GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 19 000 DIN - LETO XLII - št. 86 Kranj, torek, 7. november 1989 stran 11 stran 10 RAZSTAVA ROČNIH GENERALKA V DOBREM IN SLABEM? DEL IN STO LET KUNŠIČEVE MARIJE Knjiga kot luksus Luksuz - (lat. Iuxus - bujna rast; razkošje) vse, kar omogoča razkošno življenje, zlasti uporabljanje najdražjih, za življenje manj potrebnih stvari (izbrana hrana, pretirano udobje...).1 Tako so vsaj nekdaj menili v Heladi. Pri nas so stvari nekoliko drugačne, kajti to, kaj je za Jugoslovane luksus, končno določa tudi davek na luksuzno blago. Nima smisla ugovarjati* če sem sodijo poleg predmetov, ki so sicer povsod v svetu luksus, še milo in podobni higienski pripomočki. Kaj pa knjiga, zanjo ta davek vendar ne velja. Pa je kljub temu knjiga na knjigarniški polici tako draga, kot bi imela ta in še kateri drugi davek na plečih. Človeku, ki se stemni ob cenah knjig, hodijo po glavi Čudne in grešne misli - kaj pa, če si je družba osemdesetih let zamislila duhovnost kot luksus: ko knjiga vse manj prihaja med ljudi, manj je razgledanosti, novih idej, drznih zamisli, teženj po izvirnih izhodih iz družbenih kriz... Kajti knjiga kot luksus je kajpada za široke ljudske množice več ali manj nedostopna. Tisti pa, ki imajo denar, lahko kupujejo razkošne priročnike o ribjih specialitetah in telesni masaži... Toda preden bi kdo vrgel kamen v založbe, ki zasipajo trg s praktičnimi knjigami za praktične ljudi, tako imenovane tržne knjige, ki v kratkih tednih in mesecih izginejo iz skladišč in ne davijo založb z obrestmi na zaloge, bi kazalo razmisliti, ali ima sploh smisel. Kajti smisel bi imelo le znova povzdigniti knjigo na mesto, ki ga je nekdaj imela, ko je bila knjiga preprosto le knjiga, ne pa nekakšno tržno blago, luksus za izbrano manjšino, blago, zaradi katerega grozi založbam stečaj; preprosto knjiga, h kateri se od nekdaj zatekamo po zbranost, ravnovesje duha, si delimo bogastvo misli za dopolnjevanje znanja, vedenja za danes, jutri... In tega bi se kazalo lotiti čim prej, še prej pa sprejeti dejstvo da je knjiga sicer blago, toda blago posebne vrste. 'Verbinc: Slovar tujk, str.257, Cankarjeva založba 1987 Lea Mencinger ?(tnJe, 6. novembra - Kot jezero je videti travnik med Zgornjimi in Srednjimi Bitnjami, ki ga prečka r'ok Žabnica. Ker slednji ni reguliran in ker se vanj stekajo meteorne vode in kanalizacija iz Bitenj '"novega naselja med Stražiščem in Bitnjami, je ob tokratnem deževju spet prestopil bregove. Več na /dnJi strani. - Foto F Perdan Jeseniški Železarni manjka naročil Zaposlenost bodo zmanjšali za 15 odstotkov te &bk« žta-«s tssis^sjass povodnega odbora Borisa Breganta ni bilo težko, saj še nikoli m D|,o toliko znanega. Osnova jim je analiza, ki jo je za slovenske r*,ezarne napravilo svetovno znana svetovalna organizacija McKinsey. Poslovna politika bo tako Prihodnje leto usmerjena v zmanjšanje stroškov, povečajte produktivnosti in izboljšanje proizvodnega programa. Zaposlenost nameravajo že prihodnje leto zmanjšati ?-a 15 odstotkov, kar seveda nc bo šlo brez organizacijskih sPrememb. Pri financiranju Pa se odločajo za zmanjšanje kratkoročne zadolženosti in Povečevanje tekoče akumula- cije, kar pomeni, da naj bi poslovali tako, da bo prodaja maksimalno možna ob minimalnem financiranju tekoče proizvodnje. Bistvenih investicij ne bo, 85 odstotno bodo namenjene posodobitvi proizvodnih naprav, preostanek pa odpravi ozkih grl v proizvodnji in ekologiji. Napovedujejo boljši poslovni rezultat, ki bo v eni četrtini namenjen realnemu povečanju tina zmanjšanju zadolženosti. Jeseniško Železarno bodo . te dni registrirali kot družbeno podjetje in s tem bodo dokončno pokopani tozdi, o katerih so nekdaj na Jesenicah, pa ne le tam, potekale tako vroče razprave, ukiniti pa jih niso smeli. Letos v Železarni do oktobra težav praktično niso imeli, zdaj pa jim naročila upadajo in s tem tudi proizvodnja. Več lahko izveste v intervjuju z Borisom Bregantom, ki ga objavljamo na 5. strani. V ZSMS ne več samo mladi Portorož, 5. novembra - S sprejemom statuta in programskih usmeritev skupaj s posameznimi deklaracijami, se je po treh dneh v portoroškem Avditoriju končal 13. kongres nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je po novem politična in družbena organizacija označena zgolj s kraticami ZSMS (zaenkrat izpeljave Za Svobodo Mislečega Sveta). Članstvo je omejeno samo z dvema pogojema - s strinjanjem z določbami statuta in starostno mejo nad 15 let. Na kongresu je bilo tako predstavljena kot tudi sprejeta cela vrsta najrazličnejših pobud, zadnji dan pa je celo kazalo, da bo zaradi pobud UK ZSMS Ljubljana prišlo do blokade kongresnega dela, vendar se to po polurni prekinitvi, ni zgodilo. Posebej velja omeniti tudi nastope posameznih gorenjskih delegatov, saj so s svojimi konkretnimi amandmaji uspeli v dobršni meri sooblikovati zaključne dokumente. Po pričakovanjih smo torej dobili prvo uradno strankarsko opredeljeno organizacijo, v katero se je simbolično prvi vpisal njen predsednik Jože Školč, od Portoroža naprej pa bo seveda stekla kar najširša akcija za pridobivanje novih (starih) individualnih članov, saj je skozi dogajanje na kongresu dosedanja (umetna) številka 320.000 članov seveda izničena. več na 8 in 9 strani Vine Bešter _. _Foto: Gorazd Šinik Marsikaj je lažje zgraditi kot vzdrževati Razpokan kranjski led Zadnje čase pogosto poslušam problematiko drsališča v hali Poslovno—prireditvenega središča Gorenjski sejem v Kranju, objekta, ki je bil pred pičlim desetletjem odprt, vendar kot danes berem poročila o obratovanju drsališča in poslušam predstavnike sejma, zgrajen komaj 70 odstotno, s streho, ki še danes ni tehnično prevzeta, s številnimi drugimi pomanjkljivostmi in grožnjo, da bo treba kar precejšen del opreme zaradi iztrošenosti zamenjati, kar bo terjalo najmanj pol milijona zahodnonemških mark. Po skoraj desetih letih obratovanja večnamenska dvorana torej ni usposobljena za organizacijo večjih Športnih, kulturnih, gospodarskih in drugih prireditev. Prerokovanja, KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ Vaš turistični servis V GLOBUSU-II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892 SE PRIPOROČAMO! da bo prav ta dejavnost ob redni sejemski pokrila stroške obratovanja, so se kmalu sesula. Kranjski hokejisti, glavni uporabniki kranjskega ledu, očitajo upravljalcu, da je ledena ploskev prekasno urejena, da je oprema drsališča nepopolna in uporaba najdražja v Sloveniji (kalkulacija sejma za uro uporabe ledu, izračunana 7. septembra, znaša za rekreativno drsanje 201 marko, za hokejski trening dobrih 234 mark in za tekmo skoraj 286 mark). Sejmarji pa ugovarjajo, da bi uporabniki radi vse zastonj, sicer so garjave ovce in zaničevani, da vzdrževanje drsališča krepko zajeda v gospodarski položaj firme, da zaradi višje prispevne stopnje za telesno kulturo hokej nekaj dobi, drsališče pa nič, in da je kranjsko drsališče edino na Gorenjskem, za katerega je treba redno plačevati drago elektriko. Drsališče bo to sezono obratovalo toliko časa, dokler bodo zagotovljena sredstva. Da na kranjskem ledu ne bodo zazijale še večje razpoke, kaže storiti vsaj dvoje, kar je bilo, kot smo obveščeni, na sestanku prizadetih na kranjski konferenci SZDL: kranjsko združeno delo, ki je sofinanciralo gradnjo večnamenske dvorane, naj pomaga tudi pri vzdrževanju in odpravi nevarnih pomanjkljivosti, več sredstev naj primakne tudi telesna kul- tura, predvsem za športno oziroma tekmovalno aktivnost na drsališču, vsaj za rekreacijo pa bi zmanjšali ali ukinili dajatve za energijo. Prepustiti vsa bremena le sejmu bi pomenilo ukinitev ne le tovrstne, ampak tudi sejemske dejavnosti podjetja, ki se prav zaradi drsališča komaj izogiba rdečih številk. Ob drsališču pa Kranju v razmislek še eno vprašanje: čez dobri dve leti bo v Kranju odprt zimski bazen. Upam, da bo pravočasno dogovorjeno tudi vzdrževanje in da ne bomo dobili ob drsališču še en problem, verjetno še večjih razsežnosti. J. Košnjek MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Na vas! V zadnjih dneh oktobra se je v Keszthelyju na Madžarskem sestal strokovni sosvet Evropske delovne skupnosti za razvoj podeželja in obnovo vasi. Tema delovnega zasedanja je bila: kultura (naj vasi. Je to tudi (zunanje)politična zadeva? Očitno je, daj sicer madžarska vlada tej nenavadni mednarodni druščini kulturnikov in agrikulturnikov, znanstvenikov in praktikov, novinarjev in politikov ne bi odprla vrat protokolarnega gradu Helikon, nekdanje letne rezidence knežjega rodu Festetics. Avstrijski vicekancler Jo-sej Riegler in madžarski kmetijski minister dr. Csaba Hiitter ter cela vrsta glavarjev, ministerialnih svetnikov in sekretarjev najbrž niso prišli zato, ker ne bi imeli česa drugega početi. To velja tudi za slovensko delegacijo, kije bila zraven v vlogi opazovalke. Sicer pa ni stvar v imenih in položajih, gre za dejanski problem. Ta pa je v nezavidljivi usodi kulture vasi. To dvoje je namreč že od nekdaj neločljivo povezano in tvori temelj vsega človeškega udejstvovanja. Pred očmi imam namreč kulturo v izvornem smislu, kakor izvira iz latinskega glagola colere, ki pomeni: obdelovati, saditi, gojiti... To je tista človeška dejavnost, iz katere izhaja vse drugo. Zdi se, da je sodobna civilizacija pozabila na svoj temelj in se preveč oddaljila od njega. Tehnični in industrijski razvoj nove dobe kulturi vasi ni prizanašal. Vzhod in zahod, tako dialektični kakor tudi praktični materializem sta jo neusmiljeno podredila mestu, centralizaciji, uniformiranju. Zdaj pa se je materialistična civilizacija sama znašla na brezperspektivnem razpotju: na eni strani peklenska gneča velemest, na drugi samomorilsko krčenje, izsuševanje in nadaljevanje še zadnjih ostankov ne-kultivirane narave, deževnega pragozda, obrečnih močvirij in gozdov. Med tema dvema ubijajočima skrajnostima ostaja vas kot tisti način bivanja, ki človeku omogoča dovolj tesno vez z naravo in hkrati zadovoljevanje vseh temeljnih funkcij človeškega sobiva-nja: prehranjevanja, stanovanja, dela, počitka, vzgoje, medčloveških stikov, prometa... Tako nekako nam je govoril dr. Josef He-ringer, predstavnik zelenih iz Bavarske. Izrečeno seveda velja za njegovo, bavarsko vas, ki še funkcionira v tem oziru. Kaj pa bi lahko rekli za madžarsko vas Kapolcs, ki leži nedaleč od Blatnega jezera in v katero so nas peljali? Pred vojno je slovela po mlinih. Te so v začetku petdesetih let zaprli, vaščane pa nagnali v nekakšen kolhoz. Dobesedno in do zadnjega, tudi župnik je šel z njimi in delal v knjigovQdstvu. Zdaj je upokojenec zadruge in spet mašuje. Obnovili so tudi prvi mlin, s težavo so našli kolarja, kije to še znal, a že je prišla nova nezgoda, ravno tako povzročena z brezdušnim materializmom oblasti: voda potoka je poniknila v globinah bližnjega rudnika boksita. Vaščani bi radi obnovili stare hiše, v katere hodijo le še spat in se razmnoževat; čez dan so v kombinatu. Hlevi so prazni, daleč naokoli ni nobene krave, tudi te so v kombinatu. Okoli hiš rijejo le svinje, gosi, purani in kokoši. In otroci. Njih je prihodnost, a vprašanje je, ali bi, ko odrastejo, sploh še hoteli kmetovati individualno oz. družinsko, če bi jim, recimo, vrnili zemljo? Odgovora ne vem. Očitno pa je upanje in tiho navdušenje brez revanšizma, s katerim se ti ljudje spet navajajo na svobodnejše in bogatejše življenje. Ceausescu je bil v odnosu do kulture vasi »dosleden«. Hiše, v katerih ljudje ne opravljajo več vseh nekdanjih funkcij, so odveč. Zato jih podira, ljudi pa naganja v bloke, kakor živino v hlev. Tako jih lahko redi, obvladuje in izkorišča po svojih hotenjih. Naša kolektivizacija je bila ob romunski ali madžarski kakor blaga zima v primerjavi s sibirsko. In kakršenkoli že je sedanji položaj naše vasi, razvojnih možnosti ne zapira. Omanov program družinske kmetije ni v nasprotju z razvojem industrijskega načina kmetovanja. Možno je oboje, a prvo je bolj človeško, bolj naravno, bolj kulturno. Kultura vasi je torej veliko več kot jodlanje, prepevanje po-doknic ter tako ali drugačno rajanje. Je tisti način bivanja, ki je še vedno najbolj človeški. Vas, ki bi tudi v času informacijske družbe zmogla ohraniti svoje temeljne funkcije, bi lahko postala ena (odrešilnih poti naše civilizacije, tiste, ki jo je že skoraj uničila. Stanje kulture vasi je torej lakmusov papir za ugotavljanje človečnosti razmer v neki družbi. Če so te bolj kisle, pordi._ Izobraževanje partijskih sekretarjev Kranj, 6. novembra - Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj in medobčinsko študijsko središče CK ZKS za Gorenjsko prirejata v četrtek, petek in v soboto seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov v dvorani 15 kranjske občinske skupščine. Teme bodo naslednje: politični pluralizem in sestop ZK z oblasti, komunisti in nova ustava, prenova ZK in osnovna organizacija, zveza komunistov in volitve 90, konec zgodnjih oblik socializma v svetu in ekonomska podoba novega socializma. Sodelovali bodo avtorji novega programa ZKS in strokovnopolitični delavci CK ZKS Milan Balažic, Stane Vlaj, Borut Pahor, Peter Bekeš, Vojko Venišnik in Robert Černe. J- K. @®IMgKMJ@ISIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka), , Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Volilno programska seja občinske konference ZKS Radovljica Ko gre za življenje pod srečno zvezdo, barve (zvezde) niso pomembne Poljče, 2. novembra - Ko je Janez Smole, predsednik občinskega komiteja ZKS Radovljica, na četrtkovi programsko volilni seji ocenjeval delo radovljiških komunistov v minulih dveh letih, je dejal, da so bile naloge, ki si jih je občinska organizacija ZK zastavila v tem času, prave, saj so zadevale za občino pomembna razvojna, prostorska, socialna in druga vprašanja, in da so bili pri uresničevanju večine nalog doseženi pričakovani ali vsaj delno pričakovani rezultati. "Takšna ocena se mi zdi pomembna iz dveh razlogov," je poudaril Smole. "Prvič zato, ker je zveza komunistov izpostavljena ostri družbeni kritiki. To samo po sebi ni slabo, vendar pa se mi zdi, da je kritika preveč enostranska in usmerjena le na tisto, kar nismo storili, ne izpostavlja pa tega, kar smo dobro naredili. In drugič: mnogi komunisti kar molče pristajajo na nenačelno in površno kritiziranje, zato se ustvarja vtis, da je naše delo jalovo, zgublja pa se tudi motiviranost za delo v zvezi komunistov ali kjerkoli drugje... Če že nismo povsem zadovoljni z uspešnostjo občinske organizacije ZK, za to ni kriv program, ampak so krive predvsem naše metode dela, ki jih bo treba spremeniti zaradi njihove preskromne učinkovitosti in novih političnih razmer. Po sprejetju programa "za delo in življenje" ne bo treba veliko idejno-političnega razglabljanja, ampak podrobnejši načrt dela in konkretno delo." Janko Stušek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, je seznanil delegate s pripombami, mnenji in kritikami programa. Kot je dejal, v večini osnovnih organizacij soglašajo s predlaganimi usmeritvami, skoraj povsod pa poudarjajo, da so to dejansko samo usmeritve, na osnovi katerih bo treba pripraviti konkretne programe. V nekaterih okoljih tudi menijo, da program ne kaže dovolj "sestopanja partije z oblasti", v drugih izražajo bojazen, da ne bi nekaterih pomembnih družbenih področij preveč podržavili in da se partija ne bi prekomerno vtikala v gospodarstvo. Zdi se, daje na konferenci še najbolj življenjsko razpravljal Vladimir Silič. Najprej je brez ovinkarjenja podprl radovljiške programske usmeritve ter politiko, ki jo vodi centralni komite ZKS s Kučanom na čelu, nato pa izrazil svoja stališča do nekaterih pomembnih družbenih vprašanj. Kot je dejal, se tudi v radovljiški občini zveza komunistov ni znala vedno odreči delovanju z oblastnega položaja, saj je poskušala reševati tudi tiste probleme, predvsem v gospodarstvu, ki bi jih moral celovito obvladovati izvršni svet. Takšnega ravnanja, ki je posledica družbenih razmer in v preteklosti vkoreninje-nih navad, je bilo v zadnjem času manj kot nekdaj. Zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije so poskušale sicer več delovati v skupščinskem sistemu, vendar po Siličevem mnenju še zmeraj premalo. Tudi v minulem obdobju je delo zveze komunistov oviral formalizem, ki se je med drugim kazal v tem, da je bilo marsikatero vprašanje postavljeno na dnevni red predvsem zato, da bi se izognili očitkom o neaktivnosti« ZK. Silič je opozoril tudi na to, da bo konkurenca na političnem področju kmalu "objektivno dejstvo", ki bo primoralo ZK, da bo delovala predvsem z argumenti in da bo svoja stališča oblikovala zelo natančno. "Zadnje čase se veliko govori o tem, ali naj bi bila ZK organizirana tudi v delovnih organizacijah ali samo zunaj njih. Menim, da sedanja organiziranost z množico osnovnih organizacij in s skromnim številom članov slabi naše delo, zato se zavzemam za to, da bi imeli močne organizacije zunaj združenega dela. Razdrobljeni ne moremo uspešno delovati: nekaj komunistov v delovni organizaciji s sto ali dvesto delavci ne predstavlja nobene organizacijske sile, prav tako ne majhne krajevne organizacije, v katerih prevladujejo upokojenci. Menim, da z ustanovitvijo kluba za aktivno življenje, ne bomo rešili njihovega položaja. Mladi in manj mladi si imamo marsikaj povedati, zato je treba organizirati osnovne organizacije tako, da bomo delovali skupno," je dejal Silič in se v nadaljevanju razprave vprašal: samoupravljanje - da ali ne, samoupravljanje - kje in koliko. "Samoupravljanje - da, vendar le tam, kjer pomeni dejansko odločanje in se ne vmešava v poslovodenje, ne pa tam, kjer je le fasada, za katero se skrivajo odiočitve drugih. V samoupravnih interesnih skupnostih ni bilo samoupravljanja, zato spremembe ne bodo pov- Čeprav odločitev ni bila soglasna in je bilo tudi iz osnovnih organizacij več pripomb, so na seji izglasovali statutarni sklep o ustanovitvi kluba za aktivno življenje. Klub bi spodbujal upokojene komuniste iz radovljiške občine k skupnim dejavnostim in srečanjem, jim pomagal pri honorarnem zaposlovanju in podobno. zroCile škode. Kot vemo, so na seje skupščin pogosto prihajali nemotivirani delegati, izbrani "po ključu" ali "razporedu" ter brez mnenja okolja, ki so ga zastopali; skupščine interesnih skupnosti pa so bile tudi sicer kadrovsko najslabše," je dejal in se zavzel za to, da zdravstvo, šolstvo, kultura in še nekatere dejavnosti ne smejo biti zapostavljene zaradi nenadzorovanega "odlivanja" denarja za nerazvite. Ker je družbena nadgradnja tako velika, da gospodarstvo že ne zmore več njenih bremen, je predlagal, da bi jo zmanjšali in da bi začeli pri sebi - in sicer tako, da-bi na občinski, medobčinski in republiški ravni zmanjšali število poklicnih funkcionarjev v družbenopolitičnih organizacijah. Silič je na koncu svoje razprave ocenil, da so bile nekatere razprave o kongresnih simbolih zelo banalne. "Meni je vseeno, kakšne barve je zvezda - rdeča ali rumena, -pomembno je, da bi mi in naši otroci živeli pod srečno zvezdo!" Andrej Golčman je dejal, da so komunisti v osnovni organizaciji upravnih organov SO Radovljica ocenili, da so pred- Na seji so izvolili nov občinski komite ZKS, v katerem bo odslej namesto 33 le 27 članov, člane statutarne in nadzorne komisije ter delegate za slovenski in jugoslovanski kongres. Za delegate na 11. kongresu ZKS so bili izvoljeni Vlado Kovač, J*' nez Smole, Eva Štravs in Bernard Tonejc, za delegata 14-kongresa ZKJ pa Janko Stušek. lagane programske usmeritve sicer dobra osnova za nadaljnje dopolnjevanje in izdelavo natančnejših načrtov, da pa program še vedno ne izraža povsem njihove vizije življenja in ne zagotavlja, da bi si v celoti pridobili zaupanje članstva in ostalih občanov. Njihov predlog, da naj bi program "za delo in življenje" sprejeli kot osnutek, ki naj bi ga še dopolnjevali, je konferenca kasneje tudi sprejela. Cene Praprotnik, ravnatelj leske osnovne šole, je najprej dejal, da so tudi interesne skupnosti dale nekaj koristnih rezultatov, nato pa se je vprašal, kako bo po novem, ko si-sov ne bo več, stroka zagotavljala svoj vpliv v občinski vladi. Če se zakon o državni upravi ne bo spremenil, je vprašljivo, ali bo uprava sploh zmogla izvajati vse naloge, ki jih bo dobila. Pavel Žerovnik, pred sednik radovljiškega izvršnega sveta, je opozoril na negativne učinke gospodarske prenove: v občini je tako ali drugače ogroženih 1700 zaposlenih, dolgoročno pa še 1300. Miro Odar se je spričo aktualnih dogodkov v Jugoslaviji vprašal, ali so pfl nas že časi, ko človek lahko javno pove, kar misli. Miro je to storil in javno povedal, da dialektični materializem ne more biti merilo za naprednost, da mora ZK vzpostaviti dialog tudi s tistimi, ki mislijo druhgace, da partija nima povsem jasnega stališča do javnega sektorja in problemov, ki so pomembni za vse ljudi, da program ne opredeljuje, kako bo nadzorovana izvršna oblast, da so rezultati povojne oblasti komunistov katastrofalni... GLAS Na socialnem dnu Seja radovljiške skupščine Sisi, zazidalni načrti, kamnolomi,,. Radovljica, 3. novembra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na jutrišnji seji v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali poročila o izvajanju programov in zagotavljanju denarja v sisih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, o izvajanju lani in letos sprejetih predpisov za družbene dejavnosti, o izvajanju odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni spomenik in o uresničevanju razvojnih usmeritev na področju drobnega gospodarstva. Na dnevnem redu je tudi informacija o stanju kamnolomov v Lipniški dolini, predlog nove organiziranosti na področju izobraževanja, osnutek sprememb zazidalnih načrtov za območje obrtne cone Lisice pri 'iledu in za del Zasipa, predlog prostorsko ureditvenih pogojev za Kropo, spremembe in dopolnitve odloka o komunalnih taksah, predlog odloka o plovnem režimu na jezerih in vodah radovljiške občine... Delegatski vprašanji, o katerih bo tudi govora, zadevata varstvo okolja: prvo izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih vplivov načrtovane čistilne naprave v Radovljici na okolje, drugo pa izpostavlja problem odlagališča komunalnih odpadkov. C. Z. Socialni problemi v pravni posvetovalnici Jesenice, 6. novembra - Pri občinskem sindikalnem svetu imajo Pra.v"" posvetovalnico, kjer pa se vrstijo socialni problemi, večinoma u pokoj cev in nekvalificiranih delavcev. Kaj bodo ljudem obeti za lepšo pni1 nost, če pa te prihodnosti ne bodo mogli pričakati! Pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah je predsedstvu občinskega sindikalnega sveta poslala P's^g v katerem pravnik prizadeto opozarja na to, da je pred vrati pra posvetovalnice vedno več tistih delavcev, ki iščejo kakršnokoli soc no pomoč. . |cev Pravnik pravi, da je bilo v zadnjih šestih mesecih kar 96 iskai različnih pomoči in nasvetov, od tega jih je bilo 21, ki s svojimi ^. hodki enostavno ne morejo več živeti. Največje bilo upokojence , . so zaradi premajhne pokojnine iskali možnosti za povečanje pok °Jjj ne ali kakšno obliko socialno varstvene pomoči. Precej je bilo . delavcev, ki so se oglasili zaradi stanovanjskih problemov ali za ^ subvencioniranja previsokih stanarin. Očitno je tudi, da nekateri ^ lavci ob svojem osebnem dohodku ne morejo več preživeti ali sp nimajo socialnega statusa. Večinoma so to ljudje z nedokončano novno šolo - nekvalificirani delavci. .- nj. Primerov, ko ljudje ne morejo več zagotoviti osnovnih živu ^ skih potreb, je vedno več, kar se odraža pri strukturi iskalcev Q° $ či. Razen znanih oblik socialno varstvene pomoči druge po 0 sploh niso možne. Ljudje pa živijo pod mejo, ki zagotavlja norm preživetje. _ . vsCh »Zato pri uvajanju tržnih zakonitosti,« pravi pravnik, » n« ^Q področjih življenja nikakor ne moremo mimo teh dejstev in bo .. nujno vzporedno reševati položaj socialno upravičenih. Ti ljudje ^ jo tu in,sedaj in jim boljši obeti za prihodnost nič ne pomagaj > prihodnosti ne bodo mogli pričakati.« , : D. Sco^ 3. STRAN ■ mu GLAS PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Franc Benedik, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS v Škofji Loki Mladi bodo prišli, ko bodo rezultati &kofja Loka, 6. novembra - V sredo bo v Škofji Loki občinska pro-gramsko-volilna konferenca, na kateri se kot ponovni kandidat za sekretarja predsedstva komiteja pojavlja Franc Benedik. Mesec dni Pred konferenco so komunisti v osnovnih organizacijah dobili prednje gradivo za razpravo, to je poročilo o delu v minulem poldrugem letu ter akcijske usmeritve za delo naprej. Kot je dejal rr&nc Benedik, posebnega odziva na poročilo doslej ni bilo. Komunisti pozdravljajo predvsem novo obliko predstavitve programa, ki ga bodo po konferenci konkretizirali, določili nosilce uresničevanja •n ga seveda tudi uskladili z republiškim dokumentom za kongres. Nota republiškega dokumenta je evropska kakovost, medtem ko vaš program nosi naslov Za °°ljši jutri. Gre za neusklajenost ali ne? »Občinski program smo snovali, še preden so v cekaju objavili republiškega, vendar sta naravnana v isto smer, večjo kakovost življenja. Bistvena razlika je v tem, da smo v občinskem programu izpostavili Predvsem tiste probleme, ki so najbolj aktualni v naši občini, to je prostorska problematika, razvoj gospodarstva, stanovanjska gradnja in zaposlovanje.« Kje v Škofji Loki vidite prostor za bodočo stanovanjsko gradnjo? »Problem pri urejanju prosto-ra vidim že pri pripravi planskih dokumentov, ki doslej niso bili Pripravljeni dovolj strokovno in kvalitetno, da bi zdržali do uresničitve. Predvsem zato - deloma i* kriva spremenjena zakonoda-ia - je padel Kamnitnik. Zahtevamo torej strokovnost, stroka, ne zveza komunistov, naj pove, kJe bodo Ločani lahko gradili. Komunisti se bomo vključili v razpravo planskih dokumentov 2a naslednje srednjeročno obdobje, opozarjali na stare pomanjkljivosti in tudi zahtevali r*Šitev kadrovskih problemov v stroki, predvsem v Zavodu za družbeni razvoj.« V prostor korenito posega tuni loška obvoznica. Nov projekt Janjo je letos neslavno propadel. KaJ menite o tem? . »Moje osebno mnenje je, da S Je predsednik skupščine ob-£'ne naložil preveliko breme, *° je menil, da bo ta vozel zmogel rešiti s svojo iniciativo ,n osebnostjo. Problema bi se morali že v začetku lotiti tako, kot je dogovorjeno zdaj; da bi pri oblikovanju predloga upoštevali vse dosedanje variante in možnosti uresničitve teh variant. Ljudje so za rešitev, a ne na svoj niti na sosedov račun. Zanimivo, ni se zgodilo, da bi meščani preglasovali Puštalce. Vozel je zapleten, a ne nerešljiv. Tistim, ki bodo oškodovani, bo treba zagotoviti ustrezno nadomestilo.« Gospodarskih uspehov, kakršnih bi si želeli, v škofjeloški občini že nekaj časa, gledano v povprečju, ni, tudi plače delavcev ne dohitevajo več republiške rasti. Pravimo sicer, naj bi se politika počasi umaknila iz podjetij, vendar pa boljšega jutri ne bo brez boljših rezultatov dela. »Vse, kar je v zvezi z gospodarstvom zapisano v programu Zveze komunistov Slovenije za 11. kongres, velja tudi za našo občino. Zavzemamo se za razvoj v svet odprtega gospodarstva, še večji izvoz, čeprav je že nad povprečjem Slovenije, ker edino ta pot vodi v želeno kakovost, v Evropo. Podpiramo razvoj manjših in srednje velikih gospodarskih enot, projekt Optima, ki ga pelje občinski izvršni svet, razmišljanja o neke vrste občinskem razvojnem dinarju. Zavzemamo se tudi za stimulativnejše nagrajevanje, predvsem delavcev v materialni proizvodnji. Razmerje v nagrajevanju med gospodarstvom in negospodarstvom se je popolnoma porušilo na škodo gospodarstva, posledica tega pa je, da sposobni ljudje iz proizvodnje odhajajo za boljšim zaslužkom v trgovino, banko. To je tudi razlog, da trenutno v občini manjka ljudi za najodgovornejša dela v gospodarstvu. Uresničitev našega programa je seveda precej odvisna od tega, ali bo program ZKS Za evropsko kakovost življenja sprejet v Jugoslaviji. Ta program se zavzema za demokracijo in bogato življenje, ki vladata predvsem v Zahodni Evropi. Vemo pa, da smo na področju demokracije v Jugoslaviji še zelo različni; nekateri samo govorijo o njej, medtem ko je v Sloveniji Zveza komunistov z nekaj primeri že dokazala, da resno misli. V zvezi s tem pa se v Jugoslaviji srečujemo tudi s problemom prerazporeditve dohodka; še vedno so ljudski junaki tisti, ki jemljejo "bogatejšim" in dajejo "revnim".« Ali to pomeni, da v skrajnem primeru lahko pričakujemo razcep v Zvezi komunistov Jugoslavije? »Podpiram Kučana, ki pravi, da se moramo vsi komunisti v Sloveniji boriti, da bo naš dokument sprejet v Zvezi komunistov Jugoslavije. Če ne bo, bomo o tem, kaj in kako naprej, razmišljali tedaj. Res pa je, da veliko komunistov v naši občini čaka kongres ZKJ. Če naš program ne bo sprejet, je možna prva reakcija, da bo še več izstopov iz ZKJ. Možen pa je seveda tudi razcep v sami ZKJ. Gotovo tudi v Sloveniji ljudje ne bodo pripravljeni živeti v vsakršni Jugoslaviji. Trenutno zardevamo pred Evropo, v katero si vsi tako želimo, vendar s takšno Jugoslavijo, kot je zdaj v Evropo gotovo ne moremo.« Pa še nekaj besed o organiziranosti komunistov v loški občini. Se boste res "umaknili" iz podjetij? »V osnutku statuta Zveze komunistov Slovenije so predvidene tri možnosti organiziranja: po teritorialnem, delovnem in funkcionalnem principu. V Škofji Loki se člani bolj nagibajo k teritorialnemu principu, zaradi česar smo nekaj osnovnih organizacij v podjetjih že ukinili, čeprav so še imele formalne pogoje za obstanek. So pa tudi drugačni predlogi, na primer, v Zireh, da bi se osnovne organizacije iz vseh podjetij združile v eno "podjetniško". Možnosti je, skratka, dovolj, člani se bodo lahko organizirali, kot bodo želeli oziroma čutili potrebo. Sedanja aktivnost osnovnih organizacij je slaba. Verjetno je glavni razlog ta, da ni novih članov, ni svežine. Stari ne želijo več prevzemati funkcij, mladih pa ni.« Kdaj bodo mladi prišli? »Še vedno mislim, da ko bodo v družbi vidni rezultati, se bo spremenil tudi odnos ljudi do Zveze komunistov. Res je ob sprejemu ustavnih amandmajev ZK požela aplavz, vendar to še ni dovolj. Dokument Za evropsko kakovost življenja je tak, da bi lahko pritegnil tudi mlade, vendar menim, da bo le treba pokazati rezultate.« Kako gledate na alternativo? »Loška občina je zelo "pluralni prostor", aktivni so predvsem varstveniki okolja, kmetje, demokrati, vendar mislim, da jih v političnem prostoru še ni čutiti. Težko rečem, ali se bodo pojavili na volitvah, ki pa bodo v vsakem primeru drugačne, kot so bile doslej. Gotovo ima alternativa veliko zaslug, da se je Zveza komunistov prenovila, da je prišla z modernim programom, s katerim misli nastopati na volitvah. Sam sem več pričakoval od novih zvez, čeprav vem, da oblikovanje neke zveze, stranke zahteva določen čas. Ljudje so nezaupljivi, tudi od alternative bodo zahtevali rezultate.« H. Jelovčan °d petka do nedelje na Kosovu Je v Evropi še mogoče kaj takega Kr anJ\ 6. novembra - To je izjavil Antoine Garapon, predstavnik nenarodne lige za človekove pravice in član francoske lige za člo-:e«ove pravice v soboto zvečer na brniškem letališču pred odhodom 'IJ»»goslavije. Nasilje je treba ustaviti. Ustavimo pa ga lahko vsi :rqPaj, demokratična javnost v Sloveniji, v Jugoslaviji, v svetu, , j> demokratična javnost v Kratka vsi ljudje dobre volje. ki ^e^eo'e francoskega gosta, Dr !!i na Kosovu, in je predstavnik organizacije, ki o JJ j d?kumente in pričevanja bn .Ju človekovih pravic in la SVoJe.ug°tovitve posredova-roHV d.a,Jšern poročilu medna-inQni javnosti, odboru Unesca serrfVetU Evropske skupnosti, poj1 .'zbral zato, ker v bistvu (jv rjuJejo naša spraševanja in država vpelje j^°"dampinške takse, carine in podobno, nut SC doSaJa tudi pri naših izvozih. Tre-am «Je ze,° težko izvažati na evropski in VH?* • trg' saJ so kontingenti za Jugosla-do in ,zltoriščeni, zato moraš poravnati 7 s 1U odstotno uvozno takso, če jo posku-Ud Prebroditi z nižjo ceno, padeš pod *ašč'eC protidampinške procedure. Takšne Zakaj takšni zaščiti razmere niso naklonjene?" "Jeklo se v Jugoslavijo uvaža predvsem po kooperacijskih pogodbah. Z vprašanjem, je to smotrno ali ne, naj se ukvarjajo ministri, saj v državi ustvarimo manj sredstev za razvoj, če ne uporabljamo domačih materialov." "Koliko je v tem primeru jeklo cenejše, pravijo, da 50 odstotkov?" "Po fakturirani realizaciji lahko tudi 50 in več odstotkov. Vendar pa je potrebno pogledati vsaj, kdaj je bila ponudba dana in v kateri valuti, pri marki je denimo razlika zdaj že 20 odstotna. Poleg tega nam domači kupci ne plačajo prej kot v 40 dneh, obresti je potrebno velikokrat iztožiti. Pri uvozu pa ob podpisu pogodbe podpišeš akreditiv in blago plačaš 20 dni pred dobavo. Ko vse to preračunamo, trdim, da je naše jeklo cenejše od uvoženega in poznam vsaj pet poštenih Slovencev, ki bi to potrdili." "Po vsem, kar ste rekli in po McKinsey-jevi študiji, ki med drugim pravi, da imajo slovenske železarne za sedanji obseg proizvodnje polovico preveč zaposlenih, je slovenski, železar zelo slabo plačan?" "Pri tej analizi je potrebno najprej vedeti, da je to vselej primerjava z najboljšim, pri vsakem proizvodu, pri vsaki fazi proizvodnje in nadgradnje. Nato išče odstopanja, za nas ugotavlja, da smo ranljivi predvsem na štirih področjih. Prva slabost je izkoriščanje zmogljivosti in ustrezna sestava proizvodnega programa, kjer so odstopanja 4 do 6 odstotna. Druga so stroški na enoto proizvoda, kjer so odstopanja 15 do 20 odstotna. Tretja je nabava, kjer smo približno 6 odstotkov slabši od najboljšega. Četrta pa je produktivnost, kjer smo kar 50 odstotkov slabši, vsi skupaj in vsaka železarna posebej, bistvenih razlik ni. Vendar ne gre le za vprašanje, da počasneje izdelujemo jeklo, temveč zlasti za vprašanje, kaj vse počnemo ob tem jeklu, analiza največja odstopanja ugotavlja pri storitvah in nadgradnji. Sami denimo izdelujemo rezervne dele, proizvajamo energijo in s toplo vodo oskrbujemo mesto, transportne storitve so v glavnem lastne, obsežne so vzdrževalne službe. Podobno je v nadgradnji splošna varnostna služba, gasilci, analize, 'proučevanje' samoupravljanja, itd. Vsega tega primerljivi nimajo, zanjo to delajo druga podjetja in vse to se jim pojavlja kot strošek, ne kot zaposleni. Drugo opozorilo pa se nanaša na samo proizvodnjo, kjer prav tako počnemo stvari, ki jih primerljivi ne in zato izgubljamo delovni čas. Po eni strani za samoupravljanje in sindikat, da ne govorim o razvejanem delegatskem sistemu, ki vključuje četrtino zaposlenih, po drugi strani birokracija zahteva marsikatero neproizvodno delo v proizvodnji. Imamo seveda tudi čudovit socialni sistem, pri nas denimo malicamo med delovnim časom, v razvite svetu malicajo v svojem prostem času. Zaradi vsega tega imamo polovico več zaposlenih." "Kdaj je cilj o polovičnem zmanjšanju zaposlenosti dosegljiv?" Povsem sploh ni, saj sem že dejal, da je to primerjava z najboljšim pri vsaki posamezni stvari in takšne tovarne sploh ni. Upam, da ga bomo v naslednjih petih, šestih letih uspeli doseči 80 odstotno, od tega vsaj polovico na nasledjih dveh, saj bo prvi del lažje uresničljiv kot zadnji, ki je povezan tudi z investicijami, organizacijskimi prijemi, z delovnimi navadami, miselnostjo. Vse to pa je neposredno povezano s plačami, kar ste vprašali prej. Naš delavec zasluži štirikrat manj kot primerljivi v razvitem svetu, štirikrat večjo plačo naša proizvodnja preprosto ne bi prenesla. Mislim pa, da je pošteno, da naš delavec pričakuje štirikrat višjo plačo in jo tudi dobi. Ob tem pa je potrebno povedati, da je delavčeva razlika štirikratna, stro-kovnjakova šestkratna, managerjeva pa desetkratna." "V teku je reorganizacija slovenskih železarn po novi zakonodaji, interesi so različni, slišimo, da ravenska železarna želi na svoje?" "Kaj mislijo Ravenčani, je najbolje, da vprašate njih." "McKinsey svetuje, naj slovenske železarne ne predstavljajo seštevka enot, temveč organizacijsko povezano celoto?" "Pravilno, takšen zaključek analize je logičen in bi ga lahko vnaprej pričakovali. Zato tudi predlaga enotno vodenje in združevaja na kapitalski osnovi. Glede na dosedanji razvoj so pogledi različni, morda v tem trenutku tudi problematični, toda dajmo času čas in verjetno bomo našli pravo obliko. Ne bi rad izražal strahov, kako se bodo stvari razvijale in dajal izjav o pogledih drugih železarn, vendar so ocene v pretežnem delu slovenskih železarn poenotene, v delu pa gre za posamezna razvojna vprašanja in koncepte pristopa, ki jih je potrebno razčistiti." "Reorganizacija že poteka?" "V naši železarni smo se na referendumu že odločili za družbeno podjetje, v teku je registracija in izvolitev organov upravljanja. Tudi štorska železarna je že družbeno podjetje, na Ravnah bodo imeli referendum v prvi polovici novembra. Po tej preobrazbi pa naj bi se povezali v hol-dinško obliko na ravni slovenskih železarn, seveda z vsemi principi takšnega upravljanja in zaenkrat s tremi skupnimi podjetji: komerciala, finance in metalurški inštitut." "Ohranjate torej samostojnost?" "Operativno bomo povsem samostojni, v razvojnem in tržnem pogledu pa bodo vsi trije programi - pločevine in trakovi, žice in profili, končni izdelki in storitve - enotno usmerjani." "Ali to pomeni, da se bodo selili?" "Selili se ne bodo, na posameznih lokacijah se bodo pospeševali določeni programi." Lipa Iz vse večje denarno vrednostne zmede bi nam res lahko pomagale lipe. «ho» 5 pa se pri nas ooji"10' razmere one-^ gočajo njeno izpeljavo v polni meri, |er:"m, da je v tem ves problem in vse di-ne< ki spremljajo liberalizacijo cen." Slovenski mladinci in mladinke so se na svojem kongresu pohvalili, da so bili prva reformatorska organizacija na Slovenskem. Upravičeno, ker je bilo res tako in v predvolilnem boju bodo to lahko spretno vnovčili. Dejstvo, da se pri nas s preteklostjo hvali stranka z najmlajšim članstvom, odlično pojasnjuje naše razmere. Pri marsičem mladi dobesedno prehitevajo dogodke. Debelo smo pogledali, ko so na naslovnico Mladine napisali ceno tudi v lipah, marsikdo je dejal, saj se šalijo. Pa se niso, le spretno so se izognili dilemi, naj pri nas postane primerjalna valuta nemška marka, saj, če ne bi bila nemška, nemara ta dilema ne bi bila tako boleča. Sicer pa, kaj ni bila bolj dvolična kot boleča, saj že dolgo vsi zagnano dinarje pretapljamo v marke. Dirjajoča inflacija je pregnala tudi to dvoličnost, dandanes ni nič več nenavadno, če kdo tudi uradno objavi ceno kar v markah, čeprav še ni bila uradno sprejeta kot primerjalna valuta. Sicer pa tako ali tako že vsepovsod ne le cene, temveč tudi svojo uspešnost preračunajo v markah in jo na koncu prepišejo v dinarje. Prav pri tem pa prihaja do problemov, ki govorijo v prid uvedbe lip. Obračunavanje v dinarjih ne daje realne slike, zaradi zaostajanja tečaja dinarja pa je tudi preračunavanje v marke ne daje več, kar povzroča vse večjo zmedo. Z uvedbo lipe, ki naj bi bila po predlogu mladih vredna tri marke, bi se lahko v Sloveniji temu izognili s spoštovanjem realnega vrednotenja marke. Sosedov sin, ki služi vojaški rok v Beogradu in je prišel pred dnevi za teden dni domov na dopust, je dejal, da so ga tovariši prosili, naj jim vendar prinese pokazat lipe. Drugod torej celo bolj verjamejo vanje. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA * M. Volčjak Kranj, 31. oktobra - Ob svetovnem dnevu varčevanja so v Ljubljanski banki - Temelji banki Gorenjske v Kranju odprli tradicionalno likovno razstavo, letos se predstavlja akademski slikar Jure Cihlar, ki je bil rojen na Golniku, zdaj pa živi v Portorožu. Za ljudi pa je bila vabljiva informativna miza, ki so jo postavili v banki, saj so tam lahko dobili praktične nasvete oziroma odgovore na vprašanja, s katerimi so postregli bančni uslužbenci. Obisk je bil kar dober. Foto: G. Šinik / V DELOVNI HALJI 7 Jože Tomažin, KŽK Hrastje: Naslednja bo na vrsti keramika Kranj, novembra - Sobota dopoldne. Na prostrano dvorišče Skladišča gradbenega materiala KŽK Kranj v Hrastju je to jutro pripeljalo pet avtovlačilcev opeko iz ormoške opekarne. Opekarna hoče pred zimo sprazniti skladišča, tako prodaja te dni opeko kar 24 odstotkov ceneje. Do spomladi je sicer še daleč, toda, kdor hoče takrat zastaviti z gradnjo, naj pohiti z nakupom. Priložnost je lepa. Fantje z viličarji hitijo razkladati, zaradi sobote zmanjšana ekipa v trgovini pa skuša kar najhitreje postreči za deževni dan dokaj številne stranke. Ta sprašuje za okna. drugi za električni kabel, tretji hoče kolena vodovodnih cevi, četrti cement in belo mivko, peti okenske police, naslednji opeko in strešnike ter izolacijski material, skratka, tu so se našli graditelji, ki med tednom ne utegnejo po nakupih v to skladišče, ki je nekako neuradno dobilo sloves, da je pri marsikaj ceneje kot v drugih trgovinah z gradbenim materialom, posebno pri inštalacijah. Zakaj, smo povprašali Jožeta Tomažina, od-delkovodja inštalacij. "Naša firma ni vezana na nobenega dobavitelja inštalacijskega materiala. Kupujemo lam. kjer je ceneje, in to se pozna pri naših cenah. V ponudbi skušamo biti kar najbolj popolni, da bi graditelj pri nas res lahko dobil vse, kar potrebuje pri gradnji hiše. Se pred dobrim letom smo od inštalacij imeli le nekaj vrst radiatorjev in vodovodnih cevi, danes pa lahko pri nas kupec dobi skoraj vse za elektro in vodovodne inštalacije v hiši. Poleg vsega ostalega, seveda. Zavedamo se, da bomo, če bomo hoteli dobro poslovati, morali imeti čim bolj bogato izbiro. Toda, prevelike zaloge nas tepejo, kot vsakogar. S proizvajalci se dogovarjamo, da bi plačilne roke vsaj po sezoni podaljšali. Toda ti trmasto vztrajajo na 15 dneh. Mi bomo naprej stremeli za tem. da bomo dobro založeni. Najhuje je, verjemite, človeku, ki se potrudi do nas, reči: "Nimamo!" V načrtu imamo tudi skladišče keramičnih ploščic. Teh danes še nimamo v prodaji, kar je precej narobe, saj kupci veliko povprašujejo po njih. Bodo pa. čim uredimo prostor zanje." D. Dolenc /ureja MARIJA VOLČJAK (mi&mmmGLAs 6. stran / PODLISTEK, PISMA Torek, 7. novembra 1989 PA POJDITE V AVSTRIJO! Prizorišče: Mesnica v trgovini Mercator na Planini v Kranju v torek 31.10.1989. dopoldne Tega dne sem želela kupiti pri mesarju v zgoraj navedeni mesnici malo mesa. Mlada mamica pred menoj je kupovala svinjino za zrezke. Prosila je mesar/a, naj ji da lepo pusto meso, ker otroci ne morejo jesti maščobe. Mesar se je takoj nervozno odzval, češ le kje je na mesu kaj maščobe. Maščobe res ni bilo veliko, vendar po moji oceni preveč za ceno mesa I. kvalitete. To sem povedala mesarju. Rekla sem mu, da v tujini ne prodajajo takega mesa po ceni za I. kvaliteto. To pa mu je bilo že preveč. "Poučil" me je, naj gre kar v Avstrijo, če hočem dobiti meso I. kvalitete. Tukaj je Jugoslavija, in naj bom zadovoljna s tem, kar dobim. Predlagam mlademu mesarju, naj nikar na podi kupcev v Avstrijo, ker bo potem ostal doma brezposeln in si bo tudi sam moral iskati zaposlitev v Avstriji. Tam pa bo kaj kmalu odpuščen iz službe, če se bo do kupcev tako obnašal. Meni ne bo treba nakupovati mesa v Avstriji, ker je okrog Kranja nekaj zasebnih mesarjev, kjer prodajajo enako kvalitetno meso kot v Avstriji in tudi zelo prijazno postrežejo kupcem. Kilogram mesa stane danes povprečno 500.000 din in če od tega moraš zavreči J dekagram, je to 5.000 din, zato priporočam inšpektorjem, naj pogosteje kontrolirajo mesnice, da potrošniki ne bomo tolikokrat prikrajšani pri nakupih. Danijela Miselj Kranj, C. 1. maja 61 KAJ HOČEMO ŽENSKE V SLOVENIJI -ELEMENTI ZA VOLILNI PROGRAM V času, ko se oblikuje nova podoba naše družbe, hočemo ženske Slovenije enakopravno soodločati o prihodnjem življenju pri nas. Da se bo politika naravnala k celovitim potrebam človeka, želi- mo v družbene odločitve vključiti tudi naše izkušnje. Zato zahtevamo ustrezen delež v organih oblasti. Odločati hočemo o razvoju naše skupnosti, tudi o tem, kako se uporablja naš skupni denar na vseh ravneh — v občini, republiki, federaciji. Soustvarjamo ga s svojim delom kot, delavke, kmetice, izobraženke, obrtnice, pa tudi kot matere in gospodinje. Ni nam vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ali bomo živele bolje, polnovredno, brez večnega občutka razpetosti med družino, delom v proizvodnji in delovanjem v javnosti, je v tem trenutku odvisno od nas samih. Volitve so priložnost, da odločneje posežemo v družbena dogajanja in jih pomagamo premakniti na novi tir. To pa pomeni sodelovati pri volitvah, kandidirati, prevzemati odgovorne dolžnosti in naloge. Uresničenje naše enakopravnosti v družbi je povezano z drugačno ureditvijo celotnega življenja, z drugčanim razmišljanjem in odločanjem o razvoju. Zato bomo prihodnje leto volile tiste kandidate in kandidatke, ki se bodo dejavno zavzemali: —za tržno gospodarstvo in gospodarsko učinkovitost, ki pa ne smeta biti sama sebi namen, temveč le sredstvo za boljše zadovoljevanje človeških potreb, —za socialni program, ki bo poleg občinske skrbi za skupine, ki si ne morejo same zagotoviti socialne varnosti, v razmerah krize ščitil tudi brezposelne in družine z otroki, ter se namesto pretiranega navezovanja na ustanove bolj usmeril tudi k drugim oblikam zadovoljevanja potreb (prek zadrug, zasebnih servisov, samo-zaposlovanja, skupin za medsebojno pomoč): to je nujni pogoj za uspeh gospodarske in družbene reforme; za demokracijo, ki ni le politična demokracija, temveč se začenja v neposrednih odnosih med ljudmi: v družini, v vsakdanjem življenju, pri pravici do svobodnega odločanja o sebi, svojem telesu, svojem načinu življenja, nadaljnje pa se v vseh segmentih družbenega dela, življenja in političnega odločanja; — za družbo, ki bo odprta v Evropo in svet in v kateri bomo spoštovali pravice drugih narodnosti in narodov in oni naše; — za nenasilno družbo, v kateri ne bomo uničevali naravnega okolja, kije temeljni pogoj za življenje; za družbo, ki v težnji po gospodarski rasti ne bo pozabljala na človeka in njegove potrebe; ki bo odpravljala različne oblike nasilja med ljudmi; nad narodi, manjšinami, skupinami in posamezniki; za družbo, v kateri nasilja nad posamezniki (mučeni otroci, pretepene ženske, zapuščeni ostareli, ipd.) ne bomo prepuščali zasebnim odnosom, temveč ga bomo priznali kot problem te družbe in ga reševali tudi z javnimi programi; — za celovito rešitev kmečkega vprašanja in ustreznejšo kmetijsko politiko; za smotrno gospodarjenje z zemljo, za dostojen življenjski standard kmečke družine, da dobi tudi kmetica, na kateri danes sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni položaj; — za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije (ob zaposlitvi, oblikovanju delovnih mest, pri napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju, itn.), ki ženskam onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje na vsa področja življenja. Hočemo več kot formalno enakopravnost, hočemo enake možnosti za delo in življenje! Temeljni pogoj za to pa je, da se vloga ženske v rojevanju in negi otrok kot nujna podlaga za obstoj in obnavljanje družbe enakovredno vključi med zahteve ostalih področij družbenega življenja, zlasti dela; — za to, da se začno družinske, predvsem starševske obveznosti obravnavati kot pomembna družbena funkcija; a politiko, ki bo s celovitim pristopom ustvarjala pogoje za nastanek družine, za normalen razvoj otroka in kakovostno družinsko življenje; za politiko, ki potreb ljudi v družini ne bo obravnavala kot obrobno socialno vprašanje, ampak kot pomembno vprašanje razvoja celotne družbe; ZL — za to, da bo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja večji delež žensk, skladen z njihovim delovnim prispevkom v družbi. Le taka prisotnost nam daje možnost za sooblikovanje človeku in okolju prijaznejših razvojnih programov in za hitrejši napredek tistih področij, ki so bila doslej pogosto odrinjena na rob; torej: manj za administriranje — več za ustvarjalno delo, manj za oboroževanje in vojsko — več za zdravstvo, šolstvo, kulturo in so-cialo! S takšno politiko pridobimo vsi, ne le ženske. Iniciativni odbor žensk za volitve pri RK SZDL Slovenije V imenu odbora: Daša Bole Kosmač, Marija Cigale, Mojca Dobnikar, Tanja Rener, Vida Rudolf, Maja Vojnovič STARO DOL -KAJ PA GOR ODPRTO PISMO DELEGATOM SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Reorganizacija družbenih dejavnosti je že kar nekaj časa med vodilnimi temami uradnih in neuradnih političnih razprav. Za razliko od drugih pomembnih dogajanj, o katerih lahko prebiramo takšna ali drugačna gradiva, poročila, komentarje, stališča, smo o spremembah na področju družbenih dejavnosti zalo skromno obveščeni, še posebej o predvidenih novostih na kulturnem področju. Zato se bojimo, da bomo poleg (na srečo še oddaljene) antibirokratske revolucije, v kateri je »spregovorilo ljudstvo«, doma v Sloveniji doživeli birokratsko revolucijo, v kateri bo »spregovorila država«. Ne ena ne druga pa nimata z demokracijo nič skupnega. Skorajda konspirativno se namreč pripravljajo spremembe v organiziranosti kulturnih dejavnosti. V javnosti so doslej pricurljale le novice, da bodo (bomo?) ukinili kulturne skupnosti in izoblikovali (kdo?) nacionalni kulturni program, za katerega pa se tudi ne ve, kaj vse bo v njem in kako se bo financiral. Kaj in kako bo s kulturo v občinah, pa lahko le ugibamo. Za razliko od občinskih uradnikov, ki so menda »na republiki« že dobili zeleno luč za ukinjanje vsega, kar diši po kulturi in ne sodi v skrivnostni nacionalni program, ni delavcev v kulturnih ustanovah, zvezah, združenjih, društvih nihče o ničemer obvestil ali celo kaj povprašal. Ni še tako dolgo od tedaj, ko smo lahko prebirali podatke, kako mačehovsko se obnašamo do slovenske kulture in ugotovili, kako moramo ohraniti in razvijati slovensko kulturno identiteto, sedaj pa menda ugotavlja (-jo?, -mo?), da je vsega preveč, da se je ta pošat preveč razbohotila in pije še zadnje kaplje krvi gospodarskemu bolniku. Verjetno ne bo nihče pretirano žaloval za sedanjim načinom financiranja kulturnih dejavnosti in ogorčeno branil sistem kulturnih skupnosti. Vendar pa bi vsi tisti, ki smo bili doslej kot »izvajalci ali uporabniki« deležni blagodati kulturnih skupnosti, želeli vedeti vsaj to, kako in kdaj nas bodo »ukinili« in če bomo delavci v kulturi še lahko na kakšnem uradnem mestu o kulturi kaj povedali. Sliši se namreč, da naj bi v prihodnje o vseh teh zadevah odločali kar uradniki v republiškem in občinskim izvršnih svetih. Nekam čudne namere za čase, ko hlastamo po demokratični preobrazbi. Hkrati z ukinjanjem starega (menda se bo to zgodilo v nekaj dneh), bi namreč radi vedeli, kaj in kako bo z novim. Morda bi pa lahko v kulturnih ustanovah in društvih le kaj pametnega iztuhtali v našo, pa tudi »splošno in skupno« korist. Če pa je bil nekje sprejet sklep, da temu ni več tako in da recimo »delavcev v kulturi« ne sme več zanimati, kako bo z njihovo usodo v naprej, potem naj nam tisti nekdo od nekje to tudi jasno pove. Preden boste, tovariši delegati Skupščine SR Slovenije, 27. septembra, dvignili roke za Ustavni zakon za izvedbo amandmajev VIII a) do UCVIU k Ustavi SRS, naj vam povemo še nekaj o naši dejavnosti. Sodobno organizirano Ijubi-teljstvo je usmerjeno v razvijanje kulturnega udejstvovanja, s katerim se oblikujejo kulturne potrebe in kriteriji sprejemanja kulturnih vrednot. Mreža zvez kulturnih organizacij širi kulturno ponudbo v urbanih središčih, v okoljih, ki razen knjižnic skorajda ne premorejo kulturnih institucij, pa je osnovni nosilec kulturnih programov. Dvigovanje kulturnih standardov, ki je posledica razvoja sodobnih množičnih medijev, je preusmerilo tudi delo ljubiteljskih organizacij. Te niso več le spodbujevalec množičnega kulturnega delovanja, temveč postajajo kulturni in izobraževalni centri. Republiška asociacija (ZKOS) tako postaja strokovno svetovalno in koordinacijsko središče, prostor povezovanja kulturnih institucij in neprofesionalnega kulturnega dela, organizator osrednjih prireditev in posrednik kulturnih vrednost. Če želimo nadaljevati z dopolnilno kulturno ponudbo, strokovno svetovalnim delom in razvijanjem neinstitucionalnega kulturno izobraževalnega sistema, bo potrebno tudi v drugih urbanih središčih izoblikovati podobne centre, ki bodo sposobni pritegniti strokovne kadre za delo v ljubiteljstvu. Na podoben način so delo na področju prostočasov-nih dejavnosti zastavili tudi v nekaterih evropskih režavah (Italija, ZRN). Po dosedanjem načinu financiranja je Kulturna skupnost Slovenije zagotavljala sredstva za program ZKOS, medtem ko so programe občinskih ZKO financirali v občinah. Sredstva KSS so omogočala : — delovanje republiškega strokovno svetovalnega centra, ki pripravlja osrednje izobraževalne oblike in permanentno izpopolnjevanje na kulturnem področju — osrednje ljubiteljske prireditve — sodelovanje znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora (zamejci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, zdomci) — sodelovanje med narodi in narodnosti SFRJ • sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini in gostovanje najkvalitetnejših skupin. Izvajanje vseh teh programov pa je pogojeno z delovanjem občinskih ZKO. Če želimo ohraniti vsaj minimalni kulturni standard za celotno Slovenijo, potem moramo tudi v bodoči organiziranosti zagotoviti najmanj enakopravno vlogo teh zvez v kulturnem razvoju. Ljubiteljski kulturni delavci smo ogorčeni zavoljo neodgovornega, nerazumnega in prenagljenega posega v organiziranost slovenske kulture. Krivce za to vidimo v republiški vladi upravnih organih, ki so si očitno zaželeli popolne oblasti na vseh področjih. Zato, tovariši delegati, zamislite se nad ponujenitn predlogom ustavnega zakona in se vprašajte, ali je res v duhu demokratizacije političnega odločanja v SR Sloveniji. Pri spremembah sedanje ustave pa menda gre prav za to. Zveza kulturnih organizacij Slovenije Predsednik: Marjan Gabrijelčič lip bled tesna industrija 64280 bM i c 32 LIP, lesna industrija Bled Delovna skupnost skupnih služb objavlja v sektorju za prodajo in projektivo prosta dela in naloge PROJEKTANTA KRMILNIH SISTEMOV Pogoji za zasedbo del in nalog so: - VII. stopnja zahtevnosti dela elektro smeri in I leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 14 dneh, to je do 20. 11. 1989 na naslov: LIP Bled, Ljubljanska 32, 64260 Bled. Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja NAJVEČJA TOMBOLA V DRŽAVI Dne 11. oktobra 1936 bo v Kranju največja tombola v državi. Dobitki so izjemno bogati. 1. dobitek — Olvimpia — Opel avto v vrednosti 42.500 din. 2. dobitek — NVanderer motorno kolo v vrednosti 6.200 din. Dalje moderna spalnica, 3 kolesa in 500 drugih dobitkov. Tablice v prodaji po 4 din. Polovična vožnja z vlakom s povratno karto je zagotovljena. Tako je oglašal Gorenjec! Pojasnilo: občinski živinozdravnik je imel takrat 1.500 din plača mesečno, učitelj začetnik pa od 850 do 1000 din. KOMASACIJA JE USPELA Prvi uspeh novega vodstva na občini je že dosežen. Občina Primskovo se je priključila Kranju. Mali plebiscit je uspel. Tudi Struževo se pripoji, ki sedaj še spada pod občino Naklo. Le pripojitev Stražišča še ni uspela. Kranj bo zopet tak, kot je bil že za časa Napoleonove »Ilirije«, je pisalo v časopisu. — Leta 1937 -IZVOLJEN JE NOV ŽUPAN Občinske volitve so bile 20. junija 1937. Za predsednika občine je bil izvoljen Karol Češenj, bančni direktor. S tem je prenehala z delom začasna uprava. Novi župan je že na naslednji seji, ko so obravnavali proračun za I. 1938 kritično ocenil položaj občine in dejal: Današnja samouprava v občini je birokratski izum in zato je neučinkovita. rodnih noš, 120 fantov v krojih in veliko vozov s konjsko vprego-Igrale so kar štiri godbe. Za njimi so prišli: notr. minister dr..A ton Korošec, ban dr. Marko Natlačen, župan mesta Beograd o • Ačimovič, minister dr. Miha Krek. Za njimi okrajni in oD^.nS«0 veljaki. Sledila je maša na trgu z improviziranim oltarjem. Ma* je dal dekan Škerbec. Zatem sta se z Brda pripeljala knez namestnik Pavle in kn ■ ginja Olga v spremstvu ministra dvora Antiča. , Prvi govornik, profesor Fortuna je svoj govor zaključil sedami. »Naš program je in ostane — Bog, domovina in država našim kraljevskim domom Karadjordjevićev.« Samouprava občine pred I. svetovno vojno je bila večja kot danes v vseh pogledih odločanja! Takrat je bila občina manj odvisna od Dunaja kot danes od Beograda. To je skrajni centralizem. DRŽAVNA POLICIJA JE DRAGA V Kranju ima sedaj sedež državna policija. Ti stroški bodo _ J^gfft ] 938 -za občino previsoki. Sedež državne policije v Kranju je samo zaradi tega, ker je na Brdu rezidenca kneza Pavla. Na seji 17. de- KJE BO LETNO KOPALIŠČE cembra 1937 so zahtevali, da stroške državne policije in detektivov plača država in ne občina. Tudi občina Stražišče naj nekaj prispeva. A se upirajo, še prostorov za policijo niso hoteli dati. HOTEL »UNION« JE SRAMOTA ZA MESTO riti' Kranj je bil proglašen za "klimatsko" mesto. Zato mora ' veti delo Tujsko prometnega društva, ki ga občina podpira že ^ sto let. Predvsem pa je sedaj naloga mesta, da še enkrat preso lokaciji odprtega kopališča. Gradnja na Suhadolnikovem tf*.^ Pred leti je občina prodala nekdanjo »Kasarno« nasproti Majdičevega mlina. Novi lastnik Pire je dobil koncesijo za časa vlade JNS proti volji odbornikov. Kasarno je predelal v hotel z imenom »Union«. V hotelu pa je pravi razvrat. Policijska ura se ne spoštuje, pretepi so pogosti, celo samomori. Novost so pevači-ce, pa tudi najstarejšo obrt je opaziti. Domačini so hotelu že dali novo ime. Pravijo mu »Šanghaj«. TRIUMF KATOLIŠKE PROSVETE Dne 11. julija na Ciril-Metodovo nedeljo je bil v Kranju na Glavnem trgu veliki shod katoliške prosvete. Mesto je bilo v zastavah in cvetju. Prijezdili so konjeniki z državnimi zastavami, za njimi stotine kolesarjev z nageljni. V povorki je bilo nad 100 na- ku se je praktično že ustavila. Iz tega je nastal že pravi P0''1'^. konflikt. Po zadnjem predlogu regulačnega (urbanističnega) črta je letno kopališče predvideno v Straheči dolini na Rupi- .^j tor načrta prof. Vurnik sedaj to zagovarja, in trdi, da n^ora ^ polega kopališča še dosti prostora za športne objekte. Ižid g ^ vanja je pokazal, da je bilo 20 Odbornikov za Strahečo dolin - ^ 9 pa za nadaljevanje gradnje na Suhadolnikovem travniku P Gimnazijo. ČASTNIH OBČANOV NE ZMANJKA ^ Gospoda ministra notranjih zadev dr. Antona .Korošca ^ imenuje za častnega občana Kranja v čast hvaležnosti za njeg prizadevanja za zedinjenje jugoslovanske države. . To imenovanje je bilo sprejeto na občinski seji 1938 povezano s proslavo ob 20 letnici Jugoslavije. Knjige tu okoli nas SAJ KAJ BERETE, MAR NE? Najbolj prijetno je vprašanje - kaj trenutno berete - zastavljati pisateljem, pesnikom, takim, ki se jim dan začne s knjigo in večer ne mine brez nje. __ NEŽA MAURER, pesnica Moje mize so polne knjig. Nekatere počivajo na poti od tega človeka k onemu. Druge so komaj prišle in so sveže, vabljive. Potem so tam tiste - od nekdaj: vedno na mizi zato, da so takoj pri roki. Da mi voščijo dobro jutro in lahko noč. Da mi ob negotovostih, stiskah, zmedah in skoraj neumljivem vzhičenju in sreči pritrdijo; me utrdijo; mi odvzamejo občutek samote ali čudaštva; me potrjujejo. Zdaj sta mi najbližje Abadon Janeza Mencingerja in Alamut Vladimirja Bartola. Obe sem že brala v tako imenovanih mladih letih. Takrat niso bila samo moja leta druga; tudi leta naše družbe so bila drugačna. Najbrž sem zato zdaj hkrati segla po obeh knjigah: Povsem sta različni, a v obeh primerih se pisatelj iz človeške edine resničnosti (ki je torej že neštetokrat bila težka ali težavna) rešuje v brezmejen svet fantazije. Tudi ta je neke vrste resnica: pomaga nam živeti našo resnico. Še o pesmih tega trenutka. Prebiram zbirko Tee Rovšek -VVitzmann Moje steze, zbirko naše in tuje pesnice; priznane na tujem in potem tudi pri nas; brane na tujem - in, upajmo, tudi pri nas... Preberite vsaj njeno Desetnico, če je še niste. RUDI ŠELIGO, pisatelj in dramatik Na mizi in po tleh imam nepregledno goščavo črk, papirjev in knjig. Na primer: C. G. Jung - Spomini, sanje, misli; Aleš Debeljak - Postmoderna Sfinga; Niko Grafenauer - Izbrisi; Milan Jesih - Soneti; Danilo Kiš - Enciklopedija mrtvih; S. Freud - Mali Hans, Volčji človek... Vmes so zapisniki alternativne koordinacije, (bivše) okrogle mize, Sveta za kulturo, lastni zapiski, "Prednacrt predloga, da se pristupi promeni ustava..." (kar bi moralo biti javno, pa ni), "Sozial-demokratie 2000"... Zmešnjava, ki razodeva več, kot bi si človek želel. nje z osebami iz zgodb, je lahko premišljevanje o samem sebi, je dopolnjevanje lastnega sveta. Branje je duhovna zbranost, intimnost. A tako branje je razkošje, ki si ga zdaj morem privoščiti le izjemoma. Ostajajo trenutki, ki je v njih mogoče ponovno prebrati ljubljene odlomke iz mojih avtorjev, iz Tolstoja, Pasternaka, Faulkner-ja ali Brocha, ko je mogoče znova polistati po Jeseninovi, Ne bi verjeli, toda tudi tako preprosto vprašanje - kaj pa je trenutno na vaši mizi odprtega, katera knjiga, lahko spravi marsikoga v zadrego. Nehote priplava od nekod tisti znani in oguljeni model - povej, kaj bereš, pa zvem, kaj si. Toda pokukati čez ramo na mizo k odprti knjigi nikakor ni tako brezobzirno kot recimo pogledati nekomu na krožnik, v lonec. Je pa prav gotovo vdor v določeno intimnost. Obkrožamo se navadno z ljudmi, ki so nam všeč, ki nam nekaj pomenijo - podobno je s knjigami. Toda kot so včasih izbranci našega kroga nekakšna fasada naše pomembnosti za zunanji svet, so lahko tudi knjige: toda samo tiste v knjižni omari, na mizi pa ostaja le knjiga, ki jo res beremo. Takole povsem nedolžno spraševanje je lahko komu tudi res nadležno - človeka namreč preseneti ravno takrat, ko nima na mizi prav nobene knjige. Toda to še ni nič posebnega, stvar je lahko še hujša - da namreč na mizi že dolgo ni bilo odprte nobene knjige. Toda to je končno stvar vsakega posameznika in za dobre sklepe nikoli ni prepozno. Tale kratka anketa med gorenjskimi literarnimi ustvarjalci je sicer narejena v mesecu knjige, toda lahko bi kateregakoli od njih povprašali po aktualnem branju kadarkoli. Njihovi odgovori so bili v anketi najbolj zanimivi: potešijo radovednost nas, bralcev, kaj vendar ti ustvarjalci berejo. Nekatere, ki pa so prosili, naj jim s takimi vprašanji prav ta trenutek priza-nesem, pa muči tako kot vse druge "šiba" današnji dni - pomanjkanje časa. FRANCE NI K, pesnik PIBER- Branje je najprej potovanje v neznano, odkrivanje novih svetov, novih avtorjev, branje pa je tudi tišina, je pogovarja- Eliotovi ali Thomasovi poeziji, kajti vse drugo je obvezno branje, ki ga zahteva stroka. Prebrati Rebulov roman Jutri čez Jordan in Kovačičev Basel pomeni vedeti, kaj se dogaja z dvema pomembnima sodobni- ma slovenskima pripovednikoma; prebrati Debeljakov Slovar tišine pomeni vedeti, kaj se v tem trenutku dogaja v konici mladega slovenskega pesništva. BERTA GOLOB, pisateljica Sem knjigoman, ki "noč in dan žre knjige", če si smem primero izposoditi. Ene berem z užitkom, druge samo zaradi informiranosti. Vmes so tudi take, ki me bolj odbijajo kot privlačijo - s knjigami je nekaj podobnega kot z ljudmi. Kolikor toliko sproti zmorem spremljati le domačo bero. Ne gre mi samo za sladokusno izbiranje vrhunskih avtorjev, ker sem se odvadila mreti za samimi biseri besedne umetnosti. Preberem, ali vsaj prelistam, kar pač izide. Ustvarim si svojo sodbo in ne podlegam kaj prida uradnim knjižnim ocenam. Franček Rudolf, Franc Čer-nigoj, Branko Hofman, Niko Grafenauer so bili na moji mizi pretekli teden. Čaka me novi Janko Kos, strokovno branje. Z zanimanjem pričakujem Tomšičev Veter večnosti, napovedan v Književnih listih. Venete sem prebrala brez vsake hude krvi ali razboritosti. Pri roki imam navadno še kako angleško, nemško ali rusko knjigo - tudi zdaj je tako - pa vrsto revij, celo Cicibana. Nalašč berem stvari, ki se jih nekateri sramujejo, ker so za njihovo veličino preotročje. Ali pa nasploh premalo ugledne. Odgovore zbrala Lea Mencinger Razstava v Šivčevi hiši ČAROVNICA ZOFKA Scenarij: Svetlana Makarovič [____Režija: Matija Milčinski P0 premieri filma - lutkovnega celovečerca: Čarovnica Zofka -0 bile razbite mnoge iluzije nastale ob skeptičnih špekulacijah pred Prerniero. Skeptiki so premlevali vprašanje izhoda iz perfekcije lu-*0vno - filmske industrije Jima Hensona in njegovih notoričnih uppetkih, saj so se z njimi realizirale vse predispozicije dobre lu-Kovne predstave - showa: fantastična animacija, različni animacijski **u, scenariji, ki so pritegnili občinstvo vseh starostnih dob. Glavna v7ate" Se -"e P°Jav''a v načinu režije, glede na dejstvo, da je Henson Utkarstvu nakazal novo alternativo - spoj lutke z avtomatom (npr. ntastično bitje Jedi v Lucasovem filmu Imperij vrača udarec). In kaJ Je sledilo? j. Tandem Makarovič - Milčinski je s filmom uspel zaobiti ameri-o lutkovno metafikcijo in nasilni prenos ameriškega filmskega gla-°ura na slovensko filmsko platno, ter ohranil avtonomijo ljudskih va'^iSr6^ 2 ^S0 ,emačnosljo, čeprav je scenarij napisala Makaroviče-^ Milčinski kot režiserje, glede na dane možnosti, izkoristil pred-osti filmske režije pred nedavno odrsko lutkovno režijo in napravil v ,.aJ zanimivih animacijskih rešitev (scene v vodi), čeprav obstaja "ko vrzeli, ki bi jih lahko režijsko potenciral, stv ?n'm'va režijska rešitev so vrvi lutk, za mnoge najbolj moteča rišlc ^° v'°-ne- V tej točki se kaže prej omenjeni obračun z ame-p. vPlivom, saj je z vidnostjo vrvic lutki dan status lutke. A'lmska fabula nevsiljivo in razvidno razpade na zunanjo in nošnjo zgodbo : ?unanja zgodba pripoveduje o sodobnem svetu na robu ekološkega n moralnega propada, kjer so stresi, odtujenost, brezčutnost vsa- > K«anja človeška relacija, n°tranja zgodba kot antipod realnemu svetu se navezuje na usodo yina'cov 'z pravljice, ki pripoveduje o njihovem burnem življenju v • stoletju. Funkcija malih junakov v 12. stoletju je bila vnašanje 5rePada med ljudi, torej enaka funkciji ljudi v realnem. Problemi ke in kompanije se začno s sestopom iz imaginarnega v realni ker njihova pravljična funkcija ne pride več do izraza. Postajo le del vsakdanjosti, v kateri se interpelirajo in vidijo esenco v°je stvarnosti - da zlo učinkovito deluje le v polju dobrega, ki je v ealnem izginil. Zato v ravnotežje zlemu realnemu junaki zgodbe Postavljajo lastno preobrazbo v dobro. Zaključek pravi: Vse je v K°nstrukt, vsi smo lutke... So ^0ngi, ki so bili vezivo filma (standardni prijem Makarovičeve), > Sarno potencirali prvi občutek ob koncu filma - občutek absolutne film etos,'<< s Svetlano Makarovič, hkrati pa so pokazali, da je bil Pri niesto opredmetenja celotnega opusa vseh dosedanjih kulturnih za 2a, vanJ Makarovičeve. Čemu tak »egoističen« pristop? Izhodišč Ij °°-8ovor je več, vendar pa jih večina govori MakaroviČevi v prid. tuj.etn'k, ki je že dolgo in uspešno navzoč na kulturni sceni in le-to lil |" br° Pozna, zanesljivo ne bo dajal mesta anarhiji, ampak bo pi-Se astn° perfekcijo. Če je podobnih projektov malo ali če so celo ek- mP'arični, pa je toliko slabše za projekte. Tomaž Kukovica MED PREDMETNIM IN ABSTRAKTNIM Radovljica - V Šivčevi hiši razstavljajo slikarji, udeleženci letošnje tridnevne slikarske kolonije, ki so jo organizirali Muzeji radovljiške občine. S prireditvijo naj bi se vključili v Linhartovo praznovanje, saj so se udeleženci kljub prosti izbiri lahko odločili za likovno temo, ki se tako ali drugače veže na Linharta. Na razstavi se predstavljajo Martin Avsenik (1962),' akademski slikar iz Ljubljane, Črtomir Frelih (1959), akademski grafik in asistent za grafiko na ALU v Ljubljani iz Nomenja v Bohinju, Brigita Požegar - Mulej (1955), akademska slikarka in diplomirana komparativistka iz Radovljice, Nataša Pičman (1963), akademska slikarka iz Kranja in Zdenka Žido (1959), akademska slikarka iz Nemškega rovta v Bohinju. ČRTOMIR FRELIH je napravil tematski sliki z ironičnim pod-tonom z naslovom Ta veseli dan ali giljotina se ženi. Z njima je opozoril na Linhartovo literarno zvezo s Francozi in na sočasnost francoske revolucije z Zupanovo Micko, ki se tako pokaže provincialno zakasnela za dogajanjem v svetu, medtem ko giljotino lahko razumemo zgodovinsko in politično aktualno. Izrazita je slikarska tehnika v oljni pasti na papir in kultivirano likovno združevanje širokih barvnih potez in grafičnih elementov slike, ki nekako pristaja na meji med sliko in scenografijo in na meji med predmetno in abstraktno umetnostjo. BRIGITA POŽEGAR - MULEJ je v novi okolici načla izziv za svoje sočno zelene krajine, ki razkrivajo slikarkino zavestno iskanje trdnih korenin v slikarski tradiciji. V ponavljanju konkretnih pogledov na ozke izseke iz krajine ustvarja v metjejsko izbranem filigranskem rokopisu portrete krajin v oljni tehniki. Zapisana slikarstvu predvsem kot ustvarjanju prostora, je enako prepričljiva, kadar slika gosto zraščeno drevje, skozi katerega komaj proseva svetloba, široko gozdno jaso ali pot ali v zelenje skrito vodo. V najnovejših slikah v krajino distkretno vključuje figuro, pri čemer se oba elementa medsebojno organsko povezujeta in v ustvarjanju razpoloženja v sliki podpirata. NATAŠA PIČMAN je za rastavo prispevala originalne litografije, ki so nastale v času njenega podiplomskega študija v Parizu. Grafike je povezala z Linhartovimi pesmimi in tako poudarila njihovo ilustrativnost. V njih je čutiti nemir in notranja psihična nasprotja mlade ženske, ki išče odgovor na osnovna vprašanja ljubezni in življenja. MARTINU AVSENIKU je prepričljiv vzornik slikar Pablo PI-casso, čeprav je pri tej njegovi usmeritvi opaziti odmik v neko naivno obarvano smer. Zanimata ga figura in krajina in oboje združuje v velikih oljnih platnih. Trdota potez in skopa barvna skala ustvarjata poleg posebne perspektive njegov specifični likovni izraz in vnašata v sliko izrazito razpoloženjskost. ZDENKA ZlDO se predstavlja z dvema velikima platnoma, ki sta na meji abstrakcije. Zabrisana barvna skala rumenozelenih tonov in likovno premišljeno razmeščene barvne ploskve ter »skrivanje« resnične krajine kakor za »kulisami« nam predstavlja zadržano osebo, ki kljub vzorom učiteljev in kljub lastni plahosti išče samosvojo slikarsko pot. MaruJa AvguS,ln KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji v letih 1936 -1940, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Celje. V galeriji Prešernove hiše v okviru prireditve Fotografski trikotnik razstavljajo koroški fotografi. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Slava vojvodine Kranjske Janeza Vaj-karda Valvasorja. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava jugoslovanske pejsažne fotografije Pokrajina 89. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo začeli z abonmajskimi predstavami Molierovega Tartujja. Jutrišnja predstava ob 19.30 je za red sreda. V četrtek, 9. novembra, bodo predstavo ponovili za red četrtek II. V petek in soboto pa sta predstavi za red petek H in sobota II. JESENICE - V Kosovi graščini je še ta teden odprta razstava karikatur makedonskega karikaturista Aneja Vasilevskega. V razstavnem salonu Dolik še danes in jutri razstavlja slike Marko Rolc. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled slike nastale v Slikarski koloniji september 89. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled Klubska razstava fotografij in diapozitivov foto kino kluba Radovljica -člani I. del. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, so na ogled slike iz stalne zbirke Loškega muzeja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je še do konca tedna odprta razstava slik nastalih na Ex tempore Loka 89. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Andraž Šalamun. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele Niko Lehrmann. DOMŽALE - V okviru glasbenega abonmaja 89/90, ki ga organizirata Glasbena šola in Knjižnica Domžale, bo danes, v torek, ob 18. uri v večnamenski dvorani Osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah prvi abonmajski koncert. Nastopajo Cveto Kobal - flavta, Mojca Zlobko - harfa in Slovenski kvintet trobil: Anton Grčar - trobenta, Stanko Arnold - trobenta, Vilijem Trampuš - rog, Boris Šinigoj - trombon in Darko Rošker - tuba. KRANJSKA LUTKOVNA PREMIERA Kranj - Lutkovno sezono to jesen v gradu Kieselstein ot-varja podmladek kranjske skupine Lutke čez cesto. V četrtek, 9. novembra, ob 16. uri bodo v modri grajski dvoranici v Tomšičevi ulici predstavili igrico Ne, človek nima prav. Tako je naneslo, da je predstava iz letošnje spomladi že doživela svojo slovensko prerniero na republiškem lutkovnem srečanju, zdaj pa je na vrsti prva predstava na domačem odru. Mentorica skupine, Vaška Trobec pravi, da gre v igrici za ekološko temo predstavljeno skozi živalski svet. Človek uniči civilizacijo, na zemlji znova prevladajo dinozavri. Ti pa se izkažejo kot sila koristni, saj počistijo svet navlake in umazanije, zaradi katere človek ni preživel; svet znova vzcveti, tudi človek znova lahko diha in živi - in to skupaj z dinozavri. L. M. Gorenjski muzej Kranj LJUDSKOFRONTNA GIBANJA V SLOVENIJI 1935 -1940 V Gorenjskem muzeju je bila v petek, 3. 11., odprta razstava, ki jo je zasnoval Muzej ljudske revolucije v Celju. Razstava o ljudskofrontnem gibanju (omogočilo oz. financiralo jo je 34 delovnih organizacij širše celjske regije) z nad 80 fotografijami, 61 originalnimi dokumenti in 36 eksponati prikazuje idejne tokove v krogih, ki so se odklonili od uradne politike. V tistih zmedenih časih izpred 50 let so ob vzponu fašizma in nacizma iskali samobitne slovenske poti iz moralne, politične, predvsem pa gospodarske krize. Ob teh iskanjih iz vsemogočih homatij so se ta gibanja kljub ideološkim predsodkom povezala s komunisti. KPSje s čebinskim kongresom in tam sprejetim programom ponudila slovenskemu narodu rešitve, ki so pripeljale do ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije. Posamezni elementi čebinskega kongresa pa so zajeti tudi v Temeljnih točkah OF, s katerimi se razstava tudi zaključuje. Vsa ta gibanja so bila osnova za ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. F. B. Filmsko gledališče Kranj, novembra - Peti izbrani film letošnjega jesenskega filmskega gledališča, ki si ga bomo v gorenjskih kinematografih ogledali ta teden, je ameriška srhljivka Tequila Sunrise. Junaka filma, Mela Gibsona, smo imeli priložnost videti v treh filmih o Pobesnelem Maksu in v filmu Smrtonosno orožje. Tokrat je Mel Dale McCussic, bivši diler in drogaš, ki se vendarle odloči za drugačno življenje. Odpove se drogi, odloči se za pošteno pot. Toda, policaji še vedno dvomijo vanj, celo njegov najboljši prijatelj, policaj Nick Frescia, mu ne verjame, povrhu pa sta še oba zaljubljena v isto dekle... Poznavalci pravijo, da je Tequila Sunrise, delo režiserja Roberta Tovvna (gledali smo njegovo Kitajsko četrt), triler sugestivne atmosfere in slojevitih odnosov, vznemirljiv in čudovito dizajniran. Kritiki ga torej niso kar tako poimenovali "Casablanca osemdesetih let". D. D. ureja LEA MENCINGER KUGLAŠ 8. STRAN MLADINSKA STRAN Torek, 7. novembra 1989 F.«.: d™™! 13. KONGRES ZSMS ■ 13. KONGRES ZSMS - 13. KONGRES ZSMS 13. KON V izjavi meddrugim piše: Montirani politični proces proti Azemu Vllasiju in štirinajstim soobtoženim predstavlja enega izmed vrhuncev represivne politike do Kosova, ki se skoraj vse zadnje desetletje uspešno ponuja jugoslovanski javnosti, kot edina možna rešitev kosovskih težav... Vllasijev proces in vrsta drugih montiranih političnih procesov v SAP Kosovo vodijo k dokončni osramotitvi Jugoslavije v očeh mednarodne javnosti in h kolektivni izolaciji njenih državljanov. To je pot k nezaustavljive-mu sovraštvu, prelivanju krvi in državljanski vojni... PRVA ZVEZDA NA STRANKARSKEM NEBU Zveze socialitične mladine Slovenije ni več, s sicer istimi kraticami pa smo zato dobili novo politično in družbeno organizacijo, kar nekateri že štejejo za začetek uvajanja strankarskega sistema. Portoroški kongres bo tako ob obilici najrazličnejših pobud zanesljivo dobil svoje mesto v jugoslovanski politični zgodovini. Odprto pa ostaja vprašanje, ali je bilo tridnevno kongresovanje resnično na ravni predhodnih pričakovanj, ki pa, glede na vse dosedanje dogodke, niso bila niti najmanj neznatna. Začelo se je, kot je to na tovrstnih prireditvah že klasična navada, s plenarnim zasedanjem. Novinarjem je bilo posebej naročeno, da morajo, zaradi občutno premajhnih sedežnih kapacitet velike dvorane Avditorija, potek otvoritve spremljati preko monitorjev v press centru. Ker pa ima verjetno res prav vsako pravilo svoje izjeme in ker je pač spremljanje v živo veliko pristnejše kot že Osterman), še krajši kot pred njim predsednik K ZSMJ Branko Azeski, je toliko več časa s svojimi mislimi vzel Kučan, ki je med drugim rekel: "... Morali smo se zamisliti nad podobo, kakršna se o nas in o družbi, ki smo jo ustvarili, vidi v ogledalu, ki so nam ga pridržali mladi ljudje. Kriza je bolj kot druge stvari in jasneje kot ideološke razprave pribila in izostrila nekatere resnice. Vse- Tiskovnih konferenc smo našteli okrog dvajset! preko televizijskega ekrana, se je kar nekaj imetnikov varnostnih značk, ici so označevale novinarski status, zmuznilo v dvorano, med njimi tudi oba vaša poročevalca. Ko se je napolnila tudi prva vrsta, ki je bila po pravilu rezervirana za najpomembnejše goste - bivše predsednike RK ZSMS (Andrej Brvar, Janez Kocijančič, Darja Colarič, Robert Černe...), predstavnike slovenskega državnega in političnega vodstva (Milan Kučan, Jože Smole, Miran Potrč, MIha Ravnik, Dušan Sinigoj...) in alternativne politike (Jože Pučnik, Igor Bavčar, Janez Janša...) se je pričelo tudi uradno. Po izvolitvi vseh s pravilnikom določenih organov konference (v delovno predsedstvo je bila izvoljena tudi Gorenjka oziroma Kranjčanka Lidija Čeferin) so prišli na vrsto pozdravni govori, ki pa so se močno zavlekli in bili posebej v drugem delu, ko je bil potreben prevod iz italijanščine, na čase zaradi nestrokovnosti prevajalke, skorajda mučni. Če je bil Smole v svojem pozdravu sila kratek (ob njem sta delegacijo RK SZDL tvorila tudi Borut Šuklje in Jo- kakor tudi tisto, da si mladi ljudje vrata v svet odraslih odpirajo sami. Sleherni rod ima pravico, da zase premisli svet in družbo, v katero vstopa, ima do njega kritičen, tudi odklonilen odnos, da si poskuša ta svet oblikovati tudi po svoji meri. Nihče nima pravice potrošiti prihodnosti svojih otrok, jih brezprizivno zavezati za samo taka in ne tudi drugačna ravnanja, opredelitvi, jih zadolžiti, obsoditi na nesvobodo in težko premostljivo zaostajanje za svetom. Toda nihče tudi nima pravice ne priznavati svojim materam in očetom, da so tudi oni želeli spreminjati svet po svoji podobi. Verjeli so, da ga bodo svojim otrokom zapustili boljšega, kot je bil, ko so bili oni potisnjeni vanj, ne da bi sami to želili... Presojajte strogo in pravično. Do tega imate vso pravico. Vse je tako rekoč še pred vami. Ni res, da so vse najboljše pesmi že napisane. Je pa res, da je za mnogimi, ki so jih pisali, ki pripadajo mojemu in starejšim rodovom, tistim, ki so zmogli tudi velika dejanja, že veliko za mnogimi skorajda vse. Vse manj je prihodnosti pred nami... RAZBIJANJE STAREGA SISTEMA Po Kučanu so pozdravili tudi predstavnik socialistične stranke Furlanije - Julijske Krajine, rektor mariborske univerze, predstavnik krščansko-demokratske stranke Furlanije - Julijske Krajine, predstavnik Zveze slovenkse kmečke mladine, predstavnik Slovenske skupnosti iz Italije in predstavnik Transnacionalne radikalne stranke. Besedo je zatem dobil prvi človek (takrat še) Zveze socialistične mladine Slovenije Jože Školč, ki je po prvem stavku "obstaja realna možnost, da prihodnje leto na volitvah zmagamo" požel buren aplavz navzočih v dvorani. V svojem, 12 strani dolgem govoru pa je med drugim povedal: " ...Veseli nas, ker smo precej pripomogli k razbijanju starega sistema. Iz kongresnih pobud Socialistična republiku Slovenija naj se preimenuje v Republiko Slovenijo; Sprejme saj se zakon, ki bo omogočil prehod naše državne meje državljanom Evrope, ki te legitimirajo samo z osebnimi izkaznicami; skupščina SDS naj v sodelovanju z zainteresiranimi organizira svetovni slovenski kongres v Ljubljani. Ob tem se zahteva ukinitev pojma "sovražna emigracija". RSNZ naj objavi spisek Slovencev« ki jim je prepovedan prihod v Slovenijo in razloge za to prepoved; od pristojnih organov se zahteva odpoklic miličnikov h Slovenije s Kosova; možnost za* konske zveze med partnerjema istega spola; predlog, da Jugoslavija naveže diplomatske stike z Izraelom in Južno Korejo; znotraj ZSMS naj se »stanovi klub namenjen upokojencem ali tistim pred upokojitvijo; predlaga se sprejem zakona o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih; podpira te vključitev teololke fakultet* v Univerzo. * * ki nas je dušil, vznemirja pa, ker si obetamo, da si bomo prav tako prizadevali za uveljavitev novega sistema. Pri njem pa nas vznemirja predvsem to, da je star že nekaj stoletij, da je bil preverjen na vseh petih kontinentih in se je dobro ob-nesel. Ni najboljši od vseh možnih sistemov. Najboljši sistem za vse čase in vse svetove smo enkrat že okusili na svoji koži: brazgotin nimamo ne mi, ampak vsa družba... Danes se zdijo naša programska izhodišča že tako samoumevna, da se ne zdijo nikomur več izvirna. Z veseljem jih ponavljajo na vseh koncih in krajih, od najbolj zakotne partijske organizacije do zadnje veselice, na katero se politikom še ljubi priti. Povsod slišimi: trg, demokracija, ekologija... Predlagamo prehod na novo konvertibilno denarno enoto, da nova denarna enota ne bi bila še en potiskan "šmir" papir, ji je treba zagotoviti, da je ne bodo zapravljali za nesmiselne projekte. Zato predlagamo takojšnje drastično zmanjšanje izdatkov za vojsko. V Evropi, ki se pomirja, nima več smisla povečevati vojaške mašinerije, ker se nima več proti komu boriti... ZSMS 90. let je lahko le demokratična politična in družbena organizacija, projektna organizacija z veliko profesionalnosti, odgovornosti in razuma." Aplavz tudi ob koncu in Školč (za to priložnost v posebnem zunanjem imageju - črna obleka z metuljčkom) se je usedel nazaj za mizo delovnega predsedstva, delovni predsednik Andrej Verlič (tudi z metuljčkom, kot še nekateri člani najožjega vodstva) pa je dal nato besedo Romanu Lavtarju, Janezu Kopaču in Gregorju Golobiču - voditeljem vseh treh kongresnih komisij, ki so vsak za svoje področje na kratko povzeli bistvene sestavine predloga kongresnih dokumentov. Sledilo je še sklepno dejanje prvega kongresnega dne, ki ga je označil poročevalec Tone Anderlič (bivši predsednik RK ZSMS in glavni organizacijski vodja 13. kongresa) s javno prezentacijo izjave "Proti državljanski vojni, za demokratično Jugoslavijo", kar so kasneje delegati tudi sprejeli. S pričujočo izjavo, katere del zahtev posebej izpostavljamo tudi v enem od poudarkov ("okvirjev") na strani se je praktično tudi zaključil prvi dan (petek) 13. kongresa. Gorenjski glas zanimiv tudi v Portorožu! OFICIRJE V PASTIRJE Miloševič in Vllasi z roko v roki (na žalost samo na majicah) Večerni program z izjemo premiernega nastopa Plesnega teatra Ljubljana (Ne dotikaj se in V pot vpet) praktično ni obstajal, tako da so se kongresni udeleženci razkropili vse tja od Kopra (koncert Martina Krpana v Camel klubu) do konca Lucije. Sobotni program je bil praktično najbolj natrpan, saj je tako dopoldne kot popoldne potekalo delo v treh kongresnih komisijah, ki so delovale v prostorih na treh različnih koncih Portoroža (Avditorij, hotel Palače in Splošna plovba Piran). Preden pa na kratko zabeležimo vsaj del sicer mnogih razprav, zapišimo, da se je na kongresu predstavilo tudi cela vrsta izjav, pobud, ki niso imele strogo ZSMSJevskega značaja. Ena takšnih, ki je predvsem med tujimi novinarji zbudila največ pozornosti, je bila vsekakor pobuda gibanja za kulturo miru in nenasilja, delovne skupine za mirovna gibanja in sekcije za kulturo miru "Slovenija - demilitazirana dežela", v kateri med drugim pravijo: predlagamo, da se kot prvo fazo proučevanja področij, posledic in potrebnih stopenj demilitarizacije Slovenije, v skupščini SR Slovenije osnuje neodvi- teza kulis - glede na obleke vodilnih ZSMSjevcev na otvoritvi Je po Avditoriju kmala eakrožil čvek, da gre za stranko metuljčkov; - dobro obveščeni so vedeti povedati, da si J« Tone Anderlič posebej za kongres kupil suknjič* ki ga je stal skoraj pol stare mi* iijarde; - v press centru smo bilo zelo podobni tehnologiji Droge Porto* mi (sistem sardin v konzervah).; - BMW, Alfa Romeo, Renault 21. razstava avtomobilov? Ne, zgolj naštevanje znamk, s katerimi so te v Portorož pripeljan Kučan, Smole, Slaigoj...; • od "republikancev** Je menda en večer najbolj norela kranjčanka Petra Skofic, ko je morata zabavati delegacije ostalih jugoslovanskih ZSM; - Školč v noži iz petka na soboto ni zatisoil očesa, pa ne, da bi se bal, da m« ne bo uspelo ustanoviti stranke, pač pa je sodeloval v komisiji za sklene; - "Republikanec" Zoran Thaler (sicer Skofjeiočan) je imel kar naprej probleme t varnostniki, ker ni hotel nositi varnostnih oznak, tako kot Mauricio Olenik (Zeleni); - hotelska ponudba Portoroža je bila pod ravnijo, pa čeprav si se branil v restavraciji Grami hotela Palače; »predstavnikov sedme sile jebite po informaciji': Dejana Verči-ca več kot 250; »Lačni Franz je na koncertu uprizoril "majhen napad na • Andrej Verlič (sekretar nove stranke) si Je vražje hitel brisati čelo, ko se je rešil zaplet na končnem plenarnem zasedanju; sna komisija. Le - naj pri svojem delu prouči in poda javnosti transparentne podatke: (med drugim, op. p.) kolikšen in kateri del slovenske industrije (prehrambene, težke, lahke...) so kakorkoli vezani na proizvodnjo v vojaške namene tako za domače tržišče kot za izvoz; natančen pregled vseh kadrov, ki so kakorkoli povezani z vojaškimi nameni; natančen popis vseh objektov in zemljišč ter druge imovine, ki jih uporabljajo armada, teritorialna obramba in druge vojaške strukture; študijo koncepta SLO in DS in analiza vseh tistih točk, ki dovoljujejo militarizacijo... Pri demilitarizaciji je potrebno upoštevati vsaj naslednje posege: opustitev konceptov oboroženega boja in obrambe; ukinitev prispevkov v vojaške namene; ukinitev vojaških šol, vojaških in obrambnih obveznosti, tako za moške kot za ženske; V delu izjave naslovljenem "Tanke v kotalke, oficirje v pastirje, karavle turistom, topove v zvonove, Slovenijo Evropi—" se predlagatelji zavzemajo za pripravo predlogov alternativ, ki bi sledile sprostitvam 'z prejšnjega poglavja. CRES ZSMS - 13. KONGRES ZSMS -13. KONGRES ZSMS -13. KONGRES ZSMS 13. KONGRES ZSMS UBIJANJE NA KOSOVU Prisostvovali smo tudi posebni izjavi Odbora za zaščito človekovih pravic za Kosovo, v kateri pravijo: V Prištino je včeraj dopotovala delegacija mednarodne federacije za človekove pravice in sicer Antoin Garapon, sodnik iz Pariza in član francoske lige za človekove pravice in Matjaž Hanžek, sociolog iz Ljubljane. Obisk delegacije je nadaljevanje raziskave o stanju človekovih pravic v Jugoslaviji, ki jo mednarodna federacija opravlja v letošnjem letu na primeru Iju- li francosko ambasado v Beogradu, mednarodne tiskovne agencije in sedež mednarodne federacije za človekove pravice v Parizu. Vsi trije nameravamo ostati v Prištini vsaj do jutri: "Ob koncu telefonskega pogovora se je Antoinu Garaponu približala policija in se hotela z njim pogovarjati, zato je moral pogovor prekiniti. Nasledni dan je Antoin Garapon iz Prištine telefonsko sporočil, da so ga policaji, ki so pred tem prekinili pogovor, nato odpeljali v hotelsko sobo in Iz kongresnih pobud Dokler potekajo razprave v amen odprave 37. člena KZ SFRJ, ki predpisuje kot najstrožjo kazen smrtno kazen, se le-ta ne iz-vranje; vojaški rok naj se šteje v delovno dobo; služenje za vse državljane, ki so več kot deset let preživeli v tujini, naj n« ho obvezno; ukinitev predmeta SLO In DS na Univerzi; Stadij naj dobi status zaposlitve in s tem priznavanja delovne dobe za Čas uspešnega študija 5 ZTKO Slovenije naj se preoblikuje v nacionalni olimpijski komite; bljanskega procesa in Kosova. Sodnik Antoin Garapon je v Ljubljano ob 12. uri telefonsko sporočil naslednje: "Včeraj ob 17.45 (2. novembra, op. p.) smo bili Aleksander Žerdin, Matjaž Hanžek in jaz priče nasilju na Pfištinskih ulicah. Ob tem je bilo ubitih vsaj šest ljudi. Danes zjutraj ob 7.30 se je Matjažu Hanžku v hotelu Grand približal civilist, ki se je predstavil za policaja in mu grozil, da nas bodo jutri ubili, če vsi trije ne zapustimo Prištine še istega dne. Videli so nas namreč, ko smo bili prejšnji dan priče masakru. O dogodku smo obvesti- mu pregledali prtljago. Neuradno so tudi izvedeli, da je policaj v civilu, ki jim je zjutraj grozil, agent zveznega SUP. Antoin Garapon je poudaril, da na Kosovu ne gre več samo za kršitve človekovih pravic, temveč za grobe kršitve onemogočanja nadzora nad spoštovanjem človekovih pravic. Matjaž Hanžek, Ali Žerdin in Antoin Garapon so poslali telegrame z informacijo o ravnanju policije med drugim tudi Slobodanu Miloševiču in predsedniku predsedstva SFRJ Janezu Drnovšku. Mojmir Ocvirk: »Oooh, dolgčas ZE DRŽAVLJANSKA VOJNA? Ko smo dan kasneje, v nedeljo dopoldne, prisostvovali kratki tiskovni konferenci s članoma delegacije, je sodnik Ga-raPon med drugim rekel, da bo Preko mednarodne federacije za človekove pravice zahteval, ua se primer kršenja človekovih pravic v Jugoslaviji uvrsti na dnevne rede vseh svetovnih organizacij, ki se neposredno a'> posredno ukvarjajo s to ali Podobno problematiko, kajti na Kosovu je situacija mogo-p najresnejša v Evropi in nasi-Je kliče samo drugo nasilje, ta-*°je povsem iluzorno, da se s akšnim terorjem hoče priti do rešitev." Hanžek, ki mu sedaj j" bila prva tovrstna službena Pot na Kosovo, pa je med dru-8»mocenil, da se stanje v pozajmi stopnjuje v državljan- sko vojno, če to že ni. Povedal Je' da je na Kosovu mogoče na ec koncih slišati, da so edini narod v Evropi tik pred uničenjem. v Parapon Je kasneje tudi pr-lc uradno predstavil končno Poročilo, ki ga je mednarodna ederacija pripravila ob ljudskem procesu, v katerem Pa se v osnovi pravi, da je pro-?s proti četverici grobo krše- Je..Vseh mednarodnih aktov, *J J* je ratificirala tudi Jugo-avija. k.o že ravno omenjamo Verico, povejmo, da sta bila |°sta kongresa tudi Janez Jan-a 'n Franci Zavrl, ki sta ob Predstavnikih Odbora za var-™o človekovih pravic tudi so- , Rovala na posebni tiskovni konferenci, na kateri je Odbor predstavil svoje že 103. sporočilo za javnost, v katerem med drugim pravijo: Odbor obsoja izmikanje funkcionarjev slovenske policije, ki najprej niso hoteli pričati pred skupino, pozneje pa so za to celo postavljali nesprejemljive pogoje. Odbor zahteva, da skupina delegatov svoje delo še naprej opravlja javno, saj je edino od tega odvisno zaupanje javnosti v njegovo nepristranskost... Amandmaji k slovenski ustavi so sprejeti! Kaj bo predsedstvo SRS storilo sedaj, ko so izpolnjeni pogoji za zagotovitev spoštovanja slovenske suverenosti? Kaj bo storilo v primeru dveh protiustavnih točk spornega vojaškega povelja?... Odbor je z angažmajem ob obrambi četverice sprožil mnoga ključna vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami, pravno, državo, suverenostjo, itd. zato je razumljivo, da je njegov an-gažma po eni strani vezan na proces, po drugi strani pa posega tudi v splošna družbena vprašanja, zato bo Odbor še naprej sodeloval tudi pri spreminjanju zakonodaje, ki posega v človekove temeljne pravice, obenem pa bo nadaljeval z letos spomladi začeto akcijo povezovanja jugoslovanskih skupin za človekove pravice. Glede na številna vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti Odbor sporoča, da bo še naprej deloval na temelju svojih ustanovnih točk in da kot organizacija seveda ne misli sodelovati na volitvah. Mini Glasova anketa »DOGODILO SE ČUDO« Posebej za bralce Gorenjskega glasa govorijo gostje kongresa Milan Kučan, predsednik CK ZKS: Tudi mi smo, v času, ko smo Še delali v mladinski organizaciji, želeli imeti organizacijo po svoji meri in ne vidim prav nobenega razloga, da ne bi bilo temu tako tudi sedaj. Težko je govoriti o tem ali onemu vodstvu bolj uspeva kot drugemu, na-splošno za 13. kongres ZSMS menim, da mora predvsem dobiti legitimnost od svojega Članstva." take Smole predsedrvik RS SSOHa "Če sem dobro razumel Školča, ne gre za potrjevanje organizacije v smislu klasične politične stranke, ampak predvsem v smislu množične politične organizacije, Id pa v osnovi se ved* no cilja na mlade in tako na svoj način ostaja se naprej tudi mladinsko gibanje. Bistvo kongresa vidim v razmišljanju ZSMS o utiranju demokracije in konkretnem načinu reševanja družbenih Jane?: Kocijančič, bivši pred« sodnik RK ZSMS: "Že takrat, ko sem še sam delal v mladinski organizaciji sem se izogibal kakršnihkoli ocenjevanj drugih ekip, tako tudi danes tega načela ne bom prekršil. Vseeno, ZSMS danes smelo in uspešno išče izven sebe in svoje organizacije rešitve ter hfcran^preskakuje tabuje, ki pa jih bo verjetno še dosti ostalo tudi za prihodnje generacije." Andrej Brvar, bivši predsednik RK ZSMS: "Mi smo svoj krog odtekli, mladinska organizacija, ki je predvsem priložnost današnje organizacije, očitno sledi poti, ki je bila začrtana že malo nazaj. Veseli me, da je že naša ekipa uspela vzpostaviti vsaj nekaj nastavkov, na katerih se se danes gradi organizacija. Danes, ko prisostvujem otvoritvi občutim predvsem neko nostalgijo in tudi sam poudarjam - reda bomo prihodnje leto zmagali V LJUBLJANI START ZA JBTZ? sne Šanse obstajajo, na volitvah," Sobotni dan so označevale besede, besede, besede Vika Potočnffe, delegatka v Zveznem adboru; "Osebno sem sicer anttkongresist, vendar naj vseeno povem, da mi je bil všeč Skolčev otvoritveni govor. Za SRS to pomeni utiranje vseh osnovnih principov, za večstran-kartsvo, naprimer, je bila ZSMS spet prva, ki je pnšla s takšno pobudo v javnost. Če gledam kongres z jugoslovanskimi očmi, bo verjetno spet veljalo tisto "do- Žodilo se čudo". Iranko OreoanoviĆ, bivši predsednik KZSMI: "Bistvo tega kongresa so, žal, samo volitve 1990. Pokazal se bo paradoks, da je skladnost programov mladinskih organizacij v Jugoslaviji obratno sorazmeren ravni tolerance med njimi. Čim bolj se nam programi približujejo, tem bolj se kregamo, mar ni to, milo rečeno, vsaj malce čudno?* Posebnost tokratnega Odbo-rovega sporočila je vsekakor priloženi posebni esej "Politična motiviranost procesa" avtorja Janeza Janše, kjer avtor med drugim trdi, da je bil ljubljanski proces vnaprej pripravljen v Ljubljani in ne v Beogradu, in da je vanj vpletena predvsem slovenska politika, JLA pa so zgolj izkoristili za umazano igro. Če se ob spremljajočih dogodkih, ki jih je bilo predvsem v obliki različnih tiskovnih konferenc (predstavljanje različnih knjig, iniciativ...) na kongresu bolj preveč kot premalo vrnemo nazaj na delo po skupinah, velja splošno reči, da je bilo nastopajočih mnogo in temu ustrezno je bilo tudi število izrečenih konkretnih pobud. Poglejmo nekatere (skrajšane verzije) izmed celodnevnih nastopov. Milan Brence iz Zveze slovenske kmečke mladine: "Zakaj podeželje izumira, to je komunistom čisto jasno. Postavili smo jim neke industrijske obrate, iz podeželja delamo mesta in s tem, ko smo delali na silo mesta, smo potegnili tudi kapital iz vasi. Tako, da so danes te vasi postale bolj spalni centri ali kot naselja, kamor se ljudje vračajo na počitek. Niso pa to naselja, kjer bi se kreativno živelo. In ko je naša politika začutila to napako, je skušala nekako ublažiti vse skupaj in to prav paradoksalno. Zdravko Brglez, OK ZSMS Šentjur pri Celju: "Moram omeniti neustreznost agrarne politke na tem območju, ki z neustreznimi razvojnimi koncepti in stimulacijami onemogoča enakopraven razvoj investicijske izgradnje in tehnološke posodobitve kmetij na gorskih območjih. Nadaljevanje takšne politke lahko pripelje ta območja Slovenije v še večji razkorak, kar bo imelo za posledico upadanje interesa za kmetijsko dejavnost na teh območjih." O SLOVENSKI EMIGRACIJI Samo Resnik, UK ZSMS Ljubljana: "Predlagal bi, če menite, da je potrebno, da kongres jutri izbira med dvema predlogoma: ZSMS ne bo rušila spomenikov ali ZSMS bo še naprej nespoštljiva do spomenikov. Nadalje predlagam, naj zahtevamo, da se število vojaških oseb na področju Slovenije zmanjša na 5 vojakov na 1000 prebivalcev in naj se podobno zmanjša tudi količina vojašne tehnologije na našem ozemlju. Zaradi pogostega šikaniranja slovenskih nabornikov, ki služijo vojaški rok v drugih republikah, predlagam, naj kongres zahteva, naj slovenski vojaki vsaj polovico vojaškega roka prebijejo na slovenskih tleh. Tone Nemec: "Gre za umik simbolov določene stranke iz zastave družbe, v kateri živi več strank. Če bo živelo več strank. Smo v nekem prehodnem obdobju in predvidevam, da bomo vzpostavili večstrankarski sistem ali pa pluralistični sistem in v tistem trenutku ne bo mesto, da bo določena stranka imela nekak privilegij in bi vse državljane karakterizirala kot svoje pripadnike." Zlat ko Golobic: "Če seveda depolitiziramo armado, s tem po mojem mnenju še nismo storili tistega bistvenega koraka, da odpravimo resnično vlogo armade, ki si jo je po vojni prilastila. To pa je reprodukcija in ohranjanje vladajoče ideologije in sistema. Hkrati sem pripričan, da bi armada, kjer bi bili pripadniki določene nacionalnosti služili ta vojaški rok čim bližje domu, v primeru agresije bili veliko bolj učinkoviti kot pa današnji." Jože Vogrinc: "Prenehati se mora vsakršna segregacija nad vsemi slovenskimi emigranti, ki niso zagrešili nobenega zločina ali pa tudi takimi, ki so bili ali pa so preganjani zgolj zaradi mišljenjskih deliktov. Omogočiti jim je treba normalno po-vezovaje z matico po enakih merilih, kakršna bomo uveljavili tudi v sodelovanju s Slovenci v zamejstvu." SOCIALISTIČNA GNOJNICA Zoran Klemenčič: "O dezi-deologizaciji oziroma o depolitizaciji oboroženih sil, predvsem JLA, je treba po mojem povedati, da ne gre samo za to, da ne bi šlo za tako imenovano partijsko vojsko oziroma za delovanje političnih strank znotraj armade, to v nobeni sodobno urejeni družbi, državi ni možno. Hkrati pa je potrebno povedati, da je tudi sklicevanje političnih strank na naklonjenost oboroženih sil pri boju za oblast ali pa za ohranitev oblasti ravno tako prepovedano. Mislim, da gre še za en problem, ki je z ideologizacijo povezan; resno se ne namreč treba pogovoriti o verskih svoboščinah. Armada, vsaj jaz sem imel občutek, da ni samo ateistična, ampak je v velikih primerih antiteistična, kar pa ji ni vprid." Ivan Dolničar, upokojeni general polkovnik: "Tu je bilo rečeno, da je Zveza komunistov kriva za vse, za vso tragedijo, v kateri se kot družba nahajamo. Ja, dejstvo je, da je Zveza komunistov na oblasti od 45. leta sem. In še danes je. Koliko časa bo, to je sedaj stvar, ki je odvisna v veliki meri tudi od vas. In če je oblast kriva za vse dobro in za vse slabo, potem je tudi Zveza komunistov kriva. Mi to ne tajimo niti krijemo." Metka Mencini: "Predlagam, da jutrišnje plenarno zasedanje začnemo z minuto molka za žrtve politične, policijske in vojaške represije na Kosovu." Igor Omerza: "Jaz bi samo opozoril, da je pobudo o evropskem delovnem času potrebno jemati z veliko rezervo, kajti vemo, da je bila pred leti že sprožena in je neslavno propadla, kajti v sedanjem sistemu, se ta naš mezdni delavec, če hoče preživeti mora ukvarjati s sivo ekonomijo. Se pravi, da bomo lahko startali na zahodnoevropski delovni čas šele takrat, ko bi dosegli zahodnoevropsko produktivnost in zahodnoevropske mezde slovenskega delavca." Ingrid Bakše: "Poudarila bi, zakon o interesnem združevanju je tista točka, na kateri odpade vprašanje njihovega samostojnega organiziranja. Po tem zakonu bodo nova družbena gibanja in skupine in tako dalje, imele možnost postati samostojni objekt." Jasmina Držanič: "Pred kongresom mi je bilo, naj povem v Portorožu, nekaj besed o gospodarstvu, stanovanjski politiki, stanovanjski aferi. V bistvu je zelo žalostno o tem govoriti, ker v bistvu govoriš o nerazrešenih, nerazčiščenih stvareh v eni veliki socialistični gnojnici." V soboto je sledilo še sklepno dejanje, kjer pa je, kljub temu da je že kazalo, da bo prišlo celo do blokade kongresa (nastop delegatov ljubljanske U K vse steklo po programu in ob 15.34 se je tudi uradno pričelo štetje novi stranki, v katero se je simbolično prvi vpisal njen predsednik Jože Školč. Volitve predsednika radovljiške SZDL: učenje med starim in novim Generalka v dobrem in slabem? Anton Toman Nepotrebno pismo Radovljica, 3. novembra - Ker se bo sedanji predsednik občinske konference SZDL Radovljica Anton Toman upokojil, so v občini začeli postopek za izvolitev novega. Do roka, 30. septembra, so evidentirali osem možnih kandidatov, izmed katerih jih je s kandidaturo soglašalo pet: Jože Dežman, Brane Grohar, Anton Kapus, Andrej Kokot in Majda Odar. V občinski organizaciji SZDL so volitve predsednika označili kot generalko za skupščinske volitve, ki naj bi bile prihodnjo spomlad. Prvi zapleti, ki spremljajo volilne postopke, kažejo, da to ne bo samo generalka v dobrem, ampak tudi v slabem. V občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij, med kandidati in tudi v javnosti je namreč izzvalo precej negodovanja in tudi ostre reakcije pojasnilo, ki ga je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Radovljica poslalo osnovnim organizacijam oziroma članom občinske organizacije ZKS. V njem med drugim piše: "V postopku evidentirania ie SO-aeiovala tudi kadrovska komisija komiteja in naše predsedstvo. Čeprav predlog evidentiranih kandidatov na "naši listi" ni bil izključno ženski, nas je vsebinsko vodila misel, da je občinska politika že dolgo časa "hudo moško zastopana", in da imamo v občini sposobne ter izobražene ženske, ki lahko prevzamejo najvišje politične funkcije. Prepričani smo. da tudi z drugačnimi pristopi ali prijemi." V radovljiški občinski organizaciji zveze komunistov so za predsedniško funkcijo evidentirali štiri ženske (Evo Štravs. ekonomistko v HTP Bled. Marijo Koman. profesorico na Srednji ekonomski šoli v Radovljici, Majdo Odar. sekretarko zbora združenega dela SO Radovljica, in Marijo Romih, tožilko na republiškem tožilstvu) in enega moškega (Gvida Melinka, vodja sektorja za prodajo in projektivo LIP Bled), vendar je zaradi "osebnih odklonov evidentiranih in tudi nesporazumov v postopku" ostala edina "partijska kandidatka" Majda Odar. Čeprav je predsedstvo občinske konference SZDL prevzelo odgovornost za vse kandidate, so se v ZK kljub temu odločili, da podprejo svojega kandidata. "Za nikogar od petih kandidatov ne moremo že vnaprej trditi, da ne bi mogel biti uspešen predsednik. Vsi z izjemo enega so tudi člani ZK in ne samo Majda Odar. tudi nekateri drugi so v svoje "volilne programe" v mnogočem povzeli teze iz naših programskih usmeritev. In nenazadnje - kdorkoli bo izvoljen, bo izvoljen s skuprio voljo in bo predsednik vseh članov, organizacij, skupin, zvez. kogarkoli, ki bo deloval v okviru SZDL." so zapisali v pismo, v katerem je sporen predvsem zadnji (od)stavek. ki izraža mnenje ZK, da mora dobiti 52 odstotkov vseh žensk v občini in 51 odstotkov vseh zaposlenih z Majdo Odar svojo volilno priložnost, politično možnost in hkrati odgovornost in da naj bi komunisti zato, ker je njen program jasen in preprost, izbirali njo. Ker komunisti prevladujejo v vodstvih krajevnih konferenc SZDL. ki bodo imele pri sestavljanju predloga kandidatne liste in tudi na volitvah glavno vlogo, so kandidati in vodstva nekaterih občinskih družbenopolitičnih organizacij razumeli sugeriranje ZK kot kadrovsko kuhinjo, ilegalno delovanje oz. vmešavanje v volilne postopke. Kot smo zvedeli, se kandidati za SZDL-jevskega predsednika neformalno sestajajo. Na enem izmed takšnih neformalnih sestankov so se tudi dogovorili, da se bodo medsebojno obveščali o vseh, s poslovnikom nepredvidenih aktivnostih, ki jih vsak načrtuje v volilnem boju. Volitve SZDL-jevskega predsednika naj bi bile generalka za spomladanske, skupščinske volitve. V kakšnem pomenu? "Znašli smo se v "praznem prostoru". Po starih volilnih pravilih ne gre več. novih pa še nimamo, zato poskušamo sami poiskati najprimernejše in najdemokratičnejše oblike. V pomoč so nam pretekle izkušnje z več kandidati. Kot je znano, so bili v radovljiški občini pred petimi leti (prvič na Gorenjskem) trije kandidati za predsednika občinske skupščine." Dva kandidata. Brane Grohar in Jože Dežman, sta predstavila javnosti svoje programe na plakatih. Kako ocenjujete njuno potezo? "Čeprav ima to priokus strankarstva. gre za poskuse demokratizacije volilnih postopkov. V SZDL smo v začetku celo razmišljali, da bi pripravili plakat s programi in predstavitvijo vseh kandidatov. Sicer pa - plakati ne bodo odločilno vplivali na izid volitev, odločitve bodo "padale" v krajevnih skupnostih oz. krajevnih konferencah SZDL." Kako ocenjujete pismo, ki ga je ZK naslovila partijskim sekretarjem in v katerem daje prednost "svoji kandidatki"? "Čeprav je bilo napisano dobronamerno, se mi zdi, da ni bilo potrebno in da lahko doseže nasprotni učinek. Načelo demokratičnega centralizma, ki formalno velja samo v ZK, sicer zavračamo, vendar ga marsikje še spoštujejo." Kdo je bolj komunist Najprej je reagiralo predsedstvo občinske konference ZSMS. ki je pismo sekretarjem osnovnih organizacij ZK ocenilo kot grob napad na ostale možne kandidate, še zlasti na liste, ki so tudi člani ZK. vendar so kandidati drugih družbenopolitičnih organiza- cij. Predsedstvo se je ob tem vprašalo, kdo je bolj član ZK - ali tisti, ki je na kandidatni listi ZK. ali oni. ki je kandidat krajevne konference SZDL Bled, občinske konference ZSMS in občinskega odbora ZZB NOV. Ker v predsedstvih krajevnih konferenc SZDL prevladujejo komunisti, pomeni načelo demokratičnega centralizma, ki formalno še vedno velja, favoriziranje kandidata občinskega komiteja ZK in omalovaževanje kandidatov ostalih družbenopolitičnih organizacij, so v izjavo, naslovljeno sredstvom javnega obveščanja, občinskim vodstvom družbenopolitičnih organizacij in predsednikom krajevnih konferenc SZDL, zapisali radovljiški mladinci, ki tudi poudarjajo, da vsebine partijskega pisma ni obravnaval noben organ ZK, in da pomeni pismo "ilegalno" reklamo. Predsedstvo občinske konference ZSMS se je z izjavo tudi zavezalo, da storilo vse za enakopravnost oz. enakovrednost kandidatov v volilnih postopkov in za osebnostno zaščito vseh, tudi tistih, ki ne bodo izvoljeni. Podobno je reagiral odbor za organizacijsko kadrovsko politiko in izobraževanje, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu. Odbor je podprl vseh pet kandidatov, se zavzel za to, da naj najboljšega med njimi izberejo občani sami, pismo občinskega komiteja ZK je ocenil kot vtikanje v vodenje rednega postopka kandidiranja, sicer pa je komiteju predlagal, da naj poskuša popraviti slabo žensko zastopanost v radovljiški politiki pri funkciji izvršnega partijskega sekretarja. Nazadnje so se s pismom, naslovljenim vodstvom družbenopolitičnih organizacij in politični javnosti, oglasili Še kandidati za SZDL-jevskega predsednika. V njem navajajo, da nimajo nič drug proti drugemu, da želijo še naprej ohranili dobre medsebojne odnose in da se zavzemajo za takšen volilni boj, v katerem ne bi stopali drug drugemu po prstih. Občinskemu komiteju so postavili tri vprašanja, med drugim tudi to. ali morajo ostali komunisti, ki tudi kandidirajo za funkcijo SZDL-jevskega predsednika, po načelu demokratičnega centralizma podpreti partijsko kandidatko. Pismo končujejo z grožnjo, da bo v primeru pretiranega poseganja po receptih kadrovske kuhinje vprašljivo njihovo nadaljnje sodelovanje v kadrovskih postopkih. Janko Stušek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, je na programsko-vo-lilni seji ZK v Poljčah sicer pojasnil, da pobuda, koga izbirati med kandidati, ni bila zamišljena kot spoštovanje načela demokratičnega centralizma in "obveza" za komuniste, vendar je nesporno, da je bila poteza ZK politična napaka, ob kateri pa vsaj za zdaj še ni mogoče oceniti, komu je prinesla več - Odarjevi ali ostalim kandidatom. Ker je napako storila partija, za katero je znano, kako rada se je v preteklosti vmešavala v kadrovske postopke, je razumljivo, da so reakcije ostre. Ostre so zdaj, v sedanjih razmerah, vprašanje pa je. ali bodo tudi čez nekaj let, ko SZDL v sedanji podobi ne bo več in bo ZK le ena od številnih političnih organizacij, ki bodo tekmovale v volilnem boju in boju za oblast. C. Zaplotnik Zamisel o mladinskem turističnem biroju je bila dobra Tudi tak je učitelj, tudi tak je pouk Bohinjska Bistrica, 6. novembra - Na pragu poletne turistične sezone je v Bohinjski Bistrici zaživel mladinski turistični biro. Prvi meseci dela potrjujejo, da je imel profesor geografije v tamkajšnji šoli, Jože Cvetek, prav, ko je v turističnem društvu Bohinj sprožil zanimivo idejo, da veliki napori, povezani z ureditvijo lokalčka, niso bili zastonj, prava vrednost poteze pa se bo pokazala šele čez nekaj let, ko bodo sedanji osmošolci, ki v njem nabirajo prve delovne izkušnje, gotovo bolj pogumno in številčno stopili v svet turistične ponudbe kot njihovi starši. To pa je tudi glavni namen takšnega pouka. Peto leto imajo v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici turistični podmladek, tretje leto je turizem že fakultativni predmet. Jože Cvetek, ki je živ dokaz, kako ustvarjalen, v okolje in prihodnost kraja zazrt je lahko učitelj, je začel s štirimi, petimi učenci. Drugo leto jih je bilo okrog dvajset, tretje že osemdeset, lani stodeset in letos stopetdeset. Na višji stopnji, od šestega do osmega razreda, torej že vsak drugi učenec obiskuje fakultativni pouk turizma. »V šestem razredu se otroci seznanijo z osnovami turizma, spoznavajo bolj preproste stvari, da jih teorija ne bi zamorila, prirejamo razne akcije, oglede. V sedmem in osmem razredu pa že bolj strokovno obdelujemo posamezna poglavja turizma, obiskujemo hotele, turistična društvi, spoznavamo poklice v turizmu, poskrbimo za čisto okolico jezera, pomagali smo, recimo, pri ureditvi campinga Danica, na podoben način bi radi spremenili v turistično točko znameniti Ajdovski gradeč in podobno. Učenci nočejo sedeti samo v učilnicah,« je dejal Jože Cvetek in dodal, da vseskozi tesno sodelujejo s turističnim društvom Bohinj (mimogrede, tu je podpredsednik) in bohinjskimi turističnimi organizacijami, ki se še posebej razvesele vsakega novega kandidata za štipendijo. »Preden smo v osnovni Šoli začeli s poukom turizma, se je zelo zelo redek učenec odločil za Ksenja Kranjec, delavka v mladinskem biroju: »Nekateri učenci pridejo z velikim navdušenjem, voljo, vse jih zelo zanima. Takšna "družba" je tudi meni všeč. Drugi, na srečo redki, pa pridejo tudi samo zato, da jim čas drugače mine, da se ognejo pouku. V biroju imamo celo šolski računalnik, na katerem so zbrane različne informacije, kot seznam oddajalcev sob, računi, informacije o zanimivih turističnih točkah, izletih, prireditvah in podobno. Prvo vprašanje turistov je namreč običajno, kaj se v Bohinju da videti in početi. Mislim, da je sodelovanje osmošolcev pri tem zelo koristen uvod v nekoč še boljšo ponudbo tega kraja.« Nataša Brodej je učenka 8. razreda: »Čeprav sem se odločila za zdravstveno šolo, me tudi turizem zanima. Rada obiskujem fakultativni pred« met pri profesorju Cvetku, katerega sestavni del je tudi delo v mladinskem biroju. V njem delamo samo osmošolci, in sicer zaporedoma dva dneva. Računam, da bo v šolskem letu prišel vsak dvakrat na vrsto. V biroju pomagamo odraslemu delavcu, prodajamo kartice in znamke, vodimo turiste do zasebnih turističnih sob, do muzeja in podobno.« poklic v turizmu. Zdaj se vsako leto šest do osem učencev odloči za blejsko srednjo gostinsko in turistično šolo, po dva ali trije pa nameravajo po gimnaziji študirati turizem na višji stopnji,« je nadaljeval učitelj Cvetek. »Hoteli so telo, ljudje kri turizma. Če res hočemo kvaliteten turizem, moramo zanj navdušiti že najmlajše. Otroci morajo začutiti ljubezen do svojega kraja, da ga bodo obvarovali pred onesnaženjem, vedeti morajo, da lahko dobro živijo prav od dela v svojem kraju, od turizma.« Tega se učijo pri profesorju Cvetku v šoli in "na terenu". Delo v mladinskem turističnem biroju je le droben, a pomemben kamen v mozaiku pouka. Če v stikih s turisti v biroju izgubijo vsaj nekaj strahu pred "nastopanjem" in rabo tujega jezika, če osvojijo vsaj nekaj prijaznih besed v odnosu do gostov, potem je mladinski biro gotovo prava pot. V šoli se dogovarjamo, da bi ustanovili krožek nemškega jezika, ker prihaja v Bohinj veliko nemških gostov. V poletni sezoni je bil naš biro, ki je enota turističnega biroja Bohinj in ga vodi eden od njihovih delavcev, odprt po cele dneve, zdaj, v prehodnem času, le po štiri ure na dan. Razmišljali smo, da bi ga v mrtvi sezoni sploh zaprli, vendar ga prav zaradi dela našega podmladka pa tudi domačinov, ki prek nas oddajajo turistične sobe, ohranjamo. Neredno poslovanje bi namreč omajalo zaupanje oddajalcev sob, nas v njihovih očeh naredilo neresne.« H. Jelovčan KERAMIČNE PLOŠČICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE nivedur VODOODPORNO LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE "Osebna izkaznica" kandidatov: Jože Dežman (1955) iz Lesc. diplomirani zgodovinar, zaposlen kot kustos v Gorenjskem muzeju v Kranju; Brane Grohar (1954) z Bleda, programer, zaposlen kot strokovni sodelavec na občinski konferenci SZDL Radovljica; Anton Kapus (1944) iz Kamne gorice, varnostni inženir, zaposlen kot vodja oddelka za tehnično in zdravstveno varstvo v kranjski Savi: Andrej Kokot (1959) iz Radovljice, diplomirani novinar, zaposlen v Mladinskem izobraževalnem centru Bohinj: Majda Odar (I95I) iz Radovljice, diplomirana sociologinja, zaposlena kol sekretarka zbora združenega dela SO Radovljica. če želite dodatna pojasnila, izpolnit« kupon in ga pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19 2elim informacija in svetovanj« ime in priimek................. Nagel tek pokojnin za plačami Razlika za nazaj zbuja videz visoke pokojnine V teh časih je bolje biti upokojenec kot delavec, slišimo pogoste komentarje zlasti med slednjimi, ki so prepričani, da upokojencem ni* koli ni bilo bolje kot zdaj. Razlog za to je redno medletno usklajevanje pokojnin, zdaj že kar vsak mesec, ki upokojencem (poleg *icer nizkega) nominalnega zneska pokojnin vselej navrže še razliko za nazaj. Ker pa slednja z vsakim povečanjem velja od 1. januarja« so poračuni za nazaj vse večji, bolj ko se bližamo koncu leta. Ko smo govorili z nekaterimi upokojenci, so nam priznali, da so ti zne-fki kar dvakrat, trikrat, avgusta celo štirikrat večji kot sama pokojnina. , To seveda bode delavce, zlasti one v manj uspešnih podjet-J'n, ki slabo zaslužijo in upokojencem očitajo, da so jih s pokojninami že prehiteli. Da je tetnu tako, sta kriva dva načina obračunavanja: plače se krojijo °d tovarne do tovarne različno, Pokojnine pa temeljijo na giba-nJ'h republiškega povprečja P'ač iz koledarskega leta. V nekaterih delovnih organizacijah s° plače celo pod republiškim Povprečjem, zato so delavci utemeljeno slabe volje, ko se Primerjajo z upokojenci, ki jim PreJemki sledijo po republiškem »ključu« izračunane pla- Zadnja medletna uskladitev pokojnin je bila opravljena s 1. oktobrom, in sicer povečanje za 25 odstotkov od 1. januarja dalje. Skupno povečanje pokojnin med letom znaša okoli 695 odstotkov. Pokojnine se obvezno povečujejo glede na povprečen porast osebnih dohodkov, dose-ien v koledarskem letu, pri-mer jaje z letom poprej. Plače v Sloveniji so v sedmih mesecih porasle 398,8 odstotkov, pokojnine 292,4 odstotka. Delei povečanja pokojnin v porastu osebnih dohodkov je bil torej 73,3-odstoten, po dogovoru pa je dovoljeno 90 odstotkov. varovanja v Sloveniji, organa, ki je pristojen za sklepanje o medletnih uskladitvah pokojnin. Statistika pravi, da jih niso in da so v sedmih letošnjih mesecih (podatki o plačah za dva meseca zamujajo) za kakih 27 odstotkov za plačami. Po družbenem dogovoru pa je predvi- To pa vendarle $e „e pome- ft^ŠS do- *S* " *° Skrega"a " ^ aa so Dokomine v svoii rasti nodkc Kot pravi Stojan Trošt, logi- stiko, torej si ga niso izmislili v pokojninski skupnosti sebi v prid. Pravi tudi, da so upokojenci kljub medletnim uskladitvam še vedno oškodovani, češ da jim inflacija sproti odjeda vrednost poračuna za nazaj. Da, inflacija je v precejšnji meri kriva, da so ta gibanja postavljena na glavo. Plače komajda sopihajo za vrtoglavim divjanjem življenjskih stroškov, pokojnine pa za plačami, vmes pa imamo opravka z do- so pokojnine v svoji rasti gel« rast plač, nam je dejal stojan Trošt, član odbora za P'8" in finance Skupnosti pokojninskega in invalidskega za- Poglejmo, kako se je letos povečevala najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo! S $0 odstotnim povečanjem 1. januarja je znašala 677.500 dinarjev. Naslednjič sojo popravili 1. aprila, in sicer za *0 odstotkov, tako da je znašala 948.500 dinarjev. 1. maja (30 odstotno povečanje) je \eljala 1.233.100 dinarjev, 1. junija (15 odstotkov več) 1418.100 dinarjev. S 1. julijem so jo povečali za 25 odstotkov, torej na 1.772.500 dinarjev, 1. avgusta za 35 odstotkov, na 2.393.000 dinarjev, 1. septembra za 20 odstotkov na 2.871.500 dinarjev in "azadnje 1. oktobra za 25 odstotkov, kar je dalo znesek $•589.400 dinarjev. Vsakič so uPokojenci dobili tudi razliko 20 nazaj, in sicer od 1. janu-arja. Bolj ko se bližamo kon-ca leta, bolj se razlika povelje. S septembrskim povečanjem denimo je skupno izplačilo z razliko znašalo okoli 6-700.000 dinarjev, z oktobrskim že okoli milijon. jim dovoljene zakonske meje vse leto niti ob stalnih usklajevanjih ni uspelo doseči. Sele konec leta, ko so znani tudi pravi podatki o gibanjih osebnih dohodkov (zdaj zaradi zamikov izplačil tudi tovrstna statistika kasni), bo znano, kolikšen je pokojninski zaostanek za plačami. Ta zaostanek se bo z dokončnim poračunom ustrezno izravnal: če bo ugotovljeno, da so medletne uskladitve lovile plače, bo poračuna manj in obratno. Sicer pa na očitek, da pokojnine prehitevajo prejemke delavcev, pravi, da so posledica dogovorjene metode izračunavanja, ko se pokojnine povečujejo za rast osebnih dohodkov, te podatke pa uradno daje Republiški zavod za stati- Najnižja plača trenutno znaša 8.600.000 dinarjev, zajamčena pa 6.500.000 dinarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo nominalno znaša okoli 3.600.000 dinarjev, vendar z razliko od prejšnje pokojnine, poračunane za nazaj, velja že skoraj milijon. Dejanska razlika v zneskih je več kot očitna, krivdo za to pa je pripisati različnima tehnikama usklajevanja plač na eni in pokojnin na drugi strani. 23 Kako živijo, kaj delajo v Centru slepih Razstava ročnih del in sto let Kunšičeve Marije škofja Loka, 6. novembra - Ne zgodi se pogosto, da bi praznovali kar troje obletnic hkrati. No, v škofjeloškem Centru slepih in slabovidnih se je v petek zgodilo prav to. Tradicionalna razstava ročnih del oskrbovancev, ki so jo zvečer odprli za mesec dni, je bila posvečena 53. obletnici tega zavoda, letos pa je minilo tudi deset let, kar je bil v njegovem sklopu zgrajen še dom za ostarele, torej tudi videče, ljudi. Že dopoldne pa so se oskrbovanci zbrali za prav posebno svečanost. Njihova "kolegica" Marija Kunšič, doma od Sv. Duha, je praznovala častitljivih sto let. V domu Centra slepih v Škofji Loki trenutno živi 206 oskrbovancev. Število bo prek zime še nekoliko naraslo, saj nekateri pridejo sem samo za nekaj mesecev, da se umakne mraz, na pomlad pa se spet vrnejo domov. Dolgčas je lahko ena najhujših stvari, ki razžira Človeka. Oskrbovancem iz škofjeloškega Centra ga strokovno pomaga premagovati delovna tera-pevtka Romana Rupar. »Prirejamo bralne ure, glasbene ure, potopisna in druga predavanja v sodelovanju z Delavsko univerzo, enkrat na leto gremo na izlet, vsaj enkrat priredimo piknik, imamo tudi splošno rekreacijsko telovadbo, organizirane sprehode, obiske razstav, živalskega vrta, uveljavile pa so se tudi psihoterapevtske skupine. Oskrbovanci sami predlagajo temo, o kateri se pogovarjamo. Veliko smo se pogovarjali, na primer, o posmrtnem življenju, nadnaravnih pojavih, o zdravju in podobno. Razen tega oskrbovancem omogočamo, da nastopajo na številnih kulturnih prireditvah, ki jih prirejamo, ali dokazujejo svojo ustvarjalnost v krožku ročnih del, katerega enoletni pregled je potem razstava.« In*kaj vse počno oskrbovanci? Pletejo, vezejo, žgejo slike v les, izdelujejo ljubkovalne igrače, obešanke za rože, kot posebnost letošnje razstave pa velja omeniti zbirko pesmi In rodila se je pesem, ki jo je v samozaložbi izdala Ana Solce. »Material za delo dobimo kot ostanke iz tovarn, največ Gorenjske predilnice, Odeje, Tek-stilindusa, Induplata, kar manj- Slatine, in Gusta Laznik iz Pre-valj, ki sta v domu že petdeset let. Obema je dom postal drugi dom, oskrbovanci pa velika družina, v kateri se dobro počutita. Kot smo omenili že v uvodu, pa je bilo dopoldansko slavje v čast Mariji Kunšič, ki je bila v soboto, 4. novembra, stara sto let. Ženska je prava korenina, drobna, a trdna. Čeravno, kot sama pravi, je ni bolezni, ki bi je ne obšla, Še kar urno stopica okoli. Samo desno koleno ji nagaja, da si mora pomagati s palico. V domu je šele zadnje leto, prijazni so z njo in ničesar ji ne manjka. PLOČEVINA, KI VAS BO PREŽIVELA V/ ka, pa dokupimo,« je dejala Romana Rupar. »Razstava je prodajna. Prodajamo večinoma delavcem in oskrbovancem doma, drugo porabimo bodisi za dobitke pri srečelovih ali za olepšavo doma. Denar navadno razdelimo za nagrade alf Izlet, nekaj pa ga imamo za nakup materiala. Tokrat razmišljamo, da bi za sodelujoče priredili martinovanje. Pri razstavi oziroma samih ročnih delih ni toliko pomembno strokovno delo z oskrbovanci. Zanje je največja spodbuda pohvala, oseben, topel človeški odnos vseh uslužbencev do njih. Tak odnos obstaja.« Na petkovi večerni otvoritvi razstave, ki je bila tudi enkraten kulturni dogodek (nastopili so oktet Jelovica, slepi komponist Dušan Porenta, učenci loške glasbene šole, program pa so povezovale recitacije pesmi Ane Solce), so med drugim podelili priznanja oskrbovancem-borcem, starejšem od 80 let, in oskrbovancem-jubilantom. Med slednjimi sta vsekakor vodilni slepi Nežka Kamenšek, sicer doma iz okolice Rogaške »Vse življenje sem morala stiskati z denarjem, saj za ženske včasih ni bilo zaslužka, kot je danes, zdaj ko sem končno brez skrbi, sem pa stara in bolna,« pravi Marija Kunšič. Njen sin, edinec, je star 77 let, s snaho pa sta bili skupaj med povabljenci rdečega križa, starejšimi od 80 let... H. Jelovčan Slike: F. Perdan Med starši so tudi pravniki PLOŠČE SVITKI - STREŽNI ELEMENTI 4\V ^ Matura šele prihodnje leto ,rJ!|/jr^TTf/^,C^^mc^^^^nOsti bakrene pločevine in j~ če želite dodatna pojasnila, izpolnite ~~] (\a Angelika, so prikazale ko-ekcijo večernih oblačil za ženske, oblačila za vsak trenutek, obleke in komplete za malo nuja Angelika Krznar v svoj h dveh salonih po znatno nizj cenah kot v trgovinah. MoJ. revija je bila lepo sprejeta, v tako je bilo čutiti med občinstvo, ki je dodobra napolni klub Black Jack. Upamo pa, <*? je bila tudi Angelika zadovoljna s predstavo, neglede na > da je voditeljica programa n -pravila nekaj hudih napak. 'a' kih tevij, bi se recimo želeli tudi v Kranju ali kje drugje na Gorenjskem. Zal pa se vse vet takih in podobnih prireditev zgodi prav v Ljubljani. G. Š'»lk mlajše, kombinacije primerne za mature ali valete. Seveda pa je jesen narekovala tudi Ange-liki, da je sešila nekaj bolj toplega. Žametni kompleti v stilu kombinezona, zanimivi puloverji in jakne, bi pred mrazom obvarovale še tako zmrznjeno dekle. Seveda pa na reviji nismo mogli videti vsega, kar po- Zelena tudi pomirja Znano jc, da je zelena afrodiziak, ki spodbuja spolne žleze. Kot pove legenda, je ljubezenski napoj Tristana in Izolde poleg številnih čudnih sestavin, vseboval tudi dobršen odmerek zelene. Zdravniki jo priporočajo ljudem, ki bi radi shujšali; pravijo, naj kar surovo grizljajo med obroki. Zelena namreč potolaži lakoto in pospešuje odstranjevanje žlindre 'z telesa. Njena celuloza je odlična metla za črevesje, je o njej zapisal francoski zeliščar Messegue. Ker čisti tudi kri, naj jo uživajo zlasti diabetiki in bolniki, kijih muči protin ali revma. Pri napadih revme čudežno pomaga kozarec čistega zeleninega soka na dan. Na Japonskem delajo revmatični bolniki kuro z zeleno. Mesec dni jedo in pijejo izključno samo zeleno, pripravljeno na najrazličnejše načine. Že od Hipokrata sem, torej 2500 let, pa je že znan tudi učinek zelene na zrahljan živčni sistem. Danes, ko so zeleno strokovnjaki že temeljito raziskali, vemo, da je v resnici dobro krepčilo za živce. Gomoljna zelena ima iste lastnosti kakor stebelna. Jemo lahko surovo ali kuhano. Pest zeleninih listov da juhi čudovit vonj. Marsikaj novega in koristnega je pokazala zadnja Domusova razstava "Vse za otroka". Tribuna Ljubljana je predstavila poseben sedež za otroka, ki se enostavno pritrdi na mizo. V njem je otrok varen, zraven pa se, kar je zelo pomembno, za mizo počuti enakovrednega člana družine. Da njegovo kosilo traja dlje, se ve, zato so pri Cicibanu izdelali posebno posodo z dvojnim dnom. V spodnji del nalijemo vroče vode in otrokova hrana bo na krožniku ostala topla. Iz kvalitetne plastike je, da se ne ubije ali obtolče, če pade na tla, iz enakega materiala pa je tudi otroški jedilni pribor. In ko smo že pri DOMUSU, povejmo še to, da so pred kratkim pri tem Potrošniško informativnem centru v Ljubljani, Kardeljeva 2, poleg Uršulinske cerkve, uredili poseben vhod v razstavni prostor, katerega lahko uporabljajo invalidi z invalidskimi in matere z otroškimi vozički. Droben prispevek ljudem, ki jim visoki pločniki in stopnice onemogočajo gibanje po mestu. Upajmo, da se bodo našli posnemovalci. - Foto: D. D. Majonezo pripravimo same Kolikokrat si otroci zaželijo nekaj dobrega, posebnega, malo francoske solate, kakšen poseben namaz za na kruh, da ne bo na njem večna margarina. Saj kupimo sem in tja zavojček ali ko-, zarček Thomy majoneze, a kaj ko je mimogrede po njej, in če se je lotijo otroci, je ne ostane za kosilo za majonezno omako h govedini iz juhe. Zato se naučimo majonezo napraviti same. Zelo enostavno je. Potrebujemo 2 rumenjka, 1 dl olja, 1 žličko gorčice, 1 žličko limoninega soka ali kisa, beli poper, pehtran, sol. Če je le mogoče, izberemo za majonezo sveža jajca takih kur, ki jih krmijo čimbolj naravno. Rumenjaki takih jajc so živo rumeni. Če ubijemo sveže jajce, je rumenjak okrogel, ne ploščat, in ga še vedno ovija plast beljaka. Poleg tega je dobro, če vemo, da oplojena jajca ostanejo dalj časa sveža. Na zunaj jih ločimo od neoplojenih po tem, daje en konec bolj šilast, pri neoplojenih pa je razlika med obema koncema komaj opazna. Ker bakterije prodirajo v jajce skozi pore na lupini, je bolje, da ga operemo z vodo šele tik pred uporabo. Rumenjake za majonezo zmešamo v malo širši skledici, če pripravljamo majonezo z vilicami, če pa jo pripravljamo z električnim mešalcem, je bolje vzeti ožjo višjo posodo, da ne škropimo naokrog. Olje prilivamo zelo previdno; sprva po kapljicah, kasneje pa lahko tudi v tankem curku. Med prelivanjem ves čas mešamo. Posebej previdni moramo biti na začetku; če prilijemo naenkrat preveliko količino olja, se majoneza zelo rada sesiri. Če se to zgodi, majonezo popravimo s še enim rumenjakom. Po nekaj minutah mešanja je majoneza pripravljena in lepo odstopa od skodelice in vilic. Takrat jo začinimo. Odlična je s svežim ali posušenim pehtranom, vendar moramo paziti, da ga ne dodamo preveč, sicer lahko zagreni. Sveža, doma pripravljena majoneza je veliko bolj okusna kot industrijska. Če jo hranimo v zaprti posodi v hladilniku, se brez konzervansov obdrži več dni. TA mesec na vrtu poskusimo še me . Kdor zelenjavnega vrta še ni prekopal ali preštihal, mora to 'Onti Čimprej. Kolikor dlje bomo čakali, toliko vlažnejša bodo "a 'n toliko težje bo delo. zi gredah na prostem lahko pustimo listni ohrovt, popčar, •nski por, črni koren, peteršilj, motovileč in špinačo. Da rastli-ra anko nabiramo tudi, ko je zmrznjeno, pokrijemo tla z listjem, ifiiS- Pa s smrečjem (iz motovilca ni zmeraj prav lahko spraviti 8nc). Listni ohrovt ne potrebuje nikakršnega posebnega varstva; celo bolj okusen je, če ga nekoliko opari mraz. sni Pt:av posebno skrbno pa moramo pokriti s smrečjem zimsko lato in špinačo, če je zima mrzla, snega pa ni; tako ju ohrani-0 in lahko računamo na dober in zgodnji pridelek prihodnjo Pomlad. - Zimsko solato in zimsko špinačo je moč gojiti samo v milej-.n Podnebjih (v vinorodnih uspevata dobro). Enako velja za ilrnsko korenje. Zimska zelenjavna juha Potrebujemo 11/21 vode, 1 lovorov list, beli poper v zrnju, 3 klinčke, 1 repo, 1 peso, 100 g zelja ali ohrovta, 1/2 majhne cvetače, 3 žlice olivnega olja, 1 korenček, triplat, sladki janež, rožmarin, sol. Uporabimo lahko vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo; se-grejemo jo, ji dodamo začimbe in na rezance naribano repo ter peso. Zelje narežemo na krpice, ga stresemo v juho in kuhamo 15 minut. Ostrgan korenček narežemo na tenke diagonalne rezine in ga dušimo na olju, da spusti barvo. Nato ga zlijemo v juho, jo začinimo in solimo. Cvetačo razdelimo na posamezne cvetove in stresemo v juho. Kuhamo še 5 minut. Jeseni lahko repo in peso nadomestimo z rdečo papriko in bučkami, zelje pa izpustimo. Preprosta sladica z jabolki Testo: 2 jajci, 1/4 I goste smetane, 6-7 velikih žlic moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, mleko po potrebi. Nadev: 6-7 jabolk, 1 zavitek vanilina, sladkorja po okusu, malo cimeta in klinčkov; maščoba za pekač. Testo: Iz jajc, smetane, moke in mleka naredimo tekoče -žvrkljano testo, ki naj stoji pol ure. Tik pred peko primešamo pecilni prašek in testo zlijemo v dobro pomaščen pekač, le polovico. Potresemo z jabolki, cimetom, klinčki in sladkorjem. Pokrijemo z drugo polovico testa. Pečemo pol ure v precej vroči pečici. Ponudimo vroče ali ohlajeno. Nadev: Jabolka olupimo, tanko narežemo ali naribamo na rezance. Vanilin pomešamo s sladkorjem, lahko tudi s cimetom in klinčki in pomešamo z jabolki. MORDA NISTE VEDELI ?a najmočnejšega moža na svetu je veljal George V J* umrl 1968. leta v Dulwichu pri Londonu sti Hackenschmidt, star devetdeset let. Jo rodu je bil Estonec in je bil večkrat prvak Rusije v dviganju ute-? In v rokoborbi, leta 1898 pa svetovni prvak v grško-rimski roko-J°rb|. v tedanjem St. Petersburgu je nastopal s točko, pri kateri je —«i z vsako roko na vajetih konja, ki ju mu z uiti mw y-Pra*iti do tega, da bi silaka premaknila. Nekoč si je oprtal na pleča *°nja cestnega prodajalca mleka in ga prenašal okoli. Leta 1948 je Postal britanski državljan. Dobili smo novo učilnico I V razredu smo imeli staro pohištvo. Bilo je staro, poved i"0 'n P0§KOd°vano- Nekega dne nam je tovarišica po-Oala, da bomo dobili novo. Prejšnji teden smo dobili nove ve r kloPi' omare 'n kateder. Novega pohištva smo bili zelo j ?e''- Vsi smo pomagali, da smo v nove omare preložili vse razred potrek^'ne- NanJ bomo pazili. To pohištvo nam krasi A|eš Osterman, 2. b r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur dimnica da Bila je pomlad. Sosedi in sosede so hodili na dolge spomla-Pa i t sPrehode in duhali prve pomladne rožice, teta Francka reče krt rila po zem,J'- Prav res- Bo,J me Doste razumeli- ic Sejai"1'.da Je bila pridna kot mravljica. Vse lepe sončne dneve je bulo m ?adila- Enkrat solato in peteršilj, drugič korenjček in če-je j ' tretjič česen in fižol in še mnoge druge vrtnine. Pomagala ji Hja na- Enkrat je morala biti cela, drugič je bilo bolje, če je je pol Fr "Jkal°. tretjič pa je sploh ni smelo biti na nebu. Tako je teta neka celo pomlad gledala malo v nebo in veliko v svoj vrt. Bližalo se je poletje in mladi poganjki na tetinem vrtu so ra- sli. Vsak h SC-'e P°'etJc m m'adi poganjki na tetinem v ko jih i ■ SO većji- Teta Francka jih je zaljubljeno gledala, rekla n za,iva,a in J'm govorila: "No, še tebi en požirek." To je *ivetj|..eteršl,ju- "Pa še tebi enega," je rekla čebuli. "A nočeš več Dva j Je vPrasala žalostno solato, ki je ležala na rjavi zemlji, konci "n *e ^ teta Erancka ukvarjala z njo, da jo je spravila po-$> 2aj .?2a'i so poletni dnevi in v toplih večerih je teta Francka noč. obhodila svoj ljubljeni vrt in zaželela zelenjavi lahko 2e|je^pj'aJe Jesen, na vrtu seje vse odebelilo: čebula, korenjček, trgovin- Vsc JC b''° zre'°- Neke8a dne je teta Francka kupila v nJava J Vrc^ke za hladilno skrinjo. Naslednji dan je njena zelema iihSe'° skakala v polivinilaste vrečke in zaboje. Teta Fran-"Hnini Jif L°sila v klct "°h kako si leP!" Jc rek,a korenjčku. ^ebeia* • DOf> okusna," je rekla rdeči pesi. "Kako velika in Je nosj|S' zras'a»" je pohvalila zeljnato glavo. Tako je govorila, ko se je a Vrečko za vrečko in zaboj za zabojem v klet. Tisti večer G0r aov°ljna ulegla v posteljo in mirno zaspala. n KriŽnar, 6. c r. OŠ Toneta Čufarja Jesenice SOISKIHICIOPI V oktobru, mesecu požarnega varstva, pošiljamo razpise osnovnim šolam za učence sedmih in osmih razredov za likovna in literarna dela. Komisija je pregledala prispela dela in izbrala najboljše prispevke na temo "Preprečujemo požare". Pošiljamo vam nagrajeno pesmico Jane Zupan iz 7. a razreda Osnovne šole bratov Žvan Gorje In prosimo za objavo. Občinska gasilska zveza Radovljica Gorjanski gasilci Daleč tam v gozdu gost dim se vali, Miha prestrašen v gasilski dom hiti. Zatulila sirena je na ves glas, da slišala jo je vsa vas. Po drogu spustijo gasilci se vsi, se v vrsto postavijo: en, dva, tri. Vprežejo konja,' na voz posedejo vsi in konj že proti gozdu hiti. Tm, kjer gost dim se vali, k sreči, blizu jezero leži. da voda lahko se dobi. Črpajo, špricajo ogenj prav vsi, da kar od njih se voda cedi. To dobri gasilci gorjanski so vsi, kajti vedo, da v poletnem času rad gozd zagori. Jesen Ježek se zabava, ko se listje barva. Poiskal si je votlino, kjer prespal bo zimo. Listje moral bo nabrati, da prijetno mu bo spati. In lepo bo sanjal ao pomladi. Tine Škrbec, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka REZERVIRANO ZA ZVEZDE Zdravo! Privlačno dekle s slike gotovo poznate. Jennifer Grey sem v rubriki že večkrat omenila. "Mala Baby" iz filma Dirty Dancing se je sprva malce okorno sukala okoli svojega soplesalca Johnnvja (Patrick Swayze) in mu stopala po nogah, sčasoma pa se je spremenila v pravo "plesalno lutko", ki je vsakogar očarala. Pa si oglejmo Jennifer z zasebne strani. Rodila seje 1. maja 1960 v New Yorku igralcu Joelu Greyu in igralki Jo Wilder. Njen oče Joel je za vlogo v filmu Kabaret prejel oskarja. Tudi Jennifer je želela postati igralka, kar pa staršema ni bilo prav všeč. Toda ona je vztrajala in se vpisala v igralsko šolo. Začela je nastopati v raznih reklamnih spotih na TV, kasneje pa zaigrala manjše vloge v filmih RECKLESS, AMERICAN FLY-ERS (ob Kevinu Costnerju) in THE COTTON CLUB (ob Ric hardu Geru). Med tem se je posvetila tudi gledališču. Večje pozornosti pa je bila deležna v filmu RED DAVVN (Rdeča zora) in tedaj se je tudi prvič srečala s Patrickom Swayzejem. Uspeh je nadaljevala z vlogo v filmu FERRIS BUELLER'S DAY OFF z Matthevvom Broderickom, s katerim je začela tudi ljubezensko romanco. Toda njuno ljubezen je kmalu skalila avtomobilska ne sreča, ki jo je povzročil Matthew. V nesreči je bila Jennifer malce "potolčena", Matthew pa je moral plačati visoko denarno kazen. Lani je Jennifer posnela že omenjeno uspešnico DIRTY DANCING in Swayze jc bil zopet njen soigralec. Kljub svojim 160 centimetrom se je kar dobro podala visokemu Patricku, kaj ne? Medtem ko seje njen prvi izbranec Matthevv že prikazoval z novimi izvoljenkami, se je Jennifer vneto pripravljala za naslednji film BLOODHOUNDS OF BROADWAY, kjer je zaigrala ob pop zvezdi Madonni in Mattu Dillonu. Kmalu si je tudi sama poiskala začasnega prijatelja, zdaj 29-letnega igralca Johnnvja Deppa, ki ga nekateri poznajo in nadaljevanke 21 JUMP STREET. Ampak tudi z njim ni dolgo trajalo. Jennifer se je vrnila k Matthewu. Pa je gotovo le kaj resnice v pregovoru, ki pravi, da stara ljubezen ne zarjavi. Do naslednjič pa živjo, Marjeta GLAS 14- STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 7. novembra 1989 Rokometašice Kranja na vrhu druge zvezne lige Lov za pokroviteljem Kranj, 3. novembra - Kljub okrnjeni postavi so rokometašice Kranja v II. zvezni ligi na vrhu. Imajo tudi novega trenerja. To dolžnost je po odstopu dosedanjega trenerja Andreja Kavčiča, ki ima največ zaslug za vzgojo teh igralk, prevzel Leopold Jeras iz Ljubljane. Pred začetkom tekmovanja je bilo v moštvu Kranjčank več pesimizma kot optimizma. Kastelčeva in Čeferinova zaradi materinskih obveznosti ne igrata in se bosta moštvu priključili konec spomladanskega dela. Začetek pa je bil presenetljiv, nad vsemi pričakovanji. Ekipa je na vrhu lige. Po drugem kolu se je znašlo moštvo pred novo težavo. Trener Andrej Kavčič, ki je nad 10 let živel s temi igralkami in ima največ zaslug za doseženo raven kakovosti, je odstopil. Kaj je bil vzrok tej potezi? Verjetno so bile igralke in trener predolgo skupaj in so se drug drugega naveličali, kar se v športu rado dogaja, tudi v kranjskem. Andrej pa še naprej ostaja v rokometu in klubu. Prevzel je vadbo pionirskih in mladinskih selekcij. Začel se je lov za novim trenerjem in ob vsej stiski je bilo tudi precej sreče. Na sodelovanje do konca jesenske sezone je pristal priznani jugoslovanski rokometni trener Leopold Jeras iz Ljubljane. Klub ga bo skušal prepričati, da bi ostal v Kranju vsaj dve sezoni, tudi zato, ker je moštvo obetavno, ker so dekleta velik, doslej še ne povsem izkoriščen potencial, kar ugotavlja tudi novi trener Jeras. Na treningih uvaja nove načine dela, za večino igralk nove, kar povečuje zanimanje za trening, kar se odraža pri udeležbi in disciplini. Morebitna visoka uvrstitev v drugi ligi, morda celo zmaga, pa po drugi strani povzroča klubskemu vodstvu sive lase. Kako gmotno slediti tekmovalnemu uspehu, če so bile že doslej finance stalni problem kranjske ženske rokometne ekipe. Vodstvo gre v odločen lov za sponzorjem. Sicer je iluzija razmišljati, da bi ekipa še napredovala in si zastavljala še višje cilje, na primer prva liga, ki ji je kranjski in gorenjski rokomet najbližji prav pri ženskah. Že sedaj so kranjske rokometašice edina kranjska ženska ekipa, ki tekmuje v zvezni ligi. Prvič po dolgih letih so dobile igralke za oktober plačano vožnjo na trening in samo zanjo je bilo treba odšteti staro milijardo, za normalno vadbo in tekmovanja pa bi bilo za eno sezono, po sedanjih izračunih, potrebnih 80 starih milijard. Samo Kranj, samo ZTKO, samo prosjačenje in 200 prodanih vstopnic za tekme je brez pomoči pokrovitelja premalo. Če pa že želimo kranjskemu ženskemu rokometu dobro, potem bi se splačalo potruditi, da bi dekleta lahko vsaj štirikrat tedensko lahko vadila v dvorani na Planini. Na vsakem treningu zasedejo vso dvorano, to lahko sedaj počno trikrat tedensko, kar pa je za nadaljnjo rast moštva premalo. J. Košnjek Lokostrelci v Škofji Loki Prva dvoranska tekma sezone Škofja Loka, 6. novembra - Lokostrelska sekcija pri Partizanu Škofja Loka in Lokostrelski klub Šenčur prirejata v soboto, 11. novembram ob 10. uri v športni dvorani Poden prvo in-dor dvoransko tekmo te sezone. Lokostrelci bodo ustrelili dvakrat po 30 strelov z 18 metrov v 40 centimetrsko kvadratno tarčo. Vsa pojasnila o zanimivi tekmi daje Lojze Mrak po telefonu (064) 632-516, interna 415, sicer pa je pismene prijave treba poslati na naslov Partizan Škofja Loka p.p., 64220, Škofja Loka. Prva serija se bo začela ob 10. uri, druga pa po odmoru ob 11.45. Startnino določa pravilnik Lokostrelske zveze Slovenije, s tem da mladinke in mladinci plačajo polovično, pionirji pa so oproščeni. Kategorij bo 7: veterani nad 50 let, člani od 19 do 50 let, članice od 19 do 50 let, mladinci od 14 do 18 let, mladinke od 14 do 18 let, pionirji od 8 do 14 let in pionirke od 8 do 14 let. Novost je zlat prehodni pokal Škofje Loke za najboljši rezultat tekme ne glede na kategorijo. J. K. V Preddvoru Kakovostna teniška igrišča Preddvor, 4. novembra - Pri hotelu v Preddvoru so odprli tri nova teniška igrišča, pokrita s plastiko Plexipave, ki je položena na večini teniških igrišč v Združenih državah Amerike in v Avstraliji, ta material vedno bolj prodira tudi v Evropo, preddvorska igrišča pa so prva tovrstna v Jugoslaviji. Igrišča s to maso imajo Številne prednosti: uporabna so vse letne čase, žogica se enakomerno odbija, teren je Čist, enostavno pa ga je vzdrževati. Preddvorčani so kupili posebni sesalec za vodo, tako da so igrišča uporabna takoj po dežju, ob igriščih pa so zgrajene garderobe s tuši in bifejem. Za zakup igralnega časa je treba poklicati Zavrla na telefon 47-122, rezervacije igrišč pa sprejema upravljalec igrišč, ki ga je mogoče dobiti na igriščih vsak dan med 12. in 18. uro, in recepcija hotela (telefon 45-080). V Preddvoru ponujajo tudi kvalitetne gostinske usluge, savno, zabavo v družabnem klubu Skala, itd. J. K. GLAS ureja JOŽE KOŠNJEK Namiznoteniški klub Merkur iz Kranja Obetavni let bele žogice Kranj, 2. novembra - Bojazni za obstanek prve članske ekipe v zahodni skupini medrepubliške lige ni. Gmotni položaj kluba se je zboljšal, jedro tekmovalcev so mladi, ob njih pa dvakrat tedensko vadi okrog 40 začetnikov, starih 9 ali 10 let, zato ostaja največji problem stalni igralni prostor, saj so treningi še vedno na treh lokacijah: v Stražišču, na Gimnaziji in na Osnovni šoli Simona Jenka. ko Jovič, ki je eno leto igral v Kočevju, iz ljubljanske Olimpi-je je prišel k nam Zoran Gašič, dober igralec in tovariš, ki je obenem tudi trener najmlajših, prvo ekipo pa trenira Darko Pangrič. V prvi ekipi igrajo še Robi Jeraša, Janez Maček in veteran Vlado Tome. Sredina lestvice, to je peto ali šesto mesto, je naša realna možnost. Zelo mlada, lahko bi rekli pionirska, prva ženska ekipa igra v prvi republiški ligi. To so obetavne igralke Živa Štrukelj, Zdravka Soklič, Petra Fojkar in Darja Krivic. Živa Štrukelj je na primer še pionirka, pa je že med desetimi najboljšimi slovenskimi mladinkami. Trije pionirji, Klemen Klevišar, Slavko Dolhar in Boštjan Bernard, so se uvrstili na kvalifikacije za slovensko mladinsko prvenstvo, naša ekipa z imenom Sava igra v drugi republiški ligi, predvsem najmlajši pa imajo zadnje čase kar precej uspeha na raznih turnirjih. Ob tem pa na gimnaziji redno vadi okrog 40 začetnikov. Tu sem optimist. Prav tako glede sodelovanja z Merkurjem, ki je naš pokrovitelj. Pogoji za igranje pa so še vedno ovira. Več bi morali trenirati, pa ne moremo. Posebej problematičen je petek. Ni prostora ne v Stražišču, ne v gimnaziji, kjer imamo sedaj svoj prostor in kjer vadimo v ponedeljek, torek in sredo, kar je sicer napredek. Ogromno časa zgubimo, ko moramo vsakič postavljati mize in nato pospravljati." Zoran Gašič, igralec in trener najmlajših, doma iz Ljubljane, je od septembra dalje na pol Kranjčan. Darko Klevišar, predsednik NTK Merkur Kranj Novemu vodstvu kluba s predsednikom Darkom Klevi-šarjem na čelu je uspelo zaustaviti nazadovanje kranjskega namiznega tenisa, ki mu je, potem ko so odšli nekateri dobri igralci s Polono Frelih na čelu, pa trenerji, grozil polom. V dobrih dveh letih se je po zaslugi resnega in organiziranega dela uprave in strokovnega vodstva, kar je povsod osnova za resno delo igralcev, izdatnejše pomoči in razumevanja pokrovitelja Merkurja iz Kranja ter dobrega sodelovanja z Zvezo telesno-kulturnih organizacij Kranja, namizni tenis začel vzpenjati. O tem beseda predsednika Na-miznoteniškega kluba Merkur Kranj Darka Klevišarja: "Prvi članski ekipi je uspela uvrstitev v II. zvezno namizno-teniško ligo - zahod oziroma medrepubliško, kjer nam po uspešnem začetku ni treba trepetati za obstanek v ligi. Začetek bi lahko ocenil kot presenetljivo dober. Vrnil se je Mar- Hokej na ledu Učinkovita igra Jesenic Kranj, 4. novembra - Hokejisti so v prvi zvezni ligi odigrali devet kol, deseto pa bo na sporedu danes, 7. novembra. Jeseničani bodo doma igrali z Vojvodino, zadnjo na lestvici, s katero si lahko izdatno popravijo razliko v zadetkih, saj zmaga ne bi smela biti vprašanje, Crvena zvezda in Partizan bosta igrala v Beogradu, vroče pa bo v Zagrebu, kjer se bosta srečala Medveščak Gortan in Olimpija. V petkovem devetem kolu so Jeseničani ponovili izredno igro in sredi Beograda premagali Partizana z 10 : 2, čeprav so pred potjo v Beograd opozarjali na nevarnega Partizana. Posebej v drugem delu igre so Jeseničani navdušili beograjsko občinstvo. Zadetke za Jesenice so dosegli Tišler 4, Razpet in Razinger po 2, Smolej in Mlinarec pa po enega. Olimpija je premagala Crveno zvezdo s 7 : 4, Medveščak pa Vojvodino s 17 : 1. Pred današnjim 10. kolom vodi Medveščak s 15 točkami, kolikor jih imajo tudi Jeseničani na drugem mestu. Olimpija ima 13 točk, Zvezda 5, Partizan 4 in Vojvodina 2. J. K. Prvo moštvo kranjskega Merkurja Marko Jovič, Zoran Gašič, R°" bi Jeraša, Janez Maček in Vlado Tome s trenerjem Darkom Pa"" gričem in tehničnim vodjem Zoranom Ramovšem. sko na kranjski gimnaziji. Za kakovostnejše delo nujno rabimo stalni igralni prostor." Darko Pangrič je trener prve moške ekipe. "Dva dvoboja smo dobili, tr« zgubili. Mogoče bi bila lahka še ena zmaga naša, pa smo imeli pač slab dan, kar se v športu rado dogaja. V nadaljevanju prvenstva bi morali še najmanj dvakrat zmagati, da bi imeli o točk in sredina lestvice bi bil* zagotovljena. Najtežja nasprotnika bosta Bjelovar in Vitez-Liga se nadaljuje 16. in 17. decembra. Igramo doma z Mundu-som in Partizanom. Treniramo štirikrat tedensko, fantje so se medsebojno dobro ujeli, še posebej pa sem vesel, da se je v novo okolje izredno vključil Zoran Gašič." Vzdušje in napredek moštva hvali tudi Zoran Ramovš, tehnični vodja kluba, ki posebej poudarja edino oviro: stalen pr°' stor za vadbo. Količino treninga in množičnost je v sedanjin pogojih skoraj nemogoče povečati, vendar upa, da bodo uspehi primogli k odstranitvi tudi te težave. J. Košnjek, slike F. Perdan Živa Štrukelj se prebija med najboljše slovenske pionirke "Povedali so mi, da Merkur rabi igralca in trenerja obenem, in sprejel sem ponudbo. Kaže, da nisem pogrešil, saj so trije porazi z najmočnejšimi ekipami v ligi ter dve zmagi soliden začetek. Sedaj nas čakajo lažji nasprotniki in obstanek v ligi ne bi smel biti vprašljiv. Treniram okrog 40 najmlajših, starih 9, 10 let. Mislim, da je to dober naraščaj, prava vrednost pa se pokaže po treh, štirih letih. Razdeljeni so v dve skupini in vsaka trenira po dvakrat teden- Tenis Veterani Triglava prvaki Gorenjske Kranj, 3. novembra — Oktobra se je na teniških igriščih Triglava na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju končalo letošnje ekipno in posamično teniško prvenstvo Gorenjskega rekreativce. V ekipnem delu (dve skupini) so v prvi skupim prvaki veterani Triglava, v drugi skupini pa je prvak Zaka z Bleda, ki se je s prvim mestom vključila v prvo skupino, v drugo ligo pa iz prve odhaja zadnji na lestvici, ekipa Kresa. V obeh ligah je nastopilo po šest ekip. Končano je tudi gorenjsko rekreativno prvenstvo posameznikov. Na prvenstvu je nastopilo nad trideset igralcev-Zmagal je Bojan Hribar iz TK Zaka. Ekipni vrstni red - prva skupina - 1. Triglav veterani, 2. Tržič, 3. Storžič, 4. Jesenice, 5. Tržič veterani, 6. Kres; druga skupina - 1. Zaka, 2. Sava, 3. Škofja Loka, 4. Radovljica, 5-Mojstrana, 6. Zarica; posamezno - 1. Hribar (Zaka), 2. Mila; čič, 3. VVeisseisen (oba Golnik). Vodja tekmovanja je bil bivši vaterpolist Tomo Balderman. D. H- v • Vi • • • 1 • Ligaški izidi Kranj, 6. novembra — Tokrat so bile v ligaških tekmovanjih uspešne vse gorenjske ekipe. Le košarkarjem kranjskega Triglava na gostovanju pri Iliriji v Ljubljani ni uspelo zmagati.. ROKOMET — II — ZRL ženske — Kranj Duplje : Velenje 32 : 23 (20 : 11)Kranj Duplje — Sonc, Jelenič, Orehar 5, Valant 1, Bratož, Bajrovič 1, Olič 6, Žontar 7, Jeruc 2, Mežek 4, Gradišar 6, Lenič. Igralke Kranja Dupelj so takrat v drugem derbiju uspešno premagale ekipo iz Titovega Velenja. V vseh pogledih igre so bile boljše, vsako napako gostujočih igralk so realizirale z golom. Na lestvici vodi Kranj Duplje z desetimi točkami. V republiški ženski ligi so dekleta Alplesa v Ljubljani dobile srečanje z Olimpijo. Olimpija : Alples 21 :22 (10 : 12). Alples — Kotar, Kejžar 7, Zejak, Rupar, Jovanovič, Pohleven 2, Oman, Lušina 5, Berce 2, Kalan 6, Trojar. Na prvenstveni lestvici vodi Burja Centrocoop, ki ima 12 točk, ekipa Alplesa pa je s sedmimi točkami šesta. KOŠARKA - SKL - moški - Ilirija : Triglav 94 : 66 (47 : 43). Triglav — Šušič 11, Samar 4, Kastigar 3, Vujadinović 2, Omahen 6, Tadič 21, Jeras 3, Roman Horvat 9, Robi Horvat 4, Kern 3. Tokrat Triglavanom v Ljubljani ni uspelo, da bi premagali dokaj neugodnega nasprotnika Ilirijo. SKL — ženske — Comet : Kranj 53 : 79 (28 : 39). Kranj — Šošta-rič 6, Žnidar 4, Gartner 13, Čufer 14, Zrnič 16, Horvat 11, Kump 5, Hodžaj 10. Kar ne storijo v domači dvorani, storijo na gostovanjih. Tokrat so v Slovenskih Konjicah Kranjčanke prepričljivo premagale domačinke. Induplati Mengeš : Odeja Marmor 58 :88 (29 :50). Odeja Marmor — Križnik 15, Baligač 12, Hajnihar4, Lus*kovec 18, Bizjak h Maček 21, Gorenc 11. Ločanke so tudi v gosteh krepko premag3' le novega republiškega Ugaša. V dokaj težki tekmi so bile velik0 boljše od gostiteljic. , Ilirija : Jesenice 120:45 (64 : 24). Jesenice — Sefič 5, Zorman °> Hadžimuratović 10, Trojar 13, Halilagič 11. Jeseničanke so v Ljubljani doživele visok poraz. V moški ligi na lestvici vodi Mineral Slovan, ki ima skupaj s Celjaj ni deset točk, Triglav pa je z osmimi na četrtem mestu. V ženski l»J je v vodstvu Odeja Marmor z desetimi točkami Enako število j« ima tudi Ilirija. Kranjčanke so z osmimi četrte, Jeseničanke pa šestimi osme. . ODBOJKA - II. ZOL - ženske Bled : LIK Kočevje 3 : 0,1 SOf> — moški — Bled : Izola 3 :0, ženske : Paloma Branik ml 'Jrt' glav 2:3. V drugi zvezni ženski ligi na lestvici vodi Željezničar z osmirni_ točkami, Blejčanke pa so s štirimi šeste. V ženski republiški * j v vodstvu Celjanke s šestimi točkami, Triglavanke pa so s št,r?f". devetre. V moški ligi SOL vodi Tivoli Olimpija z osmimi, Blejc " ni pa so s šestimi četrti. ik: KEGLJANJE - S prvim kolom so začeli v prvi republiški mos* in ženski kegljaški ligi. ^ Moški - Triglav : Radenska 5106 : 5062. Triglav - Oman 9W, Šimovec 799, Cvirn 869, Karun 822, Boštar 844, Sajovic 871 -Ženske - Triglav : Korotan 2384 :2318. Triglav - Cej 398, H6 ischman 397, Cof 377, Šorn 391, Gašperin 419, Zaje 407. f V roko se dam »špikniti«, da precejšnja količina jugoslovanske javnosti zatrdno verjame, da smo se Slovenci že odcepili - če pa se še nismo, se zanesljivo kmalu bomo. Blokada informacij je posebej v srbskem tisku tako neverjetna, domači agitprop pa tako silen, da si tisti, ki ne sodijo med malo bolj poučene, predstavljajo, da so Slovenci že »aus«. Kajpak ne manjka tudi cinizma in sarkazma v stilu: kaj za boga pa branite Vllasija, saj ste že tako ali tako odcepljeni? Zato sploh ni čudno, da slovenski potniki in komercialisti , ki potujejo po Jugoslaviji, doživljajo prave travme, ko jih partnerji na jugu potihem prosijo, naj jim vendarle pokažejo, kakšne so slovenske lipe. Kakšne lipe? Vaše lipe, vendar! Zadrega je komična: medtem ko se slovenski sodelavci praskajo po glavi in razmišljajo, kje bi sploh v Sloveniji še stala kakšna krepka, zdrava in mogočna lipa, srbski sodelavci mislijo na slovensko denarno enoto: lipo, ki jo propagira Mladina. Naša mladina je sploh od sile, kapo dol pred njihovim ekonomskim programom. Ne vem, kaj bi se po realsocialisti-čni travmi sploh dalo povedati bolje in udarneje. V slovenskem predvolilnem boju pa jim bodo razne stranke in strančice po dobri stari maniri spet marsikaj »pljunile«. Še posebej revčke so nekatere tiste, ki se presnavljajo: ideologija od tod do večnosti ni vzdržala, vse je treba znova in na novih temeljih. A za »Petrček, kako smo mladi...« nekatere pod milim nebom ne morem verjeti, kaj bi sploh rade bile. Mladincem bo pasjo figo mar, kakšni bodo odmevi na njihov kongres po Jugoslaviji. Mi, ki tako radi beremo cirilico -da si spočijemo oči - pa bomo seveda brali razna globokoum-ja, kako so spet napadli JLA, pridobitve revolucije in ustavno ureditev SFRJ. Vedno je tako: če kakšen Slovenec samo glasneje dahne, bodo rekli, da je - kontrarevolucionar! - vzdihnil proti ustavi in ureditvi SFRJ. Revolucionarno in v skladu z ustavo in SFRJ in te »fore« zna govoriti le njihov vodja, tovariš Slobodan Miloševič. Tovariš Slobodan Milošević še na obisku knjižnega sejma pred kamero pravi, da se morajo tudi vsi ustvarjalci, ki so razložili po policah tolikšno knjižno boga- stvo, globoko zavedati, »kakšna reforma je pred nami«. Umetnost in reforma - to naša je platforma. Ali: v sili se mora tudi pisateljsko pero sukati v reformske vode. Gospa Reforma, ki je stalno nekje pred nami, pa cepa na vseh frontah. Zato veliki strateg permanentno pritiska še na tistih bojiščih, kjer se je dokazano najbolj obnesel: na mitingih. Preganjani Srbi in Črnogorci s Kosova so napovedali za 1. december, dan ustanovitve SHS, miting sredi Ljubljane. Lej jih, kljukce! Makedonci ne ubogajo, pa jim je treba dati eno lekcijo. Kaj naj bi zatirani in preganjani govorili na dotičnem mitingu, si lahko mislimo. Sredi Ljubljane bodo težko nosili kakšne parole Smole dole. Kakšni indiferentni Ljubljančani, ki se jim gre za tržnost, ne pa za politične paranoike, bi se ozirali gor, v okna in odkrito čudili, čemu Smole ignorira maso in noče dol. Miting bi bil lahko sama polomija, bognedaj! Zato bi bilo treba v scenarij vključiti tudi zgodovinskost, saj je ja 1. december. Mitingaši imajo še dovolj časa, da se za cirkus sredi Ljubljane izurijo v kakšni domoljubni pesmici, ki.so jo naši starši in stari starši peli mlademu prestolonasledniku v čast in slavo, v tridesetih letih, v šolskih klopeh: »Petrček, kako smo mladi, mlad je mili tvoj obraz, srčno te imamo radi, zdaj in slednji čas.« 1 D. Sedej CVEK Pobeg Dva vzhodnonemška študenta sta, še preden je Madžarska odprla svoje meje, prav spektakularno pobegnila na zahod z Orient expresom. Najprej sta v Budimpešti ves teden analizirala* kako peljejo vlaki in nazadnje sta izbrala Orient expres, ki "na na Madžarskem postanek nekoliko dalj časa kot ostali vlaki. Z vrvjo sta na spodnji del vagona pričvrstila visečo mrežo jn se v njej 12 ur vozila vse dot-'ej, dokler vlak ni prispel na Dunaj. Govori vam kanta za smeti... Govori vam kanta za odpadke.... vrzite vame odpadke! Tako Se bo kmalu slišalo po ulicah nekega britanskega mesta. Kante so programirane tako, da z različnimi poudarki govorijo vljudno ali ostro. Inovator govorečih kant je Prišel na svojo zamisel tedaj, k° je gledal prometne gneče in °Pazil, da tedaj ljudje skozi °kno mečejo različne odpadke na cesto. Njegova firma je pr-v'h 50 kant namestila popolnoma brezplačno, ker so prepričani, da se bodo obnesle. Kakšne plače imajo voditelji? Japonski premier je z letnim prihodkom 132.000 funtov najbolje plačani premier na svetu. Plačan je bolje kot ameriški predsednik Bush, prava »sirota« pa je Margaret Thatcher, ki prejema polovico vsote, ki jo dobiva japonski premier -52.000 funtov. Večjo plačo od železne lady ima - na veliko začudenje britanskih novinarjev - celo sovjetski voditelj Gorbačov -97.000 funtov! Pred britansko premierko, ki je sedma na lestvici, so voditelji Zvezne republike Nemčije, Švice in Kanade. Človek, ki vodi najštevilnejšo nacijo s 750 milijoni prebivalcev, indijski premier Gandhi za svoje delo prejema 2.000 funtov! Kozmetični predsednik Ronald Reagan je imel vrsto vzdevkov in eden med njimi je bil tudi ta, da je »teflon« predsednik. Zato, ker se nobene umazanije niso mogle nanj prilepiti. Sedanji ameriški predsednik je »revlon« predsednik, obvestilo pa se glasi: edine ekonomske rešitve, ki jih je zmožen, so kozmetične... Glasbeni posluh Novi podnajemnik je vprašal gospodinjo. »Ali lahko prinesem v sobo tudi mandolino?« »Jaz vas pri tem ne bom ovirala. Za mlade ljudi imam veliko razumevanja. Kar mirno jo pripeljite, jaz pa bom v sobo postavi-la še eno posteljo.« »Gorbi« in vici V britanskem dnevniku Sun so objavili nekaj vicev na račun sovjetskega voditelja Gorbačova ali Gorbija, kot mu pravijo na Zahodu. Poglejmo si nekatere: Gorbačov oddide naskrivaj v kinodvorano, da bi se prepričal, kaj si ljudje resnično mislijo o njem. Ko so bile pred predstavo novice in vesti in se je na ekranu prikazal Gorbačov, so vsi v dvorani vstali in ploskali. Sam seveda ni vstal. Sosed je to opazil in ga je prijazno potrepljal po ramenih: »Tovariš, tudi drugi mislijo enako kot vi, a bilo bi varneje, ko bi vstali in tudi vi ploskali...« Gorbačova so vprašali, ali ve, kaj je godalni kvartet. Odgovoril je: moskovska filharmonija po povratku s turneje po Zahodu. Vprašali so Gorbačova, kateri so štirje vzroki za neuspeh sovjetskega kmetijstva. Odgovoril je: »Pomlad, poletje, jesen in zima!« Na sprejemu za vrhunske sovjetske znanstvenike se je Gorbačov seznanil z nekom, ki bi rad na Zahod. Predsednik ga je seveda vprašal, zakaj, nakar mu je znanstvenik odgovoril, da zato, ker v Rusiji dostavljalec mleka vsako jutro tako glasno trka na vrata, da se vedno zbudi. Nakar je Gorbačov začudeno vzdignil obrvi, češ saj bo na Zahodu vendarle prav tako. A znanstvenik se ni dal: »Točno. Toda v teh državah bom vsaj vedel, da trka res mlekarska dostava.« Elliot Angleški pesnik Thomas Stearns Eliot je dobil od finančnega urada formular, v katerem bo moral navesti svoje dohodke za določitev davčne osnove. Ko je naletel na vprašanje v formularju Kdo je še udeležen pri dohodku, je vzdihnil in nekako brez jeze zapisal: »Samo finančni urad.« Kroodile ubija stres Neko farmo krokodilov v Južni Afriki so zaprli, ker so živali začele obolevati zaradi hrupa z bližnjega gradbišča. Celo 92 krokodilov je poginilo in šestnajst jih je resno obolelo, odkar se je začela gradnja. Preostalih 552 krokodilov so pol-slali v neki živalski zdravstveni center, da si opomorejo. Nedisciplinirani upokojenci Dunajski list Die Presse je objavil kratko vest, da sta se na Dunaju ustanovili še dve stranki : sivi panterji Avstrije in društvo za akcijo avstrijskih upokojencev. Tako bodo že leta 1990 strumno odšli na volitve, s skupno volilno platformo. Tako složni bi lahko osvojili med pet in petnajstimi mesti v nacionalnem svetu, toda zdaj je skupni nastop spet vprašljiv, kajti člani ene izmed strank so se začeli distancirati od svojega vodstva.DZdaj se je pojavilo celo pismo vodje društva, pismo, v katerem pravi, daje bilo več članov stranke, upokojencev, nediscipliniranih in so zaradi tega morali oditi! PRIJAZEN.»NASMEH SLOVENUA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP! NEVEDNO BREDA ALEŠ Doma je iz Mač pri Preddvoru, devet let pa je že trgovka oziroma prodajalka v delovni organizaciji Živila Kranj. Dokler niso na Visokem dobili nove Mercatorjeve trgovine, je bila v prodajalni v zadružnem domu na Visokem. Pred tem, na začetku, ko se je izučila za prodajalko, pa je bila v trgovini na Zgornji Beli. Zdaj je Breda spet v prodajalni na Zgornji Beli. Za predstavitev v rubriki Prijazen nasmeh smo dobili v uredništvo predlog pred nedavnim. Ko pa smo se pred dnevi oglasili v trgovini na Zgornji Beli in povprašali po prodajalki Bredi zaradi pogovora, je bi- la kar malce v zadregi. "Lepo se sliši takšna pohvala, vendar mi je kar malce nerodno. Res je, da sem že včasih delala v tej trgovini in da sem zdaj spet prišla nazaj, čeprav je Visoko malce dlje od Mač kot Bela, sem bila tudi tam zadovoljna. Se preden sem se namreč izučila, sem si želela, da bi bila trgovka. Rada sem med ljudmi in trgovski poklic je takšen. Zdaj, ko življenjski stroški iz dneva v dan naraščajo, ko cene držijo komaj od ene do druge dobave blaga, pa je tudi za trgovce težko. Namesto da bi se posvetili urejenosti trgovine, moramo paziti predvsem, da smo s cenami vedno n;. tekočem. Ljudje, ki so še pred nedavnim zaradi nenehnih podražitev godrnjali, so zdaj že kar nekako otopeli. Navadil; smo se vsi skupaj živeti z inflacijo; razlika je le v tem, da je včasih kakšnega izdelka zarad, pričakovane podražitve zmanjkalo, zdaj pa tega ni več. Blaga je dovolj; ljudje pač nimajo več denarja..." Včasih, je povedala, se sprašuje, kam bo vse to pripeljalo, saj ob želji, da bi bilo kmalu bolje, človek kar težko verjame, da bo jutri nekaj spet v prodaji po isti ceni kot včeraj. To pa je danes (žal) samo želja vseh: kupcev in tudi dobrih trgovcev... A. Žalai Male gorenjske vasi Križna gora Piše: D. Dolenc Križno goro najbolj Poznajo lovci Križno goro poznam z one ^ani, od Čepulj, Planice in f-avtarskega vrha. Prelepa pe-5pot se vleče po slemenu do križne gore in planinca ali pa nedeljskega sprehajalca,kakor 2e hočete, nagradi s prelepim izgledom na vse strani: na ta°IeC *e ,e?ln dnl ln vaščani so nr\i hite,i pospravljati zadnje ^'nelke z njiv. Ix>jzka Dolenc, SaeznarJeva s Križne gore se je (jrn,a trudila s samotežem in z škofjeloško hribovje, na Karavanke, Julijce, celo Triglav vidiš od tu. Lep je pogled na Škofjo Loko in Ljubljano, na pol Gorenjske, na Selško dolino. Lubnik in Sv. Tomaža imaš kot na dlani. In vse to vidiš s 678 m nadmorske višine. Morda res kar malo pozabljamo na te idilične gorenjske kraje. Najbolj Križno goro poznajo lovci Lovske družine Križna gora, ki so si tu nekoč postavili kočo. Vsako soboto in nedeljo je odprta. Včasih se je tu dobilo odličen divjačinski golaž, danes pa pravijo, da je le redko še na mizi. Škoda. Lovci bi morah poskrbeti, da bi bila tudi zaradi njihove kuhinje Križna gora oblegana. Ko bi občinarje malo pretreslo... Tokrat se v vas pripeljem z avtom iz Podlubnika. Ampak, komaj. Kajti cesta na Križno goro je tako na drobno nabrana, da me tako neusmiljeno trese, da mi skoraj vzame volan iz rok, avto pa poskakuje kot koza in samo čakam, kdaj mi bo crknil. Nič ne pomaga izbirati zdaj levi zdaj desni rob. Gra-benčki so povsod. Nič čudnega, da naša Helena, ki je hotela Križno goro predstaviti že pred časom, s svojo staro katro ni mogla gor. Že v prvem ovinku ji je metalo ročico iz prestave in se je morala obrniti in zadovoljiti kar z Moškrinom. Pa tako lepo speljana, široka in utrjena cesta! Morali bi položiti asfalt! Cesta kar vpije po njem! Ne morem si zamisliti vašča-nov Križne gore, ki morajo vsak dan po taki cesti v dolino. Saj morajo imeti do konca zrahljane avtomobile! Vidi se, da noben loški funkcionar nima tu gori vikenda. Če bi ga imel, bi Križnogorci zagotovo že imeli položen asfalt. Tako pa vsako leto pridejo sem gor le na svoj prvomajski pohod.Peš. Naj vaščani za prihodnjega prvega maja organizirajo avto raly občinskih funkcionarjev, da jih pošteno pretrese, pa bomo videli! Zal mi je tudi, da nisem prišla vsaj teden dni prej. Prele-stno lepa je morala biti Križna gora v jesenskih barvah in soncu. Ta dan pa se je že rahlo ponujal dež. Vaščani so hiteli z njiv pospravljati še zadnje pridelke. Lovska koča je bila zaprta in če bi ne bilo Mežnarje-ve Lojzke, ki je pod kočo spravljala drva iz gozda, bi bilo tu kot izumrlo. Samevala je tudi cerkvica sv. Križa. Konec je za letos lepih dni, je kimal stari sivi Lubnik, ki se je v deževni meglici kar nagnil sem nad Križno goro. Kako je blizu! Planinci, ki jim je Križna gora premalo, se spuste do Sore in pohite čez Sv. Tomaža še na Lubnik in nazaj. Tudi pozimi je tu čez vedno narejena gaz. Pri Šuštarjevih, Čisto na vrhu Križne gore, kjer se svet lepo zravna in razgled povsem odpre, so spravljali listje in sploh so imeli zdajle pod noč vsi polne roke dela. 82-letna mama Ana se je pravkar odpravljala v vrt, da bi še nekaj spra- požgana. Spominski kamen sredi vasi nemo priča o strašnem okupatorjevem nasilju nad to mirno, lepo vasico. Korenje je bilo črno Toda za Šuštarjevo mamo je bil skoraj še hujši dogodek, ki se je zgodil nekaj mesecev prej, 15. julija 1944. Takrat so tako rekoč pred njenimi očmi padli trije partizani. Beli so jih dobili v njihovi hiši. Križna gora je priljubljena izletniška točka Škofjeločanov. vila pod streho. A je bila takoj pripravljena, da mi pove, kako hudo je bilo na Križni gori nekoč. 21. novembra bo minilo okroglih 45 let, ko je bila vas "Vedno so bili pri nas. Jaz sem jim kuhala, pekla, prala, mož jih je strigel in bril. Tisti dan sem se ravnokar vrnila iz Škofje Loke. Pismo sem prine- sla za Jožeta Reška iz Stare Loke. Žena mu je pisala. Take težko so čakali vsake najmanjše vesti od doma. Jože je bil v kuhinji, drugi trije partizani p;< v hiši. Jože je že mislil iti, pa sem ga poklicala nazaj, naj le malo počaka, da mu dam juhe Kuhano sem imela, pa mi je bi lo žal fanta, da bi šel lačen od hiše. Ko se pojavijo beli na vratih... Že zjutraj je na Planici pokalo. Mož in sin sta obirala češnje in je mož še dejal, da danes gotovo ne bo nobenega sem, ker se na Planici sliš: zvon. Zvon je bil vedno znamenje, da so tam beli. A so vseeno prišli. In ko so beli zaropotali v kuhinji z Jože tom, so oni trije v hiši mislili, da jih hoče Jože prestrašiti. Potem sta le spoznala, da so v hiši beli. Dva sta se reševala v grapo proti Moškrinu, z njima je bil tudi moj sin in se je zvečer ves opraskan vrnil. Drugi, Pe ter Jenko, Košnikov od Sv. Duha, pa je tekel čez njivo ječmena tule pred hišo. Sredi njive je omahnil. Še danes ga vidim. In še dolgo potem, kadar sem prinesla kosilo semle v hišo na mizo in pogledala na njivo ječmena, sem se spomnila Petra. Nisem mogla jesti. Bilo je prehudo. Včasih smo med ječmenom sejali korenje. Na mestu, kjer je izkrvavel Peter, je bilo korenje kar črno..." lJlJWwr\rnJl\9aa{iJ*aPaf1^^% oblazinjenega pohištva se vrši v SALONU POHIŠTVA ZLIT DETELJICA. VELIKA AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR PO UGODNIH CENAH Informacije - tel. 064-50-795 Odprto: ponedeljek - petek 8.30 - 19.00 ure sobota 8.00 -13.00 ure KOLIČINA JE OMEJENA - POHITITE IZBRALI SO ZK VAS Krevsova mama ima Glasov izlet v dobrem Namesto v neznano, v še bolj neznano Živemu človeku se pa res lahko vse naredi, razmišlja danes Krevsova mama iz Čirč. Tako silno si je vsa ta dolga leta, kar je naročnica Gorenjskega glas, želela na Glasov izlet in glej, to jesen je bila izžrebana! Edina iz tega konca Kranja. Vsi sosedje so za to vedeli, v trgovini so ji celo čestitali. A nikoli se česa preveč ne veseli! Če se preveč veseliš, zagotovo kaj pride vmes... Hčerka Jelka je imela tisto ;oboto delovno, pa jo je morala kar celo uro prej odpeljati pred Creino, od koder je bil odhod Glasovih avtobusov na izlet v neznano. Ljudje so tu že čakali in prišel je avtobus, vsi iO šli gor, pa je Šla še ona. Ni spraševala, kam gre ta avtobus, :aj bi tudi spraševala, saj je Jlasov avtobus šel v neznano n nihče ni vedel, kam se bodo peljali. Pa se je s potniki vred znašla na carini na Ljubelju. Presneto, si je mislila, tale Glas pa preseneča. Še dobro, da ima s seboj potni list. Potem se je le obrnila k sosedi in pripomnila, da si kaj takega pa res ni mislila, da bodo šli čez mejo, pa še za potne liste v Glasu niso nič napisali. Beseda je dala besedo in 78-letna Marija Krevs je končno spoznala, da se namesto z Glasom v neznano pelje proti Grossglock-nerju, kamor so se namenili iskrški invalidi... Kaj naj bi storila? Nič ni mogla. Še dobro, da je imela potni list, da se je znašla med domačimi, dobrimi ljudmi. Iskrcani so jo vzeli za svojo, vse, kar so imeli s seboj pripravljeno zase, so delili z njo. Ne more se jim dovolj zahvaliti, do smrti jim bo hvaležna. Veliko je videla, tako visoko so se peljali po tistih ovinkih, čez dva tisoč metrov visoko so bili, v Heiligenblutu si je ogledala mogočno romarsko cerkev, velik vtis je nanjo naredil večni ledenik, kjer iz roba skal sem in tja pokukajo svizci... Toda, ves čas ji je bilo tako hudo, da v vseh teh lepotah sploh ni mogla uživati. Kaj bi dala, da bi bila z Glasovci! Bomo pa spomladi šli skupaj na izlet, Krevsova mama. Le potolažite se. Glasov izlet imate še vedno v dobrem! D. Dolenc Takole sem bila ogoljufana," pravi Krevsova mama Marija iz Čirč pri Kranju, ki se kar ne more in ne more potolažiti, da je bila jb tako težko pričakovani izlet z Glasom. "Nobene stvari si pa v življenju res ne smeš preveč želeti, že kaj pride vmes." - Foto: D. Dolenc DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ZASTOPSTVO: SAJOVČEVO NASELJE 9, 64208 ŠENČUR SPREJME V HONORARNO DELOVNO RAZMERJE 10 ZASTOPNIKOV. POGOJI: — SŠ IZOBRAZBA — PO MOŽNOSTI LASTEN PREVOZ. PRIJAVE NA GORNJI NASLOV SPREJEMAMO 8 DNI PO OBJAVI. GRADITELJI stanovanjskih hiš in drugi za prijetno počutje in sodobno opremo kopalnic Vam v MERKURJEVI prodajalni KOVINA Lesce nudijo veliko izbiro najnovejših modelov kopalnic iz programa KOLPA §SAN Novoles Novo mesto, ter talnih in stenskih oblog. UGODNOST NAKUPA 30 % popust pri plačilu nad 5.000.000 din v gotovini za vse vrste armatur in inštalacijskega materiala za kopalnice, centralno kurjavo, široko potrošnjo, belo tehniko in orodja. Pri plačilu prek stanovanjske zadruge nudijo 15 % popust. KAR LAHKO STORIŠ DANES NE ODLAŠAJ NA JUTRI ! a£Uh monm V7 tozd tozd globus konaignaoUaka prodafa: Ljubljana, Trg ravotucija 1, 061/219-107 Maribor, Laanina, 62311 Hoča. 062/304-697 Movo maato, Emona-Dolanlta, Kidriča* Irg 1, 068/22-395 RESTAVRACIJA REGATNI CENTER BLED DNEVI K U H IN JE X VIIL S TO L E TJA — po izvirnih dunajskih receptih izleta 1768 DAJTE DUŠKA S VOJIM GURMANSKIM UŽITKOM Odprto vsak dan, razen torka, od 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 12. ure, tel.: (064) 77-277 RESTAVRACIJA REGATNI CENTER A BLED *m Politični kazenski procesi Določbe za zavarovanje oblastniškega hrbta Kranj, 3. novembra - "Veliko govorimo o pripravah Jugoslavije na Evropo 92, o našem bodočem polnopravnem članstvu v Svetu Evrope in o naši vključitvi v EFTA. Mar se na Evropo 1992 pripravljamo z izolacijami in s političnimi procesi, ki so se v osemdesetih letih grozeče pomnožili," se je vprašalo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije v nedavnem pozivu, v katerem je zahtevalo od predsedstva SFRJ pomilostitev v obliki abolicije za nekdanjega kosovskega voditelja Azema Vllasija in za ostale obtožene. Iz preteklosti so nam znani dachauski procesi, kulaški procesi zoper kmete, ki se niso hoteli včlaniti v kmetijske obdelovalne zadruge, procesi zoper duhovščino, intelektualce in vse, ki so si upali podvomiti v pravilnost politike komunistične partije oz. zveze komunistov, ter še številni drugi, iz osemdesetih let pa predvsem sarajevski proces zoper tako imenovane muslimanske fundamentaliste leta 1983, proces proti velikokladuškemu "kontrarevolucionar-ju" Fikretu Abdiću, proces zoper četverico pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, procesi proti nekaterim novinarjem v Sloveniji, zoper Jovana Opačića v Šibeniku, sodna farsa v Titovi Mitrovici, kjer sodijo Vllasiju in še štirinajstim Albancem... Dobri poznavalci (nekarikirane) jugoslovanske povojne preteklosti in analitiki sedanjih družbenih razmer ne trdijo za-man, da montirani sodni procesi (s političnim ozadjem) izvirajo iz jugoslovanske oblastniške fobije (strahu), da je v državi Polno ljudi, skupin in organizacij, ki želijo uničiti na temeljih vseljudske revolucije zgrajeno enakopravno in složno družbo, »z takšne filozofije izhajajo tudi teze o številnih notranjih sovražnikih, protirevolu-cionarnih silah, spregah notranjega sovražnika z zunanjo sovražno emigracijo... Ce vemo, da je bila oblast obremenjena ('n je še) s predsodkom o številnih zunanjih in notranjih sovražnikih, lažje razumemo, zakaj pri nas nimamo pravne države in neodvisnega sodstva in zakaj je kazenski zakon SFRJ poln ideološko-politi-cne navlake in določb, ki jih je mogoče zlorabljati za politične cilje. Nesporno je, da med takšne sodi tudi 114. člen kazenskega zakona, ki opredeljuje protirevolu-cionarno ogrožanje ustavne ureditve. Nihče namreč ne more dobro in natančno opredeliti, katera so tista dejanja, ki merijo na to, da bi se omejila oblast delavskega razreda, da bi se razbila bratstvo in enotnost, da bi se izpodkopala z ustavo določena družbenoekonomska ureditev, da bi se protiustavno strmoglavili (izraz sodi v letalsko terminologijo) organi družbene samouprave in oblasti... Zdaj, ko demokratične sile v severozahodnem delu Jugoslavije (Slovenija, Hrvatska, delno Bosna in Hercegovina) nas-P/otujejo politični farsi v Titovi Mitrovici, pot so sojenje Vllasiju in ostalim imenova-!' slovenski mladinci, je predvsem iz Srbije slišati očitke, češ da gre za nedopustni ^Politični) pritisk na pravosodne organe. Le bi živeli v pravni državi, bi se s takšni-mi očitki lahko strinjali; tako pa se ne mo-rerno. V pravni državi namreč ne bi bilo mogoče, da bi ulica velevala, koga je treba "uhapsiti"; v pravni državi se ne bi zgodilo, da bi kazensko pravo uporabljali za represiven obračun s političnimi nasprotniki; in nenazadnje - v pravni državi tudi ne bi bilo mogoče "spraviti" v kazenski zakon določbe, kakršne so vsebovane v 114. členu kazenskega zakona SFRJ in so zasnovane tako, da je mogoče zaobjeti katerokoli dejanje in kateregakoli posameznika, ki oblasti ni pogodu. Če k 114. členu dodamo še 139., ki takšna "protirevolucio-narna dejanja" označuje kot najhujša, torej takšna, da je zanje mogoče človeka obsoditi na smrt, ter še nekatere "ideološko-politične člene" dobimo sliko, ob kateri je tudi pravnemu laiku jasno, kako dobro si je oblast zavarovala hrbet. In kaj so v resnici storili Vllasi in ostali obtoženi? Obtožnica jih med drugim "bremeni", da so branili veljavno ustavo iz 1974. leta, da so se v svojih političnih govorih zavzemali, na primer, za to, da imajo tudi Albanci tako kot vsi drugi narodi pravico izražati svoja mnenja in opredelitve, da so v svojih političnih nastopih in ocenah prikazovali položaj v pokrajini boljši, kot je... Največji jugoslovanski strokovnjaki za kazensko pravo dokazujejo, da obtožnica temelji na pravno irelevantnih, političnih in ideoloških argumentih in da vsebuje vse lastnosti obtožnic v političnih kazenskih postopkih. Dr. B. M. Zupančič je ocenil obtožnico kot politični pamflet, dr. Peter Kobe ugotavlja, da ne ustreza strokovnim merilom ne po obliki in ne po vsebini, dr. Ljubo Bavcon pa meni, da gre za represivni obračun s političnimi nasprotniki, seveda, potem ko so ti že doživeli politični poraz v zvezi komunistov in tudi z uvedbo izrednih razmer v pokrajini. Da gre za politični proces, je postalo Vllasiju jasno že med prvim zaslišanjem. Preiskovalnega sodnika je namreč zanimalo predvsem to, kaj misli o mitingih Srbov in Črnogorcev in o položaju na Kosovu, kakšna so njegova stališča do ustavnih sprememb, kaj meni o kosovskih funkcionarjih Morini, Azemiju in Shiroki, zakaj ni odstopil s položaja v ZK... Odhod med starotrške rudarje v februarskih dogodkih je bil (tudi po Vllasijevem prepričanju) zgolj izgovor za njegovo politično odstranitev s pomočjo tožilstva in sodišča oziroma za poskus zapreti usta vsem drugače mislečim. Čeprav so argumenti za pomilostitev v obliki abolicije in za končanje sodne farse v Titovi Mitrovici dokaj prepričljivi (to dokazuje tudi glasovanje na seji državnega predsedstva - dva za abolicijo, Slovenske politične organizacije, ki so za minuli konec tedna napovedale zborovanje zaradi sojenja Vllasiju in ostalim, so sklenile, da za zdaj zborovanja ne bodo organizirale zaradi spremenjenih okoliščin (sojenje je prekinjeno, predsedstvo SFRJ je zavrnilo abolicijo). Ker pa so se razširile govorice, da na območju Slovenije deluje tudi kosovska oz. srbska služba državne varnosti, so zahtevale od organov za notranje zadeve, naj pojasnijo, koliko je v tem resnice. Pozivi in izjave Uradne in alternativne politične organizacije v Sloveniji so 2. novembra sprejele izjavo, s katero pozivajo pristojne državne organe, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravnost države in demokratične odnose; demokratično javnost, naj se upre procesu v Titovi Mitrovici; predsedstvo SFRJ, naj ustavi kazenski postopek proti Vllasiju in soobtoženim, in skupščino SFRJ, naj z zakonom amnestira vse, ki so bili obsojeni ali so v postopku za nenasilna politična dejanja, in naj po hitrem postopku ukine 114. in 139. člen kazenskega zakona SFRJ. Komisija pravičnost in mir je v izjavo za javnost zapisala, da so politični procesi zloraba prava in sodstva, s katerimi hoče totalitaristični oblastnik v svojem obračunavanju s političnimi nasprotniki ustvariti videz pravičnosti in zakonitosti. Pri teh procesih ne gre za represijo krivice, nasilja ali celo zločina, temveč za represijo drugačnih političnih stališč in usmeritev, kot so tista, ki jih ima oblast. Vendar ima vsak Človek pravico do drugačnega stališča in ga tudi sme širiti. Edino, česar ne sme, je uporaba nasilja ali pozivanje k nasilju. Delegati 13. kongresa ZSMS so sprejeli več zahtev in izjavo, v katero so zapisali, da Vllasijev proces in vrsta drugih montiranih političnih procesov vodijo k dokončni osramotitvi Jugoslavije v očeh mednarodne javnosti in h kolektivni izolaciji njenih članov. To je pot k nezaustavljivemu sovraštvu, prelivanju krvi in državljanski vojni. trije vzdržani), srbska oblast vztraja pri procesu - tudi zato, ker ob hudem porazu (katastrofalno slab odziv za vpis posojila) potrebuje "zmago". C. Zaplotnik NA SONČNI STKANI Alf* Onesnažene odpadne vode ^kofja Loka, 3. novembra - Letošnje prvo polletje je zavod za so-'l no medicino in higieno Gorenjske iz Kranja nadziral in popi-a'odpadne vode v škofjeloški občini. V 13 delovnih organizaci- v2 JC pre8ledal 56 odpadnih voda. Žal so analize kar pri 26 preih pokazale, da vode ne ustrezajo normativom po veljavni *akonodaji. j, ^s'> ki spuščajo oziroma odvajajo odpadne vode, so namreč 'žni redno preiskovati tako kakovostne kot količinske spre-embe v njih. Spremembe kvalitete odpadnih voda strokovnjaki gotavljajo z analizo parametrov onesnaževanja, količinske spre-la^R1 ^U Z merJenJem pretokov odpadnih voda. Kot je pojasni-Bernarda Podlipnik iz službe za varstvo okolja pri tem zavodu d nedavni seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine, glavni razlog za izredno obremenjenost odpadnih voda s struji Trni snovmi poleg zastarele tehnologije in pomanjkanja de-81 rJa za čiščenje odplak predvsem malomarnost pri delu v indu-• riJ'- Z njo pa se bodo povsod srečevali vse dotlej, so ugotovili v $k svetU- dokler ne bo zakonodaja omogočala inšekcij- l<..lrn službam znatno strožjega kaznovanja kršilcev predpisov. Ju" takim razmeram bodo v Škofji Loki zahtevali od stalnih esnaževalcev, da do prihodnje pomladi izdelajo sanacijske ogramc in z njimi določijo možne rešitve za izboljšanje kako-VOst' odpadnih voda. lit a'ce ukrepe gotovo narekujejo tudi rezultati raziskav kva-m et£ Podtalnice v okolici Škofje Loke, ki so jih letos opravili okovnjaki za potrebe škofjeloške komunalne dejavnosti. Ana-kae so pokazale onesnaženost podtalnice s strupenimi snovmi, ni/ JC Posjed'ca daljšega onesnaževanja v preteklosti. Zato bo Jio stopiti na prste vsem onesnaževalcem voda, da ne bi še na-j,^ °n»ejevali možnosti za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno S. Saje ^^GOREN^^ Ravs v baru Kranjski bar Zora ni ravno na dobrem glasu, saj od lam stalno prihajajo obvestila o tepežu in policijskih intervencijah. Zato mož postave ni prav nič presenetilo, ko sta se na razvpitem kraju spopadla dva gosta. Eden od njiju je bil taksist, tako daje soditi o morebitnih neporavnanih računih s tak-simetra. Ropotanje, žvenketanje Od časa do časa se zgodi, da možje v modrem le opomnijo preveč hrupne kršitelje nočnega reda in miru, včasih pa jih tudi pripre-jo, če je stvar le prehuda. Tako je bilo ondan v bifeju na Planini, kjer se je z alkoholom opogumljeni Iztok spozabil nad steklenim inventarjem. Napravil je toliko škode, da mu je treznjenje na hladnem lahko le koristilo. Razgrajač se je vrnil Niubogai Po dejanju so odfrfotali Pred Metuljčkom v Loki so bili okoli desete ponoči priča nenavadnemu pretepu. Štirje nasilneži so se družno spravili nad žrtev in jo temeljito premikastili. Ko so očividci klicali milico, da bi bilo razmerje sil pravičnejše, je četverica na lepem dobila krila. Še preden je pripeljal modri avto, so jo jadrno odkurili z belo katreo. Na vso moč neuvideven V jeseniškem zdravstvenem domu so miličniki ondan prijeli in odvedli Rafka, ker se je bil v čakalnici nedostojno vedel. Že dopoldne je bil namreč pod paro. Tudi miličnikoma se ni vdal brez boja. Da bi jima kljuboval, je na postaji milice razbil steklo na vhodnih vratih. Do iztreznitve so ga priprli, medtem pa zamenjali tudi razbito steklo. Enak sloves kot nočni bar v Kranju ima tudi biljardni klub Sora v Škofji Loki. Odprt je pozno v noč. pa se tja zatečejo tisti, ki so jim zaprli vse druge lokale. Neznanec, ki so ga že prejšnje noči zalotili pri nespametnem početju, se je vrnil in znova razgrajal ter razbijal kozarce. Odstranili so ga. Srečko s Hruške je zadnjič razgrajal v tamkajšnjem bifeju, kar lastniku lokala ni bilo ravno povšeči. Zato je klical varuhe zakona. Slednji so možaka opozorili, naj odide. Ker ni ubogal na besedo, so mu pomagali. Odvedli so ga na milico, kjer je počakal do iztreznitve. Gasilski zgledi Čeprav razne manifestacije, ki se izražajo z "dnevi" in "meseci", javnosti niso znane in zgubljajo na pomenu, pa tega ni mogoče trditi za oktober - mesec požarne varnosti. Gasilci so namreč tudi letos dokazali, da so dobro organizirani, marsikje celo bolje kot, denimo, zveza komunistov, socialistična zveza, mladinska organizacija ali katerakoli druga organizacija, ki deluje na podeželju. Čeprav v gasilski organizaciji vsaj formalno ne razglašajo načel demokratičnega centralizma, je disciplina na zgledni ravni, sestanki so le redko nesklepčni, akcije, ki jih organizirajo, pa dobro obiskane. Samo primer: gasilskega kviza, ki ga je ob koncu oktobra priredila Občinska gasilska zveza Kranj, se je udeležilo kar 58 ekip iz kranjske občine, nekatera društva pa so poslala na tekmovanje tudi po štiri ekipe. Ko poslušamo negodovanja raznih organizacij, češ da jim je družba mačeha in da jim ne zagotavlja denarja za normalno delovanje, bi lahko marsikateri, ki le čaka na podarjena sredstva, svetovali, naj se zgleduje po gasilcih. Večina gasilskih društev ne sedi križem rok - nekatera organizirajo tudi po dve veselici na leto, nekatera se odločijo za nabiralno akcijo in za nič kaj prijetno pot od hiše do hiše, za pojasnjevava-nje, češ "pomagajte nam, denar bomo koristno porabili"... Čeprav so med elitneži gasilske veselice pogosto ocenjene kot drugorazredne zabave, jih ne gre podcenjevati - tudi zato ne, ker so veselice pomemben vir zagotavljanja denarja za obnavljanje gasilskih domov in orodišč, za posodabljanje opreme, za urejanje hidrantov in zagotavljanje "požarne vode", za preventivno dejavnost. Nesporno je tudi to, da so gasilci med najzaslužnejšimi za uspeh akcije "ročni gasilski aparat v vsako gospodinjstvo". Vse več je gospodinjstev, ki ima tovrstne naprave, in vse močnejše je tudi zavedanje, da so prvi vodni curki najpomembnejši. Zavzetost in načrtnost, kije tako značilna za gasilsko organizacijo in njene člane, je včasih že pretirana. Na kaj mislimo? Na gasilske vaje, ki niso vedno pravi preskus usposobljenosti in znanja, ker so organizirane po natančno pripravljenem scenariju in brez "faktorja presenečenja ". C. Zaplotnik Trdo srečanje tovornjakov Škofja Loka, 4. novembra - V križišču Stari Dvor se je primerila prometna nezgoda, v kateri je prišlo do oplazenja dveh tovornjakov. Nezgodo je povzročil voznik tovornega avtomobila s priklopnikom, 23-letni Robert Pleško iz Logatca, ki je pripeljal s Trate in hotel zaviti desno na regionalno cesto. Po slednji je iz kranjske smeri pripeljal drugi tovornjak s Stanislavom De-bencem, starim 44 let, iz Go-dešiča, za volanom. Čeprav je prvi zaviral, da ne bi prišlo do trčenja, sta se tovornjaka oplazila. V nezgodi je nastalo za 320 milijonov škode. Pri rdeči luči prečkal cesto Kranj, 2. novembra - I (»-letni Klemen D. iz Kranja je prečkal cesto Staneta Žagarja na Primskovem, kjer je prehod opremljen s semaforjem, ko je ravno gorela rdeča luč. Po cesti je tedaj z osebnim avtom pripeljala Danica Ma-rolt, stara 38 let, iz Lesc. Pešca je zadela, da je padel in huje ranjen obležal na cesti. Zašel na nasprotni vozni pas Zatrnik, 4. novembra 21-letni Marjan Pogačar s Krnice je za volanom osebne ga avtomobila peljal od Krnice proti Mrzlem studencu. V desnem ovinku ga je zanesL na nasprotni vozni pas, ravno ko je nasproti pripeljal dr avto, ki ga je vozil 20-letn: Aleš Žižko z Bleda. V silovitem trčenju je bil Žižko hudo ranjen. Voznik Robert Šafa-rič je ranjenca odpeljal v blcj ski zdravstveni dom, od koder so ga poslali v jeseniško bolnišnico. Zbil pešca Škofja Loka, 5. novembra - Na cesti Škofja Loka - Žele niki je voznik osebnega avtomobila Janez Gaber, star 3 7 let, iz Škofje Loke, podrl pcl-ca. 11-letni Gregor Žnidaršič je z vrstnikom hodil ob desnem robu ceste, ko ju je dol; i tel osebni avto. Ker je vozil preblizu roba ceste, je otroka zadel, da je laže ranjen obležal na cesti. D. Ž Kranj, novembra - Gaštejski ovinek na Laborah je zaradi svoj* nepreglednosti zelo nevaren, še nevarnejši pa, ker avtomobil -brez zadržkov parkirajo tudi na pločniku. Pešci se morajo, hočeš nočeš, umakniti na cesto. Ze zaradi njihove varnosti bi bilo dobro, da nevarni ovinek kdaj obiščejo miličniki in avtomobili kaznujejo za napačno parkiranje, čeravno zaradi nizkih denarnih kazni v vzgojnost ukrepov ne verjamemo preveč. - Foto. F. Per-dan _ '_------- ureja CVETO ZAPLOTNIK alpina Žiri, po. ALPINA tovarna obutve Žiri, p.o. nudi najboljšemu ponudniku možnost zakupa PLANINSKEGA DOMA NA GOROPEKAH OD INTERESENTOV PRIČAKUJEMO: - da imajo končano gostinsko šolo - dve leti delovnih izkušenj v gostinstvu in veselje do dela v poslovnem turizmu - da bodo predložili program razvoja Planinskega doma, ki bo nudil možnost prenočišč za približno 40 gostov, raven oskrbe, ki bo ustrezala poslovnemu turizmu in dopolnilno smučarsko ponudbo IN KAJ PONUJA ALPINA? - Planinski dom, ki ga najboljši ponudnik dobi v zakup že 1.1.1990 - možnost skupnih vlaganj v razširitev in prenovitev doma, upoštevajoč program ponudnika s tem, da je vloženi delež Alpine planinski dom. Če želite izkoristiti ponuđene možnosti, uresničiti svoje želje in doseči uspeh v poslovnem turizmu, se s svojim programom prijavite na ta razpis v desetih dneh po objavi. SUKNO SUKNO, Industrija volnenih izdelkov, TOZD teksilna tovarna Zapuže, Zapuže 10/a, 64275 Begunje na Gorenjskem, na podlagi sklepa Delavskega sveta TOZD z dne 27.10.1989 objavlja javno odprodajo nepremičnine - poslovnih prostorov v Begunjah (delavnica s skladiščnimi prostori in pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena znaša 10.507.309.000,- din. Kupnina je plačljiva v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe skupaj s stroški odprodaje. Kavcija znaša 1.100.000.000,- din in je vplačljiva pred pri-četkom dražbe na ŽR TOZD št. 51540-601-14151. Interesenti se morajo na dražbi izkazati s potrdilom o pologu kavcije. Javna dražba bo v-petek, 24.11.1989, ob 8. uri v prostorih SUKNA v Zapužah 10/a. Ogled objekta je možen vsak delavnik po predhodni najavi na tel. 064/73-231. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Po sklepu komisije za delovna razmerja, ki je bila 23.10.1989 objavljamo prosta dela in naloge FIZIOTERAPEVTA - za določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom) Pogoji: - končana višja šola za zdravstvene delavce - smer fizioterapija - uspešno opravljen strokovni izpit - 3 mesečno poskusno delo Opomba: stanovanja ni Kandidati naj svoje prošnje oddajo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 64000 Škofja Loka, s pripisom "komisiji za delovna razmerja". ALPLES, industrija pohištva Železniki razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE TRŽNEGA PODROČJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali lesarske smeri - 4 leta ustreznih delovnih izkušenj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije Kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu na naslov: ALPLES, industrija pohištva Železniki, kadrovska služba, Češnjica 54, 64228 Železniki. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. RAZPISNA KOMISIJA KNJIGOVEZNICE TISKARNE RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima srednjo strokovno izobrazbo ali poklicno srednjo šolo grafične, foto ali lesarske smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog. Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: KNJIGOVEZNICA TISKARNA RADOVLJICA, Kolodvorska 1, Radovljica, za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. izolix3ca id i20iaci|Sk'h matenaiov 6111O iiuohana. ob žeie^ruo 18 O61'443-096 leleks 31585 yu »*o. teielaks 061/445-182 POŽARNI INŽENIRING V RADOVLJICI objavlja delo za nedoločen čas DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA z delovnimi izkušnjami ali za delo pripravnika Delovno področje je vezano na protipožarno zaščito - izdelavo projektne dokumentacije s tega področja in opravljanje svetovalnih in drugih poslov. Na voljo dajemo možnosti dopolnilnega usposabljanja, izobraževanja ter vso potrebno domačo in tujo literaturo. Delo poteka ob podpori osebnega računalnika. Od kandidata pričakujemo znanje vsaj enega tujega jezika, po možnosti nemškega ali angleškega, in veselje do team-skega dela. Vse zainteresirane vabimo, da se nam oglasijo! Pisni prijavi s krajšim opisom dosedanjih delovnih izkušenj priložite dokazila o izobrazbi. Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek IZOLIRKE, Ljubljana, Ob železnici 18. Za predhodne informacije lahko pokličete po tel. 061/448-694. surovina tozd LJubljana "SUROVINA", n. sol. o. Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DELAVEC V SKLADIŠČU IN TRANSPORTU (v poslovni enoti Kranj) Pogoja: - končana osnovna šola - tri mesece delovnih izkušenj Poskusno delo traja 30 dni. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi, na naslov: "SUROVINA" TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. IZVRŠNI SVET SO KRANJ in ALPETOUR DO RTC KRVAVEC v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljana in Društvom urbanistov Gorenjske razpisujeta javni, anonimni, mestno-regionalni, enostopenjski, projektni natečaj za urbanistično-arhitektonsko rešitev Sprejemnega centra Gospinca na Krvavcu Ocenjevalno komisijo sestavljajo: - predsednik komisije: JOŽE PEŠAK, dipl.ing.gr., podpredsednik IS SO Kranj, podpredsednik komisije: MARJAN BEŽAN, dipl.ing.arh., za DAL - člani: prof. DUŠAN OGRIN, kraj.arh., za ZKAJ mag. ANDREJ ČARNIGOJ, dipl.ing.arh., za DAL JANEZ BIZJAK, dipl.ing.arh., za DUG MARJAN DEBELJAK, dipl.ing.arh., za DAL FRANJO KREAČIČ, direktor RTC Krvavec, za investitorja - stalni namesntik: IGOR JURANČIČ, dipl.ing.arh. - poročevalci komisije: ALENKA PAVLIN, dipl.ing.arh. IGOR ZAKOTNIK, dipl.ing.urej.krajine - skrbnik natečaja: ALENKA PAVLIN, dipl.ing.arh. ROKI: Natečaj se prične z dnem objave v Delu. Razpisno gradivo dobijo interesenti na Društvu arhitektov v Ljubljani, Erjavčeva 15, na podlagi virmanskega dokazila o vplačilu kavcije v višini 700.000 din na žiro račun, štev. 50101-678-48802 od 6/11-1989 dalje. Gradivo lahko prevzamete do 20/11-1989; rok za vprašanja natečajnikov je do 30/11-1989; ocenjevalna komisija bo na vprašanja odgovorila do 15/12-1989. Rok za oddajo natečajnih del je do 15/2-1990 do 14. ure na naslov: Občina Kranj, Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Trg revolucije 1, Kranj. Ocenjevalna komisija bo zaključila z delom do 15/3-1990. NAGRADE IN ODŠKODNINE: 1. nagrada 150.000.00 din 2. nagrada 94.000.000 din 3. nagrada 56.000.000 din trije odkupi po 25.000.000 din Skupna višina odškodnin je v znesku 100.000.000 din. Višino posameznih odškodnin določi ocenjevalna komisija. Nagrade in odkupi bodo podeljeni v netto zneskih ter revalorizirane na dan izplačila. Avtor, skupina avtorjev, oziroma OZD prvonagrajenega elaborata pridobi pravico in prevzame dolžnost, da skupaj z izbrano OZD in Upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje sodeluje pri izdelavi PIA obravnavanega območja ter skupaj z izbrano OZD, ki jo določi avtor izdela tehnično dokumentacijo za objekt Sprejemnega centra Gospinca na Krvavcu. Natečaj je razpisan v skladu s Pravilnikom o izvajanju natečajev na področju urbanistično-arhitektonske ustvarjalnosti (Zveza arhitektov Jugoslavije 1982). TRANŠPED TOZD MEDNARODNA ŠPEDICIJA LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA, Titova 25 a Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za DE JESENICE OPRAVLJANJE CARINSKEGA POSREDOVANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: izobrazba V. stopnje, znanje nemškega jezika in strojepisja - lahko pripravnik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poizkusno delo traja 90 dni. Prijave sprejemamo 8 dni, kandidate pa bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. 4* lip bled lesna industrija Mi TO, lesna predelava REČICA 64260 BLED, Rečiška c. 61/a Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja LIP BLED - TO lesna predelava REČICA, objavljamo naslednja prosta dela in naloge: I. GASILEC ČUVAJ Pogoji: II. stopnja zahtevnosti dela in opravljena pripravniška praksa tečaj za varnostnike pri DO VARNOST tečaj za naziv "gasilec" II. KURJAČ Z AVTOMATSKIM KURJENJEM Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti dela kovinarske smeri in opravljena pripravniška praksa izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: LIP BLED - TO, lesna predelava REČICA, Rečiška c. 61/a 64260 BLED GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA KONCERT V PUŠTALSKI KAPELI V torek, 7.11.1989, bo ob 19. uri v kapeli puštalskega gradu koncertni večer. Dela A. Dvoraka, C. Debussvja, A.Srebotnjaka in J. Brahm-sa bosta izvajala slovenski violinist in pedagog VOLODJA BALŽALORSKY in avstrijski pianist CHRISTOPH THEI-LER. Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj objavlja po sklepih z dne 28. 8. 1989 in 26. 10. 1989 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV Oddaja se naslednje poslovne prostore: 1. Gubčeva 1, v izmeri 44,80 m2 — dva prostora, 2. Tavčarjeva 53, v izmeri 42,50 m: — trije prostori (staro mestno jedro) 3. Oldhamska 14, v izmeri 35,61 m2 in 29,03 m2 v objektu in 38,40 m2 v prizidku. Javni razpis izvedejo komisije, ki jih imenuje odbor za prenovo in gospodarjenje, za posamezni poslovni prostor. INTERESENTI MORAJO IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE: — da so pripravljeni sofinancirati sorazmerni delež izgranje aH prenove poslovnega prostora ter sorazmerni delež skupnih de- lov in naprav, ki znaša pri posameznem prostoru 20 % vrednosti; — da predložijo program oz. katalog svojih izdelkov in drugih artiklov; — osjjovne dejavnosti v posameznem poslovnem prostoru so naslednje: a) pod 1. prodajalna na drobno, praviloma elektrotehničnih naprav in materiala ter sorodne dejavnosti. b) pod 2. prodajalna na drobno, urarske storitve, svetovalne storitve, kozmetična dejavnost, servisne storitve; c) pod 3. prodajalna na drobno, frizerske storitve, kemčina či- stilnica, servis gospodinjskih aparatov in opreme, popravljalnica čevljev in usnjenih izdelkov, kozmetična dejavnost, optika, šivilstvo oz. krojaštvo, urarsKe storitve. -ki Interesenti morajo ob ponudbi priložiti zagotovilo o investicijs sposobnosti ter zagotovilo, da bo poslovna dejavnost potekala nemoteno. V ponudbi morajo biti tudi opredeljene površine oz. p ' trebne površine za opravljanje dejavnosti. Roki sofinanciranja s takoj po izbiri najemnika, rok prevzema poslovnih prostorov j december 1989. Javni razpis traja 20 dni po objavi. . Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na nas' ■ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ, Poštna ul.3, poštni predal 190, Kranj, z oznako »KAz-PIS POSLOVNIH PROSTOROV«. Vse informacije dobite na istem naslovu na tel: 22-995. juy : CELOVEC ANKERSHOFENSTRASSE 27 TEL.:9943-463-514438 (ZA ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM GLAVNE CESTE IZ YU V CELOVEC 100 M NA LEVO) VELIKA IZBIRA IN CENE, KI NIMAJO KONKURENCE NADOMESTNI DELI • NEGA IN ZAŠČITA AVTOMOBILA SERVISNI DELI • DODATNA OPREMA KOT: •ITADACBDl icifi nci i smučarski prtljažniki, avtoradio in IVAnUdCmJdM UCLI zvočniki, preproge in prevleke (tudi iz # GUME lesa). okrasne črte, meglenke. spojlerji, itd.... _IMAMO SVOJO MONTAŽNO DELAVNICO mali oglasi ® 27-960 _ cesta JLA 16 APARATI STROJI OFFSET rotaprint A 3, poceni pro-ggrrv® 70-262 16414 Prodam STISKALNICO in ORODJA 2 izvoznim artiklom. Zg. Bitnje JOg/a, Žabnica_16417 Prodam KAMIN tobi 6, rabljen eno sezono in HLADILNIK em tirno. »80^929_16434 80-litrskt BOJLER, kombiniran, n°v, ugodno prodam. « 621 -921 ______16435 ProdTm RAČUNALNIK schneider pCW 8256, komplet s tiskalnikom ln tekst programi. « 83-421 16437 Prodam KROŽNO ŽAGO za obža-9ovanje hlodovine, brez elektromotorja. Cena 400 DEM v dinarski Protivrednosti. Stane Markelj, Lancovo 9, Radovljica, « 74-859 i.___16446 Prodam VIDEOREKORDER orion. ^50-852 _16454 Prodam trajnožarečo PEČ magma y, kurjena eno sezono. Gregorin, yj_o_o94, Šenčur_16456 Vfhunski VIDEOREKORDER akai, GRADBENI MATERIAL Prodam suhe PLOHE, 17x5 cm in PUNTE. % dim. 500 x 24-544 16439 Prodam 13 kosov betonske MREŽE, dim 10/6. Informacije na «81-608 16432 STUDIO UHNIDA Ul. Janka PucIJa 3 (Planina III) tel.:34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA TER JAPONSKA MASAŽA ZA SPROSTITEV IN ODPRAVO BOLEČIN. POMAGAM TUDI Z ELEKTRO LASERSKO STIMULACIJO, od ponedeljka do petka od 17. — 20. ure Ugodno, 30 odstotkov ceneje, prodam okenske POLICE, zunanje, dalmatinski sivec. Slavko Belič, Zminec 73, Škofja Loka 16459 Smrekov OPAŽ ugodno prodam. S 58-039 16472 IZGUBLJENO IZGUBIL sem zlato verižico z obeskom, na relaciji Labore - Zg. Bitnje. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne, ker mi je drag spomin. Naslov v oglasnem oddelku. 16466 KUPIM PRODAJALNA GR0B0VŠEK IZ KOKRE VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: DOMAČO JELENOVO SALAMO, DOMAČO KONJSKO SALAMO, DOMAČO SVINJSKO SALAMO, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, DOMAČE KRVAVICE SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! Kupim rabljene KUHINJSKE ELEMENTE in pomivalno KORITO. ■g 622-418_16450 Kupim rabljena OKNA in VRATA. Behram Kastrati, Kovačičeva 7, Kranj 16465 OBVESTILA ugodno prodam. 16480 [lov, zelo * 22-586 Prodam nov dvoredni PLETILNI ^'ROJ singer momomatik. Informacije na «88-612, popoldne 16481 Prodam japonski AVTORADIO Shebro z zvočnikoma - Saje, Pod-H!__Je 120 «70-059 l.1H.-fJJI NISSAN SINTSCHNIG • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA • NOVA IN RABLJENA VOZILA CELOVEC, LASTENSTRASSK 98. Tal. 0043-483.33114 IZVOZNE CENE TUDI PRI AVTOMOBILIH GOVORIMO SLOVENSKO BELJAK, KARAWANKENWEQ 86, Tal. 8943-4242-33112 GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU Rezultati žrebanja! V petek, 3.11.1989, smo s pomočjo Aleša Čarmana iz Medvod ter Šparovčevih vnukov Tomaža in Kristine izmed Pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje izžrebali: radio z dvojnim kasetofonom dobi Marija Hafner, Binkelj 4, Škofja Loka avtoradio dobi Majda Porenta, Lajše 2, Selca nad Skofjo Loko Par zvočnikov za avtoradio dobi Marija Subic iz Gorenje vasi 10 litrov jedilnega olja pa dobi Lea Golub, Zlato Polje 4, Kranj Zanimivo, da je šla večina nagrad proti Loki. Nagrade lahko Prevzamete v marketu Šparovec. Čestitamo POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na « 39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 15931 Smučarski dom na Joštu vas vabi na MARTINOVANJE, ki bo v sobo- _ to 11. 11. in v nedeljo 12. 11. 1989. Glasbe, pečene gosi in novega vi- VOZILA na ne bo zmnjkalo. Vabljeni! 16438 _ OPRAVLJAM vse vrste prevozov s kombijem. «633-937 16463 RAZNO PRODAM PRALNI STROJ gorenje, KAD, PEČ, dve POSTELJI in nizko OMARO s predali, prodam. C. 1. maja 12, Kranj_16422 Ugodno prodam PRALNI STROJ obodin, globok otroški VOZIČEK, ZIBELKO in CERADO za Z 750. « 39-802, popoldne_16476 STANOVANJA Pod ugodnimi pogoji prodam 3-sobno lastniško konfortno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 16427 STANOVANJE, 40 kvad. m., vselji-vo, na Javorniku prodam. Cena 20.000 DEM. Šifra: JESENICE _16431 Mlad par brez otrok išče 1 -sobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju. Šifra: NUDIM PREDPLAČILO__16441 Mlad par išče STANOVANJE v Kranju. «23-988 16449 Delo dobi oseba za ČIŠČENJE stanovanja, 1 x tedensko, v dopoldanskem času, na Planini III. v Kranju. Šifra: DOBRO PLAČILO - NV >__16453 Oddam novo, delno opremljeno GARSONJERO v Žireh. « 69-613 16477 lilCRiInfi Vabimo vas na VESELO MARTINOVANJE 11. novembra v restavraciji hotela s pričetkom ob 20. uri. Potrudili se bomo, da boste zadovoljni z našim izborom hrane in pijače. Zabaval vas bo narodno-zabavni ansambel BLEJSKI SEKSTET. Informacije in rezervacije na recepciji hotela, ali po telefonu 23-650. M ^Dobrodošli na martinovanju! Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. Velesovska c. 61, Šenčur 16410 163 A Velesovs NAJVEČJA BREZPLAČNA NAGRADNA IGRA KI STE JO KDAJ DOŽIVELI! VSI STE PRISRČNO VABLJENI NA NAJVEČJO BOŽIČNO RAZSTAVO IGRAČ. V SOBOTO, 11. NOVEMBRA 1989, OD 9.00 DO 17.00 URE IN NEDELJO, 12. NOVEMBRA 1989, OD 9.00 DO 17.00 URE RAZSTAVO IN ŽREBANJE NEVERJETNIH NAGRAD - IGRAČ (VSE BREZPLAČNO!) PRIREJA FIRMA KINOER - UNO SPIELZEUGLAND V BELJAKU V HAUSEROASSE (WIFI) - V PROSTORIH HANDELSKAMMER OSTALO Prodam večjo TOVORNO PRIKOLICO za ošabni avto in aluminija- Po ugodni ceni prodam bukova DRVA v "klaftrah". «42-839,^ve čer _16419 Prodam otroško POSTELJO z jogi jem. Slavko Belič, Zminec 73, Škofja Loka 16460 sta platišča z gumami BEST 155/13 - Saje, Podbrezje 120« '0-059 70-059 Prodam karamboliran VW 1200 « 66-238 R 4 GTL, -58" 70-262 _16412 star 2 leti, prodam. 16413 Prodam suha «27-993 razzgana DRVA. 16479 Prodam REPO, «631-229 podolgovata. 16484 Prodam diatonično HARMONIKO C S B. Janez Šubic, Dolenčice 1, Poljane, « 65-006_16485 Prodam dobro ohranjeno KUNO in fantovske hribovske ČEVLJE, štev. 37. Cena zelo ugodna. «46-346 16486 Prodam SIMCO 1100, letnik 1973, registrirana do 5. 9. 1990, v nevoznem stanju. Cena po dogovoru. Novak, Tavčarjeva 1/b, Jesenice _16415 Prodam osebni avto Cimos SPAČEK charleston, letnik november 1986. Niko Ješe, Sr. Dobrava 1, Kropa_16418 R 5 TL, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. «24-122 16420 Prodam GOLF JGL, letnik oktober 1982. «80-122 16421 Prodam AUDI 60, registriran celo leto. Cena po dogovoru. «620-711_16423 JUGO 55, star 5 mesecev, nujno prodam. « 26-425 16424 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1971, garažiran, dobro ohranjen. «721-660, Bizjak 16426 Prodam osebni avto LADA 1300 riva, letnik december 1987. Novak, J. Gabrovška 23, Kranj 16429 Prodam Z 101, letnik 1979. Tošič, « 75-629_16430 Prodam Z 750, letnik 1977. Ivan Ze-lenko, T. Dežmana 8, Kranj 16433 AVTOODPAD prodaja vseh vrst rabljenih avtomobilskih delov. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure. Edimund Richar, Lanocovo 50/a, Radovljica_16436 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Zvone Jelinič, Novi svet 6, Škofja Loka, « 620-309_16444 Prodam VW 1300, starejši letnik. Cena po dogovoru. « 23-988 _16448 Prodam Z 750, letnik 1985,- registrirana do septembra 1990 in Z 101, letnik 1973, registrirana do julija 1990. « 74-339, popoldne 16451 Prodam R 4 TL, letnik 1978, registriran do aprila 1990. Informacije na « 633-442_16455 Prodam 126 P, letnik julij 1985. Ogled popoldne. Mušič, Planina 9, Kranj_16461 Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana do junija 1990. «28-544 _16462 Ugodno prodam LADO niva, temno rdeče barve, stara 22 mesecev. « 57-843_16468 Prodam JUGO koral 55, letnik 1989 in Z 101 GTL 55, letnik 1987. Ogled in informacije v Komisijski trgovini JURE, Radovljica ali na « 74-389 16470 ZAPOSLITVE Kava bar Cokla v Tržiču honorarno zaposli dve dekleti za STREŽBO v gostinskem lokalu. Informacije na «50-109 16229 Vzamem kakršnokoli DELO na dom, možnost postavitve stroja. « 45-677_16440 Iščem ŠIVILJO, ki ima doma stro-je overlook, za popoldansko delo. Šifra: ZASLUŽEK_16445 Iščemo sposobne KOMERCIALISTE za dobro plačano honorarno delo. «063/751-235, od 17. do 19. ure 16464 ŽIVALI Prodam 9 mesecev brejo TELICO, črna križanka ali po izbiri. Lotrič, Vošče 3, Radovljica, « 74-840 ________^_16409 Oddam PSIČKE, črne, mešance s pudljem. «73-449_16411 Prodam 4 mesece brejo KRAVO ali zamenjam za jalovo. « 67-331 16416 Prodam breje OVCE ali OVCE mladiči. Markič, Strahinj 75, N klo, «68-551 i«*' z 18-16425 Prodam Z 101 1980 «51-551 mediteran, letnik 16474 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljena, registrirana celo leto. Mili-voj Milojevič, Žabnica 64 16478 Prodam ZAPOROŽCA.« 75-616- 16482 Prodam DIANO, letnik 1976. «23-340 16483 Prodam KRAVO z mlekom. Go-renjska 3, Bled - Ribno 16428 Prodam pašno brejo KRAVO si-mentalko. Podhom 7, Zg. Gorje ___16447 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 3 tedne. Suha 29, Kranj ___16452 Prodam 6 tednov staro TELICO. Partizanska 18, Bled, « 77-996 _16457 Prodam 10 dni starega črno-bele ga BIKCA. Visoko 71, Šenčur _16458 Prodam BIKCA za nadaljno rejo. Naslov v oglasnem oddelku. 16469 Prodam brejo KRAVO in TELICO ter več kmetijskih STROJEV. Milje 11, Šenčur, «43-098_16473 Prodam KOZE. « 39-500 16475 TELICO simentalko, breja 7 mesecev, prodam. Elizabeta Duh, Črnivec 10, Brezje 16487 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, strica in svaka JOŽEFA BIZJAKA iz Mavčič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju, dr. Tršanovi in dr. Pavlinovi za zdravljenje in lajšanje bolečin. Najlepša hvala škofu Stanislavu Leniču, arhidiakonu Melhiorju Golobu, vsem duhovnikom in pevcem iz Sodražice za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Jesenski veter je zavel, odpadel je poslednji list, nikoli več ne bo ozelenel, a v naših srcih bo živel. Ob smrti našega sina, brata, strica, svaka, bratranca in nečaka LOJZETA KOSA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ga pospremili v njegov poslednji dom. Najlepša hvala tudi g. župniku iz Šenčurja za besede tolažbe in lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI H rastje, 29. oktobra 1989 ZAHVALA Vsem, ki ste ob zadnjih trenutkih kakorkoli pomagali naši FRANCKI PUCKO in jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJENI Praše, 27. oktobra 1989 / NOVICE IN DOGODKI DOMUS o sodobni Ljubljana, novembra - Od 6. do 10. novembra bo v Potrošniško informativnem centru ljubljanskega DOMUSA, Kardeljeva 2, odprta prodajna razstava "Sodobna prehrana", na kateri bodo sodelovala vsa večja slovenska in jugoslovanska prehrambena podjetja. Zvrstila se bo tudi vrsta degustacij novih proizvodov. Tako se bosta danes, 7. novembra, ob 10. in 17. uri predstavila KŽK Mlekarna Kranj in Merxova pražarna, jutri, v sredo, 8. novembra, PIK Vrbovec in Bambi Požarevac, v četrtek. 9. novembra, Droga Portorož in Kolinska ter Avtotehna Ljubljana, ki bo predstavila Boschove mikrovalovne pečice, v petek, 10. novembra, pa bo pripravil degustacijo Emonin Blagovni center, Iskrina tovarna Elektromotorji pa bo predstavila svoje novosti, kot sta bio sušilnik in pasterizator in znova opozorila na enega svojih najbolj uveljavljenih gospodinjskih aparatov - multi practic. Razstava v Potrošniško informativnem centru pri DOMU-SU (razstavni prostori so tik ob uršulinski cerkvi) bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Izdelke omenjenih firm bo tu moč kupiti tudi po ugodnejših cenah. Nastop beloruskih umetnikov Jesenice - V četrtek, 9. novembra, ob 18. uri bodo v Gledališču Tone Čufar gostovali člani Kulturno umetniške skupine Kupa-linka iz Minska, Belorusija. Umetniki se bodo predstavili z narodno glasbo iz vseh delov Belorusije. D. D. Izlet na Koroško Društvo upokojencev iz Kranja svojim članom ponuja možnost, da se udeležijo nakupovalnega izleta v Borovlje in Celovec. Odhod bo v sredo, 2. novembra, ob 7. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju, vrnili pa se bodo najkasneje do 14. ure. Prijave za izlet sprejemajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Enak izlet prireja tudi Društvo upokojencev Žabnica, in sicer v ponedeljek, 27. novembra, prav tako z odhodom ob 7. uri zjutraj. Prijave za izlet zbirajo do 19. novembra člani upravnega odbora žabniškega društva. KMETIJA ODPRTIH VRAT Cepljenje proti gripi Kranj - V kranjskem Zdravstvenem domu bodo prihodnji teden organizirali cepljenje proti gripi. Kot je znano, se je treba proti tej nadlogi, ki prihaja z mrzlimi in vlažnimi dnevi, cepiti dvakrat. Prvo cepljenje bo v ponedeljek, 13. novembra, od 9. do 11. ure in 14. novembra, od 16. do 18. ure. Drugo cepljenje bo mesec kasneje in sicer 11. decembra od 9.do 11. ure in 12. decembra od 16. do 18. ure. Cepljenje bo v ambulanti za borce Zdravstvenega doma Kranj. Dvakratno cepljenje stane 600.000 din. Prenovljena kinodvorana Radovljica - V četrtek, 9. novembra, ob 17.30 bo v radovljiški kinodvorani svečanost, na kateri bodo odprli prenovljeni notranji del vhoda v kinodvorano. Prenovljeni del sodi v okvir načrtov po obnovi in preureditvi dvorane za dvojno filmsko in gledališko uporabnost. Avtor idejnega projekta je Marko Smrekar. Ob tej priložnosti bodo zavrteli slovenski barvni film Kavarna Astoria, ki je na letošnjem puljskem festivalu prejel dve zlati Areni - Jože Pogačnik za režijo in Janez Hočevar za najboljšo moško vlogo. Razprava na Bledu O kliniki in prometni ureditvi Bled, 7. novembra - Skupščina in svet krajevne skupnosti Bled ter krajevna konferenca SZDL organizirajo danes, v torek, ob petih popoldne v Festivalni dvorani na Bledu razpravo o spremembi srednjeročnega družbenega plana radovljiške občine (zlasti o načrtovani gradnji kardiokirurške klinike na Pristavi) ter o prometni ureditvi kraja. r 7 Demonstracija zelenih Ljubljana, 3. novembra - Meščanska zelena stranka organizira v torek, 7. novembra 1989, med poleno in poldrugo uro popoldne demonstracijo pred stavbo CK ZKS na Tomšičevi ulici v Ljubljani. S to manifestacijo želi opozoriti na razločevanje pri udeležbi na volitvah, predvsem pri financiranju svoje dejavnosti in predvolilnega postopka. Delegacija centralnega sekretariata stranke bo od odgovornih tovarišev v centralnem komiteju ZKS zahtevala prenehanje diskriminacije. Obenem bo opozorila tudi na slabo ekološko kvaliteto življenja; meščanska zelena stranka se namreč skupaj z Ekološkim zborom zavzema za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja v slovenskih krajih nasploh. Istega dne ob 18. uri bo stranka pripravila tiskovno konferenco v Festivalni dvorani v Ljubljani. Po njej bo okrog poldevete ure zvečer še kulturni spored, v katerem bodo nastopile glasbene in druge umetniške skupine. S. S. Neodvisni sindikati? Kaj je to? Škofja Loka, 6. novembra - Kar poldrugo leto je trajalo, da so v republiškem sindikatu obelodanili sliko bodočega sindikata, stanovske in ne več politične organizacije delavcev, vprašanje je, koliko časa bo trajalo, da bo sindikat takšen, neodvisen, po vzoru zahodnih dežel, tudi zares postal. Koliko delavci sploh vedo o prenovi sindikata, kaj menijo o njem, smo vprašali četverico naključno izbranih sogovornikov. Če sklepamo po njihovih odgovorih, sindikatu manjka prav vse, da bo dejansko njihov zaščitnik. Tatjana Gaber, zaposlena v Iskri Reteče: »Članica sindikata sem, vendar ga v tovarni bolj malo čutim, morda tudi zato, ker delam le polovični delovni čas. Vem, da organizira ozimnico in letovanja. Sindikat bi se moral boriti za dobro delavcev, za boljše plače, ki so pri nas, v primerjavi z drugimi tovarnami, še kar v redu, za pravico delavcev do dela. Govori se, daje v tovarni 150 delavcev preveč. Gotovo je to tudi stvar sindikata.« Vera Šiberle, recep-torka-vratarka pri Alpetouru: »Zaposlena sem že trideset let. V sindikatu nisem nikoli delala, sem pa v delavskem svetu, v samoupravni delavski kontroli. Sindikat bi se moral bolj zavzemati za delavce, za njihove pravice, za to, da bodo imeli delo, za boljše plače, ne le za cenejšo ozimnico. O neodvisnih sindikatih ne vem kaj dosti, kar slišim na televiziji, prepričana pa sem, da so pogoj zanj bolj strokovni, izobraženi, pogumni sindikalni aktivisti, ki se bodo znali in upali pogovarjati z vodilnimi ljudmi.« Uroš Sel a k, spremljevalec voznika pri ABC Loka: »Sindikat v podjetju obstaja. Organizira izlete, ozimnico. Lahko bi več naredil za boljše plače, moral bi postati zaščitnik delavcev.« Miran Drnovšek, toplotni dispečer v Energetiki Ljubljana: »Sindikat na splošno zelo malo dela. Plačujemo Članarino, od katere ni nobenega rezultata. Sindikat bi moral biti res delavska organizacija, ne pa politična, kar se mi zdi, da je. Nov program bolj malo poznam in besedam tudi ne verjamem. Zaupanje delavcev je treba zbuditi z rezultati, v program vključiti bolj strokovne, izobražene, močne ljudi. Kako naj bi delavci verjeli voditeljem kot, na primer, Marjanu Orožnu, ki se je prej kot šef notranjih zadev boril za oblast, potem pa kot sindikalni predsednik za delavce... Če bodo taki časi, kot se obeta, bo moral sindikat začeti bolj konkretno delati za delavce, podobno kot neodvisni sindikat na Poljskem.« H. Jelovčan slike F. Perdan Siba prvega jesenskega dežja Prvo jesensko deževje ni bilo ravno pohlevno. Ponekod na Gorenjskem je dodobra napolnilo hudourniške struge, ponekod je voda trgala zemeljske plazove, v Bitnfah pri Kranju pa je znova opomnila, da bo treba regulirati potok Žabnico in urediti kanalizacijo. ... Kot so nam sporočili iz Kokre, vnovič grozi narasli Než-karjev graben. Na cesti med Žirmi in Logatcem pri Brekov-cah je narasla voda poplavila cesto, da je bila dlje časa neprevozna. Cesto med Škofjo Loko in Železniki v Praprot-nem je zasul zemeljski plaz, zaradi česar je bil dopoldne do enajste ure zaprt promet. Ko smo prišli v Praprotno, je bila cesta že odprta. Plaz je prineslo po hudourniškem grabnu, tik ob hiši Veronike Čerin, ki je imela ob cesti zaplato vrta, zdaj pa ji ga je odneslo. »Zjutraj ob sedmih so me sosedje klicali v službo, naj pridem domov. Na cesto je zgr-melo kup zemlje in hlodov -eden je oplazil tudi lado, ki je takrat peljala mimo • plaz pa je s seboj odnesel pol mojega vrta. Na srečo je bilo hiši in skladovnici drv ob njej prizanese-no. Takega plazu in deročega hudournika že dolgo ne pomnim, nazadnje nam je voda takole grozila pred sedmimi, osmimi leti,« nam je povedala Čerinova, ko je pospravljala razdejanje. Vode se bojijo tudi v Bit-njah, kjer jim ob dolgotrajnem deževju zaliva garaže, kleti in drvarnice. Ker je ob koncu tedna nekaj dni zdržema deževalo, je narasel potok Žabnica, prestopil bregove in zalival prostore. Kot nam je povedal predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Tone Jenko, je tako Veronika Čerin: hiši je plaz na srečo prizanesel. Čerinovim iz Praprotna je zemeljski plaz odnesel pol vrta. Vladimir Dolfnar je od ju"* »dežural« pri črpalki, ki Je praznila zalito ponikovalnico. ob vsakem deževju, in sicer za* to, ker je v potok speljana vsa kanalizacija in meteorne vod« od novega naselja v Stražišču navzdol. Če bi bil potok, iz katerega v suhem obdobju obupno zaudarja, reguliran, bi se tudi v Bitnjah manj bali jesenskih nalivov. Tudi Vladimir Dolinar Zgornjih Bitenj ima z deževjem slabe izkušnje. To jutro s> nI upal oditi na delo, ker se je hal-kakšno škodo mu bo napravila voda, ki se je razlila po bližnjem travniku iz Štajne. Vse dopoldne je dežural pri električni črpalki, ki je praznila pon'^ kovalnico. Tudi on nam je P°" vedal, daje kanalizacija iz vse" Bitenj speljana v Žabnico in vzporedni potoček Štajna, oo-kar pa so zgradili novo naselj Bantale, je ob nalivih nevzdržno. Ureditev kanalizacijskm vodov in priključitev Štajne nanje bi bila po njegovem rešitev, da o regulaciji potoka Žabni«*? ki seje ustavila na pol poti, rw ne govorimo. _ D. Z. Žlebir Foto: F. P«rd«B V četrtek, 9. novembra, ob 19. uri tretja letošnja GLASOVA PREJA. V hotelu Ribno pri Bledu se bostapj^ Slovenska Ceri^\ v prenovitve^Vj^ "\\ podpredsednik^^JviJ^^anski republiške nadškof konferen^v J in metropolit Viktp^Vl jj^%\k dr. Alojzij Šuštar Bm obogatite večer s svojimi "ašanji. Obljubljamo lep in P^fniv zaključek dneva. uredništvo Poklič^H Wp660 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Konzumacij^Jo 300.000 din (za dve osebi)! in jo boste vnovčili pri večerji.