Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo «0 Din — ne-deljaka izdaja f ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Dia Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/UJ Proti lazi in neumnosti J VENEC ■prav,. «041, M-01, 4MS, M-M, 4MI — laka* ^ d« ^^ ruu „ ian| ^ Cek. račnai Ljab-Ijana M. 10690 ia 10.349 aa inaerate Sarajevo *tv. 7963 Zagreb Itv. >9.011, Praga-Ounaj 24.797 li p r a v a t Kopitarjeva ulica štej. Poleg bomb iz zraka, strupenih plinov ln podvodnih torpedov se sodobna vojska poslužuje tudi laži in prevare, kakor se je je posluževala vsaka vojska. Toda, kakor je naša doba označena po tem, da so vsa dobra in slaba sredstva življenjske boTbe na rast I a v ogromne razmere, tako je sodobna družba organizirala tudi laž in prevaro do prav peklenske dovršenosti. V službo te laži eo danes postavili eno najgenialnejših iznajdb našega stoletja, radio. Moralno od dne do dne globlje propadajoči Evropi mora danes pomagati ta veliki izum, ki je po 6ebi namenjen zato, da bi narode zemlje bolj im bolj zbliževal v bra-tovsko družino, za to, da se s sistematično lažjo v največjih iznterah zastruplja in vara ter zmeša ves omikani svet. Vlade modernih držav so se pripravljale zadnja leta na vojsko tudi na ta način, da oo ustanovile tako zvane propagandne urade, ki jim je poverjena naloga, da z vsemi sredstvi sodobne tehnike, predvsem pa po radiju, vsak po svoje in v službi svojih koristi obdeluje svetovno javnost v 6mislu lastnih namenov. En sam teden, kar traja vojna med Nemčijo na eni in Anglijo, Francijo ter Poljsko na drugi strani,, nam dokazuje, koliko ta propaganda in obveščanje javnosti o uspehih in neuspehih voju-jočih se armad in diplomatov ustreza božji hčerki resnici... Ne mine dan, da ne bi iz enega ali drugega tabora bila spuščena v svet po radiju laž, od katerih je ena gorostasnejša od druge, vendar pa sestavljena tako, da jo more komaj najboljši poznavalec dejanskih raizmer ločiti od resnice, Ogromna večina ljudi, ki je po naravi lahkoverna, pa jo vzame za čisto zlato. Vse te laži •o prikrojene tako, da se nasprotniku pripišejo take zlobne namere, dejanja ali opustitve, taki neuspehi, porazi in katastrofe, kakršne želi tista stran, ki jih po električnih valovih razpošilja po vsej zemeljski obli, da bi se bile zgodile, v resnici pa se niso. Čeprav prizadeta stranka te vesti zanika, so večkrat take prirode, da je težko presoditi, kdo ima prav in javnost veruje naprej tudi najhujšo laž, da le ugaja tistim, ki simpa-tizirajo z onim taborom, ki si je laž izmislil in jo razširil, zakaj že star pregovor pravi, da človek verjame vse, kar si želi. ln tako je zlobni namen te na široko organizirane vojske z lažjo dosežen: Aa se poglablja sovraštvo, da ljudje mislijo drug o drugem najhujše, da se možnost omiljenja vojne in mirne poravnave bolj in bolj odmika in se ljudski duši dopoveduje, da more rešiti spor samo popolno uničenje enega oziroma drugega tabora, da se eni in drugi bolj in bolj pozverinijo. Vojska z lažjo 6e zato tudi ne more končati e poštenim mirom in vsak tak mir je le povod za novo vojno, dokler Evropa ne bo propadla dokončno in se bo — kakor je zapisal Solovjov v svojem videnju o koncu zapadne civilizacije — v svoji laži, breznravstvenosti in brezbožnem nasilju sama zadušila. Imamo torej poleg armad na frontah satansko vojsko laži, ki je žal poštena javnost ne more preprečiti. Zato je treba opozoriti vse, ki jim je resnica draga, da naj bodo zelo oprezni, kadar poslušajo ali berejo senzačne novice, zlasti, če se raznašajo po trgih in javnih prostorih in v zaključenih družbah iz neznanih virov pod firmo najčistejše resnice. Mi se bomo slejkoprej trudili, da prinašamo vesti s političnega in vojaškega bojišča tako, da se bodo naši čitatelji, kolikor je le mogoče, lažje orientirali: iz katerega tabora so le, iz katerega druge novice, koliko so verjetne, koliko ne, oziroma katere je treba sprejeti le s pridržkom; prinašali bomo tudi zanikovanje vesti, naj pride s katerekoli strani in, kolikor je le mogoče, pazili, da ne bi begali ljudi z vestmi, ki se potem izkažejo ali kot plod prenagljujoče se domišljije ali kot nameravana laž. To je tista nopristranost, ki jo, prvič, zahteva resnica kot vrhovno načelo človeškega soživljenja in, drugič, ki jo je pošten list svojim bravcem absolutno dolžan, zakaj, kaij koristi človeku neresnica? Da je padlo mesto, ki ni padlo? Da je bilo poklanih toliko nedolžnih ljudi, ki so še danes živi? Da je bilo potopljenih sto ladij, ko jih je bilo dejansko morebiti samo deset? Da je ta vlada ali ta general že obupal, ko pa se še hrabro brani? Da je ta ali ona država izjavila, da bo stopila na to stran, ko pa je morebiti v resnici za drugo, ali pa sploh ne misli nastopiti? Naj si želim di ta pot. Marsikdo se strezni in sporna, kje ie mesto slovenskega delavca in kemu lahko zaupa. Pri nas ne poznamo plačan-ev, ki bi s tujim denarjem delih rerazpoložcnje med delavstvom, kajti to je patent komunističnih hlapcev ki njegovih slepih privržencev. Socialna blaginja )im je deveta briga. Povsod iščejo le svoje lastne blagnje. Koderkoli jim je delavstvo sledilo, i« imelo vedno le škodo s Glasilo prekmurskih Slovencev o sporazumu »Novine Slovenske Krajine«, ki jih v Lendavi izdaja bivši poslanec ter voditelj prekmurskih Slovencev r. Jožef Klekl, so prinesle v tej številki članek o hrvatski banovini, kjer med drugim list piše: »S tem so bratje Hrvati dobili tisto, za kar so se 20 let borili. V tem boju so jim najbolje pomagali Slovenci. Ko se je ustanovila Jugoslavija, so Slovenci že zahtevali te pravice Hrvatom in Slovencem v ustavotvorni skupščini. Njihov predlog je prepadel zaradi tega, ker takrat hrvatski poslanci niso prišli v parlament. Vsekdar. kadar so prišli v parlament in bili na vladi, niso zahtevali avtonomije. Potem pa je prišla Živkovičeva strahovlada in dosti krivic je moral tedaj pretrpeti slovenski in hrvatski narod. Voditelja obeh narodov dr. Maček in dr. Korošec sta bila zaprta. Obema je bilo jasno, da se bosta borila za avtonomijo svojega naroda, ko se rešila zapora. Dr. Korošec je to napravil v vladi, dr. Maček zunaj vlade. Pri lanskih volitvah se je v Ljubljani jasno in glasno razglasilo, da se zahteva avtonomija za narod slovenski in hrvatski, da se zahteva enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi. Dr. Korošec je z vladnega stola vsekdar zagovarjal pravice vseh treh narodov in delal za sporazum med Hrvati in Srbi. U čakal je sad svojega prizadevanja. Po njegovih mislih in željah je delal Dragiša Cvetkovič pri pogajanjih z dr. Mačkom ter privedel razgovore do sporazuma. Slovenska banovina že obstoji, treba je bilo napraviti še hrvatsko. Ta sedaj že tudi stoji. V obo je zdaj treba uvesti široko samoupravo, o kateri govori uredba o sporazumu, pa bodo trije narodi Jugoslavije okrepljeni do neslutene moči. Naš mali list je vsekdar zagovarjal sporazum s Hrvati. Pred dobrimi tremi leti, ko sta prišla iz zaporov voditelja slovenskega in hrvatskega naroda ter je dr. Korošec prevzel posle notranjega ministra, smo v -vNovi-nalu tj^n" napisali, da Slovenci ne smejo biti stena, ki bi ločila Sjbe od Hrvatov, marveč mošt, ki bo skupaj pcivedej olja, brala. Iu to se je zdaj zgoditti.. •#>Mtš*ll v * mi. Voditelj hrvatskih frp.nkovcev zoper sporazum Hrvatski frankovci, ki jih vodi znani in ugledni hrvatski pisatelj dr. Rudak. so se izrekli zoper sporazum, ki ga je bil dr. Maček sklenil. Dr. Budak je izdal zoper ta sporazum sedaj celo letak. S tem letakom se peča »Nova Riječt, ki piše na naslov dr. liudaka tudi tele besede: ;Mi se dr. Budaku pri vsej njegovi znani orientiranosti vendarle čudimo. Verjamemo niti, da je dosledno stal na strani tistih, ki so zasedli Abesi-nijo, del Kitajske, Avstrijo, Čeiko itd. in da se ta njegova zunanja orientacija ravna po njegovih pogledih na položaj hrvatskega naroda, kljub temu, da si niti njegova pisateljska fantazija ne more zamisliti hrvatskega naroda v vlogi teh zavojevalcev. Toda on se je sicer, in tudi v tem letaku, izjavil >za nagodbo, za kompromise, on je l>odpisal zagrebške punktacije SDK leta 1932, on je navdušeno jiozdravil vstop muslimana Hrvata Kulenoviča v čisto Cvetkovičevo vlado, kakor je tudi njegov Lukas pozdravil sporazum iz s. 1937. Odkod se mu zdaj zdi dejanje dr. Mačka, ki se more s tem le jionašati in ki himalajsko nadkri-ljuje vsa Budakova dejanja, tako strašno?« 0 združitvi razcepljenih Srbov v Bosni Bivši minister g. Ljubomir Pantič je te dni obiskal aarajevo, kjer je imel sejo vodstva JRZ. Pri tej priliki so ga časnikarji vprašali: »Ali ste prepričani, ali bedo sedanji resni časi združili tako razcepljcnc pravoslavne Srbe?« Minister jo odgovoril: »Sem! V to trdno verujem kot sin tega kraja in č'.an bivše revolucionarne organizacije »Mlade Botie« ter drugih, ki so vodile akcijo za osvoboditev Bcene, ker s«m v tem svojem delovanju prav d->bro spoznal, da se naš srbski element more razcepiti, če mu ne grozi nobena resna nevarnost. Naš element je v bietvu individualističen in vsaka politična enota želi čim več dati od sebe. Toda v vseh rednih časih, kadar gre za narodne pridobitve, se srbski element v Bosni zna dvigniti nad vse prepire in razdore, zna ves zgoreti ter se žrtvovati za domovino in svojega kralja. Verujem, da bo tako tudi zdaj, ko gre znotraj za ureditev domovino na novih temeljih, zunaj pa jc težki in rearii vojni položaj.« Te besede so bile očividno namenjene združitvi vseh Srbov v Bosni, da bi se združili v obrambo sporazuma, ki bi ga nekatere male skupine rade preprečile, kar pa bi bilo v škodo naroda in države. »Nacionalna« društva v Dubrovniku »Narodna Svijostc. ki izhaja v Dubrovniku, piše 5. t. m.: »Nekatera narionalna društva iz Dubrovnika so oni teden poslala brzojavko banu Hrvatske, ki v njej pravijo, da so ogroženi od ulice ter zato prosijo bana, naj jih zaščiti. Vprašamo: Od katere ulice so ogroženi, ker se du-brovniške ulice ne gibljejo, razen ob potresu. Česar pa Bog ne daj! Toda za te ljudi je ulica vse hrvatsko prebivalstvo, ki pa nikomur izmed njih nt skrivilo lasu na glavi. Mi pa vprašamo, kaj bi bili morali storiti dubrovniški Hrvati in koliko brzojavk bi bili morali poslati, ko bi jih imeli komu, v vsein tem času 20 letnega preganjanja, denunriranja, batinanja itd. Itd.? Za ta »nacionalna* društva izgubiti oblast, nehati izzivati, de-nuncirati, kaznovati, brez vzroka preganjati — pomeni biti ogrožen. Prijetno nam je ugotoviti, da se pod tem skriva izpoved o slabi vesti.* r. 9. septembra. AA Havae: Kcmnnike It. 10 glavnega povielništva ee gkai: Nadaljujejo se naša krajevna napredovanja. Na krajih, iz ka- terih m aoireinik umika, m bili poratari ni prometni objekti ter se nahajajo tam polja raki. Naše letalstvo vrli fevidiiišk* polete. Na morju kažejo naše pa-Iftilnt Mft nenavadno aktivnost. Sodelovanje z angleškimi enotami je popolnoma zavarovano ter Kiti pomorski promet. Pariz, 9. septembra, c. Francosko vojno poročilo pravi, da je borba ob Posarju v polnem teku. Francoske čet« so zasedle vse postojanke zapadno od Forbecha in tadl vae višine, Id se nahajajo onstran Francosko letalstvo je stalno sodelovalo z borbami čet na zapadu. Pač pa poudarja francosko vojno poročilo ponovno, da francoska vojska le ni prešla v pravi napad. Najprej moramo poudariti, da 6ta Maginotova in Sicgfriedova črta utrdbi, ki sta tako rekoč Izven borb. V Posarju, kjer se sedaj razvija borba, sta obe črte ponekod druga od druge 200 m ali pa tudi 20 km. Med ofoema pa je vse polno raznih gnezd za strojnice in pasti za tanke. Prav tako so vsa polja podminirana. Z vsem tem .morajo računati naše čete pri svojem prodiranju. Vendar p.i moramo izjaviti, da so naše čete precej napredovale in da so povsod prekoračile nemško mejo. Naše letalstvo jc izvedlo več izvidniških poletov nad sovražnim t ozemljem, da bi pripravilo bodoče poteze. Nemci izpraznili Saarbriicken London, 9. septembra, c. S francoske zapadne ironte poročajo, da so Nemci izpraznili Saarbriicken, ki je tik na meji med Francijo b Nemčiio. Prav tako so nemške oblasti pozvale prebivalstvo v Koblenzu in Kdlnu, da naj se izseli, če le more kam ven Iz mesta. Nemci se umikajo iz južnega dela zapadne črte Pariz, 9. sept. b. Uradno potrjujejo, da se nemška vojska na južni fronti zapadnega bojišča umika in da uničuje pri umiku vse prometne in strategične objekte. Francoska vojska je popolen gospodar področja med Vorbacboin in Saarbriick-nom. Nemška armada se umika v smeri proti Koblenau in Ktiluu. Trenutno je še vedno v dejstvu težko topništvo med Maginotovo in Slegfri-devo črto in se ogorčene borbe vodijo zlasti na področju 3—6 milj severozapadno od Lnxemburga. Francoska vojska je zajedla nevtralno zemljišče med obema linijama in išče najbolj občutljivo točko Siegfridove črte, kjer namerava izvršiti prodor. Siegfridovo črto obsipajo francoski daljno-lueti in topevi. Francoske letalske site eo končno izvršile fotografske jiosnetke vsega SlegUdovega 'utajenega pasu. Ti posnetki 6e sedaj eesjavliaio ia ko *W««?elo končan«; 8084 11359 27294 10229 60317 85124 27749 84329 67038 49891. 69044 87995 9965 94007 3578 3461, 4950, 32992, 1023 95042 45263 40000 59057. 53918, 41731. 88396 71203 79600 16804 31556 (U731 87505 71905 82537 10522 78575 18146 88569 28172 27454. 17508 65320 67477 99952 91507 87733 5S279 51539 88433 33195 65869 35704 54590 6201 42390 33462 55180 5966.»! 60521 80761 36693 10264 70626 26052 2795,'t 22787 72179 64251 42930 37554 16545 62205 21374 17554 7562 37027 84592 46555. Žrebanje V. razreda 38. kola ]e s tem zaključeno. Za I. razred novega 39. kola se bodo začele prodajali srečke 13. septembra, prvo žrebanje pa bo 14. oktobra. Priporoča se vsem domača glavna kolektura državne razredne loterije »VRELEC SREČE« — Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Celokupna uradna lista V. razreda 38. kola bo izšla tekom osmih dni. Zemiinska vrem. napoved: Pretežno vedro n« severni polovici, delno oblačno v južnih in jugovzhodnih krajih. Toplota se ne bo znatuo spremenila Od nedelje - do nedelje Zunanji pregled Dne 1. septembra zjutraj so se začele sovražnosti vzdolž nemško-poljske meje. Ves svet se je takoj zavedel usodnosti tega dogodka in samo ie čakal nato, kaj bosta storili Anglija in Francija. Obe sta imeli zavezniške pogodbe s Poljsko in sta morali Poljski na pomoč, Če bi bila napadena. To je pomenilo, da se bo spor med Poljsko in Nemčijo spremenil v vojno, v katero bo takoj v prvih dneh zapletena ena tretjina Evrope. Angleški in francoski veleposlanik v Berlinu sta že dopoldne dne 1. septembra po nalogu svojih vlad obiskala nemško zunanje ministrstvo in zahtevala, da naj se na meji med Poljsko in Nemčijo vpostavi stanje, ki je bilo pred sovražnostmi. Zahtevala sta, da naj Nemčija umakne svoje čete s poljskega ozemlja in v Gdansku naj bo zopet tako, kakor je bilo pred 1. septembrom, preden je tamkajšnji voditelj narodnih socialistov Forster proglasil zeainjenje Gdanska z Nemčijo. Nemški zunanji minister je oba veleposlanika sprejel zaporedoma in jima odgovoril, da bo nemška vlada takoj pojasnila svoje stališče, ko bo vodjo rajha Hitlerja obvestil o angleških in francoskih zahtevah. Najodločilnejša je pač bila noč med 2. in 3. septembrom. Predsednik italijanske vlade Musso-lini je obvestil angleško in francosko vlado, da skuša poseči v spor še z enim posredovalnim predlogom. Predlagal je obema strankama, da naj se skliče konferenca petih velesil, ki naj bi obravnavala vsa sporna vprašanja. V soboto, dne 2. septembra zvečer, so že povsod računali s tem, da bosta Anglija in Francija posegli v vojno, toda angleški zunanji minister lord Halifax posreduje in da zato zadnja beseda ni padla. Mir je še bilo mogoče rešiti 1 Napočila je usodna nedelja 3. septembra. Poslednje posredovanje v noči ni mogio naprej in ob 9 dopoldne so v Londonu objavili, da bo angleška vlada počakala do 11 na nemški odgovor. Ce Nemčija ugodno odgovori na angleška vprašanja, tedaj Anglija' ne bo posegla po orožju; če pa do 11 ne bo odgovora, bo Anglija začela izvajati svoje obveze do Poljske. Ob 11.15 je Chamberlain napovedal po radiu, da nemška vlada ni odgovorila in da je Anglija od 11 naprej v vojnem stanju z Nemčijo. Francoska vlada je sporočila nemški vladi, da bo počakala na nemški odgovor do 17 popoldne. Po tem času bo tudi Francija stopila v vojno stanje z Nemčijo. Dne 3. septembra ob 17 popoldne so bile v vojni torej že Anglija, Francija, Nemčija in Poljska. Med tem so borbe na poljskem ozemlju trajale že tri dni in poljske čete so se morale povsod umikati silnemu pritisku nemških motoriziranih oddelkov in kloniti silni številčni premoči nemških vojska. V prvih dneh borb je bil pritisk na Poljake najhujši v dveh smereh: v poljsko Gornjo Šle-zijo in v koridor. Ob koridorju je bila bitka zelo huda za Tczew (Tirschau), ki so ga nemške čete zavzele in tako. vdrle v koridor. Na jugu pa je 3. septembra padla Čenstohova, nakar so nemške čete vdrle v Gornjo Slezijo. Dne 4. septembra so padle Katovice in 5. septembra so nemške žete vkorakale v Krakov, slavno mesto poljsko zgodovine. Borb za Krakov ni bilo, ker so Poljaki sami objavili pojasnilo, da mesto ni bilo utrjeno in da v mestu ni nobene industrije, pač pa toliko umetnostnih in slavnih spomenikov poljskega naroda, da ga niso mogli razdejati z vojnimi operacijami. Nemške čete so začele vdirati proti Varšavi tudi s severa iz Vzhodne Pru-sije in v prvih dneh zasedle Mlavo, Iz te smeri so nato nemške čete prodrle do Pultuska, ki je 40 km od Varšave. Na zapadni fronti se med tem še niso začele prave borbe. Francoska mobilizacija je bila proglašena v celoti 2. septembra in se je v prvih dneh tega tedna šele razvijala. Poročali so samo o topniškem ognju med Maginotovo in Siegfrie-dovo črto, toda obe strani še nista zapustili svojih glavnih postojank ob meji, dasi francoska vojna poročila danes poročajo, da so francoske čete povsod prekoračile nemško mejo. Saarbriicken so nemške oblasti dale izprazniti, prav tako pa danes poročajo, da se seji prebivalstvo iz Koblenza in Kolna. Na zapadu se je v prvih dneh borb vsa organizacija vojne omejila predvsem na blokado Nemčije. Angleška admiraliteta je sklenila pre- firečiti ves dovoz v Nemčijo, prav tako pa bi naj etala s svojimi poleti razdirala nemško industrijo. Ob Hebridih je takoj prvi dan po napovedi vojne, 4. septembra zjutraj, utonil angleški parnik »Athenea<, ki je iz Liverpoola vozil v Kanado in Newyork. Ladja Je bila torpedirana in je hitro utonila, vednar pa vseh 1400 mož na par-niku ni utonilo, kakor so najprej poročali. Utonilo je vsega 96 oseb. Vojna na morju se je torej najbrž začela prej kot pa je počil prvi strel na fronti med Nemčijo in Francijo. Težišče te vojne bo torej mnogo bolj na morju, kjer bodo hoteli prisiliti vse tuje države, da ne bodo mogle ničesar dovažati v Nemčijo, kot pa na kopnem, kjer sta se obe sovražni vojski zarili v betonske oltove Maginotove in Siegfriedove črte. Vojna na morju Je med tem že v polnem teku in obe stranki poročata, da sta potopili že mnogo parnikov. Ob koncu tedna se borba na Poljskem zaključuje z borbo za Varšavo. 2e v petek zvečer, dne 8. t. m., so Nemci napovedali, da so vkorakali v Varšavo. Poljaki so to zanikali in izkazalo se je, da je bila ta vest še prezgodnja. Danes popoldne poročajo vesti iz angleškega vira, da so nemške čete 6—10 milj od Varšave in da se bližajo poljski prestolnici od severa. V poljski prestolnici pa je bil sestavljen poseben obrambni odbor, ki bo po zadnjih zatrdilih branil mesto do zadnjega moža. Med obe stranki pa se je postavila takoj v prvih dneh cela vrsta držav, ki so izjavile, da hočejo ostati nevtralne. Jugoslavija bo nevtralna — to je objavila naša vlada 5. septembra. Tudi ves Balkan je nevtralen, skandinavske države, Švica, Belgija, Nizozemska in Španija. Zedinjene države Severne Amerike so tudi proglasile svojo nevtralnost. Italija pa je svoje stališče povedala 4. septembra, ko je italijanska vlada po posebni seji izjavila, da »Italija ne bo dajala nobene pobude v vojaškem smislu.« Domači pregled V teh zgodovinskih dneh je naša vlada it nekajkrat javno razglasila ter izjavila, da ostane Jugoslavija nevtralna in se ne bo mešala v spore drugih narodov, dokler ne bi bila v nevarnosti njena samostojnost. Zato je za vse državljane Jugoslavije jasno, kaj je v prihodnje njihova dolžnost. Ostati moramo mirni ter se ne dati begati od nikogar. Poleg tega pa moramo opustiti vsakršno dejanje, ki bi na zunaj kazalo, da kršimo nevtralnost. Vsakdo ima svoje simpatije na kaki strani ter jih lahko iima. Toda za državo in njeno nevtralnost bi bilo hudo napak, ko bi začeli javno dajati duška svojim simpatijam, kar bi dovedlo do raznih manifestacij, kar bo vlada odločno pobijala. Tega se zavedajmo, da tako najboljše služImo miru, ki si ga vsi želimo obrsnitL Sporazum, ki je bil sklenjen na Bledu, je is vedno v ospredju zanimanja, zlasti med Hrvati in Srbi. Banovina Hrvatska je že začela delovati ter so se ugodne posledice sporazuma že javno pokazale prav v teh dneh. Ko je vsa država nad vse slovesno obhajala rojstni dan mladega kralja Petra II., se je v tem pogledu zlasti postavila Hrvatska. Na kraljev rojstni dan so bile v zssts-vah vse bii« v Zagrebu. Vsi zasebniki so izobesili hrvatske zastav«, medtem ko so z javnih poslopij vihrale državo« in hrvatske zastsvc. Hrvatski ban je kralju Petru II. poslal brzojavno čestitko. — Ob tej priliki in v zvezi s sklenjenim sporazumom, je vlada izdala obsežno amnestijo, to je pomilostitev vseh političnih krivcev in kaznjencev. Ko piše o tej pomilostitvi, pravi glavno belgrajsko glasilo JRZ Samouprava med drugim v svojem uvodnem članku tudi to-le: »Poleg tega je vlada narodnega sporazuma z amnestijo pokazala tudi svoje prizadevanje, da bi čim prej izvedla v življenje sklenjeni sporazum, ki vsej državi ter vsem Srbom, vsem Hrvatom in vsem Slovencem zagotavlja pogoje za boljše življenje kakor pa so ga bili doslej deležni.« — Želimo torej tej vladi sporazum, ki so se Slovenci pod svojim voditeljem dr. Korošcem zanj nad 20 let borili, da bi v korist državne skupnosti ter skupne moči ta sporazum čim prej izvedla r blagor Hrvatov, Srbov in Slovencev I Težave, ki so na ootn i*vr*itvi tega sporazuma, prihajajo od tistih strank, ki so doslej ali živele od naših sporov ali pa so v besedah sicer bile PRUSSE tU Chojnicey ScJineidem/hl V ' 0 Biz'ystok - dgromberg ^ «/oMigftfcfi!!/ to ^ IOO joo k. -Memet -3 A L TUVUE— LI T U ANI 03 S« ^^-/r^Ko nigsberg PRUSSE ORIENTALE © Kaunas o WHno __"rnan vLeszno ^iVarsovieo L i Breslau UJ f* ^ Gleiwil S/L> Brest-L. P G N O Lubtin Pinsk E ►ti oCiesLochovogodba za dobavo lesenih sodov za vodo; 13. strojev električno uživanja min, raznih kant za olje, becinskih svetiljk, raznih merilnih pripomočkov, ključev, jeklenih ščetk, pil, strugal itd. Borze D«H«S al prav alf ur no OfllaJtO prekrasni, nepozabni film StraniJOtlli vslfltov, ljubezni, razkošja, zabave, sijajne muzlke in peljal Ta film iz dobe dobrosrčnega dunalskega humorja Vam bo nudil 2 uri prijetnega užitka in razved-Lulse Rainer, Fernand Gravet, Milica Korjua rila, katerega ste ,, , Predstave ob i4 4.*». 17.. 19. in 21.15 uri nu|no potrebni! RlHO UnlOn, ttl. 22-21 Veliki valfek Železničarji — rejci malih živali Letos prvič razstavlja na jesenskem ljubljanskem velesejmu in stopa pred javnost »Železni-čarska splošna gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani«. Naši vrli železničarji tudi na polju reje malih živali niso zaostali in gredo s tokom časa naprej. Iz skromnih začetkov reje malih živali: perutnine, angora kuncev, koz in ovac se je razvila ustanova, katera s pomočjo zavednih in delovnih zadrugarjev pomaga dvigati standart malega človeka. 2EG0ZA ima svoje članstvo ne samo v središču centrale v Ljubljani, lemveČ tudi in največ članov na vseh progah v območju ljubljanske železniške direkcije, kateri goje poleg ostalih malih živali v prvi vrsti tudi angora kunce selekcionirane pasme. Vodstvo ŽEGOZA je v vsem začetku proti mali odškodnini razdelilo večje število angora kuncev svojim članom, kateri so pod strokovnim vodstvom začeli gojiti angora kunce, čijih fina ln odlična volna je svoječasno tudi za bolje situirani svet — luksus, ker se je vsa volna te vrste uvozila iz inozemstva. Danes so izdelki iz angora volne pristopni skoraj vsem slojem. Pač Je angora-volna nekoliko dražja od ostale volne, zato se je pa, ker je štirikrat lažja od navadne ovčje volne, tudi po teži manje porabi za različne izdelke. ŽEGOZA kupuje od svojih članov, kateri goje okrog 4000 kuncev, kakor tudi od drugih rejeev angora-volno ter jo v lastni predilnici čisti, barva, prede, mota v klopčiče in v svoji poslovalnici v Ljubljani na BIeiweisovi cesti št. 35-IIL, odnosno potom svojih zastopnikov, prodaja po zmernih — konkurenčnih cenah. — Pri njenem delu podpira ŽEGOZA s polno razumevanja tudi £vma nabavljalnih zadrug v Belgradu, kateri gre velika hvala ua lepih uspehih, katere je ŽEGOZA z razumevanjem pri vodilnih krogih dosegla. Poleg prodaje angora-volne v klopčičih in štrenah, izdelujejo družinski člani zadrugarjev vsakovrstne pleteilne iz angora-volne, kakor na pr. svi-tarje, žemperje, majce, pokrivala za otroške vo-zičiie ter vse ostaje predmete, spadajoče v to svrho. Posebna pozornost je posvečena izdelavi spodnjega perila za revinatike in na išijasu obolele osebe, ker je nošenje tega zdravilnega perila na obolelih mestih pokazalo izvenredno dobre rezultate. IMelujejo se posebne majre, sj>odnje hlače, varovalci za kolena, rame, komolce, gležnje itd., skratka za vsa mesta, v katerih revmatik čuti bolečine. Osobito j>ozornost vzbuja na razstavi .najnovejše doma izdelano sukno za plašče iz angora-volne, katero se odlikuje v krasnem bleske, trpežnosti, lahkoti in toploti. Zal za enkrat ta vrsta blaga mca biti izdelana samo v črno-sivl barvi, toda namerava se isto vrsto blaga izdelovati tudi ? beli barvi za lahke jesenske in spomladanske damške plašče, kar bodo najnovejša in najolegantnojša modna kreacija. Vrlim železničarjem, kateri so tudi na tem polju pomagali osamosvojiti našo državo tujega uvoza in vpliva, želimo zasluženi uspeh in procvit, posebno Se, ker je 'o prva produktivna zadruga te vrste v naši državi. Sprememba telefonsko tarifo Svoj čas smo že poročali o nnČrlu poilnega ministrstva, da vpelje spremembo telefonske tarife v tem smislu, da.bo ta tarifa odvisna od Števila telefonskih razgovorov. Sedaj Je ministrstvo za pošto, telegraf in telefon napovedano novost Dne 9. septembra 1939. Zaradi uredbe o bančnih praznikih je bila tudi ljubljanska borza ve« teden zaprta. Zagrebška in belgrajska borza sta pa v petek poslovali. Obe borzi sta seveda bili v znamenju sedanjih razmer. Devizni promet je bil na zagrebški borzi minimalen, znašal je 2.3 milij. din, na belgrajski pa je bil večji, in sicer je znašal 7.5 milij. din. Promet je bil edino v nemških čekih, v svobodnih devizah ni bilo nikakega prometa. Vendar tudi za nemške čeke ni bilo na zagrebški borzi privatnih interesentov ter je vso ponudbo prevzela Narodna banka. Tečaj čekov je bil isti kot do sedaj, to je 14.30. Grški boni so notirali le ponudba, tečaji pa so bili slabši kot pred borznimi prazniki. Na belgrajski borzi so grški boni notirali 31 blago, na zagrebški pa 31.25 blago. Državni papirji na zagrebški borzi v petek sploh niso notirali, dočim je bil na belgrajski borzi v efektih promet, ki je znašal 1.5 milij. din. Tečaji eo slabši. Vojna škoda je bila zaključena po 444, 8% Blair po 97, 7% inv. pos po 96, 6% begluki 85.50, 6% dalm. agr. po 79, 4% agrarji po 59, 4% severni agr po 56.50 in 6% gozdni agrarji po 78—76. Delnice Paba so bile zaključene po 194. Denar Čarih. 10, London 18, Newyork 445, Bruselj 75.75, Amsterdam 236. Hmelj Celje, 9 . sept. Zaradi mednarodnih političnih zapletljajev in nesigurnoslj izvoza je v začetku tej^ tedna prišlo skoraj do, popolnega zastoja v hmoljški kupčiji. Kupovale so se le še manjše količine"hmelja za domače pivovarne. Ko pa se je ugotovilo, da bodo ladje nevtralnih držav zopet redno plule čez mor-|a, je včeraj in danee postala hmeljska kupčija živahnejša. Danes se je hmelj kupoval spet v večjem obsegu po nespremenjenih cenah 38—40 din za kg. Glede izplačila kupnine bo pač treba nekoliko potrpeti, ker so inozemska nakazila zakasnela in se tudi zaradi novih predpisov v našem denarnem prometu ne morejo več tako hitro vnovčiti. Nekateri brezvestni špekulanti pa že skušajo izrabiti sedanje razmere ter kupujejo hmelj tudi globoko izpod gornjih cen. Vendar pa so pristojne oblasti že pripravile potrebne ukrepe, da preprečijo tako podlo izkoriščanje trenutne zadrege hmeljarjev. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani, dne 7. septembra t. L: Voli I. vrste 5.50 do 6 din, II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; telice I. Vrste 5.50—6, II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; krave I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 2.50—3; teleta I. vrste 6.50—7, II. vrste 6; prašiči, domači, špeharji 9—9.50, pršutarji 8—9, prašiči sren«>ki špeharji 10.50 din za kg žive teže. Goveje meso I. vrste, prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 14—17, slanioa 14—19; svinjaka mast 20—21, čisti med 18— 20, goveje surove kože 8—11, telečje surove kože 13, svinjske surove kože 10 din ca kg. Pšenica 190 do 210, ječmen 195—220, rž 195—200, oves 195—230, koruza 165—185, fižol 320—400, krompiT 100—125, s eno 65—90, slama 50, iabolka I. vrste 400, II. vrste 300, III. vrste 200, hružke I. vrste 500, II. vrste 400, III. vrste 200, pšenična moka do 325, koruzna moka 240 din za 100 kg. Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din za 1, finejše sortirano vino v gostilnah 12—18 din za L Cene živine In kmetijskih pridelkov v Laškem, dne 2. septembra t L: Voli I. vrste 5.75 din, II. vrste 5, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5.25, II. vrste 4.75, III. vrste 4.25; krave I. vrste 4, II. vrste 3.75, III. vrste 2—3; teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči špeharji 10, prašiči pršutarji 8 din za kg žive teže. Goveje meso I. vrste 10. II. vrste 8, III. vrste 6; svinjina 18, slanina 17, svinjska mast 17, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 din za kg. Plenica 200, ječmen 200—225, oves 200, fižol 300, krompir 100, seno 60, slama 30, jabolka I. vrste 150, II. vrste 100, hru.'ke I. vrste 300 do 400, II. vrste 150 do 200, pšenična moka 325, korurna moka 250, ajdova moka 400 dih za 100 kg. Drva 65 din za 1 m», jajca 0.75 za 1 komad, mleko 1.75 do 2 din za 1, surovo maslo 25—28 din e a kg. Ptujski živinski sejem, dne 7. septembra. Svinj: prignanih 135, prašičev, prignanih 53. Skupaj 188 komadov, prodanih 10 kcm. — Cene: Prasci od 6—12 tednov 70—130 din kom. Pršutarji 7 din kg. Plemenske 6.50 din kg. Mariborski svinjski sejem, dne 7. septembra. Na svinjski sejem ie bilo pripeljanih 151 svinj. Cene so bil« sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 70—90 din, 7—9 tednov stari 95—120, 3—4 mesece 150—230, 5—7 mesecev 300—420, 8—10 mesecev 430 do 510, 1 leto 700—900 din: 1 kg žive teže 6—8.50, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 26 svinj. Ptujski Urinski sejem, dne 5. septembra: Volov: prignanih 146, prodanih 58, cena 3—4.50 din. Krav: prignanih 283, prodanih 125, cena 2.25—3.75. — Bikov: prignanih 28, prodanih 12, ena 3.50—3.80. — Juncev: prignanih 26, prodanih 4, cena 3—3.75. — Telici prignanih 60, prodanih 37, cena 3.50—5.50,— Telet: prignanih 2, prodanih 1. — Konj: prignanih 63, prodanih 15, cena 700-5000. — Skupi — " prodanih 252 kom. upaj 608 kom., Danes in jutri si oglejte na velesejmu bogate dobitke TOMBOLE ki bo 1. oktobra v Kranju Dva avtomobila: prvi Opel ..(apitaen" Din 59.500 -. drugi ..Kadet" Din 34.500 -. nimi upravnimi poslopji, najela pri Privilegirani agrarni banki posojilo 3 in pol milijona dinarjev, 6 katerimi so 6e začele v letošnji epomladi gradili že. prve stavbe. Mogočen zavod Na razstavi so razstavljeni vsi načrti za veliko mlekarno, prav tako pa za državno mlekarsko šolo, ki jo bo zidala država. Načrte je izdelal inž. arh. B. Culk. Na razstavi je tudi ličen model vseh zgradb. Osrednjo gorenjsko mlekarno gradijo na cesti od Kranja proti Čirčičam še v območju občine Kranj. Zemljišče meri 40.000 kvadratnih metrov in je od velikega lesenega mostu čez Kokro oddaljeno le 12 minut od mlekarne. Zemljišče leži na obeh straneh ccste. Na eni strani bo državna mlekarska šola, na drugi strani ceste pa bo mlekarna z drugimi poslopiji. Priobčujemo sliko modela V6eh zgradb. V ospredju na levi vidimo dolgo zgradbo, ki je v sredi dvonadstropna, ob krajih pa enonadstropna. Taka bo državna mlekarska šola. Model sam ne kaže zadosti resnične velikosti zgradbe. Šola bo namreč dolga 72 metrov, široka pa tam, kjer je dvonadstropna, 18 metrov, tam pa, Kjer je enonadstropna, 11 metrov. Na drugi »trani ceste vidimo v ozadju na desni trakt, ki gre vzporedno z mlekarsko šolo. Ta trakt je v sredi nadzidan in enonadstropen. Je to trakt mlekarne. V ozadju na levi je dvonadstropno stanovanjsko poslopje mlekarne. V ospredju na desni pa je prav tako dvonadstropno preizkuševališče, ki bo sezidano za državno mlekarsko šolo. Celotna ureditev je izredno smotrna in na zunaj arhitektonsko lepo rešena. Veliki stroški Stanovanjska hiša za zadružno mlekarno |e ie dograjena in jo je zgradilo stavbno podjetje čenčur iz Ljubljane. Obratno poslopje mlekarne gradi sedaj stavbno podjetje V. Bidovec iz Kranja. Za preizkuševališče je že razpisana licitacija za zidarska dela, ki so ocenjena na 400.000 din. Zgraditev stanovanjske hiše v surovem je stala 400.000 din, zidarska dela za zgraditev obratnega poslop- dar je prav, da smo v Ljubljani pohiteli, zakaj ljubljansko učiteljišče je po številu dijakov običajno večje kakor mariborsko in je bila zato Ljubljana takega doma še bolj nujno potrebna. Sredstev še ni dovolj. Zadruga Slomškov dom mora za kritje stroškov zidave in oprave najeti posojilo. Zato prosimo javnost, občine, denarno zavode, posameznike, naj olajšajo zadrugi to breme s prispevki. Za javen blagor je zadruga delala in zbirala, naj ji tudi javnost pomaga še dalje. In ko bodo stroški za dom poravnani, se bo zadruga spremenila v ustanovo, ki bo zbirala sredstva za šolanje revnih, zlasti kmečkih fantov v tem zavodu. Že letos je v dom sprejetih 20 uČi-teljiščnikov, ki jim bodo študij omogočile podpore Pripravniškega doma in drugih ustanov. Prosimo tudi v tem sodelovanja in pomoči. Vsem pa, ki so doslej kaj pomagali, da smo ta dom postavili, bodi tu izrečena zahvala. fa mlekarne pa so bila oddana za 900.000 din. Za državno mlekarsko šolo pa se izdelujejo podrobni gradbeni načrti in bodo zidarska dela za šolo tudi v kratkem razpisana. šola bo celotno urejena in opremljena stala okrog 3 milijone dinarjev. Obratno poslopje mlekarne pa bo z notranjo opremo in s 6troji zahtevalo 3 in pol milijona dinarjev. Zgraditev vseh objektov in njih popolna ureditev pa je ocenjena na okrog 10 milijonov dinarjev. Sodobna strojna oprema Na razstavi vidimo nadalje vso strojno opremo nove gorenjske mlekarne. Po »rečnem naključju so bili stroji prav zgodaj naročeni in že sedaj dobavljeni, tako da ima mlekarna že sedaj vse potrebne najmodernejše stroje, ki so stali skupno 350.000 dinarjev. S temi stroH bo mlekarna mogla za začetek na dan predelati 10.000 do 12.000 litrov. Maksimalna kapaciteta mlekarne pa bo znašala 30.000 litrov mleka na dan. Razstavljen je najprej velik tank za 3000 litrov mleka. Za tem stoji sprejemna tehtnica, na kateri ee naenkrat lahko stehta 500 kg mleka. Razstavljeni sta še dve hi-dravljični črpalki in sodoben posnemalnik za mleko. Posebnost in prav draga naprava pa jc aparat ta pasteriziranje mleka. Stroj je najnovejše konstrukcije jn je^ hjl razmeroma drag. Poleg njega sto]l tfeTilc hladifMk^zi pasterizirano mleko, ne manijka pa tudi ogromne pinje in stroja za gnetenje in formiranje masla. Vsi stroji so na električni pogon. Že spomladi v obratu Mlekarna bo začela obratovati že meseca maja 1940. Bo najlepša in najmoderneje urejena mle-karia na Balkanu in po izjavah zamejskih strokovnjakov ne sicer največja, ampak prav gotovo najlepša in najmodernejša naprava v vsej Srednji Evropi. Zasluga za to gre kmetijskemu oddelku banske uprave in njenemu referentu Erpiču, kakor tudi projektantu inž. Čulku. Mlekarna bo tretjino nakupljenega mleka predelovala v maslo, drugo tretjino v sir, zadnjo tretjino pa bo svežo prodajala v Ljubljani. Ker so vse mlekarne, ki eo doslej V6aka zase dovažale mleko v večjih količinah v Ljubljano, vstopile v Gorenjsko mlekarsko zadruga, bo z majem prihodnjega leta večina Ljubljančanov začela prejemati v resnici prvovrstno, higijensko neoporečno in enotno mleko. S tem bo izpolnjena davna želja Ljubljančanov, omogočen pa bo hkrati lep napredek živinoreje in mlekarstva na Gorenjskem. Pripominjamo, da namerava banska uprava v prihodnjih letih tudi še v drugih velikih okoliših organizirati take osrednje zbiralne mlekarne, ki bodo omogočile razvoj mlekarstva pri nas. Kdor ima le čas, naj si ogleda razstavo na velesejmu, ki nazorno kaže pomembnost te nove pridobitve. Veliki kotel, ki drži 3000 litrov mleka Z velikim veseljem »mo pozdravili na jesen I. 1936 novico, da se je začel graditi veliki prizidek h kirurgičnemu oddelku v ljubljanski eplošni bolnišnici. Da so se tedaj pristojni činitelji omehčali in dali na razpolago najnujnejša denarna sredstva iz državnih kreditov, gre zasiuga g. banu dr. Marku Natlačenu, ki je na vseh pristojnih mestih podčrtaval nujnost vsaj začasne rešitve stiske v ljubljanski bolnišnici. Spomladi 1. 1937 je bil prizidek v surovem dograjen in pokrit. Ker ni bilo več denarnih sredstev na razpolago, je kirurgični paviljon nedograjen čakal vse do letošnjega leta. Na prizadevanje banske uprave so se letos zopet odprli denarni viri in tako se končno veliki prizidek približuje svoji dovršitvi. 00 m dolgi in 13 m široki enanadstropni prizidek je zunaj že ves ometan. Znotraj je na hodnikih in vseh stranskih prostorih, kakor kopalnicah in laboratorijih, I že zbrušen teraco tlak. Notranjost stavbe je že 1 vsa ometana, prebeljena in preslikana. Stopnišča in hodniki so tudi že dva metra visoko po stenah preslikani z oljnato barvo. Ograjena so okna in vrata. V oknih so šipe. Vsa ta mizarska dela »o že preploskana. Jasno je, da so opravljene že tudi vse instalacije, ki so pod ometom. Na znotraj je torej stavba že skoraj urejena in manjkajo le fe malenkosti, kakor kljuke na vratih, ograje na stopniščih, svetilna telesa itd. školjke za vodovode so že pripravljene za montažo, v kopalnicah so že kadi, stranišča skoraj že popolnoma urejena. Manjka le še parket v sobah. Prizidek kirurgičnoga oddelka ho ločen v dva dela, v septični in aseptični oddelek. Imel bo 25 bolniških sob in prostora za 120—130 postelj. V kratkem bo popolnoma urejen in ho treba postaviti vanj le še opr»mo. Upamo, da bo tudi ta hitro na mestu, saj bi s® vsa bolnišnica oddahnila če bi kirurgični oddelek že letos mogel začeti delno selitev v novi prizidek. Dom v Ljubljani Dcr.c3 ob 11 dopoldne bo ljubljanski škof dr. Rožman blagoslovil novi dom za učiteljiščnike v Marijanišču v Ljubljani. Kakor smo pred meseci poročali, se je zgodilo: dom je letošnjo jesen dograjen in sprejema prve gojence. Štiridesetletna želja je izpolnjena! Poglejmo, kako se je to postopoma moglo izvršiti, da imamo danes zavod za vzgojo krščanskih učiteljev postavljen. Društvo »Pripravniški dom« Leta 1897 je bilo ustanovljeno društvo »Pripravniški donu z namenom, da »zgradi učiteljskim pripravnikom hišo in da, kolikor mogoče, onim pripravnikom, katere podpira zunaj društvenega zavoda, poskrbi za zanesljivo stanovanje«. Pravi ustanovitelj društva je bil tedanji profesor verouka na učiteljišču Anton Kržič. Ta je bil tajnik in blagajnik društva ter dejansko vodil društvo do leta 1917, to je skoraj do svoje smrti (1920). Do leta 1910 je društvo nabralo toliko denarja, da je lahko resno mislilo na uresničitev svojih namenov. Tedaj je stopilo v stik z Družbo sv. Vincencija, lastnico Marijanišča v Ljubljani, in ji posodilo 110.000 kron za dograditev novega dela Marijanišča, to je dijaškega konvikta. Za to pa je Marijanišče odslej sprejemalo tudi učite-ljišnike. Že za leto 1911-12 je bilo sprejetih v. Marijanišče 12 učiteljskih pripravnikov, v naslednjih letih pa po 14. Vojska pa je kmalu višje letnike učiteljišča skoraj izpraznila. Nekoč sta bila v četrtem, tedaj najvišjem letniku, samo 2 učenca. Marijanišče je Pripravniškemu domu posojeno vsoto med vojsko moglo vrniti. Društvo pa je ob razvrednotenju denarja prišlo skoraj ob vse premoženje. Od vsega imetja, ki je tedaj bilo 150.000 zlatih kron in bi danes predstavljalo z obrestmi večmilijon-sko premoženje, je ostala razmeroma neznatna vsota. Pripravniški dom ni več mogel misliti na lasten zavod. Podpiral je le učiteljiščnike, ki so bili na njegovo prošnjo sprejeti v Marijanišče, manjše podpore je mogel dajati tudi dijakom, ki so stanovali zunaj zavoda. Največ oskrbovancev je imelo društvo leta 1930-31, namreč kar 17. Po letu 1931 pa so nastale za društvo v motnem in miselnem pogledu hude razmere, sredstev za podpiranje dijakov skoraj ni bilo več, padlo pa je tudi število učiteljiščnikov, ki bi bili sprejeti v Marijanišče. Mnogi so prostovoljno izstopili. V letu 1935-36 so se začele razmere boljšati. Društvo, ki je nekaj let štelo med dobrotniki le duhovnike, je našlo razumevanje v krogih, ki so mu mogli nakloniti toliko podpore, da je moglo delati za svoje namene spet v večjem obsegu. Danes zopet podpira 10 učiteljiščnikov, ki bi sicer vobče ne mogli študirati. Zadruga »Slomškov dom« Društvo Pripravniški dom misli, ko bodo njegova sredstva izčrpana, prenehati. Misel na dom za učiteljiščnike je namreč prevzela in na novo ponesla med ljudstvom stavbna zadruga »Slomškov dom«, za katero je dala pobudo Slomškova družba s svojim predsednikom nadzornikom Ivanom Štrukljem. Ta je ustanovitelj zadruge Slomškov dom, kakor je bil Kržič ustanovitelj Pripravniškega doma. Zadruga je bila vpisana v trgovski register dne 7. avgusta 1926. V prvem načelstvu je bil predsednik dr. Josip Dermastia, ki še danes z vnemo vodi zadrugo, podpredsednik je bil profesor dr. Gregorij Pečjak, odborniki upraviteljica ga. Sadarjeva, nadzornik Iv. štrukelj, profesor dr. Josip Demšar. Spočetka je bilo delo za postavitev doma uspešno, zadruga je nabrala nekaj sredstev. Hude razmere pa so tudi njej delo zavrle. Skupno delo s Kmečko zvezo in Vincencijevo družbo Nove potrebe so misel na dom za vzgojo krščanskih učiteljev znova pobudile. Želje katoliških društev po učiteljih-prosvetnih delavcih, želje kmečkega stanu, naj bi mu prav učiteljstvo pomagalo in čutilo z njim in še mnoge druge potrebe in želje so dosegle, da so se jeseni 1938 v Ljubljani sestali zastopniki zadruge Slomškov dom, Kmečke zveze, Vincencijeve družbe ter Pripravniškega doma ter še nekaj drugih, da se posvetujejo, kako bi izvedli davno željo po zavodu Razstava cerkvenih paramentov Razstava cerkvenih paramentov v škofijski palači v Ljubljani je bila tudi včeraj deležna prav obilnega obiska.Na razstavi so razna liturgična oblačila, med njimi 22 lepih mašnih plaščev. Veliko zanimanje vzbujajo ogrinjala za sv. Rešnje Telo (velumi), potem albe z lepimi kvačkanimi ali kleklanimi čipkami, z vezenjem bogato okrašene pale itd. Vseh predmetov na razstavi je 264. Vsa razstava nudi krasen pogled v eno panogo delovanja bratovščine sv. Rešnjega Telesa, v skrb za lepoto bogoslužnih oblačil v uhožnih cerkvah. Bratovščina pa tudi v vseh župnijah organizira češčenje evharističnega Zveličarja. tako nadaljuje i delo, ki so ga verska združenja v ljubljanski ško- ' fiji izvrševala že pred 400 leti, ko so krivi nazori hoteli izpodriniti skrivnost, naše ljudstvo pa se je zbralo v bratovščini sv. Rešnjega Telesa, da svojo vero v Jezusovo navzočnost v presveti Ev-haristiji naglasi, poglobi in proslavi. Po prote-stantizmu in janzenizmu je bila prvotna oblika bratovščine v naši škofiji zatrta. V sedanji obliki pa prelepa verska organizacija v ljubljanski škofiji obhaja prav letos svojo 80-letnico (ustanovljena je bila 11. marca 1859). Splošno hvaljena letošnja razstava dokazuje, da je bratovščina še vedno mladostno čila in neumorno delavna. Razstava traja le nekaj dni (letos še danesi jutri in v torek), delo bratovščine pa nikdar ne počiva. za učiietjiščnihe - danes blagoslovljen za učiteljiščnike. Vincenrijeva družba, ki Je tedaj že selila svojo ekonomijo iz Marijanišča na Bo-kalce zunaj mesta, se je izrazila, da je pripravljena dati za dom za učiteljiščnike svet in svoje dosedanje gospodarsko poslopje na razpolago; treba je le prezidati, dozidati in opremiti, pa bo dom narejen. Ta velikodušna ponudba je zidavo mnogo pospešila, ker jo je zelo zelo pocenila. Tako se je resno začelo z delom za tak dom. Ze v začetku leta 1988 pa je na občnem zboru Kmečke zveze banovinski referent Ludovik Puš opozoril na potrebo doma za «ičiteljišnike kmečkega rodu, da bodo kmečki fantje mogli študirati in bo tako kmečko ljudstvo dobilo svoje učitelje iz sebe. Po mnogih sejah, kjer so se skupaj posvetovali odborniki zadruge Slomškov dom, Kmečke zveze, Pripravniškega doma in Vincencijeve družbe, je bil narejen načrt za nabiranje nadaljnjih prispevkov za postavitev doma, sprejeti so bili gradbeni načrti, ki jih je naredil inž. Anton Suhadolc, in sklenjeno, da takoj pomladi 1939 začno z deli. Kmečka zveza je na svojih taborih in občnih zborih ter v svojem glasilu misel na dom za učiteljiščnike populariziralo — ljudje so jo res z veseljem sprejeli in nekateri tudi podprli. Zadruga Slomškov dom, v katero je poslala svojega odbornika Kmečka zveza, Slomškova družba in tudi Vincencijeva družba, je prevzela skrb za postavitev in opremo doma, Vincencijeva družba pa skrb za upravo, vodstvo in vzgojo ter je to poverila vodstvu Marijanišča, ki je njena last. Dom pa je bil od obeh spočetka že namenjen naprej kmečkim sinovom. Ker zahteva zakon o učiteljiščih, naj se bodoči učiteljiščniki vzgajajo v konviktih, je to delo za postavitev doma podprla tudi oblastva. Banovinski preračun Je določil za dom izdatno podporo, prav tako so bile prošene tudi občine, naj v lastnem interesu pomagajo ta doni postaviti. Mnogo občin se je temu pozivu, svoji finančni moči primerno, odzvalo, druge pa se še bodo. Tako se je moglo začeti z delom. Z aprilom je stavbni mojster Karel Kavka začel zidati in do septembra so bila glavna zidarska, vodovodna, elektrotehniška, mizarska, parketa rska, steklarska in druga dela končana. Zdaj dom stoji! In kako lep dom je tol Sredi marijaniškega vrta, odmaknjen cestnemu prometu, hrupu in priihu, med zelenim nizkim drevjem in cvetjem. Sončne sobe bodo zares dom mladim dijakom. Kdor pozna ljubljanska dijaška stanovanja in njihovo revščino, ki jo mora zlasti podeželski dijak najbolj okušati, bo znal ceniti vrednost takega doma, kjer se more dijak brez skrbi za kruh in streho posvetiti popolnoma učenju in pri tem ohraniti svoje zdravje nepokvarjeno. Povrhu se v zavodu nudi dijaku nadzorstvo, vzgoja in varstvo pred nevarnostmi mesta, ki neizkušenega fanta kaj lahko omamijo in pomehku-žijo. če ne kaj hujšega. Ta dom pa bo nudil duhovno zavetišče tudi drugim učiteljiščnikom, ki so doslej zelo pogrešali svoje ognjišče. Preprosta oprava po učilnicah, spalnicah in stranskih prostorih je zdaj tudi že izdelana in postavljena v zavod. Tudi prvi gojenci so žo tu. Kar 30 jih je. Na prvi in edini poziv v časopisju se jih jo javilo nenavadno veliko. Letos bo pripravljeno za 40 dijakov, pozneje jih bo mogoče spraviti pod streho tudi do 60. Tudi v Mariboru se snuje na pobudo Kmečke zveze in Slomškove družbe nekaj podobnega. Ven- Največja mlekarska zadruga v Sloveniji Model Državne mlekarske šole in Ljubljana, 9. septembra. Lepa kmetijska razstava na velesejmu obravnava tudi naše mlekarstvo, ki je posebno za malega kmeta in za kmečko prebivalstvo v okolici večjih naselij in mest izrednega pomena. V paviljonu »G« je precej prostora posvečenega mlekarstvu, najbolj zanimiv del pa je prav gotovo tisti,' ki nazorno kaže priprave in načrte za veliko Osrednjo gorenjsko mlekarsko zadrugo. Gorenjska mlekarska zadruga je bila na prizadevanje banske uprave, ki je podpirala naše mlekarstvo ne samo strokovno, ampak tudi gmotno, ustanovljena lani 17. novembra. V to zadrugo, ki naj združuje vse pomembnejše gorenjske mlekarske obrate, je vstopilo 12 že uspešno delujočih zadrug iz okrajev Radovljica, Kranj, Skofja Loka, Kamnik in Ljubljana-okolica. Ta nova zadruga je potem, ko je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte za veliko mlekarno z vsemi potreb- i Osrednje gorenjske mlekarne v Kranju te novice Koledar Ntuelja, 10. septembra: 15. pobinkoitna nedela. Nikolaj Tol. utoznavalec; Pulhariia, cci. Ponedeljek, 11. septembra: Prot in Hiaclnt, mu« čarca; Milan, škof. Torek, 12. septembra: Ime Marijino; Macedoni|, škof, Valerijan, spoznavalec. Osebne noflee Spremembe pri «<>. minoritih. P. Karol Jelu-Sl|, župnik prt Sv. Vidu pri Ptuju, je Imenovan /.a ravnatelja semenišča v Ptuju. Na njegovo nm- sto za župnika pri Sv. Vidu je postavljen p. Da-nijel Tomšič, do »»daj kaplan v Ptuju. Za kaplaua k Sv. Vitlu gre p. Inocenc Končnik, kaplan v Ptuju. Iz Sv. Vida je prestavljen za kaplana v Ptuj p. Alojzij Horvat. Enako je prestavljen iz Sv. Vida za kaplana na Ptujsko goro p. Gavdencij Golob, odkoder je prestavljen k Sv. Trojici v Halozah kaplan p. Božidar Glavač Od Sv. Trojice v Halozah je prestavljen za kaplana v Sv. Vid z delokrogom v Ptuju p. dr. Marjan Oojkošek. — Poroka. V petek 8. t. m. sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poročila g. uni-verzititni asistent inž. Branimir Znider&ič in gdč. Fanči Dular, učiteljica. Novoporočencema želimo obilo sreče! = Poroka. V cerkvi sv. Družine v Mostah v Ljubljani se je poročil g. Sehulz Avgust, trg. so-trudnik, z gdč. Jane Heleuo, hčerko posest, iz Sv. Pelra pri Novem mestu. Mlademu paru prav iskreno čestitamo ter jima želimo obilo lx>žjega blagoslova. • — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ua Trgovskem učilišču K 0-1$ I I) A. Ljubljana, Trnovska ulica 15, se vrši vsak dan, tudi v nedeljo 10. sept. Učilišče je o.-novano kot redna enoletna trgovska šola, potrjeno od ministrstva za trgovino in industrijo tor us|K>sablia mlade ljudi po sodobnih metodah za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniško moči. Dijaki imajo ugodnosti pravice javnosti: veljavnost izpričeval, rodbinske doklade in železniške vozne karte. — Dobra pisarniška moč bo vedno bolj potrebna. Usposobite se za to doma ali pa poleg službe s tem, da se vpišete v dopisne tečaje, ki jih prireja za vsako izobrazite in |)OtretK> Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsa pojasnila brezplačno. Lutz proizvod *> najboljši! — Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v St. Vitlu nad Ljubljano naznanja, naj pridejo dijaki v zavod v ponedeljek, dne 11. t. m. Dne 12. t. m. se ho začela »ola. ZUNDAPP ozuIIK KVALITČTfiir •VV-^-ii it TE • "»i 'jarj V LJUBLJANA MOTOCIKLI TAVČARJEVA 11 Vsak model dobite takoj! — Zadružna šola t f4uMjan». Kot druga leta bo tudi letos odprla Zadružna šola na Državni dvorazredni trgovski šoli vLjuhljani. Šola ima dva tečaja. Prvi tečaj za začetnike, drugi tečaj za one, ki so že poprej obiskovali Zadružno šolo. ftola je namenjena predvsem tistim, ki hočejo ostati na domačih i>osestvih in se posvetiti v domačih zadrugah zadružnemu delu. Prosilci naj nošljejo najkasneje do 25. sept. prošnje za sprejem na Zadružno zvezo v Ljubljani. S prošnjo naj pošljejo priporočilo katere izmed domačih zadrug. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in roistni list. — Običajen sejem v Smarjeti bo z dovolje- ijem banske uprave 12. septembra. T>ijaški list ».Vi mladi borcU, ki je izborno urejevati, piše: »I' Franciji so prepovedani r si komunisli/ni Usti. Začelo se je z dnevnikoma »llumanite« in Ce Soirpotem pa je ista usoda zadela ie vse komunistične tednike in mcsclnike in sploh vse periodične publikacije. Jasno je. da morajo hiti za Francijo danes zelo teiki časi, ko je vlada tako ostro nastopila. V takih teikih časih je francoski narod vedno vedel, kaj je njegova doltnost. Ve« narod se je postavil v bran kot en mot, vse je odloiilo strankarske spore, prevladala je samo ena mtsel: Francija. To je ena najUpših potez francoskega naroda, ta nehlinjena ljubezen do domovine, ki je ie eden od ostankov francoske katoliike preteklosti. V teh teikih lasih, v katerih se je Francija ponovno znašla, so komunisti pretrgali to sijajno tradicijo in uganjajo svojo umazano politiko še naprej. Ves francoski narod, brez ozira na strankarsko pripadnost, drli jtuške v rokah, komunistična sadrga — boljšega imena ne zaslužijo — l>a v skrivnih tiskarnah male na papir komunistično hujskarijo. Policija mora v teh časih, ko jo čaka slo drugih nalog, zalezovati te skrivne tiskarne in plenili komunistične časopise. Komunizem se je dodobra razgalil, da je proti-naroden, brez ljubezni do domovine in drlave. In vendar je komaj nekaj tednov od lega, kar so komunistični agenti povsod skušali organizirati skupne fronte za obrambo domovine in klicali pod eno zastavo vse. ne glede na strankarsko in versko pripadnost. Obramba domovine jim pride prav samo lam, kjer napravijo s tem geslom dober lov za kominterno. Domovina, narod in drla-va pa jim je deveta briga. Zadrlanje francoskih komunistov je zelo poučno tudi za slovenske razmere. Ce bomo tndnje dogodke vsi slovenski katoličani nepristansko premotrili, ni mogoče, da bi imeli različne nazore glede komunizma in sodelovanja z njim * Prejeli smo: Pod zaglavjem >Knj pravile* ste v vašem listu objavili članek, v katerem se zgralate nad plesom in rajanjem v nekih gostilnah na juini strani Ljubljane ter zahtevale, da banska uprava z ozirom na resne razmere take stvari prepove. V redu in prav.' Prav pa ni, da nili t besedico ne omenjate velesejma, kjer se tsak dan »raja do ranega jutra*I Ali je velesejem izjema, kaj pravite? . — Za duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v L|tij>llani duhovne vaje od 18 do 22. sept. in od 25. do 29. sept. (P. Kamšak.) Ker je prostora, priglasite sel — Vodstvo doma. — Prejemki ia čas orožnih vaj. Podpisana zbornica objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vajo vpoklicani delojemalci pravico na ne- i okrnjeno plato od svojih delodajalcev: Po 8 221 * obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj pravico na svojo plačo, in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti nikakega zneska. Za nadaljnji čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države. Opozarjamo na to določbo vse gg. delodajalce, da jo blagovolijo striktno upoštevati in po končanih orožnih vajah prizadete zopet sprejeti nazaj v službo, ker v smislu določb § 221 o. «, z odhodom na orožne vaje službeno razmerje no proetane. — Delavska zbornica v Ljubljani. — Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christolov učni zavode - s pravico javnosti - Ljubljana, Domobranska cesla 15, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkein ter onim, ki se še nameravajo vpisati: 1. Šolsko leto se prične v torok 12. sept. Teija dne so zberejo vsi vpisani učenci (-nke) v šoli v svrho porazdelitve v oddelke. - 2. Otvoritvena slnžba božja bo v sredo 13. sept. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče ob 8 pred šolo. - 3. Redni pouk se prične v četrtek 14. sept. Tega dne se razglasi učencem urnik, učne knjige in ostalo. • 4 Vpisovanje traja še redno do četrtka 14. sept., nakr nadno pa le Se v petek in soboto. Ker so v Šolskem prostoru na razpolago novi učni prostori, se zaradi številnih prijav otvori še en oddelek. -Interesentom daje ravnateljstvo vsa pojasnila, osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago. Šolnina je zmerna! Posebni oddelki za deklicel Sprejemajo se učenci (-nke) meščanskih šol in gimnazij z malo maturo. Za učence (-nke) z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. Zavoi ip l>otrjen od ministrstva, ki mu je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). Kdini zavod te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namene. - Naj-vočji in najmodernejši zavod te vrste v državi znan po svoji soliilnosti, odličnih uspehih in smerni šolnini. Vpisovanje tudi danes, v nedeljo, do-l>oldno in popoldne. — Starše dijakov In dijakinj opozarjamo naj preskrbijo svojim einovom in hčeram dober vereki list. Vereki list dijaku pomaga živeti notranje življenje, reševati različne dvome, spremljati in 6merjati sodobno njegovo življenje. Zato ekrbni starši ne bodo pustili svojih otrok brez verskega lista. Sedanjemu dijaštvu je najbolj primeren ver- Dragaš in »Gospodinjski kotiček«, kjer ee nadaljuje s recepti za preprosto kuhinjo. List je opremljen a lepimi slikami, uied katerimi je muotio posnetkov mladih prijateljev rfcne kave 2ike ln li-klnega otroSketra zdroba. O teh dveh prvovrstnih domačih hranilih je tudi nekaj i>ouinih člankov. Kogar revija >2ika«, ki druži v svojem krogu odjemalce Žikinfh proizvodov, zanima, naj pošlje svoj naslov Pražarni 2iki. Liubljana-Vič. Dobival bo list brezplačno. Luts peč greje vse! — Da bost« stalno zdravi, j« potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, arca, proti kamnom, sklerozi, sečni kielini in slično. Radenaka vam ohrani cdravj« in mladostno svežoet — Popularni izlet v Južno Srbijo. Slovenci prav radi potujejo. Priznati je treba, da poznajo skoro vsak košček eveta, vendar se zdi, da gotovi predeli naše države do sedaj še niso vzbudili onega zanimanja, ki bi ga po pravici zaslužili. Eden teh predelov je gotovo Južna Srbija. 1'a končno ni Čudno. Potovati samo po krajih, kjer je treba dolge kilometre prevoziti » avtobusom. Čakati na zveze tu in tam, kjer se v naprej točno ne ve, Če bo prostor v hotelu, kako bo e prehrano itd., lo je res predel, ki Slovencev do sedaj ni mogel v večji meri pritegniti. Zato smo prepričani, da se bodo v čim večjem številu odzvali izletu, ki ga prirede vse potovalne pisarna Putnika iz državo v dneb 16.—25. septembra t. 1. Zbirališče vseh izletnikov je v Belgradu dne 16. septembra, od koder se potuje s vlakom v rezerviranih vagonih prav do carskega Skoplja. Naprej pa vodi pot po turistično izredno zanimivih predelih: preko Ve-lesa in Babune v Markov Prilop skozi bogato Pe- I a goni jo v Bitolj, k Prespanskemu jezeru in preko Resna v Ohrid do Sv. Nauma. Petdnevno bivanje v Ohridu bo nudilo izredno veliko možnosti za razno oglede in izlete, na katerih bodo mogli izletniki dodobra spoznati dušo naroda v Južni Srbiji. Tudi pot od Ohrida do Skoplja bo nad vse zanimiva. Vodila bo preko Struge po dolini Črne Drine v Debar in po znameniti klisuri reke Ra-dike do samostana Sv. Ivana Bigorskega ter v Mavrovo Hane, preko Gornjega in Dolnjega Pologa v dolino Vardarja. potem pa skozi Gostlvar in Tetovo v Skoplje. Cene izleta so zelo zmerne, saj gre Putniku v prvi vrsti za propagando obiska naših domačih krajev. Za priključek do Belgrada velja 50 odstotni popust. Pričakovati bi bilo, da se bodo naši krogi vabilu Putnika v čim večji meri odzvali, čas Je, da tudi Slovenci začnemo vračati obiske srbskim bralom, ki leto za letom obiskujejo naše kraje. Zdravilno delovanle Mite mineralne vode: Pri kostobolju in sladkorni bolesni se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem Donat Ljubljana, 10. septembra Gledališče Drama: V nedeljo, 10.: Utopljanec. Ziiižans cene. Operai V nedeljo, 10.: Vae za šalo. Izven. Znižane cena. Radio Ljubljana Nedelja, 10. sept.: 8 Godba »Zarja« — 0 Napovedi, poročila — 0.15 Prenos cerkv. glasbe i> franč. cerkve — 0.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 10 Koncert slovenske pesmi: Zbor delavskega glaeb. društva in kvartet eester Stritar ob spremljevanju harmonike (A, Stanko) —-11.80 Vesel drobiž (plošče) — 12.15 Pihalni kon-cert — 18 Na[>ovedi 18.20 Koncert Radij, orkestra — 17 Kmet. ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (g dr. Basaj) — 17.80 Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev — 10 Napovedi, poročila — 19.40 Nac ura: Naše rudarstvo in topil-nišrtvo nekdaj in 6edaj (Inž. Had. Makeimovlč, Bgd) — 20 Preženimo skrbi (plošče) — 20.80 Koncert. Sodelujejo: g. Iv. Rueh (tenor), g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radij, orkesrter — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plošče (plesna glasba). Drugi programi Nedelja, 10 septembra: Zagreb: 20 Ork. konc. — 20.45 Zab. konc. — Sofija: 19.30 Vok. konc. — 20 50 Operna gl — Budimpešta: 20 Stare romance in plesi — 22 Klavir — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21 Opera »I Compagnacci« in »II castello del principe Bar-hablut — Rim-Bari: 21 Kvartet — Florenca: 20.30 Ork. konc. — Beromiinster: 20 30 Igra — 21.30 Plesna gl — Sottens; 20.05 Opereta — 20.45 Ork. konc. — 2145 Plesna gl. — Monte Ceneri: 20 Slovanska gl. — Budimpešta: 19.40 Ork. konc. — 22 15 Lahka gl. — Luksentburg: 20 Londonska filharmonija — 21 Ork. konc — Horby: 19.30 Franc. gl. — 20.20 Igra — 22.30 Lahka glasba. Kino Kino Vič predvaja danes lilm Rose Marie. Predstave so oo 4, 6 in 8 zvečer. Pridite! Lekarne Nočno službo imajo kkarnei v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Tmkocxy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7; v ponedeljek: mr. Bakar-čii. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta it. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. ski Ust »Naga zvezda«, ki bo izhajala na 14 dni bogato vaebino in lepimi slikami. Cena za vse lel je samo 10 din za nedijake 15 din. Pišite takoj do- le samo iu ain za ncoiiake 13 ain. rišite takoj dopisnico na Upravo »Naše Zvezde«, Ljubljana, .Stre-liška ulica 12/11. — Šolske in damske torbice, aktovke, kovčke. Erjavec, trgovina usnja. Stari trg 18, Ljubljana. — Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Mol dom« v Ljubljani, Dvorakova 8. Prospekti brezplačno. — Z rjavim žebljem s« je zastrupil 14 letni Albert Taškar iz Sv. Petra v občini Loka pri Zi-daiem mostu. V ljubljanski bolnišnici, kjer te zdravi, ja dobil tetanus injekcijo. Enoletni trgovski tesal v Novem mestu sprejema samo omejeno število učencev(cnk). Nemščina dnevno. Šolnina 150 din. Dobra stanovanja 350 din. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. sept. Zahtevajte prospekti — 9. skupščina kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, ki bi imela biti v Rogaški Slatini in Mariboru v dneh od 25.—27. septembra 1939, je preložena na poznejši čas. — Čudodelna Gospa Slnjska in sončna Dalmacija vas vabita na lepo in zanimivo romarsko-iz-letno j>otovanje z avtom v dneh 25. do 30. sepr-, tembra: preko Karlovca na Plitvička jezera, v Knin, Sinj in Split; dalje v Trogir, Sibenik in k čudovitim slapom Krke pri Skradinu; preko ponosnega Velcbita v Senj, Crikvenico, na Sušak-Treat. Prijeten izlet z ladjo iz Splita na prekrasni otok Hvar; vesela trgatev grozdja. Najugodnejši čas, ko poneha huda vročina in je Dalmacija najlepša v zorečem grozdju, smokvah in oljkah. Ne pozabite tudi na priljubljeno romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg z izletom v Zagreb 23. in 24. septembra. Brezplačna navodila pošlje vsakomur uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana , Sv. Petra nasip 17. (Tehnična izvedba Tujskopromctne zveze.) Odličen povsod ---^ Lutz! — Spomenik padlim Kamničanoni. Članek, ki smo ga i>od tem naslovom priobčili v oSlovoncu: 8 septembra, na prošnjo g. Franca Iskre popravljamo v toliko, da g. Iskra ni zidarski mojster, ampak polir pri stavbeniku g. Žnidaršiču. ki mu je izročil v izvršitev dela pri spomeniku pod njegovim nadzorstvom. — Odlična krščanska družina sprejme v brezplačno oskrbo deklico, staro od 1 do 4 let. ki je izgubila starše in nima nikogar, ki bi skrbel za njo. Pozneje, če bi bil otrok omenjeni družini po volji, bi ga vzela za svojega. Naslov pove uredništvo »Slovenca* v Ljubljani. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 72. kosu od dne 9. septembra 1939 lole: 1. Uredbo o podpred-sed ništvu ministrskega sveta. 2. Uredl>o o izdaji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki. 3. Uredbo o odsvojevanju delnic liskarsko-izdaja-teljskih delniških družb, ki izdajajo dnevnike. — 4. Spremembe in dopolnitve uredbe o tekočem gorivu. — 5. Pravilo o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgo-vinoin industrijo. — 6. Uvrstitev sodavlce med umetne rudninske vode. — 7. Odločbe o kontroli uvoza. — 8. Spremembe o staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. — Nova številka ilustrirane družinske revije »fcike« bo Izšla te dni. Vsebuje: 1. Danica Gruden, Uharica. 2. Anton Ingolič, Prepovedana ljubezen. 3. Nace Cvlrn, Medveda le ubil. 4. Arkadij^ Bubov, Zavozlan primer. 5. Rafael Bačar. Hrepenenje po sirupih, fl. Arnošt Adamič. Ljubezen kna-pa Frira. 7. Marjan Juvan, Tudi naše lončnice so se vrnile s počitnic. 8. David Haek, Mir, Optimist, Vedno In povsod. 9. Kako je Edgar Wallace proslavljal pomlad. 10. Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji? Sledi: »Zdravniška posvetovalnic« za bolne otroke«, ki jo vodi primarlj dr, — Oseba, ki Je inserirala dne 28. avgusta pod šifro »Tekač« 13.658 naj vrne originalna spričevala na naslov Otorepek, Kranj. — Telovadci in plesalci pozor! Negujte telo in noge s SANOPEDOM, da boste stalno zdravi. - Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Kvalitetno blago je trpežnejfe - zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! — Obiščite znano domačo tvrdko Drago Stluvub kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah. I! i Odlikovanja Z redom sv. Save 5. stopnje so bili nadalje odlikovano Modic Andrej z Rakeka, Treven Janez, žu- župan iz Selc, dr. Hubad Ivan, zdravnik v Škofji Loki, Tavčar Matija, župnik iz Poljan, Žuroer Niko, župan iz Železnikov, Tavčar Florijan, mlinar iz Železnikov, Debeljak Franc, industrijalec iz Škofje Loke, Vrečar Janez, župan iz Domžal, Blaže Miha, trgovec iz Vrh-polja, Belcijan Boštjan, zidarski mojster iz Komende, Kersnik Anton, posestnik na Brdu pri Lukovici, Suš-nik Janko, župnik v Mengšu, Intihar Anton, šolski upravitelj iz Trzina, Resman Janko, trgovec iz Radovljice, Markež Jože, župan z Jescnic, Mlakar Jože, posestnik v Boh Srednji vasi, Hrovat Franc, trgovec v Cerkljah pri Krki, Golob Franc, dekan v Kostanjevici, Bajec Ivan iz Krškega, štrukelj Alojz, župnik iz Leskovca, Majcen Aleksander, župan iz Mokronoga, Rožman Josip, župan iz Radeč pri Zidanem moatu, Pregelj Franc iz Leskovca, Fister Franc, šolski upravitelj ia Sv. Križa pri Kostanjevici, Škoda Ignacij, župnik v Skocijanu, Vide Franc, župan iz Št. Jerneja na Dolencem, Flajnik Peter, čupnik iz Št. Ruperta, Grebene Leopold, župan iz Trebelna, Zorko Franc, župnik od Sv. Duha, ČeSnovar Slavko, uradnik OUZD v L(ubljani, dr. Blatnik Franc, ravnatelj Salezijanskega zavoda v Ljubljani, Bahovec Josip, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, Slap-šak Jurij, obč. svetnik v Ljubljani, Cimperman Viktor, železniški uradnic iz Ljubljane, Sitar Alojz, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Zupan Miroslav, stavbenik v Ljubljani, Klemene Pavel, župan iz Črnomlja, Pez-dirc Peter, župan iz Gradca, Kremene Alojzij, čevljar v Metliki, Mihor Peter, župan v Starem trgu pri Kolpi, Erklavec Rajner, župnik iz Semiča, Gerdon Joža, posestnik na Vinici, Kobe Peter, posestnik na Vi-njem vThu, Nemanič Leopold iz Zdenče vasi, Virdin Štefan, župan v Ajdovcu, Marinč Martin, šolski upravitelj iz Hraslnice, Opar Ivan, župan r Mirni peči, dr. Polenšek Marjan, župan v Novem mestu, Perko Franc, krojač iz Novega mesta, Perko Ivan, župan v Smarjeti, Strojnik Ivan, župan iz Dolenjskih toplic, Gale Josip, župan iz Trebeljeva, štrubelj Franc, župan iz Vifnje gore, Prosenc Anton iz Zagorja ob Savi, Javornik Josip, župan v Krki, Rus Ignacij, župan ii Šmartna pri Litiji, Hren Ignacij, župan na Vrhniki, Ambrožič Alojzij, posestnik na Dobravi,Telban Rudolf, župan na Borovnici, Keber Ivan, župan pri Devici Mariji v Polju, Merzel Vinko, župan na Igu pri Ljubljani, Mordej Franjo, železniški uradnik iz Maribara, Štefancioza Toni, šolski upravitelj » Donački gori, Ravter Milko, učitelj v Mariboru, dr. Debeljak Tine, urednik »Slovenca« v Ljubljani, Cvim Franjo, podpolkovnik v pok. v Mariboru, Borko Božidar, urednik »Jutra« v Ljubljani, Kocmut Drago, upravitelj Mestne hranilnice v Mariboru, Koeer Tugcmir, zasebni uradnik v Mariboru, Vavpotič Edo, podpolkovnik v pok. v Košakih, Zaklana Milan, lat. kapetan v pok. v Mariboru. Z zlato kolajno za vestno službo so bili odliko« vani: Flis Valentin, uradnik banske uprave v Ljubljani, Pišar Luka, služitelj pri ban. upr. v Ljubljani, Erbežnik Jakob, uradnik banske upr. v Ljubljani, Li- fuš Lavoslav, policijski uradnik v Mariboru, Petrovčiž omo, zvaničnik pri sodišču v Mariboru, Ravšel Anton, kaplan in katehet v Št. Ilju v Slov. goricah, Fel-din Mirko, trgovec iz Maribora, Gnišek Franjo, lesni trgovec v Mariboru, Šmon Anton, občinski uradnik iz Maribora, Žohar Drago, gostilničar na Teznem pri Mariboru. S srebrno kolajno ia državljanske zaalage so bili odlikovani: Klemenčič Vinko, trgovec v Mariboru, Korže Vinko, gostilničar v Cirkovcih, Žafran Ivan, krojaški mojster v Mariboru, Vagner Janko, mestni rač. sv. v Celju, Bijovišek Franc, občinski uradnik v ck. v Novi vasi, Kuder Franjo, gostilničar v Mari-oru, Sluga Ivan, trgovec in občinski svetnik v Mariboru, Čeloliga Miroslav, posestnik iz Gor. Gorice, Čeplak Karlo, lastnik avtotaksijev v Mariboru, Cešnar Anton, posestnik iz Skednja, Črnka Just-Feliks, eko-neom z Jeseniškega vrha, Horvat Fraoc, mizar v Košakih pri Mariboru, Kramberger Anten, obč. uradnik iz Maribora, Senčar Alojzij, železniški uradnik v pok. v Mariboru, Šindelfeld Alojz, narednik-vodnik v pok. v Mariboru, Anion Josip, višji carinski kontrolor v Mariboru, Šterman Alojz, polic. stxražnik v Mariboru, Amalijeti Julij, sodni uradnik v Mariboru, Zorjan Matija, sodni uradnik v Mariboru, Lajnšič Ali in, žel. uradnik iz Studencev, Rak Ivan, kolar žel. delavnice v Mariboru, Logar Blaž, vlakovodja iz Maribora, Gajšek Miha, ključavničar žel. delavnic iz Maribora. Brili Josip, piomonoša v Rajhenburgu, Ogrinc Franc, služitelj fin. kontrole v Zagorju, Šare Janez, narednik-vodnik I. ki. v Mariboru, Svetek Lu-dovik, delavec v Studencih pri Mariboru. (Cenjene odlikovance prosimo oproščenja, ako najdejo v pisavi svojih imen in priimkov, pcklicev in krajev kakšno napako. Odlikovanja smo namreč sprejemali po telefonu in tu s* prav lahko primeri kakšna pomota. Op. ured.) bi Svinjsko mast ▼ originalnih zabojih po 25 kg ima stalno v logi Janko Predovit, Ljubljana, Poljanska e. 73. Telefon 21-80. Anekdota Švedski kralj Je nedavno zapazil na straži Sred svojim dvorcem novega moža, katerega je otel o priliki pozdraviti, kakor je to njegova navada. Prilika se je kmalu nudila. »No, kako se pišete?« vpraša kralj. »Svenson, Veličanstvo.« »In krstno ime?« »Andree.« »To je slavno ime v zgodovini naSe države. Ali kaj veste o tem velikem vašem sotmenjaku?« Vojak je znal. »Da, Veličanstvo! Gospod poročnik ml je pripovedoval, da je neki švedski Andree hotel v balonu odpotovati na severni tečaj, pa se ni vrnil.« »Dobro,« pravi kralj in poda vojaku roko. »Ali je poročnik še kaj povedal?« »Da, Veličanstvo! On je Se rekel, da Je velika škoda, ker me tisti Andree takrat nj v»el s gebojk I1UBDANA češpljev teden v Ljubljani Mestna občina ljubljanska priredi od prihodnje srede 18. t. m. pa do druge srede 20. septembra teipljev teden. Tako bodo imeli kmetje in tudi meščani kar tri tržne dneve, namreč dve sredi in soboto dosti prilike, da kmetje z vseh krajev pripeljejo na ljubljanski živilski trg čim največ zdravih in dobro zrelih sliv in češpelj in se z njimi bolj kakor druga leta mestne gospodinje založe po najnižjih cenah. Mestna občina ljubljanska zato ves češpljev teden na uvožene češplje ne bo pobirala nobene trošarine, ki znaša sicer 25 par od kilograma. Čeprav je tudi v najširše kroge že prodrlo prepričanje, da brez sadja ni zdravja, vendar pri nas porabimo še vedno mnogo premalo svežega sadja, še mnogo manj pa vkuhanega in predelanega za trajno porabo. Izvozna statistika naše države nam pa dokazuje, da drugje prav našo češpljevo marmelado ali naš pekmez že smatrajo za vsakdanji kruh. Ce torej po drugih državah konzumirajo ogromne množine naših sliv in češpelj ter pri nas izdelanega pekmeza, zakaj se ne bi s temi dobrotami in s to zdravo hrano okoristili tudi mi doma! Letos imamo izredno bogato letino sliv in češpelj in tudi druge razmere so vzrok, da so cene sadja, predvsem pa sliv in Češpelj pri nas tako nizke, kakršnih nikdo ne pomni. Navzlic temu pa pri nas še velika večina gospodinj smatra češpljevo marmelado samo za poslastico in za luksuz. Menda jih ni več treba opozarjati na koristi uživanja sadja, saj vsi zdravniki brez izjeme priporočajo in tudi zahtevajo, da zlasti mladina mora dobiti čim največ sadja, če starši hočejo imeti zdravo in krepko deco. Cene slivam in češpljain so pri nas že tako padle, da so gotovo najcenejše živilo. V drugih delih naše države ob tem času ljudje žive skoraj od samih sliv in vendar se prav ti kraji, kjer se ljudje preživljajo skoraj s samo rastlinsko hrano, ponašajo z najbolj zdravim in najbolj krepkim ljudstvom. Naj se tudi pri nas starši naposled že otresejo predsodka, da sadje otrokom kvari želodec, pač pa se pa sami prepričajo, da bodo otroci tudi pri sami rastlinski hrani vedno veseli, zdravi in krepki. Če si otroci nabašejo želodčke z grozdjem in češpljami, na to pa napijejo vode, imajo matere seveda sitnosti in skrbi. Kadar daste otrokom sadja, jih ne napajajte z malinov-cem in vodo, saj je itak v sadju dosti vode za žejo. Ker so cene češpljam in slivam že itak padle globoko pod normalo, bomo prihodnji teden v Ljubljani imeli dosti najlepših sliv in češpelj tako poceni, da se lahko vsaka družina založi s češpljevo marmelado za vse leto. Pri sedanjih cenah 6e bo 25 para pri kilogramu že prav mnogo poznalo, saj bodo trošarine oproščene prav vse slive in češplje, naj pridejo iz bližnje okolice ali pa s katerekoli strani naše banovine in države. Posebno pa opozarjamo kmete, naj izkoristijo lepo priliko, ko bodo slive in češplje v Ljubljani oproščene trošarine, da jih z vseh strani čim največ pripeljejo na ljubljanski trg. Če se prekupcem izplača prevoz češpelj v mesto, se bo gotovo tudi producentu samemu izplačalo in bodo tako zaslužili tudi njegovi konji. Zaslužek, ki ga spravijo v žep prekupčevalci, naj si lepo razdele kmetje in mestne gospodinje! Ker so se pa zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarjamo trgovce, naj za svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni, da ne bo spet pritožb in nezadovoljnosti med gospodinjami, predvsem pa tudi ne najraznovrstnejših neutemeljenih in razburljivih novic. Mestni tržni urad je napravil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živil, da se ne bi morda le kdo pregrešil proti silno strogemu zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Vsem špekulantom prete namreč prav hude posledice za kakršnokoli prikrivanje, kopičenje ali draženje blaga s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din globe ter z zaplembo vsega blaga. Specialist za kožne in spolne bolezni dr. E. Hammerschmidt zopet redno ordinira_ 1 Zaradi pritožb o pomanjkanju sladkorja, kave, riža in drugih živil opozarja mestni tržni urad trgovce na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in e kaznijo 6 mesecev in 50.000 din ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, poljedelske priprave, poljedelsko orodje in sploh za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina zlasti tudi sladkorja, kave in riža v Ljubljani, zato pa opozarjamo trgovce na najstrožjo kontrolo, kozu-mente pa vabimo, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu uradu. 1 Prenovljeni in premeščeni spomenik vojnim žrtvam šempetrske župnije bo blagoslovljen v nedeljo, 17. septembra t. 1. Slovesnost se bo začela ob 9. dopoldne. Poleg cerkvene svečanosti bo polaganje vencev, petje, govori in godba. Po blagoslovitvi bo bojevniški tabor na prostem. Združene bojevniške skupine Šempeter, Moste, Hrušica, Bizovik in Štepanja vas vabijo vse, da se slovesnosti udeleže. 1 Obrtna šola naLedini. Pozivamo vse vajence tukajšnje šole, da si danes, v nedeljo, in jutri, v ponedeljek, ogledajo na razglasni deski v veži šolskega poslopja novi razpored razredov in dni, v katere so dodeljeni. 1 Glasbena iola SLOGA še vedno vpisuje gojence za vse inštrumente, kakor tudi za solo petje, teorijo, harmonijo in kontrapunkt. Šola je namenjena prvenstveno za železničarske otroke, kolikor bo še prostora pa tudi za otroke drugih državnih uslužbencev, llkovina nizka. 1 Društvo slovenskih obrtnikov na Viču javlja cenj. občinstvu, da je svojo društveno slovesnost združeno z razvitjem prapora preložilo na nedoločen čas. Društveni prapor je interesentom na vpogled v nedeljo 10. t. m. v posebni sobi gostilne Pavlič. 1 Bolničarke in bolničar^ Rdečega križa, praktične vaje bndn oh torkih in petkih, pričenši dne 12. t. rs. ob 7 v samarijanski sobi, Stari trg 19. — NačeUtvo. P' la 1 Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učiliič« »Chriatoiov učni zavod« — g pravico (avnosti — se vrši do 15. septembra, ker je zaradi številnih prijav otvorjen še en oddelek. — Prijave se sprejemajo vsak dan. 1 Poroka. V cerkvi sv. Petra sta se v soboto poročila g. Ludvik Škof, uradnik mestnega magistrata, in gdč. Anica Finkova, uradnica »Putnika«, hčerka g. ravnatelja Finka. Iskreno čestitamo! 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je vpisovanje v gostilniško strokovno obrtno nadaljevalno iolo v torek, dne 12. septembra od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v pisarni šolskega upravitelja v Gostilničarskem domu na Pri vozu it. 11. Pouk se prične v četrtek, dne 14. septembra ob pol 3 popoldne. Prosimo članstvo, ki zaposluje vajence, vajenke, da se drži točno navedenega roka. Tombola Rdečega križa v Ljubljani je preložena na 15. oktober 1939 1 Šola Glasbene Matice v Ljubljani je začela minuli četrtek na vseh svojih oddelkih in razredih z rednim poukom. Navzlic izredno težkim razmeram, v katerih živimo, se je tudi letos, kakor vsako leto, vpisalo lepo število gojencev za najrazličnejše predmete, ki so v učnem načrtu šole Glasbene Matice. Opozarjamo, da se novi gojenci še vedno sprejemajo. Matica vabi tudi vee bivše gojence, ki se do sedaj še niso prijavili, da store to čim prej v pisarni Glasbene Ma-tice v Gosposki ulici. 1 Redni pouk na Sredng glasbeni ioH (drž. komer-vatoriju) v Ljubljani se bo pričel 18. t. m. Vsi etari in novi gojenci se iahko prijavijo še do 15. t. m. v kon-servatorijski pisarni v Gosposki ulici št. 8. 1 Motosekcija Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije, priredi v nedeljo, 10. t m. izlet na Rakitno. P. n. člani se vljudno vabijo na polnoštevilno udeležbo. Odhod ob 13.30 izpred poslopja Avtokluba, Kongresni trg 1. Klubske čepice željene. Dr. 6lom Anton univ. med. zdravnik javne bolnišnice v Brežicah |e otvorll privatno prokso. Ordinira v hiši, kjer je ordiniral doc. dr. Josip Cholewa 1 Privatna realna gimnazija v Ljubljani. V Ljubljani se otvori privatna realna gimnazija za učence m učenke I. m II. razreda. Sprejemalo se bo le omejeno število učencev, ki eo izgubili: a) pravico rednega šolanja; b) padli pri sprejemnem izpitu; c) zaradi starosti odklonjeni. Da leto ne bo izgubljeno, bodo lahko obiskovali I. in II. razred istočasno. Poučevalo se bo Po istem učnem načrtu kakor na državnih zavodih. — osebni tečaji bodo za dijake, ki so padli pri nižjem tečajnem izpitu. Nudila se bo tudi pomoč rednim učencem vseh srednjih šol. — Informacije in vpisovanje od 11. do 15. septembra dnevno od 9 do 12. — Zrinjske-ga cesta 7-IL \ 1 Premiera *Azijatov* v kinu Slogi. Danes ob 9 zvečer predvaja kino Sloga premiero francoskega filma >Azijati* (Les pirates du rail), ki le bil ponekod drugod predvajan pod naslovom »Na Vzhodu nič novega«. Film je napravljen po izredno napetem Gilbertovem romanu in obravnava izredno aktualno temo aedanjoati, večne borbe in opasnosti, katerim so izpostavljeni Francozi in Angleži v mednarodnih koncesijah na Kitajskem. Kitajski banditi so strah in trepet narodov, ki širijo kulturo in civilizacijo v Aziji in mnogo poguma in odločnosti je treba, da dosežejo evropski narodi gvoje cilje. Najboljši francoski igralri tega filma, kakor Charles Vanel. V. Inkašinov, Erich von Stroheim in lepa Suzy Prim jamčijo za prvovrstno kvaliteto tega franroskega filmskega dela, ki zahteva od svojih gledalcev izredno močne živce. 1 L mestni otrolki vrtec *e |e preselil s Tabora na Ledino. Vpisovanje vsak dan (izvzemši četrtek) od 9. do 11 in od 2. do 4. popoldne. 1 Prvovrsten klavirski pouk. Prof. Pavčič Jo«., Trnovo, Zeleni pot 5. — Gre tudi na dom. — Dolžnost vsake žene {e, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava •Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _OgL reg. S. br. 30474/35._ 1 »Veliki valiek« triumfira v Ljubljani. Kljub najlepšemu jesenskemu vremenu so predstave v kinu Unionu, kjer se predvaja prekrasen film »Veliki valček«■, stalno razprodane. Straussova • opojna muzika je zajela vso Ljubljano in tudi pri nas se lahko reče, da se je francoski naslov tega filma »Toute la ville danse« uresničil, kajti vse mesto pleše in poje. Ljudje občudujejo to filmsko umetnino in prihajajo po dvakrat, celo po večkrat. Zastopana je zlasti starejša generacija, ljudje, ki sicer ne zahajajo v kino, ljudje, ki se spominjajo pri tem filmu svoje mladosti, one srečne dobe, v kateri je kraljevala brezskrbnost, petje, valček, ples. Seveda najdejo tudi mladi ljudje pri filmu nepopisen užitek, kajti brez-dvomno Je, da noben film kot ta ne nudi gledalcem toliko lepote, razvedrila, užitka in zabave. Film ostane ie danes in julri na sporedu kina Uniona in ga ne moremo dovolj priporočati v ogled. 1 Nesrele kolesarjev. 11 letna hčerka čevljarskega pomočnika Vida Dermastja iz Dravelj se je vozila s kolesom po Vodnikovi cesti, ko jo je podrl avto. Ima poškodovano nogo. — Na Masa-rykovi cesti je padla s kolesa 18 letna prodajalka Marija Tkavc in si zlomila nogo. — V bolnišnico so pripeljali 4 letno Jožico Lamberger iz Dobrunj, ki je stopila v kolo biciklja in si poškodovala nogo. — Prav tako je s kolesa padla 18 letna Štefanija Šemrov z Vrhnike in si poškodovala desno roko. 1 Prehuda vro/ekrrnost. 43 letna V. je v prepiru s svojim možem, ki je dokaj vročekrven, dobila hude poškodbe po glavi. Tudi moževa sestra, starejša šivilja, ki je hotela pomagati ženi, je bila tepena od svojega brata. V prepir je posegla policija, ki je odpravila obe v ljubljansko bolnišnico, moža pa v zapor. Spremembe v organizaciji italijanske Kat. akcije Kmalu po nastopu Pija XII. je bilo zaupano vodstvo italijanske KA odboru trojice kardinalov. Tej komisiji je bila naložena naloga, da po zaslišanju vseh italijanskih škofov sestavi nov pravilnik italijanske KA. Komisija je delo opravila .n odredila več sprememb, od katerih je najvažnejša ta, da je postala odvisnost KA od škofa njena bitna oznaka in da so zato škofje osebno prevzeli vodstvo KA. Glavne točke te odredbe, ki jo je prejšnji mesec objavil »L'Osservatore Romano«, eo: 1. Kardinalsaa komisija bo dajala splošne smernice, poepeševala razvoj in nadzirala delavnost KA v vsej državi in v posameznih škofijah. 2. Tajništvo komisije bo zbiralo podatke o delovanju KA v splošnem in v posameznih škofijah. 3. Kardinalska komisija imenuje cerkvene asistente in viceasistente ter predsednike osrednjih organizacij na dve leti, more pa jih po preteku dveh let znova imenovati. 4. Kardinalska komisija pregleduje in potrjuje letne delovne načrte poedinih narodnih zvez, njih polletna poročila o stanju organizacije in o opravljenem delu, njih preračune in obračune ter njih morebitne nove iniciative. 5. Tajnik kardinalske komisije postane generalni direktor KA v Italiji, v pomoč sta mu na dve leti imenovana vicedirektor in upravni delegat. Vsi predstavljajo Osrednji urad. 6. Generalni direktor sklicuje po primernosti generalni svet, ki ga sestavljajo cerkveni asistenti in predsedniki narodnih zvez. Svet preučuje splošne iniciative in skrbi za prirejenost dela v posameznih zvezah. 7. V vseh škofijah, kjer se doslej še ni ustanovil, ee ustanovi Škofijski urad za vodstvo KA. Načeluje mu škof osebno ali poseben škofov zastopnik. Škof imenuje na dve leti cerkvene asistente ki predsednike škofijskih zvez, ki sestavljajo škofijski svet KA. Sklicuje ga po primernosti škof ali njegov zastopnik, da preuče splošne iniciative in skrbi za prirejenost dela v posameznih zvezah. 8. V vsaki župniji vodi župnik osebno ali po svojem zastopniku, ki ga odobri škof, župnijski urad KA. Po primernosti sklicuje župnijski svet, ki ga sestavljajo cerkveni asistenti in župnijski predsedniki. Obojne imenuje škof na dve leti po zaslišanju župnika in predsedstva pristojne škofijske zveze, ko bo to ustanov- ljeno. 9. Predsedstva narodnih zvez, škofijskih In župnijskih odborov za posamezne zveze morejo biti v stiku le preko škofijskih uradov KA, kadar gre za nove pobude ali za izvaianje že odobrenih delovnih načrtov. Nadalje je izdala kardinalska komisija tudi nekaj določb glede nošenja znakov in članskih izkaznic, ki se odslej imenujejo pagella — vpisnica, namesto tesse-ra — izkaznica, ker se tako imenujejo fašistične izkaznice. Te poslednje določbe so seveda posledica italijanskih političnih razmer. Kaj piše »Osservafore Romano« Pij XII. je že prvi dan svojega vladanja govoril o KA pod vodstvom škofov, kar je tudi vodilna ideja zadnjih sprememb. Škofje bodo prevzeli še boli neposredno odgovornost in vodstvo KA v svoji škofiji, io ni nobena novost, ampak le poudarek temeljnega načela KA: Nihil sine episeopo, ki je dobilo tudi izraz v organizaciji italijanske KA. Tudi kardinalsko komisijo samo, ki je dobila svojo nalogo od rv. očeta, sestavljajo 1« rezidencialni škofje. KA v posameznih škofijah je močno osredotočena okoli škofa in njegovega škofijskega urada za vodstvo KA in laiki ao Se tesneje navezani na hierarhijo. Po tej novi uredbi postanejo škofje člani organizma italijanske KA. KA ni več škofova pribočna sila, čeprav učljiva in poslušna do smrti, itr.psk j« naslonjena na škofa, ki prevzema njeno vodstvo, i A. P. dostavlja v Katolički riječi, ki izhaja v Splitu. »Rekli so mi tudi to, da 6o bili primeri, da so hoteli laiki, smatrajoč, da je KA »akcija laikato«, zapovedovati in voditi, da so t tem omejevali vpliv cerkvene oblasti. Čeprav so nekateri laični voditelji mnogo storili in žrtvovali — nekateri so celo zapustili zaradi svojega delovanja v KA stranko — je vendar smatral kardinalski zbor, ki je delal po navodilih svetega očeta za potrebno, da jih je žrtvoval, ker KA ni nič drugega kot »sodelovanje laikov pri apostolatu Cerkve«, ki jo vodi v škofiji škof in na svetu papež. Sedaj so torej vsi odstavljeni od vodstva in njih položaj prevzemajo škofje.« Italijanska KA je po novi odredbi torej tudi orga-nizatorično povezana s cerkveno hierarhijo, obenem pa je precej strogo centralizirana. Laiki več ne vodijo, artipak sodelujejo, ker »Sveti Duh je postavil škofe, da vladajo Cerkev, torej ni mogoče zamisliti Katoliške Akcije, ki se ne bi razvijala pod njihovim budnim vodstvom,« dostavlja L'Osservatore Romano. In še: »Škof je v resnici pravi hierarhični pastir svoje škofije. Na tem apostolatu so udeleženi (partecipi) duhovniki in sodelavci (collobaratori) laiki KA.« Kranj Moški pevski zbor Prosvetnega društva Kranj ima prvo redno pevsko vajo v torek, dne 12. t. m. ob 20. Pevovodja. Št. Vid pri Stični Sejem za živino in blago bo v Št. Vidu v ponedeljek 11. septembra. Slinavka je po V6ej občini in v okolici prenehala. Zato so sejmi spet dovoljeni. Pričakovati je velik dogon živine. K( M Kino Kode/jevo »•/. 4t-t* M Radi ogromnega zanimanja predvajamo danes ob '/.8, V.6 in »/.« ter Jutri ob 8 vele- film v naravnih barvah z Dorothy Lamour ljubezen v džungli Za dodatek prekrasna, ganljiva zgodba sodobne žene Želja po veini mladosti (Jean Piere Aumant, Hugetle Dufloa) Dol. Logatec Na Mali Šmaren je bila blagoslovljena nova pre-potrebna telovadnica v zvezi a [»opoldanskim javnim nastopom Fantovskega odseka in Dekliikega krožka. Po večernicah »e je iz farne cerkve razvil sprevod 120 uniformiranih članov, članic in naraičaj-nikov domačega Fantovskega odseka in Dekliškega krožka z društveno godbo na čelu pred slavnostno okrašeni Društveni dom, kjer je mnogoštevilne goste r zdravil predsednik prosvetnega društva g. Škvarča. verskega »tališča je pojasnjeval pomen prireditve in važnost telovadbe doma6 gospod župnik, duhovni svetnik g. V. Remškar, ki je tudi novo telovadnico blagoslovil. Končno je še g. Pirih iz Ljubljane vzpodbujal navzoče k vztrajni borbi za naše svetim« in načela, ki eo jih sodobnikom in potomcem postavili nepozabni narodni prvobontelji: Slomiek, Krek in Jeglič. — Po živahnem vzldikanju kralju in Jugoslaviji je godba zaigrala državno himno Telovadne točke so bile izvajane strumno, najbolj pa so užgali mladi momarčki z res prisrčno in lepo vajo. — Le naprej — z božjim blagoslovom! Naklo pri Kranju Na Mali Šmaren ob osmih zvečer so nam naši dijaki in dijakinje napravili prav lepo prireditev. Pred odhodom v šolo so nam hoteli pokazati, da se zanimajo tudi za ljudsko prosveto in da sadove svojega šolanja radi uporabijo v korist svojih bližnjih rojakov. Najprej je akademik France Novak pozdravil občinstvo in razložil spored, ki je obsegal dekla-macije, dekli/ke simbolične vaje in duhovno igro »Mrtvaški ples«. Izbrali so več različnih točk zaradi tega, da je moglo sodeloval večje število dijakov od prvošolcev pa gori do spretnih abiturientov in akademikov. V vseh vlogah so nastopali zelo »igurno, kar je bilo uspeh dobre priprave, ki je bila v rokah akademikov Novaka in Marinška. Deklamatorji so razločno in občuteno povedali resnobne Gregorčičeve in Medvedove pesmi, dekleta so kot članic« dekliškega krožka z lepo nežnostjo izvajale otožne simbolične vaje. S temi uvodnimi točkami so pripravili resno razpoloženje, ki je potrebno za pravilno umevanje duhovne igre »Mrtvaški- ples« Pred igro je še profesor Al. Strupi pojasnil pomen take duhovne igre in posamezne vloge, da so poslušalci mogli s tem večjim zanimanjem slediti stopinjam in besedam Smrti, ki je po božjem naročilu na odru neusmiljeno kosila. Igrici »o prav lepo igrali svoje vloge, nekake zastopnike raznih stanov in poklicev, kazali veselje in žalost, uspehe in nadloge svojega življenja, a končno pretresljivo omahnili v objemu Smrti. Naši dijaki so nam pripravili lep večer in sebi napisali pohvalno izpričevalo o svojem delu. Stična Dne 17. septembra, na praznik Žalostne Matere božje, bo v Stični »Vzhodni dan<, posvečen molitvi in delu za krščanski vzhod. Ob tej priliki bo v Stični shod vseh dekliških Marijinih družb. Ob 10 bo med sv. mašo pridigal o krščanskem Vzhodu in cerkveni edinosti g. predsednik Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda vseuČ. prof. dr. Snoj. Ob 2 po[>oldne bo cerkveni govor g. župnika Ko-govška »Marija, mati cerkvene edinosti«. Po li-tanijah bo zborovanje na dvorišču. Govoril bo o katoličanih med drugoverci g. Viktor Zakrajšek. kapitularni vikar skopljanske škofije. Po 10. sveti maši in popoldne po litanijah bo skioptično predavanje o češčenju Matere božje na krščanskem Vzhodu. Popoldne po zborovanju bodo imeli duhovniki razgovor o podrobnem delu za Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda in diasporo. po> cUuuivi * Uboj ii stare mrinje. V četrtek zvečer je prispel na kolodvor v Zdencih pri Ohrahovici v Slavoniji občinski redar Franjo Orina, da poskrbi za potrebne vagone za vpoklicane vojaške obveznike in konje, ki jih je bilo treba odpeljati na njihova zbirališča. Na kolodvoru je bilo več vpoklicanih mož in fantov, ki so imeli z Orino stare račune. Prišlo ie do prepira in pretepa, v katerem je Orina v samoobrambi zabodel z bajonetom v želodec kmeta Andrijo Hološa, starega 29 let in očeta dveh otrok. Hološ je v nekaj minutah Izdihnil. • Nov poljski konzul v Zagrebu. Namesto dosedanjega generalnega konzula poljske republike v Zagrebu, Viktorja Pola, ki je pred kratkim so kmetovalci letos nakosili malo sena in otave, zapustil Zagreb, je prispel v Zagreb novi konzul so primorani prerej živine odprodati. dr. Adam Swithowski, ki je bil doslej uradnik Obeta se pa dobra sadna in vinska letina. • poljskega zunanjega ministrstva. 0 pomenu in delu zaščite pred zračnimi napadi V moderni vojni grozi nevarnost za življenje in premoženje državljanov od letalskih napadov. Obramba proti njim 6e dela v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) obrambo. Cilj pasivne obrambe je v tem, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je mnogostranska. Treba je gasiti po vži-galnih bombah povzročene požare, odstranjevati po rušilnih bombah nastale rušpvine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene pline, moramo razkuževati po njih okuženi zrak ter nuditi ranjencem, poškodovanim med napadi, prvo pomoč. 0 oddelKih (ekipah), ki vrše naštete službe, in o njih opremi, bo govora v enem prihodnjih člankov. Civilna zaščita proti napadom fz zraka zahteva tudi maskiranje važnih objektov ter gradnjo rovov in posebnih zaklonišč, v katerih more najti prebivalstvo zadostno varstvo v primeru zračnih napadov. Da Je zračna zaščita potrebna, tega se zaveda danes že vsakdo, ni mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te smo dobili z uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila 1939. SI. 1. St. 195-36. ki ima zakonsko moč, in • pravilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 2(5. aprila 1939, Slučb. list št. 206-37. Po določbah omenjenih zakonskih odredb je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zračno zaščitne svrhe. Kar se pa tiče novih večjih zgradb, se izza veljavnosti imenovanil) zakonitih določi? ne »mejo niti graditi, niti se sme izdati gradbeno dovoljenje, ako ni v načrtih predvidena tudi gradnja zaklonišča proti zračnim napadom. Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna in javna poslopja, naprave in uradi ukreniti še v miru vse. kar je potrebno za njih zaščito in določiti tudi potrebna materialna sredstva za to. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in ekip za slu; ibo v zdravstvenem pogledu, zaradi zavarovanja pred bojnimi strupi in pred požarom. Enako je obvezna gradnja zaklonišč. Paralelno s to zaščito je naloženo občinam, da po-skrbe tudi za splošno skupno zaščito svojega prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih že v dravski banovini 167 krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Potrebna je še naprava občinskih skupnih zaklonišč. Državna uprava se bavl Intenzivno z vsemi problemi, ki so v zvezi s civilno zračno zaščito. Točasno je v dravski banovini med drugimi v delu sledeče: 1. izdane bodo odredbe, da se brezpogojno zadosti predpisom v pogledu zračne zaščite, zlasti z gradnjo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgrade tudi občinska skupna zaklonišča; 2. natisnjena bo nova brošura, ki bo obsegala navodila o tem. kako je graditi in opremiti zaklonišča. Ta knjižica bo v knjigarnah javno naprodaj; 3. sestavlja se tiskano navodilo, kako se je prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov. To navodilo bo moralo hiti nabito v hišah vseh večjih krajev, sa kar bodo odgovorni hišni Ustniki oziroma oskrbniki. f»fai, MARIBOR Bojazljivim, lahkovernim in lahkomiselnim Maribor, 9. septembra. Odkar traja mednarodna kriza, zlasti pa sedaj, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo na eni, Francijo, Anglijo in Poljsko na drugi strsni, je bilo že večkrat z najmerodajnejših strani povedano, da ostane Jugoslavija v sedanjih konfliktih nevtralna. Istočasno je bilo ljudstvo pozvano, da ohrani mirno kri, s čemer bo državnemu vodstvu najbolj pomagano, da bo moglo do kraja izvajati svojo miroljubno politiko. Zdi se, da nekaternikom besede naših voditeljev kar ne marajo v ušesa in da le prečesto radi nasedajo vznemirljivim vestem, ki Jih trosijo neodgovorni in hudobni ljudje. Marsikdo kar noče ali ne more verjeti, da je zlasti naše redno gospodarsko življenje eden prvih pogojev za moč države, ki je zopet neobhoden pogoj za našo nevtralnost. Ne le v mestu, ampak tudi po deželi so so pojavili bojazljivci, lahkomiselni in lahkoverni, ki mislijo, da Je nastopil trenutek, ko je postalo vestno, požrtvovalno gospodarsko delo nepotrebno, ker da ne bo mogoče uživati plodov takega dela. Porazno bi moglo postati mnenje zlasti na našem podeželju, kjer se že pojavljajo ljudje, ki mislijo, 1a polja nI treba več obdelovati, ne več sejati. Vsem tem ln takim je treba povedati: Imejte pamet in ohranite mirno kri! Nikar ne nasedajte ■ažnivimi vestem. Bolje je, da v redu nadaljujete s svojim delom, pa čim manj mislite na to, kaj' da bi moglo iz konflikta med velikimi silami nastati, kakšne posledice bo to imelo za nas. Vaše ugibanje ne bo imelo prav nobenega vpliva na razvoj dogodkov. Edina posledica takega ega premlS-uščali svoje Ijanja, govoričenja bo ta, da boste opu stanovsko dolžnosti in s tem škodovali sebi, svojim družinam in državi, ki sedaj bolj ko kdaj potrebuje čim več pridnih in delavnih rok, pa zato toliko manj bojazljivcev, labkovcrncžev in hudobnih razširjevalcev neumnih vesti. V teh odgovornih časih uaj storijo svojo dolžnost tisti, ki jim rosni časi niso vzeli pameti I TI naj s svojim neprekinjenim delom, vzgledom In pametno besedo vplivajo na obupance, jih spravijo k pameti in delu I Vse to velja za naše kmetsko podeželsko Ijud- ie lo- po* stvo, velja pa tudi za tiste bedaste mestne dajalce, ki v svdjem neosnovaneni obupu mislijo, da je treba pred nameJtčenei tarnati In izražati mnenje, da je najbolje, če vse pospravijo in so umaknejo. Verjetno je, da so bodo vkljub vsem opozorilom še vedno našli ljudje, ki bodo skušali namenoma ali pa iz l>ojazljivosti vzbuditi nialodušjel Proti tem je treba nastopiti! Zlasti proti tistim, ki namenoma razburjajo ljudi! Tako početje jo zločin proti narodu ia državi. Zatu z ujimi prod pristojno oblasti Vlomilci vdrli v zlatarsko delavnico Povzročili so 100.000 din škodo Maribor, 9. septembra. Ptujčane je danes na vse zgodaj presenetila vest 9 izrednem drznem vlcrou. ki je bil ponoJi izvršer zlatarsko delavnico in trgovino tvrdke Akerman m pomoti izvršen v n trgo Kingl v Prešernovi ulici Trgovski lokal s« nahaja v poslopju ptujskega gledališča. Vlomilcem se je podvig v polnem obsegu posrečil ter to uplenili različne dragocenosti v vrednosti 100.000 din. Dosedanja preiskava je dognala, da sta bila na poslu najbrž dva vlomilca. Eden je bil na straži, drugi pa j« z izredno spretnostjo ter i poznavanjem kra-jtvnih prilik izvršil vlom na »ledeč račio: Vdrl je skozi zadnja vrata v prostore ptujskega gledališča, pod katerimi »e nahaja urarska delavnica in prodajaln* omenjene tvrdke. Iz gledališka veže ee je vlomilec podal v gledališki bufet, ki se nahaja ravno nad urarno in zlatarno. Najprej je odtrgal na podu bufeta deske, nato pa je izkopal »kozi strop luknjo v premeru 30 krat 40 cm. Spustil se je nato s pomočjo vrvi v trgovino. Vlom ja oil izvršen okrog 3 ponoči, ko je ravno mimo trgovina patruljiral policijski stražnik. Temu se je zazdelo, da čuje nek šum, ker pa je potem bilo vse tiho, je mislil, da je bila to samo domišljija, pa je odšel dalje. Med tem pa si je vlomilec v trgovini polnil žepe z urami, zlatnino in raznimi drigocenostmi. Ko je pobral vse, kar se mu j« zdelo primemo, je vzel lestev, ki jo jc našel v trgovini ter jo pristavil k luknji na stropu in tako »pet odšel po stfcfv.poU na ftfoHOr - HlV Vlomilec se pa nI spravil nad velilco blagajno, ki se j« nahajala v trgovini in v kateri so bile zaklenjene največje dragocenosti. Očividno ni imel primernega orodja, da bi jo navrtal, ali p« ni bilo časa, možno pa je tudi, da so ga ostrišili koraki stražnika, ki jih je gotovo slišal «ko«l zaprt« oboknice v trgovino. S plenom je pobegnil brez sledu. Danes dopoldne je prišel Iz Maribora policijski daktiloskop g. Grobin, ki ja našel v trgovini sumljive prstne odtise. Po teh sodeč je izvršil vlom zlikovei, ki je dne 13. avgust« vlomil v Slovenski Bistrici pri trgovcu Francu Kacu. F.m. kliniška asistentka med. univ. dr. Stana Leban- Klemene specialistka sa etroike bolezni ordinira od 0—12 in od 2—4 v Meljski cesti 1-1. m Krifanska ienska zveza ta Maribor in okolico priredi v nedeljo 17. septembra izlet v Kalilnico. Zbirališče ob 2 pri zavodu čč. šolskih sester. f)b ^ popoldn* pridiga, nato sv. blagoslov z darovanjem Vljudno vabimo vse člane in članico ter prijatelje društva, da se tega izleta udeleže v eim večjem številu. — Odbor m Tehnični odbor Slomškovega fantovskega nkroija Ima v ponedeljek 11. t. m. ob pol« zvečer sejo v Gledališki ulici. — Načelnik. m fantki gledalikki abonenli, ki želijo obdržati svoje stare sedeže, ne naprošajo, da s« prijavijo do sobote 16. t. m. pri gledališki blagajni. Po tem roku bodo vsi sedeži na razpolago novim abonsntom. m Umrl je v Vel. Zabljah na Goriškem g. Josip Vrtovec, posestnik in gostilničar, oče mariborskega zdravnika in ravnatelja Zdravstvenega doma g. dr. Vrtovca. Svetila uglednemu pokojniku vsjna luč, svojcem tiaše sožalje! m Pomtila »tn se v frančiškanski baziliki zdravnik mariborske bolnišnice dr. France Cundrč in g' čestitke! Vse za šolo v Cirilov! I m Jablane cvetijo drugič. V Kamnlci občudujejo sprehajalci vrč jabolčnih dreves, nn katerih se poleg zrelih plodov beli lepo razvito cvetje. m Zdravniiko deiurno sluibo zn nujno pomoč članom OlTZD In njihovim svojcem Ima danes v nedeljo zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 11-1. m Prav je laka! Oblasti so dobile že več prijav proti osebam, ki so širilo razno alarmantne vesti. Med temi prijavljenri Je tudi znani gostilničar na Dravskem polju, pri katerem s« rada zbira neslovenska družba. Vsi II zaslužijo eksem-plarično kazen, da bodo vedeli drugič držati svoj Jezik za zobmi. m Tlakovanje Frankopanske ulice preloleno. V letošnjem gradbenem načrtu mestne občine Je bilo tudi tlakovanje Frankopanske ceste od železniškega podvoza do kadetnice z granitnimi kockami. Material za tlakovanje je že navožen ter hI se dela morala kmalu začeti. Zaradi nastalih razmer pa je prav sedaj Frankopanska cesta tako obremenjena, da Je nI mogočo razkopavati, pa so dela preložena na prihodnjo pomlad. m Dobrim srrem priporočamo v pomoč bedno družino Andreja Strmška v Hočah. V družini veniim uradcem v višini kakih 150 m pet kroge je mati težko bolna, štirje otroci »o Se povsem i Očividno je bilo, da je pilot izgubil orientacijo, k ki sta postala žrtev junakov noža. Na RuSkl cesti ju prišlo v gostilni do spopadu med gosti, katerega žrtev je postal gostilničar Alojz Kuder sam. Mesarski pomočnik Franc Strnad je potegnil iz škornja dolg mesarski nož, s katerim Je zadal Kudru tri nevarne rane. Kudra so takoj odpeljali v bolnišnico, napadalca, ki so zagovarja,» silobranmn, pa so prijeli stražniki ter ga zaprli. Drug usoden spopad n> ie dogodil v neki gostilni v Mlinski ulici. Tekstilni delavec Lovrenc Svenšek je ves večer pikal z raznimi zbadljivkami pekovskega pomočnika Alojza Zadnika, ki se je zadržal čisto mirno. Ko pa so ga je hotel Svenšek dejansko lotiti s stolom, ga je Zadnlk položil na zemljo, nakar je Svenšek odšel is gostilne. Na poti pa si je premislil, pridrvel nazaj z odprtim žepnim nožem v roki ter zadal Zad-niku zelo nevarno rano na vratu. Zadnik bi bil skoraj izkrvavel ter mu je le nagel prevoz v bolnišnico rešil življenje. Napadalca so zaprli. BET« LESNIK. MARIBOR, Glavni trg 171 priporoča lastno izdelavo dežnikov in sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno po nizkih cenah. mDva kolesi sta bili ukradeni včeraj. Izginilo je 1000 din vredno kolo is vože splošne bolnišnice, last ključavničarskega pomočnika Avgusta Pečarja. — Krojaškemu mojstru Janku Pučniku pa je bilo ukradeno 700 din vredno kolo na dvorišču poveljstva vojaškega okrožja. m 3 leta robije za vlom v Nemčiji. Pred mariborskim malim senatom se je zagovarjal včeraj dopoldne star znanec sodnije 28 letni kovaški pomočnik Jurij Rehar iz Zrkovcev. Pred sodnike je prišel zaradi vloma, ki ga je izvršil v Lipniei v Nemčiji. V družbi nokega iNacla« iz flradca jo vlomil v noči na 4. junija t. I. v prostore okrajnega glavarstva v Lipniei. Spravila sta se v pi-sarni skrbstvenega urada nad 300 kg težko jekleno blagajno. Ker jo nista mogla odpreti, sta jo na predpražniku spravila iz prvega nadstropja po stopnicah na dvorišče, kjer sta jo naložila na ročni voziček ter spravila v bližnji gozd. Potem sta vlomila pri kovaču Plepnlectt in mu vzela kladiva ter razne sekače, s katerimi sta blagajno odprla. Plen je znašal 048 nemških mark ter za 64 mark kolkov. Rehar je dejanje priznal ter je bil obsojen na tri leta robije tor f ri leta izgube častnih pravic. Ptuj Dramsko gledališče v Ptuju bo odprlo v nedeljo 10. septembra ob 10 v mali dvorani Narodnega doma gledališko razstavo. The English Cluh — Ptuj bo pričel v tem mesecu zopet a svojim delovanjem. Vse za šolo v Clrllovl! Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Da se številne tatvine grozdja omoje, je kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani odredila, da se morajo od nepoznanih prodajalcev grozdja zahtevati dokazi (no možnosti potrdilo od občine), da so prodajalci lastniki vinogradov oziroma upravičeni prodajati grozdje. Za grozdje, dobavljeno Izven dravsko banovine, zadostujejo tudi železniške vozovnice ali potrdila prevoznih podjetnikov. Sumljivo grozdje se ho zaplenilo in prodalo. Prodajalci takega grozdja se bodo zasledovali in po zakonu kaznovali. Organi mestne policije in tržnega nadzorstva imajo nnlog strogo nadzirati, Jai se bo ta odredba upoštevala ne samo na tržišču, temveč tudi v trgovinah, ki ee baviip s prodajo grozdja. Smrtna motnciklistična nesreča. V sredo se je ponesrečil z motornim kolesom 45letni orožniški narednik Jože FUhrer iz Sp. Brega pri Ptuju. Takoj so ga prepeljali v ptujsko holnisnlco kjer |n pa umrl. Pokojnemu na| eveti večna luč,"žalujočim naše iekrcno sožalje i Koprivnica pri Rajhenburgu Pogreb. 26. avgusta smo pokopali Lovrenca Sološka, ki je celih 34 let opravljal službo cer. kovnika v Vojnlku pri Celju. Bil je v svoji rojstni fari poznan in ljubljen, kar so farnnl dokazali z udelržbo na njegovi zadnji poti. Spremljali so ga gasilci, in g. župnik Dobršek se je v cerkvi od rajnega ganljivo poslovil. Naj uživa plemeniti mož večni pokoj na bolj! njivi pri koprlvniikl Mariji, kateri je toliko zaupal vs« življenje. Sedel občine so končno prenesli ■ Pokleka v Podsredo. Pretekli leden je bila selitev pisarne. Mi Podsrodi privoščimo sedui, želimo pa tudi, da se zadovoljivo reši vprašanje koprivniške fara, ki je brez občine in bi imeli farani sedaj do občinskega urada Se dalja kot prej. Upamo, da bo oblast upoštevala ludi našo interese. Celje c Hmeljska trgovina zastala. Zaradi mednarodnih dogodkov, |e hmeljska trgovina v Savinjski dolini popolnoma zastala. Inozemski trgovci, odnosno njihovi zastopniki io »icer še ostali pri nas, vendar ne kupujejo. Upati pa Je, da ee bo čaa kmalu umiril in hmeljska trgovina, ki je letol toliko obetala, zopet oživila. c Sadna letina v celjskem okraju. Letošnja sadna letina v celjskem okraju je še kar povoljna. Posebno mnogo eo obrodile slive, zlasti v krajih okrog sv. Pavla pri Preboldu, na Frankolovcm in Vojniku. Večina posestnikov uporablja 6adje za žganjekuho. Nekaj vagonov namiznih jabolk je bilo ie prodanih, pretekli teden pa so 6e pojavili trgovci, ki kupujejo jabolka v industrijske evrhe. V inozemstvo letos iz našega okraja še ni šlo veliko 6*dja. c Staro mestno kopališče v Ipavčevi ulici j« kupil od g. Batiča veletrgovec g. Benko. Hišo bo moderno preuredil. c Nova sadna sušilnica bo te dni dokončana v Medlogu pri Celju. Je Stojkovičevcga tipa in je veljala 13.000 din. c Huda motociklistična nesreča na Polulah. 29 letni delaveo tekstilne tovarne v Sent Pavlu pri Preboldu Pšenič Drago se je peljal a svojim motornim kolesom proti Pečovniku pri Celju. Na cesti je hotel prehiteti biciklkta 29 letnega Pavli-ča Matijo, rudtrja iz Petrovč. Pri prehitevanju pa jc trešči! vanj, ga podrl in padel sam. Pienič ja dobil hude poškodbe po rokah in nogah ter glavi, Pavlie pa si je poškodoval hrbtenico in levo nogo. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Nedeljski nogomet, Danc6 ob pol 5 popoldne bo na igrišču pri SK Olimpu v Gsberju pod-zvezina nogometna tekma med SK Olimpom in Atletiki. Sodi g. Meble. Ob pol 4 se bo pričela na istem igrišču prvenstvena nogometna tekma med mladinima SK Olimpa in SK Celja. o Dve nesreči. Kot posledica stanja, v katerem se nahajamo, sta se zgodili pri nas dve nezgodi s smrtnim Izidom. V petek smo pokopali pet mesečnega dečka Antona Arha. Ko ja v nedeljo odhajal njegov oče, ie je tako težko poslovil, kot da je alutil, da se bo nekaj zgodilo. Mati je pustila v sredo otroka doma, sama pa je šla na delo. Nesreča je hotela, da sc je mali Tonček prerinil na usta in ee zadušil. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi otrok. — Naslednji dan si je vzel življenje Frane Mihelič iz Brezja ob Sloma. Vedno je bil slabega zdravja. Zadnje čase pa je bil živčno popolnoma ubit. Preden 6e je končal, je Se molil pred razpelom v hiši. Zadnje čase sploh ni več govoril. Po dolgem iskanju so ga domači naill obešenega sa avialih. Poročen j« bil komaj eno leto. Užaloščeni ženi naše sožahel c Iz ljubosumnosti je umoril svojo ženo. Pred velikim senatom okrožnega sodišča je bila včeraj dopoldne razprava proti 41 letnemu posestniku Vovku Jožefu iz Sp. Doliča pri Slovenjem Gradcu. Vovk je 4. julija usmrtil z nožem svojo ženo. Svoje krvavo dejanje ie Vovk Jožef ikesano priznal, zagovarjal P* •« je • tem, da jc bila njegova žena na sejmu v Slovenjem Gradcu in prišla šele zvečer z njegovim stricem 61 letnim Pačnikom, ki je potem na njegovem skednju prenočil, vinjena do« mov, naslednciga dne pa ga je spravila v gostilno, da io popivali, ae ljubimkovala z drugimi moškimi in imela tudi razmerje. To je moža raztogotilo, da se je spozabil tako daleč, da ja zagrabil not in ji ga zasadil v prea, nato ie trikrat ranil sebe in sa onesvestil. Ženo so pripsljali v bolnišnico, kjer ja ie naslednjega dne umrla. Sodišče ee je prepri« čalo, da je mož storil to dejanje v efektu in da ga j« njegova žena res varala celih 16 let, in ga ob« sodilo na 2 leti robije. Ljubezenska žaloigra v Savinjski dolini Colje, 9. sepf. Po vsej Savinjski dolini se je danes razširila vest o ljubezenski žaloigri dveh mladih ljudi. Pred dnevi je šel 28-letni posestniški sin Jakob Zagožen Iz Matke pri St. Pavlu pri Preboldu k vojakom. Težko so je poslovil od doma, najtežje pa od svoje 25-letne zaročenke Karline 1'roslnčeve, kočarjeve hčerke e Planina nad Matko. Zvečer so je Jakob še enkrat vrnil k svojemu očetu, ki jo precej bolan, da bi se od njega poslovil. Ko se Je vračal nazaj v Celje, je srečal Karlino, s katero sta »e dogovorila, da ee pred slovesom še enkrat vidita. To srečanje pa je bilo za oba usod' no. Jakob Zagožen Je bil namreč sin bogatejšega posestnika, ki je žo več let l>olohi;ii. Oče Zagožen je nasprotoval ljubezni med Karlino in Jakobom ter je svojega eina vedno odvračal od njegove iz-voljenke. V četrtek dopoldne sta se Karlina in Jakob podala na Planino in sta tavala po tamkajšnjih gozdovih. V mraku sta prišla na Pro-sinčevo njivo in tu sta sklenila končati svojo živ« IJenje. Spila sta večjo količino ocetne kisline in •ta nezavestna obležala na njivi. Dekletov oče jo obiral včeraj v svojem sadovnjaku hruške in zagledal ob robu njivo ležati Jakoba in Karlino. Najprej je mislil, da spita, in Ju zato ni hotel motiti. Ko pa ju je proti večeru ponovno zapazil nepremično ležati, se mu je zdelo to čudno in Je poklical svojo hčerko in njenega fanta. Toda ko ae na njegovo klicanje ni nihče oglasil, je pristopil k njima ter z grozo ugotovil, da sta oba mrtva. Poleg trupel je ležala prazna steklenica, iz katere je dišalo po ocetni kislini. Na kraj dogodka sta takoj prihitela orožniški poveljnik g. Cvetko iz fit. Pavla pri Preboldu in banovinski zdravnik g. dr. Tajnšek. Trupli so prenesli na njune domove. Šport Ljubljana : SASK (Sarajevo) Danes se bo odigrala v Ljubljani druga Hga-Ika prvenstvena tekma. Tekma se bo pričela ob 16.30 na igrišču Ljubljane in se bo igralo ob vsakem vremenu. Predtekma ob 15.15. Za današnjo tekmo SK Ljubljana : SASK je do-ločHa uprava kluba znižano vstopnino za vojake in dijake. SK Jadran : SK Kranj Danes ob 10 se nam predstavijo Kranjčani. V predtekmi juniorjev se otvori prvenstveno tekmovanja s Hermesom. Obedve tekmi se vršita na igriiču Jadrana v Koleziji. SK Reka : SK Svoboda Danes dopoldne ob 10 igrajo juniorji • Svobodo na igrišču Ljubljane. I. moštvo igra popoldne y Domžalah z Diskom. V6i igralci naj dvignejo opremo v naši garderobi od pol 9 dalje. Če bo vojna, hočejo Finci olimpijske igre leta 1948. — Finska atletska prvenstva. — Novi odlični uspehi Makija Življenje in mišljenje v-Jeh narodov sa vrti sedaj eamo okrog ene stvari: ali bo vojna ali pa moremo naprej v miru fiveti in delati. Trajne krize, ki se poiavljajo v vedno večji meri, stalno preizkušajo človeške živce in je zato povsem razumljivo, da vlada povsod ena edina žoLja, namreč ta, da bi nam bila vojn« prihranjena. In v tem razpoloženju so se vršila finska atletska prvenstv« zadnjo sobota, nedeljo in ponedeljek. Tudi tej prireditvi ni kriza prizanesla. Tudi na Finekcm se danes debatira o tem, kako bo potem, če bo izbruhnila vojna. V tem primeru bodo Finci zahtevali olimpijske igre za leto 1948. To pa je zopet tako dolga doba, da ss lahko do tedaj na »vetu precej »premeni. Na finskih prvenitvih je bil zopet junak cele prireditve Taisto Mački, ki je dosegel izreden uspeh v teku na 10.000 m. Mački je enostavno ušel odličnim tekačem kakor so Salmincn, Isohollo in Heino. Po startu je tekel najpreje s Salminenom skupaj, medtem ko se je za njima stvorila skupina treh, katero so tvorili Isohollo, Laihoranta in Heino. Mački in Snlminen sta tekla izredno ostro. Za 2000 m eta rabila 5:55, 4000 m v čaeu 11:59,5. Maaki, ki je doslei vodil, je prosil Salminena, naj gre naprej, vendar ga ja ta zavrnil, ker je imel bolečine v vrstu in mu nasvetoval naj »e »am bori. Maeki je tedaj potegnil kar je le mogel. 5000m je pretekel v času 15.04,5, 7000 m v času 21:10. Romunsko letalo pristalo pri Slovenjem Gradou Letalo razbito. - Pilot nepoškodovan Maribor, 9. septembra. Včeraj okrog 12 j« vzbudilo pozornost Slovenj-gradčanov letalo, ki ie silno naglo priletelo v smeri od Dravograda ter nato začelo krožiti nad mestom. Bil je to zelo hiter enokrilnik, ki je napravil nad Slo- venjim Gradcem v višini kakih 150 m pet krogov. . Očividno je bilo, da je pilot izgubil orientacijo, majhni, oče pa bre« zaslužka. Darove sprejema J se j« spuščal vedno nižje ter se je videlo, da išče tudi uprava »Slovenca« na Koroški c. 1 m lt bolnišnic*. V noH n* petek sta bila prl-oeljana v bolnišnico dva nevarno ranjena mota, mesto za pristanek. Na v«č|em travnfku kakih 300 m proč od mesta, se je letalo spustilo na tla. PrLjti(* oh JI.Vi morsto hiti lak Wnr ~ brsiler I. ta II. bongnetl. VSILJENCI Bilo je v mrazu ponoči, ko j« v gozdu nekje kraj vzhodnih Karpatov stal nekdo na preži, kakor bi čakal, da mu pride na dogled in streljaj kakšna gozdna zver. Pa se ni tako željno raz- fledoval po divjačini, ki jo je dovoljeno streljati lirik pi. Gradwitz je patruljiral po temnem gozdu, da je stregel na Človeka, ki ga je sovražil. Obsežna lovišča Gradwitzev so bila polna div- iačino, le v tej pogozdeni strmini je ni bilo dosti, (ljub temu so v»i Uradwi1zi ljubosumno stražili ta manj vredni kos zemlje, ki ga ,e Ulrikov ded s tožbo izvil sosednjemu graščaku z manjšim zemljiščem. Razlaščena stranka so ni nikoli zmirila z razsodbo, in ie tri rodove sta si soseda grenila življenje, kakor sta le vedela in znala. Ko pa je pri Gradwitzih zagospodaril Ulrik, je prepir zra-stel v osebno sovraštvo. Ulrik ni nikogar na vsem svetu tako mrzil in nikomur želel toliko hudega kakor Juriju Znajmu, ki je neutrudoma hodil na lov v preipirni obrobni gozd. Sovražnost bi bila morda ie minila ali ee vsaj unesla, če bi si ne bila gospodarja osebno nasproti. Toda ta dva je io kot deftka zejalo po krvi drugega in kot moža sta oba goreče želela, da bi drugega zadela nesreča. Noč Je bila viharna. In Ulrik je tudi vsem svojim gozdarjem velel zalezovati lovske tatove, ker je sumil, da eo v tem viharnem vremenu pač na poti semkaj. Brilo je silno ostro, toda srnjad, ki se v viharju navadno zateče v zavetje po luknjah, je begala ko preganjana. Tudi ostale livali, ki temne ure drugekrati na miru prespo, so se kazale nenavadno vznemirjene. V gozdu je moralo biti nekaj, kar jih je plašilo. In Ulrik je eodil, da v£, odkod ee jemlje ta strah. Čuvaje je bil razpostavil v zasedo vrh griča in sam šel po gozdu. Po strmih obronkih si je utiral pot skoai gosto podrast navzdol in za drevesi oprezoval na roparje. Veter je tulil in veje so hreščale, da je bilo groza, toda njemu tega ni bilo mar. Napeto je le prisluškoval, ali je ie čuti tatove. Mislil je, kako imenitno bi bilo, če M se nocoj tu na samem srečala z Jurijem Znajmom — in obračunala brez prič. Ravno je stopal mimo velike bukve, ko ga je tudi. res zagledal iz oči v oči, kakor da ga je priklical z željami. Sovražnika sta dolg in tih trenutek srepela ilrug v drugega. Oba sta imela v roki puško, v erru sovraštvo in v glavi umor Priložnost ju je mAmila, vendar nobenemu ni dalo ustreliti soseda, ne da ga prej kakorkoli razialil. V tem kratkem času, ko sta se obotavljala, pa je višja sila premagala oba hkrati. Vihar je tedaj neznansko zavil in podrl staro bukev tik za njima. Kot bi trenil, je silno truščeč zgrmela na oba sovražna človeka. Nobeden se ni bil utegnil umakniti. Ulrik se je znašel na tleh z eno roko vso mrtvično pod sebo]. i drugo pa zapleteno med rogovile, da je tudi ni mogel rabiti. Noge je imel troo zagožene pod deblom, in le težkim lovskim čevljem t.e mu je bilo zahvaliti, da mu jih ni čisto zdrobilo. Da bi ee bilo lahko še slabše izteklo in mu noge še huje polomilo, mu pa za zdaj ni bilo v tolažbo. Zakaj, bil si je na jasnem, da 6i sam ne bo mogel nikamor pomagati in da mu ne kaže drugega ko potrpeti, dokler ne pride kdo mimo. Oči mu je zalivala kri iz prask od vej; nekajkrat je moral trepniti z vekami, da jo je ©tresel s trepavk, preden ie mogel oči odpreti in si nesrečo malo ogledni. Jurija Znajma je zagledal tako blizu, da bi se ga v navadnih okolnostih lahko dotaknil. Videl je, da je zagožen prav kakor on in kako se eili izviti se. Oba sta bila ko ukovana sredi vse vprek nametanih polomljenih vej. Vesel, da ga ni pobilo do mrtvega, In ohupan. Iker ni mogel nič. je Ulrik iznenada na glas zdaj zahvaljeval Boga za življenje, zdaj epet je klel. Jurij, ki mu je kri tudi siliia v oči, da ni skoraj nič videl, je ob tem prenehal napenjati se in je prisluhnil. Čez nekaj trenutkov pa se je rezko zasmejal in viknil: »Torej te ni ubilo, kakor bi te moralol Vsekakor pa si v pasti. Res je za smeh. da te je zagrabila ravno v ukradenem gozdu. Samo da se ti je ie zgodila pravica, ki ti gre!< In epet se je grdo, posmehljivo zasmejal. »Nesreča je zadele mene v mojem gozdu.« je burjasto zavrnil Ulrik. »Tebe pa bodi sram, ker te je doletela na divjem lovu. Da le pridejo moji ljudje in naju osvobode, ee ti bo to še pošteno utepalo.« Jurij je trenutek molčal in nato mirno odgovoril: »Ali misliš, da bodo imeli tvoji ljudje kaj prida rešiti? Tudi jaz nisem šel nocoj sam v §ozd. in moji spremljevalci niso daleč za menoj tavim, da bodo prišili prvi. Ko me bodo izvlekli izpod teh prekletih vej. bo s teboj kmalu pri kraju. Ne bo jih dosti zamudilo, da zavale deblo čisrto na tebe. Tvoji gozdarji te bodo našli pod poarto bukvijo pač mrtvega. Zaradi lepšega bom jaz potlej še šel in izrekel tvoji družini sožalje.« »Kar prav. da si mi to vnaprei namignil,« je besno izdavil Ulrik. »Gozdariem sem ukazal !>riti za menoj v desetih minutah, in sedem jih e moralo ie miniti. Pričakujem jih vsak čas, n precej, ko me dobe ven. se ti bo zgodilo, kar al namenil meni. Le tvoji družini, eeveda, ne MRTVA DEKLICA No odru počiva vsa bela kot angeli vrhu oltarja, vsa mirna kot roiira v varnem zavetju.. Obrazek se droben utaplja ji v cvetju; od luči voščenih se zlata ji zarja les lica razliva... In tiho smehlja se — vse lepše kot H va se dni je nekdanje.. Saj vsa hrepenenja kipeče mladosti, tamotne trenutke solza in bridkosti — in vse neizpolnjene upe in sanje zaprla je vase... (Marija Brenčil.) bom mogel poslati eoialne izjave. Ne spodobilo bi se, ker boš storil smrt na divjem lovu v mojem gozdu.« »Pravi« je zahropel Jurij. »Meni je prav, da se na;ina pravda izteče s smrtjo le vpričo najinih gozdarjev. Čisto po volji mi je, da ne bo zraven nobenih prekletih vsiljencev. Smrt in prekletstvo naj pride nad tebe, Ulrik Gradwitz!« »Enako želim jaz tebi, Jurij Znajm, nesnaga tatinska t« Oba sta govorila zagrenjeno, ker sta se pri sebi zavedala, da »e jima ne obeta skorajšnja rešitev, marveč najhujše. Zakaj, v mislih si nista skrivala, da utegne še dolgo trpeti, preden ju videlo, s kakšno težavo se premaguje, da od hudih bolečin ne tarna na glas. Zdaici se je Ulrik nenadejano oglasil: »Ali bi mogel z roko do eteklenke. če jo zalučim k tebi? Vino človeka pokrepča — in ne vem. zakaj bi si ga ne privoščil, če oi ga moreš. Dajva, pijva, čeprav bo eden od naju nocoj umrli« »Ne. saj koinai kaj razločim. Preveč strjene krvi imam po očeh « je odvrnil Jurij. »S sovražnikom tudi v nobenih okolnostih ne pijem.« Ulrik je nekaj minut molčal in poslušal utrudljivo žvižganje vetra. V tem se ga je počasi začela lotevati neznana misel in mu ni dala. da so ne bi še naprej oziral v soseda ki je ginil od bolečin. Zaradi slabosti, ki so tudi njega obhajale, se je Ulriku zdelo, da staro brezme no sovraštvo pojemlje. Na celem je Ulrik tedaj začel: »Sosed, če pridejo tvoji ljudje prvi, stori, kakor se ti bo Ko zapiha jesenska sapa... pojdej' kateri jo iskat. In vedi Bog, kateri ju bodo našli, kateri bodo prišli najprej! Oba sta že nehala truditi se, da se sama izmotata iz vejevja, ki ju je pritiskalo k tlom. Ulrik si je le še prizadeval, da bi z nekoliko prosto roko dosegel vnanji iep suknjiča in izvlekel svojo »teklenko vina. Celo. ko se mu je to posrečilo, je bilo še dolgo, preden jo je od-mašil in dobil nekaj pijače po grlu. Požirek ga je poživil, kakor da mu ga je poelalo samo nebo. Na srečo je bila zima mila, in je dotlej padlo malo snega Ujetnika nista trpela prehudega mraza, kakor bi ga sicer ob tem času Vseeno pa je vino ranjencu dobro storilo in ga prijetno pogrelo. Celo nekako sočutno je pogledal tja, kjer je ležal osovraženi nasprotnik, ki se mu je videlo prav. Če hočeš, ravnaj po dogovoru, ki sva ga sklenila. Od mene pa tega ni več pričakovati. Premislil sem si. Ce pridejo prvi moji gozdarji, bodo morali pomagati na;prej tebi — kot da si moj gost. Kar ne gre mi več v glavo, da sva se vse življenje ko satana prepirala zaradi teh nekaj dreves, ki jih podere že vsaka sapa. Tako se mi zdi, da sva bila oba velika norca, ker sva si težila življenje zaradi kosa zemlje, kakor da bi se ne dalo nič pametnejšega početi. Sosed, ali bi se spravil z menoj? Daj. hodiva si odslej prijatelja!« Jurij Znajm dolgo ni dal nobene besede. Ulrik je že mislil, da je omedlel. Cez nekaj časa ga je pa le zaslišal počasi in premolkovaje odgovarjati: • »Kako bodo ljudje strmeli in kaj bodo imeli govoriti, če bova skupaj prihajala na trgi Kar ah živi, nihče ne pAmeti, da bi videl kakega Znajma in Gradwitza razgovarjati se prijateljsko! — Kakšen mir bo med gozdarji, če se midva nocoj pobotava! — Ce je naju volja, se lahko sama domeniva, kako zmiriti najini družini. Tukaj ee ne bo nihče vmešaval. Sem se nama ni bati nobenih vsiljencev — Ulrik. na Silvestrov večer moraš priti k meni, da boš novo leto pričakal pod mojo streho. Jaz bom pa kak drug poseben dan prišel praznovat v tvoj grad. — Če me ne boš sam povabil na lov, ne bom nikoli več strel.al v tvojem. V moje barje bova za naprej skupaj hodila na divje race. — Nikjer ga ni, ki bi nasprotoval, če se midva le hočeva sprijateljiti »e — Vselej eem mislil, da te bom sovražil do konca življenja. Toda te zadnje pol ure sem si tudi jaz premislil. — Tt ai ml celo vino ponudil. — Ulrik. odslej ti bom prijatelj!« Potlej sta nekaj čaaa molčala hi vsak zase premišljevala, kako Čudovito se bo vse spremenilo, ker sta se spravila. Po mrzlem temnem gozdu se je veter še naprej divje zaganjal med fole veje in iviigal okoli drevee. Gradwitz in najm pa sla zdaj čakala, da pridejo rešit oba. Zdaj je eden ko drugi prosil Boga, naj pošlje na pomoč najprej njegove ljudi, da bo mogel novemu prijatelju častno usluiiti. Ko je nekaj kasneje veter malo ponehal, je Ulrik predlagal: »Jurij, kličiva na pomoč. Zdaj je mirno in morda naju bodo naši ie slišali.« »Skozi drevje in podrast ne bo neelo glasov daleč,« je menil Jurij. »Poskusiti pa vseeno kaže. Skupaj torej.« Oba hkrati sta se oglasila v dolg lovski klic. Ko sta nekaj minut zastonj poslušala, ali jima bo kdo odgovoril, > Ulrik znova dejal: »Se enkrat skupaj!« Po kratkem molku je vzkliknil: »Nekaj sem slišal to pot, se mi zdi.« »Jaz pa nič. Meni samo ta nesrečni veter tuli na ušesa.« je potožil Jurij. Spet je bilo nekaj minut mimo. Ne dolgo — in Ulrik je veselo kriknil: »Nekaj jih že vidim prihajati med grmovjem! Ubirajo prav tisto pot, ki sem jo jaz poprej!« Oba sta ko zmenjena zaklicala na pomoč, kolikor se jima dale moči. »Slišijo naju Postali eo. Ugledali so naju. Se tečejo — naravnost k nama!« je vrisal Ulrik »Koliko neki jih je?« je pozvedoval Jurij. Za zdaj jih še ne razločim. Mislim pa, da jih bo devet ali deset,« je pojasnjeval Ulrik. »Torej so tvoji gozdarji,« je menil Jurij. »Z menoj jih je bilo sedem.« »Hit6, kar morejo! Vrli fantje« eo!« je vesel hitel Ulrik. »Ali so tvoji gozdarji?* je hotel vedeti Jurij. In ko n) dobil odgovora, je nepotrpežljivo ponovil: »Ali so tvoji gozdarji?« »Ne,« se je nazadnje le oglasil Ulrik ln s« tako strahotno zasmpjal, kakor da ga duši nezmerna groza. »Kdo torej prihaja?« je Jurij spraševal ie vznemirjen in napenjal oči, da bi uzrl, kar bi drugi rajši ne bil zagledal. »Volkovi!« (AngleAko: H. H Munro.) Zelena barva Ko ee mi je posrečilo, da sem se povzpel kvišku in da sem vstal, ni bilo na klopi nobene barve več. Barvo sem imel jaz na hlačah No, sem si mislil, doma pri mojstru, kjer sluiiš, se je boš ie znebil. A doma, ker ni bilo nobenega doma in na barvo nisem nič več mislil, sem se usedel na stol. Med sedalom stola in med menoj je bila blazina. Blazina je bila prilepljena na mojih hlačah. No, sem si mislil, blazino boš odlepil in jo zalučal v kot. Ko eem jo zalučal v kot, se je iz mojih hlač odtrgalo dno. Dno se je držalo na blazini. No, sem si mislil, zdaj boš dno previdno odlepil z blazine, nemara se bo dalo potem spet prišili na hlače. Dno sem varno obesil na etolovo naslonilo. Blazino sem v drugo zalučal v kot. Priletela je na mizico za cvetice. Tu ni bila na mestu Mojstrova žena bi jo zapazila. Zatorej sem se sklonil, pograbil blazino in jo zagnal v drug kot. Trije cvetlični lončki so se razbili na tleh. in z mizice je izginil beli prt. Prt ee je držal blazine. Mielil som si, »no.« pa sem koj drugo pogodil. Blazino sem kar skozi okno vrgel Pogledal sem rji njo. Padla je neki dami na glavo in je ondi obtičala Gospa jo je z obema rokama prestrašeno zgrabila in jo je zalučala proč. Blazina je obležala v kanalu, vrh nje pa klobuk. To je bil goepeiin klobuk. Sklonila so je. ga odločila od blazine, sklonila se je še enkrat in pobrala tudi blazino Blazina pa je bila njena. Ta gospe je bila namreč mojstre*. No. sem si mislil, ta itak ni huda, in eem odstopil od okna. A kdo je stopit v sobo, ko sem hotel izginiti v svojo sobo? — Mojster. »Kaj pa Ima* zadaj?« me le vprašal. Odvrnil sem: »Nič.« »Vidim!« Ves divji se je sesedel na stol. »Kako se je to zgodilo?« »Z barvo.« »Pa Človek vendar pogleda prej, preden se kam usede?!« Zdaj mi je pretil s kazalcem, mi grozil, me svaril in je slovesno izjavil: »Meni se kaj takega ne more pripetiti! To sploh ni mogoče! Kje je pa dno tvojih hlač?« Rekel sem: »Na vašem suknjiču.« »Na mojem euk-k-njiču!?< »Da — zdajle, ko ste vstali!« (L. Šribar.) Pred nekaj meseci ustanovljeni Centralni šahovski klub |e takoj po ustanovitvi pričel z delovanjem brez ozira na poletne mesece, ki pomenijo tudi za šahovske klube običajno počitnice. Mnogo je člane vzpodbujalo k igranju tudi to, da sta člana Šiška in Sorli nastopila na amaterskem turnirju v Zagrebu. Klub je imel redno vsak teden igralne večere in vsak mesec klubski brzoturnir. V kratkem bo pričel tudi z drugimi prireditvami. Zelo zanimiv bo trojni mateh med Šiško, Sorliiem in mnogo obetajočim klubovim članom Pucom, ki bo na ta način imel priliko za resno vajo. V kratkem bo pričel tudi splošni turnir. V programu je dalje več simultank najboljših igralcev v Ljubljani in turnir damske sekcije, ki se stalno veča. Redni igralni večeri so sedaj samo ie ob torkih v klubovem lokalu v restavraciji Zvezda, kjer imajo člani na razpolago že tudi lepo šahovsko knjižnico, katera stalno raste in bo mnogo pripomogla k napredku zlasti mlaiših članov. V kratkem se bodo pričeli tudi redni tečaji za začetnike in že izvežbanejše igralce. Letošnje prvenstvo USA ie osvojil Fine, ki se ie v zvezi z uspehi na mednarodnih turnirjih kon-čnoveljavno postavit v rang-listi pred ReSevskym. Mednarodni turnir v angleškem kopališču Bor-ncmenthu je konča! z zmago eks-prvaka dr. Euwe-ja Flohr se je moral zadovoljili z delitvijo drugega in tretjega mesta z bivšim avstrijskim mojstrom Klcinom. Iz turnirja prinašamo partijo enega najboljših angleških mojstrov — Thomasa. Thomas : Abrahama 1. c2—c4, c7—e5 (pridrževanj« simetrije najbrž ni najboljši odgovor črnega na c2—c4. Boli prihaja v poštev Sg8—f6 ali tudi e7—e6, 6« že noče 6rni z e7—e5 dovoliti belemu, da igra a potez« več sicilsko obrambo); 2. Sbl—c3, g7—g6; 3. Sgl—13, Lf8—g7; 4. d2—d4, Sfi8—16; 5. d4—d5 (naatala je neke vrete kraljevo indijska obramba, v kateri je po teoriji bolje izvesti potezo e7—e5 io s kmetom počakti na c7), d7—d6; 6. e2—e4, 0—0 (boljše bi bilo takoi Lc8—g4 z idejo, priboriti ai polje e5 za konja); 7 Lfl—«2. e7—e6; 8. 0—0. e6Xd5; 9 e4X d5, T(8—e8; 10 Tfl—el, a7—a6; 11. h2-h3l, Sb8 —d7; 12. Le2—d3, Sd7—e5; 13. Sf3Xe5, Te8Xe5; 14. TelXe5, d6Xe5; 15. a2—a4, Lc8—f5; 16. g2— g4, Lf5Xd3; 17 DdlXd3, Sf6—d7; 18. Sc3—e4, 17 —f5; 19 g4Xf5. g6Xf5; 20 Se4—g5 (beli je obdržal 6vojo prednost iz otvoritve in grozi odločiti z izkoriščanjem slabosti belih polj v poziciji črnega. Črni se v nadaljnjem brani kolikor se more), Dd8—f6; 21 Sg5—e6. Kg8-h8; 22. Se6Xg7, Ta8-g8; 23 Kgl—h2, Df6—g7; 24, DdJ—g3, Dg7-f6 (menjava dim ne bi bila dobra, ker bi imel beli s prostim d kmetom v končnici odločilno prednost); 25 Dg3—f3. Tg8—g7; 26. Lcl—d2. ei—e4; 27. Df3 —f4, Df6Xb2 (v težki poziciji ugrabi črni belemu ie kmeta, kar ga pa tudi ne reSi); 28 Tal—cl, Sd7—e5 (zanimiva kombinacija, katero pa beli ovrže); 29 Ld2—c3, Se5Xf3+; 30 Df4X13 (seveda ne Kh2—hI zaradi DXc3 in beli ie izgubljen), DbtX cl; 31 Df3—g3. Del—h6 (brani mat na g7, toda to je bila šele ena grožnja); 32. Dg3—b8 mat. Slavni angleški mojster air Thomaa je vso partijo odigral zelo energično in precizno. Kie le levee na medvsdaf 10 JSLOVENECt, JnV 10. •epfomKt T93ET fllev. 307, Z MALINSKE MaHnska Je na zahodni strani otoka Krka v Kvarnerskem zalivu, a krasnim razgledom na Sušak, Reko in Opatijo ter na strmo istrsko obalo s kraljico istrskih gora — Učko. Od Sušaka je oddaljena s parnikom okoli dve uri. Podnebje v Malinski je zelo blago, podobno kot v Opatiji. Zavarovana je proti burji, zdravstvene razmere so zelo povoljne (ni komarjev). Malinska ima dve lepo urejeni kopališči — Haludovo in Drago — s peščenim morskim dnom, tudi s plitvo vodo, tako da 6ta pripravni kakor za plavače tudi za neplavalce ln otroke. Morska voda je kristalno čista, in zrak je zdrav. Tudi poleti nI prevroče, ker vročino blaži vetrič, ki nalahno piha z morja. Med kopališči je 2 km dolga obalna promenada z lepimi prirodnimi zalivi, pripravnimi tudi za kopanje in ribolov. V Malinski ni nikoli dolg čas. Iz Malinske so Izleti po vsem otoku Krku, peš, z avtobusen), z barko, s parnikom. »Jadranska plovidbac prireja poceni izlete na Rab, Crikvenico, Novi, v Opatijo, v Benetke itd. Dragč tudi ni v Malinski. Vsa oskrba s sobo stane od SO do 60 din, s kopališčno takso vred. Kopanje v kopališčih je brezplačno, a za kabino je plačati 1 din za ves dan za osebo. V Malinski so zelo številni pensioni in hoteli s tekočo vodo v sobah in z električno razsvetljavo. Od slednjih je zelo prijazen »Hotel Draga? poleg borovega gozdička. Veliko Slovencev prihaja semkaj vsako leto. Nedaleč od »Hotela Draga« (5 minut) je žup-na cerkev v Rubašnici, posvečena sv. Apoloniju (škof, mučenee — 23. julija). Z Malinsko vred soada okrog 20 vasic (ca 2000 oseb) k tej župniji. Cerkev je prav obsežna in 6tara 83 let; zvonik stoji posebej. V nedeljo. 13. avgusta, je hfla tu lepa slav-nost: križarski dan. Že na predvečer so okrasili cerkev ter naredili dva slavnostna odra za govore In akademijo. Z največjim veseljem In vdanostjo so pričakovali svojega škofa dr. Srebrniča. Cerkev so na poseben način okrasili. Čez in čez so napeljali vrvi in na nje nanizali svilene pisane rute, ki so jih v ta namen pobrali po hišah. Ta dan so šle vse okoliške vasi, dekleta v lepih narodnih nošah, in fantje v krojih, na obalo čakat mnogoštevilne goste. V več parnikih in motorkah so prihiteli križarji ne samo z otoka Krka, temveč tudi z Visa in Paga. Uvrstili so se v lep s sušako godbo na čelu in krenili pred župnišče po svojega škofa. Škof. dr. Srebrnič se je pripe- ljal z avtom s Krka. Procesija s škofom je šla v cerkev k slovesni sv. maši. Po maši je bik) zborovanje. Govoril je tudi sam škof. Po kosilu je bila ob 4 popoldne slavnostna akademija na prostem ob morju. Pisan sprevod je z godbo in pra-porji prihajal na prostor. Skupina za skupino je nastopila v narodnih nošah ali krojih, oziroma mornarskih majah, in izvajala spored. Ljubka so bila dekleta iz Vrhnika v krasnih nošah, ki so izvajala alegorijo na melodijo »Lepa naša domovina«. Nastopilo je več govornikov. Akademija se je zaključila z govorom in blagoslovom prevzvi-šenega dr. Srebrniča, nakar se je množica takoj vkrcala na parnike in z vzkliki »Bog živi« odpotovala domov. Ob tej priliki naj omenim, kako ljudstvo zelo ljubi in spoštuje svojega škofa. Križarska organizacija, e centralo v Zagrebu, se imenuje »Veliko križarsko bratstvo«, ženska pa »Veliko križarsko sestrinstvo«. Vodja moške organizacije je dr. Protulipac. Načelnica ženske organizacije pa prof. Marica Stankovič, kf je tudi prisostvovala slavnosti v Malinski in imela lep nagovor Moški člani Imajo kroj. Ženske pa narodne noše. Vsaka škofija ima svoje okrožje, tako tudi krška. Delovanje je podobno kot pri naših ..... -- ... ^ FO IN I)K. Društveni pozdrav je kot pri »Bog živi«, Jan anka. Kroiitec kanarčka Ko ljudie, ki jih njihov poklic popolnoma prevzame. Ce jim vzamaš ta opravek, ee sesedejo sami vase in so za vsakršno drugo delo neuporabni. K njim spadajo mimo književnikov tudi še nogometaši, predvsem pa cirkuški igralci, in med temi v prvi vrsti krotilci. Krotilec Alfonz, ki so mu rekali Aifonzo, gospodar živali ln imenitna točka na sporedih potujočih cirkusov, je hudo premikastil čarodeja Otraldija. Serpentinska plesalka Anastazija se je bila preveč zagledala v lepi frak in briljantni prstan čarodeja in je zatorej postala v dvojnem pomenu žrtev sleparske umetelnosti: izgubila je oboievanega čarodeja, ki so ga morali po tepežu odnesti v bolnišnico, in izgubila je prijatelja, krotilca, ki so ga obsodili ln ga, kakor slehernega drugega smrtnika, odgnali v ječo. In tu je zdaj ilel. Ječa ga ni motila, — kolikokrat je bil Že spal v hlevih in na golih tleh I A med temi zivi je tako čudno dišalo, in nekega dne je odkril strahotno zadevo, da tudi na njegovi koži ni ostalo nič več tistega duhsi T*> hlevih, da je torej izginil tudi poslednji cirkuški čar, — duh po zverinah. Besnel je in se skrušil, ln ta hrust, ki je krotil leve kakor bi Irili dojenčki, je dobil živčno mrzJioo. Jetniški zdravnik, ki je bil uvideven in preizkušen člo- vek, kar ee ne pripeli dostikrat v tem poklicu, je v skrbeh po več ur poslušal psihološko zanimivo fantaziranje bolnika. Potem se je dolgo posvetoval z jetniškim ravnateljem. Pazniki 60 mo- rall dajati Izčrpna poročila. Nato sta trčila dva trda oreha skupaj: ravnatelj je zahteval temnico, a zdravnik ee je skliceval na svojo pravico, da mora bolniku pomagati. Aifonzo, gospodar živali, je počasi okrevaj. V popolni breabriinosti in molče se je dal odvesti nazaj v svojo celico, kjer s« je usedal na svoj pdgrad ln je bolltal v tla. Njegovi levil Njegovi plešoči šakali) L« kje so zdaj? L* kateri tejiec mu »daj kvari ta čudoviti, v desetih letih zbrani in vzgojeni material? In ta orjaški možakar j« začel tiho ihteti, solze so mu polzele skozi prste, ki al jih je, skrčene v pest, pritiskal na oči, in ramena so mu drgetala. Ihtenje je pa moralo brez dvoma vzdramiti čut za družabnost v živalih, zakaj spočetka se ie oglasilo »čivk« prav tiho, nato pa »člvk« bolj glasno. Ko pa Človek še vedno ni nil slišal, je tako zagoeto-lelo, da bi bil spričo teb goatolevk ie kak operni pevec od zavisti prebledel. Afonzo je ves prestrašen dvignil glavo In je zagledal majhno ptič-nlco, ki je bila obešena zraven okenca, kamor je moglo sonce komaj še poševno poeijati; ln ondi je skakljal ln gostolel rumen ptiček. Zdravnik je bil iztuhtal to zamisel, zagovarjal jo je in z njo prodrl. Saj je, kakor smo že povedali, malce razumel, kaj je človek. Aifonzo se potem ni več zmenil za živalco. a ostala je pri njem, in poleg njegove južine Je jhen sk ..... kupov iz lastnega žepa. Aifonzo je moral, hočeš nočeš, bil zmeraj še zraven majhen škrnicelj ptičje piče, ki jo je, česar pa on ni vedel, kupoval zdravnik skrbeti za vodo, hrano in pesek svojega sojetnika. Čez nekaj čaka je pa že, prišedšrl s svojega vsakdanjega »sprehoda« v celiro, zažvižgal, nakar je kanarček odgovoril. Tako 60 minevali dnevi in noči in tedni in meseci. V vratih so okenca, ki je »kozi nje moči opazovati jetnike, ne da bi ti to opazili. Na obhodu je paznik nekoč poklical zdravnika: Na tleh Je sedel Aifonzo, gospodar živali. Na pč-gradu pa je kanarček skakljal sem ln tja, in krotilec je ukazoval: »Hald — hop!« In ptiček je BANKA BARUCH 11, Bue Aaber, Pariš (»*) od premij a denar * Jugoslavijo najhitreje tn pe najboljšem denarnem kurzu. Vrli vse bančne posle najkulantneje. Poštni nradl v Belgiji, Franciji iburi >lglj r ranclfat štev. 1117-94, Pariš; Holandija: šte- radl v Belgiji, Holandiji in Luksemburgu »prelemajo naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, lačila na ruxelles; vilka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 6967. Luietnbourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. obstal ko okamenel. Zavpil je to in ono povelje, in ptiček je prevračal kozolce, je pel, če Je dobil ukaz, Je stal na eni nogi, se je ulegel, kakor bi bil mrtev, na stran, da, Aifonzo ga je eelo učil stoje na glavi, dalje še pozibavanja na sami kljunovi konici — vse pa s takšno prisrčno previdnostjo in nežno vztrajnostjo, da so zdravniku, ki je bil jako čuden človek, kot eo dejali, stopile solzo v oči. Pokimal je pazniku in šel brž dalje. Pri svojem odhodu iz ječe. Je Aifonzo zvedel, kdo mu Je v ječi pripomogel, da je bilo tisto življenje spet vredno življenja, 6el je k zdravniku, zahvalil se mu je in je imel ptičjo kletko pod pazduho. Pomenkovala sta se o tem in onem, in ker se Aifonzo nI hotel nič več vrniti v cirkus, mu je zdravnik dal majhno vsoto denarja. Zdaj mu jo je že zdavnaj vrnil, a v tistem mestu, čigar imena ne bomo izdali, moreš videti čedno, z raznimi ptiči natrpano trgovino s napisom: »Ali že imate ptička? Zoološka trgovina Aifonzo.« In ta trgovina dobro uspeva, zakaj vsi njegovi ptiči r*>jejo, in vse njegove papige znajo izvrstno govoriti, in celo bele miške slušajo na besedo. (V. Peršič.) Na kolodvor me spremiš Poslavljati e« je jako bridko, ln zareeno slovo j« kakor umiranj«. Zatorej s« ml zmeraj tako čudno zazdi m «em naravnost ogorčen zaradi tega, da ae vprav slovo tolikrat in tako zlorablja. »Saj m« spremiš na kolodvor?« O, ko bi vsaj o«talo samo pri t«m, pri spremstvu na kolodvori Toda nei zmeraj naatanc iz tega hkrati tudi slovo. In če postavljanja ni, je brez dvoma kdo od prizadetih razočaran. In zato — pa le zato! — imamo poslovilno komedijo. V«aj tako imenujem prizor, ki ei ga mnogo ljudi zaigra, ko kdo od njih odpotuje. Pa £e se pelje samo za tri postaje daleč in ee 2e čez tri dni vrne, vseeno, ]>oelovilna komedija mora bitil Le kako bi bil sicer kak odhod? Začne se e tem, da ri vsak od udeležencev v mislih na ločitev dopoveduje, da ga elovo mora ganiti, če ie mu to ne posreči, ee mu zdi spričo druge osebe dolžnost, da ee vsaj tako ponareja, ko da mu je hudo pri srcu. Po teh pripravah se začne razvijati spored — kar tako, šablonsko: Tisti, ki odpotuje, gre še enkrat 6kozi stanovanje in se poslavlja od predmetov, ki 60 mu pri srcu. To opravi tako, da ta ali oni predmet prime v roko, ee otožno nasmehne in ga 6pet postavi nazaj. Potem ee tistega, ki ga bo spremil na kolodvor, oklene krog vratu in oba se jokata dotlej, dokler se ne sj>omnita, da je zdaj nemara že zadosti. Nato drug drugega potrepljata po hrbtu, in to ju potolaži. Temu sledi vožnja e tramvajem (a.11 vozom) na kolodvor. Tisti, ki odhaja, si še enkrat ogleduje ccste in hiše, jim prikimava in je jpoln bolečin. Drugi medtem plača obe karti, kar je poslednje darilo, katerega izToči odhajajočemu na pot. Zdaj sta na kolodvoru — in tu se stvar jako poslabša: vlak, namreč, še ni prišel! Hodita gor in dol, in eden pravi: »Da boš pazil na kovčege!«, tn drugi: »Saj, saj bom pazil,« in potem oba krčevito prevzeta molčita. Slednjič prisopiha vlak. Odhajajoči mahoma pozabi na vse gorje — in skrb za sedež je v tem hipu močnejša. Tisti, ki ostane, ima zdaj tudi drugačne brige — ker mora tako dolgo tekati vzdolž vlaka aem in tja, dokler se obraz drugega udeleženca ne prikaže pri kakem oknu vagona. Za trenutek 6ta oba srečna, da sta spet našla drug drugega. Potem pa se spomnita, da se vendar poslavljata in obraza jima potemnita. Molče opazujeta raznašalca piva in poetrešdke, hkrati pa izrabita priliko, da oba skrivši poškilita na uro. Če zdaj zaradi vljudnosti sploh še kdo spregovori, pridejo brez dvoma tile stavki na dan: »Imaš prostor pri oknu? Ne pozabi pisati takoj kako karto! Upam, da boš imel lepo vreme in glei, da ee ne prehladiš! Pozdravi teto Emo prav prisrčno! Zdaj bo pa takoj odpeljal.« S tem stavkom je doseženo tisto etanje, ko nimata nič več besed drug za drugega. Vsak od njiju se koprneče ozira na uradnika, kdaj bo dal znamenje za odhod in šepetaje izgovarja vzdihlja-je, da bi ga dal čim prej. Te minute eo najhujše, in tudi večno stiskanje rok nič ne zsleže. če se zdaj vlak odpelje, je vse dobro in elovo je uspelo. Oba si mahata. Zdaj je vlak že izven kolodvora in nihče ne more vedeti, h kateremu robcu spada tisti, ki mu maha — pa navzlic temu maha kar naprej. Dobro je, če vlak koj za kolodvorom izgine za ovinek, tedaj je slovesa že za ovinkom konee. Zato je želja mnogih, da bi bil za kolodvorom zmeraj kak ovinek. Poslavljati se je jako bridko, in zaresno slovo j« kakor umiranje.,, (H. J, V.) I »Tisti bo šel z menoj na eprehod, ki bo našel moja dva psička. Kje sta?« Grobnice !n spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-LJubljana telefon 49-09 Kurenčkuva Neška ma tud beseda Sej še nI glih' prou doug ud tega, kar sem brala u »Slu-vence«, de sta bla dva brata tam dol nek u Amerik, pisala sta so Humphrey in pa Himter Moody, al tku nekok, kar celeh šternajst dni zmeri u luft. Tu je prauza-prou že res lepu ud nh. Anrpak. lepu vas prosom, al se splača kej tacga u časupise devat, ke nima nubeden nč ud tega? Ce b na mela ta dva gor u luft teh šternajst dni nč za pit In pa tu3 nč za Jent, b žo nič na rekla. Pol b že r.asleHla, de se jih u častipiseh tivokuveč. Kene, kar ftternajst dni sam ud lufta žiut, b na bla glih igrača. Ampak, m on verjemite, de sta prou gvišen uzola a «aba u ltt ttilk eneh reči sa jest in pa za pit, de jima glih ni blu treha u luft žeje in pa la-kate trpet. Ker prsegla b lohka. Če b blu glih treba, tku sem prepričana, de še usega pujest in pa pupH nieta mogla, kar sta mela s saba. Veate, taka gespuda že tku gledata, de na prideta pr nu-ben reč pcekratk. Puglejte 1 Jest pnenam tlela pr nas precej ta-keh srumaku, ke rris« sam šternajst dni, ampak že pu ene par let, kar zmeri na luft. Za jest in pa za pit pa tud nimaja nč druzga, kaker tist, kar jjm usnrilen Ide šenkaja. in tu kar s celem družinam. Pa jih na deneja u časupis. Jest mls-lem, de b tak Ide bi zasležil, de b se jih u času-piseh uvekuvečel. Tu je že res, de se te Ide dr-žeja u luft bi pr tleh, ke nimaja eruplanu. Pu-miselt pa morma, de je luft pr tleh še velik slabši, koker pa gor u višavah. Kene. gor u luft še ni nubeden u jetka padu. Do! pr tleh pa jetka kar na delte! Idi pubira, kakor de b bit abuniran naj-na. Tu sa prouzaprou junaki, ne pa tist, ke pu luft letaja sit koker pouhi. Pa na smete miselt, de sem jest tistem fouš, ke pu lift letaja. Tu sem sam zatu tlela naprej prnesla, de b se začel Časupisi rajš mal bi za naše srtimake brigat, ke morja bit na luft, če prou niša rad, kakor pa za tiste Amerikance, ke že tkual-tku rad pu luft letaja. De bote videl, de mam prou, ke se za srumake potegujem, vam bom prec dukazala. Puglejte! Te dni enkat sem slučajen srečala na plač tistga pustrečka, al koker sma jim soje čase rekel: dinstmona, ke pr mestnem pugreb-nem zavode križ nos, keder jo kašnn pugreb. Sej sva s neki u žlaht, pa na vem glih u kermu ku-len, al u ta desnem al u ta levem Pa sej tu je mende tku useglih. Puznava ee holt ie ud mladeh nog. Zagledala sem ga tam za šenklauška cerkuja, ke buče predajaja, ke je glih ena buča prou ugled von. »Ti, Fronc, kuga pa H tlela tikul pustopai in buče ogleduješ, koker kaSen miljuner?« sem ga uguvariia. »Al nimaš prou nč za upraut?« »Veš. Neška, zdejla pulet, ke maja usi ta buli Ide, noja tak, ke maja kej pud paucem, pučilnice in greja rajš kam k muri si pa u hribe na uddih, koker de b tlela pu Iblan brunda toukel, morma pa ml dlnstmoni žajfa peglat, ke nimama druzga dela,« m Je udguvuru in se mal za ušesom pu-prasku. »Tu se m pa le mal čuden zdi. Ti ja zmeri kej še pusebi zaslužeš, ke tud pr pugrebeh križ nosei. Lde pa mende pulet še raje mrjeja, ke je taka uručina, koker pu zim, ke sa lepu na hladnem,« sem se jest začudila. »Pejd ee farbat, Neška. TI se hedu moteš. Zdej, ke le taka uručina, že ene par dni ni blu prou nubenga pugreba. Kene, če u hribeh glih ker s kašne skale tku naroden dol zdrči, de se ubije, ga s tistem vuzam, ke ga mama za mrliče vozet, kar naraunast gor k Svetmu Križe u toten-kamra peleja. pa je use upraulen. S takem, ke jih autumuhali al pa motocikli ukul prneseja. pa tud drgač na naredeja. Duma u pojstel pa tku zdej, ke sa dohtari na pučltencah, noče skori nubeden več umrt. Pol nej pa člouk še kej pusebi zasluž, če more.« »A tku je ta reč? Pol t pa že rada verjamem, de moreš žajfa peglat. Sevede, če je tku. pa tud meetenmu pugrebnem zavode na more zdej glih ušenica evetet. Mal morte holt putrpet. Sej zdej se boja mende tku dohtari hma! vrnil s ptiči tenc, pol boja pa tud bouniki tku kurajžen, de se na boja bal selitve na un svet. In ti boš lohka spet pusebi kej zaslužu. Veš. eej tu men nI glih z rož-cam pustlan. Ussk krajcar moTem desetkrat pred ukul ubernt, preden ga ven dam,« sem ga putu-lažila. Ke se nisem mela glih nč druzga poseben-ga s nim za puguvort, sem se pa pnsluvila ud nega in šla naprej pu sojeh uprankeh. Done je holt križ na svet. Kene, Ide sa zdej tku ser k lan, de brez dohtarja še umrt nubeden več noče. Ud dohtarja Če holt zvedet, kua mu fsli. Ke tu izve. pa kar men nč teh nč zatisne uN. Tku ie zdej svet. Če bo šlu še doug tku naprej, bo pa e slabši. Puglejte! Zdej se je še clu pup,r pudražu. Zakua je spet tu dober, pa n» vem. Kene, moj mož strašen eneh cigaret usak dan pukadi. Ke sa cigarete u pupir zavite, hoja pa tud eigarete prou gvišen draži. Jest s na bom vedla drgač pumagat, koker de bom može prepuvedala kadit. Sej že zdej kumi shajava. Kuku bova pa pol. če boja še cigarete draži. Men je kar za scagat. Je6t pa tud na vem, na kua bom pisala soje puručila, če bo pupir tku drag Na pu-pir že na bom mogla več pisat. Če b mela telefon pr hiš, b naručnikem »Sluvenca« kar telefunirala, keder b m kej pa-metenga u glava padel. Ke pa telefona nimam, s bom mogla pa na kašna druga viža pumagat. £e b mogla zvedet, kuku se tist piše, ke je pugruntu, kuku se iz moke cuker naredi, koker sem brala zdej enkat u časupise, b mu prec pisala in ga prusila, de nej skus še kej tacga pt,Rrun'a^ ke bo c.nej ket pupir, pa de bom na tist glih tku lohka pisala, koke.r zdej na pupir. Ja, čakte no. fte neki b vam rada dons pu-vedala, ke sem glih pr pisajn. Zadenč, ke |e hiti tulk eneh gasilcu tle pr nas u Iblan, sem zagledala tam pred tistem spu-menikam sluvenske matere, cele trume gasilcu, ke sa ta epumenik ubčudval. Sevede, mene je prec ferbec gnou, kua boja kej rekel gaeflci o tem spumenike, pa sem stupila tud ke in se pumešala med gasilce. Guvuril sa tku en čuden ježek, de b jih prou gvišen na zastuplla. če b h sreč na za-stuplta skori use Jezike. Sevede. b! mal. Ampak kulker holt člouk zastop kašen ježek, je bulš koker pa nč. Saj predat se na peetL Sevede, jest vam na bom puvedala n tistem jezik, koker sta dva guvurla. ke b me na zastupil. Zatu vam bom raj puvedala pu dumače. Reku Je pa eden pr en glih tkula: »Veš. prjatu glih na vem. kua je tu tle na kamne. Ampak tu pa lohka rečem, de maja Sluvenci res neduseglive umetenke. De sa tist fe-gur, ke je skori glih taka, koker ena ženska, nus udbil, sa pa pukazal, de sa tud kulturen Ide med nim.« Glih tkula Je reku, pol sa pa udšli. K. N. Mika Zapornice ali avtomatski ' signali Križanja prometnih potov so pri vedno hitrejšem prometu nevarne točke. To velja poaebno tam, kjer |e promet s hitrimi vozili. Nevarnosti bi se na takih krajih izognili najlažje na ta način, da bi prometna pota tako speljali, da ne bi nikjer prišlo do križanja v isti višini. Dvoje cest bi n. pr. speljali drugo nad drugo. Ta način dandanes ♦udi že marsikje uporabljajo. Glede na velike stroške, ki nastanejo pri izdelavi takih prometnih križanj, moramo marsikje ostati pri prvotnem na-•činu, kjer se križata dve prometni ftli v isti ravnini. Med prometnimi križišči zavzemajo posebno mesto križišča med ceato in železnico. Po cesti moramo računati, da prevosi križišče dnevno mnogo vozil, od katerih veliko število nima pocebne hitrosti, medtem ko vozi po železnici v primeri s cestnim prometom mnogo manjše število vlakov s sorazmerno veliko hitrostjo. Razumljivo je, da moramo dati vlaku z ozirom na njegovo hitrost in z ozirom na to, da ga ni mogoče hitro ustaviti in zopet spraviti v tek, na križišču prednost. Varnost potnikov in cestnega prometa zahteva, da prehod čez progo zavarujemo tako, da je promet čez križišče prekinjen v času, ko križa cesto vlak. Za tako prekinitev cfstnega prometa so dandanes v uporabi dvojna naprave zapornice, ki jih ob prihodu vlaka zapira paznik, ali pa signalne naprave, ki se ob prihodu vlaka avtomatsko upravljajo in kažejo vozaču, ali je prehod čez tir prost ali ne. Avtomatske priprave »o začeli prvi uporabljati Američani. Prvotno se jc ob prihodu vlaka posebna roka nad cesto postavila v položaj, ki fc kazal, da je pot zaprta. Kmalu so avtomatske priprava izboljšali, da niso kazale aamo, kdaj ni dovoljen prehod čez progo, ampak tudi, kdaj jc pre- hod proat. S tem so dosegli večjo varnost pri uporabljanju takih naprav, ker se ni moglo zgoditi, da bi naprava, ki bi sa pokvarila, kazala aamo, da |e pot odprta ali obratno. Dandanes eo take mehanične znake na cestnih prehodih že zelo izpodrinile signalne svetilke, ki so tako napravljene, da dajejo v čaau, ko je prehod zaseden, močno bleščečo a« rdečo svetlobo, ki je vozač ne more spregledati, medtem ko je prost prehod označen z mirno belo svetlobo. Čecto so signalne svetilke izdelane tako, da se obenem, ko sveti na cesto rdeča luč, pokaže slaba rumena luč, ki cveti proti prihajajočemu vlaku, tako da ima strojevodja kontrolo nad tem, ali deluje signalna naprava pravilno, ali na. Avtomatske signalne naprave co zelo pripravne posebno za tieto križišče, kjer križa železnica ceste s hitrim, močnim avtomobilskim prometom. Pred zapornicami imajo veliko prednosti. Predvsem zapirajo cesto samo toliko čaca, kolikor je nujno potrebno, kar ee pri zapiranju z zapornicami ne da nikoli doseči. Praksa je tudi pokazala, da je aignatno upravljanje bolj zanesdjivo kakor zapiranje zapornic, ki je odvisno od paznika. Ima pa tako upravljanje tudi svoje slabe strani. Signalno upravljanje ne napravi križišča ob času nevarnosti neprehodnega, kakor n. pr. zapornice. To ja velikega pomena tam, kjer prehajajo čez železniško progo po večini vozniki, živina, šolski otroci itd. Izdelava avtomatskih zapornic na takih me-etih bi bila zelo zapletena, ker bi morale biti zapornice tako izdelane, da ne branijo prehoda iz sredine navzven, če se slučajno ujame kako vozilo med zapornice. Dosedanje izkušnje co pokazale, da imajo avtomatski svetlobni aignali veliko prednosti na velikih avtomobilskih cestah, kjer križajo cesto vajeni vozači in kjer se promet hitro razvija. Na podeželskih cestah, na cestah čez tire, po katerih se premika itd. pa ima prednoet še vedno star način zapiranja ceste z zapornicami. Skrivnostna ladja Med Hongkongom in Rangoonom, ki je glav no mesto države Burme, je majhen kitajski parnik z imenom »Hongting«, lagodno in počasi rezal valove. Ladja jo bila zgrajena v Angliji, bila je laet angleške ladjedelnice, nato jo je ta prodala neki kitajski plovni družbi. Kapitan ln jKiaadka so bili Kitajci. »Hongting« ]e bila potniška ladja za srednje in ubožnejše sloje in je seveda prevažala tudi tovore. Izvažala je Kitajce v Singapore in Ran-goon in Je uvažala nazaj v domovino druge Kitajce, ki so «1 v tujini marsikdaj nabrali lepo premoženje. Mimo tega je imela ladja na vožnji domov na krovu tudi malce strahotne potnike, in sicer mrliče. Saj je znano, da se ne d* noben Kitajec, ki ima količkaj pod palcem, pokopati v tujini, ker se more umrli z duhovi svojih rajnih sorodnikov le tedaj sniti, če počiva njegovo truplo v domači zemlji. »Hongting« je torej prevažala mrtve Kitajce, ki so vsi rumeni in mrzli ležali v svojih krstah, v njih domovino To Je bil eden od poglavitnih tovorov na vožnjah v domače pristanišče. S to ladjo nekaj nI bilo v redu. Zgodilo ee je. da se je v Hongkong pripeljalo manj potnikov, kot se jih je bilo v Rangoonu vkrcalo. Pa kaj, saj se je mogel nemara kdo vreči v morje, ker je bil življenja sit. ali pa se je mogoče zgodilo, če je bila huda nevihta, da so valovi koga pobrali s krova in ga vzeli e seboj! Vendar — ne-nekara prevečkrat so ee pa le na »Hongtingu« dogajale take nesreče. Razen tega pa so izginili zmeraj le tisti potniki, ki eo se vozili domov, nikoli pa ne kdo tistih, ki eo ee peljali v svet. Brez dvoma eo bili na tej ladji nekakšni skrivnostni vzroki, ki so povzročali take strahotne 6tvari. Ali kaj neki bi bilo? Ljudje so si priše-petavali. 60 govorili, preudarjall — vendar ni bilo najti nobena prave sledi. Britaki pristaniški urad v Hongkongu se je potihem zavzel za to temno zadevo in je sklenil, da bo stvar razčistil. Križanka 1 2 ■ • 5 6 'l 1' 9 10 U 1 12 13 14 15 16 1 1 20 J I2', J h 23 24 J I25, 26 j 1 27 28 29 J \\ 31 U l*i 33 J 41 h 35 36 37 J I*, 39 J 1", J 1" 43 44 45 J 47 J h 49 50 - 51 J I", ■ v 53 j h 55 56 57 J h 59 J I", 61 j 1 62 63 64 65 i I", 67 J r 69 J | 71 72 73 J h 75 j U 77 1- 78 i 79 r 81 1 82 83 84 | 85 11» 1 88 r 1 90 II" V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 4. velika štirinožna žival, 8. nekdanji 11-dijski bogataš in vladar, 12. del trdnjavskih utrdb, 16. druga beseda za vogel, 17. vrsta poldragega kamenja, 18. najmanjši del vsake snovi, 19. važen del glave, 20. soustanovitelj sedanje Jugoslovanske tiskarne, 21 brezbožni izraelski vladar, 22. vrsta okraskov, 23. vrsta trdega kamenja, 25. tuje moško krstno ime, 27. poglavar divjih Hunov, 28. vrsta divjih živali, 30. mesto v zahodnem delu Romunije, 82. nemško tme za nekdanje češkoslovaško mesto, 34. vrsta lagunskega otočja, 36. pripadnik izumrlega naroda, 88. potrebščina pri tehtanju, 40. naslov slovenskega kmečkega časopisa, 42. naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere, 44. bivša češkoslovaška politična osebnost, 40. vrsta zdravilnega zraka, 48. tuja beseda za pripravo, 50. tovarniška znamka nerjavečjih izdelkov, 52. pripadnik Izumrlega naroda, 64. kraj severovzhodno od Kozjega na Štajerskem, 66. vrsta severnih živali, 58. vrsta nestrupenih kač, 60. vrsta sadnega drevja, 62. oblika stropa, 64. bajeslovni starogrški letalec, 66. skrajšana beseda za opomine, «8. visok naslov arabskega vellkaša, 70. Kristusova heseda na križu, 72. zantčljiva beseda za suhca, 74. tuja beseda za delo, 76. slovenska beseda za katalog, 78. stara beseda za prepad, BO. eden od peterih čutov, 82. industriski kraj v Bosni, 84. posmrtno prebivališče izbranih, 86. najvišji vrh v zahodnih Karavankah, 86. večja ploskovna mera, 87. pristaniško angleško mesto v jugozhod-nem delu Arabije, 88. drug izraj za živalsko nogo, 89. veliki ruski knez, 90. višavje v srednjem delu Azije, 91. trgovski izraz za predplačilo. Znani SALV AT CA J proti lolS. nlm kainentkom in bolečloam totSneir« mehurja ae itohlva prt Klavnem le.tnpnlkn: Apoteka Sv. Ivana, Za»rsb, Kaptol II. -rroapekte o tdravljeojn pošiljamo zastonj. O. r. a br. 27870- 1azoval življenje na krovu. Tedajci pa — nekoč ponoči, se je vendarle nekaj zgodilo, nekaj prav podlega... Potniki so bili odšli že vsi k počitku, le nekaj moških z rumenimi očmi, je slonelo še na ograji in uživajo mlačno, brezvetrno noč, ki jo je srebrna luč meeečine prekrasno razsvetljevala. Eden moških b© jo e«i£o1 pogovarjati e pomor-ščakom, ki je bil prišel mimo. Preeej časa eta ee pomenkovala in slednjič eta ostala sama na krovu Pomorščak je pokazal na ležalni slol in je dejal potniku, da naj se le uleže, če ei želi prebiti to milo noč zunaj. On, pomorščak, ds mu bo prav rad prinesel nekaj volnenih odoj. Potniku ie bilo to všeč, in pomorščak je prinesel dve volneni odeji. Oni se je zavil vanje in se lepo zleknil po stolu in kmalu zaspal v božkanju toplotnega ozračja. Drugega se ni nič zgodilo. A Smith je na-vzlie temu občutil, da se bo zgodilo še kaj. In se je. Ce» nekaj ur namreč, ee je prav varno priplazilo dvoje postav skozi eno od onih lukenj, ki vodijo na medkrovje. Smith nI bil med vožnjo še opazil teh dveh obrazov. Varno sla se ozirala okoli in se ko dve mački brezslišno splazila k potniku na ležalniku. Edon je vrgel volneno odejo na glavo spečega jx>tnika in ga je zadavil, drugn je potegnil nož in mu ga zabodel v srce. Najpa-denec je spočetka močno zadrgntal. potem je drge-tanje ponehalo; bil je mrtev. Morilrj sta natančno preiskala obleko svoje žrtve, mu vzela denarnico iz suknjiča, mu odpeta telovnik In odrezala poln denarni mošnjiček z motvoza na prsih. Ko sta si osvojila vse, karkoli se jima je zdelo kaj vredno sta mrtveca dvignila in ga zagnala čez oerajo v morje. Eden je odšel jx> vedro, zbrisal s cunjo nekaj krvavih lis in je cunjo prav tako vrgel v morje. Potem sta ee oba skozi isito odprtino splazila nazaj v notranjost ladje. Johnny Smith se je odzval s tenkim, pdska-jočirn glasom. Piratska, morilska ladja? Vse drugo se bo našlo! Srebrna svetloba polne lune mu jo omogočila, da si je čim bolj natančno ogledal obraza obeh morilcev. Drug dan se je brezbrižno potikal skozi vse prostore na ladji, misleč, da bo zagledal obraza morilcev, — pa ju ni našel. Cud no: vse se je zdelo ko privid, ko strašne, pošastne sanje, — in vendar je bilo vse tako resnično! Na ladji je potekalo vse mirno in ko zmeraj. O zločincih ni bilo ne duha ne sluha, — zazdelo se je, ko da sta hkrati z mrtvecem iz-giniia v morskih valovih. Pa je bil Johnny Smith vendarle na konju Saj se je moralo — ali čez dolgo ali malo časn — pojasniti vse, ves tisti grozni nočni prizoi Razmišljal je sem in tja in tuhtal in si je koprneče želel, da bi ladja že vendar pristala v Hongkongu. Nekega sončnega dopoldneva je »Hongting« pristala v domači Inki. Na pomolu jo je pričakovala četa policistov. Smith je videl, kako se je kapitan ob pogledu na policiste v uniformi prestrašil in je nejevoljno sdknll nekaj skoizi zobe Oho, tudi ti 6i v zvezi s tolpo, si je dejal John-ny ln se Je smehljal. Ladja je pristala in nihče se ni smel I*kr-catl. Smith je policiji o vsem poročal. Vsa četa stražnikov je odšla na ladjo in je preiskovala z največjo skrbnostjo vse ladijske piostore, tja do najskrlvnejših kamric. Čudno — piratov ni bilo nikjer! Ko je Smith stopal mimo krst, mu je šinila tehtna misel v glavo. Potrkal je na prvo krsto, na drugo, na tretjo — brez uspeha. Ko je potrkal na peto, se je od znotraj odzvalo trkanje. Obličje dobrega Johnnyja se je kar zjasnil« Rešitev je bila tu! Krsto so odprli, — :n raz bojnik, ki Jc planil iz nje, je od strahu onemel videč, da je obkoljen. Naglo je hotel zbežatl, p* so ga že držale močna roke. Odprli so vse krste osem piratov je bilo skritih v njih, med njim1 sta bila tudi morilca iz one noči. Vseh o»>em so odgnali ven iz mesta in jih takoj obesili na veje prvega evkaliptovega drevesa. Potniki so smeli nemoteno odttl z ladje Kapitana in jiosadko so vktenili in jih zaprli v ječo: vsi so bili člani morilske tolpe. Obešenc.i so se tri dni in tri noči gugali na svojih vejah v vetrn kot strahotno svarilo vsem roparsko nadahnjenitp pomorščakom. ^Piratskih voženj »Ifongtinga« pa le bHo en (H. Berthge.) krat za vselej konec. IZREKA Sleherna pametna ženska Ima milijona sovražnikov: vse neumne moške. • Kako dobro in tiho bi bilo na svetu, IV bi molčal vsakdo, ki ne zna nobene pametne povedat! I MCA Tki SEOVEiJVEC Lov na slone v Afriki Sonce je zašlo. Skrivnostno hitro se je spustila tropična noč na naše taborišče. Ognji eo za-plapolali in iz bližnje vasi je zazvenelo otožno petje. Udobno sein se zleknil po zasilnem ležišču. Tedaj se je zganila zavesa, ki je zakrivala vhod v šotor in izza nje se je prikazala kodrolasa glava mladega zamorca. Radovedno so se njegove črne oči uprle vame. Vprašal je: »Bvana (gospod), ali že spil »Ne, kar stopi noter, fanti kaj pa je novega?« Bil je Juma, 16 letni mladec, uren kot srnjak, gibčen kot veverica, nekoliko častihlepen, a zelo prikupen in zanesljiv. Iztaknil sem ga nekje med |K>tjo. Na vsak način je hotel iti z nami v notranjščino dežele. »Bvana, tja,« pokazal je z roko v temo, »prihajajo vsako noč sloni k jezeru.« Skočil sem pokonci in moje lovsko srce je zadrhtelo v nepopisni radosti. »Ali to dobro veš?« sem ga nestrpno vprašal. Juma je pokimal. »Dobro,« sem rekel, »potem se pripravi za pot! Zjutraj na vse zgodaj odrinemo.« Ob prvi jutranji svetlobi smo bili že na potu. Vzeli smo s seboj še tri domačine. Juma je nosil eno od mojih dveh pušk. Komaj dobro uro smo tako hodili, ko je Juma nenadoma dvignil roko in jo položil na usta. Njegovo bistro oko je zapazilo na tleh sveže sledove slona. Molče smo se pomikali dalje. Bršljan in gosto grmičevje sta nam zapirala pot. Previdno smo stopali čez trhla debla dreves in odmikali rastline ovijalke na stran. Nenadoma smo odreveneli. Zaslišali smo iz bližine zamolklo brundanje in cmokajoče grgranje. Vedeli smo takoj: to so sloni. Gasili so si pri mlaki žejo. Nismo jih še videli, ker nam je gosto vejevje zatiralo pogled. Juma je stresel iz prazne patrone suho moko, da bi takoj dognal, v katero smer piha veter. S strahom smo ugotovili, da piha prav tja, odkoder je odmevalo lomastenje in brundanje slonov. Hoteli smo počakati, da se smer vetra spremeni, zato smo se splazili nekoliko na levo. Toda »umaknili« smo se tako nerodno, da smo se slonom približali še bolj: komaj dvajset korakov smo bili oddaljeni od njih. A videli jih tudi tedaj še nismo. Goščava je oživela. S preglušujočim tuljenjem so zdirjali sloni od mlake. Streljati nisem mogel, ker sem videl samo upogibajoče se veje. Škoda, zaenkrat so nam ušli. Toda zasledovanja nismo opustili. Sled je vodila iz goščave nn prosto stepo. Toda tudi tod je bilo zasledovanje težko, ker nas je visoka trava ovirala pri hoji in nam zastirala pogled. Nenadoma je Juma pridušeno kriknil: »Tembo, bvana, tenibo!« (Slon, gospod, slon!«) Nekaj korakov pred nami sta se prikazala dva dolga siva slonova okla. Dvignil sem puJiko, pomeril in sprožil. Slon se je obrnil in se spustii v beg. Ustrelil sem še dvakrat za njim. Tedaj se je slon nepričakovano obrnil in se zakadil proti meni. Ko se mi je tako približal na šest metrov, sem mu pognal strel naravnost v čelo in bliskovito skočil na stran. Pobesnela žival je prilomastila tako blizu,- da bi jo bil lahko prijel za rilec. Ustrelil sam znova — in ostal mi je samo še en naboj. Obrnil som in zakričal: »Patrone, Juma!« »Bvana, jaz jih nimam! Nosači Jih Imajo!« je zahropel Juma. ope Moj Bog, kje so nepridipravi? Gotovo so pobegnili. Kaj zdaj? V puški sem imel zadnji naboj. Ce ta ne pogodi cilja, sva izgubljena. Slon je nekje v visoki travi divje rjovel. Morda je bolan in ne more dalje? Moje upanje je takoj splahnelo, kajti slonovo rjovenje je prihajalo čedalje bliže. Toda orjak je postal previden in zvit. Ni slepo drvel proti nama. Bližal se je počasi, z grozeče dvignjenim rilcem. Vztrepetal sem: Samo čudež naju more rešiti. Juma je čepel poleg mene. Bil je bled. a pripravljen na vse. Vedel je, da gre za življenje in 6mrt. Slon se nama je približal na deset korakov, toda še zmerom naju ni videl. V tem trenutku se je Juma v velikanskem skoku pognal mimo mene in tekel visoko vzravnan — naravnost slonu nasproti. 2e je bil čisto blizu njega. Slon je okrenil glavo v ono smer. Zagledal je zamorca in razkačeno dvignil rilec, da bi predrz-neža zgrabil. Tedaj pa sem jaz dvignil puško, hladnokrvno pomeril slonu nekaj centimetrov pod uho in pritisnil. Kakor od strele zadet, se je slon zrušil na tla. Oddahnil sem se. Nekaj kot gora težkega se mi je zvalilo od srca. Hitrih korakov sem pohitel zamorcu nasproti. »Bvana, to ste Imenitno naredili!« je zaklical ves srečen in vesel. Brezskrbno Je skakal po ogromnem truplu ubitega slona in me ni razumel, ko sem mu s trejietajočimi prsti hvaležno pobožal kodrolaso glavo. Slikanica za god Izrežite zgornjo risbo fn jo nalepite na bel karton. Potem vzemite v rok« čopič in barvice ali pa barvaste svinčnike in pobarvajte riebo čim lepše. Deklica naj dobi zlato-rumene lase, zagorele nožice, ročice in obraz, modro oblekco z rdečimi okraski spodaj in zgoraj ter črne čeveljčke. Šopek, ki ga drži v roki, naj ima rdeče in rjave cvetove, liste pa zelene. Kužek, ki stoji ob njenih nogah, naj ostane bel, lise pa naj ima rjave. Srce, na katerem deklica stoji, naj bo temnordeče. Lahko pa pobarvate risbo tudi drugače — po svojem okusu. Tri najlepše slikanice bodo nagrajene. Pošljite jih najpozneje do četrtka, 14. t. ni„ na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Medved in komar (Slovaška pravljica) Sešel se Je medved s komarjem. »Ti, komar, sedaš na sleherno živo stvar in sesaš iz nje kri,« je rekel medved. »No, povej mi, katera kri je najslajša?« »Človeška!« je odgovoril komar. Tedaj se je medved odločil, da pojde za človeško krvjo. Srečal ie dečka in ga vprašal: »Stoj! Ali si ti fclovek?« »Šele bom!« je odločno odgovoril deček, kakor da bi hotel biti v tem hipu dorasel človek. »Nič se ne usti,« je zamrmral medved. »Kar šele bo. mi nič mar.« lilačal je dalje in srečal berača. »Stoj! Ali si ti človek?« »Sem že bil,« je zakašljal prosjak in se je skrčil, da bi ga ne bilo videti. »Le krči se,« je zamrmral medved. »Kar je bilo. ni zame.« šel je dalje in dalje in je srečal vojaka na konju. »Stoji Kdo d?« »Človek z glavo!« Je odgovoril vojak ln pognal konja. Ali medved se je pognal za njim in grdo rohnel nad njim. Vojak se je razjezil. Potegnil je sabljo in mahnil po medvedu, da je iz njega brizgnila kri. Medved ni umel takšne šale in je začel bežati. Vojak pa je zgrabil puško in ustrelil za njim. Ko se je medved 6pet sestal s komarjem je pravil: »Morda je ros človeška kri najslajša, ali nikdar več me ne zvabiš nanjo!« »I. zakaj ne?« se je zasmejal komar. »Zato, ker človek ne pozna šale. Komaj sem planil nanj, je iztegnil jezik, tako dolg in o6ter, da je segel do kosti. Ko sem se pa obrnil od njega, je pljunil za menoj in mi brizgnil svetlo strelo v bok, da sem se od bolečine opotekel. Zdaj me boli tudi pod kožo.« Živahni komar se je smejal nerodnemu medvedu. Kar počil bi bil od smeha. A to se ni moglo zgoditi, ker komar nima masti, ko pa pije vsem živim stvarem samo kri. V deželi poštenjakov Gospod Kovač se je napotil v deželo poštenjakov. Šel je prenočevat v neki hotel. Preden je zlezel v posteljo, je hotel zakleniti vrata svoje sobe. Toda ključa ni bilo v ključavnici. V deželi poštenjakov ključev sploh ne poznajo. Čemu tudi — ko so pa tam sami poštenjaki doma I Niti enega vlomilca in niti enega tatu ni med njimi. V deželi poštenjakov je človek pred tatovi v nezaklenjeni sobi bolj varen, kakor v katerikoli drugi deželi — v aeroplanu, 10.000 m visoko nad zemljo! Gospod Kovač je nekega dne pozabil dežnik ob ribiški koči na obali. Sele čez pet dni se je spomnil nanj. Ko ga je šel iskat — glej čudo: dežnik je še vedno slonel tam! Neverjetno kaj? Pa je le živa resnica. Gospod Kovač bi bil prav lahko pustil vrečo cekinov na onem mestu in nihče se Je ne bi dotaknil do konca dni. Takšni poštenjaki so ljudje v deželi poštenjakov. Preden je gospod Kovač odpotoval iz dežele poštenjakov, si je privoščil izdatno kosilo. Natakar mu je predložil račun in gospod Kovač je plačal. Potem je vzel dežnik in plašč ter odhlačal iz hotela. Toda ni bil še tri korake oddaljen od hotelskih vrat, že je na vso sapo pritekel za njim natakar in kričal na ves glas. Kaj se je zgodilo? Gospod Kovač je pri odhodu iz hotela položil na mizo droben novec — napitnino za natakarja. In ta novec mu je v tem hipu natakar vrnil, tako je bil pošten! Kajne, res lepo, prelepo mora biti življenje v deželi poštenjakov? Škoda, da nihče ne ve, kje ta čudovita dežela leži... MLADA NJIVA Darinki v slovo Ob svežem grobu sem slonela, nazaj v daljavo hrepenela. Takrat so bili dnevi rajsko lepi, kot spevi še nikdar izpetu Takrat pomlad je bila kakor zarja, ki z jutrom rožnatim se pogovarja, takrat še pletle smo si venčke bele, z metuljčki v soncu rajale vesele. Zdaj nI te več... Kot drobna roža v logu samotno si zvenela, odhitela k Bogu. Na tvojem grobu kakor svečka bela v jesenskem vetru bolno sem vzdrhtela.,, Olgica Kurčtova, Zagorje ob Savi. Metka In muc Muc je pouzmal in pohrustal meso, ki ga je mati skuhala za kosilo. Nameeto mesa je morala potem postaviti na mizo ocvrta Jajca To pa Metki ni bilo všeč, ker ocvrtih jajc ni marala. Ko so sedeli pri mizi, je mati rekla: »No, Metka, ali danes ne boš molila?« »Nak,« je rekla Metka. »Kar muc naj moli, saj je tudi meso on pohru6tall< Kratka povest Janezek povpraša mater; »Mama, ali kaj rada poslušaš povesti?« Mati: »Rada Jih poslušam, rada.« Janezek: »Ali hočeš, da ti eno povem?« I Mati: »Kar povej jo.« Janezek: »Ampak bojim se, mama, da ti ne bo všeč.« Mati: »Zakaj ne? Kar povej jo.« Janezek: »Ampak veš, mama, ta povest je zelo kratka.« Mati: »Nič ne dč, kar prični.« Janezek: »Pa bom. Torej poslušaj! Neko? je v kuhinji na polici stal lonček, ki je bil poln sladkega mlekca za sestrico Micko — to mleko 6em jaz popil, lonček pa razbil!« Voin|a čez reko Neki tujec se je amenil s čolnarjem, da ga bo prepeljal čez >reko za dva dinarja, čolnar pa je bil kaj neroden: sredi reke je prevrnil čoln in tujec je štrbunknil v vodo. Ker pa je znal dobro plavati, se je rešil na breg. Takoj za njim je priplaval na breg tudi Čolnar. Tujec ga je začel zmerjati: »Neroda, pojdite raje cede jjometat! Zdaj se za dva dinarja kar obrišite pod nosom!« Čolnar pa je rekel: »Oho, gospod, tako se pa nisva zmenila! Dvanajst dinarjev mi boste dali, nič več in nič manj!« »Nesramnež! Al! ei nor?« je zakričal tujec. čolnar pa je mirno rekel: »Da, dvanajst dinarjev. Za prevoz dva dinarja, za kopanje pa deset!« Listnica Kotičkovega strička Majdica Kadunc,Bled. — Za srčkane pozdrave iz kraja, ki ga pesnik imenuje »otok bleski, kinč nebeški«, se Ti prav Iej*» zahvaljujem. Prijetno presenečen sem bil, da si se po dolgem času spet oglasila. Le škoda, da mi nisi kaj več pisala. Včasih si bila bolj gostobesedna. In kakšne slike si mi pošiljala! Še danes jih imam živo v spominu, tako imenitne so bile. Ali 6i zdaj slikanje čisto opustila? Škoda, velika škoda. Nemara bi v slikarski umetnosti prekosila vse slikarje, ki se zmerom pričkajo med seboj, kdo izmed njih je najslavnejši in najznamenitejši. Tako se pričkajo med seboj, njihove barvice in I čopiči pa lepo v miru počivajo na kakšni zaprašeni polici... Daj, daj, loti se spet slikanja! Kotičkov striček". Mirko Končlt: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Cregec in zmaj (Prijjovedka za mlajše) (Nadaljevanje) V glavo mu je šinila strašna misel: Zmaj! In on nima sabljice s seboj... Če ga pošast goreča zdajle zgrabi, bo po njem. Preden bo utegnil reči: Zbogom, ti preljubi svet! — bo že izginil v zobatem žrelu. Kar odneslo ga je iz jame. Sam ni vedel, kdaj in kako je pritacal ven. Ubral jo je po grušču navzgor, da mu je jemalo sapo in vid. Na ostrem bodičevju si je opraskal roke in noge in še platneno srajco si je na rokavu raztrgal. Tik pod vrhom GranŠice se je spodtaknil ob rogovilasto korenino in nemilo dregnil z nosom v peščena tla. Desna coklja je obtičala pod korenino kot v kačjem precepu. Strah mu ni dal, da bi jo bil zvlekel na beli dan. Z eno samo cokljo na nogi je bežal dalje. Tako je do smrti upehan in bled pridrvel do koče sredi Zrnovih Ravnf in planih čez prag. Kar sesedel se je na pograd. Nobene besede ni mogel stisniti iz sebe, tako ga je imela groza v oblasti. »Za božjo voljo, kaj pa je?« se je vznemiril stric Rčdar. Gregec je obupno hlastnil po sapi in posrečilo se mu je, da je spet dobil dar govora. »Zmaj!« je planilo iz njega. »Bčži no, bčži!« je revsknil ovčar in ga močno neverno pogledal. »Naj se mi jezik posuši, če nI res!« se je Gregec rotil, ln začel mu je na dolgo in široko razlagati, kaj je v jami doživel. »Čemu pa rineš vanjo, trepč!« ga je ozmerjal stric Rridar. »Ali ti nisem rekel: Fant, ne draži mi zmaja, če ti je življenje ljubo!?« »Takisto pa že niste rekli!« se mu je Gregec uprl. Stric R6dar je zacepetal z nogami in očetovsko strogo zarobantil: »Preklemanski fant, ali te ni mati učila: Ne ugovarjal starim ljudem! Še eno mi zini, pa ti jo prisolim, da boš videl sto gorečih pošasti na mah!« Huda grožnja je zalegla. Gregec se je čutil premaganega in zinil ni nobene več. Stric R6dar pa ni bil trdega srca, nak. Samo nagle jeze je bil, drugače pa kaj dobrodušen mož. Drobna jezica se je kaj hitro izkadila. Za,-tlačil si je v usta kos tobačne klobase in prijazno zagodrnjal, kakor da ni bilo nič: »Tako, zdaj pa na delo! Prvi hleb sira mora biti danes narejen. Podaj mi naročaj polen iz glist*!« Gregec je ubogljivo skočil s ptfgrada In se skobacal na rob ognjišča. Vzpel se je pod strop in začel vleči grčava polena izza tramovja ter jih podajati ovčarju. Zmaj v Blaščevi jami je bil poza hijen ... Stric Rddar Je podrsnil žveplenko ob hlačnico. Malo je zasmrdelo po žveplu, a žveplenka ni zagorela. Podrsnil je drugo, tretjo in nazadnje za-rentačil: »Le počemu je bilo treba te novotarije, ko pa nI vredna počenega groša!« Zvesto se ie spet zatekel h gohl in kresilu ler spretno ukresal ogenj. Iz suhe trhljadi na ognjišču je šinil droben plamenček. Plamenček je zrasel v plamen in veselo ohliznil očrnel kotel nad seboj. Ovčar je priložil grčava polena — in pastirska koča je oživela. Gregec je z zanimanjem opazoval početje strl- • Gliste Se drva. tramovje pod stropom, kjer se su- ca Rodarja. Prvič v življenju je videl, kako se izdeluje sir. Ovčar je nalil v kotel tri polne golide mleka. Potrpežljivo je počakal, da se je začelo iz kotla kaditi. Preden pa je mleko utegnilo zavreti, je žerjavico skrbno razgrebel na stran. Stopil je k polici, vzel z nje nekaj širša in ga vrgel v kotel. Potlej se je oborožil z lesenim trkačem in začel mleko nad razgrebeno žerjavico mešati. Mešal je in mešal, da pa bi jima med mešanjem hitreje minil čas, je začel Gregcu pripovedovati storijo iz davnih dni: »Prav na tem kraju, kjer jaz zdajle gardm kot šrna živina, ti pa zijala prodajaš in lenobo paseš, je nekoč stala pastirska koča. Tako lepa in prostorna, kakor je ta, kakopak ni bila, tisto res ne, ampak kar dobra je bila za tiste dni. V koči je živel ovčar, ki je znal delati takšen sir, da bi si celo zlodej vseh deset krempljev obliznil, Če bi ga samo povohati smel. Pa sta nekega večera pri-lazila semkajle dva neznana moža. Sam Bog vč, odkod sta se pritepla. Zaprosila sta ovčarja, naj jima odstopi skromno ležišče čez noč. Ovčar ni bil slab mož, tisto res ne, ampak vsakega potepuha pa tudi ni rad prenočil. ,še kakšno ovco mi utegneta uročiti in rdečega petelina na streho prico-prati!' si je na tihem mislil, previdni mož. Da bi se ju odkrižal, jima je začel na vso moč prigovarjati, naj si poiščeta prenočišče drugod. ,Tukajle niti očesa ne bosta mogla zatisniti,' je rekel, ,ker se jagnjeta derejo vso noč.' — Eden izmed neznancev je zamahnil z roko in se zarežal: ,Naj se kar derejo, prav nič naju to ne bo motilo!' Kaj je hotel ovčar? Sprevidel je, da bi bilo vse pregovarjanje zaman. Preden je moža spravil k počitku, jima je še z mlekom in žganci postregel. Eden izmed možakarjev je ves Čas molčal, kakor da bi bil mutast, drugi je pa ves čas gobezdal, kakor da bi bil s klepetuljo Ropotuljo v sorodu. Ko je zadnji grižljaj pospravil vase, je odložil žlico in veselo rekel: ,Bog in sveti Duh, jaz sem velik potepuh!' Ovčar se je zgrozil, rekel pa ni nič. Odkazal jima je ležišče v ovčji staji. In glej čudo: tisto noč so bila jagnjeta tako mirna, kakor že dolgo ne. Moža sta jima na nekakovo piščalko tako lepo zadrumlala, da so jagnjeta zavzeto poslušala in se kar pozabila dreti. Tako dolgo sta jim drumlala, da so kar po vrsti blaženo zaspala. — Ob zori sta bila moža že na nogah. Zahvalila sta se ovčarju za gostoljubnost in mu začela prigovarjati, naj gre z njima v Vivlje, da mu po- kažeta kraj, kjer leži zakopan zaklad. ,Če vesta zanj, zakaj ga ne odkopljeta sama?' jima je ovčar zabrusil pod nos. ,Eh, midva imava zlata že dovolj!' se je pobahal mož gofljač. Ovčar pa je bil pobožen človek. Mislil si je: ,Bog ve, Bog ve, ali nista potepuha s samim zlodejem v zvezi?' Ostal Je trden in ni šel z njima. In tako je v Vivljah še danes zakopan zaklad.« Zaklad! Kakšno čudovito moč ima ta beseda na človeško uho. Tudi Gregca je vsega prevzela. Že je hotel odpreti usta in predlagati stricu R<5-darju, da bi zakopani zaklad poiskala. Pa mu je stric Rodar besede kar snedel z jezika. Robato je zaklical: »Ne zijaj kot preklana klada! Tistole posodo mi daj!« Gregca je kar vrglo k polici. Vzel je zaželeno posodo in jo pomolil ovčarju. Mleko v kotlu se je bilo med ovčarjevim pripovedovanjem dodobra zgostilo. V njem se je napravila zajetna kepa in se "potopila na dno. Ovčar je usedlino dvignil in jo varno položil v Širok obod.* Obod je odnesel v temen prizidek koče, ki mu je služil za shrambo. Skozi ozko lino je uhajala vanjo le medlo svetloba. Vse polno širokih polic za sirnate hlebe je bilo v njej. Položil je prvi sveži hleb sira na eno izmed polic in ga močno potresel s soljo, da se ne bi do njega prikradle muhe in izlegle vanj svojih jajčec. Svoj prvi sirarski izdelek je nazadnje skrbno pokril, potlej pa se je vrnil k ognjišču in svečano rekel: »Sir sva naredila, zdaj pride na vrsto skuta!« V kotlu je ostala vodeno bleda brozga. Po njej so kmalu začele plavati rahle kepice. Ovčar jih je začel loviti s zajemalko in polagati na lesen pladenj. — To je bila skuta. Ovčar jo je strokov-njaško pokusil, zacmokal s jezikom in zadovoljno rekel: »Kar dobra je!« »Kaj boste pa naredili z vodo, kt je v kollu ostala?« je povprašal Gregec. »Trepč, to ni voda, to je sirotka!« ga je poučil ovčar. Nalil mu je zvrhan lonček sirotke In še kos skute mu je na krožnik poveznil. To je bilo nekaj za Gregca! Pospravil je vase oboje — sirotko in skuto — preden bi kdo utegnil iteti do sto. * Obod: model za sir. (Dalje prihodnjo nedeljo.) m^mm S * -.'i;—"ttwi -jI ** fe^i« «*ojna zakonska ljubezen največji namen in največja dobrina zakona. DrugI, ne tako čustveni in bolj miselni, odgovarjajo pravilno: »Ta zadnji namen so, kakor vse kože, otroci.« Tretji se pa tudi s tem odgovorom še ne zadovolje in pravijo: To nikakor Še ni vse, če so otroci pri hiši, tudi še ni vse, da te otroke hraniš in oblačiš — vse, kako se Človek rodi In razvija, kaže, da je končni cilj zakona le vzgoja otrok.< Ostanimo za trenutek pri teh tretjih, kajti — resi — prav imajo. Po svetu eo cele skladovnice vzgojne literature. Pa tudi: koliko raznovrstnih vzgojnih načinov (metod) I Od nekdanje špartanske pa do najnovejših amerlkanskih metod — vsaka hoče biti najtioljša in skoraj edino prava. Dasi pa tako različne — v eni stvari se strinjajo vse: najvišja življenjska naloga zakoncev je vzgoja njih otrok. Treba je samo odpreti oči zdravega razuma, gledati in opazovati, pa Je razum o tej resnici takoj jasno prepričan. Ze dejstvo, da pride človek na svet kot pravi nebogljenec, da potrebuje leta in leta nege in domače oskrbe — če ne. otrok umrjel — kaže, da morajo zanj skrbeti drugi. To je božja, Stvarnl-kova naredbal In kateri drugi, če ne starši? Zalo je Stvarnik združil z ljubeznijo očeta in mater, dal obema ljubezen do otroka in določil že v začetku, da mora ostati zakon n e r a z -družen — vse to meri v prvi vrsti na rojstvo in ohranitev otroka. človek pa je čisto svojevrstna božja stvar: So vsakdanje hrano si išče drugače kot katerakoli žival — že zato ga je treba vzgajati. Ali glavno je: človek je umno bitje ln |e božja njiva, v kateri je nasejano vse [>olno božjega semenja, pa tudi plevela, ki ga je zasejal v to njivo »sovražni Človek«. Sam od sebe pa nima Človek nikdar tiste moči, da bi mogel ruvatl tu plevel in gojiti vztrajno to božje seme v sebi — tu Je treba staršev, ki ga u č e, in ga, če je treba, prisilijo s strogo disciplino, da vse božje v nJem res raste ter zamrje vse vražje. Drugače raste človek kakor gaber v hosti, sebi in drugim v nesrečo! Ta vzgoja mora biti od staršev samih, vsaka druga je bolj ali manj slab nadomestek Staršem je dat Stvarnik v srce ljubezen do otrok, otrokom ljubezen do staršev — vzgoja pa, ki Jo narekuje, In vzgoja, ki jo sprejema ljubezen, je najboljša Saj verno, da tu vzgoja zahteva od gojenca včasih težkih od|>ovedi: te so pa mogoče samo v ozračju ljubezni: če ljubezen vč, da jih naklada ljubezen. Danes se posebno izrazito proslavlja materinstvo. Po mislih člankarja preveč in včasih od takih, ki nimajo v tem pogledu jasnih pojmov. Misli se preveč samo na materialno plat materinstva, kakor da je že v tem vsa veličina matere. Proslavljajo se žrtve, ki so združene z materinstvom, proslavlja se materinska, četudi čista naravna ljubezen, ki jo je materi brez kakih njenih zaslug položit v srce Stvarnik. Ne v žrtvah za otroka, ne v naravni ljubezeni do njega — ne, v tem ni veličina matere, pač pa v njeni skrbi za vzgojo otrok, zlasti pa v skrbi za njih vzgojo v božje otroke. Take mat^ie so po lepi besedi nekaterih cerkvenih očetov naravnost »Kristusove matere«, ker vzgajajo svoje otroke v brate in sestre Kristusove. Zelenjadni vrt mora biti posebno 6krbno prekopan ln pognojen. Razen glavnih poti, ki jih nalahno utrdimo, ne delamo nobenih drugih, ker 6o nam pota pozneje pri prekopavanju in pri preurejanju vrta le v oviro. Površino skrbno izravnamo in če je prevelika in neprimerna, jo razdelimo v terase in v brežine. Tako lahko vsako ploskev izravnamo in pripravimo za saditev. Posamezne površine ze-lenjadnega vrta razdelimo v primerno široke grede in pota zahodimo. Ob straneh pbstimo majhne gredice za cvetje. Zelenjadni vrt razdelimo na 3 večje in 1 mapjši del, kjer pridelujemo vso zelenjavo menjaje. S tem prihranimo mnogo na gnoju in do dobra izrabimo zemljo. Vsako leto pognojimo en del vrla, nanj pa nasadimo v prvem letu rastline, ki potrebujejo mnogo hranilnih snovi. To so: vse vrste zelja, solate, kumare, paradižnike itd. V naslednjem letu pridelujemo na tem prostoru, ne da bi gnojili, radič, špinačo, repe, peso, zeleno, por, poljsko solato in črni koren. V tretjem letu pa kultiviramo na tem mestu le rastline, ki ne potrebujejo svojega gnojenja: fižol, grah, čebulo, cesenj in druge. Pri takem menjalnem gospodarstvu ne pridejo bolezni tako do veljave, porabi se mnogo manj gnojila in se kar najbolje izkorišča zemlja. Prihodnje leto gnojimo drugi del, tretje leto pa tretji del vrta. Ce je zemlja bolj slaba, ji primešamo v drugem in tretjem letu po gnojenju še malo komposta ali pa jo pognojimo s primernim umetnim gnojilom. Na manjši, četrti, del vrta pa nasadimo špar-glje, rabarbaro, vrtne jagode, kuhinjska zelišča: majaron, timijan, drobnjak, žajbelj; kratko vse, na istem mestu več let rastoče zeli. Zelenjadni vrt pa mora imeti tudi prostor za kompost. Kompost postavimo v čimbolj oddaljen kot vrta. predeni pa zasadimo grmovje, da tako krijomo nelepi, a relo potrebni prostor. Tudi topla greda spada v zelenjadni vrt, kjer lahko sejemo ze v rani pomladi zelenjavo, čez zimo pa hranimo v njej razne pridelke. Glavna pota naj bodo vsaj en meter široka, stranska pol metra, grede pa razdelimo s 30 cm širokimi stezami. Gredice naj bodo široke 1.20 m. Ta širina je najprimernejša za obdelavo in pletev. i Stezica In greda imala skupno 1.80 m širine. Ako nima vrt pravilnih oblik, ga moramo razdeliti na pripravne dele, ostanke pa zasadimo s trajnimi rastlinami kot s špargljl, raharbaro, vrtnimi jagodami itd. Prav tako lahko postavimo na te dele toplo gredo, kompost, uto; ali pa zasadimo grozdičje, kosmulje itd. Neobhodno potrebna za zelenjadni vrt je vodna naprava, kad ali bazen. Vodo iz vodovoda na-točiino najprej v posodo, da se nekoliko ogreje in šele nalo jo smemo uporabiti za zalivanje. Zelenjadni vrt zalivamo le zvečer, ko sonce zaide. Čez noč se rastline nasrkajo vode in osveže. Na 1 kvadratni meter porabimo 1 škropilnico vode. Tako zalivanje zadostuje za več dni. S tem, da vsak večer ali pa še celo dvakrat dnevno zalivamo gredice in porabimo, kot je v navadi, le eno škropilnico za vso gredo, rastlinam nič ne koristimo, sebi pa vzamemo mnogo dragocenega časa. Narobe znanje o prirodi Mnogo ljudi trdi. da žirafa krikne, ko ji preti smrt. A to naziranje spada v isto vrsto kakor mnenje, da noj giavo vtakne v pesek, češ da ga ne bi nihče videl. Res pa je, da se noj, ko mu grozi nevarnost, uleže plosko na pesek, a glavo dvigne za nekaj centimetrov kvišku, da opazuje okolico Večkrat govorijo, da »Ion nikoli ne pozabi, če mu je kdo kaj hudega prizadejal. Tudi ta domneva spada k narobe znanju. Resnično je pač, da imajo sloni izvrsten spomin, in znano je, na primer, da cirkuški sloni še čez leta natančno vedo za kako pot, po kateri eo že kdaj Sli, pa čeprav jih v drugo nihče ne vodi. Narobe je tudi mnenje, da kače, če vidijo, da grozi njih mladičem nevarnost, te mladiče oožro in jih potem spet nepoškodovane izgoltajo. Brez dvoma se pripeli, da kače svoje mladiče požro —, a da bi ti mladiči še kdaj prišli na dan, to je pač čedna »torija, resnica pa ne. Kako oznažiš dežnih Umazanega dežnika ne smeji nikoli suhega osnažiti. Ko je še moker, ga koj razpni in ga umij s čisto, mlačno vodo, v kateri Je za žlico sal-mijaka. Potem ga dobro izperi z jcaihovo vodo, da se barva ne izgubi. Prav stari dežniki navadno nič več ne držijo vode. A nepremočljivi postanejo, če pometaš žlico naralina s 30 žlicami petroleja. To meianico dobro pretreseš. dokler ni parafin nič več viden, in dežnik temeljito izplakneš e to raztopino. Za to delo morsš Imeti majhno gobo. ki je pa ne smeš preveč zmočiti. Nato daš razpet dežnik na »rak, a ne na sonce. »Gospodična, povejte mojemu možu cene, potlej se ne bo veo tako režalt< Sipek v jesiha in sladkorju Skuhaš do čistega 40 dkg sladkorja na 1 litru vode (10 minut), jemlješ pene proč in ohladiš. Potem prime£a£ tri četrt kg opranih brusnic in 1 liter tropinovca. To daš v steklenice, puatiš, da stoji na toplem 4—5 tednov, nato liker precediš in ga daš v steklenice. Liker iz brusnic Na prtu obribaš 1 kg zrelih šipkovih Jagod, odrežeš Jim vrh in izbrskaš z žico peške. Nato revrefl pol litra vinskega jesiha, 715 dkg slad-orja, koiček cimeta in nekaj Žhic. Jagode kuhaš v tem 10 minut. Vse skupaj daš v kozarec, čez dva dni pa sok malo prevrei in jagode še enkrat zavre*, daš nazaj v kozarce, In ko se shladi, zavežeš. Primerna oblačila za šolo Obleka Ima bolero, ki je — kakor obleka — okrašen z belimi našitki. Plašč je iz volnenaga blaga sitastega vzorca in 8 kapuco. TakSnole kapuco, ki je za razne prilike, 6i na-redifi iz trikota, pri čemer je zadnji vogal obrnjen na sprednjo plat in pritrjen. Oposorilo! Svarim vsakogar, da nisem plačnik dolgov svoje žene I. L, ki bi jih storila v mojem imenu. Take vrstico v časopisih gredo večidel brez zanimanja mimo nas, dasi se večkrat, kar prevečkrat pojavljajo v listih in je v njih ozadju skrito veliko, socialno vprašanje. Te vrstice nam govorijo o razpadu najbitnejše celice vsakega naroda, to je družine, in namesto da bi ta razkroj skrili očem javnosti, se s svojim razjedenim obličjem bahaško ponaša v oglasnem oddelku časopisja. Imena prizadetih se nam razprto tiskana bleščijo v obraz in nam kažejo, kako more človek svetost zakona opljuvati in svojega zakonskega druga ali zakonsko družico izročiti javnemu zasmehovanju. Take vrstice predstavljajo zaključek družinske žaloigre. Kakšen bo končni obračun te žaloigre, smo morali, žal, že večkrat doživeti. Kolikokrat vodi ta pot za jetniško obzidje ali v smrt. Strahotno je že število ločenih zakonov pri nas. Koliko domačih ognjišč se zruši in pokoplje pod seboj spoštovanje in čast zakoncev in morale. Po poročilih odvetnikov je skoraj v vseh primerih alkohol pravi povzročitelj zakonskih ločitev. V drugih primerih pa ima precejšen kos bremena na vesti. Jasno misleči ljudje, ki niso omračenl po alkoholu, so si že pred zakonom svesti nalog zakonskega stanu in se zavedajo dalekosežnih posledic svojega sklepa, in v kasnejšem življenju se vedejo s svojim zakonskim drugom s tistim razu- mevanjem, ki Je za skladno skupno življenje neobhodno potrebno. Niti malo jim ne pride na misel, da bi si podrli svojo življenjsko srečo. Brezalkoholni ljudje vsebujejo toliko moči, da iz svojega duha iztrebijo razvratna, pregrešna nagnjenja in imajo smisel za čednost in srce za lepoto ln plemenitost. Drugače pa Je s tistimi ljudmi, ki Je njih duhovno življenje spričo vseh vtisov in pregreh že otopelo, otopelo večkrat tako, da ta otopelost niti ni več vidna. Te otopelosti se človek najlaže in najtrajnejše naleze z rednim, čezmernim uživanjem alkohola. Majhna slika: Mlad človek »solidnih« nazorov se ne more premagati, da ne bi svoje nedelje preplesal. Prt tem ne pozabi biti »cel mož«, po geslu: »Kdor nt bil še nikdar pijan, ta ni cel mož.« 2e napol v omotici, ves razbičan po erotičnih melodijah jazza, vrti »mladenko« v krogu s seboj. Vpliv alkohola na obeh straneh in pa vsa okolica, ki nima nič opravka s prnvo resničnostjo, pa še »nesolidni« nazori — privedejo oba v zakon. »Kar Je Bog privedel skupaj, tega naj človek ne loči,« pravi pregovor. A pri tej Izbiri ni imel Bog nobene velike vloge. Sploh ga ni bilo zraven. Potem, polagoma, vstaja zbujenje. Ona ne zna kuhati, ne gospodinjiti, ne varčevati. Zna samo plesati, se zabavati — in to izborno. On si ne zna pomagati, hodi samo h kegljanju, v krčme itd. Ponoči je prepir. Psovke frčijo sem In tja, slednjič tepež, konec pa beremo v razprtih črkah: »Svarim vsakogar.. .< Oprane rokavice - nove rokavice Slabo pranje pokvari celo najlepše rokavice. Pravilno pranje pa je kar umetnost zase. Predvsem voda ne sme biti »trda«, ampak naj bo deževnica ali pa vsaj prekuhana voda. — Vzemi torej malo te vode, segrej jo in raztopi v njej primerno količino milnih drobcev. Ko to dobro premešaš, da se pčni, vtakneš vanjo rokavice, ki si jih daš na roke. Zdaj »roka roko umiva«. Madeže odstraniš s ščetko in posebnim čistilnim sredstvom. Ko to opravimo, strkljaš rokavice skupaj tako, da je prišla notranja stran na vzven, nakar očistimo notranjo stran. Paziti Jo treba, da ne natezamo koncev prstov, da potem niso razvlečeni. Potem vodo nalahko iztisnemo (ne ožinemol), nakar rokavice dvakrat v mlačni vodi izperemo in vselej iztisnemo, in sicer začenši pri prstih in navzgor. Da bo usnje čim bolj mehko, dajmo rokavice po pranju namazati z milom. Navadno pa ostane usnje mehko s tem, če damo v zadnjo vodo polno ilico glicerina. Za sušenje zvijemo rokavice v brisalko, ki posrka vlago. Pri tem jih močno napihnemo ln jih položimo na brisačo tako, da so konci prstov obrnjeni k tebi, nakar jih zavijmo. Potem pa brisačo previdno ožmimo, da iztisnemo Se zadnjo kapljico vode. Zdaj se začne Sele pravilno sušenje, pri čemer rokavice vzamemo spet Iz brisače, Jih napihnemo in jih previdno natezamo, da dobijo pravilno obliko. Nato jih dajmo v sobi sušit, nikoli na sonce ali k peči I Ko so že skoraj suhe, je treba rokavice dobro zgnesti, da so prožne; vsakršno gubico Je treba izgladitl. ^^^kaJJcm^ IduMlič U H. P. R. Zaradi krčnih iil se vam je napravila rana na nogi. Koža je posivela. Stari ste 66 let, tehtate 120 kg. Kaj hi napravili, da hi se rana čimprej zacelila? — Kane, ki se pojavljajo zaradi krčnih žil, se le počasi zdravijo. To pa zaradi tega, ker so ti deli tkiva slabo preplavljeni s krvjo, torej slaho hranjeni. Nogo morate razbremeniti. To se pravi, da morate počivati in nogo visoko podložiti. Če imate vnetje okoli rane, si morate devati obkladke. Po navadi se v okolici rane napravi ekcem, suh ali moker. Treba jo ozdraviti ta ekcem. Zdravljenje je drugačno pri suhem in zopet drugo pri mokrem lišaju. Pri ranah, ki se le nerade celijo, si pomagamo z obsevanjem s kre-tnensko lučjo. Zelo priporočljiv je cinkov lepilni povoj. Tega pa napravimo žele takrat, ko se je rana že izčistila in je vnetje okoli rano prešlo. Zdravljenje je individualno. Nekateremu pomaga lo bolj, drugemu zopet drugo. Trajno pozdraviti pa je težko, ker 6e rane rade ponavljajo. Ozdravljenje ie trajno le v primeru, če smo odpravili krčne žile. Obrnite se na zdravnika, ki vam bo najbolje svetoval, ko vas bo videl. Prav je, če si daste pregledati tudi vodo. V teh letih se rada pojavi sladkorua. Rane se potem še bolj nerade celijo. I. G. Na neimenovanem mestu vas že nad 10 let močno srbi. Tako hudo je, da se večkrat raz- raskate do krvi in ne morete spati po cele noči. lažete se z različnimi mažami in tekočinami. Od-leže vam le za kratek čas. Večkrat so vas preiskali, našli niso ničesar: ne glist, ne sladkorne bolezni, ne kakšne kužne bolezni. Srbenje pa postaja vedno hujše. Stari ste 40 let. — Dostikrat je srbenje esencialnega značaja, to se pravi, da se pojavlja, ne da bi mu vedeli za vzrok. To so najtežji in najholj trdovratni primeri za zdravljenje. Menim, da bo to tudi pri vas vzrok. V teh primerih priporočajo zdravljenje z histaminom. Drugi a priporočajo zdravljenje s kalomelnim praškom. Navodila za zdravljenje vam bo dal zdravnik. — Tudi na tem mestu se lahko pojavi rak v obliki različnih bul, ki se večajo in končno razpadejo. Milenj. 28 let ste stari, poročeni, imate 6 mesecev staro punčko. Do sedaj ste bil vedno zdravi. Zadnje čase pa se Vam večkrat stemni pred očmi. V glavi tik nad očmi čutite pritisk in hude bolečine. Lahke, tope bolečine čutite tudi na levi strani prsnega koša. Nič ne kašljate. Tudi temperature nimate. Bojite se jetike, Čeprav ni bilo v Vaši družini še nobenega primera — Obrnite se na zdravnika, ker je potrebna preiskava. Bolečine v čelu nad očmi govo-ijo za to, da čelne dupline niso v redu. Jetike, menim, da se vam trenutno ni bati. Vendar pa prav storite, da si daste pregledati tudi pljuča in to. tudi rentgenološko. Ista. Punflka gleda nekoliko križem, desno lice ima malo debelejše od levega. Vprašujete, če l>o to samo po sebi prešlo. Nesite otroka k okulistu, da ugotovi, kaj je na stvari. Skušnja namreč uči, da je zdravljenje tem uspešnejše, čim prej se začne. Nesorazmernost obraza opažamo zlasti v primerih, kjer imajo otroci že od rojstva vrat postrani. Tudi v tem primeru je potrebna zdravniška pomoč in to čim prej. S. F. F. p. O. Sorodnico imate, ki ima pobešen želodec. Kako naj se hrani, da ne bi preveč oslabela. zdaj ko je toliko dela. Teka nima pravega. Po ušesih ji šumi. — Prehrana za take bolnike mora biti taka. da na eni strani ne obtežuje želodca, na drugi 6t^ani pa taka, da se v tkivu G' nabere čim več ma?čo«be, ki nudi ielodsu oporo. Jesti mora večkrat in po malem, najbolj vsaki dve uri. Pitje med jedjo in po jedi je prepovedano, da tekočina ne poveča že zaužite hrane. Lahko pa pije na te^če. Na tešče zaužita tekočina namreč hitreje zapusti želodec. Hrana mora ti i ti pripravljena v Čim finejAi in drobnejti obliki, da hitreje zapusti želodec. To pa dosežemo s kašasto hrano. Hrana mora biti čim bolj raznovrstna, da l>olj prija in vzbuja tek. Najbolj izdatna je mastna hrana. Ker je pa mast težko prebavljiva, zato jo moramo použiti v taki obliki, ki je telesu najbolj dostopna. Je naj torej mlečni riž, zdrob, krompir v kašasti obliki, sočivje itd. Vse pa zabeljeno s finint uiasloiu. Šumenje v ušesih spremlja različne bolezni. Kaj je pri njej vzrok, je težko povedati. Morda je v zvezi to z bližajočo ee meno. I. K. I). Hudo znojenje vas muči tako, da to spravljate celo v zvezo s tem, da zaradi tega ni potomcev. — Umivajte se večkrat, posušite, potem pa se potreeite s smukcem. Z drugo nadlogo pa znojenje ni v noben, zvezi. Kdo je tu kriv, ne morem ugotoviti. Na preiskavo morata oba. Sele potem se bo vedelo in pomagalo. J. K. L. Menim, da 6te preveč tankovestni. Nadloga, ki jo opisujete, ni odvisna od vaše volje. Opazujte re, pa boste ami dognali, kaj vam škoduje, in tega se morate potem ogibati. Vzrokov je več. Potrebna bi bila preiskava Vašega živčevja. Recepta vam ne morem napisati. Obrnite se na zdravnika. — Zaradi rane, ki so vam jo zašili, ne bodite v skrbeh. Zacelila se vam bo tako, da »e bo sled komaj še poznala. Nekateri so res nagnjeni k temu, da se jim napravijo močne brazgotine. Menim pa, da to pri vas ne bo. J. I. J. Leta 1923 ste bili operirani na desni nogi. Imeli ste vnetje kostnega mozga. Ležali ate eno leto. Ko pa se vam je rana zacelila, ste bili v kratkem zdravi. Nič vas ni oviralo ne pri hoji, ne pri vožnji s kolesom. Pred enim letom pa ste začutili nad desnim kolenom bolečine. Noga vam je na tem mestu čez dan zatekala, ponoči pa splahnela To se vam pojavlja ie zdaj. Dali ste nogo slikati. Rekli so vam. da se bo predrlo ln bo prišel koAček kosti ven. Kmalu zatem se vam je nad kolenom res predrlo Kosti pa ni ven. Rana vam stalno po malem izceja gnoj. Drugače ste popolnoma zdravi. Vprašujete, če je to za nogo nevarno. — Trenutno za nogo ni kakšne resne nevarnosti Rana pa se toliko časa ne bo izčistila in zaprla, dokler se ne izloči del kosti, ki je odmrl. Zato vam svetujem, da se obrnete na kirurga, ki vam bo košček odstranil. Tako boste najhitreje ozdraveli. M. H. G. 32 let ste stari, dobro rejenl. Eno leto opažate, da vam bujno poganjajo kocine po nadlehtih, ramah in hrbtu. Na glavi pa opažate, da vam lasje izpadajo. — Menim, da bo vzrok temu pojavu motnje v delovanju žlez z notranjim izlo-čenjem. Obrnite se na zdravnika, ki vam bo predpisal zdravila, v katerem so ženski hormoni. B. G. S. Neprijeten duh razširjate. Sami sicer tega niste opazili, opozorili pa so vas drugi na to. Sicer ste popolnoma zdravi. — Povedali ste malo, zato morem le težko kaj točnega povedati. Dostikrat, zlasti pri ženskah, so pazduhe izvor, ki razširja neprijeten duh. Ni niti potrebno, da bi se morali taki ljudje močno znojiti. Nekateri menijo, da so posebne klice, ki razkrajajo znoj in tako razširjajo neprijeten duh. Morda je to tudi pri vas vzrok. Španski bezeg na meji. C. M. B. B. Sosed je posadil letos pomladi tik za vašo leseno ograjo živo mejo — španski bezeg, ki se je razbohotil tako, da vam zapira prost razgled iz vašega stanovanja. Sicer je sosed obljubil, da bo bezeg obrezoval v višini plota, kar pa ni storil. — Seveda ne morete prisiliti, da živo mejo odstrani, niti da jo obreže v višini plota, da bi zopet imeli razgled. Na svojem svetu in v svoj zračni prostor lahko sosed sadi, kar hoče. Le če bi vi imeli priposestvovano služnostno pravico neoviranega razgleda preko sosedove parcele, lo je, če bi ze pred 30 leti sosedu prepovedali povišati plota z živo mejo in bise tedaj sosed tej prepovedi uklonil, potem bi to pravico priposestvovali in bi smeli sedaj zahtevati neoviran razgled. Obljuba zakona in dajatve za otroka. M. T. K. Sodišče vas je obsodilo na plačilo mesečne preživnine za nezakonskega otroka in te dajatve morate vsakokratnemu varuhu otroka redno plačevati. Otroka bo oskrbovala mati sama. Brez tehtnega razloga materi sploh ne boste mogli odvzeti otroka. O tem bo vselej odločalo le varstveno sodišče. Če mislite, da mati ne skrbi zadosti za otroka, da ga zanemarja tako, da je njegov uspešen razvoj v nevarnosti, lahko pri sodišču predlagate. da se materi otroka odvzame in vam izroči. Sodišče bo odločilo po izvršenih poizvedbah, če ste materi pred sodiščem obljubili, da jo boste poročili, je prav, zaradi vas, otroka in matere, da obljuba izpolnite. Vendar vas mati ne more na izpolnitev dane obljube prisiliti. Mati ima pravico od vas s tožbo zahtevati odškodnino, če dokaže, da ste jo zapeljali pod obljubo zakona. Odškodnina ji gre zaradi tega. ker je pač nezakonski materi težje dobiti moža kot pa neoporečnemu dekletu. Odpoved odsotni stranki. I. T. M. Pred dvema mesecema je stranka odšla r*> opravkih v inozemstvo in rekla, da se v 14 dneh vrne in poravna najemnino. Stranke ni nazaj in na od nje označeni naslon poslana pisma vrača pošta z opomba, da je nepoznana, v stanovanju pušče-no pohištvo pa je brez vrednosti. — Svetujemo vam. aa v prisotnosti organa policije stanovanje oaprete, najemnikove stvari popišete in prevzamete v shrambo in stanovanje v tem času popravite. Ce se vam pa ne mudi s popravilom stanovanja, odpovejte stanovanje najemniku na roke oskrbnika, ki ga bo imenovalo sodišče in po preteku odpovednega roka predlagajte prisilno izpraznitev, in bo v tem primeru skrbnik odgovoren za pohištvo. Rodbinska doklada ia otroka, ki študira. M. A. - Po predpisih uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev pripada rodbinska doklada za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih tniHtiiiiiiiiiimHiiiiimMmmnmnm 0DRE2ITE mmmmmmmmmmmmmm ti odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek. ..Slovenec" 10. aeplem. 1939 šolah občnega ali strokovnega pouka, ln sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži, odnosno oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. Pohajanja večernih tečajev glede pravice do rodbinske doklade za otroka ni smatrati za šolanje. Ločeno gospodinjstvo. N. S. - Mož je nastavljen v drugem kraju kakor žena. Večkrat se pripeljete k njej na obisk in seveda se tedaj tudi pri njej hranite. Vprašate, ali se v takem primeru more smatrati, da zakonca živita v ločenem gospodinjstvu? Občina namreč trdi, da živita v skupnem gospodinjstvu. — če imata mož in žena vsak v drugem kraju službo in vsak v drugem kraju redno stanujeta in se le od časa do časa obiskujeta, se po našem mnenju lahko smatra, da ločeno živita Ce je občina drugega mnenja in rabite o tem kakšno potrdilo, naj vam izda občina tako potrdilo. Če boste smatrali, da občinsko potrdilo ne odgovarja dejstvom, vložite obrazloženo pritožbo na okrajno načelstvo. Zaradi napačnega naziranja pa izdajatelja potrdila ne morete ovajati. Sprejem v finančno službo. 2. I. C. • Ce ste ie vložili prošnjo za sprejem k finančni kontroli in ste jo opremili z vsemi potrebnimi prilogami, ni potreba ponovno vlagati take prošnje. Če je dala finančna oblast razglasiti, da sprejema kandidate za to službo, pošljite na dotično oblast vlogo, s katero poveste, da ste prošnjo vložili, in kdaj, ter da jo ponavljate. Če vam je pa bivši poslanec kaj drugega povedal in kaj obljubil, se obrnite na njega, da posreduje. Odložitev vojaške službe. J. S. - Leta 1987 ste bili potrjeni k vojakom. Zaradi šolanja se vam je nastop vojaške službe odložil do 1. 1940. Ker ste pa zdaj dobili službo, bi radi še dosegli nadaljnjo odložitev. Vprašate, ali in kako bi bilo postopati, da bi bila vaša prošnja uspešna. — Po zakonu o ustrojstvu vojske se sme rekruttl, ki je reden dijak kako državne ali privilegirane šole v državi ali v inozemstvu, ki daje pravico do dijaškega roka, odložiti služba v stalnem kadru, da dovnši študije. Vendar pa sme segati ta odlok najdalje do dovršenega 27. leta starosti. Iz razloga, ker ste dobili službo, se vam po predpisih navedenega zakona vojaška služba ne more odložiti. Pogoji za irtrovino O. 0. - Vprašale, ali M lahko z meščansko šolo z maturo ali z enoletno trgovsko šolo in polletno prakso v trgovini dobili pravico za izvrševanje trgovinske obrti in kam bi bilo vloiiti prošnjo? — Za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz te izobrazbe velja dveletno učenje kot učene« in dveletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Dovršeni štirje razredi meščanske srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in enoletno zaposlitev. Ce ste torej dovršili štiri razrede meSf. šole, vam je potrebna le še enoletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Nato pa lahko zaprosile pri okrajnem načelstvu, da se vam dovoli izvrševanje trgovinske obrti. Prenos dolga na kmet*. E. R. - Po poklicu ste ielezničar in ste lastnik hiše. ki pa je z»-doliena. Radi bi dosegli zaščito na ta način, da bj dolg prenesli na svojega sorodnika, ki je kmet. Vprašate, ali je mogoče na ta nadin dobiti zaščito? — Na ta način ne boste dosegli zaščite. Kmet, ki ieli doseči zaščito, mora dokazati, da je dolg nastal niemu pred 20. aprilom 1932 leta, in da je obstojal še 26. septembra 1936 lota. Vojnira. M. F. Letos ste bili pri četrtem naboru potrjeni. Lani ste prvič plačali vojnico za 1. 1938. Letos pa ste zopet dobili poziv, da plačate vojnico za 1. 1909, čeprav ste potrjeni. Vprašate, ali bi se pritožili, ali bi pa e.nostavno pustili, da stvar zapade? — Vojnico morajo plačevati tudi začasno nesposobne osebe Očividno terjajo od vas vojnico za tisti čas po prvem naboru, ko ste bili začasno nesposobni za vojaško sluibo. (>e pa jo terjajo za čas, ko ste bili ie spoznani za sposobbnega, se zoper pogrešno odmero pri-toiite na poveljstvo vojaškega okrožja. Ugotovitev meje po semljenteren. V. G. -Občina ie več lastnikov sosednih parcel tako rekoč prisilila, da so podpisali izjavo, da hodo priznali mejo med svojimi parcelami in občinsko parcelo, ki jo bo določil geometer z merjenjem na kraju samem. Tako je geometer zame-jičil parcele. Nezadovoljni ste s to določitvijo in vprašate, kako bi uspešno uveljavili svoje pravice? — Če ste podpisali izjavo, da boste priznali mejo, ki jo določi geometer. je izjava za vas obvezna in morate mejo priznati. Glede za-jemalnika, ki stoji na meji, pa niste povedali, kaj bi radi, zato vam ne moremo ničesar odgovoriti na vaše vprašanje. Sadno drevje na tujem vrtu. G. A. M. Kot upravitelj hiše ste uživali tudi majhen vrtič, kjer ste na svoje stroške zasadili nekoliko drevesc in brajdo. Če ee niste ob saditvi drevesc kaj posebej dogovorili s hišnim lastnikom glede lastnine teh drevesc, so postala drevesca in brajda pritikline zemlje in jih sedaj brez privoljenja hišnega gospodarja ne smete odstraniti. Čigava je njiva? F. M. V. Sorodnica je napravila oporoko. V tej oporoki je določila, da vam zapusti njivo. Pisec oporoke, ki dobro pozna vašega moža. pa je v oporoki napisal kar vašega moža kot dediča za njivo. Vaš mož pa je nenadoma umrl, še dva dni pred sorodnico. Glavni dedič trdi, da je njiva sedaj njegova, vi ste pa mnenja, da je vaša, ker ste po moiu dedič. — Res je, da ste vi po možu dedinja, ki ni imel ob smrti niti lastnih otrok niti staršev ali bratov in sester. Vendar v moževo zapuščino ne spada navedena njiva. Vaša sorodnica je sicer kot zapust-nica volila njivo vašemu možu. Ker pa je vaš Preživite prijetno jesen v RADENSKEM ¥ KOPALIŠČU ki Ilratl I uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca in notranjih ilez. september - ohtoner p o v S a I io ui din. Vračunano W§e: stanovanje (vsaka prosta soba po lastni izbiri), hrana, 1 zdravniški pregled ter po njem predpisane naravne ogljikove aH mineralne kopeli, zdraviliška, godbena in občinska taksa, velika analiza seči, sobna postreiba ter zdravljenje s pitjem naše zdravilne vode. — Godba, dancing in tonkino izmenoma vsak dan. — Obširne prospekte dobite na zahtevo od uprave kopališča SLATINA RADENCI mož pred njo umrl. Se ni mogel pridobiti nobene pravice do njive, niti ni mogel prenesti še nedob-Ijene dedne pravice na svoje dediče. Njiva je pač ostala do smrti zapustnice njena last, po njeni smrti pa spada v njeno zapuščino, ki je v celoti pripadla oporočnemu dediču, ker je vaš mož kot volilojemnik pred zapustnico umrl. — Če mislit.e, da je sorodnica z ustno oporoko vam volila njivo, potem bi morali dokazati najprej neveljavnost pismene oporoke potem pa veljavno ustno oporoko, kar pa po vaših navedbah samih ne bo mogoče dokazati. Invalidnina. K. P. D. Č. Sami uvidite, da so dišče ne zmore vseh invalidskih spisov naenkrat reSiti. Vsak upravičenec bo pa dobil novo invalidnino od 1. aprila t. 1. naprej, ne glede na to, kdaj bo izdana odločba. Urgenca po občini v posebno nujnih primerih bo po našem mnenju pospešila reSitev posameznega spisa. Prisojena odškodnina ne ngasne. B. V. M. S kazensko sodbo je bil pred 10 leti obsojen posestniški sin, da vam plača 2000 din odškodnine za zlomljeno nogo. Doslej se za to niste brigali, sedaj bi pa potrebovali ta denar. Vprašate, če ga lahko in kako bi ga terjali, ker nima nikjer zaslužka in tudi dediščine še ni dobil od doma. — Dokler je vaš dolžnik brez sredstev, ga ne kaže prisilno izterjavati. Saj na temelju kazenske razsodbe priznano odškodnino lahko uveljavite z izvedbo še tekom 30 let! Cim boste izvedeli, da ima vaš dolžnik kaj zarnbljivega, ali pa, da mu je kdo kaj dolžan izplačati (ko bodo doma izročili enemu posestvo, drugim pa določili dediščine), takrat predlagajte pri sodišču izvršbo proti dolžniku. Lesna goba v podu. A. C. D. — V stanovanjski hišici pod lesnim podom se je razrastla goba tako, da ga je popolnoma uničila. Bil je zamenjan z novim, pri čem je bila zemlja pod njim izkopana in nadomeščena z gruščem in prodom. Vkljub temu se je goba pojavila znova in ponovno razjeda tla, dasi je grušč suh. Želite vedeti, kako je možno odpraviti to lesno gobo. — Lesna goba se razvija tam, kjer je mnogo vlage. Ko se je pa zaredila v steni, jo ni tako lahko odpraviti. Četudi ste obnovili pod in osušili pod njim z gruščem, so vendar ostale v podu klice te gobe, ki so potem napadle nove deske. Morali bi novo lesovje namazati 6 karbolinejem aH z oljem za mazanje poda, katera sredstva preprečujejo, da se le« ne more navzeti vlage in istočasno vničiijo tudi vse klice in pod-gobje lesne gobe. — Kot izborno obrambeno sredstvo proti tej gobi priporočajo tudi navadno kuhinjsko sol. kjer se je goba pojavila. Izkustva so dokazala, da s soljo potrošeni pod ni več napaden po tej škodljivki. — Pogosto prezračevanje prostorov pa že samo na sebi veliko pripomore, da se lesna goba ne pojavlja v stanovanjih. Kuhanje žganja iz btinovih jagod. K. N. P. — 2elite pojasnila, kakšen je postopek pri kuhanju žganja iz brinjevih jagod. Koliko vode je potrebno za 50 kg teh in koliko ča6a se morajo namakati, v mrzli ali topli vodi? — Brinjeve jagode dobite v nakup pri žganjarnah, ki ga nakupijo iz južnih krajev v vagonskih množinah ali pri trgovcih, ki se bavijo • tem Posušene stare jagode so manj uporabne za žganjekuho kot pa sveže, nepresu-šene. Kuhanje brinjcvca ni tako enostavno kakor kuhanje žganja iz drugega sadja in tropin, ampak je treba za to imeti nekoliko vaje in izkušnje, da se dobi neskvarjeno žganje in dobro brinjevo olje. Postopek je sledeči: K temu vzamemo popolnoma dozorele brinjeve jagode in jih zmeljemo na mlinu z gladkimi valji ali jih pa 6tolčemo v stopah. Tako dobimo brinjev zdrob. Denemo ga v kad in zali-jemo z vodo, da ga pokriva. Kad postavimo na to- Davčni nasveti B. A. v M. Vaša iena vrši pridobnini zavezano trgovino. Pridobninsko prijavo ste podpisali sami in ne vaša žena. Davčna uprava vam je zato predpisala davčno kazen iz člena 137 zakona o neposrednih davkih Ali je to v redu? Odgovor: Ako vrši iena kakšno pridobnini zavezano trgovino ali obrt, mora ona sama vložiti prijavo za odmero pridobnine. Mož jo sme v tem oziru zastopati le tedaj, ako je v to od žene izreč-no pooblaščen. Tako določa izrečno pravilnik k členu 106. zakona o neposrednih davkih. Ako ste pridobninsko prijavo 6ami podpisali in niste istočasno prijavi priložili zgoraj omenjenega pooblastila vaše žene, je bila vaša prijava neveljavna in je predpis davčne kazni vtemeljen. Pred davčnim odborom pa smete vašo ženo tudi brez pooblastila zastopati, ako vas člani davčnega odlx>ra poznajo oziroma, če je davčnemu oblastvu znano, da ste mož davčne zavezanke. Glej zadevno člen 11. pavilnika k določbam finančnega zakona za leto 1937-38. Uslužhenski davek. Davčne uprave In organi finančne kontrole imajo po določbah člena 102. zakona o neposrednih davkih pravico, da pregledujejo davčne knjižice delojemalcev. Zato so služ-bodajalci zavezani, da skrbno hranjujejo pravkar navedene davčne knjižice in jih dajo na zahtevo organov davčne uprave oziroma članov finančne kontrole tem v vpogled. Te dolinosti veiejo slui-bodajalce za vso dobo zaposlitve posameznih uslužbencev. Službodajalci. ki zgoraj navedenim organom preprečujejo vpogled v davčne knjižice, se kaznujejo z globo od 1000 din do 20.000 din. (Cl. 139. odstavek četrti zakona o neposrednih davkih.) Kmetovalci in olfdačha prevozništva. Kmetovalci so zavezani pridobnini in sploAnemu davku na poslovni promet, kolikor opravljajo vožnje redno in obrtoma skozi pretežni del leta. V nasprotnem primeru, t. j. v primeru, da kmetovalec izvršuje vožnje samo od časa do Časa, kadar to dopuščajo redna kmetijska dela, je pa prevozništvo smatrati za postranski posel v kmetijstvu, ki ni zavezan niti pridobnini niti davku na poslovni promet. Glej Člen 45./I. zakona o neposrednih davkih oziroma člen 1. in 3. zakona o splošnem prometnem davku. pel prostor, v klet ali v kako primerno shrambo, ki mora imeti vsaj 15 do 20 štopinj topline. Le v taki toploti delujejo kipelne glivice. Mrzlejši prostori zadržujejo vrenje, zato traja isto predolgo in se brozga kaj rada skisa. — Ko je brinjeva brozga tako pripravljena, pokrijemo kad s pokrovom in vrečami ter jo pustimo 24 ur na miru. Drugi dan pričnemo brozgo premešavati z lesenim drogom tako, da pridejo spodnje plasti na vrh. To premeša-vanje ponavljamo vsak dan dvakrat, zlasti temeljito pozneje, ko prične vrenje, ki je podobno vinskemu kipenju, le da ni tako burno. Premešavanje se vrši zaradi tega, da se zgornje plasti ne osuše, oziroma ne skisajo. Kipenje traja 12 do 14 dni. Ko je prenehalo, se začno jagode potapljati. Brinje je popolnoma pokipelo takrat, ko se ie ves trop potopil. — Sedaj je nastopil čas za kuhanje brinjev-ca in brinjevega olja. Kuhamo ga po dvakrat. Prvikrat dobimo iz hladilnika prekapino, ki vsebuje olje in neprečiščeni brinjevec. To imenujemo »nan-ga«, ponekod tudi »belina«. Olje en, ker je lažje, naliva na vrhu, »nanga« pa spodaj. Da lažje ločimo olje od »nange«, vložimo prekapino v poseben vrč. ki je podobno izdelan kakor vrček za mašnovino: ima namreč cev za odlivanje, ki sega do dna vrča. Po tej cevi odlivamo »nango«, ki se zbira in čisti na dnu, tako dolgo, dokler ne seže olje do dna. Brinovo olje je dragoceno zdravilo, ki ga lekarne rade kupujejo in dobro plačajo. — »Nango. še enkrat prekuhamo in šele sedaj dobimo žganje — brinjevec. Nas živinozdravnih Prezgodnji pojav mleka pri breji telici. Z. F. B. S. - Vaša telica je po šestih mesecih brejosti nenadno zbolela, postala trda v nogah in vratu, vime ji je zelo oteklo in se napolnilo z mlekom, ki je samo kapljalo iz vimena. Pričeli ste telico izmolzavati, nakar je oteklina vimena popustila. Vprašate, ali naj telico še naprej izdajate, 6aj ima dnevno 3 do 4 litre mleka. Zanima vas usoda teleta, za katerega ne veste, ali je iivo ali ne, 6krbi vas tudi, ali bo imel prezgodnji pojav mleka slabe posledice za kravo. — Vime je v tesni zvezi s spolnimi organi, predvsem z maternico in jajčniki, ki vplivajo na delovanje mlečne žleze. Pri vaši telici 6o 6e morale odigrati v teh dveh organih neke spremembe, ki so povzročile prezgodnje izločevanje mleka. Najverjetnejša je domneva, da je foetus (plod) v maternici odmrl, za kar govori tudi pojav, da je telica v vratu in nogah otrdela, kar se včasih opaža ob porodih, če se žival dobro ne »očisti« in pride nekaj iz vsebine maternice v kri Potrebno ie na prej ugotoviti s pomočjo podrobne preiskave, jeli plod živ ali mrtev. Ako je mrtev, je treba izvršiti splav, sicer je nevarnost, da telica ne oboli na gnojnem vnetju maternice, ki bi ga povzročilo razpadanje odmrlega plodu, kar se navadno dogaja v primerih. ko se maternica toliko odpre, da morejo do ploda gnilobne bakterije iz zunanjega sveta. Gnojno vnetje maternice pa pusti na živali veliko težkih posledic, od katerih je najmilejSa trajna ali pa vsaj začasna jalovost. Svetujem vam, da se čimprej obrnite na strokovnjaka-veterinarja, ki bo po točnem pregledu maternice ugotovil dejanski položaj ter vam dal vsa potrebna navodila. — Mleko pa redno izmolzavajte, ker zaostalo mleko zelo kvarno vpliva na vime in njegovo sposobnost izločevania mleka Povezana hoja konja. F. K. Lj. - Vaš konj se je lansko leto vzpel na zadnje noge ter udaril z zadnjim koncem ob tla. Čez približno mesec dni ste opazili, da je konj v početku gihan a precej »spet«, to je, da z zadnjimi nogami ne more narediti normalnega izdatnega koraka. Ko se nekoliko razhodi, gre boljše, ali vendar ne povsem dobro. Kaj je vzrok tej povezanosti in kako bi jo odpravili? — Vaš konj trpi najbri na posledicah vnetja pokostnice hrbteničnega vretenca, ki je najbri nastalo ob priliki onega pada. Posledica vnetia pokostnice je namreč rast tzv. mrtve kosti, ki povzroča ob trenju na polohi dotikanja dveh vretenc znatno bol. ta pa brani konju izdatnejše sodelovanje hrbtenice pri uporabi zadnjih nog — S konjem prenehajte delati ter si poiščite strokovno pomoč, ker brez nje se zadeva ne bo dala popraviti, posebno Se, ker je stvar zastarana. Zahtevajte povsod naš listi Mafcenefše in m^ m WM Wm H ffi stole, vrtno In REMEC-CO kvalitativno najboljši ■ M ■ W mM ^^ V pisarniško pohištvo Mlr>ll|l. „. brastov* in bukove |/|1||H F I F Vam najceneje nudi DUPLICA PRI KAMNIKU I m ^ B ^ HB ■ HB LJubljana, Kersnikova 7 ooi*i simrd V južni Afriki izumrlo mesto s 143.000 prebivalci Doslej najbolj kratkotrajno mesto na svetu Vzdržalo se je dobrih pet let Kakor so rudna bogastva na Aljaski In nekaterih polarnih pokrajinah čez noč priklicala z vseh delov sveta tisoče in tisoče srečo iskajočib ljudi, ki pa so se spet vsi razkropili na vse strani, kakor hitro je v zemlji zmanjkalo rudnin, nekaj podobnega se je dogodilo tudi v južni Afriki. Po svetu se je razvedelo, da so odkrili nova diamantna ležišča in množice so se vsule tja. Bilo je to v Transvaalu. Neki angleški rudar Woodrow Whitman je nekaj slišal, da so tam diamantna ležišča in se je odpravil iz Pensilvanije tja. Spomladi 1. 1925 je začel iskati v tej zapuščeni pokrajini, popolnoma sam. Pred njim jih je tu že bilo veliko, ki so kopali in iskali, pa so obupali in odšli, ker niso nič našli. Tudi Whitman je kopal po pesku tedne in tedne, pa ni bilo nič, niti enega diamanta ni našel. Slednjič pa mu je vzšla zvezda sreče. Zašel je na novo polje, kjer še nihče ni iskal. Tam je našel dragocenih kamnov, kakor jih človeško oko še zlepa ni videlo. Neznani rudar, ki je prišel sem na slepo srečo, je odkril največje najdišče diamantov na vsem uvetu — ne da bi vedel, kako daljnosežna je njegova najdba. S tem je pa nehote postal tudi ustanovitelj novega, velikega mesta, ki je zraslo na tleh diamantov in ia z njimi vred tudi izginilo. Whitman se je z nekaj diamanti vrnil v Pen-vifvanijo, kjer je tudi povedal, na katerem polju rh je našel in da jib je tam silno lahko dobiti. Vnet je zašla na svetovne borze, šla je po Ameriki in Evropi kot ognjena iskra. In ko se je AVliitman vračal v Transvaal, že ni bil več sam. V .»J sto jih je šlo z njim in komaj so 6e dobro naselili v novi zemlji in so potrdili prvotne Whit-manove napovedi, se je iz Afrike, Amerike in Evrope vdrla tja silna množica ljudi — takih, ki love srečo tu in tam in se vse življenje selijo za njo. V treh tednih jih je pridrlo v Transvaal nad 30.000. Vsi so ee zarili v zemljo, kopali in iskali in — sijajno zaslužili Ko so videli, da je v prej neznani in zapuščeni pokrajini zacvetelo novo življenje, so poklicali svoje ljudi, žene, otroke, znance in val priseljevanja se je znova odprl. Prišli so ne samo taki, ki so bili pripravljeni kopati, ampak tudi vsi drugi poklici, ki vedno potujejo z množicami: krojači, zidarji, stavbeniki, gostilničarji in kavarnarji, igralci, godci in pevci — začelo se je življenje, ki ga skoro ni bilo mogoče več dohajati. Tako je proti koncu 1. 1925 v Transvaalu že zraslo novo mesto, ki mu je vlada dala ime »Grasfontain«. Bilo je to mesto betona, železa in jekla, nagel sad moderne tehnike, brez nasadov in cve- — Pri taprtju. motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želode« en kozarec naravne »Vrani Joset« grenčice. Evropska mesta se zalagajo s peskom Vsa velika mesta v srednji in deloma tudi v zahodni Evropi se mrzlično pripravljajo na obisk sovražnega letalstva. Tako se tudi Dunaj nekoliko pripravlja, da bi tudi po takem obisku še stal na svojih tleh. V posebno zaščito pa 60 vzeli zgodovinske umetnine, zlasti stavbe. Največje pozornosti je deležna znana gotska corkev sv. Štefana, ob kateri že dela veliko število delavcev, da jo pravočasno skrijejo. Ob vseh stenah in )>o stolpih kopičijo majhne vreče peska, s katerimi bodo obdali tudi vse reliefe in kipe ob vhodih. Tudi grob cesarja Friderika v notranjosti cerkve bodo obdali s takimi vrečami drobnega peska, ki naj bi lovil drobce morebitnih bomb in ometa. Cerkev ima tudi umetna gotska, poslikana okna, o katerih je še iz prve svetovne vojne znano, da so za zračni pritisk zelo občutljiva, ker so pač sestavljena iz sto in sto delov. Zato bodo ta okna odstranili in jih nadomestili z motnim, belim steklom, kar bo v sicer v mračno gotsko cerkev dovajalo več svetlobe. Tako bo cerkev sv. Štefana kmalu vsa v teh obvezah in peščenih zaslonih Tudi v Parim »o poskrbeli ia dragocene umetnine, da ob morebitnih napadih sovražnega letalstva ne bi bile poškodovane. Na sliki: zgodovinsko cerkev < Št. Denis oblagajo i vrečami peska tja, ker narava ni dohajala betona in cementa, toda polno ljudstva. Po dveh letih je mesto že štelo 143.000 prebivalscevl V enem letu so v najdiščih nakopali diamantov v vrednosti za poldrugo milijardo din, 1. 1928 za celo za 3 milijarde. Trgovina je cvetela in »Grasfontain« je bilo geslo vseh borzijancev. Woodrow Whitman si je v novem mestu zgradil lepo vilo, v kateri je živel s svojo družino in še naprej stikal za diamanti kot toliko drugih — nobene prednosti ali ugodnosti ni imel za svoje odkritje. Ko je bilo življenje v Grasfontain še v polnem cvetju in je obetalo najlepši razvoj, so se oglašali resni glasovi, ki so napovedovali njegov konec. Toda prebivalstvo je bilo gluho za taka svarila. Navadilo se je hitro zaslužiti težke tisočake, ki so jih pa tudi znali »spraviti v prometc. V ležiščih diamantov so gledali neusahljivi vir svojega bogastva in takratnega blagostanja. Brezskrbno, razkošno in zapravljivo življenje se je nadaljevalo kljub svarilom »črnogledotn«, ki so opozarjali na pamet. Toda konec I. 1928 je bilo mesto zapisano že poginu. Število najdenih diamantov je padalo in padalo, 1. 1929 je zdrknilo že na polovico in v letih 1930-31 na četrtino. In Iz prva svetovna vojno se je vrnil — v drugo V majhno vaeico Monastryc ▼ Galiciji je tik pred izbruhom vojne med Nemčijo in Poljsko prišel neki Jan Slywka, ki je odšel od doma pred 25 leti, ko je izbruhnila vojna med tedanjo Avstro-ogrsko monarhijo in tedanjo carsko Rusijo. L. 1914. je bil v bitki pri Kraaniku ranjen in je prišel v rusko ujetništvo. Ko si je v Rusiji opomogel, je ostal tam in se oprijel kmetijstva. Ko pa so prišli na oblast boljševiki, je vas, v kateri se je naselil, začela okušati nov režim, ni znal držati jezika za zobmi, /.aradi kritizirani* novih razmer je prišel pred sodišče, ki ga je obsodilo na deset let zapora. Odpeljali so ga proti vzhodu v taborišče kaznjencev, odkoder pa se mu je po šestih letih posrečilo uiti. Prišel je na Kitajsko, kjer je na novo začel živeti. V razmerah, ki «o tam nastale po vpadu Japoncev, pa je porabil vse svoje prihranke in sklenil je, da se vrne v domovino — peš Hodil je eno leto, doživel med potjo marsikaj, ob nekem bombardiranju japonskih bombnikov ga je drobec bombe tudi lažje ranil, in slednjič prišel v svojo rojstno va» Mona-styrc. V vseh teh 25 letih je skušal največ vojske, preganjanja in revolucije in ko je prišel domov, je videl, da ee je veliko izprenienilo, ostala le — vojska. Najsamotnejši otok v Atlantskem oceanu Daleč v Atlantskem oceanu, trideset milj od irske obale, leži otok A r a n. Prebivalci otoka so ribiči od pamtiveka in so znani kot drzni in izkušeni mornarji, poleg tega pa so globoko verni, v tradiciji živo povezani s preteklostjo svojega rodu. Rod za rodom se neprestano bori z divjimi elementi oceana, da se preživi. Tako žive sami svoje življenje daleč od sveta, svetu koraj neznani. Pre i kratkim je eden izmed irskih škofov šel na tridnevno potovanje po tem otoku, da bi posvetil cerkev, ki so si jo prebivalci otoka sami pozidali. Stavbeni material so dobili na otoku samem: skalnate sklade in ilovico. Možje so dan za dnem po končanem ribolovu na hrbtih prenašali težke skale, da je počasi zrastel iz tal novi zid — božji hram otoka. Škof Walsh, ki se je odpravil na ta otok, 83 je odpeljal do samotnega koščka suhe zemlje sredi morja z motornim čolnom. Toda čoln zaradi močne oseke ni mogel pristati. Zadnji košček jiota je moral škof opraviti v lahkem čolničku. Naproti mu je prišlo 30 čolnov, ki so bili vsi slovesno okrašeni. Po končanem obredu posvetitve cerkve je bila na otoku tudi — sv. birma, prva po letu 18H0, ki jo pomnijo le še najstarejši otocani, vsi ostali prebivalci pa so prvič v življenju videli, kako 6e deli zakrament sv. birme. ko iz tal ni bilo mogoče več dobiti dragocenih kamenov, ki so prej šli po vsem svetu, so kavarnarji začeli zapirati svoje prostore, restavracije so obmolknile in po ulicah se je začel plaziti mir, ki je bil dokončno znamenje pravega konca. Kakor se je mesto v nekaj mesecih napolnilo, tako se je v nekaj mesecih izpraznilo. Diamantov je bilo vedno manj, prav tako pa tudi ljudi v Grasfontain. Drug za drugim so odhajali, večinoma revni, kakor so revni prišli, le v Grasfontain so živeli bogato. Sedem let so samo odhaja-jali, prišel ni niti eden; 143.000 jih je odšlo v procesijah, ki se niso nikdar prekinile. In letos poleti je mesto Grasfontain izumrlo. Nihče ni ostal v mrtvem mestu, ki je izginilo z diamanti vred. Med samotnimi stenami iz mrtvega cementa so ostali štirje: družina rudarja \Vodrova Whit-mana, ki je videl še prazno ravnino in videl tudi rojstvo kratkotrajnega mesta. Dejal je: »Tu hočem umreti, v mojem mestu.c Tako je v Južni Afriki Čez noč zrastlo iz tal mesto s 143.000 prebivalci in čez noč izginilo, ne da bi mi v Evropi kaj vedeli za to. Vedo samo brusači diamantov, ker Grasfontain ne pošlje nobenega materiala več. Tudi Paril je ponoči v temi. Da pa se promet kljub temu mora razvijati — sieer počasi in previdno — so pločnike ob robeh pobarvali t belim pasom, da je širina ulic bolj vidna Pogled na kolodvor v Tarnovu na Oljskem po hudem topniškem ognju. it on ho vjslcotisil ofoa "riiMrjijIin; nrt^ilti« bfivHi ,9ifiv '. Les in luna Skrivnosti luninih vplivov na rastlinstvo V stari, nepisani kmečki modrosti zasledimo tudi pravilo, da se drevje sme podirati samo ob pojemajoči luni. Znanost na to vprašanje še ni dala pojasnila, toda skušnja ga v resnici j>ojaaijuje. Les, ki je bil podrt ob rastoč: luni, hitreje začne trohneti. Nekaj podobnega je mogoče tudi opaziti pri setvi. Setev bolje uspeva, če se seje ob rastoči luni in seme je trajnejše, če se žito požanje ob pojemajoči luni. Nekaterim je vse to »prazna vera«, toda razširjena je po vsej Evropi in Ameriki in tisti, k: imajo veliko opraviti z lesom ali vrtnimi nasadi, se je drže kot starega pravila. Morda so pa le tu zadaj kaki skrivnostni vplivi tiste lune, ki tako vztrajno spremlja zemljo in v kateri je še toliko ugank. V resnic: to staro vero potrjuje več dejstev, ki jih ni mogoče kar tako zavreči. Skušnja namreč kaže, da se staro, srednjeveško pohištvo, leseni kipi in leseni deli stavb iz davnih dob dobro drže, dočim mnogo mlajše pohištvo, n. pr. iz druge polovice 19. stoletja, ki ni staro niti sto let, mnogo hitreje razpada. Ta pojav je zelo zanimiv, da bi človek verjel v staro modrost in obsodil »prosvetljeno stoletje«, ki je opustilo stare izkušnje in si s tem nakopalo posledice, ki se kažejo danes. Farmarji v Braziliji so opazili, da se lesa, ki je bil podrt ob rastoči luni, zelo hitro lotijo hrošči in razni drugi zajedavci. Društva vrtnarjev v zahodni EvTopi potrjujejo, da sadje, ki je bilo obrezano ob pojemajoči luni, poženo mnogo krajše poganjke, kot pa, če je bilo obrezano ob rastoči luni. Žive meje, ki so bile obstrižene ob rastoči luni, kažejo veliko večje veselje do rasti. Potemtakem bi luna v svoji rasti ki pojemanju enako vplivala tudi na rast in pojemanje oz. zadrževanje rasti na zemlji. V starih zdravniških knjigah najdemo tudi navodilo, da se kri ne sme puščati ob rastoči luni, ampak ob pojemajoči. V nekaterih deželah na po luni. mPa rih deželah je tudi navada, da se ča6 striženja las rav- Čeprav modema botanika (rastlinoslovje) še ne ve zadovoljivega odgovora na te pojave, so vendar tu in dajo nekaj slutiti. Morda je to nekaj podobnega kot pri naši solati, ki »strelja« ali — kakor ponekod pravijo — »znori«. Dolgo so se znanstveniki ukvarjali s tem vprašanjem, da bi si razložili tako skromno za-devico kot je običajna solata in eo slednjič priili na to, da se ta pojav pri solati opaža pač zato, ker je — dolgodnevna rastlina, t j. potrebuje veliko svetlobe in čim več svetlobe ima, tembolj njen notranji razvoj prehiteva njeno rast. Povsem nekaj drugega pa opažajo pri fižolu, ki je znan pod imenom »6oja« in je ena izmed tistih rastlin, ki kmalu postanejo zelo pomembne za narodno gospodarstvo. Soja daje seme kot fižol, olje, moko — vse na njej je porabno. Je pa kratko-dnevna rastlina in prav zato je pri nas ni mogoče zasaditi in gojiti na veliko. Raste pri luči, razvija pa ee v temi. To je tisto znanstveno vprašanje »fotoperio- dizma«, menjajoče 6e svetlobe in teme, ki ga danes preiskujejo v rastlinskih vrtovih. S poskusi so prišli že tako daleč, da umetno lahko pospešijo zorenje, kar je velik uspeh, ker je človek tako rekoč gospodar, kdaj bo žetev. Zmo še pred setvijo umetno pripravijo v temi. Poskusi so namreč pokazali, da s temo obdelana in pripravljena zrna vzcveto oz. dozore do esem mesecev prej kot navadna zrna. Zadostovalo je, da so vsakdanje osvetljevanje skrčili od 15 ur na 12 ur in soja je dozorela dva meseca prej. Pač nenavadno odkritje za nas, ki mislimo, da rastlina tembolj uspeva, čimveč ima svetlobe in sonca. Toda ti pojavi kažejo pomembne izjeme. Še bolj nenavadno pa je, da se ta lastnost predčasnega kaljenja in dozoritve v umetno obdelanem semenu podeduje — do četrte setve! ki kar je dodajanje teme pri kratkodnevnih rast-lineah, to je dodajanje svetlobe pri dolgodnevnih rastlinah. — Tako se spet vračamo k luni in njenim vplivom: Ali ni rastoča luna za nekatere vrste rastlinstva nič drugega kot dodajanje svetlobe, pojemajoča luna pa dodajanje teme in ta »fotoperiodizem« vpliva na rast in zorenje? Dolgo je že človek na svetu, pa še naleti na skrivnosti, ki si jih ne zna razvozljati, čeprav se dan za dnem giblje med njimi ki uživa ojinove sadove. Pogled aa Varšavo. Boji za Varšavo, drugo kraljevsko prestolnico davne Paljske ter središče nove republike, v trenutku, ko to pišemo, še divjajo in ne vemo, kako se bodo končali. Sedaj je v kleščah dveh napa-dajočih armad in težko ji bo uiti usodi, ki jo je delila že večkrat v svoii slavni in tudi kruti zgodovini. Toda tudi pred dvajsetimi leti Je bila Varšava v enakem položaju kot sedaj, ko se je že selila prva povojna vlada iz mesta iu je stala bolj-ševiška armada tik pred zidovjem, pred predmestjem Prago, ko Jo je Pilsudski premagal In dosegel tako imenovani »čudež nad Vislo«, s katerim Je rešil Poljsko ruskega vdora v Evropo in s tem savrl pot boljševizmu na tapad. Danes Varšava utriplje v krčih in nam se zdi, kakor da utriplje srce Poljske v največji bolečini, ki jo more čutiti narod, ko vidi, da je prestolnica v nevarnosti in da že pada v roke sovražniku. In tedaj se človek spominja tega velikega milijonskega mesta, veselega in razgibanega, popolnoma drugačnega kot Krakov, pobarvanega s pariško lahkotnostjo in rusko širokogrudnostjo, tega v«e bolj živahnega trgovskega in diplomatskega življenja Poljske, dočim je Krakov obdržal značaj duhovnega središča in znanstvenega. (Akademija znanosti ln umetnosti.) Velike trgovine in palače šo bolj dojmijo tujca v Varšavi, kakor pa kulturne ustanove, ki jih Je tudi veliko zlasti v zadnjem Času, ko je Varšava prevzemala od Krakova tudi njegovo prosvetno tradicijo (Poljska akademija za literaturo). Lepi parki, široke ulice, kakor Maršalovska, Ujaz-dovska, velik most čez Vislo Poniatovskega ter številna in mogočna gledališča itd., vse to pade popotniku t oči bolj kakor skriti spomeniki zgodovine in poljske slave, ki jih tudi v Varšavi ni malo (dvor, katedrala, Belvedere, Lazjenki). Toda Če je Krakov hil pozorišče največje poljske slave iz njene plemiške dobe, je z Varšavo zvezan razvoj poljskega meščanstva; pa tudi propad Poljske in Junaški hoji za »od mrtvih vstajenje«, kakor pravijo Poljaki lepo narodnemu osvoboje-njn. Zadnjt dve stoletji je vodila Poljsko Varšava, kjer je bil od leta 1596 ludi dvor poljskih kraljev poleg krakovskega, in od koder so prišli vsi sunki za novo moč velike Poljske. Danes, ko gre zopet za obstanek mesta in predajo v nove roke, se človek ozira nazaj v zgodovino in vidi, da je prav Varšava v zadnjih stoletjih prehajala iz rok v roke ter se prepričamo, da nič, kar je izgubljenega, ni izgubljenega za večno. Vse pride s časom zopet nazaj v prave roke. Varšava se Je razvila v zvezi z Mazovskimi vitezi, ki so tudi dobili svoja posestva, kakor pišejo v aktih XII. stoletja. Polagoma je postajala trgovska postojanka med zahodom in vzhodom in se razvijala v večjo vas in mesto trgovskega značaja. V ta čas so padali razni napadi — tako nemških križarjev, Litavcev, Rusinov itd., vendar pa so mesto hranili še za nekaj stoletij mazovski knezi, dokler niso v letu 1526 propadli. Tedaj je Varšava za poljskega kralja Zigmunda I. prišla pod Poljsko. In tedaj se je začel tudi njen razvoj, ki jo je dvignil na stopnjo največjega poljskega mesta (skoraj poldrug milijon prehivalcevl) ter med največje v Evropi. Poljski kralji so dajali Varšavi vedno večje privilegije, povzdignili jo v mesto in utrdili, prenesli tja zborovanja plemiških skupščin, sejmov, zidali samostane in bolnišnice, mostove. Deloma so stanovali v tem mestu, ki je bilo tedaj v sredini poljske države, kar je bila njegova prednost pred obmejnim Krakovem. Tako so zadnji poljski kralji slavne jagiolonsko dinastije postavili temelje Varšave, tako Zigmundova hči Ana, ki je tudi najrajši živela v tem mestu, v katerem je bil tedaj lesen dvor. Novo izvoljeni kralji so sicer bivali še vedno v Krakovu, toda tudi v Varšavo so radi zahajali ter je Batori v Varšavi 1578 sprejemal poklon podložnega pru- skega kneza, kar se Je ponavljalo do leta 1641, ko se je ustanovitelj Pruske, Friderik Viljem Elektoe zadnjikrat poklonil poljskemu kralju Vla-dislavu. Čez dvo leti bo tega tristo let in radi bi vedeli, kako bodo Poljaki praznovali ta jubileji Matejka pa je ovekovečil za vedno v svoji veliki podobi, ki visi — ali pa je do zadnjih dni visela — v krakovskih Sukiennicah. Ko je pogorel dvor v Krakovu (1596), je kralj Zigmund III. prenesel dvor v Varšavo in skoraj stalno prebival v tem mestu, ki ga je posebno vzljubil ter ga tako dvignil, da ga imenujejo »očeta Varšave« in stoji njegov spomenik na vi- sta skupaj branila VarSavo tri mesece, dokler ruski general Suvorov ni preko 8000 trupel zavzel meato, kjer je takoj pomoril 23.000 Poljakov! Leta 1795 ob tretji delitvi je prišla pod rusko oblast. Novo hrepenenje je stopilo v Varšavo in Poljake z napoleonskimi vojskami, ki eo jih spremljali z največjimi simpatijami. Leta 1806 so prišli in ustanovili Varšavsko kneževino v majhnem obsegu, toda s poljsko oblastjo, ki je vztrajala kljub kratki avstrijski zasedbi. Z navdušenjem je knez PonlatowskI popeljal poljsko vojsko i Napoleonom na Rusko, kjer ga je doletela katastrofa, ki je hila tudi poljska nesreča: z mrtvim truplom kneza Poniatowskega so se vrnili Poljaki. Mir na Dunaju jim je leta 1815 priznal sicer poljsko kraljestvo, toda pod osebno zvezo z Rusijo z enotnim monarhom. To pa je pomenilo vlado Rusov, ki so v osebah velikega kneza Konstantina ter zlasti carja Nikolaja L izvajali nad Poljaki največje nasilje, kar je pripeljala do prvega upora leta 1830, ki se je zlasti za Varšavo končal zelo slabo. Po dolgem obkoljevanju so jo zavzeli Rusi ter z ognjem in mečem in vislicami postavili rod: sezidali so citadelo trdnjavo nad Vislo, kjer so obešali in streljali kar neprestano. Preluknjana dreveca in zidovi so še danes spomenik poljskega trpljenja in oblasti generala Pas-kiewicza. Poljska sama pa je po tem uporu prišla pod direktno vlado Rusije. Preganjanja v Sibirijo in streljanje doma je pripeljalo do novega upora leta 1863, ko je bila Varšava zopet središče poljske narodne vlade, katere predstavniki pa so zopet našli mesto na vrvi varšavske citadele. Zadnji upor v Varšavi Je bil v času rusko-japonske vojne leta 1905. ki pa je kmalu bil zadušen. Važen pa je bil zaradi tega, ker se ga je ie udeleiil Jožef Pilsudski, poznejši osvoboditelj. Prav do svetovne vojne je vladalo rusko nasilje v Varšavi ter nasilno poruševalo poljsko me- Trg Zamkowy s spomenikom kralja Zigmunda III. V ozadju na levi katedrala, na desni kraljeva palača. sokom stebru pred kraljevo pala?o na Glavnem trgu. Ta Zigmund je doživel v Varšavi, da so se mu klanjali tu pruski knezi ter da je po bitki pri Smolenskem hetman Žulkovskl peljal v triumfu ujetega ruskega carja Vasilija Sujskega pred njegov prestol. Toda odslej pa se je že bližala Varšava svoji strašni usodi in propadu. Leta 1655 so jo zavzeli Švedi, jo Izropali in uničili, zlasti še, ko so jo vzeli Poljaki nazaj, pa jo zopet kmalu izgubili. Kmalu za njimi pa so prišle še roparske tolpe Rakočega In pobile desetino prebivalstva. Kuga in bolezni so naredile svoje. Vendar pa se je Varšava kmalu toliko opomogla, zlasti pod vladavino kralja Sobieskega, ki je tudi rad vladal tu in postavil v zahvalo za zmago pri Dunaju novo cerkev ter sebi najlepši dvor v Wilanovu pri Varšavi. Sobieski je bil tudi zadnji žarek velike poljske slave, preden je začela s saškimi kralji zapadati ln končno propadla v treh delitvah. Najprej so Varšavo zavzeli Švedi (1702) ter car Peter Veliki, ki jim Je pomagal (1707). Ta je v njej grabil bolj kot Švedi In pustil v mestu kozaške tolpe, ki so tudi opravile svoje. Ko pa se je z ustavo 3. maja 1701 začela Poljska dvigati in je kazalo, da bo jx>stala zopet mogočna, tedaj so sosedje zaradi slabosti kralja Stanislava Avgusta — sicer zelo kulturnega in izobraženega in umetnostnega ljubitelja — razdelili Poljsko. Uprl pa se je Kosciusko in v .Varšavi Kilinski ter fielvedere v Varšavi, sedišče Pilsudskega ln njegovega naslednika Rjrdr-Smfglega, sto. Katoliške cerkve eo Izpremanjali v pravoslavne, ali, kar je glavo: v spomin na rusko zmago nad Poljaki so postavili in v letu 1013 končali prelepo pravoslavno cerkev »veliki sobor« na Glavnem trgu nasproti kraljevskega gradu. Seveda so Poljaki smatrali to stavbo za spomenik sramote ter so cerkev, eno najlepših ruskih cerkva sploh, takoj po prevratu podrli. Med svetovno vojno je bila Varšava središče obupnih bojev ter Pročelje varšavske katedrale sv. Jana. Je prehajala Iz rok v roke. Ko »o jo leta 1915 zapustili Rusi, so jo okupirali leta 1916 Nemci, ki so tedaj proglasili tudi nekako formalno »poljsko samostojnost«. Toda prava samostojnost ja prišla šele po porazu Nemcev na Marnl. Tedaj je po generalu Beselerju prevzel Varšavo s svojimi legijami Pilsudski, ki je postal tudi pravi gospodar Poljske. Toda prej je še moral premagati boljše-vike, ki so prišli prav do Prage, varšavskega predmestja, odkoder jih je pregnal Pilsudski, pravi rešenik Poljske. Od tedaj se Je oblikovala nova poljska republika, ki zdaj doživlja nov napad na meje ter Varšavo, svojo prestolnico in voditeljico vseh dogajanj zadnjih stoletij. Toda Varšava, ki je v zadnjih stoletjih doJI-vela toliko zmag In porazov, je Poljakom tudi zibelka, ne samo grob. 117 letni starček pred lodftfem Najstarejši mož v vsei Evropi bo najbrž neki Sunnuf Chabit, Turek po rodu. Ko je že izpolnil 117 let in je začel lesti v 118., je na svojo nesrečo apet zašel pred sodišče, s katerim je bil aicer ža dobro znan, ne zaradi kakih zločinov ali velikih pregreh, ampak zaradi majhnih sporov, prepirov in tudi pretepov. Do svojega 90. leta mož ni nikoli videl sodišča, bil je miren in pošten državljan, da ga nihče skoraj opazil ni. Ko pa je zašej v zadnje desetletje pred stoletnico svojega rojstva, mu je gotovo ta viaoka starost stopila v glavo ia sačel ai |e domišljati, da je nekaj več in da mora tudi njegova beseda nekaj več veljati. In, kakor prej nikdar ni imel spora z oblastmi, jim je zdaj začel delati preglavice. Kjerkoli je nastal med sosedi kak spor, ee je že vmešal vmea in kot nekak razsodnik razsojal moid razprtimi strankami. Če pa niao marali poslušati njegove »6tare modrosti«, je vzrojil in svoje mncnie podprl tudi s gorjačo (»eksekutivna oblast«), ln čim bolj je lezel v leta, tem bolj ljubosumen ie postajal na veljavnost svoje besede. Tako v vasi nikdar ni bilo miru, če ni prej prišlo do prepira, je pa takrat, ko se je vmešal zraven stari Sunnuf Chabit. Do svojega 117 leta je bil zaradi takih sporov in pretepov že več kot stokrat pred sodiščem Zares pa je izkupil šele na prvi dan svojega 118. leta. Prej je vedno odšel z manjšimi denarnimi kaznimi ali po nekaj dni zapora, ob zadnjem primeru pa ie sodnik hotel napraviti mir » vasi In je starčka obsodil — na izgon v neko zavetišče za onemogle. Toda proti razsodbi se je nena« doma uprla vas, ki ni marala dati živahnega in prepirljivega starčka, katerega ao hodili gledat in poslušat ljudje od daleč in je večkrat pade^maraikak »bakšiš«. I. mednarodne motociklisticne dirke v Beogradu Zmagovalec Jait«x Slika na NSU 350 ccm Najhitrejši čas dneva enega kroga dosegel Janez ŠiSka na NSU Sledite tudi Vi znamenitim dirkačem in vozite NSU motorno kolo Veletrgovina z motornimi kolesi in nadomestnimi deli IGN. VOK UUBLMIM Tavčarjeva ulica 7 prestolnica Mali oolau V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjtid oglasi Z din Debelo tiskana naslovna betede ta računajo dvojno. Najmonjll znetek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi ta plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolontko. S mm vltoka petltna vrstica po 3 din. — Za pitmene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamka PRESELITVENO NAZNANILO! PRESELILI SMO SE NA tyrSevo CESTO IS (POLEG KAVARNE EVROPA) Sortirani smo z nainovej-Simi modeli za jesensko sezono v priznano dobri kvaliteti po zelo ugodnih cenah Č£0§-vila pred novim pomislekom: Kaj. če me nevidna, naklonjena mi moč tako vznemirja, da bi me v poslednjem trenutku odvrnila od poroke?. Toda ne! Taki občutki «e vsiljujejo vsem mladenkam, ki vstopajo v zakon. Ob strani mi vendar stoje moji 6tarši! Pa tudi gospod župnik, predstavnik božji, mi je podelil svoj blagoslov. Pri misli na gospoda župnika se je ustavila. Saj je njegovo pritrdilno mnenje vendar le izsilila s svojimi ugovori! Nov val negotovosti jo zajame: Ali prav za za prav res ljubim Gilberta? I)a, ljubim ga! In gotovo je, da me tudi on IJjbi... Lucija je že veia razdražena. A končno se ji vendar posreči, da prežene črno vešče, ki obletavajo njeno čisto ljubezen. Jutrišnja noč bo že svatbena noč... Misel na Gilberta jo zaziblje v sladek sen. Sanjala je, da je bila Velika sobota. Prišla jo v cerkev sv. Frančiška Sal v Parizu. V naročju je držala ljubko dete, svetlih kodrčkov in modrih oči. Gilbert jo je spremljal ves ponosen in srečen. Naenkrat je bilo okoli nje polno malih otrok. Svetlih, temnih, plavookih, črnoinanjastih. Vsi so bili zelo dražestni v svojih skrbno podloženih oblekcah. Nekateri eo ej>ali. drugi so se radovedno ozirali okoli sebe. Njen malček je spal nedolžni sen krilatega angelčka. Tedaj je prišel mimo župnik Paulet z ministrantom. ki je nosil blagoslovljeno vodo v pozlačenem vrču. Ustavil se je pred Lucijinim otročičem: »Oh. lej>o dete!« je vzkliknil. Prisrčno je stisnil Gilbertovo roko in napravil znamenje križa nad belim otrokovim če-iom Nato je srečna mati odšla s svojim zakladom na prsih. Zjutraj jo je morala mati prebuditi. Lucija, ali si pozabila? Napočil je tvoj veliki dan!« »Danes? ah, da!« je zamrmrala mladenka, ko je opazila na naslonjaču poročna oblačila ln pajčolan. »Torej res? Vendar ne sanjam?« »Kako bi sanjala, saj je ie dan!« »Ali je ono nakit za današnjo žrtev?« »Ti se vendar šališ?« »Seveda se šalim!« »Koliko deklet si želi, da bi bile taka žrtev!« Sonce je praznično sijalo. Sijalo je kakor pač sije jeseni, ne da hi ogrevalo. Lucija je odprla okno. »Ah, lepo bo. Lepo vreme je dobro znamenje.« Kakor se je poslovila od sobice na deželi, se poslavlja sedaj od svoje sobice v Parizu. Kadar zapuščamo ljubo prijateljico, jo globlje pogledamo in v tem pogledu znova zaživi vsa nežnost pretekosti. V tej sobici so pomešani spomini iz njenega živahnega udejstvovanja pri skavtih Mala slika io predstavlja kot poveljnico skavtov. Z bobenčka se ji 6meje nasproti oljnata skica, ki predstavlja plapolajoči taborni ogenj. Lucija se pri tem pogledu zasmeje: »Moji otroci bodo tudi skavti. In, kdo ve? Morda bo kateri motih sinov tudi duhovnik. Le naprej, saj življenje je lepo!« Mladenka sanjavo zapusti svojo sobo. Že jo nestrpno pričakuje šivilja, ki je prišla, da jo odene v poročna oblačila 10. poglavje. Tri ure pozneje, točno opoldne, s« je belo okrašeni avto Lucijinih staršev ustavil pred vrati župne cerkve v Parizu. Cerkvena stražarja sta ga ie pričakovala v svojih svečanih uniformah. Takoj, ko sta ga opazila, sta udarila s helebar-dama — po običaju, ki vlada v velikih zapadnih katedralah — ob tlak. Zvonovi se zamajejo Orgije zabuče. Po tihot-ni cerkveni ladji se razlije melodija GlUckovega preludija »Marche religieuse'. Lucija stopi na dolgo rdečo preprogo, ki je pogrnjena od vorila do oltarja. Počasi koraka naprej med ljudmi, ki so napotili cerkev do zadnjega kočitka , Nekoliko bleda je v lice. Oči pobeša v tla. že sam pogled nanio kaže, da ee v pelai meri zaveda resnosti dejanja, za katerega se je odločila. Ljudje z občudovanjem zro na njo. Ko se ustavi pred klečalnikom pri oltarju, ob strani stasitega Gilberta, se mnogim izvije iz srca lih vzklik občudovanja: Kako lep par! Župnik jo že pričakuje pred oltarjem. Tudi on je ginjen ob pogledu na zaročenca. Zdi 6e, da se mu pri prvih besedah, e katerimi ju jo nagovoril, trese glas. Toda le za trenutek. Zdaj premaga svoje ganutje. Besede mu vro iz srca, besede, polne vere in dolgoletne izkušnje: »Dušni pastir velike in lepe župnije, kakor je župnija sv. Frančiška Sal. v Parizu, nosi težko in moreco odgovornost na svojih ramenih. A tudi on pozna vesele trenutke. Tudi danes sem vesel, ko prisostvu,em sreči dveh mladih src, mojih župljanov. Življenje, ki se mladim ljudem zdi tako dolgo, je v resnici le kratka doba nekoliko dne-vov, ki se vtisnejo globoko v človekovo dušo. Tak dan je n. pr. dan prvega sv. obhajila. Če smo se zanj skrbno pripravili in ga resno sprejeli. Tak dan je oni. ko si mladenič izbere svoj poklic in njegovo življenje zadobi odrejen cilj. Dalje je tak dan poročni dan. Dodajte k tem še tri ali štiri dneve, in imeli boste pred seboj vso skico vašega življenja. Jaz vam prihajam naproti na križišču vaših življenjskih poti. Lucija, zdaj zapuščate hišo, v kateri ste preživela dolga leta sreče, obdana z ljubeznijo vaših staršev. Odločili ste se za resno stvar, ki jo imenujemo zakon. Kaj je vendar zakon? življenje smo primerjali neke vrste poti. Ko odrastemo otroškim letom. se povzpnemo Čez prvi klanec. Lep je, na« smejan in dehteč, kot prva pomlad. Zakon je arečanje dveh bitij na tem klancu. Skrivoma pogledata drug drugega. In ie vzplamtl ljubezen » miadeničavem srcu. Za naše odiemalce! Naša obutev ne bo dražja. Cene naše obutve ostanejo Iste. Cene, ki so v tovarni vžigosane na podplat, veljajo še naprej. Odjemalci lahko kontrolirajo cene pri naku-povanl^ b ° |'r-f- ■ Ostali bomo še nadalje zvesti našim nafelom: postreči odjemalcem — ■ ' čim bolje in čim ceneje! Nekaj o dežniku Dežnik je menda edino orodje, ki je znano in v rabi med preprostimi in visokimi krogi, med reveži in bogatini. Slavo pa so mu dali angleški državniki, ki 6o le redkokdaj ločijo od njega. SIcer je tudi o Slovencih znano, da gredo širom sveta z dežnikom v roki, čeprav eo povsod drugod cenejši kot pri nas, toda Angleži imajo zgolj kolonije, Slovenci pa izseljenske kolonije, zato slovenska navada po svetu ni toliko znana kot ^navada angleških državnikov. Chamberlainov dežnik je poslal že stalen predmet zbadljivega tiska in karikatur. Preden je spor med velesilami prišel do sedanjega viška, ko je bilo v svetu še nekaj smisla za smeh, smo opazili v nemških listih karikaturo: na sliki se vidi vhod v podmornico, po krovu je razpeta radijska antena, na njej pa visi nekaj dežnikov — karikatura pa je imela podpis: angleški državniki 6i ogledujejo podmornico. Dežniki po anteni naj bi bili znamenje, da so v podmornici angleški državniki. (Seveda so Angleži Nemcem odgovarjali spet r. drugačnimi karikaturami — takrat, ko je še bil čas za politično zbadljivko.) Vendar pa dežnik ni tako novodobno orodje, tudi ne zgolj angleška iznajdba, da bi jo sjneli danes pripisovati samo njim. Znan je bil že v starem veku, saj je upodobljen na starih asirskih, egiptovskih in grških reliefih in rimski pesnik Martial ga omenja v svojih verzih. Res pa je, da se za Evropo omenja najprej v Angliji, v dramatičnem delu pisatelja Ben Johnsona, ki so ga igrali v letih 1614—1616 in je imelo naslov »Hudič jo velik osek. O vojvodu Wellingtonu pripovedujejo, da je ob neki bitki opazil nekaj častnikov, ki so se z dežniki branili pred dežjem. Pa jim je dejal: »Straža pred Saint-James se lahko poslužuje dežnika, če jo že ravno veseli, nositi dežnik po bojnem polju pa ni samo smešno, ampak Izrazito nevojaško.« Zgodovinarji pravijo, da so od takrat vojaki na pohodih opustili dežnik, straže a so ee pa še dolgo posluževale na svojih mestih, .er smo že pri dežniku, moramo omeniti še kitajski pregovor iz desetega stoletja pred Kr., lri pravi: »Četudi je nebo jasno, vzemi dežnik s seboj, četudi si sit, vzemi nekaj zaloge.« g Starši Dijaki t Nnn mlcibn v lliibimnl Kongresni trg 19 Vam ob začetku šolskega leta nudi vse, kar potrebujete za Solo I Kdo vam bo sporočil vse novice Iz taline. Mer biva nad SS0.000 naSIh rojoKovV Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, ras pa vse ranima. Zalo Je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik izseljenski vestnik Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju In delu naših bratov In sesler v hijlnl. Naročnina znaša letno ra Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga In pilile ie danes na naslov: Upravo izseljenskega vesfnlka Rafaela, ijublfana, TurSeva 52 Otroški kotiček SLON SAMBO (31) Otroci, ki so bili Filipovi in Janovi sošolci, bi bili obema tako radi pomagali! S časopisom v roki, kjer je bil tisti poziv, so tekali po vsem mestu in vsakogar vprašali, ali ni kdo videl Samba. Pa je bilo vse zaman. (32) Dolgemu Janu je bilo neizrečeno hudo, da je bil njegov ubogi prijatelj doma zaprt, in mislil si je, da bo brez dvoma bolje, če bi šla skupaj iskat Samba. Dajal je Filipu znake, naj pride ven, in Filip ga je razumel. OTOMANE kauče, naslanjač« vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« P. NOVAK, Jurčičeva 8. Posestvo 13.000 kvad. metrov, ob državni cesti v Savinjski dolini, s stanovanjsko hišo, s 6 prostori in novo enonadstr. Btavbo, prikladno za manjšo industrijo (30x10 m), z vodno pravico in blizu elektriČ. voda, naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14909. »■■■■■■Mi V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes zapustil naš nadvse ljubljeni moi in očka, gospod Gerkman Jože davčni uradnik. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 10. septembra ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Celje, dne 9. septembra 1935. Žalujoča soproga Ladislava s hčerkico ter ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da Karla Cerkvenika strojevodje drž. žel. v pok. kakor tudi za poklonjcne vence in cvetje se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolTna izreči čč. duhovičini, gg. zdravnikom otoloikega oddelka obče dri. bolnišnice za njihov trud ob bolezni, č. sestram usmiljenkam za strežbo, Udruienju strojevodij za spremstvo ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Trst, dne 9. septembra 1939. Globoko žalujoča soproga ANA in sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari? Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Ceni1.!* IIIIBDAMA češpljev teden v Ljubljani Mestna občina ljubljanska priredi od prihodnje srede 13. t. m. pa do druge srede 20. septembra ieipljev leden. Tako bodo imeli kmetje in tudi meščani kar tri tržne dneve, namreč dve sredi in soboto dosti prilike, da kmetje z vseh krajev pripeljejo na ljubljanski živilski trg čim največ zdravih in dobro zrelih sliv in češpelj in se z njiriii bolj kakor druga leta mestne gospodinje zaiože po najnižjih cenah. Mestna občina ljubljanska zato ves češpljev teden na uvožene češplje ne bo pobirala nobene trotarine, ki znaša sicer 25 par od kilograma. Čeprav je tudi v najširše kroge ie prodrlo prepričanje, da brez sadja ni zdravja, vendar pri nas porabimo še vedno mnogo premalo svežega sadja, še mnogo manj pa vkuhanega in predelanega za trajno porabo. Izvozna statistika naše države nam pa dokazuje, da drugje prav našo češpljevo marmelado ali naš pekmez že smatrajo za vsakdanji kruh. Ce torej po drugih državah konzumirajo ogromne množine naših sliv in češpelj ter pri nas izdelanega pekmeza, zakaj se ne bi s temi dobrotami in s to zdravo hrano okoristili tudi mi domal Letos imamo izredno bogato letino sliv in češpelj in tudi druge razmere so vzrok, da so cene sadja, predvsem pa sliv in češpelj pri nas tako nizke, kakršnih nikdo ne pomni. Navzlic temu pa pri nas še velika večina gospodinj smatra češpljevo marmelado samo za poslastico in za luksuz. Menda jih ni več treba opozarjati na koristi uživanja sadja, saj vsi zdravniki brez izjeme priporočajo in tudi zahtevajo, da zlasti mladina mora dobiti čim največ sadja, če starši hočejo imeti zdravo in krepko deco. Cene slivam in češpljam so pri nas že tako padle, da so gotovo najcenejše živilo. V drugih delih naše države ob tem času ljudje žive skoraj od samih sliv in vendar se prav ti kraji, kjer se ljudje preživljajo skoraj s samo rastlinsko hrano, ponašajo z najbolj zdravim in najbolj krepkim ljudstvom. Naj se tudi pri nas starši naposled že otresejo predsodka, da sadje otrokom kvari želodec, pač pa se pa sami prepričajo, da bodo otroci tudi pri sami rastlinski hrani vedno veseli, zdravi in krepki. Ce si otroci nabašejo želodčke z grozdjem in češpljami, na to pa napijejo vode, imajo matere seveda sitnosti in skrbi. Kadar daste otrokom sadja, jih ne napajajte z malinov-cem in vodo, saj je itak v sadju dosti vode za žejo. Ker so cene češpljam in slivam že itak padle globoko pod normalo, bomo prihodnji teden v Ljubljani imeli dosti najlepših sliv in češpelj tako poceni, da se lahko vsaka družina založi s češpljevo marmelado za vse leto. Pri sedanjih cenah se bo 25 para pri kilogramu že prav mnogo poznalo, saj bodo trošarine oproščene prav vse slive in češplje, naj pridejo iz bližnje okolice ali pa s katerekoli strani naše banovine in države. Posebno pa opozarjamo kmete, naj izkoristijo lepo priliko, ko bodo slive in češplje v Ljubljani oproščene trošarine, da jih z vseh strani čim največ pripel^jo na ljubljanski trg. Ce se prekupcem izplača prevoz češpelj v mesto, se bo gotovo tudi producentu samemu izplačalo in bodo tako zaslužili tudi njegovi konji. Zaslužek, ki ga spravijo v žep prekupčevalci, naj si lepo razdele kmetje in mestne gospodinje! Ker so se pa zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarjamo trgovce, naj za svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni, da ne bo spet pritožb in nezadovoljnosti med gospodinjami, predvsem pa tudi ne najraznovrstnejših neutemeljenih in razburljivih novic. Mestni tržni urad je napravil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živil, da se ne bi morda le kdo pregrešil proti silno strogemu zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Vsem špekulantom prete namreč prav hude posledice za kakršnokoli prikrivanje, kopičenje ali draženje blaga s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din globe ter z zaplembo vsega blaga. Specialist za kožne in spolne bolezni dr. E. Hammerschmidt zopet redno ordinira_ 1 Zaradi pritožb o pomanjkanju sladkorja, kave, riža in drugih iivil ojxw.arja mestni tržni urad trgovce na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in 6 kaznijo 6 mesecev in 50.000 din ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, poljedelske priprave, poljedelsko orodje in sploh za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere ee šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske jx>trebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina zlasti tudi sladkorja, kave in riža v Ljubljani, zato pa opozarjamo trgovce na najstrožjo kontrolo, kozu-mente pa vabimo, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo meetnemu tržnemu uradu. 1 Prenovljeni In premeščeni spomenik vojnim žrtvam šempetrske župnije bo blagoslovljen v nedeljo, 17. septembra t. 1. Slovesnost se bo začela ob 9. dopoldne. Poleg cerkvene svečanosti bo polaganje vencev, petje, govori in godba. Po blagoslovitvi bo bojevniški tabor na prostem. Združene bojevniške skupine Šempeter, Moste, Hrušica, Bizovik in Slepanja vas vabijo vse, da se slovesnosti udeleže. 1 Obrtna šola na Ledini. Pozivamo vse vajence tukajšnje šole, da si danes, v nedeljo, in jutri, r ponedeljek, ogledajo na razglssni deski v veži šolskega poslopja novi razpored razredov in dni, v katere s« dodeljeni. 1 Glasbena iola SLOGA še vedno vpisuje gojence za vse inštrumente, kakor tudi za solo petje, teorijo, harmonijo in kontrapunkt. Sola je namenjena prvenstveno za železničarske otroke, kolikor bo še prostora pa tudi za otroke drugih državnih uslužbencev. Ukovina nizka. 1 Društvo slovenskih obrtnikov na Vi?« javlja cenj. občinstvu, da je svojo društveno slovesnost združeno z razvitjem prapora preložilo na nedoločen čas. Društveni prapor je interesentom na vpogled v nedeljo 10. t m. v posebni sobi gostilne Pavlič. 1 Bolničarke ta bolničarji Rdečega križa, praktične vaje bodo ob torkih m petkih, pričenši dne <2. t. m. ob 7 v iamarijanski sebi. Stari trg 19. — Načcktvo. 1 Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učiliiče •Ctiristolov učni zavod« — t pravico tam os ti — se vrši do 15. septembra, ker je zaradi števikiih prijav otvorjen ie en oddelek. — Prijave se sprqemajo vsak dan. 1 Poroka. V cerkvi »v. Petra eta se v soboto poročila g. Ludvik Škot, uradnik mestnega magistrata, in gdč. Anira Finkova, uradnica »Putnika«, hčerka g. ravnatelja Finka. Iskreno čestitamo! 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je vpisovanje v gostilniško strokovno obrtno nadaljevalno šolo v torek, dne 12. septembra od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v pisarni šolskega upravitelja v Gostilničarskera domu na Pri vozu št. 11. Pouk se prične v četrtek, dne 14. septembra ob pol 3 popoldne. Prosimo članstvo, ki zaposluje vajence, vajenlte, da se drži točno navedenega roka. Tombola Rdečega križa v LJubljani Je preložena na 15. oktober 1939 1 Sola Glasbene Matice v LJubljani je začela minuli četrtek na vseh svojih oddelkih in razredih z rednim poukom. Navzlic izredno težkim razmeram, v katerih živimo, se je tudi letos, kakor vsako leto, vpisalo lepo število gojencev ea najrazličnejše predmete, ki so v učnem načrtu šole Glasbene Matice. Opozarjamo, da se novi gojenci še vedno sprejemajo. Matica vabi tudi vse bivše gojence, ki se do sedaj še niso prijavili, da store to čim prej v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. 1 Redni pouk na SrednJ glasbeni loli (drž. konser-vatoriju) v Ljubljani se bo pričel 18. t. m. Vsi stari in novi gojenci se lahko prijavijo še do 15. t. m. v kon-servatorijski pisarni v Gosposki ulici št. 8. 1 Motosekcija Avtomobilskega lduba kr. JugosU-v$e, priredi v nedeljo, 10. t. m. izlet na Rakitno. P. n. člani se vljudno vabijo na polnoštevilno udeležbo. Odhod ob 13.30 izpred poslopja Avtokluba, Kongresni trg 1. Klubske čepice željene. Dr. Glnšlf Anion univ. med. zdravnik javne bolnišnice v Brežicah |e olvorll privatno prakso. Ordinira v hiši, kjer je ordiniral doc. dr. Josip Cholewa 1 Privatna realna gimnazija v Ljubljani. V Ljubljani se otvori privatna realna gimnazija za učence in učenke I. in II. razreda. Sprejemalo se bo le omejeno število učencev, ki so izgubili: a) pravico rednega šolanja; b) padli pri sprejemnem izpitu: c) zaradi starosti odklonjeni. Da leto ne bo izgubljeno, bodo bhko obiskovali I. in II. razred istočasno. Poučevalo se bo istem učnem načrtu kakor na državnih zavodih. — osebni tečaji bodo za dijake, ki so padli pri nižjem tečajnem izpitu. Nudila se bo tudi pomoč rednim učencem vseh srednjih šol. — Informacije in vpisovanje od 11. do 15. septembra dnevno od 9 do 12. — Zrinjske-ga cesta 7-11. p: 1 Premiera »Atljalov« * kinu Slogi. Dane« ob 0 zvečer predvaja kino Sloga premiero francoskega filma *A:ijati* (Les pirates du rail), ki je bil ponekod drugod predvajan pod naslovom »Na Vzhod u nič novega«, film je uapravljen po izredno napetem Gllbertovem romanu in obravnava izredno aktualno temo sedanjosti, večne borbe in opasnosti, katerim so izpostavljeni Francozi in Angleži v mednarodnih koncesijah na Kitajskem. Kitajski banditi so strah in trepet narodov, ki širijo kulturo in civilizarijo v Aziji in mnogo poguma in odločnosti je treba, da dosežejo evropski narodi gvoje cilje. Najboljši francoski igralci tega filma, kakor Charles Vanel. V. Jnkašinov, Erich von Slroheim in lepa Suzy Prim jamčijo za prvovrstno kvaliteto tega franroskega filmskega dela, ki zahteva od svojih gledalcev izredno močne živce. 1 L mestni otroški vrtec ae le preselil s Tahora na Ledino. Vpisovanje vsak don (izvzemši četrtek) od 9. do U in od 2. do 4. popoldne. 1 Prvovrsten klavirski pouk. Prof. Pavčifi Jo«., Trnovo, Zeleni pot 5. — Gre tudi na dom. — Dolžnost vsake iene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _OgL reg S. br. 30474/35._ 1 »Kelifci valfek* Irium/ira v Ljubljani. Kljub najlepšemu jesenskemu vremenu so predstave v kinu Unionu, kjer se predvaja prekrasen film »Veliki valfek<, stalno razprodane. Straussova opojna muzika je zajela vso Ljubljano in tudi pri nas so lahko reče, da se je francoski naslov tega filma »Toule la ville danse« uresničil, kajti vse mesto pleše in poje. Ljudje občudujejo to filmsko umetnino in prihajajo po dvakrat, celo po večkrat. Zastopana Je zlasti starejša generacija, ljudje, ki sicer ne zahajajo v kino, ljudje, ki se spominjajo pri tem filmu svoje mladosti, one srečne dobe, v kateri je kraljevala brezskrbnost, petje, valček, ples. Seveda najdejo tudi mladi ljudje pri filmu nepopisen užitek, kajti brez-dvomno je, da noben film kot ta ne nudi gledalcem toliko lepote, razvedrila, užitka in zabave. Film oslane ie danes in jutri na sporedu kina Uniona in ga ne moremo dovolj priporoiali v ogled. 1 Nesrefe kolesarjev. 11 letna hčerka čevljarskega pomočnika Vida Dermastja iz Dravelj se je vozila s kolesom po Vodnikovi cesti, ko Jo je podrl avto. Ima poškodovano nogo. — Na Masa-rvkovi cesti je padla s kolesa 18 letna prodajalka Marija Tkavc in si zlomila nogo. — V bolnišnico fx» pripeljali 4 letno Jožico Lamberger iz Dohrunj, ki je stopila v kolo biriklja in si poškodovala nogo. — Prav tako je s kolesa padla 18 letna Štefanija Šemrov z Vrhnike in si poškodovala desno roko. 1 Prehuda vrolekrrnost. 43 letna V. Je v prepiru s svojim možem, ki je dokaj vročekrven, dobila hude poškodbe po glavi. Tudi moževa sestra, starejša šivilja, ki je hotela pomagati ženi, je bila tepena od svojega brata. V prepir je posegla policija, ki je odpravila obe v ljubljansko bolnišnico, moža pa v zapor. Spremembe v organizaciji italijanske Kat. akcije Kmalu po nastopu Pija XII. je bilo zaupano vod-etvo italijanske KA odboru trojice kardinalov. Tej komisiji je bila naložena naloga, da po zaslišanju vseh italijanskih škofov sestavi nov pravilnik italijanske KA. Komisija je delo opravila ,n odredila več aprememb, od katerih je najvažnejša ta, da je postala odvisnost KA od ikofa njena bitna oznaka in da so zato ikoije osebno prevzeli vodstvo KA. Glavne točke te odredbe, ki jo j« prejšnji mesec objavil »L'Osservatore Romano«, oo: 1. Kardinalska komisija bo dajala splošne smernice, pospeševala razvoj in nadzirala delavnost KA v vsej državi in v posameznih škofijah. 2. Tajništvo komisije bo zbiralo podatke o delovanju KA v splošnem in v posameznih škofijah. 3. Kardinalska komisija imenuje cerkvene asistente in viceasistente ter jjredsednike osrednjih organizacij na dve leti, more pa jih po preteku dveh let znova imenovati. 4. Kardinalska komisija pregleduje in potrjuje letne delovne načrte poedinih narodnih zvez, njih polletna poročila o stanju organizacije in o opravljenem delu, njih preračune « obračune ter njih morebitne nove iniciative. 5. Tajnik kardinalske komisije postane generalni direktor KA v Italiji, v pomoč sta mu na dve leti imenovana vicedirektor in upravni delegat Vsi predstavljajo Osrednji urad. 6. Generalni direktor sklicuje po primernosti generalni svet, ki ga sestavljajo cerkveni asistenti in predselniki narodnih zvez. Svet preučuje splošne iniciative in skrbi za prirejenost dela v posameznih zvezah. 7. V vseh škofijah, kjer se doslej še ni ustanovil, se ustanovi Škofijski urad za vodstvo KA. Načeluje mu škof osebno ali poseben škofov zastopnik. Škof imenuje na dve leti cerkvene asistente in predsednike škofijskih zvez, ki sestavljajo škofijski svet KA. Sklicuje ga po primernosti škof ali njegov zastopnik, da preuče splošne iniciative in skrbi za prirejenost dela v posameznih zvezah. 8. V vsaki župniji vodi župnik osebno ali po svojem zastopniku, ki ga odobri škof, župnijski urad KA. Po primernosti sklicuje župnijski svet, ki ga sestavljajo cerkveni asistenti in župnijski predsedniki. Obojne imenuje škof na dve leti po zaslišanju župnika in predsedstva pristojne škofijske zveze, ko bo to ustanovljeno. 9. Predsedstva narodnih zve«, škofijskih in župnv skih odborov za posamezne zveze morejo biti v stiku le preko škofijskih uradov KA, kadar gre za nove pobude ali za izvajanje že odobrenih delovnih načrtov. Nadalje je izdala kardinalska komisija tudi nekaj določb glede nošenja znakov in članskih izkaznic, ki se odslej imenujejo pagella — vpisnica, namesto tesse-ra — izkaznica, ker se tako imenujejo fašistične izkaznice. Te poslednje določbe so seveda posledica italijanskih političnih razmer. Kal Pi& »Osservafore Romano« Pij XII. je že prvi dan svojega vladanja govoril o KA pod vodstvom škofov, kar je tudi vodilna ideja zadnjih sprememb. Školje bodo prevzeli še boli neposredno odgovornost in vodstvo KA v svoji škofiji. To ni nobena novost, ampak le poudarek temeljnega načela KA: Nihil sine episeopo, ki je dobilo tudi izraz v organizaciji italijanske KA. Tudi kardinalsko komisijo samo, ki je dobila svojo nalogo od tv. očeta, sestavljajo le rezidencialni škofje. KA v posameznih škofijah je močno osredotočena okoli škofa in njegovega škofijskega urada za vodstvo KA in laiki »o še tesneje navezani na hierarhijo. Po tej novi uredbi postanejo Ikofj« člani organizmi italijanske KA. KA ni več škofova pribočna sila, čeprav učljiva in poslušna do smrti, ampak j« naslonjena n« škofa, ki prevzema nieno vodstvo. A P. dostavlja v Katolički riječi, ki izhaja v Splitu. »Rekli so mi tudi to, da eo bili primeri, da so hoteli laiki, smatrajoč, da je KA »akcija laikato«, zapovedovati in voditi, da so s tem omejevali vpliv (Cerkvene oblasti. Čeprav so nekateri laični voditelji mnogo storili m žrtvovali — nekateri so celo zapustili zaradi svojega delovanja v KA stranko — je vendar smatral karjinalski zbor, ki je delal po navodilih svetega očeta za potrebno, da jih je žrtvoval, ker KA ni nič drugega kot »sodelovanje laikov pri apostolatu Cerkve«, ki jo vodi v škofiji škof in na svetu papež. Sedaj so torej vsi odstavljeni od vodstva in njih položaj prevzemajo škofje.« Italijanska KA je po novi odredbi torej tudi orga-nizatorično povezana s cerkveno hierarhijo, obenem pa je precej strogo centralizirana. Laiki več ne vodijo, ampak sodelujejo, ker »Sveti Duh je postavil škofe, da vladaio Cerkev, torej ni mogoče zamisliti Katoliške Akcije, ki se ne bi razvijala pod njihovim budnim vodstvom,« dostavlja L'Osservatore Romano. In še: »Škof je v resnici pravi hierarhični pastir svoje škofije. Na tem apostolatu so udeleženi (partecipi) duhovniki in sodelavci (collobaratori) laiki KA.« Kranj Moški pevsld zbor Prosvetnega drultv.i Kranj ima prvo redno pevsko vajo v torek, dne 12. t. m. ob 20. Pevovodja. št. Vid pri Stični 8ejem za živino in blago bo v St. Vidu v ponedeljek 11. septembra. Slinavka je po vsej občini in v okolici prenehala. Zato eo sejmi spet dovoljeni. Pričakovati je velik dogon živine. Ker so kmetovalci letos nakosili malo sena in otave, so primorani precej živine odprodati. Obeta se pa dobra sadna in vinska letina. H Kino Kodeljevo te/. 4i-t4 H Radi ogromnega zanimanja predvajamo »e danes oo '/«3, '/,6 in '/.« ter jutri ob 8 vele-film v naravnih barvah z Dorothy Lamour Ljubezen v džungli Za dodatek prekrasna, ganljiva zgodba sodobne žene Želja po vetni mladosti (Jean Piere Auinaot, Hugetle Duflos) Dol. Logatec Na Mali Šmaren je bila blagoslovljena norva pre-potrebna telovadnica v zvezi s popoldanskim javnim nastopom Fantovskega odseka m Dekliškega krožka. Po večernicah s« j« iz lame cerkve razvil sprevod 120 uniformiranih članov, članic in naraščaj-nikov domačega Fantovskega odseka in Dekliškega krožka z društveno godbo na čelu pred slavnostno okrašeni Društveni dom, kjer je mnogoštevilne goste pozdravil predsednik prosvetnega društva g. Škvarča. L verskega stališča je pojasnjeval pomen prireditve in važnost telovadbe domači gospod župnik, duhovni svetnik g. V. Kemškar, ki ie tudi novo telovadnico blagoslovil. Končno ie še g. Pirih iz Ljubljane vzpodbujal navzoče k vztrajni borbi za naše svetinj« in načela, ki so jih sodobnkom in potomcem Dostavili nepozabni narodni prvoboritelji: Slomšek, Krek in Jeglič, — Po živahnem vzldikantu kralju in Jugoslaviji je godba zaigrala državno himno Telovadne točke so bile izvajane strumno, najbolj pa so užgali mladi momarčki z res prisrčno in lepo vajo. — Le naprej — z božjim blagoslovom! Naklo pri Kranju Na Mali Šmaren ob osmih zvečer so nam naši dijaki in dijakinje napravili prav lepo prireditev, Pred odhodom v šolo »o nam hoteli pokazali, da ie zanimajo tudi «a ljudsko prosveto in da sadov« svojega šolanja radi uporabijo v korist svojih bližnjih rojakov. Najprej je akademik France Novak pozdravil občinstvo in razložil spored, ki fe obsegal ddo zborovanje na dvorišču. Govoril bo o katoličanih med drugoverci g. Viktor Zakrajšek. kapitularni vikar skopljanske škofije. Po 10. sveli maši in jx>poldne P° litanijah bo skioplično predavanje o češčenju Matere liožje na krščanskem Vzhodu. Popoldne po zborovanju bodo imeli duhovniki razgovor o podrobnem delu za Afiostol-6tvo sv. Cirila in Metoda in diasporo. po ebi&Gvi * Uboj iz stare mrinje. V četrtek zvečer je prispel na kolodvor v Zdencih pri Ohrahovici v Slavoniji občinski redar Franjo Orina, da poskrbi za potrebne vagone za vpoklicane vojaške obveznike in konje, ki jih je bilo treba odpeljati na njihova zbirališča. Na kolodvoru je bilo več vpoklicanih mož in fantov, ki so imeli z Orino stare račune. Prišlo ie do prepira In pretepa, v katerem je Orina v samoobrambi zabodel z bajonetom v želodec kmeta Andrijo Hološa, starega 20 let in očeta dveh otrok. Hološ je v nekaj minutah Izdihnil. • Nov poljski konzul v Zagrebu. Namesto dosedanjega generalnega konzula poljske republike v Zagrebu, Viktorja Pola, ki je pred kratkim zapustil Zagreb, je prispel v Zagreb novi konzul dr. Adam Swilhowski, ki je bil doslej uradnik poljskega zunanjega ministrstva. 0 pomenu in delu zaščite pred zračnimi napadi V moderni vojni grozi nevarnost za življenje in premoženje državljanov od letalskih napadov. Obramba proti njim se dela v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) obrambo. Cilj pasivne obrambe je v tem, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je mnogostranska. Treba je gasiti po vži-galnih bombah povzročene požare, odstranjevali po rušilnih bombah nastale ruševine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene plipe, moramo razkuževati po njih okuženi zrak ter nuditi ranjencem, poškodovanim med napadi, prvo pomoč. O oddelkih (ekipah), ki vrše naštete službe, in o njih opremi, bo govora v enem prihodnjih člankov. Civilna zaščit« proti napadom lz zrak« zahteva tudi maskiranje važnih objektov ter gradnjo rovov in posebnih zaklonišč, v katerih more najti prebivalstvo zadostno varstvo v primeru zračnih napadov. Da Jo zravna zaščita potrebna, toga ae zaveda danes že vsakdo, nI mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te emo dobili * uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila 1030. SI. 1. št. 105-36. ki ima zakonsko moč, in • pravilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 26. aprila 1030, Slučb. list št. 206-37. Po določbah omenjenih zakonskih odredb Je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zračno zaščitne avrhe. Kar se pa tiče novih večjih zgradb, se izz« veljavnosti imenovanih zakonitih določb uo s&ejo niti graditi, niti se sme izdati gradbeno dovoljenje, ako ni v načrtih predvidena tudi gradnja zaklonišča proti zračnim napadom. Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna In javna poslopja, naprave in uradi ukreniti še v miru vse. kar je potrebno za njih zaščito in določiti tudi potrebna materialna sredstva za lo. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in ekip za službo v zdravstvenem pogledu, zaradi zavarovanja pred bojnimi strupi in pred požarom. Enako je obvezna gradnja zaklonišč. Paralelno s lo zaščito je naloženo občinam, da po-skrbe tudi za splošno skupno zaščito svojega prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih že v dravski banovini 167 krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Potrebna je še naprava občinskih skupnih zaklonišč. Državna uprava se bavi Intenzivno z v«emi problemi, ki so v zvezi s civilno zračno zaščito. Točasno je v dravski banovini med drugimi v delu sledeče: 1. Izdane bodo odredbe, da se brezpogojno zadosti predpisom v pogledu zračne zaščite, zlasti z gradnjo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgrade ludi občinska skupna zaklonišča; 2. natisnjena bo nova brošura, ki bo obsegala navodila o tem. kako je graditi in opremiti zaklonišča. Ta knjižica bo v knjigarnah javno naprodaj; 3. sestavlja se tiskano navodilo, kako se je Prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov, o navodilo bo moralo biti nabito v hišah vseh večjih krajev, za ksr bodo odgovorni hišni lastniki oziroma oskrbniki Vesli sprejete ob 12. uri opolnoči t Kaj pravi Goring Berlin, 10. septembra. Dane« Je imel maršal G i> r i n g obširen govor, v katerem je nie Danes dopoldne ob 10 igrajo juniorji s Svobodo na igrišču Ljubljane. I. moštvo igra popoldne v Domžalah z Diskom. Vsi igralci naj dvignejo opremo v naši garderobi od pol 9 dalje. Če bo vojna, hočejo Finci olimpijske igre leta 1948. — Finska atletska prvenstva. — Novi odlični uspehi Maki j a Življenje in mišljenje vaeh narodov ee vrti sedaj samo okrog ene stvari: ali bo vojna ali pa moremo naprej v miru živeti in delati. Trajne krize, ki se poiavljajo v vedno večji meri, stalno preizkušajo človeške živce in ie zato povsem razumljivo, da vlada povsod ena edina želja, namreč ta, da bi nam bila vojna prihranjena. In v tem razpoloženju so 6e vršila finska atletska prvenstva zadnjo sobota, nedeljo in ponedeljek. Tudi tej prireditvi ni kriza prizanesla. Tudi na Finskem se danes debatira o tem. kako bo potem, če bo izbruhnila voina. V tem primeru bodo Finci zahtevali olimpijske igre za leto 1948. To pa je zopet tako dolga doba, da se lahko do tedaj na svetu precej spremeni Na finskih prvenstvih je bil zopet junak cele prireditve Taisto Maeki, ki je dosegel izreden uspeh v teku na 10.000 m Mački je enostavno ušel odličnim tekačem kakor »o Salminen, tsohoilo in Heino Po startu je tekel najpreje s Salminenom skupai. medtem ko se ie za mjima stvorila skupina treh, katero eo tvorili Isohollo, Laihoranta in Heino. Maeki in Salminen sta tekla izredno ostro. Za 2000 m sta rabila 5:55, 4000 m v času 11:59.5 Maeki, ki je doslej vodil, je prosil Salminena, naj Romunsko letalo pristalo pri Slovenjem Gradcu Letalo razbito. - Pilot nepoškodovan v. . , . „ . Maribor, q septembra. , da ne bo več za rabo. Pilot pa je ostal na srečo po-" , 12 vzbudilo pozornost Slovenj- | pokioma zdrav. Od v.eh strani so se zgrnili na mesto gradčanov letalo, k: ie silno naglo priletelo v smeri od Dravograda ter nato začelo krožiti nad mestom. Bil ie to zelo hiter enokrilnik, ki je napravil nad Slo-venjim Gradcem v višini kakih 150 m pet krogov. Očividno ie bilo, da je pilot v.gubij orientacijo, ker se je spuščal vedno nižje ter se ie videlo, da išče mesto za pristanek. Na večjem travnku kakih 300 m proč od mesta, se je letalo spustilo na tla. Pristanek pa ffc bil nesrečen, ker se ie letalo tako poškodovalo. pristanka ljudje ter so pomagali pilotu iz niegovega sedeža. Izkazalo se je, da te letalo last romunske države, ki ga je kupila v Nemčiji. Pilotiral ga je romunski vojaški pilot poročnik Joan Rasesco Letalo je enosedežni enokrilni lovec tipa Heinkel. Pilot :e izjavil, da je pri poletu iz Nemči|e čez našo državo izgubil orientacijo, porabil skoraj ves bcncin ter se te potem na ugodnem terenu odločil za pretanek, ki pa se mu je ponesrečil. gre naprej, vendar ga je ta zavrnil, ker je imel bolečine v vratu in mu nasvetoval naj se sam bori. Maeki je tedaj potegnil kar je le mogel. 5000 m je pretekel v času 15.04,5, 7000 m v času 21:10. Salminen pa je tedaj ostal kakih 40 m zadaj in v isti razdalji je bil za njim Isohollo, medtem ko 60 se drugi popolnoma odtrgali. V zadnji rundi je Maeki še močno pritisnil ter je prispel na cilj v zelo dobrem času 30:09, v času, ki je najboljši v letošnjem letu in če bi bila proga boljša bi gotovo tekel v novem svetovnem rekordu. Salminen, ki je v končnem špurtu tolkel Isoholla je rabil 30:46,6, Isohollo pa 30:47,4. Na 5000 m je zmagal Kurbis v času 14:32,2, ki ni ravno poseben za severnjake. Pekuri ni startal. Na 100 m ie bil prvi Kronquist s časom 10,9 sek., na 200 ra je zmagal Tammisto v času 21,9 sek. Kakor torej izgleda, eo Finci dobili tudi sprinterje in bodo na prihodnjih olimpijskih igrah nevarni tudi na nefinikih progah. Na 3000 m čez zapreke, ki je domena Isoholla ie zmagal v njegovi odsotnosti Lindblad v času 9:10. V skoku v višino e bil prvi Kalima s skokom 1,94 m V kladivu je bil prvi Veirilae z metom 50,68 m. Na 400 m čez zapreke je v novem državnem rekodu zmagal Virtas v času 53,2. V maratonskem teku je bil prvi Tar-kainen s časom 2:37:31,2. V troskoku se je odlikoval Rajasaarl ki se je pognal 15,49 m daleč. Če ne bo Japoncev na prihodnje olimpijske igre, bo on zmagovalec v troskoku. V teku na 110 m čez zapreke j« bil prvi Suvivo s časom 15,1 sek. Rei-nika pa ie zopet prišel na 4 m v skoku ob palici. V teku na 400 m je zmagal Tammisto v času 49.4 sek. Čas Peussasa 1:56.3 v teku na 800 m ni posebno dober V metu kopija je topot zmagal Nikka-nen z metom 72,66 ra perd Jaervinenom, ki je prišel le na 70,51 m. Če pregledamo finske uspehe, moramo priznati, da so Finci že danes zelo dobro pripravljeni. Povsod so zelo napredovali in še stalno napredujejo. Iz jugoslovanske lahke atletike Atletska podzveza ▼ Zagrebu je zahtevala sklicanje izrednega občnega zbora Jugoslovanske lahkoatletske zveze, kar pa ie upravni odbor JLAZ odklonil, ker je po pravilih potrebna za tako sklicanje ena tretjina v zvezi včlanjenih klubov. Zveza dalje noče delati klubom nepotrebnih stroškov, ker bo v decembru itak redni občni zbor. Poleg tega pa smatra zveza, da tudi Iz sledečih razlogov ni treba sklicati občnega zbora: 1. Ker še ni izdelana Uredba o prenosu kompetence od ministra za telesno vzgojo naroda na poedine banovine in s* torei niti v pravilih ne bi mogla točno oznaičti kompetenca med centralno zvezo in poe-dinimi narodnimi zvezami, dokler taka uredba ne izide. 2. Ker fe bilo na zadnjem občnem zboru sklenjeno sprememba pravil ter je njihova izdelava prepuščena članom sedaniega upravnega odbora »kupno • člani podzveze v Zagrebu Prihodnji občni zbor zveze se mora vsekakor vršiti v mesecu decembru t l.ter mora biti na dnevnem redy tudi točka, sprememba pravil Z ozirom na to zveza ne •rnatra za potrebno, da bi zaradi razdobia dveh in pol mesecev delala nepotreben strošek tvojim n?r,nJJ!iT il?nff, moralo h'ti sledeči fcjfk aJfll**"^? Mam. Tomail« t »*ul*. ZAirar. Pntmtn tirati... i i- tt c---..-.,' Kone. Beian tn Bontar.' 1