99arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Glej, še ena nova škatla! O nakupovalni arhitekturi in njenih možnostih Maruša Turnšek Gremo v Trgovino! Idejna zasnova družbenega generatorja na primeru prenove nakupovalnega centra Vič v Ljubljani Magistrska naloga, UL FA, 2022 Avtorica: Maruša Turnšek Mentor: doc. Mitja Zorc Nakupovanje – aktivnost, ki je globoko vtkana v naš potrošniški vsakdan. Sreče- vanje z arhitekturo nakupovanja je neizbežno, po letih izpopolnjevanja se je ta specializirala za zadrževanje kupčeve pozornosti. Interier? Plastične imitacije na- ravnih materialov, bela svetloba in prostori brez stika z zunanjostjo, saj lahko tako uporabnik povsem pozabi na realni čas. Racionalna in predvsem investitorjevi denarnici prijazna konstrukcija brez ozira na kontekst je postala samoumevna. Izlet v nakupovalni center je za številne mladostnike in družine priljubljena dejav- nost konec tedna. Tako tudi ne preseneča, da lahko v Sloveniji že nekaj časa spre- mljamo rast nakupovalnih centrov kot gob po dežju. Praviloma te gobe rastejo na obrobju gosteje poseljenih urbanih območji, v bližini spalnih sosesk in dobrih cestnih povezav. V dopoldanskih urah samevajo, med vikendi in tik pred prazniki pa komaj dohajajo številne obiskovalce. Z odpiranjem novih centrov manjši in starejši centri navdušenju niso kos in se počasi zaprejo. Ta proces sem od otroštva opazovala tudi v naši soseski. Mächti- govo trafiko na vogalu je zamenjal Mercator, a se je kmalu po odprtju nakupoval- nega centra nedaleč stran zaprl. Nekaj let kasneje je polovica površine novega centra ostala prazna, saj sta v neposredni bližini zrasla dva druga nakupovalna centra, ki sta z večjo površino in stalnimi posodobitvami uspešneje privabljala množice potrošnikov (spet eden uspešneje kot drugi). Nakupovalne centre danes gradimo s takšno hitrostjo, da se tisti prejšnji niti prav zares ne postarajo. Na sceno pridejo novi, atraktivnejši, tisti od prej pa začnejo samevati in propadati. Spletni nakupi so temu procesu dodali novo razsežnost. Nepopisno gnečo pri blagajni in iskanje parkirišča lahko preprosto zamenjamo s kliki po ekranu in to vse iz udobja domačega kavča. Premajhna številka, napačna barva? Pošiljka lahko brez problema roma nazaj k trgovcu. Pa nam vseeno nekako nikoli ni dovolj, komaj se odpre najnovejši center, že se govori o gradnji novega, večjega, boljšega (širitev Supernove na Rudniku, načrto- vanje nakupovalnega centra na Barjanski cesti). Samo v Ljubljani je trenutno osem nakupovalnih središč1 s površino med 10.000 in 60.000 m2, pri tem pa sploh ne štejemo tistih, katerih gradnja se je v tej ali oni fazi ustavila.2 Je to res tisto, česar si želimo, in kako smo do te točke sploh prišli? Na centre lahko pogledamo z dveh strani. Lahko jih vidimo kot številne hitro zgra- jene strukture, ki bodo čez nekaj let samevale kot prazne lupine, ali pa kot ogro- mne površine s potencialom za nov program in oživitev. Ta teza je osrednja tema magistrske naloge, ki se v prvi polovici poglablja v zgodovino nakupovanja in na- kupovalnih središč ter preučuje stanje v slovenski prestolnici. »Če nakupovalno središče postane prostor, ki prebivalce suburbije preskrbuje s fizičnimi dobrinami, a je hkrati namenjen tudi njihovim družbenim, kulturnim in socialnim potrebam, bo tak center pomembno prispeval k bogatenju naših ži- vljenj.« (Gruen, Smith 1960, str. 124, prosti prevod avtorice) 1 1 Mednje spadajo Supermarket Tuš Moste, Center Vič, Hipermarket Mercator Moste, E. Leclerc Ru- dnik, Supernova Šiška, Supernova Rudnik, Aleja in Citypark. 2 Ob obvoznici lahko že vrsto let poleg športnih in glasbenih prireditev v centru Stožice opazujemo tudi vse bolj zanemarjeno površino nekdaj načrtovanega 70.000 m2 velikega nakupovalnega središča. Sl. 1: Nakupovalno središče Southdale Center, Victor Gruen Associates, 1956, Edina, Minnesota, ZDA. Maruša Turnšek 100 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Koncept nakupovalnih centrov, tako imenovanih shopping mallov, je k nam prišel iz Severne Amerike. Victor Gruen, danes imenovan za njihovega očeta, si je pri načrtovanju zamislil vse kaj drugega. Kot judovski migrant je z Dunaja pribežal v Ameriko in se tam spoznal s konceptom suburbije, katere razcvet se je začel s prihodom avtomobila. Gruen, ki se je spominjal živahnih ulic, je avtomobil videl kot nezdrav način življenja, suburbanost pa kot bivanje v izolaciji. Stremel je k evropskemu načinu življenja in ga želel vključiti v ameriškega. Kakovostno socialno življenje je videl kot nujen proizvod dobre arhitekture in si je zato zamislil mešane urbane centre, od katerih ima suburbija tako materialne kot tudi socialne koristi. Snoval je ulice, polne življenja, kot tiste iz spominov na Dunaj, z željo, da postanejo »tretji prostori«. Od samega začetka se je Gruenu zdelo bistveno, da centri nimajo le komercialne vloge oziroma da omogočajo več kot le potrošnjo. Tako je tudi Southdale Center načrtoval kot gosto pozidano območje z mešanimi programi v območju za pešce. Ti so poleg trgovskega centra vključevali stanovanja, šole, pisarne, zdravstvene ambulante in parke. Center je bil zasnovan kot majhno mestno središče. Dobro načrtovano območje nakupovalnega središča naj bi po Gruenovem mne- nju zbudilo močan občutek pripadnosti skupnosti. V načrte je zato vključil pro- store, odprte tudi v času, ko bi bil nakupovalni center zaprt, zato da bi se lahko skupnost razvijala neodvisno od komercialnih dejavnosti. Prostori za skupnost bi lahko vključevali avditorij za organizacijo koncertov in konferenc, sobe za sestan- ke in izobraževanje ter vsem dostopno kuhinjo. Gruen je ob upoštevanju vseh opisanih točk obljubljal živahen center tudi ob nedeljah in praznikih, ko bi se ljudje sprehajali po ulicah, si ogledovali izložbe, uživali v umetniških razstavah, posedali v kavarnah in se sproščali v parkih. Pri načrtovanju je upošteval vse starostne skupine; odraslim je namenil kulturne dvorane, mladostnikom prostore za krožke, kot sta ples in glasba, najmlajši pa bi svoj prostor našli v zabaviščnih parkih. S to zamislijo je Gruen zaokrožil koncept središča, kjer bi lahko prebivalci suburbi- je postali del javnega življenja, ki ga prvotna zasnova suburbije ni omogočala. Gru- en se je zavedal, da lahko z odmikom avtomobilov in območjem za pešce ustvari prostor, kjer se bodo ljudje zadrževali dalj časa in tam kakovostno preživljali čas. Z vključevanjem družbenih in izobraževalnih funkcij v območje za pešce bi prostor postal to, kar sta bila nekoč grška agora in srednjeveški trg (Gruen, Smith 1960). Southdale Center ni nikoli zaživel tako, kot je predvidel Gruen. Stanovanja, šole in parki zaradi pomanjkanja denarja niso bili nikoli zgrajeni. Ostala je le škatla sredi velikega parkirišča. Z vse večjo priljubljenostjo so se nakupovalni centri začeli vse bolj oddaljevati od Gruenove zamisli. Vedno pomembnejši je postajal ekonomski vidik, socialni pa je zamiral. Nakupovalna središča so gradili stran od že obstoječih socialnih centrov in brez upoštevanja potreb ljudi. Čeprav Gruena pogosto imenujejo »oče naku- povalnih centrov«, je avtor več kot 50 nakupovalnih središč to ime zavračal, saj so se centri izrodili. Danes predstavljajo vse, kar se je sam trudil spremeniti. Olu- pljeni so do golega potrošništva. Sanje o skupnostnih centrih suburbije so se v Ameriki razblinile, kako pa je pri nas? MOL, danes razdeljen na četrtne skupnosti, sledi trajnostnim načelom mest, ki poleg glavnega mestnega jedra vsebujejo točke, ki naj bi prebivalcem v bližini nji- hovega prebivališča omogočale opravljanje storitev in dajale občutek pripadnosti. A četrtne skupnosti v veliki večini nimajo dejanskih družbenih centrov. Jih lahko najdemo v nakupovalnih središčih? Magistrska naloga živilske trgovine na obmo- čju Ljubljane deli v sedem tipoloških razredov ter jih preučuje glede na njihovo vpetost v okolico in odpornost na spremembe nakupovalnih navad. Hitro rastoče nakupovalne objekte s klavrno prihodnostjo pri nas loči v dve tipologiji. Prva je po obliki majhna škatla, nakupovalci pa poleg velike parkirne površine tam najdejo le eno trgovsko ime. Tipologija trgovskega centra, precej večje škatle, pod eno stre- ho združuje več trgovcev, spremlja jo tudi mnogo večja parkirna površina. Že zdaj omogoča več socialnih interakcij kot njena manjša različica, saj zaradi dodatnih gostinskih programov ljudje vanjo ne zahajajo le z namenom nakupovanja. Z za- metki socialnih programov ponuja boljše izhodišče za razmislek o povrnitvi Grue- nove prvotne ideje k nakupovalnemu programu. Izmed vseh nakupovalnih središč na območju Ljubljane Center Vič kaže največji potencial za razvoj v družbeni generator, center skupnosti, in je zato v magistrski nalogi izbran za prikaz idejne zasnove prenove. Stoji v jugozahodnem delu Lju- bljane, v bližini Tržaške ceste, obdan je z mešanico stanovanjskega programa, centralnih in proizvodnih dejavnosti. Razen odprtih zelenih površin v okoliških soseskah ni površin, ki bi omogočale druženje. Po teoriji sociologa Oldenburga človek potrebuje tri tipe prostora. »Prvi« so bivališča posameznikov, »drugi« nji- hova delovna mesta, »tretji« pa omogočajo neformalna srečanja. V njih se gradi- jo poznanstva in izmenjujejo ideje, so prostori za zabavo in sprostitev in so nujni tako za posameznika kot za skupnost (Oldenburg 1997). Center Vič torej poleg trgovskega potrebuje še druge programe. Dodajanje sta- novanjskih enot, delovnih prostorov, odprtih oblikovanih javnih prostorov, pro- stora za kulturne dogodke in za zbiranje skupnosti – z mešanjem programov cen- ter pridobi obiskovalce, ki tja zahajajo različnimi nameni, pestrost programa pa omogoča stalen pritok ljudi, in ne le skoncentriranost večje množice ob določeni uri dneva oziroma ob določenih dneh v letu. V skladu z Gruenovo zamislijo in načelom trajnostnega mesta je Center Vič po- tencialno lokalno družbeno središče, za doseganje cilja pa so potrebni naslednji koraki: 1) Minimiziranje parkirnih površin in vzpostavitev peš poti in kolesarskih stez po vsem območju ter povezava z obstoječimi sprehajalnimi potmi. 2) Razširitev zelenih površin, kar bi izboljšalo kakovost bivanja in center povezalo z obstoječim stanovanjskim tkivom. 3) Ohranjanje glavnih konstrukcijskih elementov in vstavljanje novih gradnikov mednje. 4) Členitev tkiva na manjše enote, kar bi omogočilo boljše bivanjske razmere, hkrati pa ustvarilo postopen prehod od bolj javnih prostorov do bolj zasebnih. 5) Zmanjšanje površine obstoječe živilske trgovine, ki kot priročna trgovina ostaja pomemben del stanovanjskega tkiva. 6) Dodajanje družbeno tvornega programa – veliko površino trgovin bi zamenjali bivanjski, poslovni in gostinsko-kavarniški programi. 7) Izbira sobivanjske skupnosti za bivanjski program, saj ta povečuje participacijo okolice in povečuje občutek pripadnosti. Tako bi bili v centru ustvarjeni trije glavni tipi prostora: prostor bivanja, prostor dela in prostor prostočasnih dejavnosti. Trgovina, ki je obdana z drugimi progra- mi, se iz nakupovalnega središča po vzoru Gruenove ideje spremeni v aktivno Pogled naprej 101arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 1 2 3 4 5 6 točko skupnosti, ki je močno vpeta v svojo okolico in bolj odporna na spremembe nakupovalnih navad. Stavba poleg novih programov potrebuje tudi oblikovne spremembe. Enoten volu- men, trenutno namenjen ustvarjanju povsem umetnega okolja znotraj svojih sten, se razčleni. Pri tem sledi linijam obstoječih konstrukcijskih elementov in pestrost programov kaže tudi na zunaj. Pomembni so tako nastali naravno osvetljeni med- prostori, ki obiskovalcu vrnejo občutek za čas in okolico. Med volumni se ustvari preplet ulic in trgov različnih značajev in stopenj zasebnosti – od vsem dostopnih večjih ulic do dvorišč, dostopnih prebivalcem. Odkrite ulice niso omejene z delov- nim časom trgovskega programa in s tem postanejo javno dostopen prostor. Na ulice se pripenjajo stanovanjske skupnosti, ki predstavljajo povezano bivanje z deljenimi bivalnimi površinami. Pri organizaciji enot je bistvena njihova razpo- reditev vzdolž skupnega odprtega dvorišča. Nanj so usmerjeni vsi vhodi, tako v zasebne enote kot tudi v skupne prostore. S tem sta zagotovljeni večja pogostost srečevanja med prebivalci in boljša povezanost s skupnim programom. Med bi- vanjskimi enotami so individualne enote (dupleks in simpleks), enote za bivanje starejših ter enote za skupno bivanje skupin. Med skupnostnimi prostori je po- membna kuhinja z veliko jedilnico, saj je priprava skupnih obrokov pomemben del grajenja in povezovanja skupnosti. Preostali prostori se po namembnosti med delovanjem skupnosti spreminjajo glede na potrebe. Bivalne enote so na- menoma manjših površin, oblikovane kompaktno. Tako lahko prebivalci uživajo v večjih površinah skupnega programa. »Prvim« prostorom se »drugi« prostori pridružijo v obliki deljenega pisarniškega prostora. Prostor za sodelo poleg delitve delovnih mest in servisnih programov omogoča interdisciplinarno povezovanje in fleksibilnost delovnega prostora. V obstoječo konstrukcijo se umešča s tremi prostorskimi enotami. Prva, največja, je osrednji prostor za sodelo. Po celotni dolžini vzdolžne fasade se navezuje na večji zastekljen atrij, ki ponuja alternativen prostor za delo ali odmor, namenjen tudi dogodkom in predavanjem. Na drugi strani atrija ga dopolnjujejo manjše pisarne in prostori za sestanke. Z naborom različnih prostorskih enot center od- govarja na različne delovne navade in potrebe, nagovarja pa predvsem prebival- ce v okolici Centra Vič in tako še utrjuje skupnost. »Tretji« prostori v Centru Vič so prostori kulturne dvorane in kavarne z restavra- cijo. Priročna živilska trgovina še vedno ostaja pomemben del, ob koncih tedna pa se ji pridružuje tržnica v pokritem delu. Skupnostne delavnice/popravljalnice in manjše butične trgovine v pritličnem delu bivanjskih enot celoto še dopolnju- jejo. V navezavi z razširjenim zelenim pasom, vrtički ter otroškimi igrišči omogo- čajo kakovostno preživljanje prostega časa. Z magistrsko nalogo sem poskušala oživiti Gruenove zamisli. Čeprav so nastale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so relevantne tudi danes. Naša mesta so na- sičena z nakupovalnimi centri, škatlastimi strukturami, ki prostor le delijo in vanj vnašajo monokulturnost. Hitro postavljene, generično grajene strukture nakupovalnih centrov za nas ne pomenijo posebne arhitekturne vrednosti in se zato lahko hitro spremenijo v goro odpadnega materiala. A tipologija z velikimi konstrukcijskimi razponi kaže velik potencial za novo življenje, saj omogoča novo organizacijo in mešane pro- grame ter tako daje odlične možnosti za kakovosten javni prostor in dobre bivanj- ske razmere. Magistrska naloga se tu konča. Kaj se bo s prostori nakupovanja pri nas dejansko zgodilo, bo pokazal čas. Gotovo je le, da se bodo spremenili. 2 3 Sl. 2: Center Vič. Vir: Google, 2022, Vič, Ljubljana. Sl. 3: Od nakupovalnega centra do družbenega generatorja. Shema: Maruša Turnšek. 1_Ureditev prometa in poti. 2_Ureditev javnih in zelenih površin. 3_Ohranjanje obstoječega. 4_Členitev volumna. 5_Mešana programska zasnova. 6_Bivanjski program. Maruša Turnšek 102 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 6,6 10 10 11,59 10 9,45 0,55 10 10 10 10 10 11,7 Celota Osi 27,6 52,46 8,8 32,95 Deli 127 B3 B4A B4 B5 B6 B7 B8 B9 B11B2B1 B1 A4A3A2A1 B3 B4A B4 B5 B6 B7 B8 B9B2 B10C4 C3 C2 C1 BA BB BC BD BE BF BG BH AA BB BC BD CA CB CC CD Tb ili si js ka u lic a Grada ščica 19 19 19 19 18 19 8 O si 4,65 10 9,45 0,55 10 10 10 10 10 5 80,5 C el ot a Osi Celota 6,6 10 1027,6 19 19 7, 7 46 ,3 10 ,8 19 19 A-4 A-5 A-1 A-2 A-3 A-6 A-7 A-8 -A9 A-10 A-11 A-15 A-16 A-13 A-14 A-18 A-22 A-23 A-19 A-20 A-21 A-24A-25 A-26 B-1 B-2 B-3 B-4 B-5 B-6 B-7 B-8 B-9 B-10 B-11 B-12 B-13 B-14 B-15 B-16 B-17 B-18 B-19 B-20 C-1 C-2 C-4 C-5C-3 C-6 C-7 C-8 C-9 C-11 C-12C-10 C-13 C-14 C-15 C-16 igrišče za majhne novi najemniški vrtički igrišče za velike vrt sobivanjske skupnosti vrt sobivanjske skupnosti nadaljevanje bivanjskega tkiva Ja m ov a ce st a nadaljev anje biva njskega t kiva tržnica ob koncu tedna 58 5, 5 13 ,7 12 ,2 9, 7 9, 6 13 ,2 D el i 12 2 O si D el i C el ot a 19 ,1 17 ,4 7, 9 4, 2 17 ,7 19 ,1 19 ,5 7, 7 POSTAJA BICIKELJ V bivanje ob vrtu bivanje o b vrtu A-12 A-17 mesta za cars sharing in električna vozila lopa z orodjem, vodo in kompostnikom dvosmern a kolesar ska steza sprehaja lna pot paviljon za kolesa in smetnjake ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 ±0,0 -1,25 do sta va smetiščni zabojniki trgovine -1,25 stranski vhod za zaposlene sadje in zelenjava mlečni in mesni izdelki zamrznjena in predpriravljena hrana pekovski izdelki dvorišče sobivanjske skupnosti dvorišče sobivanjske skupnosti paviljon za kolesa in smetnjake paviljon za kolesa in smetnjake parkirišča za prebivalce parkirišče za obiskovalce B-B B-B A-A A-A 66 ,3 paviljon za kolesa in smetnjake novi najemniški vrtički lopa z orodjem, vodo in kompostnikom severni trgič zahodni trgič južni trgič vzhodni trgič osrednji trgič 0 10 20 Sl. 4: Prikaz posega v območje Centra Vič z zelenim pasom v severnem in južnem delu. Vizualizacija: Maruša Turnšek. 1_Nadaljevanje stanovanjskega tkiva. 2_Bivanje ob vrtu. 3_Restavracija. 4_Stanovanjska skupnost Jug. 5_Atrij prostora za sodelo. 6_Prostor za sodelo. 7_Kulturna dvorana. 8_Stanovanjska skupnost Sever. 9_Atrij trgovine. 10_Živilska trgovina. 11_Predvideno novo stanovanjsko tkivo. Sl. 5: Tloris pritličja. Načrt: Maruša Turnšek. 4 5 Magistrska naloga Gremo v Trgovino! Idejna zasnova družbenega generatorja na primeru prenove nakupovalnega centra Vič v Ljubljani je bila izdelana leta 2022 pod mentorstvom doc. Mitje Zorca na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani in istega leta nagrajena s študentsko Prešernovo nagrado. Pogled naprej 103arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Maruša Turnšek +3,2 ±0,0 +7,0 Stanovanjske enote Dvorišče Skupni prostori Pokrit atrijIndividualne pisarne Skupni prostor Vrt sobivanjske skupnosti BFBGBH 1,85 10,2 10,7 13,2 19,3 8 19 Osi Celota Deli Konstrukcija Stanovanjske enote Dvorišče Skupni prostori Pokrit atrij (Prostor za sodelo) Pisarne (Prostor za sodelo) 2,25 0,8 3,3 1,2 1,2 4,65 4,752 8,6 0,2 4,8 3,55 O si C el ot a D el i Ko ns tru kc ija 4, 65 10 9, 45 0, 55 10 10 10 10 10 5 79 ,6 5 4, 65 5 5 5 4, 45 0, 55 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 75 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 25 0, 75 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 0, 3 4, 7 D el i C el ot a O si 4, 65 10 9, 45 0, 55 10 10 10 10 10 5 79 ,8 0, 1 4, 8 0, 3 4, 75 0, 3 4, 8 0, 1 4, 8 0, 3 19 ,7 0, 3 4, 8 0, 1 4, 8 0, 3 4, 8 0, 1 4, 8 0, 3 9, 7 0, 3 4, 8 A-1 A-2 A-8 A-9 A-15 A-16 A-4 A-5 A-6 A-11 A-12 A-13 A-14 A-3 A-17 A-10 A-22 A-21 A-25 A-24 A-23 A-27 A-26 A-19 A-18 dvorišče B-2B-1 ±0,0 -0,03 ±0,0 A-20 ±0,0 -0,03 A-3 ±0,0 A-7 -0,03 atrij vrtovi A-29A-28 4,7 Vrtovi skupnosti B1 B3 B4A B4 B5 B6 B7 B8 B9 B2 B10 BFBGBH B1 B3 B4A B4 B5 B6 B7 B8 B9 B2 B10 BFBGBH A A 0 5 10 Sl. 6: Pogled vzdolž glavne ulice s severnega trgca. Vizualizacija: Maruša Turnšek. Sl. 7: Pogled na stičišče ulic – osrednji trgec. Vizualizacija: Maruša Turnšek. Sl. 8: Pogled čez dvorišče stanovanjske skupnosti. Vizualizacija: Maruša Turnšek. Sl. 9: Prerez stanovanjske skupnosti na jugu. Načrt: Maruša Turnšek. Sl. 10: Tloris pritličja bivanjske skupnosti na jugu. Načrt: Maruša Turnšek. 6 7 8 9 10 Viri Gruen, Victor. 2017. Shopping Town: Designing the City in Su- burban America. Edited by Anette Baldauf. Minneapolis: University of Minnesota Press. Oldenburg, Ray. 1997. Our Vanishing »Third Places«. Planning commissioners journal, 25(4), 6. Dosegljivo na: https://planner- sweb.com/wp-content/uploads/1997/01/184.pdf