primorski dnevnik f- začel izhajali v Trstu ■ ?aJa 1945- njegov H?dnik PARTIZANSKI Pivnik pa 26 novem-,'943 vvasi Zakriž nad cikn,'?1' razmn°žen na c kl0slll. od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob- v w>vcu pri Gorenji Trebu-J' °d ’8. septembra 1944 maja 1945 v tiskarni nri i!en,ja<< pod Vojskim ^ ldni|' do 8. maja 1945 v osvobojenem Trstu, kL J? lzšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-•zanski DNEVNIK v za-u^njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 260 (13.198) Trst, torek, 22. novembra 1988 Na včerajšnji seji vodstva CGIL Pizzinato obrazložil vzroke svojega odstopa Volitve na Južnem Tirolskem Utrjena oblast SVP MSI prvi med Italijani močan porast zelenih Novega tajnika, najbrž Bruna Trentina, bodo izvolili verjetno Prihodnji torek - Pizzinato zavrnil kandidaturo za evropski parlament “rco, Pizzinato in Trentin med včerajšnjo sejo vodstva CGIL DUŠAN KALC RIM — »S svojo odločitvijo, da vrnem tajniški mandat, sem hotel razpršiti vsa tolmačenja, dobra in zlobna, o dogajanju v sindikatu CGIL in v njegovem vodstvu. Hkrati pa sem hotel s svojim odstopom zaustaviti kampanjo, s katero bi nekateri radi zrahljali, oši-bili in ohromili največjo družbeno in razredno organizacijo v Italiji. Ta kampanja namreč ustvarja zmedo, nerazumevanje in razkole v odnosu z delavstvom v sedanji tako težki fazi sindikalne akcije.« S temi besedami se je glavni tajnik sindikata CGIL Antonio Pizzinato obrnil na 166 članov vodstva, ki bodo morali v prihodnjih dneh odločati o njegovem odstopu oziroma izvoliti novega tajnika. Pizzinatov poseg je bil zelo dostojanstven in odločen, delno avtokriti-čen, predvsem pa dokaj kritičen do svojih notranjih nasprotnikov. Skratka, z odstopom naj bi Pizzinato pospešil razčiščevanje hude krize, ki že dalj NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOČEN — Volilni rezultati na Tri-denskem-Južnem Tirolskem, kjer je nad 600.000 volilcev v nedeljo obnovilo deželni svet, točneje povedano, dva pokrajinska sveta, ki skupino sestavljata deželni svet, so več ali manj odraz pričakovanja tamkajšnjih političnih opazovalcev. Ker je treba obravnavati volitve v vsaki pokrajini ločeno, povejmo, da je Južnotirolska ljudska stranka SVP v pokrajini Bočen utrdila oblast. S 184.722 glasovi je dobila 60,4 odstotka in ohranila 22 od skupnega števila 35 svetovalcev. Predlagani naslednik Sil-viusa Magnaga na čelu pokrajinske vlade Luis Durnwalder je zdaleč prvi med izvoljenimi, vtem ko so Alfonz Benedikter in tisti, ki so bili proti sprejetju paketa, šele na osmem ter naslednjih mestih. Za SVP so bili izvoljeni vsi tisti, ki se zavzemajo za sprejetje paketa in za sožitje z italijansko manjšino. Skupina Eve Klotz je dobila nekaj manj glasov kot prej, kljub temu pa ohranila eno mesto, prav tako so eno mesto ohranili nemški svobodnjaki. V italijanskem taboru je MSI dobil le nekaj več glasov kot na lanskih parlamentarnih volitvah ter 10,3 odstotka. Dobil pa je seveda veliko več glasov kot pred petimi leti in podvojil število sedežev. Sedaj jih ima 4 ter je potrdil sloves prve stranke tamkajšnjih Italijanov. Zastopa torej skoro polovico italijanskih glasov, saj je vseh Italijanov v bocenskem svetu komaj devet. KD je ohranila glasove in 3 sedeže. Socialisti imajo le nekaj več glasov (4,1 odstotka) kot pred petimi leti (3,9), manj pa kot na lanskih parlamentarnih volitvah (6). Imajo en sedež, enako kot prej. Komunisti pa so dobili 3 odstotke, izgubili skoro polovico glasov v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami (takrat so jih imeli 5,6), nazadovali so tudi v primerjavi z lanskim letom (4,6). Izgubili so enega od dveh dosedanjih svetovalcev. Izpadel je nemški kandidat. Iz deželnega sveta je izginil tudi edini republikanec, mestna lista ni dosegla uspeha. Velik uspeh v glasovih so dosegli zeleni, ki so v bocenski pokrajini dobili skoro osem odstotkov glasov, pa čeprav jim ni uspelo povečati števila svojih zastopnikov. Zadovoljili se bodo z dvema svetovalcema. Uspeh so zeleni alternativci dosegli tudi v Trentu, kjer so dobili skoro osem odstotkov glasov (pred petimi leti 2,9 lani 6,1). KD se je s 44,5 odstotka (44,2 - 43,6) utrdila, PSI je dobil 12,8 odstotka (9,5 13,2), KPI je nazadovala ter ima 8,5 odstotka (10,9 11,7). Avtonomisti stranke P ATT so dobili 21.500 glasov in 9,4 odstotka. Danes se bo slovenski parlament izrekel o ustavnih spremembah V Ljubljani shod za človekove pravice suverenost slovenskega naroda in referendum y Trstu izbru tov na neznan milijarder} Po nedeljskei isokem zadetku pri sta ne napovedi v Trstu, se tl j el mrzlični »lov i v/* ?rja<<' Kd0 Je srečni c stavn1 P™*™'' kakd6 s‘avm listek totocalcia? voitlV, uPravnica bara v odgovor^- Marisa Caro NA 4. STRANI LJUBLJANA — Včeraj popoldan je kljub močnemu sneženju več tisoč ljudi povsem zapolnilo Trg revolucije pred zgradbo slovenskega parlamenta na shodu »za človekove pravice, suverenost slovenskega naroda in ustavni referendum«. Zborovanje je bilo sklicano zato, ker naj bi po prvotnih napovedih trije od na ljubljanskem procesu obsojene četverice odšli v zapor in ker še danes slovenski parlament odloča o ustavnih spremembah. Začelo se je s pesmijo o svobodi, ki jo je zapel akademski pevski zbor Tone Tomšič, nakar je zbrano množico prvi nagovoril predsednik odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar. Med drugim je rekel: »Proces proti Janši, Zavrlu, Borštnerju in Tasiču je del politične igre zoper svobodo, zoper porajajoče se nove politike, zoper moderno podjetništvo, zoper nacionalno in državno suverenost Slovenije.« Za njim so govorili predsednik ljubljanske univerzitetne mladinske organizacije Gorazd Drvenšek, predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo in rektor mariborske univerze Alojz Križman. Po kratkem recitalu Jelce Mrzelove je množico razgrel predsednik Kmečke zveze Slovenije Ivan Oman še posebej s pozivom za svobodne in demokratične volitve. Nastopil je tudi Janez Janša, ki so ga zbrani sprejeli z burnimi ovacijami. Rekel je tudi: »Zadnje čase je veliko predlogov o naši pomilostitvi. Tudi če bo do nje prišlo, to še ni pravna država - to je še vedno despot, ki je trenutno dobre volje. Pravna država se začenja tedaj, ko se bodo na zatožni klopi znašli tisti, ki so odgovorni za ljubljanski proces. Tega ne pravim iz osebne maščevalnosti ali celo sovraštva. Tisti, ki jim tega ne more in ne sme odpustiti, je ravno sama pravna država. To je edina garancija, da se podoben proces ne bo več ponovil, z drugimi žrtvami.« Zbrane je v lepem slovenskem jeziku nagovoril tudi predstavnik hrvaške organizacije za alternativna gibanja Svarun N e ven Kovačič. Ko je ob koncu srečanja akademski pevski zbor zapel Zdravljico, so jo povzeli vsi zbrani na trgu, ljudje pa so visoko dvigovali prsta, postavljena v znak zmage (victory). S pevskim zbo- rom je zapel še Jani Kovačič. Na trgu je donela prirejena partizanska pesem Janez, kranjski Janez. Prav včeraj pa je republiški sekretariat za pravosodje in upravo izdal pojasnilo, v katerem pravi, da je Igor Bavčar v imenu odbora za varstvo človekovih pravic predlagal sodiščem, naj zadrže izvršitve kazni proti četverici. Tako včeraj obtoženci niso šli v zapor, njihova usoda pa je zdaj odvisna od nove odločitve sodišč. Danes zaseda slovenski parlament, ki se odloča o soglasju ali nesoglasju k predlaganim spremembam ustave SFRJ. O tem je v nedeljo zvečer predsednik slovenske socialistične zveze Jože Smole dal po ljubljanski televiziji posebno izjavo, v kateri je nastopil proti referendumskemu odločanju o ustavi in med drugim rekel: »Seveda imamo kritičen odnos do amandmajev. Še zdaleč niso tisto, kar smo pričakovali. Toda popolnoma jasno je, da v predlaganih amandmajih ni ničesar, kar bi bilo na škodo slovenskega naroda, njegove suverenosti in državnosti SR Slovenije kot enakopravnega dela naše federacije, zato tudi mislim, da nam v tem trenutku ni potreben noben referendum.« Po daljšem toplem obdobju Evropo zajele ohladitve in sneženje Prvi sneg povzročil težave v cestnem prometu hladnejši 7r=v\ ^lžRh plasteh pritekati precej Prve let,-,č • ' *ako da so bili dani vsi pogoji za V seve Je ?neZne Padavine. no 500 metriV u dl bila meia snega na približ-so bili rltt ■■ kar m povzročilo večjih težav, saj je bilo lp larl* Popravljeni na sneg, nekaj težav so bile i0 zgodnjih jutranjih urah. Večje težave rnetrov nai*8 Sorskih prelazih, saj je nad 1.000 tnetrov «n mors*te višine zapadlo nad 30 centi-Vg snega. so bile pa je snežilo vse do nižin, tako da Sim nrvip6 ceste zasnežene. Včeraj so med dru-s*Užbe r>p Prevejili nova določila zimske cestne kot preišn- i lerih cestarji ne bodo plužili cest Cestiščih da .fa vse do asfalta, temveč bodo na niora minPUStl!* -nekai snega. Ob teh predpisih majo DrpriCa lzi°eiti iz prometa vsa vozila, ki ni-tudi dog .pjsane zimske opreme, kar se je včeraj Gorenjski mejni prehodi so bili včeraj zaprti za avtobuse in tovornjake. Avtocesto Ljubljana-Razdrto so plužili, na novomeškem območju pa so bile obvezne verige, zaradi nesreč (teh je bilo včeraj kar 85) je bil začasno oviran promet na številnih cestah, predvsem na magistralni cesti proti Novemu mestu pri Višnji gori. Za tovorni promet so zaprli cesti Ajdovščina-Col-Črni vrh-Godoviči in Tolmin-Idrija-Godoviči-Kalce. Na Prespanskem jezeru pa je včeraj pihala močna burja, kakršne ne pomnejo v minulih petdesetih letih. Povzročila je nenavaden pojav: jezerska voda se je dvigovala v stebre vode, ki so spominjali na gejzire in so bili visoki do tristo metrov. Nenavaden pojav so opazili na desetih koncih, najizrazitejši pa so bili na severovzhodnem delu jezera, blizu vasi Stenje in Konjsko. Na sliki (telefoto AP): v Evropi so imeli še največ težav v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je prvi sneg dobesedno presenetil cestarje," posnetek iz bavarskega Erlinga je kar zgovoren. V zbornici včeraj trikrat nesklepčni RIM — V poslanski zbornici se je vzdušje včeraj spet razgrelo. Na vrsti je bilo obravnavanje finančnega zakona. Poslance čaka še par sto popravkov in vse je kazalo, da bo po sporazumu med vladno večino in opozicijo o zvišanju izdatkov za pokojnine za 3000 milijard prišlo že danes do izglasovanja zakona, nakar bi nekje do četrtka odpravili še državni proračun. To pa se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, kajti včeraj je v delikatnem političnem kolesju poslanske zbornice spet nekaj zaškripalo. Seja bi se morala začeti ob 16.30. Pa se ni mogla začeti, ker ni bilo legalnega števila. Manjkali so predvsem poslanci večine. Ko pa se je čez dobro uro seja spet pričela, je prav tako manjkalo legalno število. Tokrat so bili odsotni predstavniki opozicije. Isto se je ponovilo tudi uro kasneje. Tedaj je predsednica Jottijeva vzkipela in zahtevala, da se ta direndaj preneha. Tako je prišlo do krajšega razčiščevanja ter do sklepa, da se danes v dopoldanskih urah sestanejo načelniki poslanskih skupin in napravijo proceduralni red, popoldne pa da se nadaljuje redna seja. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Na prvem sklicanju, kot rečeno, ni bilo dovolj poslancev večine. To je opozicijo s komunisti na čelu razkačilo. Nepojmljivo je, so dejali, da pride do glasovanja samo kadar je večina gotova svoje zmage. Kadar iz enega ali drugega, bolj ali manj opravičljivega razloga ni dovolj prisotnih v večinskih vrstah, se tudi mnogi drugi večinski poslanci izmuznejo seji in na ta način ni legalnega števila. To so komunisti in druge opozicijske sile včeraj očitale demokristjanom in njihovim zaveznikom ter v znak protesta tudi sami dvakrat bojkotirali sejo. (dk) Na Kosovu iskra še tli pod pepelom Miloševič v CK o gospodarski reformi LJUBLJANA — Na Kosovu sneži, vendar je še vedno napeto in živahno. Aktivisti po vaseh in po mestnih okrajih kot celotni avtonomni po-krajini, prepričujejo ljudi, naj prenehajo z zborovanji. Predsednik predsedstva pokrajine Remzi Kolgeci je tako včeraj govoril kosovskim študentom, ki so tudi tokrat v prvih vrstah, kot so običajno po svetu. Kolgeci že osemdeset ur ni spal, zjutraj je padel v nezavest in nadaljuje z delom kljub zdravniški prepovedi. Izvršni svet pokrajine, socialistična zveza in druge organizacije zahtevajo in pozivajo ljudi, da prenehajo z enona-cionalnimi zborovanji, kot odgovor pa so se ljudje ponovno pričeli zbirati po raznih vaseh. Okrog 16. ure je prispela v Prištino večja skupina občanov Hrahovca, prišli so peš in hodili so ves dan. Vendar pa so tudi nekateri znaki pomiritve predvsem v pričakovanju večkrat napovedane izredne seje pokrajinskega centralnega komiteja Zveze komunistov Kosova, ki naj bi razpravljal izključno o kadrovskih vprašanjih. V nedeljo so dejali, da bo seja takoj, ko bodo razmere dopuščale, se pravi nekje prve dni decembra, včeraj pa so se slišale vesti, da naj bi bila še pred 29. novembrom in morda že v četrtek, 24. novembra. Problem Kosova je bil v ospredju včerajšnjega zasedanja centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije, ki pa je razpravljal predvsem o programu in o kadrovskih spremembah. O Kosovu je govoril predsedujoči Vasil Tupurkovski, ki je dejal, da morajo spoštovati albanskega človeka, spoštovati in čuvati njegove nacionalne pravice. Toda morajo biti kategorični in brezkompromisni v obvladovanju albanskega nacionalizma in separatizma. Predsednik srbskega CK Slobodan Miloševič je seveda tudi omenil Kosovo, vendar je njegovo uvodno poročilo obravnavalo predvsem gospodarska in socialna vprašanja. Miloševič pravi, da je sodobna, učinkovita, samoupravna in tržno demokratična družba možna samo na podlagi blagovne proizvodnje in tržnega gospodarstva, saj je tržišče demokratični mehanizem. Dogovorjeno gospodarstvo, zapiranje v nacionalna gospodarstva in birokracija so krivi za vse težave v Jugoslaviji. Miloševič je mnenja, da enotno jugoslovansko tržišče ni unitarizem, da pa nacionalna zaprta gospodarstva ustvarjajo lovske rezervate, v katerih so manj razviti žrtve izkoriščanja bolj razvitih. O demokraciji je govoril bolj malo, razen, da se je pohvalil z valom demokracije, ki naj bi zajel Srbijo, drugod pa se še ni pojavil. Do sedaj so vsi govorniki podprli Miloševiče-va stališča in ga zlasti pohvalili, ker so uvodni referat in predloženi dokumenti kratki in jasni. (B. S.) Kljub mrazu in padavinam so prebivalci Kosova na cestah (Telefoto AP) Iz finančnega zakona črtali sredstva za sanacijo Jadrana Polemika med republikanci in ministrom Andreottijem o vprašanju razporoke RIM — Giulio Andreotti nas neprestano preseneča s svojim neverjetnim eklekticizmom. Kolikor mu čas dopušča med eno obveznostjo zunanjega ministra in drugo, se rad ukvarja s publicistiko, pisateljevanjem in celo zgodovinopisjem, najraje pa se ukvarja z anekdotičnim razkrivanjem skrivnosti političnega življenja, v katere je v štiridesetih letih svoje vsestranske politične angažiranosti prav gotovo prodrl zelo globoko. Običajno pa ima vsako novo razodetje veliko odmevnost in verjetno tudi točne cilje in namene. Tokrat je dregnil v sršenje gnezdo polemike z izjavo v tedniku Panorama, s katero razkriva ozadje sklepov ustavnega sedišča glede ustavnosti zakona o razporoki. Teklo je leto 1971. Ustavno sodišče je tedaj proglasilo vprašanje ustavnosti zakona o razporoki kar zadeva razvezo cerkvene poroke za neutemeljeno. Andreotti pa nam po tolikih letih pove, da je takratni sklep prodrl samo z enim glasom večine, pa še ta je bil sad izsiljevanja. Zakaj zunanji minister odpira že skoraj zaceljene rane hudih političnih bojev o razporoki? To vprašanje si zastavlja marsikdo. Prvi so na Andreottijevo "razkritje" reagirali republikanci, ki v svojem glasilu ugotavljajo, da bi nove polemike ne odvzele in ne dodale ničesar političnim dogodkom, ki pripadajo že zgodovini italijanske republike. Razsodba ustavnega sodišča je bila povsem v skladu z raznimi drugimi razsodbami, ki so zadevale odnose med italijansko ustavo in znamenitim konkordatom iz leta 1929, da ne govorimo o ljudskem referendumu, ki je leta 1974 razpršil vse dvome o usmerjenosti italijanske javnosti glede vprašanja razporoke. To mnenje prof. Margiotte Broglia, ki ga je včeraj objavil dnevnik Corriere della Sera, osvajajo v celoti tudi republikanci, (dk) RIM — Problem onesnaženja Jadranskega morja verjetno še ne bo kmalu rešen. Poleg tega, da je iz doslej neznanih vzrokov odpadla predvidena konferenca upraviteljev in strokovnjakov, na kateri bi morali ob podpori vlade sestaviti ustrezne načrte za ozdravitev morskih voda, so iz državnega proračuna prav te dni črtali vsoto 600 milijard, namenjenih ozdravitvi Jadranskega morja in reke Pad. Predsednik Dežele Emilija-Romagna, odbornik za okolje in župan iz Riminija so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri je prišla na dan marsikatera kruta resnica. Na podlagi ustreznih medde-želnih sanacijskih načrtov za reko Pad je vlada nakazala 300 milijard za letošnje leto, 600 milijard pa naj bi nakazala prihodnje leto. V razpravi o finančnem zakonu teh dveh postavk pa ni več, medtem ko ostaja vsota 532 milijard, s katerimi bi morale dežele zadostiti triletnemu načrtu za varstvo okolja. V ta načrt je vključena tudi mladinska zaposlitvena politika, geološka dokumentacija dežel ob Jadranu, strokovni seznam najbolj ogroženih območij. Denar- ja je očitno premalo, predsednik deželne uprave Emilije-Romagne je zato predlagal, da bi denar za ozdravitev Jadrana vlada črpala iz nekaterih pasivnih skladov. Zadnje mesece se je za ozdravitev Jadranskega morja bolj zanimal evropski parlament kot pa italijanska vlada. Preteklega julija je namreč izdal ukrep, po katerem bi iz svojega sklada črpali sredstva za ozdravitev Pada podobno kot so to storili za Ren. Septemba so ta ukrep tudi potrdili. Predsednik Emilije-Romagne Guerzoni je tudi dejal, da bi bila njegova deželna uprava pripravljena prispevati svoj finančni delež, vendar je očitno, da sama ne bi zmogla kriti stroškov, ki jih sanacijski načrti za okolje predvidevajo. Doslej pa je edina dežela v Italiji, kjer je razmeroma dobro urejeno shranjevanje in uničevanje nevarnih odpadnih snovi. Pod velikim vprašajem pa je tudi turistična bodočnost te dežele, saj so že letošnje poletje zabeležili velik padec tujih in domačih turistov. »Bojim se, da je Jadransko morje obsojeno na tiho smrt,« je dejal Guerzoni. Nova koalicija Likud-laburisti? TEL AVIV — Izraelski politiki so posvetili minuli konec tedna iskanju vladne rešitve, ki ne izključuje možnosti ponovne koalicije med Likudom in laburisti. Po poročilih radia Jeruzalem, naj bi Liku d ponudil morebitnemu vladnemu partnerju tri ključna ministrstva (zunanje, obrambno in finančno ministrstvo), odgovor laburistov pa ni še znan. Laburisti so tudi v prejšnji vladi vodili izraelsko obrambno ministrstvo in zunanjo politiko, zato ni rečeno, da bodo brezpogojno sprejeli Šamirovo ponudbo. Izrael bi se moral v kratkem izreči tudi glede Egipta, ki je priznal palestinsko državo. Dvanajsterica neenotna glede palestinske države BRUSELJ — Evropska skupnost je včeraj razpravljala o bližnjevzhodnem vprašanju, predvsem o zaključkih alžirskega zasednja PLO. Pod dvojnim pritiskom Arafata in Izraela pa je dvanajsterica izbrala srednjo diplomatsko pot, ki priznava Palestincem »izreden pomen« proglasa nove države, le-te pa niso priznali. Članice ES so sestavile dokaj oprezen dokument, ki vsekakor vsebuje vse točke bližnje vzhodnega vprašanja, na katerih so si zastopniki dvanajsterice trenutno edini. Italijanski zunanji minister Andreotti se je sicer boril za odločnejši dokument, vendar je moral priznati, da so v Bruslju dosegli največ, kar se je dalo. Napredek naj bi bil že v tem, da je ES priznala Palestincem trud, ki so ga vložili v iskanje mirovne rešitve bližnjevzhodne krize. Dvanajsterica se je včeraj zaustavila tudi ob vprašanju ameriškega »medvladja« pred dokončno namestitvijo Georgea Busha. • Pizzinato obrazložil NADALJEVANJE S 1. STRANI časa pesti sindikat. Poudaril pa )ej da bo še naprej zvesto nadaljev svoje poslanstvo v CGIL, ki bolj k° kdajkoli prej potrebuje pomoč vse . ki jim je pri srcu usoda italijanskeg delavskega gibanja in usoda ital janske družbe sploh. Menda je v namen celo odklonil kandidaturo z evropski parlament, ki mu jo je P° nudil Occhetto. Njegova odločitev marsičem spominja na "frančiškan sko" odločitev bivšega tajnika Kr Natte, ki ga je doletela podobn usoda. Pizzinatovo upanje je (in to ]e svojem včerajšnjem govoru izrecn^ poudaril), da bi njegovo dejanje prl^ spevalo k večji "prozornosti" razpra^ ve znotraj sindikata in znotraj njegovega vodstva. S tem bi omogoči ^ delavcem, da bi aktivneje in odlo ne j e posegli v širšo razpravo, s kat ro bo treba razvozlati številne vozi današnje družbe in velikih spre memb v sedanjem svetu proizvod^ nje ter vsega tistega, s čimer se sin dikat še ni lotil delati poštenih ra čunov. Ena od velikih zaslug Piz^ natovega triletnega vodenja sindikata CGIL naj bi. bila po njegovem mnenju prav "prozornost", kakrsn prej v sindikatu ni bilo. To pomen ^ da je bilo vse tisto, kar se je doga]3' lo znotraj sindikata, vidno tudi na-vzven. Kar je v tem času od zadnjega kongresa odpovedalo, pa je bila p Pizzinatovem mnenju notranja solidarnost. Potem ko je kongres postavil kot osnovno vodilo preosnov sindikata, smo bili v zadnjih mesecih nasprotno priča nizkotnim peptičnim manevrom, je poudaril Pizzinato in naštel vse probleme, s katerimi se je kot tajnik soočal in jih d neke mere tudi reševal. Avtokritic-no pa je obravnaval dosedanjo po-gajalno politiko CGIL ter pri tem (nekako v svojo obrambo) dejal, d je tudi njegov sindikat zajela kriz vrednot ter kriza sindikalne politik, solidarnosti. Nato je spet napad vse tiste, ki smatrajo, da bodo d® lavci močnejši v šibkem sindikat . in zaključil, ob sicer kratkem, a prl srčnem aplavzu, z Belinguerjev mislijo, da mora biti v središču vs kršne politike moralno vprašanje. Novega tajnika, ki bo po vsej ve jetnosti Bruno Trentin, bodo izvo11 na prihodnji seji vodstva, ki bo Z • novembra. Dotlej se bo posebna s ^ ričlanska komisija posvetovala vsemi člani vodstva ter v Ponea,_ ljek, 28. novembra, poročala o zaključkih svojih posvetovanj. Ta n črt postopka za izvolitev novega J nika je včeraj na začetku seje pr® lagal Ottaviano Del Turco, ki Je^aj svojem dolgem posegu tudi P°“c^a-Pizzinatov čut odgovornosti v se nji delikatni fazi življenja CG Bolj logično bi bilo, je med drug dejal Del Turco, da bi se CGIL P_ uspešni rimski manifestaciji za d čno pravičnost spopadla z vl® tj Namesto tega pa se mora sP°Pahoij sama s sabo. Zato pa je toliko potrebno, da začne čimprej re razpravljati o "novostih", ki se V javljajo v italijanski družbi, prebije obroč impotentnosti odi nja, političnih razprtij in razkolo De Mita in Vassalli sta včeraj sprejela predstavnike sodstva RIM — V Palači Chigi so se včeraj srečali sodniki in vladni predstavniki. Ministrski predsednik De Mita je sprejel odposlanstvo vsedržavnega združenja sodnikov, ki ga je vodil predsednik Raffaele Bertoni, srečanju pa je prisostvoval tudi minister za pravosodje Vassalli. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju in je prineslo nekaj pozitivnih zaključkov. Cilj pogovorov pa je bil predvsem preprečitev stavke, ki bi jo sodniki oklicali v prihodnjih dneh, seveda v primeru, da ne bi prišlo do pogajanj z vlado. Sodniki so tudi precej pozitivno sprejeli poziv predsednika republike Cossige, vendar vztrajajo pri zahtevah po čimprejšnjih ukrepih, ki bi izboljšali delovne razmere in omogočili posodobitev celotnega sodnega aparata. Temeljna zahteva sodnikov je povečanje kadra in pomožnega osebja, ki je neobhodno potrebno pri delu sodnikov. Združenje je zato že dalo vrsto predlogov, ki se okvirno delijo na pet točk: sprejetje v službo 2 tisoč tipkaric in tajnikov; prožnejši parlamentarni postopek za uvedbo reforme civilnega procesa; posodobitev sodniških služb s pomočjo računalništva; revizijo sodnih okrožnic in rešitev hude prostorske krize, ki pesti italijansko sodstvo in se še najbolj pozna v Rimu. Od vseh petih zahtev, bo verjetno najprej sprejeta prva, ki se nanaša na sprejem v službo pomožnega osebja. Z ozirom na napovedane premestitve in rotacijo osebja drugih javnih služb, ne bi smela rešitev tega vprašanja predstavljati prevelikih težav. Gle- de ostalih zahtev pa je predsednik De Mita dal nekaj zadovoljivih odgovorov, medtem ko je minister Vassalli zagotovil, da bo vsem predstavništvom sodstva predstavil podroben zapis o zahtevah sodnikov. Glede prostorske krize pa sta se tako De Mita kot Vassalli obvezala, da bodo pristojna telesa preverila vse možnosti za njeno čimprejšnjo rešitev, s posebno pozornostjo pa bodo skušali rešiti »rimski« primer. Nekaj nesporazumov pa je bilo zaradi zahteve po uvedbi računalnikov na sodiščih, saj Vassalli meni, da bi le deloma razbremenili zastarele birokratske procedure. Kljub zadovoljivim odgovorom, ki so jih bili deležni predstavniki vsedržavnega združenja sodnikov, ni še rečeno, da stavke ne bo. O tem bo namreč še govor v petek. Ob zaključku srečanja je De Mita dejal, da bi bilo prav, če sodniki ne bi stavkali, vendar je poudaril, da ta skrajna odločitev ne bo na noben način vplivala na pravkar začeta pogajanja. q g Sovjetske republike se borijo za suverenost in avtonomijo MOSKVA — Spremembe k sovjetski zvezni ustavi, ki naj bi po zamisli partijskega in državnega voditelja Mihaila Gorbačova zagotovile večjo smotrnost in uspešnost pri uresničevanju družbene in gospodarske reforme, so naletele na odločno nasprotovanje neslovanskih narodov. Kakih 10 tisoč oseb je včeraj v glavnem mestu Litovske SSR Vilniusu ogorčeno protestiralo, ker je republiški sovjet za razliko od estonskega pristal na kompromisno rešitev ustavnega vprašanja. Nekaj tisoč kilometrov jugovzhodno so v Erevanu Armenci prav tako odločno zavrnili centristično in unitaristično ustavo, ki ni po godu niti Gruzijcem. Prvi sekretar gruzijske partije Giumber Patjašvili je napovedal, da bo gruzijski vrhovni sovjet jutri zavrnil ustavne spremembe in bo zahteval, da tudi nova ustava ohrani pravico vsake republike do odcepitve. Moskvo pa trenutno še najbolj skrbijo dogajanja v baltskih republikah. Litovski vrhovni sovjet je kapituliral, latvijski pa bo zasedal danes. V Rigi so tako objavili članek pisatelja Albertsa Belsa s provokativnim naslovom »Ali bodo rehabilitirali Lenina?«. Bels odkrito podpira latvijsko ljudsko fronto, piše o »sovjetski okupaciji Litve« in zahteva obnovo latvijske suverenosti. Medtem pa so razprave v komisijah zveznega vrhovnega sovjeta SZ dokazale, da se za suverenost posameznih republik borijo celo predstavniki iz vrst ruskih priseljencev. NI VSE STARO, KAR IZGLEDA STARO Včasih se za zastarelim videzom skr _ nekaj, kar je popolnoma v skladu s so nostjo. g0 Tak je primer poštnih uradov. Na vide dostikrat stari, toda za okenci so vam razpolago najmodernejše storitve. Tako vam le za majhno doplačilo nu storitev »P0STACELERE INTERNO«, vam v večjih italijanskih mestih žago dostavo pošiljke v roku enega dnea 'taV. je le delovni dan. Enako storitev preo ^ Ija — za tujino — »EMS-CAI P0S zagotavlja dostavo pošiljke v roku o do 96 ur. gpoR- Isto velja za večnamensko okence 3 TELL0 »P0LIVALENTE« (UPE), ri omogoča, da pri njem opravite vec n0(n naenkrat. Podobno je s tekočim rac »CONTO CORRENTE POSTALE«, na ^ rega lahko avtomatično nakazujejo pokojnino, ki jo lahko dvignete na 9 (e poštnih uradih, obenem pa lahko P na različne račune, tako da jih Posl ustrezne urade. kot Kot so to »POSTA ELETTRONICA , »FACSIMILE PUBBUCO« kot... diti. Prav gotovo moramo še dosti Toda precej je bilo že storjenega mo se, da bi vsem dokazali, da štni nabiralnik ni tako star. POŠTA SE SPREMINJA IN TO NA BOLJE Povzročil je manjše težave v prometu Prvi sneg pobelil tudi našo deželo TRST, VIDEM — Tudi Furlanijo-ulijsko krajino je v noči od nedelje °a Ponedeljek zajel val slabega vre-®ena, ki se je včeraj še nadaljeval. Za^etk°m zime. "rvi sneg je prinesel s seboj tudi evsečnosti v prometu na nekaterih cestah. V videmski pokrajini ni vesti Rakšnih večjih zastojih, ali pa ne-recah. Teh je sicer bilo veliko, ven-ar brez večjih posledic. Nad Vid-«i°m je okrog poldne snežilo, vmes Pa J® tudi deževalo, tako da je sneg nialu skopnel. V višjih predelih vilinske pokrajine je v teku včeraj-njega dne zapadlo od pet do deset sprt|timetrov snega, na Nevejskem li in Pa 80 ga okrog poldne namerijo centimetrov. Na istem področju ® J® temperatura sukala od minus Pet do nič stopinj Celzija, v nižinah Pa je bilo nekaj stopinj višja. Nekaj v,Zd!'. *iot rečeno, je slabo vreme pomočilo prometu. Ponekod je bila za tomobile priporočljiva zimska 0Sr®ma (od F orni di Sopra naprej, kraja Timau do avstrijske meje „ r ,otl Pesariisa naprej po dolini Pe-av«lnaI" ^ popoldanskih urah je na Tai?iCesti Alpe-Jadran od Karnije do rahlo snežilo, naprej proti nizu, pa je bil sneg gostejši. Na »J** Avstrijo je zaradi tega v ve-.nih urah prišlo do manjšega za-m ja. Na Trbižu so okrog 18. ure na-eru* 15 cm snega_ temperatura pa ^Padia pod ničlo (-2). skl 0<*°bno je bilo tudi v pordenon-EPukrajini, kjer je bilo sneženje V goratih predelih so na-ro rUl °d deset do petnajst centimet-sueg. Cesta, ki pelje do zimske- ga središča Piancavallo je bila prevozna z verigami. Brez težav pa se je odvijal promet po državni cesti št. 251, ki pelje skozi dolino Valcellina do Barcisa in naprej. Tudi v tem predelu pordenonske pokrajine je z manjšimi presledki rahlo snežilo skoraj cel dan; okrog 18. ure so namerili 12 centimetrov snega. Veliko je bilo tudi manjših prometnih nesreč. Ena pa je imela smrtne posledice; pripetila se je v bližini kraja Ganeva, kjer je avtomobilst povozil pešca, ki je prečkal pokrajinsko cesto. Po napovedih se bo mrzlo vreme nadaljevalo. Oblačno bo s padavinami, ki bodo zvečer ponehale. Zahteva nekaterih političnih sil na Deželi Preklicati denarni prispevek laboratoriju-hlevu v Aziji TRST — Finančni prispevek v višini skoraj treh milijard lir, ki jih je dčželna uprava podelila podjetju za rejo »laboratorijskih« živali (v Ažlji v špetrski občini), je treba preklicati. Taka je zahteva v resoluciji, ki so jo v deželnem svetu F-JK predložili na pobudo Zelene liste (podpisala sta jo svetovalca Wehrenfennig in Rossi) in podprli še svetovalci Cavallo (Proletarska demokracija), Vivian (Zeleni), De Agostini (Furlansko gibanje), Cecovini (LpT), Giacomelli (MSI), Tersar (PSI) ter Sonego in Del Negro (oba KPI). Omenjeni finančni prispevek (točno 2 milijardi in 833 milijonov lir) je deželna uprava podelila družbi Fidia iz Padove na osnovi določil Številna vprašanja in zadeva Carbone na današnjem zasedanju TRST — Danes dopoldne se bo ponovno sestal deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Pred sejo pa se bodo predsednik Solimbergo in podpredsednika De Piero Barbina in Braida srečali s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in načelniki svetovalskih skupin, da bi določili program delovanja deželne skupščine, ki mora pred iztekom leta odobriti proračun in dokumente, ki so z njim povezani. Za razpravo o vseh teh zakonskih osnutkih bo skupščina potrebovala več sej. Današnja seja se bo kot običajno začela z odgovori na vprašanja in interpelacije. V tem okviru bodo predsednik Biasutti ter odborniki Antonini, Turello, Di Benedetto in Brancati odgovorili na vrsto vprašanj, ki med drugim zadevajo izredne posege za Pordenon, zakon za obmejna področja, kmetijska nadzorništva, pomanjkljivosti carinske službe na italijansko-avstrijski meji na avtocesti na Rokovem, tržaško pristanišče ter problem nameravanega znižanja števila posteljnih mest v tržaški krajevni zdravstveni enoti. Po vprašanjih in interpelacijah bo svetovalec Dominici, ki je predsednik častnega razsodišča, prebral zaključno poročilo, ki ga je pripravil ta tričlanski organ o zadevi Carbone—Moncini. Po seji bo KPI priredila tiskovno konferenco, na kateri bo ocenila to poročilo. deželnega zakona za gorata območja, da bi lahko zgradila velik hlev-laboratorij, v katerem naj bi vsako leto zredil 1.000 mačk, 4.000 zajcev ter 6.000 miši in podgan za laboratorijske eksperimente. V resoluciji podpisniki ugotavljajo, da eksperimentiranje na živalih in njihovo seciranje obsojajo številni sektorji znanstvenega sveta, kakor ga odločno obsoja tudi javnost. Vse bolj je namreč dvomljivo, da so na tak način doseženi rezultati znanstveno verodostojni, je še rečeno v resoluciji in da so podobna eksperimentiranja predvsem vezana na cvetoči farmacevtski trg. Družba La Fidia je eno največjih italijanskih farmacevtskih podjetij. V letih 1985 in 1986 so protekcionistične organizacije iz Furlanije-Julijske krajine zbrale preko 30.000 podpisov v podporo peticiji proti laboratoriju-hlevu v Ažlji. Spomniti gre tudi, da se je v parlamentu začela razprava o raznih zakonskih osnutkih, s katerimi nameravajo zakonodajalci omejiti eksperimentiranje na živalih. Zaradi tega je po mnenju podpisnikov resolucije neprimerno, da je deželna uprava podelila finančni prispevek omenjeni farmacevtski družbi, ker je to v nasprotju z načeli, ki jih skušajo uzakoniti na parlamentarni ravni glede seciranja živali. Resolucija se zaključuje s pozivom deželni vladi, da bi proučila možnost za dosego alternativnih delovnih mest za aželjski laboratorij-hlev, kar naj bi moralo biti v skladu s konkretnim izvajanjem območij krajinske zaščite za teritorij špe-trske občine. Število delovnih mest, ki jih je pred dvema letoma obljubila družba Fidia (60J je že padlo na 27 na osnovi načrta, ki ga je finansirala deželna upra- Jadransko magistralo bodo začeli graditi v prihodnjem letu Reka Gospodarstveniki s splitskega in reškega ob- močia . tralo p5”0 Požgali zelenp luč za sodobno jadransko magis-PrihodnjV°i etaE>0 od Trsta do Reke bodo začeli graditi že Rlrvašk1^11^? cesta, ki bo priobalne republike - Slovenijo, stVa ■ 0 ln Črno goro - y Skopju povezala z avtocesto Brat-Mar^ln ,en°tnosti, ne bo državni projekt, je poudaril Ante za °vič, predsednik bodočega koordinacijskega odbora zainte -° jadranske magistrale. Gradili jo bodo s sredstvi tujjn r®riranih podjetij, bank in občanov iz Jugoslavije in doh;i , cesti bo zrasla cela vrsta objektov, v katerih bo y ° del° na tisoče ljudi. junij,6 P.°trebne študije o novi avtocesti bodo končane do torjev R2id°dnje leto, ko se bodo začela pogajanja investi-sv0je , Kot J6 predvideno, bodo tujci ob magistrali gradili ge objektC*nSlCe drPalke' hotele, restavracije, servise in dru- dru;-h1CŠTna možnost poslovanja je pritegnila italijansko vala s° Ll^resri' Ko je v Opatiji s klubom Adriatic podpiso-n0 zan °raZ^m 0 gradnji navtičnih marin, je pokazala izred-Gra jmanje za jadransko magistralo. Z njenim podjetjem Podier ° podpisan dogovor o ustanovitvi mešanega Pnr^vT Ladovi pod imenom Eurocite. v g-rst °r’no jugoslovansko-italijansko podjetje Adria bo še vieven* niem hodo italijanski družbi Fiatimpest in Auto-Sloven^' ter Predstavniki republiške skupnosti za ceste iz Adria ^e' družba Eurocite bo gradila cesto Reka - Trst, a Pa osimske ceste v SR Sloveniji, trale p lnanciranje drugih delov bodoče jadranske magis-Nernčii' nc zan™aio samo v Italiji, ampak tudi v Zahodni gradili' f.ra2ciP in Veliki Britaniji. Vsako leto naj bi je Srebška t ° * ^ Kilometrov. Obstajajo možnosti, da bi za-razum nPra in italijanska Ligresti še letos podpisali spo-gradnin° ustanpvitvi jugoslovansko-italijanske družbe za m vzdrževanje jadranske magistrale. GORAN MORAVČEK Jugoslovansko odlikovanje bivšemu županu San Vendemiana TRST — V prejšnjih dneh je generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin izročil visoko jugoslovansko odlikovanje "Red jugoslovanske zvezda z zlato zvezdo" Adrianu Maccariju, nekdanjemu županu občine San Vendemiano v pokrajini Treviso. Visoko jugoslovansko odlikovanje se podelujeje tujim državljanom, ki so s svojim delom prispevali k utrjevanju trajnih vrednot povezovanja držav in narodov. Adriano Maccari, zdaj ravnatelj enega izmed projektov Evropske gospodarske skupnosti za kmetijstvo in prehrano, je podpisnik listine o pobratenju z Novo Gorico in v času županovanja in tudi kasneje, eden motorjev vsestranskega, človeškega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema občinama. Sodelovanje se je začelo s slučajnimi poznanstvi, ki so najprej rodila izmenjavo otrok, skupne kolonije, prijateljstva med starši, in počasi preraslo tudi v institucionalne oblike sodelovanja, ki je po na sinočnji svečanosti izrečenih besedah dejavni primer preseganja različnosti in mali preizkusni laboratorij drugačne Evrope. (ig) Rabeljski rudarji so v strahu pred brezposelnostjo BOVEC — Minulo soboto so se v Bovcu vnovič zbrali slovenski rudarji, ki so zaposleni v italijanskem rudniku svinca in cinka Rabelj. Pobudo za srečanje so dali trije združeni sindikati Furlanije, v katere je včlanjenih tudi 180 italijanskih in slovenskih delavcev italijanskega rudnika svinca. Namen srečanja, ki so se ga udeležili poleg večine od 45 v rudniku zaposlenih Slovencev, predstavnikov rudniške uprave in italijanskih sindikalistov tudi predstavniki republiškega, severnoprimorskega medobčinskega in tolminskega občinskega sindikalnega sveta, je bil zmeniti se, kako postopati zdaj, ko so nedonosnemu rabeljskemu rudniku dobesedno šteti dnevi in ko obstaja tudi bojazen, da se bodo tam zaposleni Slovenci po prvem januarju prihodnjega leta znašli na cesti. Tako si je reševanje težav med drugim zamislila deželna vlada. Toda razmišljanja te vrste so v Furlaniji kot nesprejemljiva sedaj ostro zavrnili trije napredni sindikati. Ti se zavzemajo, da bi v Rablju, obmejnem mestu z okoli 600 prebivalci, ki je z rudnikom nastalo in bi z njim utegnilo tudi umreti, odprli dovolj novih delovnih mest, da bi z njimi po zaprtju rudnika zagotovili socialno varnost vsem rudarjem. Pri teh prizadevanjih so na sestanku v Bovcu dobili vso podporo predstavnikov republiškega medobčinskega in občinskega sindikalnega sveta. Dogovorjeno je, da bi z v Bovcu sestavjenim programom ukrepov seznanili slovensko vlado. Ta naj bi se povezala s furlansko in pomagala reševati probleme Rablja in njegovih italijanskih in slovenskih rudarjev. Problema zapiranja italijanskega rudnika se bo na slovenski strani treba lotiti resno, saj njegovo zaprtje ne prinaša le posledic zaradi ukinitve delovnih mest, ampak bo s tem dokončno ustavljeno tudi onesnaževanje Koritnice, Soče in Triglavskega narodnega parka. Odpuščeni delavci bi zelo težko našli novo delo. KATJA ROŠ Participacija v šolstvu: Da ali ne? KOPER — Zamisel o tem, da bi tudi v usmerjenem izobraževanju v Sloveniji, od srednje šole dalje torej, uvedli dodatno plačevanje za šolanje otrok, je v letošnjem letu kar razburila vse, kakorkoli vpletene v problematiko. Participacija šolarjev oziroma njihovih staršev za dodatne dejavnosti v šoli ali bolje za t. m. razširjeni program, se je tako pridružila participaciji v zdravstvu in podobnim v drugih področjih. Dejstvo namreč je, da se zavedamo potrebe po čim večjem znanju, hkrati pa zanj nimamo dovolj denarja, četudi se kot neizpeta pesem ponavljajo trditve, da šolstvo ni družbena poraba, temveč še kako pomembna naložba, ki se bogato obrestuje. O participaciji v šolstvu sta doslej najglasneje govorili dve slovenski naravoslovno matematični šoli - ljubljanska in mariborska. Zavzeli sta se za to, da bi starši njihovih otrok prispevali po 30 tisoč dinarjev mesečno, z njim pa bi v šoli posodobili pouk, se približali višjemu evropskemu standardu pouka in seveda boljšemu znanju. Slednje je sicer jasno definiran cilj naše družbe, vendar je bila predlagana pot za njegovo dosego takoj deležna tehtnih vprašanj: ali plačevanje staršev v teh šolah ne bi pomenilo socialno razslojevanje in ustvarjanje elite med srednješolsko mladino? Ce bi dodatni denar zbirali le v nekaterih šolah in ne v vseh, bi to vendarle sprožilo možnost delitve šol med tiste za revnejše, ki ob vseh obveznostih ne zmorejo še dodatnih izdatkov iz družinskega proračuna, četudi bi za svojega otroka to radi storili; in na tiste vzgojno izobraževalne ustanove, ki so namenjene učencem iz premožnejših okolij. To pa bi pravzaprav porušilo tisto znano idejo o humanistični družbi in socialistični šoli, v kateri naj bi vsi otroci imeli enake možnosti, kjer je posameznikov intelektualni, osebnostni, življenjski razvoj odvisen le od lastne pameti in nikakor ne od debeline domače denarnice!? Dilemo potrjuje veliko vprašanj. Da participacija v šolstvu, tako kot je bila zamišljena za dodatni oziroma razširjeni program srednjega, višjega in visokega šolstva še ne velja, gre zasluga, med drugimi glasnimi nasprotniki, tudi sindikatu. Ta se je, kot kaže, pri zdravstvu naučil in se uprl dodatnemu obremenjevanju in tudi socialnemu razlikovanju. Toda, kako dolgo še? Nesporno je, da morajo za redni pouk po sprejetem učnem načrtu denar zagotoviti izobraževalne skupnosti, v katerih se zbira iz prispevnih Stopenj zaposlenih. Denarja mora biti dovolj za ustrezen standard pouka in seveda za dostojni osebni dohodek pedagoških delavcev. Naš šolski sistem je bil, vsaj doslej, namenjen predvsem povprečno sposobnim. Ker pa si moramo slednjič le priznati, da ne sodijo vsi otroci k zlati sredini, da so med njimi tudi sposobnejši, bolj nadarjeni, gre tem nameniti posebno skrb in možnosti za razvoj. Zal je še vedno, večinoma prepuščena le staršem. Za te oblike, za različne interesne dejavnosti od učenja tujih jezikov, računalništva, glasbe v šoli, bi morda zainteresirani le prispevali tudi neposredni dinarski delež. Enako pravzaprav še delajo, saj je take dejavnosti izven šole potrebno plačati! O participaciji se v večini srednjih šol na južnem Primorskem uradno še niso pogovarjali, znano pa je vseeno večinsko nasprotovanje. MIRJAM MUŽENIČ riePri>ipt°':)eraC^i je MarY bolelo in nekaj dni se je počutila boljpv It°' vendar je vse skupaj dobro prestala, v resnici »Ni ]e Pričakoval njen ginekolog. »Morai av, °a*a se ie misli na srečanje s Timom. Nikomur, ni poveri tmU m°žiču, ki je skrbel za njene pravne zadeve, skrbno • ' v katero bolnišnico gre na operacijo. Tako so jale k nnaPriane razglednice, ki ji jih je pošiljal Tim, priha-lel preko možicove pisarne. Očitno je bilo, da mu Ron veliko pomaga, vendar je bila pisava Timova in tudi stavki so bili njegovi. Vse je skrbno spravljala v posebno mapo. Zadnja dva tedna bivanja v bolnišnici je plavala v bazenu, igrala tenis na bolnišničnih igriščih in se namenoma privajala na gibanje in telesne napore. Ko je nazadnje odšla iz bolnišnice, se je počutila, kot da se ne bi bilo nič zgodilo in vožnja do doma ni bila prav nič naporna. Ko je zapeljala avto v garažo, je bila hiša v Artamonu vsa razsvetljena. Vstopila je skozi glavna vrata. Dobra Emi-ly Parker je držala besedo, je pomislila Mary vsa zadovoljna. Stara soseda ji je bila obljubila, da bo naredila vse, da bo videti, kot da je hiša obljudena. Odložila je kovček, si snela rokavice in jih skupaj s torbico vrgla na mizico v veži. Potem pa je stopila v dnevno sobo. Telefon pred njo se ji je zazdel podoben pošasti, vendar ni poklicala Rona, da bi mu povedala, da je doma. Za to bo dovolj časa jutri, ali pojutrišnjem ali pa še en dan pozneje. Dnevna soba je bila še vedno v glavnem siva, toda zdaj je na stenah viselo veliko slik in zaplate živo rdeče barve so jo poživljale, kot kosi žerjavice, ki žarijo v pojemajočem ognju. Rubinsko rdeča steklena švedska vaza je stala na polici nad kaminom, rdeče pobarvana krznena preproga je bila položena na biserno sivo talno oblogo in je spominjala na jezero krvi. Je pa res prijetno, če si doma, je pomislila in se ozrla po negibnih pričah svojega bogastva in okusa. Kmalu bo to sobo delila s Timom, ki je tudi nekoliko pomagal pri njenem nastajanju; kmalu, kmalu... Toda ali si jo res želim deliti z njim? se je vprašala in začela nemirno hoditi gor in dol. Kako čudno je bilo vse skupaj; bolj se je bližal njegov prihod, bolj se ji je upiral. Sonce je zašlo že pred eno uro in zahodno nebo je bilo tako temno kot ves ostali svet. Od temnih oblakov, ki so ga prekrivali, so rdeče odsevale luči mesta. Toda dež je padel bolj na zahodu in je Artamon prepustil poletnemu prahu. Kakšna škoda, je pomislila; dež bi nam tukaj prišel* zelo prav, moj vrt je tako žejen. Šla je v temno kuhinjo in se zastrmela skozi okno na vrt, ne da bi prižgala kuhinjsko luč ali tisto na terasi. Poskušala je videti, ali so luči v hiši Emily Parkerjeve prižgane, vendar so hišo zakrivali oleandri. Morala bi ven na teraso, da bi jo videla. Njene oči so se že privadile na temo, ko je neslišno šla skozi zadnja vrata ven. Nekaj trenutkov je stala in vdihavala vonjave zgodnjih poletnih cvetlic in vonj po zemlji, ki je prihajal z oddaljenih predelov, kjer je padal dež. Prežemalo jo je veselje. Tako lepo je biti doma, pravzaprav bi bilo, če se ne bi v njeni podzavesti stalno prikazovala Timova podoba. Skoraj se ji je zdelo, da lahko s svojimi mislimi oblikuje njegovo podobo, obrisa njegove glave in njegovega telesa sta se odražala od oddaljenega jokajočega neba. Sedel je na robu ograje, še vedno gol in pokrit s kapljicami večernega tuširanja. Obraz je imel obrnjen k nebu, na katerem ni svetila nobena zvezda, kot da bi zavzeto poslušal glasbo, ki je njeno uho ni moglo zaznati. Tisto nekaj svetlobe, kar je je bilo, se je zbrala v njegovih svetlečih laseh in se rahlo dotikala obrisov njegovega obraza in telesa, kjer je bila bleščeča koža napeta čez mirne, speče mišice. Vidna je bila celo krivina njegovih vek, ki so bile zaprte, da bi zavarovale njegove misli pred nočjo. Mesec, še več kot mesec dni, je pomislila; več kot mesec dni je minilo, odkar sem ga zadnjič videla in zdaj je tu, kot plod moje domišljije: Narcis, ki se sklanja nad svoje jezero, zavito v sanje. Zakaj me njegova lepota vedno prizadene s tako močjo, kadar ga po dolgem času prvič vidim? Po nedeljskem bajnem rekordnem zadetku športne napovedi Komu bodo milijarde spremenile življenje? Lov na neznanca doslej brez vsakega uspeha V baru Marisa v Ul. Revoltella 46, kjer so v soboto prodali stavni listek totocalcia št. 6055 VA, ki je prinesel zmagovalcu rekordno nagrado štirih milijard in 537 milijonov lir, še vedno ugibajo, kdo je novi tržaški milijarder. Ozračje v majhnem baru je še vedno praznično, radovedneži se družijo z običajnimi klienti, lastnica lokala Marisa Carone por. Lorenzon pa odgovarja na vprašanja. Običajno ponedeljkovo zaspanost sta včeraj pregnali razburjenost in zavist vseh, ki že leta igrajo na totocalcio in še nikdar niso dobili niti lire. Vsi, ki so včeraj stopili v bar, so imeli občutek, da je sv. Miklavž prišel predčasno in je nepravično obdaroval samo enega od njih. Lastnica Marisa Carone, ki je izpolnila stolpce milijardnega stavnega listka, se je včeraj dopoldne že spretno nastavljala objektivom fotografov: nepričakovana slava jo je namreč spremenila v najslavnejšo italijansko ba-ristko. Dobitek, ki bo osrečil neznanega Tržačana, je namreč doslej najvišji v Italiji. Tržaški milijarder je zadel tri-najstico in tri dvanajstice in na ta način dobil bajno denarno vsoto, ki bo gotovo spremenila njegovo življenje. Gospa Marisa se je včeraj povsem sproščeno šalila na račun svoje srečne roke. »Stavni listek z osmimi stolpci, za katerega je neznanec plačal 4.800 lir,« je povedala, »sem praktično sestavila jaz. Po navadi se za to pobriga moj mož, v soboto pa se je počutil slabo, tako da sem si morala pomagati sama. Sploh ne poznam ekip in njihovih možnosti, zato sem pisala številke, kot je pač prišlo. Prav na ta način pa sem napisala tudi tisto dvojko, ki je povzročila pravo revolucijo. Sama nisem znala niti uporabljati računalnika. Ves dopoldan sem prečepela pri računalniku in se posvetovala z možem po telefonu. VValter mi je dajal navodila za uporabo računalnika, jaz pa sem vstavljala številke. Računalnik je izdelal dva sistema, po katerih so bili izpolnjeni skoraj vsi stavni listki - nekaj sto za skupnih 6 tisoč stolpcev.« »Tudi jaz sem igrala,« je pristavila njena mati, »vendar sem listek izpolnila sama in zadela samo osem točk.« »Niti jaz nisem stavila na te listke,« je dodala gospa Marisa, »po novem zakonu, ki je stopil v veljavo pred kratkim, pa ne bomo prejeli niti nagrade. Upam le, da se bo tisti, ki je postal milijarder po naši zaslugi, spomnil tudi na nas in nam na konkreten način pokazal svojo hvaležnost.« Da je zadel prav eden od stavnih listkov njihovega bara, je družina Lorenzon izvedela v nedeljo okrog 18. ure. »Poklicali so nas iz Padove,« je povedala, »kjer je osrednji računalnik ugotovil, da smo prav mi sprejeli mili-jarderski stavni listek. Sprva smo mislili, da je šala in smo zato vprašali, ali vedo, kakšno številko ima naša prodajalna. Šele njihov pravilni odgovor nas je prepričal, da gre zares. Po tem klicu se je razvnel pravi direndaj. Začeli so nas klicati prijatelji, novinarji. Nazadnje smo se le odpravili v bar, kjer je bil pravi praznik.« »Ne bi mogla reči, kdo je dobitnik. Sem prihajajo zelo raznoliki ljudje. Jutri še zadnje predavanje seminarja o arhivistiki NSK Svečana Slomškova proslava navdušila številno občinstvo Jutri bo v Gregorčičevi dvorani še zadnje predavanje seminarja o arhivistiki, ki ga je pripravila Narodna in študijska knjižnica ob podpori Deželnega nadzorništva za šolstvo, poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti. Namen tečaja je razširiti informacijo in osnove arhivistike med širok krog uporabnikov v želji, da bi prodrla globlje v našo zavest potreba po skrbnem zbiranju in arhiviranju gradiva, ki priča o sedanjosti in preteklosti Slovencev v Italiji. V tečaj se je vpisalo 16 poslušalcev, ki delujejo v raznih slovenskih organizacijah in društvih. Predavatelji prihajajo iz Slovenije in iz Italije, tako da so podali sliko predpisov in metodologije, po katerih so urejeni arhivi tostran in onstran meje. Seveda je na tem področju mnogo več stičnih točk kot pa razlik: arhivistika je namreč že znanstvena veda, ki torej sloni na točno določenih zakonitostih. Med zanimivejšimi predavanji je bil opis prof. Joža Žontarja o razvoju arhivistike od mezopotamskih glinastih ploščic do danes. Marija Oblak-Carni je opisala arhive in arhivsko službo v Italiji. Dr. Pierpaolo Dorsi iz tržaškega Državnega arhiva je razložil, kako je organizirano delovanje arhivov v Italiji, medtem ko je dr. Anna Gonnella predstavila zanimive arhive v naši deželi. Delo v arhivu in vlogo arhivista sta opisala Marjan Zupančič za SRS in dr. Renata Danova za FJK. Jutrišnje predavanje bo posvečeno tehnični opremi v arhivu ter restavriranju in konzerviranju gradiva. Govorila bosta Vladimir Sunčič in Marjan Dobernik. (bov) Na sliki (foto Magajna) prizor s prvega predavanja. Slomškov dom iz Bazovice je v nedeljo priredil svečano proslavo v SP0 ^ velikega moža, po katerem se imenuje. Proslava se je začela z ljubkim nast0 pe]i malih članov pevskega zbora Slomšek, ki so pod vodstvom Marka Ozbiča zap ^ sedem pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvajanjem malih pevcev, ki s predstavili na odru župnijske dvorane v pisanih narodnih nošah. Zborček se J svojim dirigentom res skrbno pripravil na ta nastop. Deset otrok iz zboLu^,o imelo v nedeljo tudi pomembno solistično vlogo: pred nadvse številno Pue(j je so recitirali nekaj najznamenitejših Slomškovih izrekov in pregovorov. Spor povezovala Irena Kralj. -keda Na oder je nato stopil msgr. Maksimilijan Jezernik, ravnatelj PaP®s med zavoda Slovenika v Rimu in docent na univerzi Urbaniana. Predavatelj sodi ^ najboljše poznavalce življenja škofa Antona Martina Slomška in se ob ene . več let zavzema za njegovo beatifikacijo. Na nedeljski proslavi je ugledni tij spregovoril o vlogi tega slovenskega škofa v dobi, ko je bilo treba slovens^,.^, narodu vdahniti narodno zavest. Dejansko lahko rečemo, da je prav on >> Maribor in njegovo okolico pred asimilacijo. To pa je dosegel z ustanovitvi] z novimi učbeniki in s šolskimi programi za slovenske otroke. vofleC Vsaka proslava se mora začeti iz zaključiti s pesmijo. Za kvaliteten 0ln slovesnosti je poskrbel mešani pevski zbor Skala iz Gropade pod vod Anastazije Purič, ki je zapel nekaj slovenskih in tujih umetnih pesmi. Na sliki (foto Križmančič): s proslave v Slomškovem domu. Mnogo je takih, ki igrajo vsak teden, mnogih pa niti ne poznamo. To je namreč edina prodajalna stavnih listkov v okolici, sem prihajajo ljudje s Kati-nare, iz Lonjerja, Ricmanj in Boljunca. V soboto pa je bila v baru taka gneča, da si nisem mogla zapomniti obrazov. Menim pa, da milijarderja ne bomo nikoli spoznali. Oprostite, a moram na delo, sicer mi bodo klienti ušli.« »Dvomim, da ji bodo klienti ušli,« je hudomušno komentiral starček, »na- sprotno: bar bo tako zaslovel, da bodo vsi prihajali sem.« »Upam le, da bo denar prejel nekdo, ki ga potrebuje,« je pristavil drugi. »Tudi jaz sem igral, celo na dva listka, a sem zadel samo šest točk. Ko sem včeraj izvedel, da so prav v "mojem" baru, zadeli štiri milijarde, mi je takoj začelo biti srce - kar je nevarno, ker sem prestal nekaj operacij na srcu - in pregledal listke.« V baru Marise Carone so že v preteklosti večkrat zadeli, a dobitki seveda niso bili niti zdaleč tako visoki. Pred sedmimi leti je nekdo zadel na totocalciu 17,5 milijona lir, prejšnji teden pa je drugi s totipom priigral 9 milijonov in 800 tisoč lir. (bg) Na sliki (foto Križmančič) prijazna Marisa Carone z zmagovitim stolpcem in njen bar v Ul. Revoltella. Sumljiv je vsak ki ima v teh dneh opravka z denarjem Včeraj se je v Trstu sprožil pravi lov na milijarderja. V barih, kavarnah, na delovnih mestih, po ulicah in trgih so se seveda vsi spraševali, kdo je zadel trinajst točk na totocalciu in tako dobil goro denarja. Mnogi so opazovali sosede in znance v upanju, da bi ujeli zadovoljen nasmeh ali pogled, ali da bi jih zalotili pri nepremišljeni besedi. Sumljivi smo lahko prav vsi, tako tisti, ki imamo navado staviti na športno napoved kot tudi tisti, ki nimamo te šibkosti (oziroma — kot v tem pn' meru — sreče). Najlažje delo imajo pri tem seveda bančni uslužbenci, ki bodo ptel ali slej prejeli pooblastilo, da vnovčijo milijardni stavni listek. Pr°v med njimi je včeraj nastala prava psihoza: izjemno skrbno so opazovali vse tiste, ki so se pojavili pb bančnih okencih in spraševali, kako je mogoče vnovčiti stavni listek ali vložiti denar. Tako se je včeraj v neki banki pojavil moški srednjih let, ki je spraševal, kako je mogoče anonimno vnovčiti znesek stavnega listka. Ko so mu uslužbenci razložili, da ga banka lahko vzame v posest m da mu dobitek nakaže na tekoči račun, je neznanec - ki je morda želel samo zbijati šale - odšel in pustu za seboj le gosto meglo vprašanj m dvomov. Je že res, da bo vsak, ki bo v teh dneh imel opravka z denarjem, postal avtomatično sumljiv. Uspeh nedeljske premiere Amaterskega odra Jaka Štoka »Ločitev« najboljša uprizoritev zadnjih let Ločitev je veseloigra v enem dejanju, napisana za radio, ki pa jo je avtor Josip Tavčar predelal za odrsko upodobitev. Bistvo uprizorjenega je v tem, da skozi zorni kot humorja gledamo na razmerja v družinskem življenju, ki je velikokrat sestavljeno iz mozaika vsakršnih muh, ljubezni, nasprotovanj, tolerance, živcev, ujemanja, so- lidarnosti... Tudi ločitev, ki jo zahteva Elda, žena Ludvika Rapotca, je, kot se kaže v Tavčarjevi igri, samo muha, s katero skuša ekstroverzna gospa odgnati dolgčas, ki ga pooseblja njen soprog. Ta je pravi »filozof«, ki s svojimi nenormalno trdnimi živci stoično prenaša vse, tudi Eldiniga ljubčka Vinka, kuha in skrbi za svoja otroka, ki se v ločitvenem »sporu« postavita na njegovo stran in kljub temu da je v zakonu varan, odvrača vsakršno izven-zakonsko zvezo (to mu namreč kar očitno ponuja odvetnica, ki naj bi začela ločitveni postopek). No, kot v vsaki veseloigri, se na koncu vse lepo uredi, Elda se mora »zadovoljiti« s svojim soprogom, ločitev ji je spodletela. Skratka, gre za komedijo, ki skuša dopovedati, kako so lahko tudi družinski spori samo navidezni in izumetničeni, celo nekakšen modni privesek sodobne družbe. V Ločitvi je veliko komedijskih elementov, veliko pa tudi razmišljujočih, zaradi česar lahko rečemo, da uprizoritev ni bila samo zabavna gesta, ampak nekaj več. Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka in Kontovela je tokrat dokazal, da zmore tudi zahtevnejše naloge in zdi se nam, da je bila uprizoritev Ločitve najboljše, kar je ustvaril v zadnjih letih. Nastopajoči in režiser Drago Gorup se niso zadovoljili samo s poustvarjanjem in delom za lastno zadoščenje, ampak so skušali našpičiti tudi nekatere robove (mimična izraznost, precizna igra, obvladovanje odra), ki naj bi zvlekli predstavo izven logike »vaške veselice«. To jim je do določe- ne mere uspelo, kar pomeni, da morajo tudi amaterske skupine stremeti za kakovostnimi projekti, če hočejo osmisliti svoje delovanje in imeti zares uspeh, ki konec koncev stimulativno deluje na okolje in na same potencialne igralce. Te je znal Gorup kar dobro pripraviti za igro, v kateri ni bilo tipičnih »amaterskih« zastojev, tako da je bila Ločitev »prebavljiva« in lepo gledljiva, postavljena sicer na skromno sceno, a s poskočno glasbeno opremo in duhovitimi modrostmi, ki sta jih pred zastorjem izrekala napovedovalca Matjaž Rustja in Katjuša Regent. Glavni delež pa so seveda imeli Vanja Rudolf (kot Ludvik Rapo-tec), Ksenja Starec (Elda), Darij Rupel (Vinko Železnik), Barbara Luxa (Marta), Andrej Rupel (Rudi), Mirjana Starc (Odvetnica) in Klavdija Sardoč (tajnica Miranda). Vsi so smiselno in tekoče upodobili svoje vloge, še posebej pa bi poudarili delež Ksenije Starec, Mirjane Starc in Vanje Rudolfa. Pri uprizoritvi so sodelovali še Rado Starec (scena), Rado Mennucci (luči), Egon Stoka in Zvonka Guštin, (mč) Na sliki (foto Magajna) nastopajoči z avtorjem in režiserjem v nedeljo na proseškem odru. Razpis štipendije »Mihael Flajban« Slovensko dobrodelno v Trstu razpisuje svojo “ -E študijsko štipendijo iz J* po »Mihael Flajban«. Štipendij znašala 2 milijona lir letno j trajala za vso redno / dobo, v kolikor bo lastnik zt til pogojem pravilnika. Stip yJ-_ ja je namenjena slovenski ,Q sokošolcem v Italiji, ki sf sko vpisali na tržaško ali v,de ,gtll univerzo v akademskem 1988/89. Rok za vložitev prošert/ZtiP^_ de 30. novembra. Slovensko brodelno društvo bo v ,Ln0 razpoložljivih sredstev, p ne. kot lani, tudi letos P°d.eJ‘„dp0r kaj enkratnih študijskih P” ^ študentom drugih letni želnih univerz. Za podrobnejša P0i(*sr}d pro-pravilniku in dokument Las)jo šenj naj se interesenti zy . na sedežu Slovenskeg (/). delnega društva v 1 ^612)’ Machiavelli 22/11 . (tel. 650 vsako sredo od 16. do 1 Sneg na Krasu in silovite plohe v mestnem središču Zima prezgodaj potrkala na vrata V Trstu predstavili tednik »Avvenimenti« Revija za »razmišljajoče ljudi« in predvsem brez gospodarjev nega ?.riz°rišču italijanskega periodič-doka; ka se pojavlja nova revija z (Pravzan načrti. Imenuje se doslej jP^v se bo imenovala, saj je Vetiimp t- le poskusna številka) Av-znafii^b' njena glavna, a ne edina PodflrilostJ)a je, da ne bo imela gos-toliicJ®Vi. ročneje, imela jih bo 5 tisoč: ki hi bi namreč bilo delničarjev, gotoviit ^°mno kvoto 100 tisoč lir za-Ul bnančno kritje začetnih na- ložb za izdajo tednika. Stroške za redno izhajanje pa naj1 bi krili iz prodaje (najmanj 20 tisoč izvodov tedensko na vsem italijanskem polotoku) in iz reklame, ki pa ne bo nikoli zajela več kot 20 odstotkov obsega revije. Novo revijo sta sinoči predstavila v Krožku za kulturo in umetnost dva izmed uglednih pobudnikov: bivši tu-rinski župan in sedaj komunistični p slanec Diego Novell! in časnikar Se o- er- ^ Spolzka cesta povzročila vrsto nesreč “ridržana prognoza za vespista žjemZaradi nenadnega prihoda zime z znižanjem temperature in z ledenim de-nesreč 6\/na tržaških cestah v zadnjih dveh dneh prišlo do številnih prometnih Sante i i?ede4° zveeer se je hudo ponesrečil 17-letni Cristiano D'Agaro s Scale bolni" ■ ki leži s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku katinarske Bomh-ni(ie' Lažje se je poškodovala tudi njegova sopotnica, 16-letna Stefania ‘2® iz Ul. Franca 2/1, ki se bo morala zdraviti deset dni. sp0]2k- 9ar? se je z vespo 125 vozil po Ul. Costalunga proti mestu, ko ga je na je U_K1 c®sfi zaneslo na nasprotno stran cestišča, kjer se je zaletel v A 112, ki ga 0(ipehmal Fabi° Scaramella iz Ul. Battisti 21. Oba ranjenca so z rešilcem 9a on • V bolnišnico. Fant si je pri padcu hudo poškodoval hrbtenico. Včeraj so Promet™3^ in kaže, da ne more premikati nog. Izvide o nesreči je opravila uetna policija. bolni*6- ceste izgubil nadzor nad vespo. Rešilec RK je fanta odpeljal v otroško vnin°^uri0, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. ^enska ' v * b° okrevala tudi 61-letna Adelma Lorenzutti iz Ul. Severo 126. tistem Je' , kaže, prečkala cestišče na Istrski ulici zunaj prehoda za pešce. V ki je - enutku pa je z avtom privozil 62-letni Marino Russignan iz Ul. Maier 15, zl°milaenS^0 PreP°zno opazil in se zaletel vanjo. Lorenzuttijeva si je pri padcu nico ki0ram° in stegncnico. Rešilec Rdečega križa jo je odpeljal v glavno bolniš-J r so jo sprejeli na ortopedski oddelek. gio Turone, ki poučuje metodologijo novinarstva na univerzi v Teramu. Prav v našem mestu (kjer ju je predstavil predsednik CCA Tombesi) sta Novelli in Turone začela propagandni krog po številnih italijanskih mestih, da bi pridobila nove delničarje: doslej so namreč "plasirali" že 3 tisoč delnic, potrebujejo pa še dva tisoč delničarjev, brez katerih pobuda ne bo stekla. Pobudniki pa so glede tega cilja "realistično optimisti", saj menijo, da je za tako pobudo glede na današnjo panoramo italijanskega tiska nastopil pravi trenutek. Na koga pa se bo novi tednik obračal, na kakšen krog bralcev računa? Na ljudi, ki razmišljajo, je nekoliko poenostavil Novelli, na tiste, ki odklanjajo vnaprej prikrojena stališča, ki jim nepoglobljena in preveč pogojena informacija ne zadošča, ki jih ne zanima samo to, kar se dogaja v ozkih oblastvenih krogih. Tudi politična linija tednika bo v skladu s tem čim bolj široka in odprta, pluralistična, nikakor ne sektaška. Pobudniki sicer izhajajo iz politične levice, vendar dokaj široko vzete, brez izrazitih strankarskih predznakov. In tudi uredništvo bo sestavljeno predvsem na osnovi profesionalnosti. V njem bo delalo okrog 20 novinarjev (od teh bo polovica mladih), pač pa revija že razpolaga s širokim krogom uglednih sodelavcev. Med njimi, kot so povedali na tržaški predstavitvi revije, je tudi Tržačan Willer Bordon, bivši miljski župan in sedaj poslanec KPI. Tudi na Tržaškem je zima nekoliko prezgodaj potrkala na vrata. Vreme se je nepričakovano poslabšalo v nedeljo proti večeru, ko je prišlo do pooblačitve in do občutenega padca temperature. Od Miljskih hribov do Medje vasi je nekaj po 20. uri začelo močno snežiti, v mestu pa je pihala silovita burja s ploho, ki je povzročila precej težav v mestnem prometu. Sneg je v kratkem popolnoma pobelil kraško pokrajino, tako da je bila pri mejnem prehodu na Pesku ob 22. uri snežna odeja debela približno štiri centimetre. Na poziv obmejnih organov je državno cestno podjetje ANAS poslalo iz skladišča pri Banih plug, ki je očistil cesto med Peskom in Bazovico, tovornjaki istega podjetja pa so posuli s soljo avtocesto med Padričami in Seslja-nom ter cesto, ki povezuje Opčine z mejnim prehodom pri Fernetičih. Do zastojev v prometu in do hujših nesreč v nedeljo ponoči na srečo ni prišlo, tudi zato, ker je bil promet precej redek. Na Krasu je snežilo skoraj celo noč, še posebno v zgoniški in v re-pentabrski občini in tudi ponekod na vzhodnem in na zahodnem Krasu, je sneg pobelil tudi ceste. Posebno kritično je bilo na Trbiški cesti, kjer je prišlo do poledice, nalivi pa so povzročili hude prometne zastoje v mestnem središču in na obalni cesti med Barkovljami in železniško postajo. Stanje se je nekoliko normaliziralo šele v poznih jutranjih urah, ko se je temperatura dvignila, nebo pa se je zjasnilo. Tržaški gasilci niso imeli veliko dela, pač pa je prišlo do več prometnih nesreč, v katerih je bilo lažje ranjenih petnajst oseb. Nesrečam je botrovalo slabo vreme, v nekaterih primerih pa tudi neprevidnost. Materialna škoda na avtomobilih je precej velika, tako da bodo imeli mehaniki in avtoličarji dela na pretek. Včeraj pozno popoldne se je v vsej naši pokrajini, posebno pa na kraški planoti, vreme znova poslabšalo. Na Pesku so sinoči namerili minus tri stopinje Celzija, sneg pa je spet pobelil kraško pokrajino. Podjetje ANAS je zvečer proglasilo stanje posebne pripravljenosti, tako da bodo v primeru potrebe plužili avtocesto tudi v nočnih urah. Prometna policija opozarja na nevarnost poledice in poziva avtomobiliste na zelo previdno vožnjo. Na sliki (foto Križmančič): kraška planota se je včeraj prebudila pod tipično zimsko belo preobleko. Obvestilo Urada za delo Direktor Pokrajinskega urada za delo in zaposlovanje v Trstu sporoča, da se bo služba za zaposlovanje invalidov, tujih državljanov in delavcev Spektakla z letošnjim 1. decembrom preselila iz sedanjih prostorov (v Ul. Fabio Severo 46/1) v nov sedež v Ul. Teatre Romano št. 24 (3. nadstr.). Uporabniki in zainteresirana združenja se bodo po omenjenem datumu lahko za informacije obračala na tel. št. 61955/8/9. pomnevni golju Čaka na zahteve Po ekstradiciji fffioam68*'11^ državnega pravi Rad9ivo ar Tčeraj zaslišal 59"le če so r^vCukoviča' da bi se prej ? b®sfi iz Devina aretiral Sr! srn oblasti ap°ru. dokler jugoslo Moške6 b°do zahtevale ekstr ' našem ®3 so v s°boto zvečer vrata b!mfStu' p°hcisti so poti odpn 613 v Grljanu in ko j* je ,taR°i. nataknili lis , kaže zaporni n darskirr/1m0komerc' največjim Povojni Sandalom v jugosl bil kar ,Zgodovini- Prilastil n, vendar njVa milij°na in pol c 5otežalvAvstrii°' 3 Pomo/anSke °blasti so i j varjetn^f?ar°d?° P01! vsej tovar!%°' Zakai je osumljene ti, da jp St' Ne gre izključiti >>nujne i, !mel Prav v našer J 6 Plovne opravke«. Upokojenec umrl za volanom Zavozil je v desno in čelno trčil v citroen Silvano Castellan, 63-letni upokojenec iz Ul. Giusti 16, je včeraj dopoldne, nekaj metrov po ostrem ovinku pri železniškem nadvozu v Barkovljah, umrl za volanom svojega avtomobila. Kaže, da ga je med vožnjo nenadoma obšla slabost. Njegov ford je zaneslo na nasprotno stran cestišča, kjer je čelno trčil v citroen, ki ga je upravljal 36-letni Marko Kobau iz Nabrežine. V nesreči se je ranila tudi Kobauova sopotnica, 21-letna Tanja Carli iz Trebč, ki bo okrevala v tednu dni. Na kraj nesreče so takoj prispeli mestni redarji, za njimi pa še rešilec RK, ki je odpeljal v katinarsko bolnišnico oba ranjenca. Castellanu na žalost ni bilo več pomoči, zdravnik RK je lahko izdal le potrdilo o smrti, na katerega je je napisal, da je upokojenec verjetno izdihnil že pred nesrečo. Najverjetneje je, da ga je zadela kap, saj na asfaltu sploh ni bilo sledov zaviranja. Zavrl je le Kobau, ki pa kljub temu ni mogel preprečiti trčenja. Upokojenec se je vozil proti mestu, ko ga je pri nadvozu verjetno obšla slabost, roke so mu omahnile in avto je zaneslo na desno stran ceste. Čeprav Castellan in Kobau nista vozila hitro, je bil sunek zelo močan. Prednja dela avtomobilov sta bila po trčenju močno poškodovana. Upokojenca je po vsej verjetnosti kot mrtvo težo vrglo naprej, tako da je z glavo razbil vetrobran. Ponesrečenca sta v bolnišnici vedela povedati le, da sta videla avtomobil, ki je nepričakovano zavozil proti njima. Kobau je pri trčenju dobil močan udarec v prsni koš in si poškodoval desno koleno. V katinarski bolnišnici bo moral ostati ves teden na začasnem opazovanju. Njegova sopotnica Carli-jeva pa si je poškodovala levo zapestje in desno koleno. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo nato odpustili, (hj) Na sliki (Italfoto) prizorišče nesreče in portret pokojnega Castellana Jutri štiriurna stavka za reformo davčnega sistema Sindikalna akcija na področju zahtevane davčne reforme se še naprej zaostruje. Po obdobju razprav in zborovanj delavcev vseh sektorjev in po velikem rimskem »pohodu pravičnih«, so deželrid tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL za jutri dopoldne oklicala stavko vseh odvisnih delavcev. Zaposleni se bodo — glede na sklepe posameznih teritorialnih sindikalnih organizacij — vzdržali dela za najmanj dve in za največ štiri ure. Najprej se bodo zbrali na skupščinah po svojih delovnih enotah, nato pa bodo mirno demonstrirali na različnih koncih mesta. Njihovi sindikalni zastopniki pa se bodo medtem (ob 9. uri) zbrali na enotnem »aktivu« v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ulici San Nicold 5. Tržaški odbor o zvezni ustavi Odbor za varstvo človekovih pravic v Trstu je poslal skupščini SR Slovenije pismo z apelom, »naj še enkrat preveri skladnost ustavnega dopolnila o mednarodni dejavnosti republik s slovensko ustavo, posebno glede skrbi za Slovence v zamejstvu, ki je ustavna dolžnost SR Slovenije«. V pismu je namreč rečeno, da si »zvezna vlada zamišlja to dejavnost in skrb omejevalno«. Pri tem je v pismu pritožba, da ni prišlo do stikov med zastopniki manjšin v Italiji in Avstriji s sedanjim predsednikom jugoslovanske zvezne vlade. Tržaški odbor zaradi tega predlaga, da bi sestavili ustavno dopolnilo. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila Kristina Konic por. Mohorčič Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož Guido, hči Livia z Mariotom, vnuka Sandi in Martina, brata Pino in Miro ter drugo sorodstvo. Trst, 22. novembra 1988 Ob izgubi drage tete sočustvujejo z družino Dario, Nadja, Sara, Roberto, Laura in Kristjan. Žalovanju se pridružujeta družini Centazzo in Gregorich Ob izgubi drage sestrične Kristine sočustvujejo z vsemi njenimi Alba in Stanko Jazbar t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Lojze Cijak Pogreb bo v četrtek, 24. t. m. ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Kontovel. Žalujoči: sestri Angela in Ana, nečaki Mariela, Salvatore, Jožef in Francesca ter ostali sorodniki Namesto cvetja darujte za Dijaško matico. Kontovel, 22. novembra 1988 ____________pismo uredništvu__________ Prireditveni prostor v Hribenci in stališče dolinske sekcije SSk Spoštovano uredništvo! V zvezi s pismom predsednice PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca Zorke Auer čutim dolžnost, da pojasnim tudi preko našega dnevnika stališče dolinske sekcije SSk, kakor sem to že storil na redni seji občinskega sveta 28. 10. 1988 (g. Auer verjetno ni čutila potrebe, da bi prisostvovala seji občinskega sveta in se tako osebno prepričala o sklepih občinskega sveta). Kakor nam je bilo že pred leti jasno, da je prireditveni prostor Hriben-ca v Zabrežcu občinska last in kot taka na razpolago vsem slovenskim organizacijam in strankam, ki so prisotne v dolinskem občinskem svetu, tako se tudi danes ne odpovedujemo uporabi tega in tudi drugih občinskih prireditvenih prostorov, kajti, dovolite mi, da spoznam tudi somišljenike SSk med nekaterimi vaščani, ki so s prostovoljnim delom prispevali k ureditvi prostora v Hribenci. Zato ne gre za nobeno izsiljevanje ali izzivanje z naše strani, ampak smo — ko smo posredovali PD Slovenec prošnjo, s katero smo javljali, da bo naša stranka glede na nerazpoložljivost prireditvenega prostora v Boljuncu priredila Naš praznik v Hribenci to storili, ker smo bili in smo kljub vsemu še vedno mnenja, da so za ohranitev naše celotne narodne skupnosti krvavo potrebne korektnost, odprtost, sodelovanje in složnost med različnimi vaškimi komponentami. Odgovor, ki ga je prejela naša stranka, pa je bil v celoti odklonilen, tako glede prireditvenega prostora kot društvene imovine. Danes pa je predsednica vendarle prišla do spoznanja, da sta prireditveni prostor in društvena imovina dva čisto samostojna pravna subjekta, čeprav je naslovila na sekcijo SSk za občino Dolino pismo z odgovorom, kjer je bilo z velikimi in jasnimi črkami napisano, da »prireditveni prostor v Hribenci ni več na razpolago političnim strankam«. Iz tega ne moremo razumeti, kako še naprej piše o mojem izsiljevanju in pritisku na župana, ko smo se samo normalno in korektno poslu-žili pravice do uporabe občinskega prostora v okviru svojega narodnoobrambnega delovanja, in o županu samem, ki se je ravnal samo tako, kakor bi se bil moral ravnati vsakdo, ki bi bil na njegovem mestu. Ko govorimo o katerem koli prireditvenem prostoru se moramo zavedati, da spadajo v ta prostor obvezno tudi stranišča in razsvetljava (gotovo ne kozarci in jedilni pribor). Nihče izmed nas ne misli pogojevati izbire posameznikov in posameznih organizacij, vsakdo izmed nas pa bo brezkompromisno branil pravice svobodnega izražanja in združevanja naših ljudi. S spoštovanjem, tajnik Sergij Mahnič [alerjja Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave Janeza Bernika novejša dela koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta slikarska razstava GIUSEPPA SATURNA in GIULIA TOMAINA. V galeriji Cartesius bo od 26. t. m. do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo carA. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Še jutri, 23. t. m., bo razstavljal BORIS ZULIAN. Ogledi: vsak dan od 16. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00 razen ob nedeljah. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 28. t. m. odprta razstava slikarke ALBE HRELIE. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih od 11.00 do 12.30. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Feniks v Ljubljani razstavlja do 10. decembra IVO PETKOVŠEK. izleti čestitke Danes slavi 60. rojstni dan VLADIMIR KRIŽMANČIČ iz Gropade. Iskreno mu čestitajo družine Zobec, Zocchi in Pečar. Danes praznuje rojstni dan LADI KRIŽMANČIČ iz Gropade. Še mnogo veselih dni mu želi družba 60-Ietnikov. Privekal je MARKO Eleni, Lauru in Martini čestitamo, novemu družinskemu članu pa želi-I mo vso srečo v življenju. KK Bor Zima je pred vrati... zato pohitite in izkoristite naše Pri nakupu vaših KOŽUHOV in drugih usnjenih oblačil najboljših znamk ilSSkvl»T"•10 At™ ■Tl Prizadevanja KD Kras Dol-Poljane za gradnjo novega športnega centra Člani kulturnega društva Kras iz in Poljan so se v petek zvečer zbrali na rednem občnem zboru v prostorih bivše osnovne šole na Palkiš-cu.Udeležba krajanov sicer ni bila zelo številna, vendar pa je pozitivno dejstvo, da so bili prisotni predvsem niladi, kar zagotavlja društvu določeno kontinuiteto v delovanju. v predsedniškem poročilu se je Tamara Bonetta, ki je vodila društvo v zadnji mandatni dobi, dotaknila vrste vPrašanj v zvezi z delovanjem skupine y teh dveh letih. Opozorila je na velike težave, s katerimi so se morali soočati odborniki pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Ožja skupina članov le dokazala veliko dobre volje in požrtvovalnosti, tako da so kljub vsemu, skoraj v celoti izpeljali začrtani program. V društvenih prostorih ha Pal-kisču so sprejeli v goste člana SSG ganeta Starešiniča, nastopala je tudi Kabaretna skupina z Opčin, domačini Pa so priredili večer ob dnevu slovenske kulture. Ob vsem tem bi bilo tre-da omeniti še razne zabavne večere in Pa rekreacijske turnirje v nogometu in v odbojki. Ob "koncu je dosedanja Predsednica - izrekla tudi ugotovitev, 9? bi se dalo z večjim odzivom doma-cmov, storiti še marsikaj. k Blagajniško poročilo je podal Aldo C-roselli, ki je podčrtal, da finančno tanje ni najbolj rožnato in da tudi to vtra uspešnejše delovanje skupine, 'čelo pomemben je bil poseg pred-sdnika 'Gospodarske zadruge Dol-Po-2a2e' Jordana Vižintina. Vižintin je rajane seznanil, da je končno zadru-gs odkupila večje zemljišče blizu spomenika padlih na Palkišču. To je prvi J1 Pomemben korak za pridobitev kul-urnega in športnega objekta. Domači-šn lma)° namreč v načrtu gradnjo Portno rekreacijskega centra. Na ce-entni plošči bodo začrtali igrišča za Na petkovem občnem zboru KD Kras tenis odbojko in košarko. Zraven pa bodo uredili balinišče in pokrit prostor s slačilnicami. Gradili bodo seveda predvsem sami, s prostovoljnim delom in pobudniki računajo, kakor je dejal Vižintin, da se bodo prebivalci vseh zaselkov v Dolu in prebivalci Poljan množično odzvali. Skupščino so pozdravili tudi številni gosti. Doberdobski župan Mario Lavrenčič je prinesel pozdrav občinske uprave in v krajšem posegu ugotovil, da je občni zbor po številčnosti morda res skromen, vsekakor pa pristen, saj je predvsem v mladih volja, da bi bolj popestrili kulturno in športno rekreacijsko delovanje v tem predelu Krasa. Pohvalo odbornikom za požrtvovalno (foto Lutman) delo je v imenu ZSKD izrekel Rudi Pavšič, ki je tudi opozoril na slične težave, s katerimi se soočajo druga kulturna društva. Veliko uspehov so novemu odboru zaželeli še Luisa Ger-golet - KD Jezero iz Doberdoba, Katja Zotti - KD Danica in Rudi Petejan -KD Sovodnje. Skupščino so sklenile volitve novega odbora, ki ga bodo v prihodnjih dveh sezonah sestavljali: Boris Bonetta, Karlo Bonetta, Dario Croselli, Luciane Moro, Franko Peric, Mario Peric, Joško Radetti, Bruno Šuligoj, Mario Vižintin in Srečko Vižintin. Novoizvoljeni odborniki si bodo na prvi seji porazdelili funkcije in bodo iz svoje srede izbrali predsednika. MAL Intenzivni tečaj za nego in oskrbo ostarelih in nepremičnih bolnikov Pobuda Pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo Pri pokrajinskem konzorciju za rehabilitacijo načrtujejo, po dosedanjih uspešnih izkušnjah, nov strokovni in izpopolnjevalni tečaj za oskrbo bolnikov, ki se ne morejo sami premikati. Tečaj je namenjen predvsem uslužbencem krajevnih ustanov, bolnišnic, članom raznih združenj, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo nudenja oskrbe in pomoči ostarelim osebam in fizično ali duševno prizadetim osebkom. Udeležijo se ga seveda lahko tudi drugi interesenti. Tečaj bo od 12. do 16. decembra v konferenčni dvorani razstavišča ob ločniškem mostu. Predavanja in tudi praktični prikazi, bodo vsak dan od 8.30 do 13.30. Tečaj se bo odvijal po skupinah, od katerih bo vsaka štela po 35 članov. Delo bo usklajeval prof. dr. Ettore Lazzerini, predavali pa bodo znani italijanski strokovnjaki in tudi znani francoski fizioterapist Philippe Thoulet. Prijave sprejemajo v tajništvu konzorcija v Gradišču ob delavnikih (razen sobot) od 8. do 14. ure. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom tudi po telefonu in sicer na št. 99133 in 92901. Ob vpisu morajo tečajniki vplačati 80, oziroma 120 tisoč lir. Vplačajo pa s poštno položnico na tek. račun št. 10896496. Od 3. do 8. decembra Agricola 88 Pri Posebni sejemski ustanovi se pripravljajo na zadnjo letošnjo prireditev. To bo sejem kmetijskih strojev in opreme, ki se bo odvijal od 3. do 8. decembra na razstavišču ob ločniškem mostu in ki bo sočasno s prireditvami znanega Andrejevega sejma. Točen program in potek prireditev v teh dneh še oblikujejo. Zaenkrat so napovedali, da se bosta v okviru sejma Agricola odvijala dva strokovna posveta. Prvi bo mednarodnega značaja. Strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Madžarske bodo razpravljali o čebelarstvu, oziroma o izkušnjah glede pridobivanja meda na industrijskih rastlinah in na spontanem cvetju. Posvetovanje pripravlja Pokrajinski čebelarski konzorcij v sodelovanju z delovno skupnostjo Alpe Jadran in Trgovinsko zbornico. Posvet bo 4. decembra v dopoldanskih urah. Naslednji dan prireja žensko gibanje v okviru združenja Coldiretti posvet o vlogi žensk v kmetijstvu in družbi. Štipendije zavoda ENPAS za 1988/89 V uradnem listu št. 72 z dne 9. 9. 1988, je objavljen načrt ustanove ENPAS za podeljevanje štipendij v šolskem letu 1988/89. V tem šolskem letu bodo dodelili 1260 študijskih nagrad za sirote, 10470 nagrad pa je namenjenih sinovom državnih uslužbencev, ki so vpisani v zavarovalni sklad. Roki za predložitev prošenj so naslednji: do 31. 12. 1988, če gre za štipendije v korist osnovnošolcev, oziroma dijakov srednjih šol, do 31. 1. 1989 če gre za štipendije v korist univerzitetnih študentov, vpisanih v prvi letnik, do 30. 4. 1989, če gre za štipendije v korist študentov višjih letnikov univerze, oziroma za študente, ki opravljajo specializacijo ali podiplomski študij. Kakor znano je v pristojnosti zavoda ENPAS socialno skrbstvo državnih uslužbencev. Prijetno martinovanje v Podgori Teden spoznavanja kulturnih dobrin tvjKdi Podgorci so letos praznovali stav9' ^ atriju športne hale v Podgori kulturno društvo Paglavec in pro- p T ».m vraiu°Uda je naletela na ugoden odziv ž@n atl9v' Kar priča tudi udeležba. Udele- Ednceje pozdravil pokrajinski odbornik nn_°tardg Bressan, ki je naglasil pomemb-ohi- takih Prireditev, ki obujajo stare ip v9]6' Sledil je kulturni program, ki ga slovenščini in v italijanščini zelo do- vršeno povezovala predsednica prosvetnega društva Podgora Sabina Antoni. Gosta večera sta bila moški zbor Skala iz Gabrij in zbor La Clape iz Červinjana. Obe vokalni skupini sta zapeli več pesmi pod vodstvom dirigentov Rozine Konje-dic in Emilia Cortesija. Praznični večer je sklenila družabnost. Medtem ko sta oba zbora zapela navzočim še nekaj pesmi, sta bili na razpolago vsem pečen kostanj in sladka rebula, po stari Martinovi tradiciji. Ministrstvo za kulturne in naravne dobrine vsako leto prireja teden, namenjen spoznavanju kulturnih in naravnih dobrin. Letos bo ta teden od 5. do 11. decembra. Namen pobude je seznaniti in morda na novo odkriti občanom domače in večkrat skrite zaklade in naravne znamenitosti. Tu mislimo predvsem na zanimivosti in naravnega okolja, na dediščino materialne kulture, na umetnine itd. Za teden od 5. do 11. decembra sestavlja ministrstvo bogat program raznih manifestacij. Namenjene so predvsem mlajšim generacijam, da bi spoznale in pravilno Vrednotile bogato naravno in kulturno dediščino. Poleg posebnih prireditev velja omeniti, da bodo v tednu kulturnih dobrin dovolili brezplačen vstop v državne muzeje, umetnostne galerije ter brezplačen ogled spomenikov in arheoloških najdišč. Jutri v Novi Gorici Simfonični orkester Sofijske filharmonije V Novi Gorici bo jutri gostoval Simfonični orkester Sofijske filharmonije pod vodstvom Emila Tabakova. Solist na violini bo Veselin Pantelejev. Koncert sodi v okvir glasbene abonmajske sezone - rdeči abonma. Prireditev bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 20.15. Pravi cirkus okrog Spolverinija z množico radovednežev na Travniku (foto Marinčič) Gneča okrog vidca pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku %ai"' F' i *ify ■ fp „ d Vsa opozorila in svarila nadškofa, ki je katoličanom prepovedal, da bi sledili "vidcu" Spolveriniju, niso zalegla. Fenomen Dani je v nedeljo popoldne privabil velikansko množico, po vsej verjetnosti kakih pet tisoč ljudi na Travnik, kjer je napovedal, da se bo ob 18. uri prikazala Devica Marija. Kot je bilo pričakovati so bila vrata cerkve še precej časa prej zaklenjena, tako da se je množica zgnetla na širok pločnik pred cerkvijo tja do palače INPS. Mnogi so se morali zadovoljiti z gledanjem od daleč s parkirišča sredi trga, s Pacassijevega vodnjaka ali z oken hiš na drugi strani, ki so bila podobna gledališkim balkonom. Na parkirišču pred Rdečo hišo so v nedeljo imeli Goričani na voljo vrtiljake in cirkus. Vendar pravi množični cirkus je v nedeljo popoldne bil na Travniku: Danijevo občinstvo so namreč sestavljali radovedneži, skeptiki, hudomušneži in zabavljači, ki niso šte-dili s pikrimi komentarji in režanjem. Prepričani verniki so bili odločno v manjšini, vrh vsega pa so tudi odšli s Travnika nekoliko razočarani. Dani, ki se je na Travniku prikazal kakih 20 minut pred napovedano 18. uro, je po ugotovitvi, da so vrata cer- kve zaprta, padel v poklek kar na pločniku. Sporočilo Marije je tokrat razočaralo tiste redke, ki so ga v prerivajoči se množici uspeli slišati: »... pomagajte trpečim... ne sodite drugih... pazite se v jagnjeta preoblečenih volkov...«. Spolverini se je nato pomaknil proti Ul. Oberdan, kjer pa je množica okrog njega popolnoma prekinila že itak močno oviran promet. Prepotenim policistom, ki so si komaj oddahnili, da se v gneči pred cerkvijo ni nihče poškodoval in da je zidarsko ogrodje zdržalo naskoku fotografov in radovednežev, ni preostalo drugega kot da so obkolili Spolverinija in ga dobesedno naložili v policijski avto. S tem so prekinili nastajajočo "procesijo", iz katere se niso dvigale v nebo Marijine himne, pač pa posmehljivi »alee, oh, oh...«, kakršnega slišimo navadno v nogometnih stadionih. Spolverinija pa je čakalo še presenečenje. Policija ga je pospremila na kvesturo, kjer so ga zadržali nekaj časa in ga obtožili prirejanja nedovoljenega zborovanja. Mož je odvrnil, da so ljudje prišli spontano in da on ni nikogar vabil. Spričo odločnega nasprotovanja Cerkve pa bo najbrž v prihodnjih dneh tudi posvetna oblast postopala ostreje in skušala zatreti fenomen, ki utegne povzročati še kako nevšečnost za javni red. Zgodba o milijardni dediščini O novih milijarderjih se te dni v naših krajih veliko piše. V Trstu se je sreča nasmehnila neznanemu igralcu na stave Totocalcio, v Gradežu pa že nekaj dni vztrajno kroži zgodba o milijardni dediščini, ki naj bi pripadla svojcem 88-letne-ga ribiča Girolama Monfera. Revež je umrl pred dobrimi tremi tedni in v banki menda med svojim dolgim življenjem zbral okrog tri milijarde lir prihrankov. Kako in v kakšnih okoliščinah naj bi prišel do takega bogastva, je v Gradežu slišati najrazličnejše zgodbe. Svojci seveda odločno in tudi že kar jezno zanikajo, da bi jim starček zapustil toliko denarja. Stvarna literatura za naše najmlajše Mladinska knjiga predstavila kup knjig za otroke in mladino Založba Mladinska knjiga ima zaradi dolge tradicije tudi največ specializiranih zbirk za otroke in mladino. S področja tako imenovane stvarne literature je tako izšlo v teh dneh nekaj knjig, ki mladim na izredno privlačen, vendar strokovno utemeljen način približajo stvarni svet, posredujejo pa tudi znanje o drugih temah. Urednica teh knjig je Draga Tarman. Kdor pogosteje brska po knjigarnah, je morda že opazil Igrarije, besedne čarovnije, veliko izobraževalno slikanico, ki jo je napisala Berta Golob, ilustriral pa Daniel Demšar. Golobovo poznamo kot odlično avtorico ne le literarnih del za mladino, pač pa tudi knjig o književnosti, pisateljih in jeziku. igrarije, besedne čarovnije vodijo k skrivnostim jezika, skozi zgodbo in lepe ilustracije, na izredno privlačen, zabaven način izvirno in metodično premišljeno. Knjiga je zato lahko tudi uspešno pomagalo pri jezikovnem pouku. V zbirki Murenček pa je izšlo Igra-rijam podobno delo, s to razliko, da gre v zgodbi Janeza Bitenca z naslovom Slonček Jakonček za glasbo, za petje in pesmice, ki so kar na gosto raztresene med zabavne dogodivščine slončka Jakončka. Knjigo je ilustrirala Dunja Kofler. Branka Jurca in Marjanca Jemec-Božič kot ilustratorka sta avtorici izobraževalne slikanice z naslovom Ko Nina spi. Nina mlade bralce pelje v zgodbo o marsikakšni skrivnosti sveta, ki nas obdaja in se tudi Nini zdi tako samoumeven. Kaj je to teleskop, kje so zvezde? Kaj delajo reševalci, kaj zdravniki, gasilci...? Vprašanj imajo naši otroci več kot dovolj! Svinčkini, barve, čopiči, slikanje — to je gotovo najbolj priljubljena igra, pa tudi delo. Jelka Godec-Schmidt je prav za take priložnosti napisala priročnik o risanju in slikanju, kot piše v podnaslovu knjige Danes slikam. V njej bodo otroci in starši zvedeli kar največ o likovnih potrebščinah, bar- Janez Bitenc vah in menjanju barv, o različnih tehnikah in še o marsičem. 0 Zbirka Pelikan, ki jo tudi ureja Draga Tarman, je že nekoliko resnejše branje, pravzaprav kar neprisiljeno učenje. Najnovejša v tej zbirki je knji- ga Tatjane Šifrer Svet ob Savi, ki bralce seznani z vsem, kar najdemo v Sloveniji ob porečju te najdaljše reke, ki povezuje štiri jugoslovanske republike. Avtorica je obdelala številne kraje, njihovo zgodovino in znamenitosti v obliki prijetnega turističnega potovanja za nekoliko bolj radovedne ljudi. H knjigi sodijo seveda tudi številne barvne fotografije. Pa še nekaj besed o knjižicah za najmlajše, pa tudi take, ki že znajo sami brati. Tri zloženske: Morje, Travnik, Gozdni rob je ilustriral in opremil Samo Jenčič, posredujejo pa stvarne podatke s tematskega področja, kakor ga nakazuje naslov: mimogrede je mogoče spoznati marsikatero rastlino, žival ali naravno posebnost. Na podobno temo so ubrane miniaturne zloženke, spravljene v plastičnem etuiju s skupnim naslovom Drobne novice med njivo in gozdom. V devetih žepkih so torej knjižice, "ki jih lahko vtaknemo v srajčni žep in gremo gledat, kaj se skriva..." v naravi. Na eni strani lista bomo gledali sliko npr. kakšne rastline, na hrbtnem delu zloženke pa bomo prebrali vse o njej. P. K. Izšel je Albansko-slovenski slovar Društvo slovenskih književnih prevajalcev je založnik prvega albansko-slo-venskega slovarja sploh. Sto in še precej več let sicer trajajo kulturni stiki med tema dvema narodoma, saj se je že Kopitar ukvarjal z albanščino, znane in še danes spoštovane so Albanske raziskave dr. Franceta Miklošiča, dr. Rajko Nahtigal pa je v desetih letih tega stoletja celo sodeloval pri nastajanju prve slovnice sodobnega albanskega jezika, pozneje pa je napisal več razprav. Kljub tako uglednemu in niti ne majhnemu predhodnemu delu pa je prvi albansko-slovenski slovar izšel šele zdaj. Napisal ga je France Novšak, uredil pa Janko Moder. Gre za zajetno knjigo, ki vsebuje okoli petindvajset tisoč gesel z bogato frazeologijo. Slovarju je dodana tudi kratka slovnica, s katero je podana osnova albanskega jezika in njegove zgradbe. Janko Moder je na tiskovni konferenci poudaril, da ta slovar izpričuje tudi neverjetno bogastvo albanščine, omenil pa je tudi, da Cankarjeva založba pripravlja majhen priročni slovarček, ki bo dvosmeren, torej albansko-slovenski in slovensko-albanski. p ^ Variete je zabaval le starejše tržaško občinstvo Razcefrani Sentimental v gledališču Cristallo Res sentimentalni Sentimental, tisti namreč, katerega je predstavilo v soboto v gledališču Cristallo (abonmajska sezona Contrade) Lune Teatro iz Rima. Bilo je to nevznemirljivo obujanje slovitega varieteja, ki je kratkočasil ljudi v filmskih in gledaliških dvoranah, a pustil v nas, ob gledanju sobotne predstave, priokus grenkobe, nedodelanosti in razcefranosti. Sentimental Pietra Favarija se je namreč izražal v poceni skečih in smešenju jezikoslovne, literarne in kulturološke znanosti, pozibaval se je v lahkotni glasbi in popevkah, a zdi se, da še zdaleč ni predstavil tistega lesketajo- čega varieteja, ki je obvladoval »kulturno izročilo« polpretekle dobe. Cochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulio Farnese so v režiji Uga Grego-rettija sicer ustvarili nekaj prijetnih trenutkov, ki pa so v živo zadeli samo starejše tržaško občinstvo (prepolna dvorana). Vse kaže, da je bila to nezahtevna predstava, ki ima lahko svoj smisel samo v tem, da nekoliko sprosti gledalca in ga odtrga od televizijskega zaslona, da bi v živo gledal nezahtevne zadeve. Teh pa je v našem svetu že itak preveč...(mč) Na sliki (z leve): Giulio Farnese, Aurora Cancian in Cochi Ponzoni. Drevi premiera v tržaškem gledališču Rossetti Kaj je Ciganka povedala komiku Ginu Bramieriju? Ciganka mi je povedala (Una zingara m'ha detto) je naslov komedije, ki jo bosta drevi v tržaškem gledališču Rossetti predstavila Gino Bramieri in Paola Ouattrini. Delo Terzolija in Vaimeja je režiral Pietro Garinei Izšla je druga letošnja številka Zgodovinskega časopisa O nacionalni usodi Slovencev Kmalu po izidu prve številke 42. letnika Zgodovinskega časopisa je izšla tudi druga številka te osrednje slovenske historične znanstvene revije. Tokrat se ne začenja tako kot običajno z rubriko Razprave, temveč so uvodne strani posvečene akademiku prof. dr. Franu Zwitterju, letos aprila umrlemu znanstveniku, zgodovinarju in človeku, ki je, po besedah dr. Boga Grafenauerja na žalni seji SAZU, bistveno spremenil smeri slovenskega zgodovinskega raziskovanja zadnjih stoletij naše preteklosti in je po dosežkih znanstvenega dela spadal v svetu med najbolj ugledne in med domačimi znanstveniki med najbolj upoštevane znanstvenike. Vselej je bil oster opazovalec sodobnega življenja in vedno je sprejemal naloge, za katere je menil, da so pomembne za slovensko narodno usodo. Nacionalna usoda Slovencev je tudi rdeča nit prvega prispevka v Razpravah, ki je nastal ob sodelovanju dr. Sergija Vilfana v skupini za jezikovno pravo pri raziskovalnem projektu Evropske znanstvene ustanove o nevla-dajočih etničnih skupinah. Avtor piše o organizaciji sodišč leta 1849, ko je obveljala razdelitev Avstrije na historične dežele. Ko so tega leta uvedli novo strukturo sodstva in uprave znotraj dežel, so ugotavljali tudi nacionalno strukturo, vendar z različnimi posledicami: Kranjska je veljala v celoti za slovensko, na Štajerskem so ustanovili slovensko sodno oblast v obsegu tretjine dežele, na Primorskem so »po možnosti« upoštevali nacionalno strukturo, na Koroškem pa je bilo po- leg slovenskih in nemških tudi precej mešanih okrajev. Sledi nadaljevanje razprave Janeza Cvirna o politični orientaciji celjskega nemštva v letih 1861-1907; razprava je v celoti izšla kot samostojna publikacija v knjižni zbirki Zgodovinskega časopisa. V obdobju od konca sedemdesetih let do srede devetdesetih let je bilo celjsko nemštvo strogo nemško-nacionalno usmerjeno in si je prizadevalo za močno centralizirano Avstrijo na nemški podlagi. Luka Sienčnik iz Dobrle vasi/Eberndorf na Koroškem v svojem zapisu opisuje volitve županov v tej vasi ob koncu 19. stoletja. Dobrla vas je leta 1873 dobila svojega prvega slovenskega župana Jurija Hobla. Nadaljuje se tudi diskusija o času prihoda Hrvatov. Tokrat polemizira Lujo Margetič, in sicer z mnenji Petra Štiha, objavljenimi v članku »Karantanija stara domovina Hrvatov?« (ZČ 41/1987) in dokazuje, da mnogi podatki Konstantina Porfirogeneta kažejo na prihod Hrvatov konec 8. stoletja. Zavrača tudi tezo, da bi delo Konstantina Porfirogeneta De administrando imperio (DAl) govorilo o času njihovega prihoda po osvoboditvi izpod Frankov. Avtor kljub vsemu priznava, da je DAI v celoti drugorazreden vir. Pričujoča številka Zgodovinskega časopisa je bogata z jubilejnimi zapisi. Ob petinsedemdesetletnici Jožeta Kastelica, nedvomno enega največjih še živečih slovenskih humanistov, je jubilantovo delo na področju zgodovinskih raziskav iz antične zgodovine opisal njegov naslednik na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete dr. Rajko Bratož. Marjan Linasi pa je svoj zapis posvetil osemdesetletnemu Bogdanu Žolniku, muzealcu in proučevalcu obdobja NOB iz Slovenj Gradca. V tej številki Zgodovinskega časopisa je objavljena obsežna Bibliografi)3 slovenske zgodovine IX, ki obsega publikacije iz let 1982-1986. Uredila j° je mag. Eva Holz in jo razdelila na bibliografije, življenjepise, splošni de in lokalni del. Bibliografija upošteva dela, ki obravnavajo zgodovino Sl vencev ali ozemlja, na katerem so veli Slovenci, vanjo pa so zajeta tudi dela v tujih jezikih. Bibliografija slo venske zgodovine IX je nadaljevan] tekoče bibliografije, ki izhaja v Zg° devinskem časopisu Dr. Franc Rozman poroča o medn rodnem simpoziju »Narodno revolu onarne ideologije in gibanja v ju90^.j hodni Evropi v 19. stoletju«, ki je marca letos na Dunaju. Ob petdese letnici priključitve Avstrije k Tre 1° mu rajhu je bilo mednarodno PosV^n. vanje »Le Cinguantenaire de L schlus« v Parizu in Rouenu, o kater piše dr. Dušan Nečak. Letošnje šo s ^ leto je prineslo novost na oddelku zgodovino, kjer je bila ustanovi) »Sekcija mladih zgodovinarjev - T^0. skovalcev«. Gre za neobvezno in datno obliko udejstvovanja študen Sekcija je bila ustanovljena na P° do Eme Umek iz Arhiva SRS in 9 cija Vojeta. O delu sekcije sta P°r0 )n napisala njena člana Andrej Stu e Maurijeva računalniška grafika v galeriji Exit Tudi druga razstava nove goriške galerije Exit, ki so jo odprli oktobra, je spregovorila z novimi likovnimi sredstvi: z računalniško grafiko. Galerija je povabila v svojo sredo goriškega ustvarjalca srednje generacije Maura Maurija, ki je postavil že številne samostojne razstave v Italiji in zanje prejel tudi laskave ocene. Mauri, ki je začel slikati z infor-malnimi abstraktnimi sredstvi, v katerih so izstopali tudi figurativni elementi, in je nato slikal tudi na neobičajne površine, kot so polkna in drugi odvrženi predmeti, pa je v zadnjih letih pristal na tipkovnico in pripomočke računalnika ter začel ustvarjati računalniško grafiko. Njegov postopek je po eni strani bolj preprost kot pri drugih računalniških grafikih, ki pripravljajo programe za gibajoče se "slike" na monitorju, po drugi strani pa ohranja bolj slikarske značilnosti. Mauri programira sliko z disketo in jo nato dopol- njuje z obrtniškim postopkom (kolikor je lahko obrtniški računalniški postopek), z mause-painterjem (se pravi z "umetnim" čopičem, ki ga premikamo na mizi in daje impulze za risanje na monitorju). Tako programirane slike natisne z barvnim tiskalnikom, rezultat pa je v sredi med figuracijami prvega pop-arta, stripa (Mauri je tudi navdušen risar stripov) in grafike. Računalniški postopek je po eni strani podoben grafičnemu, saj ima dve fazi: programiranje oziroma pri grafiki priprava plošče, nato pa še odtis, ki je pri grafiki ročen, pri računalniški grafiki pa elektronski. Rezultat pa je seveda zelo drugačen, tako kot so drugačni rezultati posameznih grafičnih tehnik in je po svoje tudi primernejši za našo dobo, ne samo zato, ker je njen "otrok", pač pa zato, ker s čistimi in v določeni meri aseptičnimi likovnimi sredstvi...grafik nima nobenega fizičnega kontak- ta s svojimi proizvodi — posreduje vedno večjo umetelnost sveta, ki nas obkroža, in umetelnost oziroma prisiljenost človeških odnosov. Za Maurija pa ima ta tehnika še eno prednost, in sicer, da mu ustvari primerno distanco do okolja. Tudi v slikarstvu je Mauri uporabljal neke vrste filtrov, ki so mu preprečevali, da bi stopil v neposreden stik z okoljem in skozi katere je opazoval svet (na primer polkna, ki jih je tudi razstavil). Vsa njegova likovna ustvarjalnost je prav v znaku te distance, te skoraj ranljive občutljivosti jaza, ki se sooča z okoljem in ki rojeva majhne in velike vizije brezizhodnosti (ena od razstavljenih grafik ponazarja cesto, ki nepričakovano konča v travniku). Prav ta občutljivost, ki je lahko tudi fizičnega značaja, pa garantira pristnost vdiranja v srž umet-nosti. B. G. Bojan Balkovec. . majo Ocene in poročila tokrat zaJe . vj ocene Petra Štiha (Imre Boba, ^ pogledi na povijest Moravie), baj, Bonina (Nada Klaič, Povij est Zag ^ Sama Kristena (Lujo Tončič - e_ Erfullte Traume, Kroaten - v>es . e. ich - Europa); kar tri ocene je P . val Branko Marušič, ki se je o jn čil na knjige, ki so izšle v r za. Tržiču in bodo morda še Pos® vnik3 nimale bralca Primorskega n bca (Pietro Zovatto, La stampa cf/[arini, italiana a Trieste; Vincenzo rj, Fondo archivistico Leopold0 T 25 ni Regesto in Trieste religi°s3 iii i\tycoiu in x lis««-- “ . di sacerdozio di Pietro zbor°' irj pred dnevi potekalo v J>tuju_/(L^“oV’itVi Za konec pa še beseda o je vanju slovenskih zgodovinarje^ njein UlfcJU. UlltJVl uuicnuiv/ - ■- . ^nnVl je bil govor o letu 1918 in us jugoslovanske države^ sVQLJŠAK Z zasedanja mešanih zbornic Italjug in Jugital v Cavtatu pri Dubrovniku Poudarjena vloga avtonomnih računov in sejemskih kompenzacij Alpe-Adria »Obe strani z zadovoljstvom ugotavljata, da se je 55. zasedanja udeležilo veliko število italijanskih in jugoslovanskih gospodarskih operaterjev, kar potrjuje važnost, ki jo obe državi pripisujeta vzajemnemu sodelovanju.« Tako se glasi uvod k sklepni listini o poteku skupščine mešanih zbornic Italjug in Jugital v Cavtatu pri. Posvet je bil v iskrenem, tvor-nem in prijateljskem vzdušju, ki je sogovornike spodbudilo k še stvarnejšemu delu, saj so pozitivno ocenili razvoj doslejšnjega sodelovanja in soglašali, ua sta zbornici opravili aktivno vlogo pri odstranje-vanju ovir k obsežnejšemu razvoju gospodarskih odnosov. SPLOŠNA IN OBMEJNA 1RGOVINSKA IZMENJAVA Ustrezna delovna skupina poudarja nujo po uravnovešeni izmenjavi, ki je predpogoj za dinamično in nemoteno rast sodelovanja, zato bosta zbornici delovali za odpravo neravnovesja, ki je sicer le prehodne narave. Stabilnejši razvoj naj bo usmerjen k diverzifikaciji izmenjav v skladu s tehnološko ravnijo italijanskega gospodarstva in s potrebo po struk-urni prilagoditvi proizvodnih zmogljivosti v SFRJ. Sodelovanje gre ozemeljsko razčleniti in vanj vklju-n™ južne predele obeh držav (Centrojug, izmenjave delegacij, sejemske izmenjave, sodelovanje med gospodarskimi in trgovinskimi zbornicami). Izrecno s® poudarja važnost avtonomnih računov in sejem-skih operacij Alpe-Adria, ki igrajo pomembno vlogo v htiporj h za kakovostnejšo izmenjavo. Ker se je zadnje čase zaradi različne dinamike uvoza nasproti lzv°zu povečalo neravnovesje avtonomnih računov, se strani obvezujeta za odstranitev vzrokov tega in PriPoročata medvladni mešanikomisiji, da čimprej t?®yeri stanje inpredlaga ustrezne rešitve. INDUSTRIJSKO sodelovanje N SKUPNA VLAGANJA Jugoslovanski osnutek o liberalizaciji teži za ,e®' da bi mešana podjetja imela značaj pridobitniš-'h družb; tako bi lahko snovali nove pobude, ki bi rnogočile konkurenčnost na mednarodnem tržišču z' s°delovanje mešanih družb pri načrtih evropske-3a zadiha. Ko bo zakon veljaven, bo delovna skupi-^a.za višje oblike sodelovanja poglobila temeljna oločila in spremembe na področju skupnih naložb 1 Pltala, prenosa tehnologije in dolgoročnega sode-zJania. Letos je bilo podpisanih 40 pogodb, a še erom niso bile izkoriščene vse tržne možnosti, sp5s^ 116 na kemijskem, biomedikalnem, bioinženir-šg®111 in naravovarstvenem področju. Možnosti širnih s°delovanja so tudi na področju inlrastruktur-giadenj: nekaj takšnih sporazumov je'bilo skle- njenih, toda skupno delo velja raztegniti, npr. s skupnim udeleževanjem na mednarodnih licitacijah. BANČNO IN FINANČNO SODELOVANJE Delovna skupina je ugotovila, da se je v enem letu položaj Jugoslavije glede likvidnosti in spoštovanja plačilnih obveznosti do tujine znatno izboljšal, zato jugoslovanske banke lažje zadoščajo povpraševanju strank, a tudi njihova verodostojnost pri italijanskih partnerjih raste. To bi moralo okrepiti dvostransko izmenjavo in omiliti italijanski primanjkljaj. Obe strani sta se zavzeli za izdatno izkoriščanje kreditov na osnovi memoranduma o soglasju Goria-Mikulič. Napovedana reforma gospodarskega in političnega sistema v Jugoslaviji naj bi ustvarila pogoje za temeljito spremembo odnosov s tujino. Liberalizacija predpisov o tujih investicijah v Jugoslaviji naj bi omogočila, da bi razvoj njenega gospodarstva slonel bolj na uvažanju tveganjskega kapitala kot pa na dodatnem zadolževanju. Banke obeh držav bodo morale tedaj operaterjem na obeh straneh nuditi največjo možno zaslombo. Na zasedanjih delovnih skupin so spregovorili tudi slovenski gospodarstveniki iz Italije. Stanislav Bole je med drugim poudaril neločljivo zgodovinsko povezanost obeh gospodarstev in pozval k optimizmu, sicer pa podčrtal neizkoriščene možnosti sodelovanja prek carinskih prostih con, važno vlogo malih in srednjih podjetij, povezovanje z EGS, potrebo po izvajanju Osimskih dogovorov in pomen skupnih investicij. Hadrijan Corsi je naglasil nezamenljivo vlogo dežele F-JK v dvostranskih odnosih, saj odpade nanjo 40-45%' celovite izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, prav zato pa kritiziral nekatera neskladja na področju kooperacijskih pogodb, ki marsikaterega podjetnika odvračajo od poslov v okviru splošne ali maloobmejne trgovine. Marjan Krpan pa je med drugim obravnaval probleme v zvezi z akreditivi in z možnostmi, da bi italijanske banke investirale v jugoslovanske, sicer pa naglasil negativni učinek, ki ga je imela na zasedanju delovne skupine nejasnost glede najavljene liberalizacije jugoslovanskega bančnega aparata. Slovenski gospodarstveniki iz Trsta in Gorice so bili tudi naslav-nostni večerji, ki jo je priredil predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Pavič v čast predsedniku zbornice Italjug Brignoleju in pomočniku zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Bajuku. Stališče Slovenskega deželnega gospodarskega združenja o obmejnem in meddržavnem sodelovanju je obrazložil predsednik zunanjetrgovinske sekcije SDGZ v Trstu Marino Košuta, čigar poročilo objavljamo ločen0- DRAGO GAŠPERLIN SDGZ za krepitev vloge obmejnega gospodarstva Podjetniki — člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Furlanije-Julijske krajine — ocenjujemo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo v tekočem letu kot pozitivno. Obenem pa smatramo, da obstajajo še neizkoriščene možnosti za dosego boljših rezultatov, katerih pa iz objektivnih razlogov v zadnjem obdobju nismo uspeli uresničiti. Pri tem mislimo na več dejavnikov, ki pogojujejo razvoj gospodarskih odnosov in katerim v dobršni meri botruje gospodarsko stanje v Jugoslaviji. Posledice pogostega spreminjanja predpisov in težavnega položaja podjetij so vzrok za nezadostno in večkrat tehnično neprimerno ponudbo jugoslovanskih proizvodov na italijanskem tržišču, kar povzroča razmeroma skromno zanimanje italijanskega poslovnega sveta za jugoslovanske proizvode, občasni zastoji v poslovanju po avtonomnih računih in sejemskih kompenzacijah A-A, še neizdelan sistem dobav italijanske opreme v leasingu, zamude v izgradnji osimskih avtocestnih povezav na jugoslovanskem obmejnem območju in drugi. Povsem razumljiva je zavzetost operaterjev z obmejnega območja za nemoteno funkcionalnost poslovanja po avtonomnih računih in sejemskih kompenzacijah A-A, ki so sestavni in neločljivi del splošne blagovne menjave med obema tržiščema. Zastoji in omejevanje ustvarjajo diskontinuiteto poslovanja, negotovosti in negodovanje ne samo pri obmejnih podjetjih, temveč tudi pri vseh nekaj tisoč udeležencih v notranjosti obeh tržišč. Ob tem vsi izgubljamo veliko dragocenega časa in energij ter možnosti večjega in kvalitetnejšega poslovanja, predvsem pa dajemo vtis neracionalnosti. Zato tudi na tem posvetu poudarjamo nujnost zagotovitve nemotenega poslovanja preko avtonomnih računov in sejemskih kompenzacij A-A kot preizkušenih in veljavnih instrumentov medsebojne blagovne menjave, ki so še posebej v zadnjem desetletju bistveno prispevali k razvoju gospodarskih odnosov med našima državama. Opazno je, da je pod vtisom težavnega stanja v jugoslovanskem gospodarstvu angažiranost in prisotnost italijanskih industrijskih in poslovnih krogov na jugoslovanskem tržišču v delnem zastoju. Vendar menimo, da trenutne težave ne smejo omejiti položaja in ugleda italijanskih podjetij, proizvodov in tehnologij v Jugoslaviji. Iz objavljenih podatkov jasno izhaja, da si danes v trenutno morda neugodni konjunkturi drugi pomembni evropski gospodarski partnerji Jugoslavije z uspehom prizadevajo za sodelovanje s tem tržiščem, čemur želimo slediti tudi mi. Zato poudarjamo, da je dolgoročni interes italijanskih odgovornih gospodarskih institucij in poslovnih krogov v ohranjanju in krepitvi italijanske poslovne prisotnosti v Jugoslaviji. Tak koncept je še posebej potrebno razvijati spričo najavljenih reform in bistvenih sprememb v gospodarski zakonodaji v Jugoslaviji. V tem smislu pričakujemo z jugoslovanske strani hitre in izčrpne informacije, da bi se kot tradicionalni partnerji kvalificirano lahko vključili v nove predvidene oblike gospodarskega sodelovanja na področju skupnih vlaganj, mešanih podjetij, prenosa tehnologij in drugih v svetu uveljavljenih oblik, ki bi predvidoma morale vnesti novo kvaliteto in stabilnejšo strukturo medsebojnih gospodarskih tokov. Ob hitrem procesu internacionalizacije trženja proizvodov in storitev v svetu smo tudi na italijanskem tržišču priča veliki agresivnosti ponudbe blaga iz vseh koncev sveta. Ta proces bo vse intenzivnejši tudi v vidiku bitke za plasman tujih proizvodov na velikem enotnem evropskem tržišču po letu 1992. S tem v zvezi želimo izraziti jugoslovanskim partnerjem priporočilo, da bi večjo pozornost posvečali boljši in strokovnejši ponudbi proizvodov na italijansko tržišče in to preko specializiranih sejemskih prireditev in številnih drugih znanih marketinških oblik. V tem smislu so podjetja iz obmejnega območja že v preteklosti opravila pomembno posredovalno delo, ki ga želijo tudi v bodoče strokovno nuditi industrijskim in poslovnim krogom iz notranjosti obeh tržišč. V desetletjih in z rezultati potrjeno komplementarnost obeh gospodarstev smo vsi dolžni dalje razvijati tudi v tržno zahtevnejših pogojih, za kar so pristojne oblasti dolžne zagotoviti tudi ustrezne zakonske rešitve za razvijanje višjih in dolgoročnejših oblik gospodarskega sodelovanja. Kot občani in gospodarski operaterji dežele Fur-lanije-Julijske krajine pričakujemo, da bo rimski parlament v najkrajšem času in v že definirani obliki sprejel zakon za razvoj obmejnega območja. Smatramo, da bi lahko ta zakonski instrument z italijanske strani občutno pospešil vse oblike mednarodnega gospodarskega sodelovanja s sosedi in seveda v posebni meri z Jugoslavijo. V svoj-stvu nosilcev pomembnega deleža gospodarskih tokov med italijanskim in jugoslovanskim tržiščem ter kot soustvarjalci dobrososedskih odnosov na obmejnem območju naših sosednih držav bomo z interesom in simpatijo spremljali pozitivni razvoj nakazanih problemov. 17.11 21.11. 17.11. 21.11. ^5*DNEjtOTACIJE Li®n®rali................... 43480 L°y2 ....................... 17000 RAS MSP...................... 8450 S*S nsP..................... 17400 ........................ 20900 Ma nsP....................... 7890 JJontedison ................. 1944 Pir "rnd,son r!sp ;;;; £!reUi risp.................. 2880 lrelli risp. nc ............ 1700 ! !a ........................ 2705 i"!a nsp..................... 2700 n"la nsp- nc................. 1210 nascente................... 4970 nascente priv.............. 2600 'nascente risp.............. 2600 p am°da ..................... 1850 Srn"1 uda risp............... 1650 SIP nsp. ;;................... llH C°mau ....................... 2580 43960 16990 8720 42000 17200 20750 7890 1914 915 2910 2905 1650 2660 2660 1180 4900 2500 2570 1850 1650 2980 2400 307 2530 Fidis.............. Gerolimich......... Gerolimich risp. . . . SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari .. , FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp. Marzotto risp. nc . 6900 88 80 4620 4000 1000 3000 6630 2560 3698 9815 6220 5930 12300 9100 235 6410 6200 4350 6900 88 80 4620 3975 1000 3000 6780 2550 3780 9780 6154 5898 12100 8900 235 6410 6225 4350 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . . 660 650 900 900 12000 11000 21.11 spr. % 21. 11 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP januar 1989 12,5% BTP julij 1990 10,5% . . BTP maj 1990 10,5% . . BTP nov. 1988 12,5% . . BTP okt. 1988 12,5% . . ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 104,50 CCT ECU 1982/89 14% ... 101,20 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 105,90 CCT ECU 1984/91 11,25% . 107,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 107,20 CCT ECU 1985/93 9% .... 101,95 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 103,90 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 102,00 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 104,55 CCT april 1992 10%........... 97,15 CCT julij 1992 IND........... 97,35 CCT januar 1991 IND....... 99,10 CCT julij 1993 .............. 95,70 100,10 — + 0,05 —0,05 + 0,38 + 0,23 + 0,19 —0,05 —0,10 + 0,05 —0,05 —0,05 + 0,05 —0,21 CCT december 1990 IND . . 99,50 CCT februar 1991 IND______ 99,10 CCT februar 1997 ........... 95,15 CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,40 CCT marec 1991 IND........ 99,15 CCT nov. 1993 CV IND .____ 96,95 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,55 CCT avgust 1992 ............ 97,85 CCT avgust 1993 ............ 95,20 CCT 1983/93 TR 2,5% .... 87,45 CCT avgust 1988/93 IND . . — CCT avgust 1990 IND....... 99,05 CCT avgust 1991 IND....... 99,40 CCT avgust 1995 IND....... 94,30 CCT avgust 1996 ............ 94,15 CCT april 1991 IND ...... 100;05 CCT april 1992 ....... 96,65 CCT april 1995 IND ....... 93,40 CCT april 1996 ....... 94,00 CCT december 1990 IND . . 101,40 CCT december 1991 IND . . 99,15 CCT december 1995 IND . . 95,75 + 0,20 + 0,05 —0,10 + 0,21 —0,05 —0,16 —0,10 —0,05 —0,05 —0,21 + 0,11 + 0,05 + 0,30 —0,05 + 0,05 •s- ■ ■■''■! _____________21. 11 spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Buiioni'................. 94“ ™289 Perduaginaa;:;:;;;;;;;;::: 5830 ”';8 zavaroVALSTVO ■ bančništvo All®anza Ass............ AssitaUa ^ "SP P°r' ' ' Ausonia . .............. patina Ass. ord. . . generali Ass. . , awla Ass. . Abeille ................ previdemeSPc r'sp- port. . ,.0ro ord. !:niPol priv. MILANSKA BORZA, VODILNE DELNICE 21. 11. spr. % 21. 11. spr. % 21/11. spr. % Unicem Unicem risp. 24300 —0,77 9947 —0,43 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI &s«ci7.m„ri*n* .............. Mediobanca ... 40050 —0,54 37750 — 15600 —1,88 2270 + 1,02 17150 —0,98 43910 —0,83 11040 —2,21 96500 —1,31 67050 —0,74 23095 —1,09 16990 —1,22 42030 —1,10 17200 —1,52 20800 —0,99 15620 —2,31 2990 —1,96 7305 —1,28 1590 —1,73 19500 —1,51 ~^igNAJNpuSTR|jA . CEMENT UEsn®Ur9° ord..... 14105 .......... 2«°° Sir« Cem ..... 22900 tesSSS*':::::: 'S ...... 3756 ...... 127975 entir "cementi —1,50 —0,20 —0,21 —0,32 —0,37 —0,48 Calp 2650 + 0,18 Fidenza Vetrar 1000 6900 + 0,21 Italgas 1999 —0,54 Mira Lanza 44250 —1,22 Montedison 1000 . . 1907 —2,55 Montefibre 1590 —1,24 Pirelli 2911 —2,28 Pirelli risp 2905 + 0,13 Recordati ord 9920 — Saffa 8170 —0,66 Siossigeno 28200 + 0,75 Snia BPD 2651 —1,85 Snia Fibre 1350 —1,45 Snia Tecnopolimeri 5200 + 0,87 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4900 — Silos Genova — Standa 18340 —0,86 Standa risp. port. . . 6699 + 8,04 Alitalia cat. A 2119 —0,93 Alitalia priv 1315 —0,22 Italcable 13050 —2,17 SIP 2955 —1,43 SIP risp. port 2350 —1,46 Sirti 9950 —0,01 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 5075 —1,26 TecnomaSio 1589 — Bastogi 305 +0,66 Bonifiche Siele ......... 30850 Bonifiche Siele risp.......... 9340 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5700 CIR risp...................... 5670 Cofide........................ 5590 Comau Finanziaria ............ 2530 Editoriale SpA ............... 2960 Euromobiliare ................ 6630 Ferruzzi Agric............. 1781 Fidis......................... 6770 Fimpar ....................... 1425 Finarte ...................... 3580 Fiscambi Holding.............. 6480 Fiscambi risp................. 1700 Fornara ...................... 2180 Gaic ........................ 30400 Gemina........................ 1755 Gemina risp................... 1725 Gerolimich................... 88,00 Gerolimich risp. port...... 80,00 IFI priv..................... 19305 IFIL fraz.................... 4310 IFIL risp. port. fraz......... 1905 Iniziativa Meta.................. — Iniziativa Meta risp............. — Italmobiliare............... 144900 Prelil & C.................... 6960 Riva Finanziaria ............. 9500 Sabaudia Finanziaria .... — Sabaudia risp. nc ............... — Saes......................... 1780 SME .......................... 4620 SMI Metali!................... 1071 SMI Metali! risp............... 952 SOGEFI........................ 4200 Štet.......................... 3959 Štet risp. port............... 3000 —1,43 —0,42 —2,56 —1,90 —0,17 —2,72 —1,33 + 6,93 —2,73 —1,16 + 1,06 —1,10 —0,58 —0,45 —1,62 —1,14 —2,22 —0,57 —1,19 —0,34 —0,99 —2,06 —3,93 —0,87 —2,63 —0,83 —0,70 —0,77 —0,49 Tripcovich 6780 —0,42 Iripcovich risp. nc 2550 —1,73 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 3780 —0,29 Calcestruzzi 10300 + 0,88 Cogefar 4790 —0,51 Del Favero 4200 —0,70 Grassetto SpA 11340 —0,08 IMM Metanopoli 1037 —0,47 Risanamento Napoli . . . 18800 + 0,69 Vianini 3000 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3160 — Danieli & C 7910 —0,18 Data Consyst 9775 + 0,30 Fiar SpA 15750 —0,88 Fiat 9785 —1,04 Fiat priv 6140 —1,66 Fiat risp 5900 —1,08 Franco Toši 18355 —0,24 Gilardini 12360 —0,32 Magneti Marelli 2994 —0,69 Merloni 3080 + 1,98 Necchi ord 2900 + 1,66 Olivetti ord 9500 —0,52 Olivetti priv 5620 —1,40 Pininfarina 9700 —0,25 Rodriguez SpA 9560 + 0,52 Safilo _ 5610 —0,53 Safilo risp 5490 — Saipem 2286 —0,60 Saipem risp 2186 + 0,04 Teknecomp 1165 —0,85 21. 11 spr. % CCT december 1996 IND . . 95,90 — CCT ECU febr. 1994 101,60 —0,10 CCT ECU maj 1994 ....... 93,90 + 0,21 CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . . ■ — CCT februar 1991 IND 101,15 — CCT februar 1992 IND . . . . 98,55 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 100,00 — CCT februar 1995 IND 97,65 —0,20 CCT februar 1996 95,45 —0,05 CCT februar 1997 IND . . . . 95,25 —0,10 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 102,10 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,20 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,10 — CCT januar 1991 IND 101,15 — CCT januar 1992 IND 99,95 — CCT januar 1992 11% 100,50 — CCT januar 1993 IND 96,85 —0,10 CCT januar 1996 CV IND . . 98,00 — CCT januar 1997 IND 95,55 —0,10 CCT januar 1995 IND 93,05 —0,05 CCT januar 1996 IND ... . 94,05 — CCT INAM jan. 89 12,5% . . 100,05 — CCT jul. 88 EM 83 IND . . . — — CCT julij 1990 IND 99,10 — CCT julij 1991 IND 99,45 —0,05 CCT julij 1995 IND 94,85 + 0,16 CCT julij 1996 94,30 —0,21 CCT maj 1991 IND . 100,15 —0,05 CCT maj 1992 96,40 —0,10 CCT maj 1995 IND 93,10 —0,05 CCT maj 1996 94,00 + 0,05 CCT maj 1997 IND 94,10 —0,05 CCT marec 1991 IND ... . . 100,05 — CCT marec 1995 IND 93,35 —0,05 CCT marec 1996 94,20 —0,05 CCT marec 1997 IND 94,75 —0,52 CCT nov. 1990 IND 99,60 + 0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 — CCT nov. 1991 IND 99,75 — CCT nov. 1992 IND 97,75 — CCT nov. 1995 IND 95,75 —0,05 CCT nov. 1996 IND 95,30 —0,10 CCT oktober 1993 IND . . . 96,50 — CCT okt. 88 EM 83 IND . . — — CCT oktober 1990 IND . . . 99,35 — CCT oktober 1991 IND . . . 99,40 —0,10 CCT oktober 1995 IND . . . 95,10 —0,11 CCT oktober 1996 IND . . . 94,65 —0,05 CCT sep. 88 EM 83 IND . . — — CCT sep. 1990 IND 99,05 —0,05 CCT sep. 1991 IND 99,30 —0.05 CCT sep. 1995 IND 93,85 — CCT sep. 1996 IND 94,30 —0,11 CTS marec 1994 IND ... . 72,90 — CTS april 1994 IND 72,60 — ED SCOL 1975/90 9% . . . . 101,10 — ED SCOL 1976/91 9% . . . . 102,10 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 101,20 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,10 + 0,19 RENDITA — 35 5% 73,85 —0,34 Šesto kolo nogometnega prvenstva A lige Nedelja rekordov in presenečenj Nedelja rekordov. Tako bi lahko označili 6. kolo italijanske nogometne A lige, ki je z nekaterimi povsem nepričakovanimi rezultati pomenila tudi rekord za zmagovalce nogometne stave. Trem srečnežem, ki so pravilno napoved-li vseh 13 nogometnih parov, bo šlo nekaj čez 4 milijarde lir, kar predstavlja absolutno najvišji dobitek. Eden od treh srečnežev je po vsej verjetnosti Tržačan, saj je kartico (4 stolpce za 4.800 lir) igral v baru v Ul. Revoltella. Ob 30 doseženih golih pa je poraz Milana pred domačim občinstvom proti Atalanti gotovo največje presenečenje kola. Sacchijevi varovanci si poraza niso zaslužili, saj so ustvarili vrsto priložnosti za zadetek. Derbi kola med Ju-ventusom in Napolijem se je zaključil s prepričljivo zmago Bianchijevih varovancev, ki so drugič v svoji zgodovini zmagali v Turinu proti Agnellijevi postavi. Tekma je bila vseskozi zanimiva in v drugem polčasu so domači, ob rezultatu 0:3, za las zamudili priložnost, da bi izenačili. Z zmago v Comu je Inter še povečal prednost pred zasledovalci in vse kaže, da je letošnja sezona za Trapattoni-jeve varovance ugodna in povečale so se jim možnosti tudi glede končnega uspeha. Ob milanski ekipi pa se doslej zelo dobro drži Sampdoria, ki je Bologni nasula kar 4 gole. Triestina na 5. mestu Enajsto kolo v C-l ligi ni prineslo velikih sprememb, kar zadeva vrh razpredelnice. Vodilna Spezia je igrala neodločeno proti Centeseju, z delitvijo točk sta se zaključili tudi tekmi med Arezzom in Lucchesejem ter Carraresejem in Trentom. Korak naprej na lestvici pa je opravila Reggia-na, ki je zmagala proti Derthoni. Kar zadeva sobotno srečanje med Virescitom in Triesti-no se nadaljujejo ugibanja glede zadetka domačih. Za veliko večino opazovalcev žoga ni prešla gol črte, kar pomeni, da je sodnik dosodil domačim zadetek, ki ga ni bilo. Pro Gorizia premagala Conegliano GORICA - Z zmago proti solidni ekipi iz Conegliana je Pro Gorizia dosegla 2. mesto na razpredelnici in dokazala, da je ob Cittadelli najmočnejša postava prvenstva. Odslej pa je izredno pomembno, da Goričani zberejo več točk na gostovanjih, kjer so doslej beležili dokaj slab obračun. Glede nedeljskega srečanja, velja omeniti, da so Del Nerovi varovanci vseskozi gospodarili na igrišču in ustvarili veliko priložnosti za zadetek. Tržiška ekipa, ki je gostovala v Caeranu, je igrala neodločeno 2:2. Monfalcone je doslej zbral 12 točk, kar je precej več od načrtovanega, saj se je letos ekipa prvič predstavila v meddeželni ligi. Košarka: San Benedetto podlegel v Firencah FIRENCE — Goriška peterka je s slabim uvodnim delom drugega polčasa zapravila možnost, da bi kot zmagovalka zapustila športno palačo v Firencah. Bosinijevi varovanci, ki so v prvem polčasu vseskozi vodili, so v drugem delu srečanja povsem popustili in dovolili, da so domači iztržili tudi 11 točk prednosti. Nič ni pomagal odločen finiš z odličnim Aleksinasom, ki je tudi tokrat bil najboljši na igrišču. Sicer bodo Goričani imeli že jutri zvečer priložnost, da pokažejo kaj znajo. V goriški športni palači bodo gostili postavo Irgeja, ki je trenutno v vodstvu in to kljub dvema zaporednima spodrsljajema proti Violi in Fantoniju. V tej ligi preseneča vrsta neuspešnih nastopov Dalipagi-čevega Glaxa. Peterka, ki je sodila za nespornega favorita za končno zmago, je v Reggio Calabrii doživela svoj peti poraz in Lombardijeva klop se že začenja majati. Rutinska zmaga Stefanela Ekipa iz Trapanija je kaj kmalu spoznala, da proti takemu Stefanelu ne bo zdržala niti v prvem polčasu. In res že po desetih minutah so Tanjevičevi varovanci izsilili tako prednost, da je trener začel z rotacijo vseh igralcev, ki so s hitrimi in iznajdljivimi akcijami povsem zadovoljili več kot 4.000 prisotnih gledalcev. Očitno Stefanel v tem prvenstvu nima sebi enakega konkurenta. Pomembno pa je, da Tržačani obdržijo sedanjo zbranost in ne podcenjujejo nobenega od nasprotnikov. Maraton: Cunha v Tokiu, Fausti ni v Rimu TOKIO, RIM Portugalska atletinja Aurora Cunha je zmagala 10. izvedbo maratona v Tokiu. Progo, ki je merila 42,195 kilometra, je pretekla v izrednem času 2 ur 31'26". Na ciljni črti je zmagovalka za dobrih 200 m prehitela Vzhodno Nemko Uto Pippig ter Francozinjo Mario Lelut. Alessio Faustini iz Padove je zmagovalec prve izvedbe maratonskega teka v Rimu. Faustini, ki je progo pretek v 2 urah 12'2", je prehitel klubskega tovariša Lorisa Primazzo-nija. V ženski konkurenci se je najboljše izkazala Maria Curatolo. Za Olimpijo usodne 11-metrovke Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ______________ Olimpija je v Bitoli zelo dobro začela in z golom Jožeta Prelogarja kar lep čas vodila, zadetek pa je - tako kot že nekajkrat v tem prvenstvu - dobila v zadnji minuti. Na težkem in delno zasneženem terenu so Ljubljančani sicer igrali rahlo podrejeno vlogo, toda bili so nevarnejši v napadu. Najboljši strelec Olimpije Ubavič je imel pet minut pred koncem priložnost tekme, toda zapravil jo je. Tako je ostalo pri 1:1, kar je pomenilo streljanje enajstmetrovk. Olimpiji se je to zgodilo tretjič v tem prvenstvu, v dveh prejšnjih streljanjih z bele točke pa so bili Ljubljančani uspešnejši od tekmecev. Takrat jih je reševal vratar Mohor, ki pa tokrat izmed petih strelov ni ubranil niti enega. Tako je Olimpija izgubila s 4:6, pri čemer zadnjega strela sploh ni izvedla. Z bele točke so bili za Olimpijo uspešni Židan, Ubavič in Ameršek, usodni spodrsljaj pa je napravil Ibranovič. Omeniti velja, da je Olimpija nastopila brez Da. Vrabca in Vončine, ki sta bila kaznovana, kar se je v igri precej poznalo, vplivalo pa je tudi na streljanje enajstmetrovk. IZIDI 16. KOLA 2. ZNL: Pelister -Olimpija 6:4 (1:1,1:1) - po llm, Bačka -Beograd 2:1 (2:0), Priština - Novi Pazar 3:1 (2:2), Sloboda - Belasica 1:0 (1:0), Borac (C) - Dinamo 5:7 (3:3, 0:2) - po llm, Radnički - Proleter 1:0 (1:0), Leo-tar - GOŠK Jug 3:0 (1:0), Borac (BL) -Idria 3:1 (2:1), Sutjeska - Mačva 1:0 (0:0). LESTVICA: Borac (BL) 23, Proleter Trener »plavih« Osim 19, Kikinda in Olimpija 18, Šibenik 16, Priština, Sutjeska, Pelistar 15, Borac (Č), Leotar, Radnički 14, Beograd, Li-ria, GOŠK Jug, Sloboda 13, Bačka 12, Dinamo 10, Novi Pazar, Mačva 9, Belasica 8. PRIHODNJE KOLO (27. 11.): Olimpija - Sutjeska, Mačva - Bačka, Liria -Pelister, Šibenik - Borac (BL), GOŠK Jug - Kikinda, Proleter - Leotar, Dinamo - Radnički, Belasica - Borac (Č), N. Pazar - Sloboda, Beograd - Priština. Zaradi reprezentančne tekme s Francozi v Beogradu tokrat jugoslovanski prvoligaši niso igrali. Sicer pa prost termin ni bil ravno nujen, kajti za »modre« so igrali le igralci iz treh jugoslovanskih prvoligaških klubov, vsi drugi pa so bili zdomci ali vojaki. Torej bi s kako posamično preložitvijo lahko »rešili« nedeljski termin. O taki možnosti seveda nihče ne razmišlja prav resno, toda če se bodo selitve najboljših jugoslovanskih igralcev v tujino nadaljevale v takem tempu, bi zadeva ob »zdomski« reprezentanci lahko postala aktualna. Žanimi-vo je tudi, da sta bila dva izmed štirih igralcev iz domačih klubov - Stanoj-kovič in Jurič - tudi najslabša in krivca za gola s Francozi. Bilo bi zelo logično, če bi ju Osim zamenjal, recimo z Elsnerjem, Vuličem ali Miljušem, ki vsi igrajo v tujini. Seveda pa so igrali drugoligaši. Olimpija je ostala praznih rok v Bitoli s Pelistrom in je za mesto nazadovala na lestvici. Njen položaj pa pravzaprav ni veliko slabši, kajti za drugim mestom, ki tudi vodi v 1. ligo, so Ljubljančani še vedno samo za eno točko. Vodilni Borac pa je Ljubljančanom ušel že za pet točk in je na videz neulovljiv. Toda tudi dirka z Borcem ni brezupna, kajti UEFA je Borca zaradi nediscipline na tekmi s sovjetskim Metalistom kaznovala kar s 35.000 švicarskih frankov kazni. Plačilo te kazni bi lahko pošteno zlomilo klub, ki domuje blizu osrčja Agrokomerca. Toda neugodno za Ljubljančane je to, da se v boj za vrh počasi vključuje tudi Pr-ština, ki se poteguje tudi zato, da bi ji izbrisali šest točk minusa. A tudi če se to ne bo zgodilo, bo Priština, ki za Ljubljančani zaostaja le še za tri točke, zelo nevarna, saj ima dobro moštvo, zvitega in izkušenega trenerja ter tudi solidno finančno zaledje. Sabatinijeva osvojila »masters« v New Yorku McEnroe ugnal Kricksteina v Detroitu NEW YORK — Argentinska teniška igralka Gabriela Sabatini je zmagala na najpomembnejšem teniškem tekmovanju, »mastersu«, ki je bilo v Madison Sguare Gardenu v New Yorku. V odločilnem dvoboju je s 7:5, 6:2 in 6:2 odpravila ameriško tekmovalko Pam Shriverjevo. Zmagovalka, kije v polfinalu premagala Sukovo (CSSR) s 7:5, 6:2, ni imela velikih težav, da si je zagotovila končno zmago na tej pomembni mednarodni teniški prireditvi in to tudi zaradi predčasne izločitve njene najnevarnejše nasprotnice, Zahodne Nemke Steffi Graf. John McEnroe (ZDA), ki se je v zadnjih mesecih uspešno vrnil v mednarodno tekmovalno areno, je osvojil prvo mesto na teniškem turnirju v Detroitu, ki je veljal za Grand prix. Ihtavi ameriški tenisač je v finalnem dvoboju s 7:5 in 6:2 premagal rojaka Kricksteina. Gabriela Sabatini, zmagovalka newyorškega turnirja ♦ »jj .... iiiiii i: j: III __________nogomet_______________ Italijanska A liga IZIDI 6. KOLA Cesena - Roma 1:1, Como - Inter 1:2, Juventus - Napol! 3:5, Lazio - Verona 3:1, Lecce - Ascoli 1:2, Milan - Atalanta 1:2, Pescara - Torino 2:0, Piša - Fiorentina 0:0, Sampdoria - Bologna 4:1. LESTVICA Inter 11, Napoli in Sampdoria 9, Milan iri Fiorentina 8, Juventus, Atalanta, Lazio in Roma 7, Pescara 6, Lecce, Verona in Como 5, Torino 4, Ascoli in Cesena 3, Bologna in Piša 2. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Piša, Atalanta - Pescara, Bologna - Lazio, Fiorentina - Sampdoria, Inter - Cesena, Juventus - Lecce, Napoli - Milan, Roma - Torino, Verona - Como. Italijanska B liga IZIDI 11. KOLA Bari - Empoli 2:1, Brescia - Reggina 1:1, Catanzaro - Genoa 0:1, Licata - Bar-letta 0:0, Messina - Monza 2:1, Padova -Avellino 2:1, Parma - Cosenza 1:1, Piacenza - Taranto 2:0, Sambenedettese -Cremonese 0:1, Udinese - Ancona 3:1. LESTVICA Genoa 17, Bari 16, Udinese 15, Avellino 13, Catanzaro, Cremonese in Reggina 12, Brescia, Padova in Cosenza Nedo Sonetti (Udinese) 11, Licata, Messina, Empoli, Taranto, Ancona in Parma 10, Barletta in Piacenza 9, Monza 8, Sambenedettese 4. PRIHODNJE KOLO Ancona - Brescia, Avellino - Empoli, Barletta - Messina, Cosenza - Piacenza, Cremonese - Parma, Genoa - Licata, Monza - Sambenedettese, Reggina - Catanzaro, Taranto - Padova, Udinese -Bari. Italijanska C-1 liga IZIDI 11. KOLA Arezzo - Lucchese 0:0, Carrarese -Trento 1:1, Centese - Spezia 0:0, L.R. Vi-cenza - Venezia Mestre 2:0, Mantova -Spal 2:2, Modena - Montevarchi 2:0, Pra-to - Livorno 1:0, Reggiana - Derthona 2:1, Virescit - Triestina 1:1. LESTVICA Spezia 15, Lucchese, Reggiana in Carrarese 14, Triestina 13, Prato, Modena, Derthona in Mantova 12, Arezzo in Trento 11, Virescit 10, Montevarchi, Spal in Centese 9, Livorno 8, Venezia Mestre 7, L.R. Vicenza 6. PRIHODNJE KOLO Derthona - Carrarese, Lucchese - Prato, Mantova - Arezzo, Montevarchi - Virescit, Livorno - Centese, Spal - L.R. Vicenza, Spezia - Modena, Trento - Triestina, Venezia Mestre - Reggiana. Meddeželna liga PRO GORIZIA 1 (1) CONEGLIANO 0 (0) STRELEC: Giacometti v 39. min. PRO GORIZIA: Fabro, Lazzara, Calva-ni (od 71. min. Satcul), Giacomin, Maras-si, Cotterle, Della Valentina, Gon, Romano (od 86. min. Bano), Giacometti, Trevi-san. CONEGLIANO: Torresin, Scaboro, Vettoretti, Del Piero, Coro, Suman (od 82. min. Saran), Possamai, Calliman, Bla-sigh, Lenisa (od 64. min. Panigutto), Mos-con. IZIDI 11. KOLA Bassano - Pasianese 0:0, Caerano -Monfalcone 2:2, Cittadella - Montebellu-na 0:0, Mira - Gemeaz 2:0, Opitergina -Sacilese 1:1, Pievigina - Miranese 3:0, Pro Gorizia - Conegliano 1:0, San Dona -Tombolo 0:0, Vittorio Venelo - Union Clodia 1:1. LESTVICA Cittadella 18, Pro Gorizia in Tombolo 14, Montebelluna in Pievigina 13, Union Clodia, Monfalcone, Mira, Bassano m Opitergina 12, San Dona in Conegliano 11, Caerano 10, Gemeaz 9, Vittorio Vento 8, Sacilese 7, Pasianese 6, Miranese 4. PRIHODNJE KOLO Gemeaz - Conegliano, Miranese - Opitergina, Monfalcone - Vittorio Venelo, Montebelluna - Caerano, Pasianese Mira, Pievigina - San Dona, Sacilese Pro Gorizia, Tombolo - Bassano, Union Clodia - Cittadella. Italijanska A-1 liga IZIDI 8. KOLA Philips - Wiwa 102:90, Paini - Divarese 83:79, Phonola - Scavolini 74:91, Arini0 -Knorr 83:100, Enichem - Snaidero 104:101, Ipifim - Alno 112:104, Riunite -Allibert 105:95, Hitachi - Benetton 78:73- LESTVICA Philips 12, Benetton, Enichem, Paini. Scavolini in Knorr 10, Snaidero, Wiwa, Ipifim, Hitachi in Allibert 8, Divarese, Arimo in Riunite 6, Alno in Phonola 4. PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Scavolini - Ipifim, Benetton - Alno, Philips, Arimo, Wiwa - Allibert, Snaidero - Divarese, Phonola - Paini, Knorr - Hitachi, Enichem - Riunite. Italijanska A-2 liga NEUTROROBERTS 91 (50) SAN BENEDETTO 87 (46) NEUTROROBERTS: Mandelli 9, So' naglia 16, Andreani 4, Kea 21, Anderson 30, Binotto, Valenti 4, Bergonzoni 7, C°r-vo, Miserocchi. SAN BENEDETTO: Borsi 2, Aleksmas 34, Vitez 5, Bullara 5, Hordges 16, Gnec-chi 6, Ardessi 8, Esposito 11, Zaban, Salvador!. IZIDI 8. KOLA Pescara - Sangiorgese 99:97, Fantoni Irge 104:98, Standa - Glaxo 108:93, Anna-bella - Jollycolombani 92:87, Sharp - Kle-enex 62:65, Marr - Filodoro 94:86, Neut-rorobets - San Benedetto 91:87, Teorema - Braga 58:74. LESTVICA Irge, Standa in Braga 12, Filodoro, San Benedetto in Marr 10, Neutroroberts, Kleenex in Fantoni 8, Glaxo, Sharp, P°s' čara, Jollycolombani in Annabella 6, Teorema 4, Sangiorgese 4. PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Annabella - Sharp, Jollycolombam Pescara, Filodoro - Kleenex, Sangiorgese - Fantoni, San Benedetto - Irge, Braga -Standa, Roberts - Marr, Glaxo - Teore- Italijanska B-1 liga STEFANEL 96 (53) VINI RACINE TRAP ANI 68 (32) STEFANEL: Procaccini 5, Pilutti 1» Bonino 18, Bianchi 15, Colmani 3, Loka 9, Cantarello 6, Zarotti 7, Maguolo 1 ■ Sartori. . H VINI RACINE TRAPANI: Coppan a Mazza 6, Fundaro, Lacommare, Destasi 8, Guzzone 10, Castellazzi 19, Mannel 5, Lot 5, Piazza 7. P. Bosini (S. Benedetto) IZIDI 8. KOLA H . Delizia - Sebastiani 88:83, Bena ectrolux 83:74, Inalca - Marr 1 va jcksteps - Čuki 110:89, Virtus - L , . :67, Numera - Conad 71:59, Stefa LESTVICA fi in Stefanel 14, Inalca, Ranger, Bendi* Imola 10, Docksteps, Virtus, Lro0p, Marr, Sebastjane, Čuki, Racine 8, Electrolux in Delizia 6, Faciba 0. PRIHODNJE KOLO (27. 11. *Flec-Coop - Delizia, Čuki - Stefane! = ^ trolux - Numera, Sebastiani - aCine Marr - Docksteps, Conad - Inalca, - Virtus, Ranger - Benati. Cesena - Roma Como - Inter Juventus - Napoli Lazio - Verona Lecce - Ascoli Milan - Atalanta Pescara - Torino Piša - Fiorentina Sampdoria - Bologna Catanzaro - Genoa Sambenedettese - Cremonese Pontedera - Siena San Marino - Gubbio 13 (3 dobitniki) 4 358 SioOO »r 12 (222 dobitnikov) 58-9J3 . pggCfl' PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (27. 11.): Ascoli - Piša, Atalanta 'Cesena, ra, Bologna - Lazio, Fiorentina - Sampdoria, Verona - Como, Inter ^ udi' Juventus - Lecce, Napoli - Milan, Roma - Torino, Reggina - Cata nese - Bari, Venezia Mestre - Reggiana, Ravenna - Chievo. 1. — 1. Grades Singing 1 2. Mačk The Knife X 2. — 1. Decis X 2. Finab 2 3. — 1. Dimomo X 2. Betolf Mo 1 4. — 1. Franchot 2 2. Erometa G as X 5. — 1. Bagaro 1 2. Frusson Jet X 6. — 1. Steve Mc Ste ve 2 2. Castiglia Brava KVOTE X 12 (48 dobitnikov) 12.521.000 lir 11 (1077 dobitnikov) 540.000 lir 10 (10.393 dobitnikov) 55.000 lir X 2 2 1 2 2 1 X 1 2 2 X 1 Košarka: v nedeljo v 8. kolu B-2 lige v Raveni so naši zasluženo izgubili | košarkarska prvenstva Jadran: poraz in korak nazaj glede igre DE ANGELIS RAVENNA - JADRAN 104:91 (58:45) DE ANGELIS: Coccopalmeri, Ioli 3 (1:1), Galli 18 (5:5), Bonora 17 (2:2), [erazzini, Patrizi 24 (8:11), Bozzato 11 (1:3), Pezzin 11( 5:8), Brighi 20 (2:3), Nunzi 10. JADRAN: Starc 7 (3:8), Persi 2, Čuk, Manzano 9, Corsi, Sosič 3 (1:2), Gobbo 21 (9:10), Rauber 12 (0:1), Ban 24 (4:5), Daneu 13 (3:6). SODNIKA: Čorbo (Avellino) in Tucci (Neapelj). PROSTI METI: De Angeli?, 24:33; Jadran 20:32. OSEBNE NAPAKE: De Angelis 31, Jadran 38. PET OSEBNIH NAPAK: Čuk (24), Ban (31), Pezzin (24), Galli (37), Rauber (38), Daneu (38), Starc (40). TRI TOČKE: Galli 2; Ban 4, Manzano 1. GLEDALCEV: 800. Jadranovci so avl v 8. kolu prvenstva D-2 lige zasluženo izgubili v Raveni in t°Rpe^e *9re z domače tekme z Mon-egelluno gotovo pokazali korak na-zaL Ze dejstvo, da so naši prejeli v sa-mem prvem polčasu kar 58 točk, jasno aze, da nikakor se niso "vživeli" v to rcanje. V drugem polčasu so sicer neonko izboljšali svojo igro, bilo pa je Prepozno, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Poraz je bil nedvomno zaslu- v ??snici na ljubo, kar preseneča to eliko nihanje v igri Jadranove ekipe, ekateri igralci so na enem srečanju Požrtvovalni, odločni, učinkoviti tako obrambi kot v napadu, že na nasled-P tekmi (navadno v gosteh) pa so po-aem neborbeni, neučinkoviti, brez tih ■ volie do zmage. V prejšnjih le-vn 3® navadno vsa ekipa slabše igrala začetnih kolih prvenstva, da bi nato lela pravi ritem in nizala vrsto zmag k^predvsem predvajala zrelo in učin- Res je, naše združeno moštvo je do-r e3 imelo hude težave s poškodbami znih igralcev in večkrat je trenerju umnu "hudo" ne samo na tekmah, »endar tudi je, kal nrf° 19rai° na enem srečanju, povsem Povejo pa že na naslednjem, dev ,prav to se je zgodilo tudi na ne-,t)ski tekmi v Raveni. Skoraj vsi so razen "neuničljivega" D ,, — Bana, ki je komaj okreval po fj j °dbi in je zato malo treniral, ter ^Povedali, ^arka Bana, je zato malo treniral, ein° mladega Štefana Persija. sp46 lz uvodnih potez je bilo jasno, da karna^m slabo piše. Domačini so se koš prosto sprehajali pod Jadranovim ern- In ko smo videli, da tudi naj- ——jADRAN V ŠTEVILKAH l:2^Tl- 2 TOČKI: Starc 2:7; Persi GnKk ^ °:3; Manzano 3:7; Sosič 1:2; nei, c 6:16; Rauber 6:11; Ban 4:6, Da-zan , TRI TOČKE: Starc 0:2; Manni.:? DS: Ban 4:5. SKOKI: Starc 2 v 3 * v napadu; Persi 1, 2; Čuk • U; Manzano 1, 0; Corsi 0, 1; Sosič 2, ban°bbo 3- 4; Rauber 2, 3; Ban 4, 2; L Icivin b 5. IZGUBLJENE, PRIDOB-Či.vn Z°GE: Starc 3, 3; Persi 2, 0; GoKk ' 9 Manzano 0, 2; Sosič 1, 0; Dan° 9 Rauber 1, 3; Ban 5, 4; aneu o, l. ASISTENCE: Rauber 1; an L BLOKADE: Gobbo 1; Ban 1. boljšemu Jadranovemu branilcu Valterju Sosiču razigrani Patrizi povsem neovirano uhaja proti košu, smo uvideli, da je za naše košarkarje poraz skoraj neizbežen. Tudi v napadu našim košarkarjem ni šlo: grešili so kot za stavo, tudi "najlažje" koše. Na srečo pa, da je Marko Ban v tem delu tekme pokazal vso svojo moč in je v samem prvem polčasu dosegel kar 18 točk, kajti nasprotno bi bila prednost Ravenčanov mnogo večja. Nadejali smo se, da se bo^stanje v drugem polčasu spremenilo. Žal pa ni bilo tako. Nasprotno: domačini so v 26. min. povedli kar za Ji8 točk (68:50). Medtem pa je Mauro Čuk, ki na tem srečanju ni dosegel niti točke, že zapustil igrišče zaradi petih osebnih napak, kaj kmalu (v 31. min.) pa je ista usoda doletela še Marka Bana. Jadranovci so se sicer tri minute pred koncem približali domačim na 10 točk (87:97), bilo pa je tudi vse, kar so na tej tekmi zmogli. Klavdij Starc in Mauro Čuk (v temnem dresu na domači tekmi proti Monte-belluni) se v Raveni nista izkazala V končnih minutah je srečanje postalo že kar živčno in napeto. Prišlo je tudi do prerivanja med igralci, na srečo pa se je vse mirno končalo. V prihodnjem kolu bodo jadranovci doma igrali porti moštvu San Donaja, ki je v tej sezoni povsem odpovedalo, saj je doslej zbralo le štiri točke in je v nedeljo po pričakovanju doma izgubilo proti vodilnemu Oderzu. Upamo, da bodo jadranovci čimprej pozabili na srečanje v Raveni, da bodo takoj strnili vrste, ker z igro, ki so jo pokazali pred dvema dnevoma, močno tvegajo tudi proti poprečnemu San Donaju. (B. Lakovič) Trener Ravenčanov: »Močno smo si želeli to zmago« Trener De Angelisa Loris Giovan-netti se je zelo bal tekme z Jadranom. »Poznam jadranovce že vrsto let. To so odlični igralci, ki predvajajo hitro in za oko tudi lepo igro. Moja bojazen je bila zato tudi upravičena,« je uvodoma dejal Giovannetti. Glede na Jadranovo predstavo tu v Raveni pa je bila bojazen morda odveč... »Če so jadranovci na tem srečanju igrali pod svojimi sposobnostmi, dovolite mi, da rečem, da je to tudi po naši zaslugi. Vaše košarkarje smo uspeli zaustaviti predvsem z odlično igro v prvem polčasu, ko smo tudi zelo dobro skakali pod svojim košem in smo imeli odličen odstotek pri metu. Vedeli smo, da moramo zaustaviti predvsem dva Jadranova košarkarja, to je Bana in Starca. Prvega nam ni uspelo zadržati, Starcu pa mislim, da smo uspešno preprečili, da bi razvijal svojo igro. V drugem polčasu smo imeli težave predvsem, ker so moji igralci nekoliko popustili v obrambi. V tem delu tek- li. Teden prej smo v razburljivem koncu tekme nerodno izgubili v Imoli. Proti koncu tekme z Jadranom je sicer prišlo do "manjših iskric" na igrišču. Igralci obeh ekip pa so se kaj kmalu pomerili.« Kaj pa menite o tem prvenstvu? »To prvenstvo je izredno izenačeno. Mislim pa, da bosta naposled Petrarca iz Padove in Jadran uveljavila svojo moč, saj sta letos glavna kandidata za play-off.« Kaj Jadranov pomožni trener Luka Furlan me pa sta presenetila Gobbo in Daneu.« Samo srečanje je bilo na koncu preveč napeto... »Konec tekme je bil zares preveč napet. V opravičilo mojih košarkarjev naj rečem, da so si to zmago zelo žele- Caj pa meni Jadranov pomožni trener Luka Furlan o srečanju v Raveni: »Bil je to za našo ekipo korak nazaj tako glede igre. Ko zgrešiš toliko pod košem, ko zgrešiš toliko prostih metov in kot prejmeš toliko košev v prvem polčasu, je vse to zelo težko nadoknaditi. Bil je to gotovo negativen nastop, čeprav ne naj slabši letos. V Castel San Pietru smo igrali še slabše. Prvenstvo je pa še dolgo in glede na izenačenost sil v ligi je, po mojem, letos lažje doseči cig, ki smo si ga zastavili, to je uvrstitev v play-off. Prepričan sem namreč, da lahko igramo mnogo bolje kot doslej.« (bi) MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 8. KOLA Asola - Faenza n.o. Čampi Bis - Castel S.P. 93:67 Montebelluna - Petrarca 83:81 Ravenna - JADRAN 104:91 San Dona - Oderzo 68:83 Malaguti - Imola 121:99 Stefanel - Dueville 77:84 Virtus Pd - Castelfranco 76:65 LESTVICA Oderzo 8 7 1 637:580 14 Malaguti 8 6 2 761:696 12 Virtus Pd 8 6 2 695:651 12 Imola 8 6 2 716:711 12 Ravenna 8 5 3 758:700 10 JADRAN 8 5 3 726:731 10 Dueville 8 4 4 595:598 8 Castel S.P. 8 4 4 601:639 8 Petrarca 8 3 5 728:679 6 Faenza 7 3 4 571:555 6 Castelfranco 8 3 5 557:541 6 Montebelluna 8 3 5 680:694 6 Asola 7 3 4 642:672 6 Čampi Bis 8 2 6 725:753 4 San Dona 8 2 6 563:629 4 Stefanel 8 1 7 599:707 2 PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Castelfranco - Čampi Bis, Castel S.P. - Montebelluna, Dueville - Virtus Pd, Faenza - Stefanel, Imola - Asola, JADRAN - San Dona, Oderzo - Ra-venna, Petrarca - Malaguti. JADRANOV! STRELCI Ban 137, Gobbo 110, Rauber 105, Daneu 96, Čuk 90, Starc 89, Manzano 57, Sosič 33, Persi 10, Corsi 3. MOŠKA D LIGA IZIDI 5. KOLA Latisana - Arniči Pordenon 79:89 POM Tržič - Autosandra 70:72 Tecnoluce - Arte GO 81:71 Soteco - Ormelle 79:76 Inter 1904 - Miane 87:64 Bor Radenska - Mogliano 95:111 Ponte di Piave - Roncade 88:89 LESTVICA Soteco 5 5 0 432:375 10 Arniči Pord. 5 5 0 435:390 10 Mogliano 5 4 1 453:406 8 Roncade 5 3 2 385:359 6 Tecnoluce 5 3 2 371:345 6 Autosandra 5 3 2 382:373 6 Arte GO 5 3 2 377:386 6 Latisana 5 2 3 418:381 4 Bor Radenska 5 2 3 437:465 4 Ormelle 5 2 3 325:365 4 Ponte Piave 5 1 4 413:428 2 POM Tržič 5 1 4 392:414 2 Inter 1904 5 1 4 403:415 2 Miane 5 0 5 361:458 0 PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 11.) POM Tržič - Bor Radenska; Miane -Tecnoluce; Roncade - Latisana; Or-melle - Arte; Inter - Soteco; Arniči Pordenon - Mogliano; Autosandra -Ponte di Piave. Košarka: v nedeljo v prvenstvu D lige Borovcem usoden prvi del srečanja °avid Pregare, najboljši Borov strelec B°4md(3n!S," Mo9lia"° ŠkertRi^DENSKA: Korošec 13 (0:1 Kloha , A RaoHoa (0:3), Kojanec 3 (3:4 (8 ioi (2:2), Guicciardi, Laudano 1! pregarc 26 (7:11), Kneipp 10 (3:4; ■rtot 2. M. Pe_ui ^ in^-R^^KA: Del Molin (San Daniele dano n^nan(Marti9nacc°)- PON: -Lau LauLLd5),.Pre9arc (38). TRI, TOČKE Kn* 3:7; Korošec 3:5, Škerk 2-a n pP Tl, Pregare 1:4. četkn 6 S-° v nedeljo že na samem za tovce s*\ečanja strli vse ambicije bo j7L,Y: da bi se dokopali do zmage, treth -m Povratnik iz C lige je že s iiiminuti vodil z 8:0, v peti pa cel z 8:0, v peti pa cel Pdbutah"2 PIav,P da so v prvih peti S l3;l, se Prostih ?a»* košarkarji zadeli le še D„ l?et- Mogliano je bil v napad Vseh ne .3 .razpoložen, saj je zadeval skaka?°Z1C9' vrb tega pa zelo uspešn v napadu, tako da je konci Marko Kojanec, eden stebrov Borove obrambe izid prvega polčasa povsem v skladu z razpleti na igrišču. Vse, kar je borovcem delno uspelo, je bilo le to, da so z agresivno obrambo omejili strelca Battaggio, a nasprotnikov center Cam-porese je bil težko ustavljiv in je na koncu dosegel 23 točk. Igralci Bora Radenske so se v drugem polčasu zdramili in bili povsem enakovredni gostom, tako da so ta del igre tudi dobili (62:60). Pospešili so ritem igre, da je postalo srečanje tudi bolj privlačno, vendar pa zmage Mog-liana niso nikoli resneje ogrozili (Mogliano je v uvodu drugega dela zadel vseh prvih 15 metov!). Najmanjša prednost gostov je v 18. minuti znašala 10 točk, ko so borovci z delnim izidom 9:2 zmanjšali zaostanek na I0l:9l. Pohvalili bi .mladega Škerka, ki je v drugem polčasu dosti igral in dosegel 10 točk. (S. Pegan) V promocijskem prvenstvu na Tržaškem Tesen poraz v gosteh Bregovih košarkarjev Motonavale - Breg Adriatherm 58:56 (24:34) BREG ADRIATHERM: D. Kovačič 8, Piščanc 6, Corbatti 9 (2:2), R. Žerjal 2, Furlan 2 (0:l), Bandi, Barini 8 (0:2), B. Žerjal l (l:2), Slavec 8 (2:3), Maver 12. PM: Breg Adriatherm 5:10, Motonavale 16:27; TRI TOČKE: Kovačič 2, Corbatti 1; PON: R. Žerjal (39). Brežani so tesno izgubili srečanje z Motonavalejem, kljub porazu pa niso razočarali, če upoštevamo, da nastopajo okrnjeni, na tej tekmi pa si je koleno poškodoval še Slavec, s čimer se črna serija poškodb nadaljuje. Po izenačenem začetku so si Brežani s Henrikom Maverjem na čelu (njegov povratek po daljši odsotnosti je bil več kot pozitiven) priigrali pomembno prednost in končali polčas z zanesljivim in zasluženim vodstvom. V drugem polčasu pa so, žal, nekoliko popustili in nasprotnik je postopno zmanjševal zaostanek. Usodno jim je bilo obdobje med 12. in 16. minuto, ko so gostitelji z delnim izidom 10:0 prehiteli Brežane in povedli z 52:48. V 19. minuti je bil rezultat 58:51 za Motonavale, Brežani pa so nadoknadili pet točk in imeli dve priložnosti za izenačenje, vendar ju niso izkoristili. (L. Koren) Odpadla tri srečanja Že v 5. kolu se je v promocijskem prvenstvu na Tržaškem zataknilo. Košarkarska zveza je namreč dan pred sobotnimi srečanji sporočila, da nima na razpolago sodnikov za to ligo in Brežan Igor Corbatti tako so odpadle vse prvenstvene tekme. Tako tudi slovenskega derbija v Repnu med Kontovelom Electronic Shop in Cicibono ni bilo. Glede na veliko število moštev na Tržaškem (tu je še vrsta drugih prvenstev, članskih in mladinskih) je bilo tudi, žal, »pričakovati«, da bo do takega razpleta prišlo. Interesa za sojenje med mladimi ni. Košarkarska zveza je vsa ta leta prirejala sodniške tečaje, vabila društva, da »vpišejo« svoje člane. Odziva, kot nam pravijo na zvezi, pa ni in ga ni bilo. Pri tem pa ne moremo mimo samokritike: vsa naša društva, ki gojijo košarko, so glede tega »vprašanja« le malo ali nič storila. Potem pa tarnamo, če v sodniških krogih nimamo besede ... ŠD GRMADA HOBLES vabi osnovno in srednješolsko mladino na tečaj rolkanja in smučarskega teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da je v teku vpisovanje za zi-movanje, ki bo na Pohorju od 26. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Hotelu Habakuk (vključeno silvestrovanje). Informacije in vpisovanje dobite na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure. ŠK KRAS organizira ob gostovanju namiznoteniške ekipe za tekmo evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku še danes, 22. t. m., od 18. do 19. ure. PROMOCIJSKA LIGA Na Goriškem IZIDI 2. KOLA Alba - Dom Gometal Simek 81:79 Ronchi - Ardita 82:97 Petrolifera - Edera 83:73 Senators - Grado 79:76 Ist. Manzoni - In.Ge.Go Libertas - Corridoni LESTVICA 67:61 66:85 Ardita 2 2 0 182:152 4 Petrolifera 2 2 0 167:139 4 Corridoni 2 2 0 168:143 4 In.Ge.Go. 2 1 1 144:139 2 Dom Gom. Simek 2 1 1 168:166 2 Alba 2 1 1 147:146 2 Senators 2 1 1 156:159 2 Ist. Manzoni 2 1 1 137:145 2 Edera 2 1 1 140:131 2 Ronchi 2 0 2 167:186 0 Grado 2 0 2 142:163 0 Libertas 2 0 2 138:168 0 PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 11.) Alba - Petrolifera, Ardita - Libertas, Edera - Senators, Dom Gometal Simek - In.Ge.Go. (v soboto, 26. 11. ob 18. uri), Ist. Manzoni - Ronchi, Grado - Corri-doni. Na Tržaškem IZIDI 5. KOLA Motonavale - Breg Adriath. Barcolana - CGI Milje CUS Trst - Libertas Kontovel ES - Cicibona Alabarda - Intermuggia Ferroviario - Scoglietto 58:56 CGI Milje Intermuggia Alabarda Scoglietto Barcolana Ferroviario Motonavale LESTVICA 5 5 0 4 4 0 4 3 1 4 3 1 5 3 2 4 2 2 5 2 3 5 2 3 5 2 3 4 1 3 4 1 3 5 0 5 83:86 81:95 n.o. n.o. n.o. 435:382 10 349:300 8 320:276 6 319:275 6 393:387 6 325:318 4 316:319 4 366:433 4 413:418 4 345:370 2 300:345 2 355:424 0 Libertas Breg Adriath. Cicibona Kontovel ES CUS Trst PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 11.) Breg Adriatherm - Kontovel Electronic Shop; Cicibona - Barcolana; CGI Milje - CUS; Intermuggia - Libertas; Ferroviario - Motonavale; Scoglietto - Alabarda. V deželnih odbojkarskih ligah Kontovelke in Agorest naposled do prvih točk Po sobotnem kolu imamo v deželnih odbojkarskih ligah eno nepremagano ekipo manj (Sokol lndules), zato pa sta prvič letos slavili uspeh združena ekipa Agorest in Kontovel Electronic Shop, še posebej pomenljiv in dobrodošel je bil uspeh Goričank proti Juniorsu, novincu, ki pa je v uvodnem delu sezone s svojimi rezultati opozoril nase. V tretjeligaški konkurenci Bor Cunja Avtoprevoz in Sloga Koimpex vse bolj utrjujeta svoj položaj na vrhu lestvice. Gostovanje v Turjaku za borovce na papirju prav gotovo ni bilo med najlažjimi, vrh tega so nastopili še zelo okrnjeni. No, kljub temu so po prvem izgubljenem nizu dosegli kristalno čisto zmago in so tako še naprej edina nepremagana ekipa, v naslednjem kolu pa jih čaka srečanje z za-dnjeuvrščeno Fontanafreddo. Lani bi verjetno odšle slogašice iz Martignacco praznih rok, letos pa vse kaže, da so odpravile gostovanjski sindrom, ki je označeval minulo sezono. Res je, da mora do težkih spopadov v gosteh še priti, toda tudi dosedanji rezultati dobro obetajo, še posebej, če upoštevamo, da se število vodilnih krči. Tretja naša nepremagana ekipa je ženski četrtoligaš Breg Agrar. Ce upoštevamo tudi razveljavljeno tekmo z Majanesejem (ta se je kot znano nakdnadno odpovedal ligi), so Dolin-čanke v soboto zamagle že tretjič. Resnici na ljubo, je treba povedati, da so bili dosedanji nasprotniki Brežank bolj skromni, toda to nikakor ne zmanjšuje pomena njihovih uspehov, če vemo, da so se lani v podobni konkurenci zgolj otepale izpada. Kontovelke so po pričakovanjih odpravile mlado ekipo tržiškega Fincan-tierija. Pričakovati je bilo, da Hrovatinovi in tovarišicam ne bo težko zapustiti dna lestvice, saj ekipa po kakovosti in izkušenosti ne more tvegati izpada iz lige, zdaj pa je vprašanje, ali se bodo znale Kontovelke povzpeti proti vrhu, saj je zaostanek že precejšen. Če se povrnemo k C-2 ligi je treba poleg uspeha Agoresta (zmagal je kljub okrnjeni postavi) omeniti še poraz mlade ekipe Meblo Imsa v Vidmu. Združena goriška ekipa ostaja tako pri uvodnem uspehu z Natisonio (to zmago lahko zdaj že označimo kot podvig, saj Natisonia odtlej še ni zgubila), vendar pa so na spodnjem delu lestvice v dobri in številčni družbi. Ostaja še Soča Sobema, ki na gostovanju v Povolettu nikakor ni zadovoljila. Boj za obstanek terja veliko borbenosti, ki je tokrat sočani niso pokazali. Sicer pa je za to ligo značilno, da odločajo o obstanku neposredni spopadi, teh pa bo sodeč po lestvici še veliko. Zaradi zbora FIPA V 10. decembra brez tekem V soboto, 10., in nedeljo, 11. decembra, bo v Rimu vsedržavni občni zbor odbojkarske zveze FIPA V, zato je prišlo do sklepa, da bodo vsa prvenstvena srečanja med člani (torej tudi v državni C-l ligi in v deželnih ligah), ki so bila na sporedu v teh dveh dneh, anticipirali na praznični dan, v četrtek, 8. decembra. V državnem prvenstvu C-l lige Gladka poraza naših ___Moška C-1 liga Ženska C-1 liga IZIDI 4. KOLA IZIDI 4. KOLA 01ympia Gorica - Nova Gens No-venta 0:3 (13:15, 4:15, 12:15), CUS Trst -San Giustina Bellunese 3:2 (15:13, 15:7, 13:15, 14:16, 15:9), Volley Badia - Ferro-alluminio Trst 1:3 (11:15, 17:16, 7:15, 8:15 ), Petrarca Padova - Pallavolo Bas-sano del Grappa 3:0 (15:8, 15:10, 17:15), Cessalto - Flebus Povoletto 3:2 (15:1, 8:15, 15:10, 12:15, 15:10). Anchor Fix Vi-vil ni igral. La Previdente Feltre - Bor Elpro 3:0 (15:2, 15:12, 15:11), Oma Mobili San Gi-usto - Albatros Treviso 3:1 (15:9, 6:15, 15:13, 15:11), Dolo Pallavolo - Foče Co-lori Latisana 3:1 (15:9, 15:7, 9:15, 16:14 ), Itas Fiume Veneto - Fratte San Giustina 3:0 (15:10, 15:6, 15.1), AUSA Pav Cervignano - Fincantieri Tržič 3:0 (15:13, 15:6, 15:4), Pav Green Videm -Vivil Villa Vicentina 3:0 (15:10, 15:9, 15:2). LESTVICA Ferroall. TS 4 4 0 12:4 8 CUS Trst 3 3 0 9:4 6 Flebus 4 2 2 10:6 4 Petrarca PD 3 2 1 6:5 4 01ympia Go 3 2 1 6:6 4 Nova Gens 4 2 2 9:8 4 Bassano 4 2 2 7:9 4 Volley Badia 4 1 3 6:11 2 Anchor Fix 3 1 2 4:7 2 Cessalto 4 1 3 7:11 2 San Giustina 4 0 4 7:12 0 PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Flebus Povoletto - 01ympia Gorica, San Giustina - Cessalto, Petrarca Padova - ČUS Trst, Ferroalluminio Trst -Nova Noventa, Pallavolo Bassano -Anchor Fix Vivil, (počiva Volley Badia). LESTVICA Feltre 4 4 0 12:1 8 Dolo 4 4 0 12:4 8 AUSA Pav 4 3 1 10:4 6 PAV Videm 4 3 1 11:5 6 Fincantieri 4 2 2 7:7 4 Albatros TV 4 2 2 8:8 4 Foče Colori 4 2 2 7:8 4 OMA Trst 4 2 2 6:8 4 Vivil 4 1 3 5:10 2 Fiume Veneto 4 1 3 4:9 2 Bor Elpro 4 0 4 4:12 0 Fratte 4 0 4 2:12 0 PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Bor Elpro - Fratte San Giustina, Albatros Treviso - Pav Green Videm, Dolo Pallavolo - OMA Mobili S. Gius-to, Foče Colori Latisana - AUSA Pav Cervignano, Vivil Villa Vicentina -Itas Fiume Veneto. V 4. kolu moške C-l lige je prišlo do dveh dokajšnjih presenečenj, le malo je manjkalo, da bi jih bilo tri. 01ympia je po dveh vzpodbudnih zmagah nepričakovano gladko doma klonila pred Nuovo Gens, zadnjeuvrščeni Cessalto je ugnal Povoletto, San Giustina pa je prisilila nepremagani CUS k odigranju »tie-brea-ka«. Zdaj bodo Goričani igrali v Povolettu. Tamkajšnji Flebus je štartal kot eden favoritov za napredovanje, a ima za sabo že dva poraza, tako da si novih spodrsljajev ne sme privoščiti, če želi ohraniti stik z vodilnim tržaškim Ferroalluminiom. Zaskrbljujoč pa postaja položaj borovk v C-l ligi. Plavim nikakor še ni uspelo prebiti leda in so zdaj edina naša šesterka sploh, ki še ni osvojila niti ene zmage. Medtem pa se ostali tekmeci v boju za obstanek oddaljujejo z dna lestvice. Borovke bodo odslej igrale s Frattejem (s katerim delijo zadnje mesto), Fiume Venetom, Fincantierijem in OMA in jasno je, da bo potrebno vnovčiti čimveč zmag. Derbi kola v ženski D ligi je bil med Nabrežinkami in CUS iz Vidma Za poraz Čeprav je bilo v soboto v ženski D ligi na sporedu 4. kolo je Sokol Indu-les odigral samo dve tekmi, ker je bil v prvih dveh kolih prost, saj sta, kot je znano, odstopila Libertas iz Gorice in Majanese. Po uspešnem nastopu v Martignaccu je bil za varovanke trenerja Pertota prvi domači nastop z vodilnim in nepremaganim CUS iz Vidma dokaj pomemben prvenstveni test. Gostje so odšle iz Nabrežine z zlata vrednima točkama. Sokol lndules je pričel to zahtevno srečanje z neobičajno postavo' namreč s Stoperjevo in Kraljevo v diagonali kot podajačiči. Standardna igralka sokolovk na tem mestu je Pertotova, a zadnjih štirinajst dni ima težave z zapestjem in je stopila na igrišče le pod silo razmer šele v tretjem nizu. Poškodba Pertotove je bržkone v naj večji meri vplivala na nezanesljivo igro gostiteljic, ki so žal ostale praznih rok. Igra Nabrežink je bila skozi vso srečanje polna napak v napadu, še bolj pa v obrambi. Pri organizaciji igre je bilo preveč improvizacije za povoljnejši izid z nasprotnikom, ki sicer ni pokazal nič posebne- ima Sokol lndules več opravičil ga, a je imel z linearno igro stalno vajeti igre v svojih rokah, če seveda izvzamemo drugi niz. V tretjem setu je pri stanju 5:3 za CUS stopila na igrišče Pertotova in je bila igra v nadaljevanju nekoliko bolj zanesljiva, a kratkotrajna. Tudi glavna podajačica ni mogla naravnati potapljajoče barke in bilo je več kot očitno, da ji je prisiljen počitek močno škodoval, saj so bile tudi njene podaje večkrat netočne. Pri Nabrežinkah so bili to pot naj-slabši obramba, blok in še posebej igra v polju. Kljub temu da so gostje napravile pri serviranju dve napaki več (14:12), je bil CUS v tem elementu igre občutno bolj produktiven od gostiteljic. V napadu sta bili najboljši Žbogarjeva in Ušajeva, a slednji je na koncu zmanjkalo moči, ker je med tednom imela vročino. Za konec naj povemo še to, da je Sokol lndules v lanski sezoni premagal tega nasprotnika dvakrat, a s tesnim izidom 3:2. Glede na okoliščine, v katerih je poraz dozorel in glede na to, da je prvenstvo šele na začetku pa po tem spodrsljaju res ni potrebno obupovati. Tanja Masten (Sokol lndules) IZJAVI Damjan Pertot (trener Sokola In-dules): »Videmčanke niso pokazale nič posebnega, grešile so manj in to predvsem pri servisu, ki je bil na tem srečanju odločilnega pomena. Mi smo slabo servirali, neučinkovito, kar je nasprotnicam omogočilo organizirati bolj učinkovit napad. Brez glavnega podajača Pertotove, ki je poškodovana, je bila naša igra občutno slabša kot običajno. S tem porazom so se naše možnosti precej zmanjšale glede napredovanja, čeprav je prvenstvo še dokaj dolgo. Upam, da poškodba Kraljeve (do katere je prišlo med tekmo, op. ur.) ni težjega izvora, da bo lahko v prihodnje kmalu spet nastopila. Na tem srečanju so odpovedale nekatere ključne igralke in poraz je bil žal neizbežen.« Savina Žbogar (mlada igralka Sokola lndules): »Prav vse smo preveč grešile, ko je bilo najmanj potrebno. V odločilnih trenutkih 4. seta se je poškodovala še Kraljeva, da je naša igra spet padla glede učinkovitosti in zanesljivosti, ko ni bilo še vse odločeno. S svojo igro tokrat nisem zadovoljna, ker nisem bila dovolj učinkovita in prodorna pri odločilnih trenutkih. Postava je bila v tem važnem nastopu neobičajna, ko je kolikor toliko steklo, pa smo morali postavo spet spremeniti. S tem nasprotnikom se ni dalo improvizirati. Da bi lahko točki ostali doma, bi morale igrati povsem drugače.« Doslej največji uspeh rolkarske ekipe pri kriškem ŠD Mladina E. Tence zmagal na italijanskem pokalu med cidbani Mladi rolkar SD Mladina iz Križa Erik Tence je ob koncu letošnje tekmovalne sezone dosegel izreden uspeh, saj je s 338 točkami zmagal na italijanskem pokalu v konkurenci cicibanov. Omeniti moramo, da je Tence rojen leta 1975 in obiskuje 3. razred nižje srednje šole »Fran Levstik« v Križu. Pri SD Mladina gojijo to športno panogo že 5 let. Doslej so poželi precej uspehov, a zmaga mladega Tenceta je prav gotovo največji, saj je pričel tekmovati in trenirati pri kriškem društvu že od samega začetka in se je pod veščo roko trenerja Borisa Bogatca razvil v odličnega tekmovalca. Poudariti moramo, da se Erik ukvarja z rolkami od leta 1985. Prvi dve leti je skrbela za treninge pri ŠD Mladina Roberta Sardoč, ki je dosegla s svojimi varovanci in varovankami lepe uspehe, a je potrebno omeniti, da jih je kar precej prestopilo od SK Devin. Novega zmagovalca italijanskega pokala Tenceta smo najprej vprašali na kolikih tekmovanjih je nastopil in kako je požel tako velik uspeh. »Nastopil sem na sedmih tekmah od osmih, kolikor so jih organizirala razna društva za pokal FISR (Federazione Italiana Skiroll). Štirikrat sem bil drugi, enkrat sem zmagal, potem pa bil enkrat četrti in peti.« Zakaj pa taka nihanja v končnih uvrstitvah? — »Proge, ki merijo od 3 do 8 kilometrov niso vplivale na mojo končno uvrstitev. Največ je bilo odvisno od konkurence in drugih okoliščin. Mojim najslabšim uvrstitvam so botrovale v največji meri vremenske neprilike, saj je deževalo kot iz škafa. Četrto mesto pa moram pripisati temu, da sem nastopil z novimi rolkami, na katere nisem bil še dobro navajen.« Kdo so bili tvoji najhujši tekmeci? »Najbolj nevaren nasprotnik je bil Flavio Vaccaretti, ki je zbral 326 točk, torej samo 12 manj kot jaz ter Omar Peruzzo iz Bassana del Grappa, ki pa ni nastopil na vseh šestih predpisanih tekmovanjih.« Kako usklajaš trening s šolskimi obveznostmi? »Glede treningov in učenja ni velikih težav. Praktično imamo vse pri roki. Telovadnica je tu v Križu, proga za trening z rolkami pa ob avtocesti. Je asfaltirana in ni prometna. Ker tudi trener stanuje v bližini, lahko izkoristimo vsako prosto uro in se sproti zmenimo za vadbo, da je izguba časa minimalna.« Priskočil je na pomoč trener Bogateč, ki je dodal: »Naša tekmovalna sezona je razdeljena na dva ciklusa. Pripravljalni traja preko zime do prvih tekmovanj v mesecu maju, sezona pa se konča novembra. Normalno treniramo po trikrat tedensko, med počitnicami pa tudi šestkrat. Poleg normalnega teka ter teka z rolkami, zahajamo še v telovadnico, ker so cicibami mladi (do 13 let) in so potrebni še veliko splošne telesne priprave.« Prizadevni Bogateč skrbi za svoje mlade varovance in varovanke kot pravi družinski oče, ne glede na to, da je v tej skupini tudi sin David, ki je (mimogrede) med najbolj obetavnimi rolkarji. Koliko mladih fantov in deklet treniraš? »Skupno imam 10 fantov in 2 dekleti. Vsi so zelo mladi in njihov čas šele prihaja. Med temi je nekaj dokaj obetavnih: David Bogateč (letnik 1978) ter Vojko Zotti in Matej Lacchi (letnik 1977).« Kaj bi še povedel glede te športne panoge, ki je sicer razmeroma slabo razvita in tudi ne preveč dobro poznana? »Tako kot nekatere druge športne zvrsti tudi rolkanje precej stane. Oprema je precej draga, rolke veljajo skoraj pol milijona lir in jih je praktično potrebno zamenjati vsako leto, mladi tekmovalci pa čevlje hitro prerasejo. Naj dražja pa so tekmovanja, saj je potrebno potovati precej daleč (Pescara, Como, Arezzo, Šchio, Reggio Emilio, Milan). Naše društvo nima sponsorja in neštetokrat so morali tudi starši nesebično priškočiti na pomoč. Poudaril bi tudi to, da je rolkanje popoln šport, saj je zaposlen tako kot pri smučarskem teku tudi zgornji del telesa in to predvsem roke. Ker so naši tekmovalci mladi, jih ne obremenjujemo še s smučarskim tekom. Nekateri se ukvarjajo tudi z drugimi panogami, saj je Erik Tence tudi član smučarske ekipe MZSTE že tri leta in je še kar dober alpski smučar.« GIANI FURLANIČ Moška C-2 liga IZIDI 4. KOLA Libertas Turjak - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3, Volley Bali Videm - Meblo Imsa 3:1, Pav Natisonia - Volley Pordenon 3:1, Fincantieri Tržič - Pav Imme Remanzac-co 3:1, DLF Trst - Legovini Šport Trst 0:3, Virtus Fontanafredda - Cima Truciolari Sacile 0:3, Futura Torriana Gradišče ASFJR Čedad 0:3. LESTVICA Bor Cunja Av. 4 4 0 12:3 ASFJR Čedad 4 3 1 11:3 Fincantieri 4 3 1 9:4 Cima Truc. 4 3 1 9:5 Pav Natisonia 4 3 1 9:6 Legovini TS 4 2 2 8:7 Libertas Tur. 4 2 2 9:8 Pav Reman. 4 2 2 7:7 VBU Videm 4 2 2 7:7 Meblo Imsa 4 1 3 6:9 Torriana 4 1 3 5:9 Volley PN 4 1 3 6:11 DLF Trst 4 1 3 5:11 Fontanafredda 4 0 4 0:12 PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Bor Cunja Avtoprevoz - Virtus Fontanafredda, Meblo Imsa - Libertas Turjak, Cima Truciolari - ASFJR Čedad, Legovini Šport Trst - Volley Bali Videm, PaV Imme Remanzacco - DLF Trst, Volley Pordenon - Fincantieri Tržič, Pav Natiso- nia - Futura Torriana Gradišče. Ženska C-2 liga IZIDI 4. KOLA Agorest - Juniors Casarsa 3:1, Libertas Martignacco - Sloga Koimpex 2:3, PaV Natisonia - Virtus Fontanafredda 3:2, Vil-lacher Bier Tržič - Torriana Gradišče 3:0, Pieris - Ginnastica Spilimberghese 3:1. Celinia Maniago - Ottica Tomasini Cor-denons 0:3, Prata - Kennedy 2:3. LESTVICA PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Sloga Koimpex - Celinia Maniago. Ginnastica Spilimberghese - Agores Gorica, Ottica Tomasini - Kennedy, Ju' niors Casarsa - Libertas Martignacco, Torriana Gradišče - Pieris, Virtus Fontanafredda - Villacher Bier Tržič, Pav Natisonia - Prata. Ottica Tom. - 4 4 0 12:3 Kennedy 4 4 0 12:4 Sloga Koim. 4 4 0 12:5 Pjata 4 3 1 11:6 Juniors 4 3 1 11:6 Torriana 4 2 2 7:6 Villacher B. 4 2 2 8:8 Valter B. 4 2 2 8:10 Fontanafredda 4 1 3 7:11 Agorest Go 4 1 3 5:10 Celinia 4 1 3 4:11 Pieris 4 1 3 4:10 Ginn. Spilim. 4 0 4 7:12 Martignacco 4 0 4 7:12 Moška D liga IZIDI 4. KOLA Friuli Povoletto - Soča Sobema 3.0, Pallavolo Lucinico - Volley Club *r 3:0, Carmona Ruote - Prata 0:3, Majan®5 - Libertas Martignacco 0:3, CG San Se gio Trst - Intrepida Mariano 1:3, Nuo Pallavolo Trst - Acli Ronchi 3:0, Bo Fros Fiume Veneto - Pallavolo Trst 1:3. LESTVICA Prata Intrepida NPT Trst Martignacco Friuli Pall. Trst Lucinico S. Sergio TS Volley Trst Soča Sobema Majanese Carmona Ruote Acli Ronchi Fiume Veneto 12:0 12:1 12:1 12:3 7:6 8:8 7:7 7:9 5:9 5:10 4:11 3:10 3:12 1:12 PRIHODNJE KOLO (26. U l Soča Sobema - CG San Sergio * Acli Ronchi - Pallavolo Trst, lob®P s Mariano - Nuova Pallavolo Trst, Li Martignacco - Friuli, Prata - Ma]a Volley Club Trst - Carmona ^uo.,3neto. lavolo Lucinico - Bo Frost Fiume v Ženska D liga IZIDI 4. KOLA vel idules - CUS Videm, K on to o, Shop - Fincantieri Tr^art.g. ir - Lavoratore Fiera a. Al Fungo Gemona - mnO' chini 3:0, Promovolley ' iz ano 3:0 (nista igrala V» nca Popolare Tarcentoj. LESTVICA CUS Videm 4 4 0 12-3 9:2 Tarcento 3 3 0 8:3 Al Fungo 3 2 1 6:4 Breg Agrar 2 2 0 7:6 Promovolley 4. 2 2 7:8 Danone Riv. 4 2 2 4:4 Sokol Ind. 2 1 1 6:9 Fincantieri 4 1 3 4:10 Cecchini 4 1 3 6:10 Lav. Fiera 4 1 3 5:9 Kontovel ES 4 1 3 0:6 Virtus TS 2 0 2 >DNJE KOLO (26. H ) no Cecchini - S"kcincanti-lem - Breg Agrar, tore ~ Rivignano, L pun- - Virtus Trst,jv ta Nogomet: v B skupini L amaterske lige Primorje izgubilo točko V E skupini 2. amaterske lige Vesna z zmago pod vrhom PORTUALE - PRIMORJE 1:1 (0:1) STRELCA: v 23. min. Zurini (Pr.), v min. Zocco (Por.) iz 11-metrovke. PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Milani, Antoni, Barbieri, Pipan, Livan, Zurini, ullini, Crevatin, Saraullo. pODNIK: Miotto iz Trenta. Prejšnjo nedeljo so rdeče-rumeni Zapravili zmago pet minut pred kon-£em, tokrat pa jim je sreča obrnila rbet tri minute pred končnim žviž-9om. Prosečani bi si zmago popolnoma zaslužili, igrali so odločno boljše n imeli na razpolago več priložnosti, Predvsem s Crevatinom in Saraul-°m, ki, čeprav je zapravil izredno Priložnost, je igral zelo borbeno in Požrtvovalno. n domačinih razen veznega igral-a Prestifilipa in napadalca Cosleva-a so ostali igrali bolj skromno. Teža ^re je tako stala na ramenih teh Vek igralcev, ki pa seveda niso n-v . ustvariti večjih težav nasprot-ikovi obrambi. Imeli so srečo, da j?1 ie sodnik neupravičeno dosodil "metrovko v korist, saj je še poseb-(j° s strani Primorja bilo jasno videti, : rf ®arbieri zadel žogo, nato pa se Pad l^tifiliP0 sPotaknd v njega in n Po koncu tekme pa je bilo očitno zadovoljstvo nad sodnikom od eki-P,e m še posebno številnih navijačev. ekma je začela izenačeno. Domačini pa so z večjo težavo obdržali posest žoge, medtem ko gostje s tehnično zelo dobrimi igralci, kot Zurini, Sulli-ni, Livan in drugimi so z večjo lahkoto in hitrostjo prodirali do vrat nasprotnikov. Tako je Crevatin preigral branilca in lepo podal do Zurinija, ki je prodrl v kazenski prostor in z močnim strelom realiziral. Prav Crevatin je nekaj minut zatem v kazenskem prostoru dobil podajo Sullinija, preskočil nasprotnika in v bližini vrat streljal, a je branilec odbil žogo. Domačini so poskusili nekaj strelov v vrata iz prostih strelov ali gneče v kazenskem prostoru Primorja, a niso bili nevarni. V drugem polčasu so obdržali več posest žoge, ustvarjali pa so priložnosti le po naključnih akcijah, kot Coslevaz in De Marc o, ki sta se znašla v ugodnem položaju pred Negrinijem po nekaj odbitih strelih. Prvi pa je streljal čez prečko in drugi ni uspel zaključiti. Primorje je skoraj podvojilo s Saraullom, ki je preskočil par branilcev in še vratarja. Pred praznimi vrati pa je zgrešil. Pred tem pa je še Livan iz prostega strela poslal žogo malo ob vrata. Ko so že vsi mislili na zmago, si je sodnik izmislil 11-metrovko in odvzel točko Primorju. (M. Š.) VESNA - PIERIS 2:1 (1:0) STRELCA: v 20. min. Naldi, v 60. min. R. Candotti. VESNA: Savarin, N. Sedmak, Rados, Podgornik, Picchierri, F. Candotti, Papini (v 80' Zarotti), R. Candotti (v 85' Caniglia), Kostnapfel, Naldi, Depase. Vesna je tudi v nedeljo pospravila celoten izkupiček in to povsem zasluženo. Domačini so takoj prevzeli pobudo in se z lepo zastavljenimi akcijami vedno bolj približevali zadetku. Plavi so obvladali položaj na sredini in to je bilo poplačano z učinkovito igro, ki gotovo razveseljuje tudi zveste kriške navijače. Zadetek je tako »visel v zraku«. Čakati je bilo treba le na konkretno priložnost. Ta se je ponudila v 20. minuti in Naldi še enkrat ni zatajil svojih zvestih navijačev. Izkoristil je namreč čudovit predložek Pa-pinija in z lepim skokom z glavo žogo preusmeril v mrežo. O nasprotni ekipi ni kaj dosti povedati, saj je v Križ prišla s trdnim namenom, da osvoji točko in to se je še kako poznalo v igri sami, saj so se nasprotni igralci hoteli znebiti vsake žoge z visokimi podajami, kar je seveda privedlo do raztrgane in neučinkovite igre. Vesna je v prvem polčasu imela še dve ali tri priložnosti, saj je žoga v treh primerih prečkala celotna vrata, tega pa ni znal nihče izkoristiti. Vsekakor pa so Križani z igro zadovoljili. V drugem polčasu se je Vesna ne- koliko zaprla v obrambo, tako da je omogočala hitre protinapade svojim napadalcem. Gostje so skušali to po svoje izkoristiti, toda kriška obramba jim je delala nemajhne težave. V tem drugem delu srečanja so Križani izvedli nekaj lepih protinapadov, toda do podvojitve rezultata je bilo treba počakati še nekaj časa. V 60. minuti pa je protinapad Vesne obrodil zaslužen sad. Roberto Candotti se je žoge polastil na sredini, preigral svojega varuha, nato pa prodrl do nasprotnega vratarja ter ga naposled z diagonalnim strelom premagal. Tekme je bilo tako praktično konec. Toda Vesna še ni popustila ter je z lepimi kombinacijami ponovno nekajkrat ogrozila nasprotnega vratarja. Gostje so se neorganizirano in brez pravega upanja podali v napad, toda zelo težko jim je postajalo premagati kriško obrambo. Nekaj minut pred koncem srečanja je kriška obramba zrušila nasprotnega napadalca. Sodnik je dosodil 11-metrovko in tako so gostje prišli do edinega zadetka. V nedeljo je v kriških vrstah prvič zaigral Zarotti, ki sicer nastopa v mladinski ekipi, v enajsterico pa se je vrnil Depase po dolgotrajni poškodbi. Vesna, ki še vedno pogreša vezalca Barillo, je v teh zadnjih tekmah naredila korak naprej, kar seveda daje dobro upati. (Andrej Kostnapfel) V 9. kolu 2. AL (skupina F) Kljub porazu dobra igra štandreške Juventine SAN LUIGI - JUVENTINA 2:1 (1:1) 2tRELEC: v 38. min. Cingerli JUVENTINA: Molinari, Chizzulini, Travan, Trevisan, tiaPan' Paziente, Molinari (v 82. Furlan), Tesolin, Bas-R1 (v 69. min. Sermino), Del Negro, Cingerli. niu anc*e®^a -Juventina je izgubila na težkem gostovali ekip San Luigi, vendar pa je vseeno pokazala zirnv *n učinkovito igro. Ekipi sta igrali v tipičnem [MčinT hlačen vremenu, kar je gotovo vplivalo na igro. Dolili 1Z1* 80 takoj povedli že v sedmi minuti in tako prisi-0j R°ste, da so morali napadati. Vendar pa se je igra - *lala v glavnem na sredini igrišča. Tik pred koncem >-»r J^ v ylavnem na 31 eu.1111 usea. 1 ija. picu auiilcui čils 8 dela tgre le Cingerli po učinkoviti akciji izena-z ' “treljal je namreč indirekten kazenski strel v ka-se ,.e ® prostoru. V drugem polčasu so domačini do-a 1 odločilni zadetek le enajst minut pred koncem. pr jVentina razpolaga z dobro ekipo, ki se je izkazala kovu6111 S sv°iim agonizmom, fizično močjo in učin- V D skupini druge amaterske lige Kras s preudarno igro do zmage KRAS - MORTEGLIANO 1:0 (1:0) STRELEC: v 6. min. Fonda KRAS: Messina, Indrigo, Cozman, Fabris, D. Škabar, Basiaco (v 26. min. Vidali), Rotta, Žagar, Fonda (v 41. min. Granata), Furlani, Parma. V preteklem kolu so Krasovi igralci po zadnjih vse prej kot prepričljivih nastopih izbojevali izredno dragoceno zmago pred sicer maloštevilno premraženo domačo publiko. Potem ko so zašli v nevaren položaj na lestvici, si dodatnega spodrsljaja Gandinijevi varovanci v nedeljo res niso mogli privoščiti. Kljub temu da so imeli pred sabo izredno nevarnega novinca v ligi Mortegli-ano, so povsem izpolnili pričakovanje in uspelo jim je kar 84 minut obdržati minimalno vodstvo, do katerega so prišli že v prvih minutah srečanja, po zaslugi Egona Fonde, ki ni imel prevelikih težav spraviti žogo v prazno mrežo, potem ko je levji delež ob tej priliki opravil njegov soigralec Parma. Vajeti igre so takoj nato prevzeli v roke gostje, ki pa niso do 39. min. nikoli resno ogrozili Kr asovih vrat, saj je tokrat vsa obrambna vrsta zelo dobro opravila poverjeno nalogo. Domača enajsterica je v nedeljo stopila na igrišče dokaj okrnjena, saj sta tako Purič kot Marko Zini morala prestati enotedensko izključitev zaradi štirih opominov. Nič boljše pa ni za Krasove barve kazalo že po 41. minutah igre, ko sta zaradi poškodb morala zapustiti igrišče najprej Basiaco, kateremu je nato žal sledil še Fonda. V drugem polčasu je Mortegliano svojo napadalno os pomaknil še za nekaj metrov naprej. V 33. min. drugega dela igre je odličen sodnik zaradi odvečne reakcije izključil krasovca Granato, ob isti priložnosti pa je zaradi dveh opominov predčasno poslal v slačilnico tudi enega gostujočega igralca, tako, da niso bili primorani domačini braniti minimalno vodstvo z igralcem manj. (Z. S.) Nogomet: v osmem kolu 3. amaterske lige (skupini I in L) Prva domača zmaga Brega, dobra S0Vt^NJE - TORRE 1:1 (0:0) 'trMrTT^C: v 85. min. Marko Fajt bOVODNjE: Gergoletr Hmeljak, Tomšič Mrav"V-^cconc^a)' Devetek, Bicciato, ric. Aleš p11"' Marko Bal1' Čevdek, Pe- jtelitev točk je bila nepričakova-ori) J le Torre doslej razen enega ne-Sovr,Cffnetta *zida osvojil vse tekme, zainr-av C' 50 ze v uvodnih minutah ložo n r naPadal™ in ustvarili več pri-Poman vZa- zadetek- Predvsem zaradi ni uspel n^a Prave9a napadalca jih to Gostje so v l « bolj odtoSTto , igro M začetku drugega polčasa O rj 1 ei *-> n 1 H — l _ ’ _ i l * Zčiii SovodLVOdstV°' Ko j® kazal°' da bodo cem t ]C1. P°dlegli razigranim igral-igro in e.]a' 50 Pokazali zelo dobro Tujočn Yeckrat spravili v težave gos-brambo. To svojo dobro igro so kronali pet minut pred koncem srečanja, ko je Marko Fajt lepo izkoristil predložek v kazenskem prostoru in izenačil. Z dobro igro v poslednjih minutah bi Sovodenjci z malo več sreče lahko dosegli tudi vodstvo. GAJA - JUNIOR AURISINA 1:0 (1:0) STRELEC: v. 10. min. Girardi GAJA: Zemanek, W. Kalc, Šuc, Alfi-eri, Balarin, Vengus, A. Kalc, Girardi (v 75. min. Aversa), Bortolotti (v 65. min. Calligaris), Neppi, Starc. Veliko je bilo zanimanje za nedeljski nastop zeleno-rumenih proti novincu v tem prvenstvu Junior Aurisi-ni, ki je dotlej zbral enako število točk. Gostje so v tej tekmi pokazali vso svojo veljavo in upravičili visoko mesto na začasni lestvici. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 8. KOLA Ai(g,Anaa " Azzurra FoaZZanes°99Pr° Farra r?ssalon - Moraro Medea - Visco Sftexnzo " Sagrad0 °VODNJE - Torre Tap. Farra LESWICA A0s\Tap- p 'S- Anna M99io ^oraro °ssalon k*sdea s. L °renzo 2:0 0:1 0:2 0:2 1:0 1:0 1:1 15: 4 14 12: 4 13 15: 6 12 12: 7 12 23: 6 11 18: 9 10 9: 6 10 10: 7 9 5: 6 9:12 3:12 3:13 6:20 AZZ.Urra AieUo na9rado 'pom6"6 8 0 1 7 6:34 AzzurraODsnJxLK°LO (27' 1L 1988> Anna, prn ^VODNJE, Poggio - A. S. Zo - Fossai “R3 - Moraro. S. Loren-re Tan r,1 Sagrado - Medea, Tor-razzanese, Visco - Aiello. Skupina L IZIDI 8. KOLA Aurisina - Begliano BREG - Hermada GAJA - J. Aurisina Isonzo - Vermegliano MLADOST - SanVAndrea Romana - ZARJA Počitek: PRIMOREC LESTVICA Begliano ZARJA GAJA PRIMOREC J. Aurisina Aurisina Isonzo MLADOST SanVAndrea BREG Romana Vermegliano Hermada 1:0 3:0 1:0 2:0 0:2 1:1 7:3 12 7:3 10 7:4 10 11:6 8 6:3 5:2 8:7 6:7 6:7 6:8 5:8 2:6 2:14 PRIHODNJE KOLO Begliano - BREG, Hermada - PRIMOREC, J. Aurisina - Isonzo, SanVAndrea - GAJA, Vermegliano - Romana, ZARJA - Aurisina, počitek: MLADOST. Tekma je bila lepa, živa in ni razočarala navijačev. Igralci Gaje so dobro kombinirali in le občasno je kaj zaškripalo v obrambi, kar pa gostje niso znali izkoristiti in bi si resnici na ljubo ne zaslužili neodločenega izida. Sicer pa je zmaga Gajinih predstavnikov popolnoma zaslužena. En sam zadetek nikakor ne odraža stalne Gajine terenske premoči. Priznanje za gol si tokrat zasluži Girardi, ki je presenetil nasprotnega vratarja z zares mojstrsko potezo. (A. R.) BREG - HERMADA 3:0 (0:0) STRELCA: Kelemenich 2, Albertini. BREG: Suraci, Pavletič, Germani, Slavec, Tul, De Agostino (Prašel), Ole-nik, Giuressi, Albertini, Kelemenich, Zonta (Celin), Petronio, Pečar, Corbat-ti. Brežani so z lepo igro v drugem polčasu dosegli prvo letošnjo zmago na domačih tleh. Brežani so imeli stalno pobudo v rokah in so večkrat ogrožali nasprotnika, ki obratno ni bil nikoli nevaren. V prvem polčasu je bila tekma dolgočasna in domačini so le s hitrimi protinapadi ogrožali nasprotnika. Igra se je nekoliko razživela v drugem polčasu, saj so Brežani kmalu zadeli prečko in nato prešli v vodstvo z lepim strelom Kelemenicha z roba kazenskega prostora. Brežani niso popustili in so okoli polovice polčasa dosegli drugi zadetek. Tekma je postala nato nekoliko groba, igralec Hermade je moral predčasno zapustiti igrišče zaradi izključitve in sodnik je le s težavo pomiril igralce. V zadnjih minutah igre so Brežani dosegli še tretji zadetek po zaslugi Kelemenicha, ki je bil skupaj s Slavcem najboljši na igrišču. (E. B.) ROMANA - ZARJA 1:1 (1:0) STRELEC: v 57. min. Zeugna ZARJA: Racman, Antonič, Gotti, Samec, Grgič, Fonda (v 64. min. Zagaria), Jerman, Zeugna, Auber, Piscianz. Zarja si je v nedeljo zapravila edinstveno priložnost za zmago, saj je proti zelo povprečni ekipi Romane le remizirala. Kljub temu pa so bazovski navijači zadovoljni, saj so videli lepo igra Gaje in napeto tekmo. Zarjani so si po prikazani igri zaslužili visoko zmago, toda žoga tokrat ni in ni hotela v mrežo. V začetku tekme bi si lahko Zarja zagotovila izdatno vodstvo z bolj prisebno igro, toda neverjetne priložnosti, ki so se ji ponudile so se vsakokrat končale mimo vrat. Na nasprotni strani pa so se domačini nekajkrat prikazali v kazenskem prostoru Bazovcev in po veliki napaki celotne obrambe tudi premagali Racmana. Po prejetem golu so zarjani nekoliko pritisnili, toda brez jasnihhdej. V drugem polčasu so gostje zaigrali na vse ali nič in v 57. minuti izenačili z lepim golom Zeugne, po podaji Pis-cianza. V nadaljevanju so zarjani uprizorili pravi show neizkoriščenih priložnosti, tako da so ob končnem žvižgu morali z igrišča s tesno točko v žepu. Tokrat poleg borbenosti igralcev moramo pohvaliti tudi bazovske navijače, ki so v lepem številu sledili ekipi in bili s športnim bodrenjem do zadnje minute dvanajsti mož v vrstah Zarje. (Big) MLADOST - S. ANDREA 0:2 (0:1) MLADOST: Zanier, Zavadlav (Mala-roda), Pahor, Devetak, Regolin, Lavrenčič, Sambo (G. Ferfolja), Argentin, K. Ferfolja, E. Kobal, H. Kobal. Mesec november je usoden za Kraševce, saj so v zadnjih nastopih nizali le negativne izide. Tudi v nedeljo je bilo tako. Mladost je srečanje proti Tržačanom začela v ostrem ritmu in se večkrat nevarno približala nasprotnemu vratarju. Tudi tokrat so domači imeli precej smole in številne napadalne akcije nerodno zaključili. Kot se v takih primerih rado zgodi, gostje so dobro izkoristili orožje protinapada in si priigrali 11-metrovko zaradi Regolinovega dotika žoge z roko. Po prejetem golu so Doberdobci dobesedno oblegali nasprotnikov kazenski prostor. Sreča pa jim ni bila naklonjena, saj so gostje, na vse načine, odbijali kraške napade in v 75. minuti, v protinapadu, dosegli drugi zadetek in s tem zapečatili izid srečanja. (Igor Lakovič) rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 9. KOLA Azzanese - ■ Sangiorgina 1:1 Costalunga - Codroipo 0:1 Gradese - Palmanova 3:1 Porcia - Torviscosa 2:0 Portuale - PRIMORJE 1:1 Ronchi - Lignano 2:1 San Canzian - Cervignano 4:1 Spal - Tamai 0:0 LESTVICA Palmanova 9 6 1 2 13:7 13 Gradese 9 5 2 2 18:10 12 Tamai 9 4 4 1 10:3 12 Codroipo 8 4 3 1 10:5 11 Ronchi 9 3 4 2 11:8 10 Sangiorgina 9 4 2 3 12:11 10 San Canzian 9 5 0 4 13:12 10 Torviscosa 9 4 1 4 10:8 9 Azzanese 9 3 3 3 10:9 9 Spal 9 4 1 4 7:15 9 Cervignano 9 2 4 3 16:11 8 PRIMORJE 9 3 2 4 11:15 8 Portuale 9 2 3 4 7:9 7 Costalunga 9 3 0 6 10:15 6 Porcia 9 3 0 6 6:13 6 Lignano 8 1 0 7 5:18 2 PRIHODNJE KOLO Cervignano - Gradese, Codroipo -Azzanese, Palmanova - Spal, Portua-le - San Canzian, PRIMORJE - Por-cia, Sangiorgina - Costalunga, Tarnal - Ronchl, Torviscosa - Lignano. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 9. KOLA Bertiolo - Morsano 0:0 Castionese - Olimpia 1:0 Indipend. - Flambro 0:2 KRAS - Mortegliano 1:0 Rivignano - Gonars 0:2 S. Marco S. - Pocenia 3:1 Varmo - Maranese 1:0 Zaule Rabuiese - Latisana 1:0 LESTVICA LESTVICA Gonars 9 5 3 1 14:6 13 Varmo 9 5 1 3 12:9 11 Flambro 9 3 5 1 6:3 11 Zaule Rab. 9 5 1 3 10:9 11 S. Marco S. 9 5 1 3 7:6 11 Indipend. 9 3 4 2 11:7 10 Mortegliano 9 3 3 3 10:8 9 Castionese 9 3 3 3 12:11 9 Maranese 9 2 5 2 5:4 9 Latisana 9 1 7 1 8:8 9 KRAS 9 3 3 3 9:9 9 Olimpia 9 4 1 4 10:12 9 Rivignano 9 2 4 3 9:9 8 Bertiolo 9 1 4 4 4:8 6 Morsano 9 2 1 6 7:15 5 Pocenia 9 1 2 6 9:19 4 PRIHODNJE KOLO Gonars - Indipend., Latisana - Varmo, Maranese - Zaule Rabuiese, Morsano - KRAS, Mortegliano - Rivignano, Olimpia - Flambro, Pocenia - Castionese, S. Marco S., Bertiolo. Skupina E IZIDI 9. KOLA Architrave - Fiumicello 2:2 Fincant. M. - C. G. Stud. 0:0 Isonzo T. - Muggesana Opicina - Staranzano Paviese - Aguileia Ruda - Porpetto S. Maria - S. Vito VESNA - Pieris LESTVICA 1:2 0:1 3:1 1:0 1:0 2:1 Ruda 9 7 2 0 15:4 16 S. Maria 9 7 1 1 16:6 15 VESNA 9 5 3 1 10:3 13 Fiumicello 9 3 6 0 13:6 12 Muggesana 9 3 5 1 15:9 11 Staranzano 9 3 4 2 10:8 10 Paviese 9 3 3 3 12:14 9 C. G. Stud. 9 2 5 2 8:11 9 Pieris 9 2 4 3 9:10 8 Opicina 9 3 2 4 7:9 8 Porpetto 9 2 3 4 15:10 7 Aguileia 9 2 3 4 10:17 7 S. Vito 9 1 3 5 11:15 5 Isonzo T. 9 1 3 5 7:14 5 Architrave 9 0 5 4 10:17 5 Fincant. M. 9 0 4 5 3:18 4 PRIHODNJE KOLO Aguileia - Opicina, Architrave -Isonzo T., C. G. Stud. - S. Maria, Fiu-micello - VESNA, Muggesana -Ruda, Pieris - Staranzano, Porpetto -Paviese, S. Vito - Fincant. M. Skupina F IZIDI 9. KOLA Pro Romans - Piedimonte 0:0 Mariano - Mossa 1:0 Fogliano - Villanova 3:2 S. Nazario - Čampi Elisi 3:0 S. Luigi - JUVENTINA 2:1 Capriva - E. Adriat. 0:1 Giarizzole - Natisone 2:0 Medeuzza - Villesse 3:2 LESTVICA LESTVICA S. Nazario 9 6 2 1 14: 5 14 Capriva 9 4 4 1 8: 5 12 Fogliano 9 5 2 2 11: 9 12 E. Adriat. 9 5 1 3 9: 5 11 Mossa 9 3 4 2 7: 6 10 Piedimonte 9 3 4 2 7: 6 10 S. Luigi 9 4 2 3 14: 9 10 Natisone 9 3 3 3 5: 5 9 Villanova 9 3 3 3 11:11 9 JUVENTINA 9 3 2 4 8: 8 8 Čampi Elisi 9 2 3 4 7:11 7 Villesse 9 2 3 4 7:9 7 Giarizzole 9 1 5 3 5:9 7 Mariano 9 2 3 4 5: 8 7 Pro Romans 9 2 2 5 4:10 6 Medeuzza 9 1 3 5 11:17 5 PRIHODNJE KOLO (27. 11. 1988) JUVENTINA - Mariano, Čampi Elisi - Medeuzza, Mossa - S. Luigi, Natisone - Capriva, S. Nazario - Pro Romans, Villesse - E. Adriat., Piedimonte - Fogliano, Villanova - Giarizzole. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000, - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000, - din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmr^ tnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ^ ZTT lijaneke lopisnih ov FIEG 22. novembra 1988 Pred 25 leti je v atentatu v Dallasu umrl najbolj priljubljen predsednik ZDA John F. Kennedy je postal narodni heroj ozadje njegove smrti pa ostaja skrivnost Pred petindvajsetimi leti je na današnji dan v Dallasu v atentatu umrl John Fitzgerald Kennedy, ki je bil 1.036 dni 35. predsednik Združenih držav Amerike. V uradni rekonstrukciji tega tragičnega dogodka piše, da je na Kennedyja streljal Lee Harwey Os-wald, ki ga je dva dni pozneje ubil lastnik nekega nočnega bara Jack Ruby. Ubil naj bi ga, ker je hotel »maščevati« žalost številnega Kenne-dyjevega sorodstva in vseh Američanov. Po 25 letih pa je ozadje atentata še zelo nejasno in prostislovno. Ali je bil atentat delo blazneža, CIA, kubanskih marksistov ali mafije? Odgovora na ta vprašanja verjetno nikoli ne bo. Pač pa se bodo še naprej porajale nove in nove domneve, sumi in slutnje, ki so resnici na ljubo včasih prav groteskni. Dogodki so se tistega dne odvijali z neverjetno naglico: ob 12.29 je predsedniški sprevod zavil v Huston Street proti poslopju Texas School Book De-pository. Tu naj bi imel Kennedy svoj govor. Ob 12.30 so odjeknili streli, ob 12.36 je Kennedyjevo truplo prispelo v dallaško bolnišnico Parkland Memorial Hospital. Ob 13. so vse radijske in televizijske postaje sporočile uradno vest o predsednikovi smrti, že ob 14.38 pa je bil za. Kennedyjevega naslednika imenovan Lyndon Johnson. Amerika je padla v globoko depresijo, hkrati pa se je John Fitzgerald Kennedy spremenil v narodnega heroja, njegova priljubljenost, ki v času predsednikovanja ni bila ravno na višku, pa je narasla za najmanj 30 odstotkov. Se danes je za skoraj 90 odstotkov Američanov Kennedy predsednik, ki je bistveno prispeval k zgodovinski rasti ZDA. V svojih 1.036 dneh predsednikovanja John Fitzgerald Kennedy res ni imel priložnosti, da bi zagrešil grobe napake, zato je tako mnenje o njem odločno pretirano. Zgodovinarji, sociologi in politologi so namreč prepričani, da je bila javnost preveč šokirana, da bi trezneje razmišljala, poleg tega pa je bil Kennedy prijeten, mlad in briljanten moški, in prav takega predsednika so Američani potrebovali. Pri ljudskem ocenjevanju Kennedyjevega poslanstva imajo torej čustva odločilno težo. Posnetke atentata v Dallasu so ameriške televizijske postaje neprekinjeno predvajale 4 dni in 4 noči, po 25 letih pa se Američani še vedno ganejo ob pogledu na Kennedyjevo vdovo Jacgueline, ki umorjenemu soprogu natika na prst svoj poročni prstan. Politični program J. F. Kennedyja je bil izredno ambiciozen, predvsem pa je bil zelo naklonjen zaščiti črncev in uveljavljanju njihovih pravic. In vendar, čeprav se zdi že paradoks, je prav v času Kennedyjevega predsednikovanja ves svet dvakrat trepetal pred nevarnostjo tretje svetovne vojne. Prvič leta 1961, ko so gradili berlinski zid in je Hruščov grozil z izolacijo celega mesta, ameriški predsednik pa je v odgovor zagrozil z jedrsko vojno. Leto dni kasneje, med kubansko krizo, ko so ZDA prisilile SZ, da umakne svoj jedrski arzenal z otoka. O zasebnem in javnem življenju Kennedyjevih so se razpisali tako rekoč vsi ugledni in manj ugledni pisci z vsega sveta. Samo v ZDA je od 22. novembra 1963 izšlo več kot 150 knjig, samo devetim knjigam pa bi lahko pripisali vsaj delno zgodovinsko ali politično težo. Po atentatu v Dallasu pa se je ameriška pozornost osredotočila na Kennedyjevo vdovo in njuna dva otroka. Jacgueline so oboževali vse dokler ni »zatajila« imena Kenne-dyjevih in se poročila z grškim bogatašem Onassisom. Odtlej so jo ameriški tradicionalisti črtali iz svojih src in spomina. Po precej razburkanem in mondenem življenju se je Jacgueline »umirila«, že več let živi v razkošnem stanovanju v središču New Yorka, v 25 letih pa ni nikoli zlorabila svojega statusa »first lady«. Dinastijo Kennedyjevih je pet let po Johnovi smrti doletel nov hud udarec. Med volilno kampanjo leta 1968 je bil kot njegov brat ubit v atentatu v Los Angelesu. Napovedi, da bi prav lahko postal predsednik ZDA so mu bile zelo naklonjene. Na ameriškem političnem obzorju pa se sedaj pojavlja tudi John-John, 27-letni sin Johna Fitzgeralda. Kljub mladim letom je že zelo uspešen odvetnik, ki zatrjuje, da se ne bo nikoli ukvarjal s politiko. Poznavalci pa menijo, da mu je ta kariera že usojena, v kar je trdno prepričan tudi njegov stric Ted. Pakistanci sestrelili potniško letalo PEŠA V AR (PAKISTAN) — Pakistanske oblasti so včeraj priznale, d so v noči na nedeljo v bližini mesta Karlači sestrelili afganistansko potniško letalo, misleč da je vojaško, ki je kršilo pakistanski zračni prostor. V letalu je bilo 34 potnikov, število posadke pa ni znano. Po prvih ugotovitvah je afganistanski pilot letel nizko, da bi se izognil morebitnim protiletalskim raketam mudžahedinom. Na radarski« zaslonih pakistanske protiletalsK obrambe je bil kurz letala tako sumljiv, da so takoj sprožili alarm, saj so afganistanski bombniki v preteklosti že večkrat bombardirali pakistanske vasi in taborišča afganistanskih beguncev. Pilot potniškega letala j zadnji trenutek spoznal svojo napako in se je skušal vrniti v Afganistan, a bilo je že prepozno. Protiletalske baterije so odprle ogenj in zadele letalo, ki je strmoglavilo na nekem težkodostopnem goratem območju. Reševalci so ugotovili, da nihče ni preživel nesreče. Sestrelitev afganistanskega potniškega letala nedvomno vnaša novo napetost v že dovolj napete pa" kistansko-afganistanske odnose. John Fitzgerald Kennedy in soproga Jacgueline v predsedniški limuzini v Dallasu. Slika je bila posneta približno minuto preden so počili smrtonosni streli (Telefoto AP) w Se neznani vzroki smrti Christine Onassis Ni izključena možnost zastrupitve z mamili BUENOS AIRES — V kopalnici luksuznega Country Cluba Tortuguitas pri Buenos Airesu je v soboto opoldne umrla 38-letna milijarderka Christina Onassis. Argentinski preiskovalni sodnik je predsinočnjim zahteval obdukcijo, zato bo truplo Christine Onassis ostalo v Argentini in ga ne bodo že v tem tednu pokopali na otoku Skor-pios, kjer sta pokopana tudi oče Aristoteles in brat Aleksander. Na nočni omarici umrle milijarderke so preiskovalci našli prazne stekleničke anfetaminov in drugih poživil, za katere se zaenkrat še ne ve, ali jih je Christina jemala pod zdravniško kontrolo ali ne. Ciankalij hranili blizu bolnišnice OSLO Policija v Bergenu nadaljuje preiskavo po nedeljskem presenetljivem odkritju,- da so v odprtih posodah hranili ogromne količine ciankalija v neposredni bližini glavne bolnišnice tega največjega mesta v zahodni Norveški. Po mnenju izvedencev bi lahko 1,8 tone ciankalija usmrtilo vse prebivalce Bergena, če bi strup prišel v stik s kako kislino. Prav tako bi bile posledice strahotne, če bi posode oplazili plameni. Mnogi govorijo, da si je Christina vzela življenje, kar ni nemogoče, saj je v preteklosti že nekajkrat poskusila samomor, a so jo pravočasno rešili. Njeni zdravniki in prijatelji so večkrat izrazili prepričanje, da se je hčerka Tine Livanos in »Arija« Onassisa igrala s smrtjo, ker je živela v prepričanju, da je nihče ne mara. Njen oče je bil sicer globoko navezan nanjo, ker je bila ženska, pa ji ni dopuščal, da bi se ukvarjala z menežer-stvom. Svoje brodovje je prepustil sinu Aleksandru, ki se je raje ukvarjal s svojo letalsko družbo. Leta 1980 je Aleksander izgubil življenje v letalski nesreči, Christina pa je imela takrat za sabo že dolgo vrsto osebnih porazov, ki so globoko prizadeli njeno duševnost. Prikupni materi ni nikoli odpustila, ker se je Tina ločila od očeta in se nato poročila s Stavrosom Niarchosom. Christina se je trudila, da bi se prikupila očetovi ljubici Marii Callas, a ji tudi to ni uspelo. Hud udarec ji je nato zadal še priljubljeni oče, ki se je poročil z Jacgueline Kennedy. Christina in Kennedyjeva vdova se nista nikoli razumeli, do hudih osebnih spopadov pa je prišlo po Aristotlovi smrti, ko sta si vdova in hči delili Onassisovo zapuščino. Christina je imela tudi dokaj nesrečno ljubezensko življenje. Njene poroke (štiri v sedemnajstih letih) so trajale le po nekaj mesecev. Najdaljša je bila zadnja, s francoskim podjetnikom Thierryjem Rousselom (z njo na sliki AP). V treh letih poroke je Christina rodila tudi Athino Aleksandro, ki bo pri treh letih in pol podedovala neizmerno bogastvo družine Onassis. Mafija stopnjuje nasilje: pet mrtvih na Siciliji PALERMO — Pet mrtvih je krvavi obračun včerajšnjega mafijskega nasilja na Siciliji. Dve osebi sta bili ubiti v Palermu, dve v Geli in ena v Paterno-ju. Od vseh umorov preiskovalce najbolj skrbi zaseda v Palermu, v kateri sta izgubila življenje 67-letni Giovan-ni Amato in 52-letni Michele Virga. V tem primeru mafija ni varčevala z ljudmi in sredstvi, v napadu je namreč sodelovalo kar sedem oseb in dva avtomobila, ko so ju po zločinu zažgali. Zbežali pa so z avtoma, ki so ju zaseg- li navadnim ljudem, kar je povsem neobičajno. Mafija je bržkone hotela s to potezo dodatno prepričati prebivalstvo, naj se ne šali in naj ne sodeluje na protimafijskih protestih. Preiskovalci so prepričani, da je bil glavna tarča palermske zasede Gio-vanni Amato, ki je vpleten v goljufijo v zvezi z lažnimi revizijami tovornjakov. Michele Virga, ki policiji ni bil znan, je baje le naključna žrtev. Na sliki (telefoto AP): trupli Virge in Amata Danes v Kaliforniji predstavitev nevidnega bombnika B-2 Stealth LOS ANGELES — Danes bodo na kalifornijskem letalskem oporišču Palmdale predstavili nevidni bombnik, kot so poimenovali letalo vrste USA B-2 »Stealth«, ker je letalo radarjem neopazno. S predstavitvijo bo tako vsaj delno konec enega izmed najbolj skrbno čuvanih vojaških tajnosti, strokovnjaki namreč primerjajo gradnjo nevidnega bombnika le z projektom Manhattan, to je raziskave, ki je v kraju Los Alamos na meji med ZDA in Mehiko privedlo do izdelave prve jedrske bombe leta 1945. Gradnjo nevidnega bombnika je kalifornijsko letalsko podjetje Northrop pričelo leta 1981. V tem času je več milijonov sestavnih delov letala gradilo 87 družb, ki so delale po nalogu družbe Northrop, letalo pa so sestavili v mestecu Pico Rivera. Nihče izmed lastnikov teh 87 družb, toliko manj delavci, pa ni vedel, kako bodo dele uporabili, saj so jih vedno prevažali na posebna zbirališča, odkoder so jih v največji tajnosti nato prenesli v Pico Rivera. Tudi serijske številke delcev so tik pred dokončnim prevozom spremenili, da bi nihče ne mogel odkriti za kaj je pravzaprav šlo. Za varnost milijardnega projekta so skrbeli tudi tako, da nihče ni smel pripotovati na območje družbe Northrop s helikopterjem, tja se je namreč lahko vsakdo napotil le z osebnim avtomobilom, ki je bil seveda vedno deležen posebne »pozornosti«. Delniška družba Northrop ga jem ne sme sporočati zcis/užJeL^^j. prinaša izgradnja nevidnega ka. Poznavalcem razmer je s^~^oVico no, da družba zasluži vsa] P prijavljene prodaje — lani_j® mi' Northrop prodala za približna • ^ jZ_ lijarde dolarjev izdelkov Pr 7aen-gradnjo nevidnega bombnika. ^32 krat je znano le, da bo J. ^jji- letal vrste B-2 stala okrog*11} naša jard dolarjev, kar je toliko k ysa-italijanski državni primaniHllj..n0v ko letalo bo tako stalo 500 ■ J0wiš' dolarjev, kolikor je vredno . aradnja unui v*-— I7CIICLG kih letal za srednje proge. y s(a/a jedrske bombe je pred 4J današnjih 16 milijard dolarjev Q Tisti pa, ki mislijo, da si ^ pa se letalo danes nemoteno ogl ' e(* /ia bridko motijo. Bombnik b0 (0 je ogled le iz razdalje 65 me /e iz čelnega zornega kota. ^ ukrepi 'Ž5£S5r,KZS%SS! vohuna. Inženirja PafriC prodat1 ha so odkrili, ko je Pos_ velepo^a' načrte letala sovjetskem zaradi ništvu v Washingtonu in y petega obsodili na dosmr J pes Air-nir sorodnega pod/etja , « jeta- craft, ki je sodelovalo pri <7 osem la, pa je bil leta 1981 °b?0>%lradar-let zapora, ker je Pr°?a,nnn%kemii v0' skega sistema bobnika P hunu. MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER St. 13 November 1988 SmmmmflJSSSflČi flfi PIONEER Autohifi NAJNOVEJŠI MODELI pri TRIESE GIR NJDIO TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026-69358 g Oplova vectra tudi v Italiji Za Oplovo vectro je tudi pri nas bilo mnogo pričakovanja: nadomestila bo ascono z zanimivo paleto motorjev in dvema različnima karoserijama. O njej bomo obširno poročali v naši prihodnji številki, ki bo izšla konec decembra Jaguar 220 eleganten dirkalnik v večerni obleki Eleganten in visokozmogljiv. Takšen je novi dvosedežni kupe jaguar XJ 220, ki so ga predstavili oktobra, na birminghamskem avtomobilskem salonu. Malce prej, v prvih dneh istega meseca je bil tudi dokončan. Toda zamisel o njem je stara štiri leta. Delali so ga večidel ob sobotah in ob nasploh prostih dneh: dvanajst članska ekipa pod vodstvom Jima Randleja. Toda avtomobil v celem je hkrati tudi plod sodelovanja približno štiridesetih kooperantskih firm. Jaguar XJ 220 hoče biti boljši od porsheja 959 in ferrarija F40. Obenem je s ceno okroglih 250.000 funtov tudi dražji od njiju. Pa, saj je ta številka le informativna. Novi XJ 220 še ni naprodaj. Tudi to ni še povsem gotovo, če sploh kdaj bo. Za zdaj je to le »supercar«. Mešanica jagu-arske elegance in mehanike, kakršna zmaguje v Le Mansu; dirkaški prototip skupine C, tokrat za običajno cesto: mešanica avtomobilske fantastike in že čisto uporabne sedanjosti. Sredinsko in vzdolžno nameščen motor je dvanajstvaljnik \Aoblike, v celem iz lahke kovine, s štirimi odmičnimi gredmi, z 43 ventili, s 6222 kubiki ter z več kot 500 konjskimi močmi. Mazanje gre skozi suhi kar-ter, vbrizgavanju goriva pomaga posebej zasnovani vžig s tuljavami za vsako svečico posebej. Tako kot motor so tudi petstopenjski menjalnik presadili iz dirkalnika iste znamke; zato je dirkaški, čeprav so predvideli tudi možno vgraditev menjalnika z običajno sinhronizacijo prestav. Motor žene ves čas vsa štiri kolesa. Prenos moči je delo firme FF Developments (Ferguson), zasnovali pa so ga tako, da pripada zadnjima kolesoma 69,1 odstotka, prednjima pa 30,9 odstotka motorne moči. Sredinski in diferenciala na obeh premah so opremljeni z viskoznimi zaporami. In tako kot je temeljit pogonski, je visokozmogljiv tudi zavorni mehanizem: S štirimi posebej hlajenimi koluti ter z dodatkom ABS, ki ga ravna samostojni električni tlačni sistem. Volanu z zobato letvijo pomaga servoojače-valnik, vsa štiri kolesa so obešena tako kot pri dirkalnikih: na prečnih vodilih, zadaj z dvojnima vzmetnima nogama. Pirellijeve gume so mer 295/40-17. Karoserija novega jaguarja je aluminijasta in poveznjena na cevno nosilno konstrukci- jo, težko komaj 159 kilogramov. Zunanje mere vozila so 5,14 x 2,00 x 1,15 metra, celotna teža znaša 1560 kilogramov. K njej prispeva tudi razkošna notranja oprema -od v usnje odete notranjosti do ogrevanih ter električno pomičnih sedežev, električnega sprožila za vrata, klimatske naprave, električno ogrevane prednje šipe, osrednje ključavnice z infra-rdečim sprožilom, nastavljivega volanskega obroča ter popolne armaturne plošče z analognimi merilniki, ki postrežejo celo s temepraturo olja v menjalniku. Količnik zračnega upora se suče med 0,38 in 0,35, kar je še dovolj ugodno za največjo hitrost približno 350 km na uro ter za »raketne« pospeške z mesta do hitrosti 96 km na uro v 3,5 s, do 161 km na uro v 8,0 s in do 200 km na uro i/ 12,0 s. Sicer pa: zgornjo hitrostno mero oznanjha že oznaka vozila: 220 (milj) pomeni 350 km na uro. Takšne oznake so pri tej hiši že dolgo v navadi. Tako kot ovalni izrez na avtomobilskem nosu. Tudi jaguar XJ 220 ga ima. Da ne bi moglo biti dvoma, za katero znamko gre. VITARA Načrtovana za nova doživetja SUZUKI URADNI ZASTOPNIK autosandra UL. DEL FOLLATOIO 4 (vogal Ul. Flavia) TEL. 040/829777 ■J! lil m £ Japonci se pač pripravljajo na leto 1992, ko naj bi padle zadnje carinske pregrade v okviru evropske skupnosti in bodo, vsaj v teoriji, s svojimi vozili lahko preplavili tudi Italijo. V tem okviru gre omeniti Suzukijeva prizadevanja za prodor na italijansko tržišče. Doslej je bil prisoten samo z majhnim terenskim vozilom SJ410, ki je sicer izvrstno, je pa tipično vozilo za vožnjo čez drn in strn. Sedaj pa so začeli uvažati tudi v Italijo vltaro, avto, ki sicer ni pristno terensko vozilo (da bi ga omologirali kot terensko vozilo mu manjkata dva centimetra višine od tal), se pa dobro odreže tako na cesti kot na zasneženih, mokrih in blatnih cestiščih, saj ima vitara pogon na vsa štiri kolesa, po potrebi pa lahko prednji pogon izključi ter se tako obnaša kot navadno vozilo s pogonom na zadnja kolesa. Zunanjost vitare ni neprijetna, je nekoliko škatlasta, vendar so škatlasti tudi drugi, mnogo bolj žlahtni in dragi štirikolesniki. Je pač to tipična oblika terenskega vozila, kar vitara slej-koprej ostaja, pa četudi se dobro odreže na normalnih cestah. Kolesa so postavljena skoraj na vogale karoserije, kar je porok za največjo stabilnost pa tudi za dobre terenske lastnosti. Zadnjega v vrsti japonskih džipov poganja 1600-kubični bencinski motor, s čimer se vitara uvršča v maloštevilna terenska vozila, ki so v Italiji na voljo z Ottovim ciklusom. Največja moč znaša 74 KM pri 5250 vrtljajih, največji navor pa 12,5 kpm pri 3100 vrtljajih v minuti. S tem doseže vitara najvišjo hitrost približno 150 km/h. Notranjost je bolj podobna družinski limuzini kot terenskemu vozilu: sedeži so zelo dobro oblikovani, prednji se tesno oklepajo telesa in so v oporo pri tesnih ovinkih. Naslonjala prednjih sedežev se lahko spustijo, tako da tvorijo s sedalom prednjega in sedalom zadnjega sedeža skoraj ravno površino, ki je po potrebi. primerna tudi z spanje. Armaturna plošča je še kar popolna in sodobno oblikovana, za doplačilo pa dobite še kopico dodatne opreme in dodatnih uric. Dobite seveda nekaj prav koristnih pripomočkov, kot so nastavljivi blažilniki in električni vitel, ki vam bo pomagal iz marsikatere zagate, seveda če boste z vitaro šli po nekoliko bolj zahtevnih poteh, kot na primer od doma do najbližje sla-doledarne. Suzuki vitara - terenec ki se ne boji asfaltiranih poti Poganja jo 1600-kubični bencinski motor - Elegantno oblikovana notranjost spominja bolj na družinsko limuzino kot na delovno vozilo TAKOJŠNJA DOBAVA: ul. 3a armata 102 TELEFON 0481/20144 URADNI ZASTOPNIK SUZUKI SUZUKI VITARA SJ 410, SJ 413, SAMURAI 4 W\ iz sveta motorjev Peugeot 205 rallye je športnik za odjemalce s plitvimi žepi Avto je zaradi dveh dvojnih uplinjačev v težavah v mestnem prometu, toliko bolj poskočen pa je na odprti cesti Kombiji so pri Peugeotu že tradicija. Sedaj je različico s petimi vrati dobil tudi 405: na voljo so bencinski in dizelski motor, slednji tudi s turbinskim polnilnikom Peugeot 405 station vvagon O malem Peugeotovem športniku 205 rallye smo pisali že pred časom, ko so ga predstavili, pred kratkim pa smo imeli priložnost, da ga vozimo nekoliko dalj časa. Gre za čistokrvnega športnika, o čemer pričata dva dvojna uplinja-ča, ki pa ju je dokaj težko nastaviti. V spodnjih območjih vrtljajev je avto nekoliko svojeglav, včasih motor celo ugasne, tako da je vožnja po mestu milo rečeno neprijetna. Vendar pa se bistveno spremeni, ko mu ni treba zastati pred vsakim semaforjem ali pred vsakim zebrastim prehodom za pešce. Ko je cesta prosta, pa naj bo avtocesta ali ovinkasta gorska pot, se peugeot 205 rallye pokaže v pravi luči. 1300-kubični motor zmore 103 KM pri 6800 vrtljajih v minuti in največji navor 12,2 kpm pri 5000 obratih, kar zagotavlja zanesljivo in briljantno vožnjo tudi v -ostrih ovinkih. Zmogljivosti so dokaj zanimive za 1300-kubični avto: najvišja hitrost znaša 190 kilometrov na uro (v 5. prestavi in pri 6718 obratih v minuti), pospeši od 0 do 100 km/h v 9,8 sekunde, prevozi kilometer z mesta v 31,4 sekunde, pri vsem tem pa je poraba še kar nizka. Peugeot 205 rally porabi namreč pri stalni hitrosti 90 km/h 5,5 litra bencina za 100 km, pri 120 km/h pa 7,6 litra za 100 km. Poprečna poraba po normah ECE znaša 7,5 litra za 100 km. Avto je na voljo samo v beli barvi, s katero je pobarvano vse, od karoserije do platišč in spoj-lerjev. Notranjost je črna in siva, razživijo pa jo rdeči robovi in rdeči varnostni pasovi, kar daje notranjosti avtomobila izrazito športni videz. Rdeč je tudi tapi-son, kar je v živem nasprotju s črno-sivimi prevlekami. Armaturna plošča je dokaj špartan-ska, saj je avto namenjen mladini, ki ima plitve žepe, si pa želi avto z zmogljivostmi, ki pa ne stane preveč denarja. Poleg merilca hitrosti je tu še merilec obratov pa še termometer za vodo in merilec goriva ter kontrolne lučke za pritisk olja, napetost akumulatorja, ročno zavoro in čok. Volan je športnega tipa s tremi prečkami in Peugeotovim emblemom na sredi. Zadnja okna se odpirajo navzven, avto ima halogenske žaromete, brisalce z dvema hitrostima, električno napravo peri-briši. Manjka ura pa tudi brisalec za zadnjo šipo. Pogon je seveda na prednja kolesa, menjalnik je petstopenjski, prednje zavore so koluti, zadnje pa bobni. Naj omenimo še, da ima 13-colska platišča in da je vžig transistorski ter da ima omejevalnik, ki preprečuje, da bi število vrtljajev preseglo 7100. SAS TRST - Drevored Ippodromo 12 - Tel. 040/393888 prodajo na debelo in drobno nadomestnih in dodatnih delov za avtomobile L3F][Lockheed , j MINTEX brake pads 11 ■ 11 11 Kdo izmed nas se ne spominja znamenitega Hopperjevega filma Easy rider, kjer je Peter Fonda jezdil legendarni Harley Davidso-nov custom motocikel? Prav ta Harleyev žrebec je še danes mit, ki ga Japoncem, pa čeprav razpolagajo z boljšo tehnologijo, še ni uspelo podreti. Zato pa se na vse kriplje trudijo, da bi ga vsaj malo načeli. Mogoče jim bo z novim Hondinim modelom VT 1100 shadovv ta podvig uspel. K temu moramo dodati, da je shadovv pravi trojanski konj, saj ga Japonci izdelujejo v svoji podružnici v ZDA. To pa predvsem zato, ker je ameriško državljanstvo zaščitni znak, ki potrjuje custom izvor. Tudi znamka HONDA je primerno "skrita" pod imenom shadovv. Glavni adut tega 255 kg težkega žrebca je cena (12.724.008 lir), saj stane Hondin shadovv polovico manj kot pa Harleyjev custom motocikel. Zanimivo je tudi dejstvo da, japonska motorna tehnologija v zadnjih časih prekaša ameriško, kar pa je pri custom modelih nekaj povsem postranskega. Glavni faktor priljubljenosti je namreč ”imidž“, ki pa si ga japonski modeli še niso pridobili. Tudi barve, v katerih je shadovv na razpolago so klasične custom barve, kot sta to temno modra in rdeča bordeaux, ki se primerno skladata s harmonično linijo te nove stvaritve japonskih načrtovalcev. Tudi sedež, pravzaprav fotelj, je povsem v skladu s custom načeli, kar pomeni, da sta tudi ročica zadnjih zavor (boben) in ročica šti-ristopenjskega menjalnika pomaknjeni naprej, medtem ko je balan-ca nekoliko dvignjena. Taka lega kentavra je lahko po svoje udobna in elegantna, če se poda na večerno promenado, postane pa lahko zelo kočljiva, če se s takim foteljem, ki ne nudi prave opore hrbtenici, hoče peljati na daljše potovanje. Nekoliko boljša je lega hrbtenice pri potniku, ki pa ne bo vedel, kam s koleni, ker je lega ročic, na katere se potnik opira z nogami nekoliko previsoka. Shadovv poganja dokaj prožen 1099 kubični dvovaljni štiritaktni vodno hlajeni motor z valji na V pod kotom 45 stopinj in z eno odmično gredjo, ki jo poganja veriga in s tremi ventili v vsaki glavi. Največjo moč doseže motor pri 5.500 -----------------------iz sveta motorjev /% 5 Ko Japonci hočejo kopirati tradicionalne ameriške motorje vrtljajih. Pri teh vrtljajih se bo lahko zagrizeni jezdec poigraval z 67 konjskimi močmi. Največji navor pa shadovv doseže pri 3.000 vrtljajih, kar pomeni, da se moč tega motorja enakomerno sprošča že pri nizkih obratih. Ta vrlina pa nas lahko na začetku moti, ko ne znamo pravilno upravljati uplinjača. Vzmetenje je primerno mehko, kot se to spodobi za custom motocikel. Spredaj je shadovv opremljen z vilico s kraki premera 41 mm in hodom 160 mm, medtem ko opremljata zadnjo nihajno vilico dva blažilca s hodom 100 mm, ki pa ju lahko namestimo na pet različnih trdot. Shadovv ima tudi hidravlično več-kolutno oljnato sklopko, kar pomeni, da z lahkoto manjavamo prestave, ki so zelo dolge. Hondin motocikel doseže hitrost 185 km na uro. Čeprav ne doseže hitrosti svojih bratrancev (Vamahin 749 kubični FZX phazer doseže namreč 218,5 km) ima pa zato zelo zanesljive zavore, ki so tudi teži primerne. Prednje kolo je namreč opremljeno s kolutom premera 336 mm, zadaj pa so Hondini inže- nirji shadovv opremili z bobnom s premerom 180 mm. Poraba goriva tudi ni pretirana, če samo pomislimo na kubaturo tega motorja. V mestu lahko z enim litrom bencina prevozimo 13,9 km. Na avtocesti (130 km na uro) pa prevozimo 17 krti, to pa pomeni, da nam 13-litrska posoda za gori- vo omogoča kar precejšnjo avtonomijo. Nekaj povsem originalnega je pri tem japonskem modelu trojna hupa, kar pomeni, da se lahko v še tako hrupnem prometu in kot kaže zmeraj bolj hrupnem, ponosno in odločno oglasimo. ZVONKO PETJE VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ. 10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC. POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS. 1) Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica II c [ 0 T 10 5 S I \ I I 0 Ul \ C o TALENT IN SODOBNA TEHNOLOGIJA PEUGEOTA 405. IZREDNA PROSTORNOST AVTA KI NOSI PODPIS PININFARINE. LAHKO UPRAVLJIV NA MAJHNEM PROSTORU. DINAMIKA IN UDOBJE NA DOLGIH POTOVANJIH. TO JE PEUGEOT 405 STATION VVAGON: IMA TEMPERAMENT LIMUZINE NA RAZPOLAGO PA JE V DIESELSKI, BENCINSKI IN TURBODIESELSKI VERZIJI. CENA OD 17.430.000* DALJE. 'MODEL GL DOSTAVA DO ZASTOPNIKA IN DAVEK IVA VKLJUČEN. MODEL GL-GR SRI GLD GRTD-SRDT PROSTORNINA (cm1) 1580 1905 VBRIZG 1905 DIESEL 1769 TURBODIESEL INTERCOOLER MAKS. HITROST (km/h) 175 195 162 175 POSPEŠEK od 0-100 km/h (sek) 12,1 10,2 16,7 12,8 PROSTORNINA PRTLJAŽNIKA 1640 LITROV »ASCOLTO 24« TELEFON, KI JE NA RAZPOLAGO VSEM VOZNIKOM AVTOMOBILOV PEUGEOT TALBOT 24 UR DNEVNO. TEL. 167833034 (BREZPLAČEN POZIV PO CELI ITALIJI) POSKUSITE GA PRI: PADOVANE-DE ČARU PEUGEOT TALBOT UL. FLAVIA 47 TAIIOT TRST - TEL. 827782 ZDRUŽENJA ©trie? ESSIONARI AUTO STE PEUGEOT. USTVARJAMO USPEHE. Že od vsega začetka je bilo jasno, saj so predstavniki Citroena ob rojstvu svojega zadnjega malčka to jasno povedali, da bo AX kaj kmalu imel svojo dizelsko različico. Do tega je sedaj prišlo in AX razpolaga z dizlom, ki ni od muh. Motor je popolnoma nov: za kratico TUD 3 se skriva 1300-kubični štirivaljnik, ki zmore celih 53 KM pri 5000 vrtljajih v minuti ter največji navor 8,6 kpm pri 2500 vrtljajih. S svojim petstopenjskim menjalnikom je AX kos tudi večjim motorjem: dosega namreč največjo hitrost 155 km/h, istočasno pa se ponaša s kar se da majhno porabo. Pri Citroenu celo trdijo, da je AX diesel najvarčnej-ši avto y svojem razredu, saj porabi pri stalni hitrosti 90 km/h pičlih 3,6 litra za 100 km. Tudi pri 120 km/h je poraba kar se da zmerna in ne presega 5 litrov. Pa tudi vožnja z zadnjo različico Citroenovega malčka je zelo prijetna. Šofer je z malim aiksovim dizlom še kar zadovoljen. Notranjost se ne razlikuje kaj prida od dosedanjih bencinskih različic. Sedeži so francosko mehki, vzmetenje tudi, tako da je vožnja zelo udobna, še zlasti če pomislimo, da sedimo v avtu, ki je dolg slabe 3 metre in pol in ki tehta 710 kg. Nekoliko bi se lahko pritožili nad prtljažnikom, ki meri 237 litrov, pri tem pa je treba vedno pomisliti na omejene mere AX. Varčnost glavni adut novega Citroenovega AX Tovarniški podatki govorijo o porabi 3,6 litra plinskega olja Udobje kljub omejenim meram Japonski Subaru je od vedno mojster za vozila s štirikolesnim pogonom Ponudba obsega raznoliko pahljačo športnih vozil, kombijev in družinskih limuzin, ki so vse opremljene s pogonom 4X4 Majhna družinska limuzina justy Subaru je japonsko ime za ozvezdje Plejad, šest sestra iz grške mitologije, odtod tudi znak, ki krasi maske teh avtomobilov, ki prihajajo z Daljnega vzhoda in že nekaj časa uživajo dokajšen ugled predvsem v gorskih krajih, kjer je veliko snežnih padavin. Vsi Subarovi modeli imajo pogon na vsa štiri kolesa pa naj bo menjalnik mehanski ali pa naj za prenos moči skrbi avtomatika. Ponudba pa je res kar se da pestra in gre od visokozmogljivih športnih kupejev, preko družinskih limuzin in kombijev do mikroavtobusov. Najbolj znan je vsekakor kombi iz serije »teone«, ki ga poganja 1800-kubični motor (na voljo je tudi s turbinskim pol- nilnikom): štirikolesni pogon je, odvisno pač od različice, ali stalno vključen, ali pa se da prednji pogon izključiti. Menjalnik je petstopenjski mehanski s petimi reduktorji, lahko pa dobite tudi odlično šti-ristopenjsko avtomatiko. Trenutno se uveljavlja tudi majhna limuzina justy, ki ima 1000 ali 1200-kubični motor. Slednji ima 3 ventile v vsakem valju in 68 KM pri 5600 vrtljajih v minuti. Vžig je popolnoma elektronski, petstopenjski menjalnik je serijski za obe različici in obe imata vključljiv štirikolesni pogon. Enaka motorja ima tudi serija »E«, ki obsega najrazličnejše kombije tako v različici mikro-bus, kot dostavno vozilo. OPEL SERVIS • Srni Tulilo i C. ** Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km ali 5000 km. ORIGINALNI NADOMESTNI DELI Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo. BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30 TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203 Pooblaščena avtomehanična delavnica »mzo« OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 * * * "»rsAmrjr&fMrM**-. ■> ,, * r.*nr»\ m ■> >. •>**>*•> PODJETNIKI! PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VAŠE POTREBE. LEASING OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS. M Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica YORK » ELEKTROAVTOMOBILSKA DELAVNICA »ROJC-ROICI« Ul. Giulia 28 - Tel 568907 - TRST AKUMULATORJI e avtoradio • varnostne naprave Seatova marbella doživlja novo pomlad »Junior« je namenjen predvsem mladim Odlikuje jo predvsem nizka poraba Spreminjati avto, ki gre prav dobro v denar, bi bilo nesmiselno in bržkone tudi tvegano. Zato je marbella doživela le nekatere obrobne spremembe, ki še podčrtujejo njeno funkcionalnost, ne da bi pri tem vplivali na njeno ravnovesje. Marbella je v Italiji kot konkurenca Fiatove pande doživela dokajšen uspeh, doslej so prodali namreč 32.660 mar-bel, čemur je vsekakor botrovala ugodna cena. Da bi bila marbella bolj zanimiva so si omislili novo izvedbo, ki so jo poimenovali ”junior“. Namenjena je mladini, ki se komaj približa avtomobilskemu svetu in nima mmnogo denarja za nakup svojega prvega kovinskega konjička; namenjena pa je tudi tistim, ki že imajo avto v družini, pa jim rabi še drugi. Marbella junior nadomestuje prejšnjo različico L in stane ravno toliko kot ta, se pravi 7.574.000 lir ključe v roke. Se-atov malček (nekaj manj kot 3,5 m) se prav dobro odreže tako v mestnem prometu, kot tudi na ovinkastih cestah, kjer voznik lahko izkoristi vse njene vozne lastnosti. Malčka poganja že uveljavljen 849-kubični štirivaljnik, ki zmore 34 KM pri 5400 vrtljajih in mu omogoča najvišjo hitrost 125 km/h ob skoraj smešni porabi bencina, saj marbella junior prevozi celih 20 km z enim samim litrom goriva, govorimo seveda o porabi pri stalni hitrosti 90 km/h. Motor poganja prednji kolesi, menjalnik pa je štiris-topenjski, kjer je četrta prestava dokaj dolga, se pravi taka, ki botruje pičli porabi. Med serijsko opremo naj omenimo ogrevano zadnjo šipo, kvalitetne prevleke, rdečo meglenko v zadku, dvostopenjske brisalce, kontrolno lučko za ročno zavoro, kontrolno lučko za olje v zavornem sistemu, varnostne pasove, luči za vzvratno vožnjo in štiri posrečene barve (rumena, rdeča, bela in črna). Kot vsi seati tudi marbella lahko rabi neosvinčeni bencin. Ostale različice marbelle se niso spremenile. Tako je na primer ostala nespremenjena 850 GLS ter dve različici s 903-kubičnim motorjem in s petstopenjskim menjalnikom. Za novima audijema 80 in 90 je na vrsti tudi nov audi coupe. Coupe je zaradi samo dveh bočnih vrat ter zelo položnega zadka, ki se odpira od strehe do zgornjega roba zadnjih luči. Naslonjalo zadnje klopi je po tretjini deljivo, kar pomeni, da je prtljažnik moč prilagodljivo povečati od 300 na 980 litrov. Ostaja pa prostor za pet potnikov in vse tisto, kar mora špor-tno-luksuzni kupe imeti. Vključno spojler na zadku, skladne plastične obrobe in široke gume na širokih, tudi lahkih platiščih. Audi coupe je na voljo z dvema različnima petvaljnikoma: z 2,3 litrskim s po dvema ventiloma za vsak valj ter največjo močjo 136 KM ter z enako velikim, ampak dvajsetventil-skim motorjem, ki zmore 170 KM. gienne TRST - Ul. Flavia km 7,2 (ind. cona) Tel. 040/827032 aticar autoest GORICA - Ul. Trieste 145 Tel. 0481/52688 ZASTOPSTVO • PRODAJA AVTOMOBILOV • NADOMESTNI DELI • SERVIS UGODNI POGOJI ZA RABLJENE A VTOMOBILE VSSSStUMlau, BOLDR1N Roberto akumulatorji: Ul. Massimo D'Azeglio 20 5leco HAimiiui mareili AVTORADIO - VARNOSTNE NAPRAVE "AUTOSONIK" PLAČILA NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ AKONTACIJE Alfa Romeo 33 SW 4x4 '84; Alfa Romeo 33 QV '85; A 112 Junior '84; BMW 520 I F. OP '83; BMW 320 M60 '81; Uno SX '84; Uno TD ie '86; Regata 100 S '84; Panda 30 '83; Prisma 1600 ’83/’84; Delta HF ie '86; Opel Corsa 1000 '85; Renault 5 TL '83; Renault 5 Alpine T '82; Golf GL '86; Polo CL ’85; Mercedes 200 '85; BMW 316 M30-4P '85; UNO 45 S '87; PANDA 45 '87. Ul. F. Severo 122 Tel. 040/569119 - TRST