187. štev. V Ljubljani, petek 6. avgusta 1920. m",m plafana' s°la mi nimamo nobenega razloga. da bi Dlebiscit odlašali. ali da bi se ca celo bali. se ie dovolilo toliko, kolikor se ie modo diovoliti. ne da bi se s tem oerožalo čistost in neoristranost plebiscita ter red in mir v coni A. Povdarlatl oa moramo izrečno, da demarkaciiska črta ni odoravllena in da vrši na nli naše orožništvo in naša finančna straža svoio službo kakor dioslei. — Prehod čez demarkaeisko črto le do-vollen samo z leeitimacilami. Pregovori s plebiscitno komisilo še niso končani, toda verietno le. da bodo lutri vse točke dede osebneca hi blagovnega orometa med obema conama končnoveliavno urelene. Prometna konferenca v Mariboru, Maribor, 5. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes se le začela v Mariboru iugoslovansko-av^triiska železniška konferenca. Posvetovanla se vrše v dvorani Narodnega doma. Prisostvujejo iim zastopniki avstrijske in naše vlade, odposlanec liub-ttanske deželne vlade in strokovniaki za razne prometne panoge. Zborova-nie fe otvoril zastopnik ministrstva saobračala. ki ie pozdravil v francoskem ieziku zbrane delegate. Stvarno razpravo le uvedel ravnatelj lužne žel. g. Vrečko, ki le povdarjal važnost čim boliše ureditve obmejnega orometa Predlagal ie nai se takol sestavilo strokovni odseki za posamezna vorašania Predlog bil sorelet in odseki so se takol konstituirali. Najvažnejše so razprave o mejnem premetu. Gre pred vsem za ureditev tranzitnega prometa na progi Ljutomer—Radgona—Špilje— Maribor ln za otvoritev mejnega prometa na dosedanjih končnih postajah Grabštain. Vetrini in Bače. Pogajanja se bodo nadaljevala. Goimia Radgona. 5. avgusta. (Izvirno poročilo.) V Radgono le dospel danes oododsek mariborske prometne konference, ki ima nalogo določiti nodrobosti transitneea prometa na progi LlutomerMaribor. Pododsek ima nabgo. da izdela in predloži mariborski koferencl natančno izdelan načrt za ureditev tega prometa. Italianske čete se noč in dan vežbalo v ostrem strellanlu. Na Sušaku so fanatični Italijani prekrstili trg Petra I. v trg Vittorio Emanuele. — Predsinočniem se ie pri Urini« približal naši obali italiianski motorni čoln in pričel streliati s strojnico.— Naše straže so na ogenl odgovorile, nakar se ie čoln oddaliil. Ranten ni bil nihče, toda zgoditi bi se mogla nesreča, ker se le v moriu kopala deca im le bilo na obali mnogo liud-stva. . .. ■■■■■! ZA BOJKOT ITALIJANSKE TRGOVINE. LDU Split. 5. avgusta. »Nova Doba« prinaša navdušen članek, v katerem Dozdravlia gibanie za boikot italijanske trgovine z našo državo. List rravi. da ie to možata icakcila na vsa italijanska žalienta hi preganjanja. Ta boikot. ki se bo sistematično izvaial. bo naiboliši ooomin italijanskim trgovcem, da izorevidilo. kam vodi nora politika, ki to uganialo danes Italijani. Italilani sl ne bodo nikdar utrli noti v trgovskem gospodarskem poslovanlu na Balkanu s uomočio londonskega pakta. Varšava pred padcem. Dunaj, B. avcusta. (Izvirno poročilo.) Vsa poročila Iz Poljske soglašajo ▼ tem, da Je Varšava Izgubljena. Rusi so oddalje-hI le še dva dnevna marša od nje. Poljska armada prodiranja ne ovira nič več. Izključeno Je, da bi mogla priti še odkod rešitev. Vlada se seli z najvažnejšimi arhivi v Krakov. 2 njo zapuščajo mesto tudi dl-plomatlčnl zastopniki tujih držav ta stotine drugih prebivalcev, zlasti premožnejših slojev. LDU. Pariz. 4. avgusta. Pariški večerni listi smatralo na podlagi Informacij iz dobro poučenih vladnih krogov, da le položaj na Poljskem zelo obupen. »Temos« meni. da danes došla poročila so taka. da ne morejo prikriti neke tesnobe. Ruske čete so si izsilile prehod čez Bug. Ruske čete v tem trenotku koncentrič- no prodiralo proti Varšavi. Pollaki niso razrušili mostu čez Bug. Boliše-vlške sile. ki jih cenilo na 40.000 mož. korakalo ob rusko-poliski meii proti Mlawi. LDU. London. 4. avgusta. »Eve-ning News« lavllaio. da so angleške in francoske misiie zapustile Varšavo. LDU. \Vashi11gton. 5. avgusta. Po vesteh iz Varšave bo po mnenju francoskih in angleških voiaških strokovnjakov treba mesto v treh dneh izprazniti. Vlada bo preložita svoi sedež v Krakovo. Poljske čete beže. Na begu oodiraio vse mostove za seboj. Nobenega upania ni več. da bi bilo mogoče ustaviti sovražnika orl prodiranju. V1.ADNA KRIZA. Beograd. 5. avgusta (Izvirno poročilo.) Vesničeva poeaiania tud? danes niso napredovala. Nasorotla v agrarnem vprašanju še vedno niso poravnana in oviraio koncentracijo. Situacija, ki ie izgiedala 00 Protiče-vem odhodu oreoei ugodno, se ie vidno poslabšala in politični krogi Jo presojalo zelo pesimistično. , ITALIJANSKA IZZIVANJA PRI REKI. LDU. Zagreb. S. avgusta. »Domovina« poroča iz Bakra, da le včeraj zooet letel nad Bakrom italiianski aeroolan in sicer v smeri proti Karlovcu. Na Sv. Kužem so pripeljale Italijanske čete mnogo vagonov bo-deče žice in mnogo vojnega gradiva. iM. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Gospod de Capestang.« Je delal Rinaldo. »dovolite, da opravim formalnosti! Jaz sem Rinaldo. ne več ne mani: kratko Ime. zato oa le vaše tem dališe. In to so gospodje de Ba-lorges. de Montreval. de Louvignac. de Chalabre in de Pontraille. ki si bodo šteli v čast. ubiti vas oriietno In brez škandala.« Capestang le salutiral, rekoč: »Veseli me. da spoznam obraze (eh kavalirjev, zakat v Meudonskem »ozdu sem videl samo niih pete.« »Gospod le kal klepetav.« le delal Louvignac. »Miče me. da bi ga ubil na mestu.« »Eh,« je rekel Montreval. »pustimo ga da zmoli očenaš. Sai nismo Jurki. hudiča!« , Caoestang Je potegnil raolr in izdrl bodalo: komai Je čakal boia. Oči so mu /arele izzivajoče in se zalivale * REGENTOVA POT V SARAJEVO. LDU. Sarajevo, 5. avgusta. Prestolonaslednik bi imel oriti v Sara-levo v drnci polovici tekočega meseca. Za primer, da se vladna kriza zavleče, bi prišel v Sarajevo v prvi polovici orihodniega meseca. Z Dunaja le iz bivšega-iinančnega ministrstva došlo v Saraievo pohištvo, ki so ga namestili v prvem nadstropju vladne palače, kier bo stanoval regent. ______ RADIČ VLOŽI PRITOŽBO. LDU. Zagreb. 5. avgusta. Obsojeni Stlepan Radič je proti obsodbi uporabil nravni lek. ki mu ga nudi kazensko postopanje. NOVA GRUPACIJA RIMSKIH PARLAMENTARCU ..LUBOV. Rim, B. avgusta. (Izvirno poročilo.) V smislu novega poslovnika so sc parlamentarni klubi na novo sestavili. Zbornica Ima sedaj sledeče priznane skupine: soci-Jallsti IBS članov, ljudska stranka 99, liberalni demokrati 88, liberv. 28, radikalci 67, stranka obnove 39, reformni soclJallsU 18, repub.i.-aiicl 10, dlnjakl 17. Glollttl, Orlando ta Luzzatl so se priglasili v llbe-ralno-demokratskl klub, Salandra k liberalcem, Nitti pa k brezsLutkarjem. tovig. Nevarnost ga le delala besnem ga. Biti se! Ubijati ali biti ubitemu! Vse. kar Je utripalo v nlem. se le bilo Izpremenilo v strastno bolaželtaost Raofr mu le žvižgal v roki kakor živa kača. In noga mu fe cepetala nestrpne pozive. »Čakam!« ie viknil srdito. »Izvolite začeti, gosoodle plačan! krvniki maršala vseh vohunov ki zavratnih morivcev!« »Ohč!« le zarenčal Chalabre. »zdi se mi. da osule nfeeovo svetlost!« »Ali vas bo treba klofutati.« ie za-rhrl Capestang. »kakor sem oklofutal -vašega gospodarfa: « Seatorica le potegnila meče. Vitez fe navalil po bllskovo. Z ostrim sikom ie ooisal ranir fantastičen kolobar nad Capestangovo glavo: nato oa le Šinila ta živa leklena črta zdaloi preko treh obrazov zaporedoma. Rinaldo. Chalabre in Bazor-ees so zariuli. na licih se tim je pokazala kri: obsojenec ie hotel vidno razkačiti svoie krvnike in lih ie udaril. kakor bi švrknil v kun smrkavcev z bičem. 1. Pred odločitvijo. PLENARNA 8EJA ZVEZE NARODOV. Curlb, B. avgusta. (Izvirno poročilo.) Plenum Zveze narodov se bo sestal k prvi seji dne 15. novembra v Ženevi. Zastopanih bo 39 držav. Seja bo zelo zanimiva, »Sangue della madonna! — Tri-oes d« pape! — Ventre du pape!« Kletvicam le sledil vseobči umik. nato hipno molčanie. in končno, kakor ha znamenje, divti naskok vse šestorice hkrati. Besno cepetanje z nogami, žvenketanie mečev, rohne-nie srditih glasov, kletve In stekle psovke so se mešale v peklenski hrup. nad katerim se ie razlegal še besneie. še srditeie in strašnele glas nepremagljivega Capestanga: »Le bliže, kdor si upa! — Nd, lopovi— Nd, razbojnik!— Tu imaš »tripes du oaoe« in »ventre du pape« ! — N$, »per bacco«! — Moj »corbacque« zaleže več. bi dejal! — Da boste pomnili Capestanga!« Vitez le skakal iz konca v konec sobane, kakor žoea. v katero se le skril hudič. Zdal v kotu. odkoder fe švigal blisk njegovega rapirla. zdai ob steni v nasprotni kot. zdal malone ležeč s trebuhom na oločah. se le metal sem in tla. naprej, nazai. sunil tu z bodalom, odbil tam udarec meča in držal tolno naoadavcev s tem svoiim blazno urnim manevriranjem O važnih stvareh se odloča te dni, «i tudi za našo državo. Nihče ne ve, kako se bodo vršila ru-sko-poljska mirovna pogajanja, nihče ne more reči, kdaj se bodo vstavile ruske bojne Unije, ki se brezobzirno ta nagb pomikajo proti zbeganemu zapadu Iz Varšave so se umaknile vse zavezniške misije ta kolonije. Iz mesta beži tndl domače prebivalstvo. — Na Poljskem Je panika. Varšava se nahaja tik pred okupacijo sovjetske armade. Antanti pa prezentlra Poljska v tej svoji stiski nepričakovano menico. Vrhovni svet Je bil namreč sporočil člčerlnu, da bodo zavezniki podpirali Poljsko do skrajnosti tn z vsemi razpoložljivimi silami, ako bi Rusi poskušali prodirati po starem poli-skem ozemlju (čez takozvano L!oyd Ge-orgeovo črto). A to se Je zgodilo. Rusi se malo menijo za zavezniške note ln odgovarjajo nanje s topovi. S tem, da stoje danes rudeče čete pred Varšavo, Je za zaveznike casus loederis pravzaprav že dan. S porazom, ki ga Je zadala Poljski, Je Rusija do temeljev potresla versajsko stavbo. Antanta sama o tem niti najmanje ne dvomi. Dasl zavezniško časopisje Iz taktičnih razlogov še vedno prlobčaje samozavestne ta bojevite tirade, se zrcali vsa resnost položaja v sejah londonskega parlamenta. Lahko se reče, 'da se pečata obe angleški zbornici v zadnjem času samo z Irskim ta ruskim problemom. V versajski trakrat so ne veruje več. Ugledna ameriška revija »The New Ra- public« z dne 4. Jul. t. L tako-le o svetovnem položaju: »Boljševizem v Rusiji Je v primeri z važnostjo, ki Jo Ima ruski problem za vesoljni svet, le neznatno vprašanje. Kajti vpliv ruskega naroda sega od Kitajske do Nemčije. Rusjja Je hrbtenica evrazijskega kontinenta ta pogodbe ter »ureditve«, ki jih delajo no glede na ta temeljni fakt so le nczmlseln Igračkanje.« Brezskrbna mirovna konferenca, ki z Rusijo sploh računala ni, sedaj ne ve, kako bi sl pomagala. Za prvo silo Je odločila, da se mora zapadni kapitalizem pripraviti vojaško za nastop proti Rusiji. Angleško časopisje, da francoskega niti ne omenja« mo, piše o vojni, ki Jo bo treba v velikem stilu voditi proti Rusiji. Minister Churchill Je sprožil v angleškem parlamentu celo misel, da bi so morala protlruske akcije udeležiti tudi Nemčija. NI dvoma, da se bo vrhovni svet obrnil med prvimi tudi na nas. Zavezniška publicistika že pripravlja na ta korak. »The N#w Europe« z dne 29. julija naglaša T glavnem uredniškem Članku, da Je treba takoj spraviti s sveta ItallJansko-Jucoslo-vanski spor, češ da sl zavezniki vočlgled težki situaciji na Poljskem ne morejo privoščiti konflagraclje še na kakem drugem kraju. Beograd ln Rim naj se sporazumeta. Proti Rusiji bo morala antanta storiti svojo dolžnost. Po domače se pravi to: Jugoslovanske čete bomo rabili v prvi liniji, naj se torej reši Jadranski spor, da Jih bomo lahko obrnili vse na eno (rusko) stran. Za kulisami se Je seveda že marsikaj vršilo ln zgodilo. G. Vesnlč nam Je že znan Izza svoje poslaniške dobe kot ubogljiv vazal antante. Prepričani smo, da ne bomo zagrabili v slepo, če Izrazimo svoje mnenje, da Je bil njegov poziv za nujno rešitev Jadranskega spora, Id ga Je poslal g. Trumbiču v Spaa, dogovorjen s pariškimi ta londonskimi diplomatskimi krogi. Tudi časopisje, ki stoji blizu sedanjemu ministrskemu predsedniku, se Je v vprašanja naše Intervencije proti Rusiji čudno sumljivo oglašalo. Kljub temu, da Je ogromna večina našega naroda nasprotna vsaki pustolovščini na strani antante, kljub temu, da se ie v tem smislu Izrazila odločno malodane vsa naša Javnost, smatramo za svojo dolžnost, da na to zopet opozorimo, kajti bliža se najvtšjl dan v konfliktu med Rusijo ta zapadnlm kapitalizmom. Obenem pa povdarjamo, da v državi Srbov, Hrvatov ta Slovencev ne bo odločal o vojni ta miru ne dvor, ne katnarila, ampak narodovi zastopniki, — seveda no samozvanci, ki sede danes v narodnem predstavništvu, ampak tisti zastopniki, ki sl Jih bo volil narod. ker bodo Imele na njej dvetretlnsko večino male ta srednje države ta se vsled tega pričakuje, da bodo energično nastopile s svojimi zahtevami ta pritožbami Seja bo razpravljala o vseh važnejših mednarodnih problemih. NEMČIJA MED DVEMA OGNJEMA'. Berlin, 6. avgusta. (Izvirno poročilo) Pri današnji razpravi o predlogu neodvisnih socljalistov, naj se proglasi rajhstag vsled napetega zunanjepolitičnega položaja permanentnim, Je govoril tudi državni kancelar, ki Je Izrekel med drugim senzacionalne besede: Položaj Nemčijo Je te- žaven. Nahajamo se med dvema ognjema In ne vem, od kod preti večja nevarnost, od vzhoda ali zapada. Vso svojo armado moramo zbrati na enem mestu; ne gre več, da bi bila še naprej raztresena. BORZA. v neprestani zmedi. Že fe imel Rinaldo stegno predrto z bodalom in Pontraille izbodeno oko. Kri fe škropila stene. tlak. roke. obleko ln obraze. Tolpa, ki le hotela 00 vseh pravilih umetnosti obkoliti svoio žrtev v kotu in 1o tam zaklati, se le prerivala hi premetavala na desno in levo ter iskala Capestanga. ki ie bil zmerom povsod in nitkier. ».Zadet ie! Zadet!« fe vzkrmnil Rinaldo. pobirale se s tal. Da. bil le zadet! Ranjen na obeh rokah, na desni rami. na prsih! Njegova obleka je visela v cuniahl In zdajci so mu sklecnila kolena, glas mu fe oslabeL rapir mu le nadel Iz rok! V megli, ki le legla Capestaneu. na oči. so se zablisnila bodala... »Kolii! Kolji I« je hropel Rinaldo in se opotekal bliže, da bi tudi on zasadil ieklo vanl. »Kolji!« je voli Pontrialle. »Končaite ga!« so tulili Montreval. Bazorges. Louvignac in Chalabre. Vsi štirle morivci. ki so bili še pri moči so navalili z vzdignienimi bodali na Capestanga. V. niem pa ie Curih. 5. avgusta. (Izvirno poro* čilo.) Berlin 13.30, New-Jork 605. London 21.85, Pariz 43.70. Milan 30.60, Praga 10.50. Zagreb 7.50. Budimpešta 3.20, Varšava 2.50, Dunai 3.25: Beograd danes ni notiral. Dunaj. 5. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 242-263. Praga 372-392. Varšava 88-100, dinarji 975-1025. LDU Zagreb. 5. avgusta. Berlin izplačilo 182-183*50, Italila 430-435. London 318,350. New Jork 80,81. Pariz 610,0. Praga 151,155, Švica 1350-1450. Dunaj izplačilo 39.50-40. Valute: dolarji 78,79. avstr, krone 44,45, carski rublji 128-130, francoski franki 620,625. nemške marke 192.193. ital. lire 435,438, angl. funti 290. čeho-slovaške krone 1 53- 155. razvezal ta smrtonosni hio vse sile telesa in duha. Popadel le eno izmed rok. ki so se dvigale nani. ter ti izvil bodalo. Levica in desnica, oborožen! vsaka s svojim ostrim rezilom, sta mu začeli klestiti na vse strani. Rdeča gaz se le odprla skozi steklo toloo. Capestang se ie zapodil, s sklonjeno glavo. Prodrl ie! Besen, krvav, rjoveč in strašan kakor lev. ie dospel do vrat in planil na hodnik... »Za niirn! Za njim! Uide nam!« la voil Rinaldo. Chalabre. Louvignac. Bazorges in Montreval so udrli za nfim. V tem trenotku oa se ie prikazal Goncinl ter premeril strašni nrizor z očmi.— Videl je Capestanga. da ie še.vedno živ in nepremagan. »Zakaj ni hotel!« ie zamrmral S sovraštvom in občudovanjem. »Skoda. tako mi Krista, škoda fe ubltf takšnega leva! Toda ako ga laz ne ubiiem. mi on zdrobi glavo nekega ‘dne. — Naprej!« je kriknil. »Kolii! Ubij!« (Dalie prih.) Italija za sporazum z K uši jo. Poktslužbeni »Giornale dltalia« prinaša pod naslovom »Rusi napre-'duieio. antanta Da razpravlja« članek. ki le zelo značilen za raznolože-lile v italiianskih vladnih krovih. Eretresafoč ooasnostl. ki Drete Evropi od Rusije, konstatira »Gior-nale d’ltalia«. da se sovietska vlada popolnoma zaveda volaške slabosti Francke in Anglije. medtem ko ie lta-liia že davno iziavila. da se ne spušča v nobeno pustolovščino več. Opasnost. ki preti od Rusiie celemu zapadu in še posebei Francih, ob-stoii v tem. da ni izključeno. da pride med berlinsko in sovfetsko moskovsko vladio do sporazuma proti versaillski mirovni pogodbi. Ni izkliučeno piše list da namerava Rusiia boliševizirati Polisko in Čehoslova-ško. medtem ko ie Rumuniia radi no-tranieva ooložaia prešibka da bi se lahko zoperstavila boliševiškemu valu. ker bi bila v tem Primeru lahko napadena od Madžarov in Bolgarov, kar bi zanetilo na vzhodu in na Balkanu nov požar. Sedania rusko-Doliska volna ie bila za vse vlade in narode dovoli ot* učna da bi se u nie kal naučili. Antanta bi tudi lahko izravnala med se-boi vsa nesoglasja in s« otresla sa-moliubia. Samo če bi se zgodilo tako. bi se lahko nadelali, da pride sčasoma do pametnega sporazuma s sov-ieti. ter da se na ta način ruski konflikt toharizira. Po razooloženiu v Londonu in. Parizu sodeč oa stol« stvari drugače. Franci!© interesiralo niene miliiarde boli nego svetovni mir. Zato hoče prisiliti rusko sovjetsko vlado, da ff izolača doteove in se ne ozira na sredstva, s katerimi b* to lalrko dosegla. Pariška vlada še vedno misli, da bo deset francoskih oficir lev v Doliskem generalnem štabu in nekoliko Iadli. ki Jzkrcufeto mimi-cito v Gdanskem, lahko preprečilo naDTftdavanie boliševikov. Pri tem pa Dozablia na poraze Kolčaka. Dfetriki-na in Wran_gla, ki so se izvršili j&e v težita okolnostffi. Ruska volska danes zmagufe ki naoredufe ter drži v šahu celo antanto. Zato se ItafiTa ne bo spuščala v nobene pustolovščine- temveč bo poskrbela za ta da čhnorete doseže sporazum z Rusik). Na koncu poživila list italiiansko vlado, nai opozori na to pametno rešitev spora z Rusik) tudi francosko in angleško vlado. »Giornale d’ ftalia« fe organ klerikalne stranke v ItaliiL S tem le povedano dovoli Politični problemi Madžarske. Dopisnik »Neue Freie Presse« Iz Draždan sf fe pred kratkim izprosil razgovor z grofom Appoaivtem. ki se le mudil po piivatnih poslih v Draž-danah. Govorila sta o političnem po-ložaiu v Madžarski in Appony ie dkv pisniku delal r Madžarska le od prevrata sem doživela strašne ure. Mnogo mak H ie zadal političen preobrat ki oa 1« bil nepotreben. Štiri mesece le dlvlal komunizem v Budimpešti hi po nekaterih drugih mestih. Madžarska M bila to vprašanie lahko rešila z lastno silo. ni oa mogla tega storiti, ker li le branila antanta. Potem fe prišlo 'do vpada Rumunov v Madžarsko, ki so v deželi gospodarili še huiše nego komunisti. Odnesli so Madžarom JAN BARTOS: Zrem v večnost. Spomini na Eduarda Volana. Bz češkega gledališkega časopisa »Jevište«.) Noč ie sedai in iaz gledam na tiho ulico, kjer sveti na oglu visoikih najemnih hiš velika ura. Gledam z okna in itak or tolikrat v nodobuem trenot-ku. sedal zooet Dremlšllulem. ali se ne motiio vsi. ki mislilo, da ie Eduard iVoian zares kdal človeško živel. Ti. ki so mu dostikrat stiskali roko in dolgo osebno z niim govorili, ki mi-sliio. da so ga človeško bližle Doznall. ti vsi nai se vprašalo, kakor faz. Ali je živel človek Eduard Volan, ali se nam ie to samo dozdevalo ? AH ni bil samo sen oči tisoč, stotisoč Hudi. ki so ga v gledališču videli, občudovali. viharno mu ploskali, blaznili v ulem in strastno ga Hubili? Ali ni til samo velika nodoba iz sani Drošlih in Uanašniih ookoleni. v kateri se ie dozdevno človeško vtelesnil niih sen? Ali ni bil samo vtelesna postava no- stroie. poliedelsko opravo, dragocenosti. odgnali so živino, skratka, ogolili so deželo še za ona kar U te ostalo v nreišniem trnlieniu. Z mirovno pogodbo smo zgubili dve tretitni države v historičnih mefah in sedal smo brez soli, brez lesa in brez rud. Zato ne more noben Madžar soglašati z mirovno pogodbo. Ne računamo na pustolovščine, toda sedanii po-ložai Madžarske ie protinaraven in nevzdržliiv. V naši državi marsikal ni tako. kot bi moralo biti. Vendarle se konsolidiramo Predvsem niso Dri nas v redu ustavne razmere. Provesna množina liudstva ie monarhist, miš-lienfa. Glede zasedbe prestola so še marsikakšne naciionalne in mednarodne težkoče: zato bo sedanii provizoričen položai traial še nekal časa. Policiiska služba v deželi še ni vzpostavljena. Izgredi, do katerih fe zadnie čase prišlo v Madžarski, se moralo pripisati reakciii na komunistično strahovlado: treba Da ie tudi vnoštevatf. da se te zmanfšala vladna avtoriteta radi tule okuoacite. Toda vzlic temu se to še ne more imenovati »beli teror«. Kar se le zgodilo, so povzročili neodgovorni elementi. Take stvari Da se v podobnih razmerah dogaiato povsod. Vodilna roka Madžarske, grof Teleki. fe energičen mož. Za svofo nalogo smatra odstraniti vse pomanjkljivosti pravne varnosti. Pri tem ga podpira vse Hudstvo. Naltežle vora-šanie za Madžarsko pa le mten finančni položai V denarnem oziru le Madžarska popolnoma izčrpana. Naložena so fi strašna bremena, toda vkHub temu nihče ne omahnie. marveč prenašalo vri položai potrpežljivo in z zaupanjem. Jaz se nadelam, da bomo vkllub vsem težkočam izvedli moralično koncentracijo ljudstva in da se bodo tudi tl težki časi tisočletne zgodovine za nas dobro iz‘ekH. Tudi upam. da se bodo dale naše naravne meie zooet avtomatično vzpostaviti. Naši odnošali z inozemstvom so kolikor mogoče povollni. Naša ori-lentacila se nagiblle na ono stran, odkoder se nam ponufa resnična pomoč za vzpostavitev naše gospodarske In politične rdkonstrukefte. Vendar smo odtočeni živeti z vsemj državami in narodi v miru fn priiatlistvu. Kaoital zaDadnifi držav se zelo zanima za naš gospodarski procvit. Gospodarska osrednfa lega Madžarske, posebno Budimpešte, se popolnoma pravično upošteva. To pa pomenla pot do političnega uooštevania važnosti madžarske države in evropskega mini. Pole« francoskega in angleškega kapitala, ki se udeležujeta naše obnovne akcife. se ie ustanovila tudi velika madžarsko - italiianska banka, ki namerava goliti med obema državama dobre gospodarske od-nošaje. Vsa ta delstva nam torej obetalo ugodne perspektive gospodarsko obnove naše dežele. O svetovno-političnem položaiu se te Apponv izrazil takole: Velik moraličnl interes imamo na tem. da se Dotfska država ne razbile. Bole Pollakov zasledujemo z naivečiimi simpatijami. Kar se tiče boliševiške-ga napredovanja na oollskem ozem-liu. mislim, da ie vse to Evropi resen opomin. s čim te treba računati. V splošno evropskem interesu le torel. da se v Madžarski volaška sila okrepi. Naše Prekmurje, Murska Sobota, 3. avgusta, Prdkmurie. naizvhodnefšf del slo* venske zemlte. kf te zasedena od nar še voiske. obsega 164.881 kat. oralov in ima približno 95.000 prebivalcev. (Pio zadnll Statistiki leta 1910. 94336 prebivalcev, a na podlagi znd-niih poročil sedanjih občinskih garantov 93.000 prebivalcev). Na osa-bo odpade toref 1736 oralo zemlfe. Po veri se delt Dreibvalstvo sledeče: katoličanov ie 59.000, protestantov 34.500 in židov 1500. Po narodnosti le 80.500 Slovencev. 13.000 Madžarov in 1500 Nemcev. Poslednii stanulefo večinoma ob avstrilski rneil. Madžari na ob madžarski meii v Dolnji Lendavi in nieni vzhodni okolici. Šole so bile v zadnjem času pr®-cd razširiene v Prekmurlu. zato fe analfabetizem razmeroma zelo mal-hen in \e ga ceni na koma! 5%. Razume se da so bile v Prekmurfu do in-goslovenske okupacije izklhično madžarske šole. Zemlja te razdeljena sledeče: na trii ve pripada 71.578 kat. oralov, na travnike pripada 28.141 kat oralov, na vrtove pripada 1810 kat. oralov, na vinograde pripada 1653 kat. oralov. na gozdove pripada 40.085 kat. oralov, na močviria pripada 108 kat. oralov, na stavbe Pripada 8237 kat. oralov; skupai 164.881 kat. oralov. Večina zemlie v Prekmurlu orioa-da 13im madžarskim grofom - veleposestnikom. katerih večina fe popihala oreko mefe. kier ščuvalo proti JugoslaviH ln so še danes vsa! v indirektni zvezi s lukaišntlro! madžaro-ni. katere istotako ščuvate proti naši državi. Rekel sem. da se nahaia v Prekmurju 80.500 Slovencev. To število nam kaže torel ogromno slovensko večino. Kakšno na le razpoloženje tukajšnjih Slovencev? Ako hočem biti odkritosrčen. moram reči. da te mnogo nezadovolinežev. V čem tiči vzrok nezadovoljnosti? Predvsem v brezposelnosti. Ker fe v Prekmurju, kar kor omenjeno. mnogo veleposestev, le tukalšnte liudstvo orecei siromašno. brez zemlie. ali z malinri kosi zemlfe. ki lih ima v vodnatemu od veleposestniških naiemnikov. ki pa mu ne zadostuiefo za prehrano Zato le odhaiato čez Doletie na tisoče Hudi na Madžarsko, kier so si služili kruh kot poliski delavci. Zdai so mele zaprte in ne moreio nikamor. Tu so brez sredstev in živilo borno živltenie. Nič čudnega ni. če niso zadovolinl. Drugi vzrok nezadovoliraosti te v nonianilkanta prometnih sredstev. Prel ie imelo Prekmurie trote železniških zvez: iz Lendave proti Čakovcu. kier teče proga iz Slovenile na Hrvaško: dalle radgonsko progo in naposled železnico, ki te vezala Prekmurie z Madžarsko, ki se izteka iz Murske Sobote. Poslednji dve progi sta sedal odrezani, a prva. to le železnica. ki gre Iz Lendave, le preod-dalrena od središča. Od Murske Sobote do Lendave le okrog 6 ur hoda. do Radgone Da komai 2 uri in ool. Vsled izgube Radgone, se le moral obrniti ves promet Prekmurja na Dolnlo Lendavo, ali vsled oddaljenosti ie promet zelo oviran. Liudstvo ne more zlahka prodajati svojih pičlih produktov, vsled česar se nahaja v slabem gmotnem staniu. Temu Je treba odpomočl! Pod Radgono (pri Vržeju) nai s« zgradi v*al te*®a mo9t dec Muro. da ne h« ftudstvo odrezano od Stovenfte. Ta moat n« bi bil važen samo v gospodarskem oziru, temveč tudi v strate-gičnem. Misli naj se tod! na gradrdo železnice od Lendave do Murske Sobote. Z gradnfo železnice bi prišlo brezposelno Hudstvo vsal začasno do kruha. 187. štev, Kioačno nai se tud} enkrat reši vprašan te. ki se tiče razdelitve vele* Posestev, kf lih država še vedno ni sprejela v svoio upravo, temveč Uh' » kontrolo. Madžarom iti madzaronom raste greben, narod nai gleda ln ne ve. kal b! počel. OkoniDciii uradmištva in vojaštva prihodnličl It beograjskoga občinskega odbora. LDU Beograd, 5. avgusta. Včeraj ob polu devetnajstih se J« vršila odborova seja beograjske občine, na kateri )• bil sprejet predlog uprav«, da se vrS« vu-lltv« v novo občinsko upravo 22. avgusta. — Dr. Kosta Kumanudi ni sprejel kandidature za predsednika občine, ki so mu Jo ponudHi demokrati. Spremembe v pečuški mestni opravi. LDU Pečuh, 4. avgusta. V tukajšnji mestni upravi Je pričakovati znatnih Iz-prememb. Pečuška socialistična stranka le vložila prošnjo na naše oblasti, naj s« obnovi Narodni svet, ki nai bi potem Izvedel mestna občinske volitve ter premenil občinsko uredništvo. Naše oblasti so dovolile obnovo Narodnega sveta, kakor tudi mestne volitve. Vladni komisar Je izdal v tem zmishi proglas na meščanstvo, Jd Je radi tega nkrepa zelo navdušeno. Včeraj Je došla k vladnemu komisarju deputaclja meščanstva, ld mu Je predložila predlog Jugoslavija. škofa Zichyja, naj se nameravane izpre-membe ne izvedejo. Vladni komisar Je de-putacijl Izjavil, da Je neprimerna domneva, da bi naša vlada preklicala izpremembe v občinski upravi, ter Je obenem navede! razloge, ki silijo do teh izprememb. V splošnem hoče le neznatno Število meščanstva, da se obdrži sedanje stanje. Ko. m;sar J« obetal, da bodo volitve svobodne in tajne ter Je omenil, da so ravno člani deputaclje oni, ki groze s Horthy]evo vojsko. Oiede na opozarjanje pred nevarnostjo boljševizma, Je odvrnil da nihče Se ni našel boljševizma med pečuškim prebivalstvom. Deputacija Je odšla ter napovedala, da bo sklicala Javen protestni shod proti nameravanim izpremembam v občinski upravi, kar pa bo seveda ostalo brez posledic. Politični dnevnik kmečke stranke. LDU Beograd, 4. avgusta. Politični dnevnik »Jugoslovanski Narod«, glasilo seljačke stranke, Je pričelo danes Izhajati. Razna poročila. Nemčija ne pusti prevoza antantlnlh čet. LDU Berlin, 5. avgusta. Državni zbor Je danes sprejel zakon o razorožitvi pri tretjem čitanju. Državni minister za zunanje zadeve, dr. Simoiis, Je pred skupščino Izjavil med dr.: Antanta hoče odpošiljati čete na v/Uod skozi Nemčijo. Ce bo antanta pričela transportiranje, bo pomenilo to kršenje nemške nevtralnosti. Nemško ozemlje ostane nemško in skozi nobeno nevtralno ozemlje ne smejo prevažati čet. Wranglova armada gre v Galicijo. LDU Moskva, 5. avgusta. Po poročilih iz Romunije Je antanta zaprosila romunsko vlado, naj dovpli transport enega kora Wra»glove armade skozi Romunijo. VVranglova armada.gre v Galicijo. LDU Pariz, 4. avgusta. Ney) York He-rald piše Iz Londona: Angleška politika proti sovjetski vladi stremi za tem, da sc prične z gospodarsko blokado moskovske vlade (n da se prepusti Poljsko usodi. Poljski ni več mogoče pomagati, njena vojaška moč proti ruskim armadam Je kakor razmerje 1:3. Franeoska zmaga v Siriji. LDU Pariz, S. avgusta. Po vesteh te Bciruta so francoske čete pobile turške nacionaliste pri JenidJi. Francozi so odpeljali 250 vojnih ujetnikov. Na bojišča Je ostalo 500 mrtvih. Avstrija začenja kazati zobe. LDU. Dunaj, 3. avgusta. O staližču, U ga zavzema avstrijska vlada v različnih vprašanjih, katera so tvorila predmet današnjega razgovora med državnim tajnikom dr. Rennerjem ta zastopniki velesil, doznava Pollttsche Korrespondenz: Clled« prevoza orožja, municlje, vojnega materija, la In konj se priključuje avstrijska vlada mnenju, ki ga zastopa nemška vlada v Istem predmetu in ki ga vsebuje nota vele. silam. Kar se tiče razmerja do Madžarske, Izvira nesoglasje med obema državama In ogroževanje Avstrije na različnosti terminov mirovnih pogodb. MI moramo odložiti orožje, dočlm sme Madžarska celo mobilizirati. Ako Madžari to store, bo to velika nevarnost za Avstrijo. Avstrijska vlada nikakor ne mara Madžarske ovirati, ako vzpričo dogodkov na severo-vzhodu mo-bllizlra, a zahteva varnosti za lastno državo. To Ji morejo dati velesile, na primer t stalno kontrolo obmefcih kraiev po zavez* niških častnikih. Odgovor poslaniške konference bo ustvaril pogoje za nadaltajl sklepe avstrijske vlade. Konferenca sveta zveze narodov. LDU. San Sebastlan, 3. avgusta. Prf banketu, ki Je prirejen povodom otvoritve konference sveta zveze narodov, Je pozdravil španski minister za zunanje posle udeležence v imenu španskega kralja In španske vlade. V svojem govoru Je po« udarjal, da Je Španska pristopila kot prva nevtralna država k zvezi narodov ln Je Izrazil nado, da bo zveza narodov odgovarjala svoji m is IB.1 Svet zveze narodov JC sklenil, da oprosti prebivalstvo saarsk« kotline zasedbenih stroškov. BORZA. LDU Dunaj, 4 avgusta. Devize: Berlin 4-18. Valute: Nemške marke 446, Svie. franki 2875, franc, franki 1300, Ital. lire 900, angl. funti 645, amer. dolarji 175, Praga 375—395, Varšava ln Krakov v poljskih markah 88—100, češkoslovaške krone 3T7 -401, novi dinarji 975—1025. LDU Curlh, 4. avgusta. Devize: Berlin 13, Newyork 603, London 21.78, Pari* 44.30, Milan 30.23, Buenos Aires 238, Praga 11, Beograd 3», Zagreb 7.40, Budtmpe- traniih zmot krasote svovih sodobnikov? Ravno v dobi. ko sem Eduarda Vofana največkrat videl na odaru in ko sem «a poznal osebno, stavil sem sl v duši znova in znova ta vprašanja. Spominjam se. bilo fe to začetkom leseni leta 1917., ko le Jaroslav Kvapil. ki le režiral mol »Dvoboj«, obolel na težki očesni bolezni, ki mu Je onemogočila hoditi pravilno k gledališkim skušniam: takrat sem šel sam osebno prositi Eduarda Vtriana. da bi prevzel režfo v i«ri. v kateri ie že po) leta oreie oblliubfl ivrati davno ufoco. Nisem dobil Eduarda Volana doma. soreiela me le naloref ori-fcmio njegova soproga : toda kmalu se te vrnfl on sam in prišel v salon mlad. prožen fn krasen. Bil te k meni Drl prvem osebnem srečanju tako predober, te razgovoril se te tako! t meno! tako orifateHsfco. da »o vsi moti prvotni dvomi tako! izsinlH. Rekel ml fe. da formalno ne mora prevzeti režiie v »Dvoboiu.« ker režiser »ploh ni ta na Narodnem Gledališču ni nikoli ime! te naloee. in ko sem mu pripomnil, da le vrhovni režiser Narodnega gledališča, pripovedoval nri fe trpko, kakšno komedffo le za-terala z nHm uprava teea gledališča. Ze k lubilefa bi moral biti Imenovan za vrhovnega režiserla. toda Narodno gledališče ga te imenovalo za častnega vrhovnega režiserla. kar ne pomeni ničesar, vendar v zvezi z načinom, s katerim ie dobil to mbi-lelno »čast.« (v časopisih te biio nai-Drei oznanjeno, da bo imenovan resničnim vrhovnim režiseriem. toda v poriednfem trenutku mu te bH priznan samo prazen naslov) osebno razžallenfe. ker tabo nima sploh nobene resnične režiserske kompetence. Ko mi le naslika! ta kuriogni dogodek. pripovedoval mi fe celo vrsto osebnih in umetniških zapostavljanj, katere fe v Narodnem gledališču doživel in doživljal. Medtem ko ie Volan nadaljeval, kako ga v Narodnem gledališču Žalilo, sem se faz čudil nad vsem ta sramoval sem »e za vse žalitve, s katerimi so uničevali v prvem našem gledališču geniia. ki ie uri vsakem soomlitu bolestno »vitel, roke In blazno bliskal z očmi Toda Volan, v trenotku sarkastičen. se te snet samo smeial ln % trpko resnostjo se te dotikal naših gledaliških razmer. Časoma le spet tiho posedal ta taunstveno molčal, iaz pa sem premišljeval, kie neki blodi nte-govo Prečisti) srce in kakšna skrivnost se blesti v mecovih prekrasnih očeh. V pogovoru sva se mimogrede zmenila o češki umetniški kritiki. — Voian se le krčevito zasmeial ta rekel: »Ali niso vsi upreženi? Kdo is-med nlih ima pravi, lastni nazor ln če ga ima. kdo se ga upa izreči brez političnega smisla?« In s ponosno zvišenostlo te izrekel kritikovo Ime. Komai Da fe to ime izgovoril, te skočil naglo kakor ranjeni lev in zaslčal: »Nikomur več ne verujem«. Vspei se te in vladarsko zašepetal natančno besede grofa Adama Lubeokega, katerega te kmalu nato v moli drami Igral, iaz oa sem začuden videl pred sebol vtelesenle svotega hmaka k»t so ga daleč v samoti zrle mole mlade oči. Mirno sem gledal Eduarda Motena. ki ie naenkrat utihnil in reke! sem s! v duha: «Le! razsrjenega vladarta kf M mogel kraljevati celemu svetu, tftana. katerega ubite prt nas nemilostno kdorkoli, samo & strahu pred šta 3.25, Varšava 3, Dunaj 3.25, avstrif« ske žigosane krone 3.30. LDU Praga, 4. avgusta. Devize. Beo« grad 268, Zagreb 66.75, Curlh 858.50, Dunaj 28. Valute: Jugosl. dinarji 264, avstrijske krone 24.60. LDU Beograd, 4. avgusta. 20 dinarjev v zlata 2425—24.45, angleški fanti 74.50—• 75.50, francoski franki 138—0, dolarji 19.28 —19 35, italijanske Ure 112.50—113.50, nemške marke 48.35—48.50, Češkoslovaška krone 41—42, avstrijske krone 12.25-» 12.70. . aMBBBsaa—j a—■ -r-—1 a—hb nfegovo velikostjo.« Vprašal sem s« kal bi mogel ta igralec biti in zde to se mi le. da bi mogel kraljevati ce« lem.* svetu zmagovativ nalobuonci-ših bitkah ta neoremagllivi vesti, ka« kor mistični prorok. celi svet v neboi, Videl sem do krvi razkosanega ge« nila. katerega ie trpinčil kdorkoli iz« med čeških nazadnjakov, katerega 1« zatirala češka topost * naidrzueišitni nanadi. toda sedai te stal pred menol ponosen ta mlad ta se smeh 11 al vsem ranam, ki lih ie junaško zakrival. Takol nato Da le Eduard Vdan govoril mirno o nai preprostejših stvareh in me pogledal s svojimi pri« faznimi nežnimi očmi: toda že se 1« izsrublial sam v sebi ta s hitrostjo se le menjal na niegovem obrazu grozni posmeh s pobožnim usmevom. izraz naivečfe leze ta harmonične uvlanostL Tresel se le kot raziarlen vrag. a takol se ie snej postavil kot pobožen svetnik. Strastno ie drgetal, blebetal zle besede, premenieval se v vtele-šonega skeptičnega satana, toda na« enkrat gledal % nebeško pokorno inlrnostfo. Vse to se ie zgodilo' z n tim pred mollmi očmi in strašno hitro. j. " (Dalie nrih.) Dnevne vesti. — Nova zavarovalna družba. V nekaterih zagrebških časooislh čtta-Wo. da se ie pred nekal dni mudil v Zagrebu ravnatell tržaške zavarovalne družbe »Assicuraztani Generali«. g. Morpurgo. In te med tein čar som obdrževal konference z nekaterimi ravnatelli zagrebških denarnih zavodov v svrho ustanovitve enega novega zavarovalnega društva, katerega sedež bi bil Zagreb. Gg. rav-natelii so zaključili. da se ustanovi tako društvo ter bi pri tel kreaciti bila udeležena »Assicurazioni Generali« s 40%. Na izrecno zahtevo g. Morpur-go izključene so od sodeiovanfa na tem oodietiu vse hrvatske. srbske ln slovenske zavarovalnice. — Ni nam znano, katere zagrebške banke in kateri ravnatelii so se te konference udeležili, vendar oa se čudimo, da se ravno v istem času — ko moralo opustiti v Trstu In v JuMiski BenečHI podružnice hrvatskih in slovenskih zavarovalnic — svofe ooslovanle. pomaga »Assicurazioni Generali«, da se obdirži v Jugoslavitl. — Beležimo to senzaciio — začasno brez komentarja — v trdni nadi da do ustanovitve takega društva ne sme in ne more priti, ker smo še v Jugoslavitl — Izseljevanje v Ameriko. Nastopila le Drava sezona za teselievanle v Ameriko. Zanimivo le dejstvo, da tvorijo ženske večino Izseljencev, dočim se v domovino vračalo moški. Samo včeraj se le odpeljalo Dreko 150 izseljencev na Trst. Doslel se še ne vodi o teh izseljencih nikaka uradna statistika. Kot gobe do dežlu fa se že iavlfaio razne izseljeniške agenture. ~~ ™ov 1,st *e začel fehaiati 5. t ,Sobo4i Imen“le se »Prekmurski glasnik«, hi bo izhaial vsak teden. List izdala poseben konzorcij. — Popis rezervnih častnikov. Minister za volno in mornarico te izda! naredbo. nat se izvrši notri* vseh rezervnih častnikov. — Griža se noiavlia v Slovenil do več kraiih. Obolelo te že mnoero oseb. zlasti otrok, ki tudi nalboH umirajo. — Odgovornost železnico za blago la prtijago. Ze od časa vojne sem niso hotele naše železnice prevzemati odgovornosti z* prtljago bi blago. Tudi niso prevzemale naknadne ikode v slučaju, da se je bilo blago Izgubilo, ukradle ali poškodovalo. Pošiljatelji blaga ln prtljage so motali kljub temo, da sl je železnica prevoz zaračunavala, sami čuvati prtljago ali plačati spremljevalce za blago. Na ta način so bili potniki oškodovani .včasih za cela premoženja, železnica se le Vedno Izgovarjala, da ne more sprejeti za blago ln prtljago odgovornosti, ker nima decimalnih tehtnic in skladišč ter drugih pripomočkov, ki so potrebni pri prevozu. Sedaj poroča beogradski »Trgovinski glasnik«, da je Selezniška direkcija v Beogradu pod-vzela vse potrebne korake, da prevzame s 15. t. m., ko bo uveljavljena nova tarifa, odgovornost za prevoz blaga ln prtljage, želeli bi, da store isto tudi druxe železniške direkcije v naši državi, saj bo to samo v korist potujočemu občinstvu. — »Slov. dlj. zadruga v Pragi« ln »Slov. dij. zadruga v Brnu« opozarjajo one tovariše dijake, ki nameravajo bodoče Sol sko leto študirati v Pragi, oziroma v Brnu, da priglase svoj vstop v navedene organizacije najkasneje do 1. septembra, ker drugače ne bodo mogli reflektirati na ugodnosti, ki Jih nudijo svojim članom omenjene organizacije in ne biti deležni Jugoslov. akademske menze v Prag ln Brnu. Informacije dajejo za »Slov. dlj. zadrugo v Pragi« gosp Srečko Petrovčič, cand. ln*, Ljubljana. Rimska cesta 23; za »Slov. d«. z.dragoV Brnu g. Makso Hrovatin, stud. tehn., Ljubljana, Resljeva cesta 25. Zrelostni izpiti aa idrijski realki se sc vršili dne 12., 13. In 14. julija pod pred-sedništvom ravnatelja tolminskega učiteljišča. Izprašanih je bilo teh-le 22 kandidatov: Berčič Karol, Idrija; Gantar Kajetan, Idrija (z odliko); Gostiša Alojzij, Črni vrh; Grum Julij, Idrija; Gruntar Izidor, Kobarid; Janežič Franc, Gorica; Izlakar Ivan, Idrija; Kobal Viktor, Idrija| Martinc Peter, Gorica; Novak Alojzij, Idrija; Pelhan Albin, Idrija; Petrič Viktor, Idrija; Rudolf Rudi, Ljubljana; Tratnik Davorin, Idrija; Uršič Franc, Idrija; Vell-kajne Franc, Idrija; Vončina Anton, Idrija; Vončina Karol, Idrija; Vpn.k.a Viktor, Idrija; Vuga Stanislav, Sv. Lucija ob Soči; Vnltrlč Vinko, Gorica; Žagar Bogdan, Klanec v Istri. — Sprememba Imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila ing. Albinu Hallegger-lu spremembo rodbinskega imena v Černe. Lf ~ ^sem Prizadetim v stanovanf-j Paredbl št. 166 se ooroča. da se tl Ycera1 Ponovila zadruea intere-var n 'K' naiuerava tako! začeti z k as i ^ velikih stanovanjskih hi5 stanovanji. Članom zadruee j se bo prizaneslo * ddožirankrn. Vrf Interesenti »e ooztvato. da raadolSeto pristopno telavo v ofsarid trBovškega jjremila. Gradišče IT.'!.. klw bite tudi natančnejša polasnlla. iM 6« enkrat za Koroško. Požrtvovalno gospe, ki so m žo pri zadnjem cvetličnem dnevu Izredno odlikovale bron razliko strank po razumevanju koroških potreb med njimi posebno gg. dr." Tavčarjeva, notar Hudovemlkova, dr. Debeljakova, VMte te ta aeersčna deta vrtca južne te-lezrteo. Ved m ae dogodi tam kaj novega ti Izrednega. Nedavno te kričalo par reae-gatsldh uslužbencev te delavnice: »Hlnaan mit sarblschen Knechten!« Človek bi tekal, da so takšna predrzna Izzivanja skoce nemogoča — pa aa vendar dogajajo, lab-tavamo od cfctatH, da lzztvafie strogo kantate. Komisija sa določitev h preše#, kakor poročajo, v najkrajšem času la PBberka v Maribor. Poseben vlak bo vozil v nedeljo A L m. aa sokolsko slavnost v Ouitanl. Iz Ca-kovca bo odhajal ob 2.30 ta lz Marlbosa ob 5. url zjutraj. V Maribor so bo vrnil okrog 23. ure. Cene bodo polovične. Mariborske mestno kopališče sa te otvorilo 4 t m. Bfl je že skrajni čas, kajti mesto s 40.000 prebivalstva vendar ls M-gtjeničnlh ozirov ne more Mtl brez kopališča. j Umrla je ft. L m. gospa Jozefina Sev« čolk, vdova ieudarmertjskega stražmof-stea. Društvo jugoslovanskih državrtk ustnibencev sklicuje za danss 6. t m. ob pel 19. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru javen shod. Celje* Celjsko prebivalstvo po aurodnosttK Rezultat popisa celjskega prebivalstva te sledeč: Vsega prebivalstva, brea vojaštva ta jetnikov, te 8206, od teh 2179 mofldk ta 3507 ženskih, Slovencev je 483«, Nemcev 1279, 172 oseb je, ki ne vedo, kakšne narodnosti so, 15 pa se jfii te vpisalo za mednarodne. Katolikov je 5049, evangeK-kov 199, žldov 21, pravoslavnih 15. — 11 1910. je bilo v Celju naštetih s vojaštvom ta jetniki vred 6919 oseb, od teh 2043 Slovencev In 4807 Nemcev. To pa le bito takrat, ko so nemški delodajalci komandirali svojemu slovenskemu nslužbenstvu, sa kakšno narodnost se mora vpisati. V Celja ni stanovanj, navzlic temu pa se dobijo pri nas še rodbine, ki Imajo sobe, katere vporabljajo za popolnoma nepotrebne stvari. Neka nemška rodbina Ima celo eno veliko sobo samo n to, da shranjuje v njej starodavne slike Habsburžanov. Stanovanjska komisija, pobrigaj se malo! Komisija za določanje eea v Celja te 28. jallja določila cene kruhu sledeče: kg belega kruha 10 K, žemlje težke od 4JJ do 5 dkg 70 vinarjev. Cena črnemu kruhu je ostala nespremenjena. Celjski Sokol se udeleži korporatftmo zleta MS2 v OuštanJ v nedeljo A L na. Vse sestre ta brfetje, ki se nameravajo udeležiti zleta, se naj prijavita bratu tajnika. V Celja s« le pojavil nenadoma do-broznaol Baiogh, U se je potikal že dolga česa po tullnl. Kaj je prignalo nekdanjega nemškega pouličnega junaka nazaj v Celje, se ne ve, skoro gotovo pa prazen želodec. Tombolo priredi celjsko napredno M-jaštvo dne 8. i m. ob 4. uri popoldne aa vrtu hotela Union. Čisti dobiček je namenjen v korist kongresa SJSO. OBčN! ZBOR JUŽNE ŽELEZNICE. Dne 30. jultja se je vršil na Dunaju letošnji občni zbor Južne železnice. Predsednik dr. Avgust Weeber je naznanil, da je upravni svet v svoj! seji dne 20. maja koopttral gospoda Dragotina Hribarja, predsednika Kranjske hranilnice; dvornega svetnika Frana pL Sukljeta ter sekcijske-ga svetnika Sol vira. Potem prečita predsednik poročilo upravnega sveta. Vsled težavnih in neurejenih razmer ni bilo nm-goče za leto 1919 sestaviti bilance ter račun dobička ln zgube, pač pa se je sesta-vfl račun o uspehih obrata. Ta račun kaše primanjkljaj 218,676.355 K, dočim se Je V letu 1918 še dosegel prebitek 59,694978 kron. Do prevrata le bito od skupnega omrei.a 2614 kilometrov 64 % na avstrijskem, 55% na ogrskem ozemlja. Sedaj pa pripada 29% Jugoslaviji, 31% Avstriji, 32% Ogrski la 18* Italiji Največjega pomena za družbo je Ute pomanjkanje premoga. Zaloge premoga, kolega je bilo v lotu 1913. povprečno na razpolago za 100 dni, so se skrčile tako* da so včasih zadostovale komaj za eden dan. Vsled toga Je bilo treba zelo omeJM promet Ake ravno pa te bila poraba pro-mog* v letu 1919 ▼ primeru z letom 1918, sa eno tretjino manjša, se je trošek aa premog povišal ta 32 milijonov in je znašal 112 milijonov kron. (V zadnjem letu pred vojno te *naSal skupni Izdatek sa premog pri zelo živahnem prometu 12 milijonov kron.) V svojem težkem položaju obrnila sa Je Južna železnica do vlade prizadetih držav. Avstrijska vlada JI je do konca leta 1919 priskočila s predujmi v znesku 85 milijonov, ogrska s predujmi v znesku 41 milijonov kron. Od jugoslovanske vlade je dražba do sedaj samo sa vojaške transporte in za svoje terjatve proti jugoslovanskim državnim železnicam prejela večja plačila. Sicer pa je bil promet na jugoslovanskih progah uspešnejši nego na avstrijskih in ogrskih, tako da je družba za alte Izhajala a dohodki teh prog, Vsled primanjkljaja družba v letu 1919. ni moda plačevati obresti dražbtaJh dolgov. Kar aa tiče aktiv, ta italijanska anuiteta (to je dolg Italijanske vlade sa odkup gornje italijanskih prog) od leta 1915 dalje na zaostanku ln doolaj ni bilo možno z italijansko vlado doseči sporazuma glede plačila tega dolga. Dolg znaša danes blizu 163 milijonov zlatih frankov. Večjo svoto ima družba terjati od prejšnje avstrijska vojaška oprave sa vojaške transporte. Poročilo upravnega sveta se je potem soglasna odobrilo. PTUJSKO NEM8KIJTARSTVO. Ptuj, 4 avgusta. Marsfkod se čujejo glasovi, kako ie mogoče, da nemštvo kijnb novim razmeram ie vendar tako drzno dviga glavo ta da se doslej še niso Iztrebila razna gnezda, ki se v njih vali najstrupenejša nemško - nacljonalna Iredenta. Nimamo namena, da giobje razmotrivamo o opravičenosti ali neopravičenosti teh očitkov lahko pa Izjavimo, da gre delo stalno naprej, kolikor pač pripuščajo krajevne razmera. Tak korak naprej je storil slovenski Ptuj ob zadnjem občnem zboru, tukajšnjega »Muslkvereina«. To druitvo bi moralo Imeti Izključno kalturni namen, toda ta nemški »kulturni« zavod ja bfl vse pral nego torišče glasbe. Zbirali sa se v njem elementi, ki jih druži skrito sovraštvo to skupen odpor do naše države. V društva so je sistematsko gojita najodločnejša Iredenta ta njegovi člani so bili stalno v zvezi z bojnimi društvi v Nemški Avstriji. Temu je bflo treba storiti konec. Da dobimo Slovenci v društvu primeren vpliv, smo zahtevali zastopstvo v odboru. Nemci so našo zahtevo odklonili ta sl drzniti celo zabranltl Slbvencem vstop v društvo. Naznanili smo jim nekaj dni pred občnim zborom pristop kakih 150 slovenskih članov, pripadajočih vsem slojem ptujske Inteligence. Odgovorili so nam, da društveni odbor o sprejemu teh članov ne more sklepati, češ da mora bttt vstop po pravilih javljen najmanj 14 dni pred občnim zborom. To Je bila le laž, da se izmuznete 1z zadrege; v dokaz tema je dejstvo, da društveni odbor ni sklepal ntU 0 vsprojemu onih slovenskih članov, ki se Mi prijavili svet vstop še mesece pred občnim zborom. Ko se je ugotovilo, da omenjene določbe v pravilih ni, smo pozvali vladnega komisarja, naj zahteva od društva strikten odgovor, ali misli odbor sklepati o našem sprejemu ali na. Tudi na ta poziv so negativno odgovorih. Slovenci, Id sam imeli namen, da vstopimo v društvo, sme se udeležili občnega zbora dne 2. t. ra, Bito nas je kakih 170. Navzoč je bil tudi vladni komisar. Pred početkom dnevnega reda smol pozvali odbor tretjič, naj sklepa o našenl vsprejemu. Na slovensko stavljeno za« htovo Je društveni predsednik prof. Kasl-mif odgovorO nemško. Izjavil Je predrzno, da slccr govori slovensko, a bolj slabo, t Inteligenco pa Itak govori vedno nemška ta zato ne rabi »drugega deželnega jezika« (11). In še več, — cinično je pristavil, da nas odbor po pravilih sicer lahka sprejme, toda v to ni primoran, vsled česar tega tudi ne stori. Na to Izjavo smo slovenski udeleženci pozvali vladnega komisarja, da zborovanje zaključi, ker ne pustimo, da bi se v očiglcd nesramni žalitvi nas vseh vršil zbor dalje. Vladni komisar je vpošteval rastoče razburjenje In Je občni zbor zaključil. Slovenski zborovalci se kljub terna niso razšli, dolder odbor ni zagotovil, da Izroči ključe do društvenih prostorov vladnemu komisarju. Impertlnenca, s katero sl upa danei nadut Nemec Imenovati slovenščino »drugi deželni jezik«, je naravnost gorostasna. Iz te nesramnosti se jasno vidi, kak duh vlada v teh ljudeh in kako nemogoče se jim je otresti avstrijskega načina in se prilagoditi novim razmeram. Nemec, ki je aekoč vihtel bič nad ni« šlml glavami, se smatra še vedno za »Herrenvolk« ta pri njem ne izda ne gla-denja, ne božanje, ampak treba je, da ta naših rok zažvižga bič okoli njegovih ušes. Potem bo videl kakšen okus Ima »pravica«, Id Jo te bfl vajen deliti on nam. Poživljamo vlado z vso resnostjo, da začne s korenitim pometanjem. Dela za metlo te dovolj. Razen Muslkvereina imamo v Ptuju ie Izključno nemški Gesangs-Vereta, Deutsches Vereinshaus ta požarne brambo. Vsa ta društva delujejo v svojem smislu kulturno, t. j., rujejo proti državi In vzgajajo sovražnike naše domovine, Oesangsvereln-ovd gredo v svojem navdušenju za lallraoo Avstrijo tako daleč* da si zakrožijo včasih »O, du meta Oesterreich«, požarni brambovci zahtevajo od slov. gasilske zveze za tvoje društvo tevtonski poveljevalni jezik ta nem« ško dopisovanje. Vsega tega se Kh mora odvaditi. Ra* potoženje med ptujskim slovenskim prebivalstvom je tako, da sl bo samo očistila hišo, če ne najde odmeva pri vladL Šport in turistika. A K. »Slovan« vabi vse svoje Izvršujoče Sane na važen sestanek, Id se vrl dne 4 t m. ob pol 21. url v restavrecilt »Novi svet« (Prešernova soba). Pokrajinske vesti. Bled. Z »Orli« je pov^c nguba. La goste orlovskega tabora je bilo na Bleda pripravljeno po naročilu tamošnjega župana ta kaplana v različnih restavracijah kosilo In večerja. Najemniki hotelov ta gostllnlčaril so čakali s pripravljenim kosilom do 81 popoldan, a k obedu ul bito nikogar. Tako so IrneH n. pr. v hotela Strgulc pripravljeno za 230, pri Petrami za 100 oseb ta v Triglavu za 250, prišla pa jih ni nW polovica. Kake stroške ao Imeli samo s pripravo In kako škodo trpe, ker niso mogli uporabiti pripravljenih jedil. Zanimivo je, kdo bo to škodo povt-nil, ker kaplan se je že Izrazil, da oni ne plačajo aK, ker nimajo denarja, Izletniki so pa ie odšli. Kdo pač prevzame odgovornost mi to: reditelji ali orlovska zveča ali tisti, ki )e kosite naročil? Blejčanl se drugič pač ne bodo daH več od »Orlov« speljati na led. Ptuj — Rogaška Katina. Ptujsko dramatično društvo je L avgusta gostovalo v Rogaški Slatini s Igro »Nebesa na zemlji«. Kraj je lep, kvari ga te pogled b* nebroj čHutov, ki se odd ih a vajo tu »od truda la dela«. Kakor je bflo pričakovati, gostovanje ni uspelo. Citati predstave niso poselili, Hrvatje te radi neumevanta jezika (sicl) ntao posedli, ostalemu prebivalstvu pa ni bila prireditev dovolj razglašena. Vsa čast pa onim, ki so društvu na katerikoli način pomagali. Kljub nabitim pozivom, aaj Jugoslovani govora med seboj jugoslovanski, se sliši po Slatini mnogo nemščine. Zlasti uslužbenci v! podjetjih ne kažejo veliko umevanja sedanjih razmer. Rogaška Slatina. V nedeljo 15. t. n. se vrši v Rogaški Slatini vzoren nar>t >p Izbranih telovadcev Sokolskega Savezsi, Cisti dobiček prireditve bo služil fondu zg vzdržavanje cenejšega sokolskega strokovnega glasila. Teharje. 31. jolija se je ustanovil prt nas Sokol. Izvolil se je sledeči odbor: ta« rosta Ivan BuceJ, podstarosta Ivo ' J« Sek, tajnik Branko Pečovnik, načelnik Rafko Rcdnak, blagajničarka Albina Žohar, preglednika računov Joško Caifien. Odborniki: Tlaker Ive, Ropan Mija, Anten Reberšak, orodjar Zvonko Štiglic. Drobiž. TubačevskL Ko so poljski delegati za premirje prekoračili rusko - poljsko bojno črto, so jfli straže rdeče armade odvedle v stan generalislma Tnhačevskega. Tuha-čevskl te prišel na glas šele proti konca vojne. Za seboj hna zanimivo preteklost. Ob Izbruhu vojne Je bil v ruski carsld vol-skl poročnik. Tekom različnih vojaških operacij pa se je Izkazal tako sposobnega, da so ga poviša« v generala. Tnhačevskl Ima komaj 27 let. Boril se je sve| čas na rusko - nemški fronti ta Je prišel tudi v vjelništvo. Cim je bil proklamiran komunistični režim, se je takoj vrnil v domovino ln postal komandant prve rdeče armade. Tuhačevskf Je Jako bister, resen ln energičen. Rasti Je srednje. Bistrost njegova se kaže posebno v taraniu šaha. Tu-hačevskt je pomagal pobit! tudi Kolčaka in Djenflctaa. Njegovo prepričanje Je vserusko; Nemce, Angleže ta 2lde sovraži, Francoze pa Ima za nazadnjake. A Boj proti Uri. Splitska trgovsKa zbornica se je obrnila na ministrstvo za finance s predlogom, da se proglasi Ura za nezdrav denar ln da se io Izbriše iz sezna-, ma takozvanc zdrave valute. Laški poštenjald. Na Dunaju se vrši preiskava proti trem bivšim članom Italijanske misije na Dunaju radi ponarejenja dokumentov. V to afero j* zapletena tudi neka odlična Italijanska osebnost, kateTe im® pa ae skriva. Napačne dokumente so uporabljali, da so pod drugimi Imeni verlžlll s valuto. Posledice francoske zasedbo Damaska, Emir Fejsalova vojaška akcila proti Francozom v Siriji se ja izjalovila. Emir Fejsal je bfl od francoskega generala Ourca pobiti ta zdaj se bo v Siriji obrezovala lokalna arabska vlada, U bo vodila vse posle vi dežoll. Vlado bodo nadzirali Francozi, ki nočejo uvajati svoje uprave, temveč sama nadzirati domačo administracijo dežele. Tš način uprave be Francoze najmanj staL obenem pa bo za domače prebivalstvo najbolj prikladen. JUGOSLOVANI! Plebiscit na Koroškem se bliža. Z* boi ie ootreba sredstev. Pristonatte K »Gosposvetskemu Zvonu« ln oodol-raite ea. (ww: fti Pevci in pevska dru&va! Stran 4. Mali oglasi. Proda se: ČEVLJARSKI STROJ »Singer«, »Flachstossmaschine« in dobro ohranjeno kolo s popolnoma novo pneunia-tiko, se proda. Nasfov v upravi. 1365 PRODA SE POHIŠTVO za spalno in jedilno sobo, deloma novo, deloma že rabljeno. Ogleda se od 14. do 16. ure v Škofji ulici štev. 9. pritličje. GLASOV1R NA PRODAJ! Prodam giasovlr radi preselitve v Srbijo po jako ugodni ceni. Anton Avguštin, Slovenska Bistri:a. 1383 PRODAM DODRO OHRANJENO KOČIJO, 7lctncga lepega konja z novo prsno rujavo opremo in novo sedlo. Ponudbe na upravo lista pod Šifro. »Voz in konj štev. 1381.« VEČJO MNOŽINO SODOV od 30 litrov do 600 litrov po primerni ceni oddam. Filip Orešnik, sodar in gostilničar, Vransko pri Celju. 1378 NOVO KROŽNO ŽAGO proda za lastno ceno Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod Šmarno goro. 1366 ICiapf s®: VEČJA HIŠA na prometnem kraju v Ljubljani ali Mariboru, z lokali pripravnimi za krojaško obrt in modni salon se kupi. Cenjene ponudbe prosim pod ^Potočnik« na upravo lista. 1367 187. štev. IŠČEM POTNIKA proti proviziji. Naslov v upravništvu lista. URADNIK LESNE STROKE išče primerne službe kot prejemalec in nakupovalec lesa ali vodja kake večje žage. Ponudbe na upravo lista pod štev. 1386. SPREJME SE PRODAJALKA ' v trafiki glavne tobačne zaloge v Celju. II1ŠA V MESTU ali neposredni bližini Ljubljane, z 2 do 3 stanovanji in nekoliko vrta, v katero bi se lahko takoj naselilo, se želi vzeti v najem, event. se ista odkupi. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in cene prosi na upravo lista pod »Takoi 39«. SS&sSb®: URADNIKA SPREJME »Croatia« zavarovalna družba, podružni- ca Ljubljana, Stari trg St. 11. KNJIGOVODJA (ali knjigovodkinja), perfekten korespon-dent - strojepisec v slovenskem in nemškem jeziku se sprejme v trgovini špecerijskega in kolonialnega blaga. Ponudbe pod štev. 1374 na upravnišfvo lista. 1374 SPREJMEM VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV la delavce. Kupim tudi več šivalnih strojev. Potočnik, krojač, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstropje. 1353 KOLPORTERJA sprejme podružnica dnevnika »Jugoslavija« v Ptuju. UČENCA poštenih, dobrih starišev, s potrebno šolsko izobrazbo ne izpod 14 let starega In povsem zdravega (oni, ki bi bil že nekaj časa v poduku ima prednost) sprejme takoj trg. lirma J. Kušlan, Kranj. J354 Razno: RAD BI MESEČNO SOBICO. Grem tudi v sobo h kaki gospodični ozir. gospodu. Potrebujem 6 ur zavetja čez dan, ponoči pa nikoli. Cenjene ponudbe do 10. t. m. pod šifro »Sinčka pod streho« na upravo tega lista. 1392 PSA VOLČJE PASME (čistokrvnega) iščem za parenje, nakar ga zopet oddam lastniku proti dobri odškodnini. Cenjene ponudbe prosim na naslov M. Miiller, Zagorje. PEČI k krušne in sobne pečnice (kahljlce) za štedilnike ima v zalogi vedno J. Gregorec, Mengeš 25. 13sj DEČEK 11 MESECEV STAR se da takoj v celo uprava tega lista. oskrbo. Naslov pove 1376 NAZNANILO! Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseli vrst od njih iz mesta in z dežele. Seliškar Ivan, urarski mojster, Ljubljana, Pot v Rožno dolino štev, 10. 1388 PROSTOVOLJNA DRAŽBA pohištva, fotelov, kuhinjske posode, zrcal, knjig, in različnih drugih predmetov se vrši v četrtek 5. avgusta ob 10. url dopoldne v Streliški ulici 10. 1385 15^=523 Ana tole France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOS II NOŽIČI. 310.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. Ravnokar Izšlo I! IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR Zidne opeke (Strangfalz in Bibersdnjvanz.) GOLU §1' Strešno opeko nt ... I rlnhotrDa A M/ T . 1. A JL. Proizvod Pne hrvatske tvornlce eigaretpaplra i toljaka. — Zagreb, Makslinlrska c. br. 10. Tel. 9-50. OflTFI v Novem mestu 11U B ELL na Glavnem "trgu l goslilniško koncesijo, se proda, — Hiša je pripravna tudi za trgovino. Več sc izve pri Frcn Prijatelja, Tržišče, žeiezn. postaja Pijavce na Dolenjskem. 1266 dobavlja ,,AVA“, Ljubečno. Modni atelije M. ŠARC Kongresni trg 4 SS* zaprt Igg do 15. septembra Izvrstno mrzlo lepilo za karto-naže, knjigoveznice, slikarje, tapetnike, za lcplcnje etiket na steklenice In za aprefuro, kakor najboljše nadomestilo za dragi Tragantgumi za čevljarje. — Sal alca!i kri st. Mavec (gips). Barve za obleko (Dalin). Loščilo (biks) za čevlje. Ustilo in prašek za kovine se dobe pri A. JURCA & sinovi, Ptuj. zavarovalnice iSie zanesljiv in zmoSen tob. glav. ---------#-----— založnik v večjem kraju na meji Stajersko-Koroškl. — Po-udbe na anončni zavod .VEDEŽ* v ‘ariboru, Gregorčičeva ulica 6. 1269 nu M Oblava! Gospod ing. Franc Vondra Iz Borovelj ni naš družabnik in ne prevzamemo nobeno odgovornosti za kupčije, katere sklepa on brez naše vednosti in v našem imenu. Zsifi S Kup., Ljubljana. larve in Malije Pošilja se takoj in perljodično Iz skladišča Maribor v prvovrstni k^kavosti po najnižjih cenah: prstene barve vseh vrst (Erdfarben), laki (MObel, Emaii, Politur, Leder, eisen-lack), Malerton, Gips, alabaster, iojevee (Federweiss), Bronzetinktur, zlata In srebrna bjonza, HarttrockenOl, flmež na pozlatarje Mixton, Ofensllber Bendalln, Brunolln svttU, mizarski Hm, Wasser-glas, Karbolincum, kolofoni]«, modra 1 galica, sol za konzerviranje, Abbelzrrtlttel I Selak orange, Terpentin, med, čisti, Fuss-| bodenlackfarbe, krema za čevlje s terpentinom, voščilo za čevlje, mast za vozove v škatijah po i in 2 kg. Galun kryst, boraks, gumijasti izdelki in razni drugi uvozni predmeti. Naroči sc pri Karol Goieach, Maribor. 987 Proda se večia, stara iiila trpi na IJnuuein v Celju. Dopisi pod: .Špecerijska trgovina* na upravništvo .Jugoslavije* 1240 Konkurenčne cene 1 Samo na debelo! pgpBPDnoDDDpnaapgpoppdiHi Muholovnike (trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, lUclsvcisova c. 18. nnnnnenancBnnanDonppnaDn la apno v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone ,iA V A“ tovarna, Laško. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In znancem, da je naš predragi, ljubljeni IVO dijak VI. razr. realne gimnazije danes v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši jutri, dne 6. avgusta ob pol 6. uri pop. iz bolniške kapele. Ljubljana, 5. avgusta 1920. JURJEVO lerpentinovo čistilo za čevlje Železniške prage bukove in hrastove, prevzame na vsaki postaji egiptovska izvozna družba „Ble8»ko“. Plačilo polovico v naprej, ostanek pri prevzetju. — Resne ponudbe z navedbo cene pod .Blcssko* na Anončni zavod Drago Bescljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1265 --------------- im ucueio i Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki (vprežna, z opremo), pada,je 1 fiRUMAT F,, LJUBLJANA, MeStlll trg 25 I. Konkurenčne cene. === - kočija za par in 1 voz za enega konja, Be takoj ugodno proda. Lastni auto za prevažanje. Ponudbe in vpraša se pod i p-*-, »Dobra kupčija M. S. 40“ upravništvu »Jugoslavije" po 15 in 20 kron Kupuje po najvišji ceni T. Kovač, Bled*Gorenjsko. mike Gonilne jermene mio nn tmiviSH : cm v. ii.ovac, Bled* Gorenjsko. __ . __ . ,, . . . . . , —...... —--------------I ni? AVAW lesna trgovska m mdu- Rabljene jugoslovanske j » -*»• strijska delniška družba lvlclFlDOF* ke j Tkanine - perilo - modno blago kupuje vse vrste V. Kovač, Bled-Gorenjsko. Wel,kQ *aioflei Tvrdka Najnovejši vzorci! Ralmonefo Malusa & Co-, Trse, Inf le za strope izdeluje in prodaja na debelo In drobno m* po K 4 80, pri več ih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 Brezov les kupuje: Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod Šmarno goro. Gadje gnezdo Jo najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri „121 mr v m Stav. 10. Za vsa pleskarska dela, kakor tudi za lakiranje šolskih tabei s predvojnim blagom se priporoča : TOME MALGAJ stavbeni, pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 539. Zalepke za srečolov in šaljivo pošto priporoča v najnovejdi obliki = M. TIČAR, LJUBLJANA. = da pesmarica 23 otoški zkr; žepss izdjja iiXj5 cm Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? » 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjskc-Frankopanka. , 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. * 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. , 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane iE) u izrodor 10 K. Številka 6 stane 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin irg štev. 8. Cement dobavila »AV«“ Laike. Neresna skupnost s hrvatsko eskemptno m srbsko bunko v Zagrebu. Brzojavni naslov: „ESKOMPTNA“. Denarne vloge. — Mup in prodaja: ciekiov llMfll! mm DSjklllSDlGGiG. deviz'.'"valiit'— eskompt'menic akreditivi — borza, Intarurb. telefonska štev, S4S„ Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Mariiin trg 8, Woffova uica 1 — Podružnica v burski Sobeti obrestuje hranilne yloge čistih brez odbitka in vloge na tekoči račun rentnega davka. j Ustanovljen septembra 1919. M Diu\matn Ja cunJo fltr.Iia m Prometa do srede junija T/v Neposredno pod nad 65,000.000 kron. državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik AftUu Pesek, Tiska ^Učiteljska tiskarna" v LJublJauL