50. številka.
(t Trsta, t torek *ve«er dne 27. aprila 1897.)
Tečaj XXII.
hfatja p« trikrat na teden v ieatlh ia-danjih ob torkih, 6«tvtklh 1r sobotah. Z jut ran j« iidanje ii-haja ob 6. ari sjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: ca JadeDtnasfla . t. 1.—, iavsn A Ti trije f. 1.50 s* tri m«a«c . . . 3.— ... 4.M) m pol leta . . . 6.— ■ * ■ a.— m vaj teto . . . 12.— . . „18.—
Naredila« le plačevati aapre| ia iiriik« lira* priložene ■aroonlpe te aprava aa azira.
Posamične Htevilke ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v 2r«<u po M nvi. laven Tnta po 4 nvč.
EDINOST
Oglati M radona po tarifa v petita; aa naslove a debelimi irkaml •• plafuje proator, kolikor obaega navadnih vrati«. Poslana, oanrtnioe in javne zahvale, do« ma$i oglasi itd. ae računajo po pogodbi
Vai dopisi naj se pošiljajo uradniifcvn aliea Caserma it. 13. Vsako pismo nora biti frankovano, ker nefrankovana aa aa aprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apre-jeuta upravniitvo ulica Molino pic-oolo hSt. 3, II. nadst. Naro&nino ia oglaa« je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije ao prost« poAtnine.
Sli
,r mHhsin /« ■»•#".
Svoji k svojim
Koliko se je že pisalo o tem geslu! Priporočalo ae je že nebrojnokrati po listih, v govorih, v-zasebnih dražbah in na javnih shodih. Toda vedno istim vspehom — minimalnim 1 To je obžalovati tem bolj, ker mi Slovenci ne bodemo im-ponovali nikdar, dokler ne bodemo jeli izvajati to geslo z vso zaresnostjo. V tem geslu je izraženo načelo osamosvojenja naroda na gospodarskem polju. Naše dosedanje postopanje v tem pogledu ni le škodljivo, ampak je tudi nezmiselno. Mi pravo za pravo nimamo niti pravice tožiti in jadikovati, da nas pritiskajo in tlačijo, dokler jih podpiramo sami in jim dajemo sami šibo v roke, s katero nas tepejo. O tem smo vendar prepričani vsi, da nas najbolj tepe — tuji kapital. Saj nas je o zadnjih volitvah v Trstu, v Istri in na Goriškem tepel le laški kapital. Za Trst vemo pozitivno n. pr., da je laška stranka potrošila nad 100.000 gld., in istotako veni o, da po Istri kar frče o volitvah — krone, petaki, desetaki in &totaki. IJa tudi na Goriškem je bilo v cvetju kupovanje glasov. In da bode naša srnnota popolna, treba zabeležiti, da so laški judeievi groši našli slovenskih odprtih dlani med — veleposestniki. Brez denarja ne bi bili Italijani nikdar dosegli tolikih vspehov. In ta denar jim znašamo leto in dan ua kup tudi mi Slovenci — zaslepljenci.
Vprašati se moramo, ali je res potrebno, da mi sami douašamo nasprotnikom lanu, iz katerega pleto vrv, ki se nam obeša okolu vratu o volitvah ? Ne treba. V Trstu in v Gorici se lahko postavimo na svoje noge v tem pogledu. Deloma imamo že lastnih obrtnikov in trgovcev, in kolikor je še praznot«, je lahko popolnimo. Samo dvojnega nam še treba, česar smo pogrešali dosedaj: p o d« jetnegaduhana strani prodajalcev in organizacije na strani odjemalcev.
Kupčija ni možna brez podjetnosti in srčnosti, to naj si zapomnijo naši obrtniki in trgovci! Ljudstvo pa naj si zapomni, da je njega sveta dolžnost, da zahaja k svojcu in ne tujcu! Zakaj nositi kr-vavo zasluženi denar k drugorodcu — ki je ve-
PODLISTEK
88
Fromont mlajši & Risler starši.
BOMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Risler je pa na terasi, nerodno kakor po navadi, z raznim kretanjem izražal svoje veselje, obljubil zaklati ne vem koliko mastnih telet, da se bode praznovala vrnitev izgubljenega sina, in z glasom, katerega so morali čuti v vseh sosednjih vrtih, je zaklical učiteljici petja: .Gospa Dobsonova, gospa Dobsonova, ne zamerite 1 — kar pojete, je preveč žalostno za danes. Vrag vzemi ta iziaz!... zaigrajte nam kaj veselega.. kaj za ples... da se bodem mogel zavrteti z gospo Chćbeovo*.
.Risler, Risler, ali ste znoreli... dragi zet..."
,Le naprej, uiama, naprej... morate... hop... bop.*"
In pričel je taščo sukati po vrtnih stezicah v okornem, zastarelem Sesi koračnem valjčku, in revica se je vsaki korak vsa zasopljena ustavila t#r popravljala plapolajoče trakov« na klobuku iti
Sipke lepega šala, ki* ga je nosila na poroki 8i-onijini.
Vrli Risler je bil ves pijan od vesetfa.
činoma še Žid po vrhu —, ko lahko kupujemo od domačina ? !!
Slovenec, ki brez vsake potrebe zahaja k tujcu, se aagreša proti zdravi nacijonalni ekonomiji ia proti narodnemu načelu. Tega dvojnega pa ravno treba sleherni narod, ako se hoče povzdi-gati in razvijati: zdrave nacijonalne ekonomij« in cdločnoati v borbi za narodno načelo!!
Proti tej dvojni neizogibni potrebi smo grozno grešili mi Slovenci in grešimo še dandanes, ker le preradi pozabljamo na zlato geslo: „Svoji k svojim 1* Vso čast in hvalo torej goriškim Slovencem, ki so se zare8no lotili dela, da uvedejo v praktično veljavo to lepo geslo! Kaj nam poma-gajo najlepši govori o raznih prilikah, ako pa ae ne ravnamo po njih v praktičnem življenju. V interesu naše materijalne blaginje in v osiguranje naše narodne ekzistencije poživljamo rojake po Goriškem, naj se odslej strogo ravnajo po navodilih, ki jih bodo dobivali od vodstva stranke v dosego natega osamosvojenja v gospodarskem pogledu 1
Ali tudi do trgovcev in obrtnikov tre»& spregovoriti resno besedo, kajti marsikateri med njimi si jako slabo tolmači dolžnosti, ki jih nalaga ljudstvu geslo „Svoji k svojim" ! Marsikateri meni: Slovenci me morajo podpirati že zato, ker sem Slovenec! Ne, to ni tako. Mi priporočamo geslo .Svoji k svojim" v praktično izvrševanje le zato, da bi dosegli glavni namen narodne ekonomije: varčenje z narodnim kapitalom! Ako torej ljudstvo za isti denar dobiva, če že ue bolje, pa vsaj jednako dobro blago in jednako dobro postrežbo pri domačini', potem mu je da!žn<>st služiti se pri domačinu, ker kapital ostaja v naših rokah. Ako bi p* silili ljudi, -la morajo pri domačinu kupovati slabeje blago za vide cene, potem bi to ne bilo več varčenje z narodnim kapitalom, anpak zametanje istega! Okoriščal bi se poaa-mirni k, narodni kapital bi pa bil le na škodi.
Naše priporoč'lo je torej tako-le : ti slovensko ljudatvo si d o 1 ž « o podpirati »loven-ske obrtnike in trgovce, a tem poslednjim je dolžnost skrbeti»a dobro in točno postrežbo po primernih cenah.
Tako razumemo mi geslo .Svoji k svojim la in menda je naše tolmačenje pravo. Ako bodo slo« veiski trgovci in slovenski odjemalci hoteli dosledno izvajati to načelo v označenem zmislu, prepričani smo, da bode to aa korist jednim in dragim in da pridemo polagoma do emancipacije od tujega kapitala, v kolikor je to sploh možno v knpčijskem življenju.
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 27. aprila 1897.
Cesar Fran Josip v Peterburgu. Danes predpoludne je dospel naš cesar v Peterburg. V kolikor moremo soditi po vseh poročilih, bil je na& vladar najprisrčneje vsprejet od oficijelne in ne-oficijelne Rusije. ,PraviJfljstyeni vestnik* pozdravlja prihod našega cesarja izrekom, da sta avstrijski in rnaki cesar Čuvarja evropskega miru.
Zadnjič smo izrekli svoje popolno zadovoljstvo sosebno na tem, da se pogajanja med Avstro-Oger-sko in Rusijo vrše direktno in brez ozira na trozvezo. To na^e asenenje potrjuje tudi poročilo, ki je je prejel z Dunaja današnji „MaUino". To poročilo pravi, da se potovanju našega cesarja soglasno pripisuje velika važnost. To potovanje da je velik korak do prijateljskih odnošajev med Avstro-Oger-sko in Rusijo, kakoršnim je gladil pot že pokojni Lobanov. Dobro poučeni krogi so uver-jeni, da se odnošaji med obema državama urede brez uplivanja od tretje s t r a*n i. Avstro-Ogerska da hoče urediti svoje od-nošaje do Rusije po svojih koristili in potrebah. Pred nekoliko lpti je bila Nemčija ponredovateljica med Avstro-Ogersko in Rusijo, sedaj pa se je pro-raenilo to. Avstrija išče dobrih odnošajev z Rusijo, a prepušča Nemčiji, da se po svoje prilagodi novi situvaciji. —
No ako poštevamo, da je bil nemški cesar na Dunaju tikom pred odhodom našega cesarja v Peterbuf, in da se bode naš cesar vračal iz Pe-terburga preko Berolina, moramo prihajati do zaključka, da je nemški cesar obveščen o nakanah našega cesarja in da je le Italija — kakor smo že povdarili - - če tudi ne formalno, pač pa
Franu se je zdelo, kakor bi ne hotel nehati ta dan, poln nepozabne muke. Peljali so se na izprehod, se vozili potem po vodi, južinali v travi na otoku des Ravagaers — s kratka, moral je aknsiti sleherno dražest Asničresa. Ves ta čas, na solnčni cesti in na blisketajočih se valovih, se je moral smejati, kramljati, pripovedovati o svojem potovanju in medmorju sueškem, poročati o pričetih delih ter poslušati tajne tožbe gospoda Chebea, ki se je vedno jezil nad svojimi otroci, in svojega brata natanjčno razlaganje o tiskalnici. „Tiskalnica vrtiljka, dragi moj, na dvanajst oglov L." Sidonija je pustila goapode, da so kramljali, ter bila videti zel6 zamišljena. Le tam pa tam se je obrnila k gospej Dobsonovi s kako besedo ali žalostnim smehljajem Ne da bi se upal, poeledati jo v obraz, je Fran opazoval gibanj« njenega solučnikaz modro podvlako in plapolanje njene obleke.
Kako se je izpremenila te dve leti! Kako krasna je postala!
Potem so ga obšle grozne misli! Ta dan je bilo dirkanje v Longchampsu ; tik mimo njihovega voza se se vozile druge ekvipaže, katere so vodile nališpane ženske z gostimi naličji. Nepremično kakor avtomatje so sedele na svojih sedežih', v des-
nici dolge biče in na videz ni bilo na njih nič živega razven velikih, žarovitih očii, ki so bile neprestano uprte v konjske glave. Kjer-koli so se vozile mimo, so gledali ljudje za njimi, kakor bi jih premagovala naglost njih vožnje.
Sidonija je bila podobna tem bitjem; tudi ona bi bila lahko na ta način vodila Fromontov voz, kajti Pran je sedel v njem. Pil je Fromon-tovo vino — vsa gizdavost hiše Riilerjeve je prihajala od Fromonta.
Te je bilo sramotno, grozno. Najraje bi bil to zaklical svojemu brata, saj to je bil tudi dolžan, zato je prišel »um. A poguma ni imel več.
O, nesrečni maščevalec!...
Ko so zvečer sedeli v salonn, ki je bil odprt zraku, vejočemu sčm od reke, je poprosil Risler svojo ženo, naj kaj zapoje. Hotel je, da bi Fran spoznal vse njene zmožnosti.
Sloneča ob klavirju, je skušala Sidonija s žalostnim obrazom odkloniti to zahtevanje, med tem ko je gospa Dobsonova pričela predigro ter zraven stresala z dolgimi kodri.
.Saj ničesar ne znam... Kaj pa naj pojem ?* (Pride ie).
dejanski odločena ii trozveze. Sosebno mi prinor-■ki Slovenci nimamo poroda, da bi ialovali na tem ; pač pa bi le želeli, da se slednjič tndi formalno zruši zveza italijanskega kraljestva z našo državo ; zveza, nalagajoča nam dolžnosti, ki niso ▼ nikakem razmerju s pomočjo, ki bi jo mogli dobiti od Italije v ča^u sile; zveza, ki ne odgovarja ni sedanjim potrebam, najmanje pa tradicionalnemu čutstvovatiju toliko to-kdlikor onostran črno-rumenih kolov.
Grško-turšm vojna. Pad naglo in le ne koliko minut pred prihodom Turkov so se morali umakniti Grki iz Larise. O tem govori dejstvo, da so Turki našli ne-le obilo plena, ampak celo toplih jedil, ki so bila pripravljena kakor navlasč zanje. A Grška — vse kaže na to — niti ne misli ndati se, ampak hoče boriti se do skrajnosti. Zopet kličejo nove rezerve pod orožje. Vojne torej ne bode tako kmalu konec, ako se bode Grška krepko branila na drugi sy>ji defenzivni črti, t. j. na goratem ozemlju, kjer je bila do 1878. grška meja in, ako prej velesile ne store konec vojni.
Vrhovno poveljstvo pa pride bržkone tudi v grški vojski v druge roke, kakor se je že premerilo v turški. Govori se namreč, da so Grki zaradi tega izgubili bitko pri Maii-ju — a to se govori v Atenah t — ker geneialui štab ni bil kos svoji nalogi. Kakor se čuje, utegne vsled tega prestolonaslednik odstopiti od vrhovnega poveljstva in utegnejo se izvršiti radikalne izpremene v vsem generalnem Štabu.
Drugih, bistvenih vestij ni z boji.sča. Bržkone se ni dogodilo ničesar novega.
Različne vesti.
Nj. C68. in kr. Vis. nadvojvodirija Štefanija
je dospela danes zjutraj z vlakom iz Italije v Trst. Nastanila se je v hotelu „de la Ville". Cesarićina udova je dosla semkaj, da prisostvuje nocoj koncertu družbe zlatega križa, čije pokroviteljica je Nj. c. in kr. Visokoit. Ko j® dospela na kolodver, je bilo tam nekoliko Slovencev, ki so jo pozdravili burnimi živio-klici.
Osebna vest. Namestniški svetovalec baron dr. C o n r a d se je vrnil z Dunaja v Trat.
Romunska kraljevska dvojica v Opatiji. Dne 24. t. m. sta dospela v Opatijo romunski kralj Karol in kraljica Elizabeta s spremstvom. Veličanstvoma so se poklonili: okrajni glavar Fabiaui, polkovnik Wachter, ravnatelj Silberhuber, župan dr. Stan fer in občinski zastep z Voloskega. Kraljevska dvojica se je nastanila v dvorcu „Angiolina*.
Zopet nekaj novega! Pod tem naslovom smo sporočili že med najnovejimi vestmi v današnjem zjutranjem izdanju o najnovejem napadu v Kopru na prof. Matejčiča. Razvidno je iz one kratke vesti, da je sodrga po vseh pravilih ofenzive oblegala lokal, v katerem je sedela mirna družba. Sodrga je čakala, dokler ni izišla mirna družba. In potem se je izvršil oni grdi čin. V družbi sta bila tudi profesor Italijan in odvetnik Nealovenec, ki se ne briga za narodne prepire. Po takprn je izključeno domnevanje, da bi bila ta družoa oli-kancev na kateri-koli način izzivala sodrgo. Napadli so torej, ker jim je napadanje že prešlo v kri, ker jim je napadanje postala druga nrav. Saj se je zistematično delalu na to, da je italijanska masa uprav pobesnela. Zabeležiti pa treba, da krivdo na tem nosijo seveda v prvi vrati oni, ki so dejanski sodelovali na fanatizovanje ljudstva, v drugi vrsti pa tudi oni, ki so previdno molčali k vsemu temu, da-si bi jim bila dolžnost govoriti in postavljati jeaove zdivjanemu elementn. Zato pa se detičniki uaj ne čudijo nikar, ako seje jelo oglašati ogorčenje tudi na drugi strani in da se tu pa tam pojavlja reakcija. Resnici na ljubo konstatu-jemo radi, da prof. Matejčič ni bil ni ranjen ni drugačno poškodovan na telesu. To pa ni kar ne zmanjšuje zločinstva; kajti ranjen je bil hudo na svoji časti, na svojem ugledu. To ni kakor si bodi, ako se dogodi c. kr. državnemu uradniku, c. kr. profesorju, možu, ki mora biti zrcalo, na katerem naj se vzgleduje mladina, ako se takemu možu, pravimo, dogodi, da ga fakinaža zasramuje na javni ulici, ga obsiplje psovkami in mu pljuje v obrazi To je mor&lno zlostavljanje, ki ne boli nič manje, nego telesno pretepanje. Tem bolj mora boleti moža, ako si je v svesti, da ni dal ni nsjmanjega povoda takemu lopovstvu. Po tem napadu sodi
lahko javnost, koliko veljajo izgovori Italijanov, da jih iizivljemo mi Slovani, da jih dražimo. Ako sodrga napada na tak način celo mirne omikance, potem si mislimo lahko, kako se godi ubogemu, neukemu in boječemu kmetu.
O napadu na prof. Matejčiča nam pišejo nadalje iz Kopra:
Tako .mirno" je torej v Kopra. Drugega dne je izvedel o tem dogodku vodja gimnazije, vitez fiabuder (italijanskega rodu). Šel je z vsem učiteljskim zborom k gosp. tfatsjčiču ter mu izrekel sožaljenje m zagotovilo, da hoče vse storiti, da se kaznujejo dotični i/gredniki. Tako so storili italijanski profesorji, italijanski vodja svojemu sotovarišu, ki je bil na nečuven način insul-tiran, ker je. rodom Slovan. Kako pa na učiteljišči ? Tam ravnatelj, rodom Slovan, črni profesorje, ki so bili napadeni, ne posluša tožeb svojih nedolžnih, mirnih slovanskih gojencev. Napadanim, revnim slovanskim dijakom tudi za januvar noče izplačati stipendijev, — temveč jim prepoveduje, kar se je zgodilo dne 24. t. m. — hoditi po 6. uri na sprehod (do šeste ure imajo ponk), dočim smejo italijanski gojenci, ki so se udeževali izgredov, hoditi svobodno na sprehode in so mimo tega vsi sprejeli štipendije in se še božajo na nezaslišan način.
Tu se nam nehotć uriva misel, kje da je jednakopravnost in kje da je učiteljski zbor, v katerem mora biti vendar nekaj poštenjakov? Ali je ravnatelj vsegamogočen, diktatoričen poveljnik ? j Mnogo bi se sporočali — a smo prežalofatni!
Preiskave se vrše neprestano na žandarme-| rij i in na sodišču. Slovanski dijaki se zaslišujejo : le kakor priče ali pa kakor napadeni, obškolovani j mnčeniki. Res žalostno in še pravi .Trlester Ztg.M, : da be pouk vrsii r e d n o 1
Slovensko jezikovno vprašanje v tržaških ' magistratskih uradih pred državnim sodiščem. Na i pritožbo Matka Mundiča po odvetniku dru. Gre-= goriau proti rešitvi tržaškega magistrata, s ka-i tero je odbila slovenska uloga odbora za Mar-i telančev spomenik z motivacijo, dajespisauav je-; ziku, ki ni jezik tržaške občine, vršila se bode jutri ? 28. t. m. razprava pred c. kr. državnim sodiščem na j Dunaju. Pritožbo zastopa dunajski odvetuik dr. | Lenoch; magi strat zastopa dr. Milanich, — O iziiu poročali bodemo svoječusno.
Popravek. Pred par dnevi smo sporočili, da , je g. J. M. povodom rodbinske slavnosti daroval i družbi sv. Cirila in Metoda svoto 5 gld. — To . je bila pomota, kajti daroval je 50 gld.
Naši vojaki na Kreti. „Neue Fr. Presse" objavlja iz Kf.neje, 24. t. m., to-le privatno vest : Uporniki skušajo sleherni dan napasti. Predvčerajšnjem je utrdba Izzedin, v kateri so „mednarodni* I vojaki, laurala postreliti 1.800 nabojev. Minolo noč so napadli utrdbo Akrotiri, toda vrgel jih je nad-{ poročnik Haberditz. Stotnik Jedina je konatatoval
j razgledovanjem, Ua si je general Va^soj svoj tabor ! utrdil.
, Bralno društvo ,Narodni dom* na Gorjan-skem priredi dne 2. maja ob 4. uri popo'uđno v prostorih gostilnice g. Al. Štruklja veselico s plesom. Vspored: 1. Nagovor, govori predsednik. 2. | Anton Nedved: »Ljubezen in pomlad", možki zbor. t 3. Sim. Gregorčič: „Naš čolnič otmimo", dekla-njuje g. A. Š. 4. Hr. Volarič: „Ti osrečiti jo koti", možki zbor. 5. Hr. Volarič: »Slovanska pesem", mešan zbor. 6. „Mutec", igra v jednem dejanju. 7. Vj. Klaič : .Svrečanje", možki zbor. 8. Sr. Bartl: ,0j planine", mešan zbor. 9. Ples, ki bode trajal do jutra. Med posameznimi točkami svira veteranska godba iz Mavhiuj. Vstopnina k veselici 30 nč, za osebo; sedeži 10 nč., pri plesu 10 nvč komad. Čisti dobiček je namenjen društvu. V slučaju slabega vremena, se veselica odnese na prihodnjo nedsljo, 9. maja. — K obilnemu obisku vabi
ODBOR.
Glasbeni večer v Slovanski Čitalnici v Trstu.
Vspeh glasbenega večera, ki ga je priredila minolo soboto „Slovanska Čitalnica" na korist dijaške kuhinje v Trstu, je bil v vsakem oziru prav povoljen. Vzvišena svrha te zabave in zanimivi io krasni vspored iste sta privabila izvredno veliko šUvilo členov in gostov, kar je zagotovilo vspeh v materijalnem oziru; posamičue točke [pa so se zvršile tako umetno in točno, da so izbrani poslušalci vsako vsprejeli z navdušenjem in burno pohvalo.
V	prvi vrsti nam je seveda omenjati gospice T. L a o r i č e v e. Že na glasbenem večeru lan* skega leta v .Slov. Čitalnici" smo imeli priliko spoznati v njej zelo izšolano pevko s krasnim in sigurno se vzpenjajočim, zvonko čistim mezzoao-pranom. Tudi to pot je pela gospica T. Lauričeva toliko določno, čisto, občatno in s tako gerko unemo, da ji je ob koncu zadonela po pravici jednoglasna pohvala. Njen glas je lavno tako gibčen in krasen v najnežnejšem „sotto voce", kakor v najburnejšem „fortissimo* ; predavanje njeao je pa skozi in skozi umetno: intonacija popolnoma čista. Z eno besedo: gospica T. Lauričeva je prava umetnica. Vse po njej pete pesmi so ugajale zelo, posebno pa Fielitzeva .Pozabe cvet", Vilharjeva „Ružici* in Bendelova .Kako čudno gane me44.
Na klaviru je spremljevala gospica G. Lauričeva povsem točno in dovršeno.
V	slednji pa smo imeli priložnost spoznati izborno igralko na klaviru v dr. A. Dvofakovi „Legendi št. 1" in v tV predilnici" iz cikla aIs Šumary" istega skladatelja za klavir na 4 roke,
\ katere je igrala zajedno s starim našim znancem in prianano izvrstnim igralcem na klaviru, g. Zd. Vrbko, povsem umetno in točno. Občudovali smo njeno fino predavanje in izborno tehniko. Tudi ti ' točki je mnogobrojuo občinstvo burno pohralilo« j Tudi g. V. O d s trčil nam je U bil dobro poznan kakor umetnik pijanist. To pot je zopet utrdil svoj dobri glas. On je igral E Griegovi, „Pomladansko pesem" in „BerceuseM toli dovršeno I in občutno, da so ti njegovi točki napravili na ob-| činstvo najgloblji učinek. Njegova tehnika je naj-j bolj izborna. Naravno, da je tudi njemu zadonela j splošna pohvala.
Nf» tem glasbenem večeru je nastopil v prvič novoustanovljeni ženski tamburaški zbor. Dasi je bil ustanovljen še le pred par meseci, vendar je j izvršil s?oje točke izredno precizno in točno. Vrle j tamburašice so udarjale tako uneto in navdušeno, j tako točno in čisto h tako finim nijansiraujem, da je bilo občinstvo vidno presenečeno. Moramo torej z veseljem čestitati vrlim tamburašicam in njihove« u neumornemu zborovodji, g. dru. Josipu A bramu, na toli krasnem vspehn. Vse točke je občinstvo vsprejelo z burno pohvalo, posebno pa Farkaševo .Španski ples* in sv. pl. Zajčevo ,Gdje si dome moj", katera slednja skladba je jako težavna za začetnike. Naravno je, da so morale ' gospice tamburašica dodati nekaj narodnih pasmi, J kakor n. pr. „Hej Slovani*, „Byvali Čechove*, t .Lepa naša domovina" itd. i Pm poskus je izpal torej prav povoljnoj želeti je, da bi gospice tamburašice tako navdušeno nadaljevale svoje delo kakcr so pričele; o tem pa ne dvomimo, ko smo videli prvi krasni j vspeh. Ženski tamburaški zbor šteje 12 krasnih in dražestnih tamburaŠic, katerih imena si dovolju-! jemo priobčiti tu po alfabetnem redu: sobici Ema I in Virginija Abramovi, gospa Ema Barteljeva, go-j spice Olga Deklevova, Antonija Dovganova, Ma-• rija Faro*iĆPva, Ludmila MankoČeva, Lina in Ma«
Ilija Šorlijevi, Mercedes Torošova, Darinka Trud-nova in Bogomila Valenčičeva. j Konečno omenjamo še, da sta se poklonila I gospicama LauriČevima lepa šopka cvetlic med i burnim odobravanjem občinstva. Gospice tambu« t rašice so pa že pred koncertom poklonile svojemu zborovodji, g. dru. Josipu Abramn, krasno, umetno in okusno izdelano pisalno pripravo.
Vsaellca pri sv. Ivanu. Minoie nedelje so priredili rodoljubni Svetoivanci lepo narodno veselico s plemenitim namenom, da tudi ua ta način pripomorejo do ustanovitve prepotrebnega otroške a vrtca v tem lepem selu. Plemenita svrha in zanimivi program sta privabila toliko občinstva, da je bil napolnjen ves prostrani vrt. Vzpored se je vršil poraem povoljno. Najprvo moramo pohvaliti svetoivanske pevce, ki so po dolgem spanja oživeli zopet in nastopili minoie nedelje popolnim vspehom, kar je v posebno [čast pevcem in njih pevovodju, gosp. Ražmu. Želi so toliko pohate, da so morali ponoviti pesem. Istotako je tamburaški zbor povsem častno rešil svojo nalogo. „Slov. pevsko društvo" je nastopilo trikrat, dvakrat možki zbor, jedenkrat pa mašani zbor. Posebno navdušenje je izzval zbor „Oj planine" 1 Na bnrno zah-tevanje je moral mešani zbor zapeti še Hubadofe narodne pesmi. — Slednjič nam je pohvaliti de-
klamacijo gosp. Pavle Vatovčeve in dilatante, ki so uprizorili bnrko .Francozko-pruska vojna". Le škoda, da je bilo nekoliko vetra, ki je kvaril efekt
Najgacljiveja točka vsega programa pa je bil navdušeni, vznešeni in rodoljubnim ognjem go-vorjeni govor gospe Ponikvarjeve. To je bila beseda, ki je sezala Občinstvu do srca. Evo vam nekoliko tega govora:
Slasti v srcu veče ni, Če za vero domovino Dobro vzgajaš si mladino, Blažiš rod prihodnjih dnij 1
Vera in domovina bodi naše geslo, pod tem ščitom hočemo delovati, pod to zastavo se boriti. Vas, žene slovenske, kličem še posebnu, da se sdramite, da se zaveste vse, da se po vaših žilah pretaka slovanska kri. Vsi pogledi so vprti v ▼as. Domovina pričakuje rešitve od Vas. Domovina vam kliče, o matere slovenske: vzgojite nam zna« čajev, vzgojite nam zavednih mož ! Ali smemo gledati še dalje, kako se naša mladina odtujuje veri, domovini in jezika ? Ne 1 Zato pa morsmo vcepiti te v rani mladosti v nežna srca U ve prvi in naj« veči resnici: ljubezen do Boga in ljubav do drage domovino našel V teh dveh resnicah spojene so vse resnice, spolnjene so vse zapovedi. Izveatno se nt po^i nihče, kdor ima v srcu ti dve cvetki. V vseh SiUči jih <sivljk'iija, v sreči in nesreči, doma in v tujini, sjioisak ali inovitink, svoboden ali odvisen, uihčo ga ne prisili, da odpade 1 Ampak zvest ost?ne svojemu prepričanju tudi r najhujši borbi in če gre tudi za obstanek.
Src* ou nam krvavela, gledajočim to grab» njo, to pogorišče narodne zaresti. Iskali smo pomoči tolikemu zlu. In glej, rodila ,<»e je srečna misel. A Vi vol sLe prišli danes, da pomagate uresničiti io misei. Prišli ste, da pnpomoiete k ustanovit i otroškega vrtca pri sv. Ivann. Matere slovenske, vam se koča pomagali o Rajanju mladine i* -Bu&u in domovino, Gotovo želite imeti Bvoj rod čist n blag. Ve bi ra le storile, n vsega ne morete, ne utegnete. Zato, evo vam otioškega vrteča. To je zabavišče, kjer se otroci igraje uče mislit!, delali peti, svobodnih vaj. Ne smete misliti pa, da Di se tu učili plesti, brati, pisati, kajti stem bi se le pokva. ili ter zgubili veselje do šole. Otroški vrtec je kiaj, kjer se otrok neprenehoma zabava in kratkočasi z igrami, petjem, molitvijo. Tu so združeni otroci vseh stanov, revnih in premožnih, bie^ razlike. Tu uavd^ja vseh čista otroška ljubav. Tu se odpirajo mlada siea za vse. kar je lepo, blago in plemenito. Kar pa je neprecenljive vrednosti: tu se uče čistega, pravilnega slovenskega jezika. Onega milega jezika našega ki bi moral biti čarobna melodija uaiemn srcu. Da bi pač nikoli uruguco ne spregovorili bessde med »seboj 1 Materini jezik bodi vsakomur najsvetejši in naj-milejši, pa naj bi znali vse jezike sveta.
Jezik tvoj pristoja ti — a tujcu tuj.
S svojim se pona&tj — tuj le spoštuj !
A materini jezik nam bo mil iti drag, če ga že pijemo z materinim mlekom v prvem detiustvu. Če pa dajemo prednost drugim jezikom, tedaj se dete odtnja svojemu jeziku, svojemu rodu. svoji doino/ini. Oiii domovini, ki je prediven, čaroben kraj, ki je nosil našo zibelko, ki sprejema vse dneve našega življenja, kjer počivajo naši dragi in kjer počijemo tudi mi. Domovina nas ljubi, nas lepša s svojim blagrom in svojim cvetom. Kdo bi tedaj ne ljubil tako dobre matere ? In ta skrbna, zvesta mati kliče nam z vso silo, kakor nikoli poprej: vzgojite mi značajev, vzgojite mi pravih rodoljubovi Rodoljubov, ki vedo, da je njih dolžnost, opustiti vse osebne prepire in prazna nasprotja. Kdor ljubi domovino, se veseli VBega, kar podpira domovinsko srečo, a Brce ga boli, ko vidi ojeuo nesrečo in njene bolečine. Domoljubu je dol-Snost, da pozna minolost in sedanjost, ter da gleda v bodočnost naroda svojega. Poznati mora njegove potrebe in dolžnosti, njegov strah in up, njegove slabe in dobre strani* Da, znati mora tudi načine, kako bi mogel najdostojnejše čuvati in braniti svoj narod proti sovražniku in zauičevalcu. Gledati mora, kako bi mu koristil in pomagal. Pa ne samo posamični rodoljub, ampak vsakdo je dolžan skrbeti za domovino svojo! Nihče naj ne misli, da se brez njega lahko opravi. "Le združene noči zamorejo vspevati, le združeni dosežemo svoj cilj I Le v sa-
mih sebi najdemo reiitve, le na avojo moč se zamo-reao zanašati !
Le svoji srčnosti in vstrajnosti moremo zaupati. Saj, če pogledamo v zgodovino nazsj, kje si najdemo prijatelja ? Nikjer 1 Kamor obrnemo oko, povsod sovražne trume na severu in jugu, a mi stojimo tu trdni kakor skala, neizprosni kakor oaoda, živ spomenik svojih junaških pradedovl A stati moramo in zvezati se še tesneje in ožje ter braniti svoj dom, svoj jezik, svoje pravo.
Ljubi rod svoj, jezik svoj,
Živi v njem, — zanj krepko stoj!
Kdo ščuva ? Pišejo nam: Dne 26. t. m. se je vršila na tukajšnjem deželnem sodišču razprava proti Gruzovinu Josipu. Omenjeni je bil vodja one druhali, ki je v noči med 16. in 17. marcem napadla Slovence, nahajajoče se v kavarni Com-mercio. Gruzovina je tožilo državno pravdništvo, da je upil: „Morte ai ščavi, fora i ščavi I, veni fora, ke ve kaverno i budei, veni fora, ke ve ko-pemo !• (Smrt Slovencem, ven se Slovenci, pridite ven, da vam iz deremo čreva in da vas ubijemo). Nadalje je tož^n, da jo ob isti priliki lahko ran'1 Kravosa Frana m Podpauca Josipa ter da je prvemu prebil klobuk. Pred preiskovalnim sodnikom je bilo zaslišanih 6 prič in sodnijski izvedenci. Na razpravo so bile poklicane le tri glavne priče in sicer Kravos, Podpadec in vodja one kavarne. Toženi ni hotel pognati nobenega onih, ki so bili žnjiml (okolo 80 ljudi 111;. To je naravno, ker, ko bi bil imenoval priče — bi jih bili spoznali naSi in bili bi kaznovani i oni l Kako da se je Gruzovin zagovarjal v početku, mi ni znano, ker sem moral Čakati zunaj, dokler me niso pozvali, vera pa, da preti pričara ni imel nikakih prigovorov. Neka razlika je uastala o pričanju Podpadca. Ali ta se je opravičeval s tem, da ga je iz-praševalni sodnik izpraševal v nemškem jeziku, katerega jezika ni priča prav zmožna. (Zakaj pa ne v slovenskem ?) Državni pravdnik Tadej je zastopal zatožbo z lastno mu spretnostjo, le škoda, d* je rabil rokavice, ko je razpravljal o protidinastiŠkem čutu tožeaega. Gruzovin je bil večkrat kaznovan radi raznih zločinov, enkrat celč na leto dni zapora. Opisan je kakor skrajno nevaren javnemu miru, kakor zagrižen Protiavstrijec in zmožen za vodenje demonstracij. Goap. državni pravdnik je zaključi), da on ne vidi nobene olajh-čave za obtoženca, imun te, da je „maleducatto", slabo vzgojen. Gosp. odvetnik Daurand, kakor zagovornik toženega, vedel se je dovolj objektivno, kav uioraiu kunatatov&ti. Žalil ni nobenega, nego je le skmal dokazati, da to so le običajne — „otročarije* ! I Navedem naj le dve dejstvi:
1.	Gosp. dr. Daurand je rekel: „Klici: pojte ven, da vam izderemo čreva in pojte ven, da vas ubijemo!14 so že Uko v navadi (kje?), da se jih ne more »»oštevati v kriminalnim zraisln 11M
2.	Konstatoval je i on, da je uradnik tržaške plinarne, Gruzovin, mož „maleducatto", kar treba vzeti na znanje !!
Ob 11. uri se je završila razprava. Gruzovin je bil obsojen ua Štiri mesece joče, i oostrene z ednim mesečnim postom, v poravnavo sodnih tro-škov in v povrnitev zneska 2 for. K,iavosu za pokvarjeni klobuk. Razpi aje predelo val deželnega sodi$ča svetnik CodviČ.
Še nekaj. Na poročilo policije, da je Gruzovin protidinastičen, ni reagiral ne toženi in tudi ne njegov zagovornik !! Torej ? Irredente ni!
Razmere na Goriškem in laška duhovščina.
O tem važnem predmetu pišejo iz Gorice „Slov. Listu' :
Peneče valovje razburkanega morja političnih odnošajev pljuska že ob cerkvene kroge. V naj-bližnji prihodnjosti utegnejo važni in zanimivi dogodki svet presenetiti. Nemodro bi bilo, kaj več o tem v javnoit pošiljati in prehitevati s konečno sodbo, kajti splošna politična konstelacija je še v megli in ne ve se, na katero stran se zjasni. Vkljub vsemu temu je treba na steno pribiti nekoliko točk iz ninolosti, da moremo sklepati na prihod njost.
Zaradi zadnjega deželnozborskega zasedanja, kakor tudi zaradi zadnjih državnozborskih volitev, začelo je vreti v goriških Slovencih. Ako bi človek ne videl in ne slišal, ne bi verjel, kako nizko je padel ugled znanih visokih oseb v cerkvenih krogih. Bosopeti otroci se ie zanimajo in zabavljajo
posebno zaradi volitve v veleposestvu, tako do vrha je vskipela zavednost našega ljudstva. Jedina sreča je ta, da je nai voditelj duhovnik, in da je za njim stala velika četa drugih duhovnikov, ki se niso zmenili za znan« grožnje od znane strani. Ko bi tega ne bilo, povemo danes slovesno na vsa nsta, duhovski ugled bi bil popolnoma propadel med goriškimi Slovenci. Zaradi našega voditelja duhovnika in ž njim združenih duhovnih sobratuv, ogorčenost proti znani avtoriteti ne prihaja na površje. Zdaj se je pokazalo, kdo je imel prav ob svojem času, in kdo je daleč videl v prihodujost. Za časa znanih okrožnic in zaupnic so ogenj in žveplo nekoč klicali na one rodoljube, ki niso hoteli podpisavati zaupnic okrožnicam, naperjenim proti sedanjemu političnemu vodstvu. Dotični gospodje so dobro vedeli, kakšen udarec so oile znane zaupnice — za goriške Slovence, in kako vlada, združena z Lahoui, vse to porablja proti Slovencem na najvišjem mestu, zato niso hoteli sodelovati na preganjanju goriških Slovencev. Naj-žalostneje je to, dasta v cerkvenih krogih glavna svetovalca duhovnika iz Italije, ki ne moreta videti Slovencev. Brez teh dv^li roL.jte ostbe :*oraj — ni enega koraka ne store na cerkveno-politič-nem polju. Torej — vsa krivda pada na svetovalca in na znano visoko osebo. Močno obžalujemo, da so celo nekateri slovenski duhovniki šli na roke tem laškim uagrizencem in jim pomagali tlačiti povsem opravičen-« rJovon&ko gibanic Zdi se, da so se jim začele oči odpirati in da prihajajo k spoznanju. Ne veao, ali bo to spoznanje kaj časa trajalo. Želeti bi bilo, da bi se enkrat za vselej odpravili znani laški svetovalci iz naše uadškofije, kajti drugače noue ugled daliovaiva V goriških Slovencih čedalje bolj propadal in lezel pod ničlo. Dokler bodo pnhajači iz Italije odločevali na Goriškem, dotlej se ne obrne na bolje. Tem laškim svetovalcem je katoličanstvo le pripravno sredstvo, zatirati Slovence in njih pravice. Njih laška glasila so za to tu, da branijo Slovencem do pravic v cerkvi in uradu in sebi prijaznost in odločilno besedo na zgoraj, kakor tudi komando na zdolej. Glavna lastnost laških duhovnikov je ta, da hočejo komandirali vsemu svetu.
V	ta uamen preganjajo slovansko liturgijo, zatirajo slovenske prepovedi, odpravljajo slovansko petje.
V	tem tii'ijo vzroki groznih prevratov v cerkveni zgodovini. Grda laska oholost misli, da se drugače v nebesa ne more priti, kakor le z latinščino in italijanščino. Nekateri slovemki ,du!:oYiiiii so pa še vedno tako slepi, da jim vse to verujejo. Bojijo se, uradovati slovenski in izdajati slovenske ma« tične izpiske zato, ker so laški svetovalci v naši nadškofiji temu nasproti. V kateremkoli jeziku, samo v slovenskem ne! Tako daleč je že prišla /agrizeuoit laških duhovnikov.
O izgredih v Kopru piše „SI »v. list" med drugim:
aTudi znani prijatelj italijanskih iredentašev, zakletih sovražnikov naše Avstrije, pošilja po raznih listih tržaških različne popravke, češ. da ni tako, kakor poročajo slovenski listi ali kakor govori interpelacij?* L igi oje in t>vat-išev. No, vse te popravke na? le tisti verjame, ki vidi izgrede le po j• alii .iskih časnikih, nam pa, ki onega gospoda dobro posnauio, in ki vidimo Ia4n mi očmi v»e nemiri, ki poznamo osebno uprav tiste, ki uprizarjajo vse te nemire, in od katerih nam tudi nekateri povedo, da so za to plačani od tega ali druir^ga, Tiani ni treba enakih popravkov. Mi se smej - no ia — pnrnilujemo. Sicer pa oi skoraj morali misliti, da dotični gospod mora tako delati, kajti svet že zdavnaj ve, kdo v Kopru gospodari — in kdo se pred kopersko vsemogočno gospčdo trese in trepeče4.
Posojilnica in hranilnica v Kopru jo im*'"\ 1. 1896, prometa 33,54970 gld. Leta 1896. > » iz-stepili 3 ndje, a pristopilo je 53 novih. K« ncetn 1. 1896. bilo je 461 zadružnikov. Hraninih vi Z se je 1. 1896. vložilo v znesku od 10,250 52 gld. Izplačalo se je 2649.12 gld. Hiauilne vloge spri* pisanimi obrestmi koncem leta 1896. iznašaj* 39,899 68 gld. Novih posojil dal ) se je 1896. leta 12626 — gld. Vrnilo se je pa 2884 21 gld. Stanje posojil koncem leta 1896. je 4815617 gld. Zadružni zaklad znašal je koncem L 1895 gld. 5988-81. Po g. 18. društvenih pravil pridene se mu prinesek
l« zaklad, vstopnina in čisti dobiček v skupnem maska 761*72 gld. Koncem 1. 1896. znala torej zadružni zaklad 6760 63 gld.
Tedenska statistika tržalka. V tednn od 11.
do 17. t. m. rodilo se je t tržaški občini 73 za-tonskih otrok (42 moških, 31 Ženskih) in 14 nezakonskih (7 možkih, 7 ženskib); razven teh bila sta 2 mrtvorojena. — V isti dobi je nmrlo 70 os*b (36 naožkih, 34 ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 12 slučajev vnetja sopnih organov, 5 si. jetike, 4 si. divice, 1 si. legdrja, 3 si. kftpi, 1 si. smrti po naključja, 1 samomor in dr.
Število samomorov v Evropi. Povprečno dogaja se v Evropi po 60.000 samomorov na leto. Število mrtvih, o katerih se sodi, da so se usmrtili, ne da bi se to moglo jasno dokazati, je 1>0 tisoč Med 60.000 samomorilci je okolu 2.000 mladeniče? in deklet; vsi ostali so dozorele osebe. Večinoma je vzrok samomora (posebno v severni Evropi) — pijančevanje
Novo madjarsko nasilje. Kakor znano, nabirajo ogerski Slovaki že več let denar, da zasnujejo slovaški gimnazij v Turč sv. Martinu. V isti namen so si zasnovali posebno društvo, ki bi imelo skrbeti za vzdrževanje šole ter so predložili pravila istega madjarski vladi v potrjenje. Ogersko ministerstvo za notranje stvari pa je kljubu jasni določbi §. 26. ogerskega narodnostnega zakona, ki dovoljuje slehernemu navodu, da si sme snovati ljudskih, srednjih in visokih šol in ustanavljati društva v ta namen, ministerstvo pa je — odreklo (I) tem pravilam svoje potijenje in sicer z motivacijo, da je za višo omiko slovaških državljanov že preskrbljeno v državnih učnih zavodih, Slovaki pa da nimajo slovaških učnih knjig in da morajo vsled tega rabiti knjige v češkem jezika !!
Komentar k temu najnovejšenfu pojavu ma-djarskega „liberalizma* je pač odveč!
Rusko iolstvo. V Busiji je 177 moških gim-nazijev, 58 progimnazij»;v, 104 realke, 55 pravoslavnih semenišč, 185' duhovniških šol, 163 ženskih gimnazijev, 61 škofovskih dekliških šol, 60 zavodov carevne Marije, 34 vojaških šol. V 555 posvetnih zavodih je bilo 1. 1893 in 1894. 87.411 dečkov in 62.974 deklic. Na 405.000 ljudij in na 53.000 kvadratnih vrst pride jedna deška srednja šola, 1 dekliška srednja šola pa na 640.000 ljudij in na 88 kvadratnih vrst. Od leto 1880. množe se realke, zato je pa na gimnazijih vedno manj dijakov. Množe se tudi dijakinje. Gimnazije pohajajo večidel sinovi uradnikov in grajščakov, sinovi kmetov in rokodelcev pa hodijo večinoma v realko.
Rojakom !
Slovenec tužui ne obupaj, Zpnbliana ni še tvoja stvar; O-vri -ie, deluj in upaj, Nr vi j sovtagu se nikdar 1
Tepta to sicer, tolče, bije, Globoko žali ti sreč, V tvoj dom, v pravice tvoje Oholo nate doli zre.
nje,
Trpiš zelo in v hudi sili Prenašaš mnogo, vendar rad — Saj je za narod, jezik mili, Saj vzvišen cilj je tvojih nad
Napoči nam že zora zlata, Rešitve, zmage pride dan. — Zdaj navdušuje brat naj brata, Ljubezen, vztrajnost vodi nas 1
Držimo zvesto se zastave, Slovenec trdno, vztrajno stoj: Olepša vseh nas venec slave, Za dom, za narod hrabro v boj 1
I. Prnnk.
KI o poteč.
Novela.
(Dalj«.)
Naj mi ne zamerijo torej, malo učeno razpravico 1 Prosim ne zadremal pri tem.
Klopotec je... ne, moram začeti s Prleki. Če se iz Maribora hočeš voziti v sv. Lenart v Slov. Goricah po veliki oe^ti, svetujem Ti, yzanpd pošto, ker glede svoje hitrosti nudi Ti najboljšo priliko za opazqvanja. — Moraš čez Pesnico, onp bajeslovno rečico, po kateri so nekdaj kobacali najlepši raki, a dandanes regljajo v njenem blatu
ako urinem tu pa, da bi nikdo
največe žabe. Tik mosta proti sv. Lenartu stoji soha sv. Janeza Nepontoka. Od te sohe pa doli de Ljutomera in še prsk so sami Prleki, kajti vsi možje ne nosijo srajce za hlačami, ampak ista jim visi čez-nje, izvzemii seveda one, katere je oblizala kapricijozna babara — moda.
To so Prleki, pa ne ravno radi srajce, temveč radi svojega jezika. Sicer so sami Slovenci in le slovemki govorijo, pa imajo neke posebnosti.
V	njihovem besednjaku ni najti besedice: prej, nadomeščajo: prle; tedaj mesto: prej prišel-prle prišel.
Ko bi kdo opozoril našo slavno vlado na ta: prle, gotovo bi kaj hitro, anologno svojemu postopanju glede bosanskega jezika, oficijelno razglasila prleiki jezik — avstrijski jezikovni kalejdoakop bil bi na papirja za jedno bojo bogateji....
Prleki so ponesni na svoje slavne može. Naj le navedem samo Miklošiča. Ponosni so tudi na svoje slavne vinograde, v katerih raste tisti imenitni Ljntomerčan, ki v nas večkrat popolno zastopa šampanjca, in katerega se po vsem svetu gotovo spije desetkrat več nego ga zraste....
V	vsakem vinogradu pa ima Prlek svoj klopotec ; če nima vinograda, pa dene klopotec na najviše drevo, najrajši na tepko.
Prvotno je bil klopotec vzgojen za odganjanje vrabcev, a v teku let emancipiral se je mogočno, da se dandanes niti ne zmeni za vrabce.
Zdaj deluje in se trudi le za človeštvo — seveda le prleško.
Komaj da je zagledal Prlek luč sveta, že ga pozdravlja klopotec, ter mu ostaja zvest vse Življenje. Zabava ga na paši, pri učenju ; budi mu blage čute, če koraka v jasni noči k oknu ljubljene deve, sekundira pa njunim poljubom ter jima poje slavnostno himno, če sta se [zavezala za vse življenje. Rano zjutraj ga s svojim: „rana ara, zlata ura!" vabi v gorice, kjer ga kratkočasi na delu in ga spremlja zvečer, trudnega, s svojim glasom domov, kjer ga zazibava v sladke sanje.
(Pride še.)
Najnovejše vesti*
Peterburg 27. Mesto je krasuo odičeno, celo v oddaljenih delih. Že za rano je vrvela ogromna množica proti Nikolajevemu kolodvoru in na pro spekt Nevskega. Od kolodvora pa do zimske palače je postavljen špalir vojakev. Vse je v zastavah. Posebno bogato je olepšan kolodvor. Cesar Fran Josip in nadvojvoda Oton sta dospela po programu ob 10. uri predpoludne. Vsprojem in pozdravljanje je bilo najsrčnejega značaja. Vreme je krasno.
Pariz 26. „Libertć" pravi, da cesar Fran Josip uživa splošne in opravičene simpatije in da se Fraricozki ni ničesar bati vsled tega obiska. To potovanje da je novo jamstvo na evropski mir.
Atene 26. Polkovnik Smolensky je imenovan načelnikom generalnega štaba v T^saliji Iz Epira javljajo: Grki so zasedli vse utrjene pozicije okolo Pentepigadija, da si osigurajo prodiranje proti Janini.
Carigrad 27. Turški glavni tabor se je preselil iz Elesone v Tazalar. Turki so se oprijeli ofenzive pri Mecovo in Luros.
Trgovinske brmojavke in v -sati.
•buuimpsit*. Plenica aajesen 6.90 6.91 P&enica aa spomlad 1897 7.66 do 7 67 Oven za spomlad —.— —.—. Rž spomlad 6.18—<1.20. Korana za maj-juni 1897. 8.84*3 85 FAeniea nova od 78 tcil. f. 7 90 7 95 oi 79 kilo. 7 95 81- od 80 kil. f. 8.05—8-10, od 81. kil. f. 810
815 , od 82 kil. for. ----- leSm«n «'10—8-—
proso 6'65'-6"10.
P&enica: Slabe ponudbe, in omenjono povpralevanje, ceno 10 nvč. ceneje. Prodaja 16.000 mt. stot. — Vreme: oblačno.
raga. Nerat'.niranl sladkor for. 11.65 do—•—. Novi po f. 11.75. mlačno.
Pi-mk*. Centrifugal novi, poatavijuđ t Trst s onriuo »rod od^o&iljatev prcooj f, 81'— 31'50 Conoue<«'. 32-75 33-25 f^tvorm B3-76'—•. V glavah »odib 86--
Hav<*o. Kava tfaut jj ^ood avorage ?.» april 48.50 sit avgust 49.75 mlačno.
Hamburg. Santos good average z« maj 40'—. »a juli 40.75, aa s«pt«mber 41.50 sa december 42.10. mlačno.
DatiaJsKA bovKis 27. april
dan »o
Driavai .!oig v papirju .... 101.25 „ „ t srebru .... 101-25 A* d t rijeka reuta v zlatu . . . 122.30 „ „ v kronali . . . 101.—
Kreditne akcije...... 848.75
London 10 Lst........119.50
Napoleoni ... .... 9.52'/,
20 mark 100 itai).

11.72 45.05
b ieio7.
predvčeraj 101.15 101.15 USUO 1GO.0O 849.40 119.65 9.52'/.
11.78 46.05
(Ci
Trftn« Oan«
debelo lo a
pridelki.
Doma&l
carino vred.)
Mol: Koks . .
Mandolsni
Gsaa
100 K.
•d for.
lOk-j 8.50 1U4*
dsftr.
l04
4W
svetlorudeči . . temn«rad«6i . . kanarisk . . .
bohinjski . . . b#li veliki . . .
. mali . . . leleni, dolgi . .
» akrefli . . tnelani hrvatski „ itajerski Maslo fin® itajersk« Jsćmsn it. 10
6.75 7.2»
8.-
7J5
7.25 5.50 6.— 65.-R.75
8 28
730 70-—
, ».........		9.75	_<__
* 8.........		11	_._
		—.—	—
Eepa * .........	* n	—.—	—.—
		3.50	2.70
		9.—	9.26
		—.—	—._
Kast ..........		58.-	M.—
	v	49.—	50.—
Kava Mocca..........	. *	158.	158.—
Cejlon Plant. fina.....	m	170.-	171.-
. Perl........	. ■	180,-	182.—
Portorlooo........	. j,	160.—	162,—
		149.-	143.—
Gvatemala ........	n	140,—	142.—
San Domingo.......	. n	134"—	186—
Malabar Plaut.......		_.—	—
„ aative. ......	n	—.—	—
Laguajra Plant......	• ff	—	—.—
„ native......		—.—	—
Santes fini ........		108.-	109--
* srednje fini .... .		103.-	105'-
, srednji.......		99.—	100,—
„ ordinar .......	• M	92.—	93.—
Hi« oprani ........		—.—	—.—
„ najfiniji........	H	106.—	108.-
„ srednji........	M	100.—	101,—
Sl»dkor Centri fugal I. vrst« . . .	■	31.25	81.60
Concassč ........	H	83.—	83.60
		35.-	35.26
razkosani .......		34.25	85.60
Sli Italijanski fini.......		93.50	23.75
„ srednji......	» ■	23.—	23.25
Japan fini AAA.......		17.—	—.—
» srednji.......		16.60	—
		13.-	13.60
		11 —	11.50
		10.25	10.60
Petrolej ruski v sodih......	• »	19.—	—.—
v zabojih od 29 kil. .	. n	6.15	—.—
Olje italijansko najfineji.....		65,-	66.—
„ srednjefino . . . .	• n	62.-	64.—
bombažno, amorik......	n	28.—	99.-
		31,-	32.—
Limoni Meslnski ......	. . ff	3.-	&.-
Pomaranč* „ .......	. zaboj	3 .—	5
Mandeljni Dalmatinski 1	100 K. 57.—		59.—
. Bari . . jf	n	62.-	64.—
Pinjoli ............	» B	87.—	89.—
Botldl Dalmatinski novi.....		—•—	—
		7.75	8.—
S,:okVO PuljeŠko .......		—.—	—.—
„ Grike v vencih, . .	. ff	15.75	16.26
		46,—	54 —
		29.—	30.—
		39.-	41.-
		24.—	— •—
Polenovke srednje velikosti . .	m	46.—	47.—
		—.—	—.—
		—.—	—. -
sianlkl v velikih sodih.....	• »	—.—	—.—
- V V,.......	• *	—.—	—■—
Eveplo ..........	•	G. -	610
Nova gostilna
v prijaznem bližjem Rojanu
z vrtom in igrami za kroglje. Podpisani uljudno javi, da je odprl v Rojauu št. 6, na levi strani cerkve
9C novo gostilno
v kateri toči izvrstno okoličansko belo in črno, iBtrsko in dalmatinsko vino kakor tudi izvozno pivo prve vrste. Postreže dobro in točno sleherni tre-notek z Rjorkimi in mrzlimi jedili. Za obilne obiske priporoča se slav. občinstva udano podpisani	IVAN TREVEN,
vodja in lastnik.
_-__—M

m
Zdravljenje krvi
Čaj „T 1 a o 6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Clnti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, utoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai ilu& Miri" Trst, veliki H
*
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek 310 m. dolg, zadosten za jedno možko obleko stane samo
gi-

pristno ovčne volne.
3.10 iz dobre 4.10 4.80
6.— iz boljfio 7.76 iz fine 9,— iz fineje I 10.60 ia najlinejoj Jedon odrezok za črno salonsko obloko gl. 10. Blago za vhno suknjo, loden, Peruvienne, Doskingo, blago za državne uradnike, fini Kammgarne in Choviot itd. razpošilja po tovarniških conah poznana, rodnu in poznana
ZkZ Kiesel-Amhof v Brnu Biti
Uzorci zastonj in franko. Po&iljatve po uzorcih. Pozor I P. n. občinstvo opozarje se posebno, da ae blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah bre* dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
-——————•	-II	■	■	■ ■■	^————	......
Lastnik kansorcij lista „Edinootr. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godni k. — Tiskaro« Dolenc v Tratu.