in po porodu in naj ostanejj v otroški postelji toliko časa. da popolnoma okrevajo. Razposlal je okrožnico na vse merodajue faktorje, da naj skrbe, da bodo matere v čašu poroda dobile lahko zdravniško pomoč, dn ne bodo prepuščene sami sebi. v zapor m je ostal v celici 73 Ur Policijski šef ga je izpulil i„ se opravičil, da je bila ziootu. ker ga je zaprl. Z njim je bil aretiru tudi zastopnik danske v U.if. u je bil seveda z njim oproščen.' Konzul je sporočil v NVasliijjj. ton. da je že pred več tedui u«lp0 t oval iz Al os k ve na Finsko 0 S*»*rt»» Zdravilno Mil« m krnim . lowa