šlev 102.
v LlDUifanf, v peleK dne 5. ma]a 1922.
Leio L.
I Naročnina
za državo SHS: fta celo leto naprej Dio.120-— sa pol leta „ .. „ 60-— četrt leta „ • ■ „ 30 — ■a en mesec „ .- „ 10'—
za inozemstvo: oelole.no.....D a. z 6 —
mesečno
• • i * •
18--
= Sobotna Izdala: s
t Jugoslaviji. . . Din. 15— v Inozemstvo ... „ 35 —
Posomoa šlev. 75 por.
e Gene lnseTatom: =
Enostolpaa petltn« vrsta mali oglasi po K 4'— in K 6 —, veliki oglati nad 43 mm vl-Sine po K 8 —, poslana itd. pe K 12 —.
Pri večjem naročilu popnsfcs
Izbaja vsak dan izvzemil ponedeljka ln dneva po praz-ntkn ob S. url zjnhraj.
Mesečna priloga: Vestnik SKSZ.
iiti.
__Uredništvo je t Kopitarjevi allol itev. O/in.
Ro .opisi se ne vračajo; netranklran« pisma se n« sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328.
Folitlčen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račoa poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino (n št. 349 za oglase, zsgreb 9.011, sarajev. 7563, pra^e ln dnnaj. 24.797
Zagreb, 3. maja 1922.
Spomenica jugoslovanskega episkopa-ta, ki se je sklenila na zadnjih konferencah v Zagrebu in ki se pošlje kralju, ministrskemu predsedniku in ministru za vere, se glasi:
Ko smo s tolikim navdušenjem in veseljem pozdravili ustanovitev naše nove zedinjene domovine, smo mislili, da se bodo v njej kot ravnopravni bratje enako prijetno in zadovoljno počutili kakor Srbi tako tudi Hrvatje in Slovenci. Posebej smo bili mnenja, da katoliška cerkev nikdar ne bo imela razloga za pritožbo, da se zapostavlja ali celo ogrožava svoboda njenega življenja in delovanja. To so nam tudi sporočali od najuglednejših osebnosti in z najvišjih mest, a vsi smo to tem raje verjeli, ker smo vedeli, da je samo enakost in rav-nopravnost — in samo to ustvarja zado-voljnost vseh državljanov v državi — edini zanesljivi temelj napredka in sreče in ker smo mislili da to vedo tudi tisti, ki vodijo usodo naše države.
A prišlo je drugače!
Ni naš posel, da bi se pečali s politiko kot tako; toda kot očetje in pastirji svojih katoliških vernikov ne moremo drugače, nego da damo duška težki boli svojega srca, ki jo čutimo, videči, kako se državna politika vodi tako, da se enokrvni bratje čimdalje bolj odtujujejo, ločijo in mrze, tako da se jez med njimi čimdalje bolj širi ter se vedno češče ponavljajo usodne besede o amputaciji, separaciji. Tega nismo smeli zamolčati, kajti kakor so sploh cerkveno-politična vprašanja in dr-žavno-politične razmere v kaki državi v medsebojni zvezi in odvisnosti, tako je po našem mnenju današnje bedno stanje katoliške cerkve v naši državi nezrel plod nezdravih splošnih političnih razmer v deželi. In kdorkoli iskreno ljubi to našo zedinjeno domovino, se ne sme zadovoljiti samo z bolestjo v srcu, ampak mora tudi delati, da se te razmere popravijo. Mi škofje, od Boga postavljeni pastirji svoje črede, nismo nehali opozarjati kraljevo vlado na žalitve in krivice, prizadete katoliški cerkvi, ki so obenem eden bistvenih razlogov za nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev. Priče naše skrbi in prizadevanja so mnoge naše vloge, ki so skoraj vse ostale brez uspeha in velika večina vrhu tega tudi brez vsakega odgovora. Ljubezen do domovine in naroda nas vendar sili, da v tej resni spomenici ponovimo naša dosedanja prizadevanja za ozdravljenje cerkveno-političnih razmer v državi, ki so očividno sovražne katoliški cerkvi, kar bi bistveno pripomoglo tudi do ozdravljenja državno-političnih razmer v domovini. Dodajmo samo nekaj novih stvari.
1. Kulturni program kraljeve vlade gre, kakor se zdi, naravnost za tem, da se krščanski značaj šolskega pouka naravnost uniči. To se je najprej jasno pokazalo v Bački, Banatu in Baranii, kjer so se katoliške verske šole po vrsti zapirale, zgradbe odvzemale ter se celo zasebne zgradbe katoliških redov uporabile za državne šole, siromašne redovnice pa iz njih izgnale; duhovščini se je vstop v šole popolnoma prepovedal, t. j. šole so se v polnem smislu lajicizirale.
Zagrebški nadškof in drugi škofje so ponovno odločro nastopili za to, da se te krivice odprav . Tudi jugoslovanski epi-skopat je s svoje skupne seje dne 4. maja 1921. Št. 5 odposlal energično vlogo, istotako ožji odbor episkopata s seje dne 23. septembra 1921. št. 33, potem 13. januarja 1922., kjer so navedeni konkretni predlogi, kako bi se mogla stvar v sporazumu s katoliškim episkopatom urediti, do-kier se ne sklene nov šolski zakon.
Na vse to nam je došla edino rešitev ministrstva za prosveto dne 18. oktobra
1921. št. 47.056, ki nam pove, da se je vse izvršilo temeljem zakona o ljudskih šolah z dne 19. aprila 1914. kraljevine Srbije, ki se je s sklepom ministrskega sveta dne 20. avgusta 1920. št. 10.030 razširil tudi na Bačko, Banat in Baranjo. Nočemo vprašati, je-li bilo potrebno, da se šolski zakon kraljevine Srbije uporabi za nove kraje, v katerih so povsem druge razmere, a zakoni morajo odgovarjati potrebam in razmeram, marveč hočemo samo eno naglasiti: Tudi po tem zakonu so dovoljene zasebne šole, kakor omenja tudi ministr. odlok, in vse katoliške zasebne šole bi bile gotovo pripravljene zadostiti vsem zakonskim predpisom, ako bi se bile na to opozorile. Sestre v Vel. Bečkereku so dejansko prosile za dovoljenje, da smejo za 14.000 katoličanov obdržati svojo šolo, ki jo vodijo ondi že 42 let, ter so izjavile, da so pripravljene izpolniti vse pogoje, ki jih določi ministrstvo. Na to prošnjo pa so dobile od ministrstva odgovor: »Ministrstvo za prosveto ne smatra potrebnim, da izda dovoljenje za nadaljnji obstoj tej katoliški šoli, ker je v Vel. Bečkereku državna šola, a načelo ministrstva je, da ne dovoljuje ne verskih ne narodnih šol.« Kljub temu je pa prav to ministrstvo v prav tem mestu dovolilo za 1200 Židov konfesionelno židovsko šolo.
Pri vsem tem nam je pa ta izkušnja jako dragocena za presojanje novega šolskega zakona za ljudske šole, ki ga je izdelal odbor. Tu se proglaša kot vrhovno načelo, da je ves šolski pouk državen (čl. 2.) ter mora vse predmete in tudi vero-nauk predavati samo državno učiteljstvo (čl. 51.); knjige za veronauk odobruje minister za vere (čl. 53.); zasebne šole se morejo snovati samo tam, kjer ni državne šole. Pričakovati nam je torej v celi kraljevini istega, kar se sedaj dogaja v Bački, Banatu in Baranji. Proti tem načelom zakonskega načrta so v imenu katoliškega episkopata dne 14. januarja 1922. v Belgradu osebno in s posebno vlogo najodločneje protestirali predsednik ožjega odbora s članoma dr. A. Jegličem in msgr. Akša-movičem. Odgovora nismo dobili nikakega, zato pa poročajo listi, da pride ta zakonski načrt v kratkem na dnevni red v skupščini. Mi ne moremo drugega, nego da ponovimo, kar naglaša ta vloga: »Katoliška cerkev in katoliški starši se ne morejo nikdar odreči svojim pravicam ter bodo morali v najodločnejši in najostreiši boj za svoboda pouka ... Da-li nam je tak boj potreben in da-li je za našo mlado državo koristen, o tom ni treba govoriti.«
Toda neprijateliska roka državne oblasti posega tudi v samo notranje življenje katoliške cerkve. To se vidi iz preganjanja Marijinih kongregacij, ki so čisto pastoralna uredba katoliške cerkve, priznane in dovoljene po celem svetu. Tu je napravila začetek pokrajinska vlada v Bosni in Hercegovini, ki je z naredbo z dne 17. januarja 1921. pod pretnjo izključenja prepovedala vsem učencem biti člani take kon-gregacije. Pokrajinska vlada v Hrvatski in Slavoniji ni tako drakonična, a zahteva z naredbo dno 8. novembra 1921. št. 17.267, popolno oblast nad njimi, in to potem, ko je katoliški epislcopat iz svoje skupne seje z vlogo dne 5. maja 1921. jasno in glasno izjavil, da Marijine kongregacije kot verska udruženja in pastoralne uredbe cerkve spadajo samo pod cerkveno oblast. Niti tukaj ni protest episkopata in celokupne katoliške javnosti do danes nič koristil, zato se pa dovoljujejo ne samo udruženja svobodne misli, marveč tudi zveza takih udruženj srednješolskih dijakov, kjer ni nikakega šolskega nadzorstva.
Omeniti hočemo še en odlok ministrstva za prosveto z dne 19. januarja 1920., s katerim so odreja, da se mora srednješolska mladina priključiti jugoslovanske-
mu Sokolu in se vzgajati v sokolski ideji — a ta je po pisanju sokolskih prvakov samih protikrščanska in proticerkvena — in to zopet brez šolskega nadzorstva. Tudi proti temu je nastopil katoliški episkopat z vlogo in okrožnico, nastopila je celokupna katoliška javnost in katoliški poslanci v parlamentu. V tej stvari je na predsednika episkopata od ministrstva za prosveto do-šel odgovor, v katerem brani Sokola, vendar pa dopušča možnost zlorabe po posameznikih in poziva episkopat, naj posamezne slučaje prijavi. — Tak odgovor je došel tudi na pritožbo proti zlorabam nekih lajiških učiteljev-katehetov v Bački in Banatu; toda ko so se navedli popolnoma točni konkretni slučaji, so ostali dotičniki na svojih mestih ali pa so bili povišani.
Samo še dva — trije primeri! Od katoliške cerkve odpadli duhovniki, ki dvigajo formalni upor v katoliški cerkvi, so vživali na Hrvatskem čisto očito podporo pokrajinske vlade. To se more umeti samo tako, da ima vlada na tem gibanju svoj interes, a to zopet znači, da pričakuje vlada zase neke koristi, ako se v katoliški cerkvi podpirajo zmede, ako se cerkev oslabi. Radi priznamo resnico, da smo od centralne vlade v Belgradu že ponovno prejeli nasprotna zagotovila in celo tudi nasprotne odredbe, posebno v najnovejšem Času. Toda v praksi se do danes ne opaža nič od tega in ako še dalje tako ostane, moramo priti do prepričanja, daje nekomu več do deset odpadlih duhovnikov brez vsake religiozne ideje nego do katoliške cerkve. To pa ne more biti na resnično korist države SHS.
Najnovejšega datuma sta dve dejstvi. Pokrajinska vlada v Zagrebu je na svojo roko, brez vsakega sporazuma z duhovno oblastjo, izdala naredbo o šolskih praznikih. Po tej naredbi se mora po vseh šolah, pa naj ne bo v njih niti enega pravoslavnega učenca, obhajati več pravoslavnih praznikov, dočim se za katoliško mladino ukinja praznik njenega nebeškega zaščitnika, a čas za spoved in duhovne vaje je določen tako, da se sploh fizično ne bodo mogle opravljati. Sedaj je vladi težko menjati svojo naredbo, toda končno jo bo vendar le morala izpremeniti; mi pa vprašamo: ali je bilo to potrebno? Ali so taka izzivanja v korist naši državi? — Drugo dejstvo je naredba ministra za vojsko in mornarico z dne 23. marca 1922. o vojni dolžnosti bogoslovcev in duhovnikov. Tudi tu gre za raztegnitev srbskega zakona na celo ozemlje kraljevine, ne da bi se bilo vprašalo, da-li je politično razborito brez parlamenta in zakona posegati v odnošaje, ki so doslej brez vsake škode za državo veljali v korist vseh konfesij. Ako se pa pomisli, da se prav sedaj dela po eni strani za razorožitev, za znižanje vojske, za tako potrebni mir med narodi in po drugi strani vpošteva naravnost obupno stanje in no-manjkanje klera, potem se mora ta naredba kar 'ajostrejo obsoditi. V zagrebški nadškofiji n. pr. je že nekoliko župnij brez župnikov in kapelanov, torej brez vsakega duhovnika, da niti ne omenimo velikih župnij, na katerih se starček župnik muči brez pomočnika. Letos pa dovršita nauke cela dva bogoslovca, a še ta dva morata brez vsake potrebe najprej v 12 mesečno vojaško službo, a duhovno pastirstvo jih tako krvavo potrebuje! Ako se ta naredba ne izpremeni, kaj poreko na to toliki verniki, ki ne nehajo prositi za duhovnike, pa zvedo — za to dejstvo?
Kaj naj rečemo na vsa ta dejstva? Kakor da se je v naši državi vse zarotilo, da se ustvari čim več nezadovoljnožev. Jako lahko je vse te, po državni upravi ustvarjene nezadovoljneže proglasiti za nezanesljive elemente, separatiste, defetiste,
ali kakor že hočete, toda drugo vprašanje je: ali je to državništvo modro in ali se tako utrjujejo temelji naše države? Mi si usojamo to zanikati tem odločneje, čim močneje ljubimo to državo in čim bolj želimo, da bi bila srečna in močna in spoštovana.
2. Ako obrnemo pogled na materialno stanje katoliške cerkve v naši domovini, patem nam oko najprej obstane na izvajanju agrarne reforme. Kolikokrat je katoliški episkopat pri kralj, vladi ustmeno in pismeno zahteval leka proti krivici, ki se prizadeva katoliški cerkvi, nazadnje z obširno vlogo s skupne seje episkopata dne 6. maja 1921. št. 12. Ko niti na to ni bilo nikakega odgovora, a se je za gotovo zvedelo, da se je pravoslavnemu patrijarhu še začetkom septembra izdal odlok, s katerim se mu vrača daljsko veleposestvo, se je obrnil predsednik ožjega odbora episkopata na ministrski svet z novo vlogo z dne 6 . maja 1921. Niti na to vlogo še do danes nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo pa lahko čitali v >Hriščanskem životu«, listu skupščinskega tajnika dr. V. Janiča, kjer se z veseljem ugotavlja, da se bodo pravoslavnim samostanom 1. oktobra 1922. vrnila z agrarno reformo vzeta zemljišča (Zv. I. str. 58.).
Ko se je zvedelo za proračunski načrt finančnega ministra za 1. 1922., smo se vsi presenečeni vprašali, odkodi nekomu tolika smelost, da si upa s tako očito in strašno krivico na dan? Za pravoslavne približno šestkrat toliko kakor za katoličane. Vsi naši cerkveni prosvetni zavodi so prezadol-ženi, katoliška duhovščina strada in trpi vsakoršno pomanjkanje — pa tolika krivica v proračunu! Zdi se, da je nekomu v resnici do tega, da nas reši vsakega dvoma o bojazni, izrečeni v vlogi dne 26. januarja: »da se v nas ne ubije vera, da je v, kraljevini SHS pravičnost in enakost za vse državljane in za vse (veroizpovedi) cerkve.«
Tako postopanje nasproti katoliški cerkvi od zgoraj, nerazumevanje katoliških institucij in življenja in vsled tega naj-neosnovanejše in najneumnejše denuncia-cije od zdolaj, potem pa napadi in sumni-čenja od strani — vse to ustvarja atmosfero, vsled katero se porajajo v nekatoli-škem delu naroda nemili pojavi sovraštva in mržnje proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. A vendar je samo katoliška cerkev in njena duhovščina z največjim samozatajevanjem in žrtvami rešila našo narodnost v vseh ogroženih krajih, povso-di pa je najintenzivnejše sodelovala za kulturni in gospodarski napredek naroda.
Kdo pomore, da se izpolnijo besede današnjega ministra Pribičeviča, izrečene na zgodovinski seji hrvatskega sabora dne 28 oktobra 1918.: »... da morajo biti v tej skupni državi Slovenci, Hrvati in Srbi popolnoma enak faktor. Ne gre za tem in ne more in ne sme iti za tem, da se v tem edinstvenem narodu posamezni deli majo-rizirajo ali nulificirajo. Kajti, visoki sabor, ako bi se mogla le v en sam, četudi najmanjši del našega naroda zajesti bojazen ali sumnja, da v tej skupni državi ne bi imel vsak del našega naroda bodisi enakega varstva bodisi enake suverenitete ko bi se taka sumnja mogla vgnezditi v enem delu tega naroda, potem bi ta sumnja izzvala stanje, ki bi značilo slabost naše nove države in v tej slabosti bi našli tuji narodi, ki nas bodo obdajali in ki bodo proti nam gojili imperialistične težnje, moč zase.«
Kdo, kličemo, naj to izvede?! Mi smo pripravljeni pomagati, ker vemo, da bo naša država šele tedaj močna in spoštovana ter bo tudi katoliška cerkev v njej nemoteno vršila svojo nad yse vzvišeno nalogo.
V Zagrebu, dne 29. aprila 1922.
Za jugoslovanski	katoliški episkopat:
1 Dr. Anton Bnuer,	Dr Jcronim Milofa,
narisi-^	g]<0f šibenišjki, tajuik.
Proračunska razprava v finančnem odboru.
JUGOSLOV. KLUB PROTI PREVELIKI REDUKCIJI POŠTNEGA URADNIŠTVA. - CESTARJI SE NE ODPUSTE.
Belgrad. 4. maja. (Izvirno) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljal proračun ministrstva za pošto in brzojav. Po poročilu referenta se je oglasil k besedi v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Vladimir Pušenjak, ki je omenil, da je razlika med številom ukaznih in neukaznih uradnikov v posameznih pokrajinah posledica različnih zakonodajalcev in da je radi tega potrebno izenačenje zakonov za vso državo. Govornik je naglašal, da se reducira preveliko število uradnikov, kar bo v škodo poštnemu prometu. Nadalje je opozarjal na slabe poštne razmere v Sloveniji in Prek-murju, obsodil je premeščenje uradnikov pri poštnem ravnateljstvu v Skoplju, kjer se uradniki premeščajo na mejo, kar je zlasti za žensko osobje združeno z velikimi bremeni. Govornik je tudi odbil trditev referenta, da so stroški poštne službe v Dalmaciji preveliki, ter je omenil, da so stroški zato nekoliko večji, kakor v drugih pokrajinah, ker so slabe zveze radi oddaljenosti med posameznimi kraji, kakor tudi radi slabih zvez kopnega z morjem. Pozdravil je ustanovitev poštnih hranilnic, s katerimi se bo olajšal denarni promet in ki bodo nadomestile nižjim slojem banke, -državi pa nudile lepe dohodke. Izrazil je željo, da se čimprej izvede njihova popolna organizacija v vseh pokrajinah.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Proračun ministrstva za pošto in brzojav znaša 230 milijonov dinarjev. Poštni minister je na predlog parlamentarne komisije za redukcijo uradništvo odpustil nad 2000 poštnih nameščencev, in sicer deloma ukazne in deloma neukazne uradnike. Zahteval je, naj se mu dovolijo krediti v znesku 63 milijonov dinarjev za brzojavne droge in žice ter za drug poštni in brzojavni material. Finančni odbor je v načelu pristal na to zahtevo poštnega ministra. Ker pa od-
bor nima pravice zvišati kredite brez so-glašanja finančnega ministra, je naročil poštnemu ministru, naj se prej v tem pogledu sporazume s finančnim ministrom.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o proračunu ministrstva za javna dela. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec dr. Dulibič odločno nastopil proti zmanjšanju števila inženerjev in cestarjev v Dalmaciji. Povdarjal je, da bi odprava 8 inženerjev in 43 cestarjev po-menjala uničenje cest in javnih del v Dalmaciji. Cestarji so siromašni delavci, ki služijo državi samo zato, da dobe malenkostno pokojnino. Pota so žo itak zanemarjena, ker ni dovolj sredstev za popravo. Govornik je povdarjal potrebo poprave nekaterih cest, tako n. pr. med Šibenikom in Ragojnico. Zagovarjal je zahtevo, da se mora pričeti čimprej z • grajenjem in popravljanjem cest.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Na današnji seji finančnega odbora je bil sprejet predlog poslancev Jugoslovanskega kluba, naj se državni cestarji ne odpuste in naj se v Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji obdrži isto število cestarjev, kakor jo to predvideno v proračunu za 1. 1922. Za cestarje so govorili poslanci Jugoslovanskega lduba Stanovnik, Žebot in dr. Dulibič. Predlog je bil sprejet z veliko večino glasov.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Na današnji seji finančnega odbora je vprašal poslanec Žebot ministra za javna dela, zakaj se ne zanima za državni most pri Sv. Petru v Savinjski dolini, ki se podira, vsled česar je onemogočen promet na edini državni cesti med Mariborom, Celjem in Ljubljano. Minister za javna dela je odgovoril, da se bo most pričel še letos graditi iz sredstev, ki jih bo nakazal izrednim potom minister za finance.
Genovska konferenca.
Intrige.
Pariz, 4. maja. (Izv.) O včerajšnjem ministrskem svetu priobčujejo listi nastopne podrobnosti: Ko so razpravljali o belgijskih zadevah, je podal minister Barthou pojasnilo, kaj je prignalo zaveznike do tega, da so poslali Rusiji znano spomenico. Govoril je tudi o načinu, kako je Jaspar predlagal besedilo, katerega on nikakor ni mogel priznati. Nato je podal ministrski predsednik Poincare nekatere informacije, katere so bile delegaciji na genovski gospodarski konferenci še neznane, pri čemer je posebno opozarjal na govorice, da so Rusi dovolili Angležem posebne koncesije. Belgijska vlada je nato energično zahtevala, da se izdela spomenica v zmislu besedila, kakor ga je predlagal Jaspar. Poincare, ki je bil na eni strani poučen o odstopitvi belgijskih podjetij inozemcem na drugi strani pa je vedel za to, da pravtako postopa ruska sovjetska vlada napram francoskim industrijalcem, je potem, ko je odpotoval iz Genove minister Barthou, naročil veleposlaniku Barre-ru, naj Lloyd Georgea informira o teh či-njenicah. Lloyd George je omenil, da so se brez vednosti angleške vlade uvedla nekaka pogajanja »pustolovcev< s sovjetskimi zastopniki. Minister Barthou, ki o vsem tem ni vedel ničesar, se je popolnoma priključil naziranju francoskega ministrskega predsednika, nakar je ministrski svet
soglasno sklenil, da bo podpiral belgijsko stališče. Ministrski svet je o tem svojem sklepu Barrera že včeraj brzojavno obvestil.
Pogojni pristop Francije k mirovni pogodbi.
Genova, 4. maja. (Izv.) S francoske strani se poroča: Francoski ministrski svet se jew soglasno izrekel za sklep, da Francija pristopi k mirovnemu paktu, toda s pogojem, da se mu pridruži tudi Rusija. Rusija naj se obveže, da tekom 10 let ne bo napadla svojih sosedov in da bo v istem razdobju priznala meje, ki so določene v verzajski mirovni pogodbi, katere Rusija ni podpisala. Mirovni pakt naj izrecno naglasa, da ne bo nasprotoval sankcijam, do katerih imajo zavezniki pravico v zmislu mirovne pogodbe, ako Nemčija ne bi izpolnjevala svojih obveznosti. Mirovni pakt naj tudi izrecno prizna velike mednarodne dogovore, po katerih je povratek Habsburžanov in Hohenzollerncev izključen. Pakt tudi ne sme nasprotovati definitiv-nim dogovorom, ki jih sklenejo med seboj države, ki so pristale na ta pakt. Pakt ne sme nadalje nalagati tem državam nobene druge obveznosti glede razorožitve, kakor one, ki jih vsebuje člen 8 pogodbe o zvezi narodov.
Se nič no mudi.
Genova, 4. maja. (Izv.) Kakor je izjavila ruska delegacija, se ruski odgovor
na spomenico, katero so ji stavile antantne države, že pripravlja. Ni pa še gotovo, kdaj bo dovršen.
Cičerinov komentar.
Berlin, 4. maja. (Izvirno) Dopisniku »Vossische Zeitung« je dal Čičerin nekak komentar k odgovoru ruske delegacije na spomenico zaveznikov. Iz teh komentarjev sledi, da bo Čičerin odločno nastopil proti večini eahtev zaveznikov, predvsem glede točke, ki govori o Besarabiji, privatni lastnini, agitaciji in obnovitveni podpori za Rusijo, ki jo mislijo izvesti s 50 milijon! dolarjev, dočim je Rusija potrebovala 2 milijardi dolarjev.
Nova orientacija Čeho-Slovaške.
Genova, 4. maja. (Izv.) Italijanska delegacija se je včeraj posvetovala o položaju, ki je nastopil na mednarodni gospodar-
ski konferenci v Genovi. Poslanik Barre re se je včeraj, ko je prejel poročila iz Pa riza, razgovarjal z Jasparjem v navzočno sti češkoslovaškega ministrskega predsed nika dr. Beneša. Govori se, da so bili t razgovori v zvezi s pripravami za jamstve no mirovno pogodbo, kakor tudi z name ravanim obravnavanjem ruskega vpraša nja. Baje je češkoslovaška delegacija za vzela v obeh vprašanjih novo orientacijo (Jugoslovanska ostane pri stari. — Opom ba uredn.)
Dr. Kumanudi pri uemških delegatih.
Genova, 4. maja. (Izvirno) Včeraj j< bil minister dr. Kumanudi na obedu pr nemških delegatih dr. Wirthu in dr Rathenauu. Po obedu so imeli gospodj daljši razgovor o vojni odškodnini, ki j< ima Nemčija plačati naši državi.
Odgovor dr. Kumanudija čičennu.
Genova, 4. maja. (Izv.) Povodom trditev Cičerina v pismu, v katerem odgovarja na protest zaveznikov zaradi tlačenja prebivalstva v Rusiji v zvezi z brzojavko Jordanija, je poslal minister dr. Kumanudi kot zastopnik odsotnega predsednika jugoslovanske delegacije čičerinu pismo, v katerem pravi med drugim, da trditve čičerinove, ki se nanašajo na Jugoslavijo, nimajo nobeno podlage. V čičerinovem pismu se govori o tlačenju narodnih manjšin Hrvatov, Črnogorcev in Makedoncev, ki da se razlikujejo od ostalega jugoslovanskega prebivalstva. Nedvomno je znano, da so Črnogorci Srbi in da Makedonci ne tvorijo posebne narodnosti, ker so večinoma Srbi. Hrvati se z narodnega stališča ne razlikujejo od Srbov. Vse narodne manjšine, katere navaja čičerinovo pismo, so v resnici le bistven del enega in istega srb-sko-hrvatsko-slovenskega naroda. Vsi ti deli jugoslovanskega naroda so vedno in na najsvečanejši način izrazili odkritosrčno željo ostati v tej državi pod enim in istim političnim režimom. Kar se tiče Črnogorcev, so njihovi pooblaščeni zastopniki na veliki narodni skupščini v Podgo-
rici proglasili ujedinjenje s Srbijo, vsle< česar so Črnogorci na ta način vstopili i kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev Ravnotako so tudi Hrvati potom Narodne ga Veča v Zagrebu proglasili svoje ujedi njenje s Srbi in Slovenci. Vsi ti čini si dobili svojo definitivno pravno ratifikaciji v glasovanju veliko večine v ustavodajn skupščini dne 28. junija 1921. S tem so vs deli jugoslovanskega naroda na ta načii postali nosilci ene in iste nedeljive narod ne suverenosti. Kar se tiče generali Wrangla in trditve o nameravanem vpadi v ukrajinsko republiko, se te trditve for malno in kategorično dementirajo. Poli tična smer vlade kraljevine Srbov, Hrva tov in Slovencev v ruskem vprašanju ji bila vedno stroga nevtralnost. Ta politični smer se ni izpremenila. Kar se tiče gene rala Wrangla v posebnem, ni jugoslovan ski narod nikdar na to mislil, da bi mu od rekel gostoljubnost. Narod ga je spreje' z istimi čustvi, ljubeznijo in solidarnostjo kakor vse ostale ruske brate, brez ožin na politično smer, in sicer meščanske sloji in boljševike. — Na tem pismu je podpisal dr. Kosta Kumanudi.
Dementi bolgarske vlade.
Sofija, 4. maja. (Izvirno) Bolgarska vlada izjavlja, da so vesti berlinskih listov, češ, da bolgarska vlada podpira reorganizacijo in zbiranje Vranglove vojske, popolnoma neosnovane in neresnične. Vojaki bivše Vranglove armade so bili na Bolgarskem takoj razoroženi ln se morajo pokoravati vsem v Bolgariji veljavnim zakonom.
IZ MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Včeraj je bil na seji ministrskega sveta odobren kredit 5 miljonov dinarjev za naše internirance v Rusiji. Obenem je bil odobren kredit ministrstvu za promet za trasiranje proge Bihač—Zrmanja in zgradbo mostov na progi Knin—Pribič. Razen tega je bil ministrstvu za promet odobren kredit za popravo lokomotiv. Na koncu seje se je razpravljalo o posojilu 25 milijonov šterlingov, ki ga nam je ponudila neka londonska banka.
NESKLEPČNOST ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Danes popoldne se je sestal plenum zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem načrtu o centralni upravi. Seja se ni vršila radi premajhnega števila prisotnih poslancev ter je prihodnja seja napovedana za jutri dopoldne.
KAZNI ZA SODIŠČA.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Pododsel zakonodajnega odbora je danes razprav ljal o volilnih listah in je dokončal svoji delo. Določil je besedilo člena 2, ki go vori o tem, kako naj bodo sestavljene vo lilne liste za občinske volitve. Sklenil je naj se tam, kjer je razlika v volilni pravici za občinske in za volitve v narodno skuj)] ščino, izdela posebna volilna lista za ob činske volitve. Nato sta bila izgotovljen! člena 15 in 16, ki govorita o tem, da imi občinsko sodišče izgotoviti volilne liste, k se imajo predložiti sodišču prve instance v potrdilo. Ako sodišče ne dokonča tega dela, se mu naloži kazen, ki jo vsebuje vo lilni zakon. Sodišče prve instance določ posebnega uradnika, ki sestavi volilne li ste za občinske volitve po abecednem re du. — Nato je pododsek razpravljal c ostalih določbah načrta.
PRIMERNO VPRAŠANJE ZA PR0SVET NEGA MINISTRA.
Belgrad, 4. maja. (Izvirno) Danes je poslanec dr. Janko Šimrak naslovi na ministra za prosveto vprašanje, zaka sta se usmiljenim sestram v Somboru od vzela oba samostana in sicer prvi popol-noma, drugi pa deloma. V vprašanju z* hteva poslanec dr. Šimrak, naj se ta skrajna krivica čimprej popravi ter vrne sestram njihova posest. Razen tega zahteva v svojem vprašanju, naj se usmiljene
'Allan Edgar Poe:
V Stelstromu.
T7. angleščino prevel Anton D e b e 1 j a k.
(Dalje.)
Poskusi, dati odgovor o pojavu — od teh se spominjam, da so se mi zdeli nekateri dovolj verjetni pri čitanju — so izgledali zdaj jako drugače in nezadovoljivi. Vobče sprejeta je misel, da ta kakor tudi trije manjši vrtinci med otočjem Feroe-jem nastajajo zavoljo tega, ker vstajajoče in padajoče valovanje zadeva ter buta pri oseki in plimi ob ostre grebene in sipine, kar zavira vodo, tako da se zaganja kakor slap; in čim više torej kipi priliv, tem globlji ima biti pad, in prirodna posledica vsega je sukalnik ali krnica, čigar divno erkanje je zadosti znano po manjših poiz-kusih.c To so besede Encyclopediae Bri-tannicae. Kircher in drugi domnevajo, da je sredi maelstrbmske ožine brezdno, ki prodira zemeljsko oblo ter so končuje v kakem prav oddaljenem kraju — Botnij-ski zatok se v nekem primeru imenuje nekam odločno. To mnenje, neosnovano samo na sebi, je bilo eno, kateremu je med strmenjem moja domišljija pritrjevala najraje; in ko sem ga^ omenil kažipotu, sem bil precej presenečen ob njegovih besedah, češ, da kljub tej vsesplošno razširjeni misli Norvežanov o tem predmetu on tega
ne veruje. Glede prve sodbe je priznal, da je ne more razumeti; in tukaj sem se strinjal z njim — kajti, če še tako prepričljiva na papirju, postane docela nepojmljiva in naravnost nesmiselna sredi bobnenja v globokem prevalu.
»Lep pogled ste imeli zdaj na vrtulj-ko,< je dejal starec, »in ako marate plezati krog te skaline, da ji pridete v zaveterje, kjer naju ne bo preveč glušil vodni šumot, vam povem prigodek, ki vas preveri, da moram še nekaj vedeti o Moskoe-stromu.«
Posadil sem se, kakor je želel, in nadaljeval je: »Jaz in moja brata smo imeli nekoč ladjo, opremljeno ko škuner z dvema jamboroma in kakimi 70 tonami; z njo smo ponavadi ribarili med otočjem onkraj Moskoeja blizu Vurrgha. Pri vseh silovitih nasprotnih tokih na morju je dobro loviti ribo o posebnih ugodnih prilikah, če imaš le pogum, vendar od vseh lofodskih primorcev smo bili mi trije edini, ki smo redno delali dobičke na teh ostrovih, kakor pravim. Običajna lovišča so prav daleč doli proti jugu. Tam se dobe ribe ob vsaki uri brez posebne opasnosti in zategadelj imajo domačini dotična mesta najraje. Izbrane točke višje od tam med pragovi pa nudijo ne samo najboljše vrste, ampak tudi največje izobilje, tako da smo nalovili pogosto v enem samem dnevu vec nego naši boječi tovariši v celem tednu. V resnici smo na ta način vse tvegali za dobiček — življenje smo stavili na kocko
namesto truda in srčnost je nadomestovala glavnico.
»Držali smo ladjo v zanožju kakih pet milj više ob bregu od ondod; in ob lepem vremenu smo se po navadi okoristili s če-trturno tišino in prepluli glavni preliv Mo-skoe-stroma, daleč od krnice in potem se usidrali na sidrišču nekje blizu Otterhol-ma ali Sandflesena, kjer požiravke niso tako silne ko drugod. Tu smo navadno ostajali približno do prihodnje tihote, ko smo mačka vzdignili ter odrinili proti domu. Nikdar se nismo podali na ta pohod, če ni z boka pihal oster veter pri odhodu in po-vratu — kar smo čutili zanesljivo, da nam ne odreče pred vrnitvijo — in malokdaj smo se ušteli. Dvakrat v šestih letih smo bili prisiljeni ostati vso noč usidrani zavoljo mrtvaškega brezvetrja, ki je zares redka stvar ravno v tem okolišu; nekoč pa smo morali čakati na lovišču skoro teden dni, sestradani do smrti, vsled sape, ki je zapihala hitro po našem prihodu in ožino preveč razburkala, da bi mogli misliti na plovbo. Pri tej priložnosti bi nas bilo moralo stirati na morje vzlic vsemu (zakaj krnica nas je metaia vsenaokoli tako burno, da smo so naposled zaleteli na svoje sidro in je izdrli), da nas ni zaneslo v enega neštetih prečnih tokov — danes tukaj, jutri tam — ki nas je odgnal na Elimen-sko brezvetrje, kjer smo se na vso srečo usidrali.
»Nisem vam mogel povedati dvajseti-
ne težav, ki smo jih srečevali na lovišču na tem prostoru biti je neugodno, še celo v mirnem vremenu — pa vselej se nam posrečilo prebroditi rokav Moskoestroina samega brez nezgode; dasi mi je včasih srce padlo v hlače, kadar smo bili slučajno eno minuto ali kaj takega pred tišino ali za njo. Veter dostikrat ni bil tako močan, kakor smo si domnevali pri odhodu, in takrat smo napravili dokaj manj poti, nego bi bili radi, ker nam v toku ni bilo mogoče krmiliti ladjice. Moj najstarji brat je imel 181etnega sina, jaz pa sem imel dva svoja krepka dečka. Ti bi nam bili ob ta kih časih v izdatno pomoč pri razpredanju drag kakor tudi pozneje pri ribarjenju vendar pa, čeprav smo se sami podajali v drzne poskuse, nismo po nekakšnem imeli srčnosti, pustiti mladiče v nevarnost — kajti po vsem tem, kar se je govorilo in godilo, je bilo to strahovito opasno, in to je resnica.
Zdaj bo v par dneh tri leta, odkar se je naključilo to, kar vam nameravam povedati. Bilo je na deseti dan julija 18. dan, katerega ljudstvo teh pokrajin ne po; zabi nikoli — zakaj takrat je bril najhujši orkan, kar jih je kdaj prišlo z našega neba; sicer je pihala vso jutro in celo v pozno popoldne mehka in lahna sapica od ju-gozapada, medtem ko je sijalo jasno soin ce, tako da najstarejši pomorščaki mec nami no bi bili mogli slutiti, kar je imelo slediti.
sestre, ki so bile učiteljice na višji meščanski šoli in na ljudski šoli in ki so bile odstavljene na podlagi zakona o zaščiti države, postavijo na prejšnja mesta, ker niso ničesar storile, kar bi bilo proti državnim interesom, ker se sploh ne bavijo s politiko. Istočasno zahteva, naj se sestram učiteljicam, ki poučujejo že dve leti, plača za ta čas honorar, ker niso doslej prejele niti vinarja.
JADRANSKA ŽELEZNICA.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Včeraj se je na zborovanju inženjerskega udruženja razpravljalo o graditvi jadranske železnice. Večina je odločila, da je v prvi vrsti potrebna proga Belgrad—Drina—Kotor. Udruženje stoji na stališču, naj bi se zgradba te proge izvršila v lastni režiji. Razprava o tem predmetu se bo nadaljevala 15. t. m. v Sarajevu.
RADIČ IN RADIKALI.
Zagreb, 4. maja. (Izvirno) »Pokret« javlja iz Belgrada: Včeraj je posetil minister Pribičevič predsednika vlade Pašiča v njegovem stanovanju in je imel z njim daljši razgovor. Temu sestanku se pripisuje v Belgradu velik pomen, ker so se razširile govorice, da je Stjepan Radič predlagal radikalcem potom g. Pašiča, da bi stopili z njim v ožje politične stike.
MASARYK PIŠE SPOMINE.
Praga, 4. maja. (Izvirno) »Tribuna« poroča, da bo predsednik Masaryk za časa svojega bivanja na Capri, kamor odpotuje na oddih, spisal knjigo svojih političnih spominov, v kolikor se tičejo Češkoslovaške.
ČEŠKA ZA RUSIJO.
Praga, 4. maja. (Izvirno) »Češke Slovo« piše, da češka delegacija v Genovi glede Rusije nikakor ni mogla podpirati stališča Francije. Dasiravno Češka ne more pričakovati od Rusije kdo ve kakih koristi, vendar pa s stališča svojih interesov ne bi bilo oportuno staviti se na stran Francije in jo v njenih stremljenjih proti Rusiji podpirati.
HARDING ZA PRIZNANJE SOVJETSKE VLADE.
London, 4. maja. (Izv.) »Manchester Guardian« javlja iz Newyorka: Govori se, da je predsednik Zedinjenih držav ameriških v kabinetu zahteval, da prizna Amerika sovjetsko Rusijo. Državni tajnik Hughes pa je nastopil zoper to. Hoover je prišel do prepričanja, da je poročilo ameriškega zastopnika pri pomožni akciji v Rusiji pokazalo potrebo izpremembe gospodarskega sistema.
ANGLEŠKI DELAVCI ZA PRIZNANJE RUSKE VLADE.
London, 4. maja. (Izv.) Generalni svet kongresa strokovnih organizacij in izvrševalni odbor delavske stranke sta poslala ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu brzojavko, v kateri izrecno zahtevata, da prizna angleška vlada sovjetsko Rusijo, ker je to neobhodno potrebno za vzpostavitev političnega in gospodarskega življenja Evrope. Brzojavka se glasi dalje, da je sprejem Nemčije v zvezo narodov boljša garancija za mir, kakor vsaka mirovna pogodba.
ZDRAVJE LJENINA.
Moskva, 4. maja. (Izv.) Zdravstveno stanje Ljenina se je že tako zboljšalo, da se more baviti s tekočimi državnimi posli.
ZA GLADUJOČE V RUSIJI.
Moskva, 4. maja. (Izvirno.) Švedski parlament jc dovolil za gladujoče v Rusiji milijon kron.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA KITAJSKEM.
Pariz, 4. maja. (Izv.) Kakor poročajo iz Kine, se vrše srditi boji med generaloma Šangtsulinom in Vupejfujem._
+ Cik-cak-politikn. »Slovenski Narod« deli zdaj svoja čustva med Francijo in Rusijo. Ker je jako težko istočasno služiti dvema različnima gospodarjema, si je izbral originalno metodo, da en dan priob-čuje članke v smislu ruske, drugi dan pa v smislu francoske orientacije. Kaj bi rekli k temu stari »Narodovi« slavjanofili? Najbrž se reveži sprevračajo v grobu. Danes n. pr. poroča »Narod« predavanje g. Bour-goina, ki označuje malo antanto od Baltskega morja do Jadranskega kot »slovanski jez zoper eventuelno germansko nevarnost.« Če pa kdo pozna geografijo, ve, da se od Baltskega morja doli do Jugoslavije slučajno ne nahaja Germanija, ampak slovanska Rusija. Tisti politik male antante pa, ki bi hotel obenem biti jez zoper germansko in rusko nevarnost, pa bi moral biti dseetkrat večji genij nego Jo bil Napoleon. Presneto mala čast za Jugoslavijo je, da mora braniti Rumunijo pred Rusijo. Bilo bi za celokupni slovenski narod veliko bolj častno, če bi bil v tej točki enodušen in ne bi prevzemal naloge tvoriti jez zoper veliko Rusijo v prid raz-n'm Fincem, Estoncem, Latišem, Litvin-»m in Rumunom. Mislimo, da nj nihča
Slovencev tako globoko ponižal nego g Pašič, ki nas smatra za »kanonenfuter« enega člana veliko antante proti Rusiji. Saj Anglija ni tako neumna kakor je Jugoslavija, da bi žrtvovala kosti Toma Atkin-sa v vojski zoper ruskega Ivana. Tako nepametni so centralisti v Belgradu.
+ Prepovedano zborovanje. »Narodna Straža« poroča, da se je pretekli teden mudil v Šibeniku vodja srbske zemljorad-niške stranke in narodni poslanec Avra-movič in več drugih voditeljev, ki so sklicali zborovanje zaupnikov. Vlada pa je to zborovanje brez motivacije prepovedala. Daleč smo prišli, da niti izrazita srbska in monarhistična stranka ne sme imeti svojih zaupniških zborovanj.
Češkoslovaška je sklenila trgovsko pogodbo z Rusko in Ukrajino. Berlinski ruski list »Golos Rossii« poroča, da se je sklenila trgovska pogodba med Češkoslovaško, Rusko in Ukrajino.
za leskovško dekanijo in sosednje kraje bo šesto povelikonočno nedeljo 28. maja 1922 pri M. B. Dobrega sveta v Kostanjevici.
—	Pisma iz Slovenačke. Pod tem naslovom izhaja v belgrajskem »Radikalu« vrsta člankov, ki imajo namen, seznaniti Srbe s Slovenci. Po pravici se mora reči, da so taki članki Srbom zelo potrebni. (S tem seveda še ni rečeno, da je naše poznavanje Srbov vedno prvovrstno, dasi smo v tem oziru odločno znatno pred Srbi.) Slovenskih časopisov ne bere ned Srbi skoro nikdo in če kdo kaj bere, bere večinoma demokratske liste. Zato je bila zelo srečna misel, da se poda Srbom v njihovem jeziku objektivna slika slovenskih razmer, prosta žurnnltetične tesnosrčne enostranosti. »Pismom iz Slovenije« se mora prL-iati, da gredo i po vsebini i po brezstrastnem tonu preko okvira, v katerem se nav. pišejo taki »informatorični« članki. Pisma seznanjajo bravca s slovensko preteklostjo, z razmerami med svetovno vojno, z našim stališčem do Avstrije, s slovenskimi političnimi strankami itd. Čujemo, da bodo pisma obsegala tudi poglavja o naši umetnosti, o naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah itd., tako da Srbu, ki bo prebral vso serijo, mišljenje in čuvstvovanje našega naroda ne bo s sedmimi pečnti zaprta knjiga. Zato bi bilo prav želeti, da bi izšla pisma, ko bodo končana, v posebni knjigi. Taka knjiga bi bila potrebna vsem srbskim javnim delavcem, zelo koristna pa tudi vsem Srbom, ki prihajajo k nam kot častniki in uradniki aH pa tudi samo kot letoviščarii.
—	Odlikovanje bosanskih franjevcev. Ministrski svet je odlikoval z redom sv. Save 4. stopnje fra Matijo Vujičiča iz frančiškanskega samostana v Fojnici in fra Veljka Martinčeviča, gvardjana samostana v Kreševem in z redom sv. Save V. stopnje fra Marka Trogrančiča, župnika v Bre-stovskem.
—	Protest dalmatinskih poduradni-kov. Udruženje dalmatinskih aktivnih in upokojenih poduradnikov in slug je sklicalo pretekli teden veliko javno zborovanje v Split. Zborovanje je bilo zelo številno obiskano Vsi govorniki so najostreje obsodili postopanje vlade v zadevi maksimiranja draginjskih doklad za poduradni-ke in sluge ter sprejeli tozadevne resolucije. Sklenili so pozvati slovenske in hrvatske kolege na skupno akcijo. V Belgrad odpošljejo posebno deputacijo, ker pa sami ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi, so se obrnili do javnosti, da jih tudi gmotno podpira.
—	Navijanje cen v Sarajevu. Te dni se prične veliki muslimanski praznik ra-mazan, tekom katerega se mohamedanci po noči zelo gostijo. Sarajevski trgovci so porabili to priliko in so že sedaj prav občutno nabili cene vsem življenskim potrebščinam.
—	Državotvorci in patrioti na deln. Sarajevska »Naša Pravda« poroča, da je bil v Prijedoru aretiran ravnatelj Srbske zanatlijske banke Milan Sudič, ki je v družbi z ravnateljem Prve srpske štedio-nice že precej časa razširjal in prodajal ponarejene 1000 lirske rankovce, ki jih je kupoval od fašistov. Mnogi trgovci so na ta način trpeli veliko škodo.
—	Nemški konzul v Sarajevu. Listi poročajo, da prične v najkrajšem času poslovati v Sarajevu nemški konzulat. Za konzula je imenovan grof Berthusi-Huc, o katerem pravijo, da pozna prav dobro razmere v naši državi.
—	Požar. V Sarajevu je pred par dnevi izbruhnil požar v neki pekarni. Požar se je zelo hitro razširil, tako da pomočniki niso mogli več iz sobe. Dva od njih sla umrla, trije pa so zadobili težke opekline in bi gotovo postali žrtev plamena, da jih ni požarna bremba pravočasno rešila.
—	Lepi funkcionarji. Bosanska pokrajinska vlada ja te dni suspendirala ba-
njaluškega župana Afgana in podžupana dr. Ivaniševiča in imenovala vladnega komisarja. Oba suspendirana veljaka sta se preveč bavila s tihotapstvom. Poslednje njihovo tihotapstvo sta bila glasom poročila sarajevske »Naše Pravde« dva vagona cigaretnega papirja, ki je monopol. Oba sta voditelja bosanskih radikalov in je zato malo verjetnosti, da bi se jima kaj zgodilo.
—	Lorenzo Pensl. Komponistu in kapel-niku papeževe sikstinske kaDele don Lor. Perosiiu se ie omračil um. Svoiih komr>ozicii ne mara več videti, hoče k papežu s predlogi, kako nai reformira kat. cerkev, sam Da hoče postati pripadnik protestantske vvaldenške cerkve. Sikstinska kapela nastopa redko, zadnjikrat ori rekviemu za Benedikta XV. Takrat so Perosiia komai pripravili, da ie dirigiral. Nekoč ie igral celo noč klavir, dokler se ni zgrudil na tla. Perosi fokoli 50 let stari ima šc mater, brata in sestro. Mogoče se tem posreči, da ga spraviio v kako zavetišče, kjer se mu pomiriio živci. Svoi denar ie razdelil med liudi. ki iih ic našel na ulici, ako da ie zdaj brez sredstev.
—	Katoliške šolo v Belgiji. Tako popolna svoboda glede šolstva kakor v Belgiji ne vlada v nobeni drugi državi. Vsak, ki ima predpisane sposobnosti lahko odpre šolo, pa bil on katolik ali pa brezverec. Država podpira vse te šole v razmerju števila otrok, ki obiskujejo posamezne razrede Tega zakona so se belgijski katoliki v največji meri poslužili, kar je prav dobro razvidno iz tega, kako rastejo podpore, ki jih država plačuje katoliškim šolam. Leta 1919. je država izplačala katoliškim šolam 9,824.000 frankov. Leta 1920. je ta vsota narastla na 63,053.000 frankov in leta 1921. že na 76,004.000 frankov. Kljub temu se dosedaj šo ni zgodilo, da bi kdo imenoval Belgijo reakcionarno državo.
—	Mednarodno razstavo psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Visočanstva kneza Pavla priredi klub ljubiteljev ptičarjev na ljubljanskem vzorčnem sejmišču letos o binkoštih. Razstava je pripoznana od Zveze psoslovcev in se prične 4. junija ob 9. uri zjutraj in se konča 5. junija ob 5 uri popoldne. Razstavo se lahko udeleže vsi psi in iz vseh krajev. Prijaviti se je treba do 28. maja t. 1. pri razstavnih tajnikih, t j pri g !tado Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14 in dr. France Lokar, Ljubljana, Sodna ulica 11. Prijavi ao lahko vsak na navadni dopisnici (navesti mora ime, spol barvo in pasmo psa, dan in kraj položenja, pri čistokrvnih tudi ime staršev in številko rodovnega lista) ali pa na prijavnicah, ki se dobe pri omenjenih tajnikih in klubovih zaupnikih na deželi. Vsak pes se mora razstaviti v splošnem razredu, lahko se pa razen tega v mladinskem, če ni še leto star. Kdor ima psa in psico isto pasme, ju razstavi lahko v razredu parov; kdor ima dva drug k drugemu spadajoča psa istega spola, ju naj razs'avi v razredu skopč; kdor pa hoče razstaviti več kot 6 psov skupaj, jih naj prijavi v skupinski razred. Prijavnina, katero je treba vposlati (položnice so na razpolago!) obenem s prijavo, znaša za psa 5 Din za razred, za vsak nadaljni razred 3 Din, za razred parov 6 Din, za skupinski razred 20 Din.	(K)
—	Kolesarjenje po držarni cesti Ljubljana— Jezica. Policijsko ravnateljstvo objavlia: Opozarja se, da je glasom tukajšnjega razglasa z dne 17. avgusta 19?! št. 25.073 za kolesarjenje po državni cesti Ljubljana—Ježica in nazaj dovoljen le levi banket državne cesto in glasom razglasa z dne 17. septembra 1922 št. 28.643 za vožnjo z ročnimi vozički le desni banket te ceste v obeh slučajih mišljeno od vidika Ljubljana—Ježica. Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po min. naredbi z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198.
—	»AutomobJna prometna d. d. v Ljubljani« naznanja cenjenemu občinstvu, da se postaiališče automobilov za progo Ljubljana—Celje od dne 7. maja ne nahaja več pri postajališču »Pri belem volu« v Celju, temveč —i hotelu »K Zamorcu« (Skoberne). Vožnjo v mesto smo morali prekiniti radi preozke pasaže v Gosposki ulici. 1690
VvFf*
š Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo priredi dne 6. t. ni. ob 7. uri zvečer v Narodnem domu v Celju in dne 7. t. m. tudi v Narodnem domu ob 10. uri dapoldne v Mariboru tovariš k e sestanke za Celje odnosno za Maribor in njih okolico. Na teh sestankih bodo poročali tako društveni predsednik in tajnik, kakor tudi načelniki društvenih odsekov o dosedanjem delovanju in bodoči nalogi društvenega odbora. Pri tej priliki se bode raztolmačilo vsestransko tudi društveni položaj. Tovariši člani, kakor tudi tovariši nečlani se vabijo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo.	(K) Genova.
š Vlom v sk'adlščih ruskih beguncev v Strnišču. Vlomljeno je bilo v skladišče ruskega krimskega korpusa I. roto. Vlomilci so odnesli 8 novih bluz, 59 spodnjih hlač, 13 zimskih spodnjih srajc in 14 zimskih spodnjih hlač. Dalje je bilo vlomljeno tudi v skladišče II. rote krimskega korpusa in ukradena ogromna množina perila.
g Bosanski kmetski mladeniči v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poslati do deset kmetskih sinov, ki so dovršili petmesečno zimsko kmetijsko šolo v Livnu in Modriči, na kmetijska posestva v Slovenijo, da se tukaj praktično izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo, ki se ga jim bo od-kazalo, vsled česar bodo nadomestovali dobro delovno moč na posestvu. Kdor želi dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3.
BORZA.
Zagreb, 4. maja. (Izv.l Devize. Berlin 24 —24 50. Bukarešta 50—52, Milan 353—370, London 295—302, Nevvvork (čeki 65-68. Pariz 600—612, Praga 130—136.50. Švica 1300— 1350, Dunai 0.80—0.84. Budimpešta 8.90—9, Varšava 1.95—2.05, ameriški dolarji 66.50— 67.50. češkoslovaške krone 128—131. angleški funti 293—300. romunski leii 0—51. italijanska lire 350—356.
Belgrad, 4. maia. (Izv.l Devize. Pariz 610, NewVork 66. Italija 355, Berlin 23. Praga 132; Dunai 0.85.
Curih, 4. maja. (Izv.l Berlin 1.79, New> vork 517, London 22.97, Pariz 47.50, 'Milan 27.55. Praga 10.05, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.80, Varšava 0.13, Dunai 0.0625, avstrijske krone 0.0675.
Berlin, maia. (Izvirno/) Dunai 3.555. Budimpešta 35.20, Milan 1553.05. Praga 559.30, Pariz 2661.65, London 1283.35. Nevvvork 288.38, Cuffh 5622.95.
Praga, 4. maia. (Izvl Dunai 0.525, Berlin 17.60, Rim 274 75. Bi-dimnešta 6.35, Pariz: 471.75, London 228.60, Newvork 51.40. Curih 995.50. avstrijske krone 0.60, italijanske lire 271.75.
Dunai, 4. maia. (Izv.l Devize. Zagreti 29.12—29.18, Berlin 28.20—28.30, Budimpešta' 10.57—10.63, London 36.375—36.425. Milan 435.70—436.30, Newvork '8194—8206, Pariz 749.50—750.50. Praga 159.40—159.60. Sofija: 59.95—60.05. Curih 1586.25—1588.75. Valute. D larii 8144—8156. bolgarski levi 58.95— 59.05, anrfleški funti 36.375—36.425, francoski franki 747.50—748.50, dinarii 115.88—116.12, romunski leii 57.44—57.66, 'švicarski franki 1581.25—1583.75, češkoslovaš'/ krone 159.15 —159.35. madžarske krone 10 62—10.68.
& Ljudski oder. V ne lei jo, 7. maja igra Ljudski oder Gogoljevo komedijo »Ženitev«. — Predprodaja 'c,"opnic v nedeljo na dan predstave od &.—12. ure in popoldne od 3. ure dalje do aačetka pred-, stave.
li »Koroški večer.« »Gosoos^vetski Zvon« in »Udruženje koroških S'ovencev« priredita dne 13,
maia t. 1. v zgorniih prostorih Narodnega doma »Koroški večer« z bogatim sporedom. Javnost, ki ima še čustva liubezni za: brate, ki žive v nemškem robstvn. se opozar-ia že sedai, da opomore z gmotnimi sredstvi do kolikor mogoče lenega uspeha prireditve, katere čisti 'dobiček je namenien v procvit omenienih društev.
. y Košnja mestnih travnikov v Lipah in na
*. . . -— - i____ . — j — ....—11..,. . 'T 11 ■ v,. r Y .up, „ . ___
Ilovici se bo oddajala potom javne dražbe in sicer travnika v Lipah dne 8. maja 1922 (t. j. v ponedeljek) in travuikov na Tlovici dne 9. maja 1922 (torek), otnkrat ob 10. uri dopoldne. Zbirališče kupcev na licu mesta, na travniku v Lipah, oziroma na travniku pod Debelim hribom.
lj Popis živine. V smislu razpisa pokrajinsko uprave za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, z dne 21. marca 1922, št. 2113. se bodo v Ljubljani dne 10., 11. in 12. maia 1922 popisovali: konji, osli, mezgi, mule, goveda, prašiči, ovce, koze, perutnina (kokoši, race, gosi in purani) ter če-belni panji. Navedene tri dni bodo poslovale tri komisije in sic. r: a) za mesto na magistratu v po-pisovalnem uradu, Galetova hiša, pritličje, desno, in sicer od 8. do 2 ure, b) na Barju se bo popisovalo od hiše do hiše in c) istotako v Spodnji Šiški. V mestu bivajoči lastniki navedenih živali se poživljajo, da store pravočasno svojo dolžnost. Zamudniki bodo kaznovani.
lj Zlato uro. vredno 18.000 kron. je ukradla 1. 1897. v Klancah rojena šivilja Kandare tovarnarju Josipu Klofutarju iz Tržiča. Ukradeno uro je Kandare še tisti dan zastavila v mestni zastavljalnici za 6000 kron. Sodišče je Kandarejevi prisodilo 6 tednov ječe
lj Pretkana goljufira je bolniška sestra Antonija Javornik ki je bila že obsojena v Deutscb* landsbergu, dvakrat v Celju in enkrat v Gradcu. Dne 14. marca 1922 je poskušala ogoljufati v Ljubljani Marijo Vat za 13.000 kron; na Bledu se je pa predstavljala za medicinko in jo oškodovala Alojzija Majcna za 1160 kron. Deželno sodišče je prisodilo Javornikovi 7 mesecev ječe.
lj Dežnik se jc našel v nedeljo 30. aprila v neki ljubljanski cerkvi. Dama, ki ga je pozabila, naj so oglasi: Mestni trg, št 2, I. nadstropje na hodniku.
lj Policijrka kronika. Premikač Ivan šušelj je padel na glavnem kolodvoru z voza in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Iz železniškega voza je bilo ukradenih 59 m rjave kotenine. — Peric' Mariji Brajar iz Bizovika je bilo ukradeno perila v vrednosti 3260 Itron. — V noči na 3. inajnika jo nesel ob četrt na štiri zjutraj na Celovški cesti neki 25 do 30 let stari mož 15 kosov železnih osi. Ko ga je stražnik ustavil, je vrgel železo proč in pobegnil.
Cerkveni vestnik.
c Evharistični kongres v Rimu. Računa
se, da pride na kongres 150.000 liudi. Središče kongresa bo papeževa daritev sv. maše in nočna molitev Najsvetejšega, od 20.—2 ure ponoči, pri kateri bi tudi Pii XI. Ker pa gre v cerkev sv. Petra 80.000 liudi. zato se še ne_ ve. kako se bo napravilo, da bi bilo čim več liudi navzočih. Tudi se šc ne ve, kie bo evha-ristična procesija. Od znanih škofov so napovedani že: kardinal Piffl iz Dunaia. nadškof Rieder iz Solnograda, knezoškof Hefter iz Celovca, kardinal Faulhnbcr in škof Keppler, ki bo imel nemško pridigo v cerkvi sv. apostolov v sredini Rima. O jugoslovanskih škofih se šc ne ve ali prideio h kongresu, ker ne dobiio stanovanja v zavodu Sv. Hieroni-ina, drugič na ie že vse oddano.
pr Komorni večer »Zika«. Od danes naprej so v predprodaji vstopnico za IV. ! komorni večer kvarteta »Zika«, ki je ob-| enem poslovilni koncert. Kvartet izvaja 1 prvovrsten program. Sedeži po 15, 12, 10 in 6 Din v pisarni Glasbene Matice, Go-poska ulica ti, I. nadstr.
Narodno eteftelišče.
Gistovanje g. Križaja. V nedeljo, dne 7. t, m., v torek, dne 9. t. m. in v sredo, dne 10. t. m. gostuje v tukajšnji operi član zagrebške opere gospod Josip Križaj. V nedeljo, 7. t. m. in v sredo, dne 10. L m. nastopi v naslovni
vlogi »Borisa Godunova«, v torek, dne 9. t. m., poje Mefista v operi »Faust«. Te tri predstave se prično vsakokrat ob pol osmi uri zvečer.
Opera »Lakmč«. V soboto, dne 6. t. m. se vprizori v opernem gledaišču in prvič na slovenskem odru sploh Leona Delibesa tride-janska opera »Lakme«. Leon Delibes je v plemenitem smislu naslednik voditelja nove francoske operne kompozicije Kamila Saint Saensa. Rojen je bil 1. 1836 in umrl 1891. Kot izvrsten glasbenik razpolaga z bogato iznajdljivostjo melodij in obdelava zelo spretno or-
j kester. Njegova glasba je polna gracijoznosti in pikanterije. Zložil je poleg opere »Lakm6« tudi dva baleta in sicer »Sylvio« in v Ljub-| ljani že znano »Coppelio« ter opero »Le roi i l'a dit«. Pri sobotni premijeri nastopijo v glav-| nih vlogah ga. Lovšetova, gdčna. Thalerjeva, g. Dervota, g. Zathey in drugii Režiser je g. Trbuhovič, dirigira ž. Neffat.
istika lo šport.
Kolesarska Ilirija v Ljubljani. V nedeljo, dne 7. maja t. 1. izlet v Grosuplje. Zbirališče ob 1. uri popoldne pred kavarno Prešeren. Odhorf točno ob
1. uri 30 minut. Prijatelji športa in kluba dobro došli.	(k)
Kolesarska Ilirija v Ljubljani naznanja, da je morala svojo na dan 7. maja določeno tekmo vsled neugodnega vremena preložiti. Dirka so vrši na določeni progi Ljubljana—Kamnik dne 14. maja t. 1. po neizpremenjeno objavljenem sporedu.	(k) Otvoritvene kolesarske dirke v okvirju Jugoslov. kolesarskega zaveza na dirkališču v Zagrebu so radi slabega vremena preložene na dan 14. maja. Ljubljanska kolesarska Ilirija odpošlje k tekmam skupino 7 dirkačev. (k)
Darujte za gladujoče v Rusiji!
McteoroUogično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(Juh opnftD-vanift	Hato-motor v mm	Turmo-meter v O	L'sibruui iitoruncn v 0	Nebo, vetrov;	fftuavmu v mm
S 5. 21 h	735-1	9-4	0-6	obl. sever	
4./5. 7 h	737-4	9	1-5	v obl. sever	—
4./5 14 h	736-4	14 7	2-5	obl. jug	
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 Din.)
FOTO-LITOGRAFSKA DELA:	PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE:
Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. 4, Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranziuger R., Cesta na juž. železnico 7—9.
po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
FOTOGRASK1 ATELIJK: Grabicc Fraujo, Miklošičeva cesta št. 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJ A LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
KLEPARJI:
Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska uL 13.
KIJŠEJE:
ta eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan;ka tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
MEHANIČNA DELAVNICA /a pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari irg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. £N G A LAN T. KLEPARSTVO: Fereuc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2.
STEKLAR: Bajžclj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE:
(pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turi; pri »zlati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Infffi za Prevleko divanov iu dru-ItsjjU zega pohištva v veliki izberi, ■» -T... daljo različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča
Ma H. E E. SiiOtaČ, Ljubljana
Mestni trg 10.
Ali ste že naročnik
„S!ovenca" ? RSS5®EBlEK!KfflBBE?8Sffl>®KllSaHWSBaBSB
Pozor!	Pozor!
AMERIKANCI, BEGUNCI!
Velika priložnost za nakup
M!ad zasebni uradnik
z akad. naobrazbo, išče v svrho ženitve znanja z gospodično ali damo, tudi z dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega vežjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je nasloviti pod šifro »Uradnik 1620« na upravo lista. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo.
Išče se vešč
Nastop in plača po dogovoru. Dober violinist bi imel posebno lepo bodočnost. — Župski ured Osijek dolnji grad. Slavonija.
Kllharim ^ zna dobro kukati in je I\UIEal (l»w,voljna opravljati tudi druge hišne posle, iščem za dve osebi proti dobri plati. Imeti mora dobra spričevala. STJEPUŠIN, trgovec, Sisek. Hrvatsko.
se proda, ulica št. 9, Ljubljana.
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric, gospod
davčni nadupravitelj v pok
danes, dne 3. maja v svojem 77. letu po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega ljubljenega očeta bo v petek, dne 5. maja dopoldne.
Radovljica, dne 3. maja 1922.
žalujoči ostali.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sožaljn, ki so nam došli povodom smrli našega iskreno ljubljenega gospoda
se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo. — Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini, pevcem pod vodstvom notarja g. Šinka za ganljive žalostinke, dalje vsem onim sorodnikom, znancem in prijateljem ki so tako mnogobrojno spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti in poklonili krasno cvetje.
Veliko Lašče, dne 3. maja 1922. ŽALUJOČI RODBINI GREBENC in HRUŠKA.
EKSPOST.
EKSPORT.
m m
m
n
m
io
m
\lmko SSokBas,
Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptuj
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna ma-šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.
«9
Naprodaj so tri, skupaj ležeče, pri glavni cesti, v sredini mesta Ljubljane, s špecerijsko trgovino in gostilno. Za kupca tudi stanovanje takoj prosto. Več pove: PAVEL JEMC, krojač, Breg štev. 18. I. nadstr., Ljubljana.	1705
Kupim dobro Ufl7 (Tragscbier). Po-oiiranjen vUL nudbe na g. Emila Avg(iština; Sp. Šiška, Jernejeva cesta 231.
Organist in cerkvesiik
dobi službo o binkoštih na Trsteniku nad Kranjem. Stanovanje, drva in okoli 60 mernikov krušnega žita.	1648
Dvonadstropna HIŠA
— Študcntovska 1704
Prodam takoj:
2lf »15H š o za težko vožnio; 2 kmetska ftUlfiJžl VOZA in tajsel; 2 STRUŽ-NIKA. — Poizve se v št. Vidu nad Ljubljano štev. 4.	1643
tovarna soda v Lukavcu
¥ Bosni
sprejme za takojšnji nastop prvovrstnega
i«
0) (A
V
o
u &
1. Vodomerec (Voltmannflugel). 2. Theodolit. 3. Nivellierinst. 4. Risalne in pisalne mize, pisarniške omare. 5. Remington pis. st. 6. Centrifugalne črpalke. 7. Hochdruckturbopumpe. 8. Žaga za rezanje hlodov (Kopfsage). 9. Turbina 5/8 PS. 10. Poljska kovač-nica. 11. Železna oitna. 12. Pilotirka. 13. Dvigalo (Flaschenzug). 14. Plateau-vozovi za ozktotir. žel. 15. Nakovalo (Ambos). 16. Sod »Watproof«. 17. Več lesenih vrat. 18. Zidna opeka. 19. Vgašeno
apno itd.
—:: VSE TAKOJ V LJUBLJANI! ::- -Vprašanja pod >Kalandero« na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
t
*
0 ft
(9 •i
iS večletno prakso, Cenj. ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače naj se pošljejo na ravnateljstvo tovarno.	1699
Vabilo za XIII sejo upravnega odbora »Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani«,
ki se vrši dne 17. maja 1922 ob 3. uri popoldne v sejni dvorani »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta. DNEVNI RED:
1.	Citanje zapisnika XII. seje upravnega odbora.
2.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju v XI. upravnem letu.
3.	Poročilo gospodov pregledovalnega odseka.
4.	Volitev dveh članov ravnateljstva po § 37. hranilničnih pravil.
5.	Slučajnosti.
IVAN ZABRET 1. r.
t. č. predsednik upravnega odbora
na Glavnem trgu, za vsako obrt sposobno, dalje GOZD in' dve lepi NJIVI in pri hiši VRT, v Laškem. — M. VIVOD, Laško pri Celju.	1658
Rko še niste, pošljite naročnino!
na
Modo, jelovc in bukove, so kupi. — Ponudbe pod: »Beograd« na An. zav. Drago BESELJAK in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5._1652
p/isr^s^ir* novo ali že rabljeno, l\UpiamJ polkrito, lahko, črno pleskano 335?- KOČIJO.^ —
'rOCf^SIIO strehe (Sportvvagen), i skoro novo. — Ponudbe na Breznik & Fritscli, Ljubljana. 1551
Lepa birmanska tiari al'
Ziatn nn, srebrntna. Veli ia izbira. Š.. j valni stro.i i-rvovrstni. s-otre jšč ne za siro.o. Popravila. U enje vezenja aiez-plačno.
JQS.SE OIMi) N, LiutJlIanff. WEStnilra 13
Hi'
kraste, liSaje odstran uje pri človeku in živalih Maftalmazilo, ki je brez dutia in ne muze perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Dm. pri T^.NliOei, lekarna LJubljana, Slovenija.
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja:	764
A. LAMPRET. Ljubljana. Nunska ulica t!)
ii zbor
Slovenske eskomptne banke v Ljubljani,
ki se bo vršil
dno 20. maja 1922 ob 11. uri predpoldne v bančnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Odobritev vseh sklepov, storjenih na zboru delničarjev dne 23. marca 1922.
2.	Sklepanje o razdružbi in sočasno sklepanje o združitvi Slovenske eskoraptne banke v Ljubljani s Trgovsko banko v Ljubljani ter odobritev tozadevne pogodbe.
3.	Absolutorij upravnemu svetu in nadzorstvu.
4.	Slučajnosti.
Opomba: 1. V smislu § 13. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic pri blagajni našega zavoda v Ljubljani in njega podružnicah v Novem mestu, Rakeku in Slovenjgradcu, pri Trgovski banki v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru, pri Hrvatski eskomptni banki ali pri Srpski banki v Zagrebu.
2. Pri razpravi o razdružbi zavoda morajo v smislu § 22. bančnih pravil navzoči delničarji zastopati vsaj polovico vplačane glavnice in se morata dve tretjini oddanih glasov izreči za razdružbo in fuzijo.
V Ljubljani, dne 3. maja 1922.
Upravni svet.
Veletrgovina haloških vin.
ramfiiil znroi z® premog m
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehesiovaški ia angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni imi za premo; 11 v LjubljanK Nunska nI. 19
Naslov:
Izdala konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna * Ljubljani,