GORIŠKI LIST LETO S a. - ŠT KV- 7. GOMtCA 24. }A1\11AS$JA 1945. CE1\A. 1 LIR* .Goriški list" izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku Spedizione in sbbonamento postale 2° gruppo Poštnina plačana v gotovini ^■■mraasnaasiMi mmammmmmmmmm Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54,- lir. Plačati v naprej Cena izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Gorica Kesžiica o „ srednji liniji “ (Konec) In zopet drugim pravijo sredinci, ker z nekega viška gledajo na dva bistveno različna tabora in na krivice, ki se gode v borbi na eni ;n na drugi sfraru V zavesti svoje popolnosti in vzvišene krščanske ljubezni in pravičnosti govore s svojca sodnega stola: Komunisti n domo-bre.ici delajo k'ivice in so krvoločni, zato smo proti prvim in drugim in želimo ostali med njimi kot nekako živo izpraševanje vesti in pravični sodniki Prav imajo, ako želijo biti v sredi med krivičnimi komunisti in med tis timi domobranci, ki tu pa tam tudi napravijo kako neumnost na svojo osebno odgovornost, nimajo pa prav, ako komunizem stavijo v isto vrslo z domobranstvom kot takšnim, kajti po nauku o-krožnice „Divini Redempto-ris“ mkakor ne smemo trditi, da bi bile „komunistične o-kruirfbsti tiste vrste, kakor se po neki nnjnosti dogajajo ob vseh prevratih, izbruhi poza-meznih razjarjenih ljudi. Nikakor ne! 1 o so namreč naravno posledice komunističnih naukov, ki ne poznajo nobenih brzd “ Torej vojske, ki je po sistemu okrutna, ne smemo slavili v en koš z vojsko, ki obsoja vsako krivico in nasilje, čeprav najdemo tudi v njenih rstah kakega človeka, ki se da premagati od maščevalnosti ali osebnega nagnjenja k nasilju 1 udi protikomunistični borci grajajo o pravem času in na pravem mestu in tudi z dobrimi u-spehi taka nasilja v vrstah domobranstva, ki vendar ni nobena velika bratovščina, a radi tega še niso sredinci. Pa tudi ljudje, ki radi takih napak enako obsojajo oba tabora, niso sredinci, ampak hinavci, ki propogostoma velblode požirajo, muhe pa precejajo — navadno pač zato, ker se vkljub vsemu vendar le bolj boje komunistov kot „belih", čeprav jih stav jo v isti k š. So tudi sredinci iz bratolju-blja, ali iz strahu pred osebnimi žrtvami, li ne marajo biti komunisti, pa tudi ne marajo stopili v vrste domobranstva, ker se jim vsaka oborožena sila upira, a ki naj vedo, da je borba zoper komunizem predvsem velika duhovna in idejna borba zoper naj večjega sovražnika krščanstva, ki potrebuje vsakovrstnih sodelavcev in ne samo oboroženih sil. Bore naj se proti komunizmu vsaj z orožjem, ki ga priporoča ....... BOJI NA VZHODU SE STOPNUJEJO Srditost napadov in protinapadov v Vzhodni Prusiji, v SJeziji, na južnem Poljskem in severnem Siov:škem - Pomembni nemški uspehi v Madžarski ravnini - Junaška obramba sred 12 mesta Budimpešte - V Itaiiji le msli krajevni bnij - Na zchodni fronti zavrnjeni napadi - V Alzaciji uspešni nemški napedi - Uspehi nemških pndmernit Velika zimska bitka r.a vzhodu kaže, da se nemška obrambna črta nekako vstalujp, čeprav so Nemci začeli s strateškimi premikanji. Zlasti velja to za odsek med Krakovim in Kempenom, pa tudi za užri, del vzhodnopruskega vdornega ozemlja. Boljševikom se je sicer posrečilo, da so na posameznih krajih pridobili nekaj ozemlja, ki pa je krajevno omejeno. V zgornji Š'eziji so boljševiki ponovno poskušali vdreti proti važnim industrijskim ozemljem, kjer pa so naleteli na srdito nemško obrambo. To velja zlasti za kraje okoli Čenstchove, kjer imajo boljševiki ogrt mne oklepniške izgube. Med Varto in Vislo je sicer boljševški vdorni klin napredoval proti zahodu, zato pa so bili ustavljeni boijševiški napadi v vzhodni Prusiji. Boljševi-k m se je posrečilo priti d > mesta Gumbmnen in z velikimi ojačenji napadati na cesti med Insterbur-gon, in Tilsjtom, kjer pa so mogli pridobiti le nekaj pedi ozemlja. Le z n jvečjo premočjo se je boljševikom posrečilo vdreti Tilsit sam. Sidite borbe trajajo (udi jugozahodno Litzmannstadta (Lodza), kjer pa so boljševiki imeli velike izgube oklepniki v in čet. Nemcem se je posrečilo znantno zajeziti bol|ševiško vdorno ozemlje. Na zahodu, južno Maaseycka trajajo še vedno srdite bitke. V odseku Malmedya so se ponesrečili vsi napadi Angloameri- kancev, ali pa so bili zavrnjeni sredi bojne črte. Sovražniki pa še vedno nadaljujejo s svojih pritiskom ob reki Sauer pri Die-kirchu. V spodnjih Vogezih so nemške čete blizu Reipertsvveiler obkolile nek amer,kanski oddelek, ki se je nato Nemcem vdal. Sovražniki pa še vedno napadajo pri Rittershofenu. Nemški napad severno Strassburga prav dobro napreduje. Med lannom in Miil-hausenoni so sovražniki spočetka srdito zadnje dni pa le omejeno napadali. Nemški proti napadi so sovražnika večkrat vrgli iz njihovih postojank. Še vedno vztrajajo nemške posadke v nekaterih zahodn.h francoskih obalnih mestih. Posadka v mestu La Rochelle je te dni izvedla izpad s pomočjo oklepnikov, do\egla mesto Marans ter se vrnila v svojo postojanko z velikim plenom. Na Madžarskem so nemške napadalne čete razbile številne sovražne sile, zbr .,:e .:jed Blatnim jezerom in Donavo. Prebita je bila ožina med jezorom Velence in nagli pohod nemških čet je preprečil izgraditev vetji obrambne črte sovražnika. Posadka v Budimpešti je odbila v južnoza-hodnem delu mesta in na Mar-garetinem otoku sovražne napade. Nemške čete so osvobodile mesto Szekesfehervar (Stolni Beli grad), Na Kuronskem (Letonja) so boljševiki poskušali s prodori ob obali, ki pa so jih tam nahaja- joče se nemške čete uspešno zavrnile. NTa severni meji Slovaške in na ozemlju Krakova se je sovjetom posrečilo kljub trdovratni nemški obrambi doseči globje vdore. V Italiji vlada zaenkrat zatišje ter po boji le omejeni. Angloameriški teroristični bombniki so zadnje dni napadli zahodno južnozahodno in južno Nemčijo. Prodvsem so bila prizadeta mesta Mannheim, Heilbronn, Aschaffenburg, Pforzheim, Dunaj iu drugi manjši kraji, ki so bili obstreljevani in bombardirani brez smisla. Pri teh napadih je nemška obramba sestrelila 38 sovražnih letal povečini štirimotornih bombnikov. Povračilni daljnometni ogenj na London se nadaljuje, prav tako sta pod nemškim daljno-metnim ognjem mesti Antwerpen in Luttich, kjer se stekajo pomožne angloameriške čete. Nemške podmornice napadajo na Atlantskem oceanu angloame-riške transportne ladje. Kljub močni spremljavi so nemške podmornice zadnje dni potopile 6 parnikov z 31,000 BRT ter tri korvetne ladje. Tretje možnosti ni Londonski „Observer“ poroča, da je Tito že uvedel v „odrešeni“ Srbiji novo zastavo s sovjetsko zvezdo. Kaj mislite, gospodje, ki se vam hoče nacionalnega Beograda, hkrati pa škilite v Moskvo: ali je tovariš Broz to ukrenil na svojo roko? Če je, zakaj ga boljševiki ne pozojevo k redu ? Če n;, kakšna zveznica je Sovjetija, ko zaveznici niti tiste zabave več ne pusti, pod katp^o j° ta zaveznica šli zanjo, za Sovjetijo, v vojno? („Druž. tednik-.) Iz rdečega paradiža Iz Lizbone poročajo: Neki iz Moške d šel ameriški časnikar pravi, da je stanje prehrane v Moskvi tako kritično, da je treba spomladi računati s krizo. V o-kolici Moskve so ropi na dnevnem redu. Pogosto se zgodi, da odrasli in otroci napadejo posameznike, pa tudi vozila, ki prevažajo živež. Po Američanovi sodbi se samo v okolici Moške klati več sto tisoč razbojnikov, ki ropajo, pa tudi more Ti sestradani ljudje zanašijo tudi nalezljive bolezni, a boj proti njim je zelo težaven, ker manjka zdravil Boljševisko prodiranje v Egiptu Barcelona. Boljševiško pronicanje se tudi v Egiptu dobro razvija. Sovjetski generalni konzulat v Kairu, ki so ga šele nedavno otvorili, šteje že nad 150 nameščencev. sv oče v svoji okrožnici svo-jm vernikom: z molitvijo, s pokoro, s poučevanjem ljudstva, s protikomunističnim tiskom. Lahko si izmislijo še kako drugo človekoljubno sredstvo, a pokažejo naj, ker so pač človekoljubni, da obsojajo tisto silo, kateri pravi papež: »Prvič, odkar ljudje pomnijo, gledamo skrbno za-počet in dobro premišljen upor proti vsemu, kar se imenuje Bog“ in o kateri pravi isti sv. oče, da po njenih idejah ljudje „ nujno podivjajo in posirove.“ Kajti po nauku iste okrožnice je „glavna namera komunizma, da prevrne ves družabni red in poruši temelja krščanske kulture". Kdor se s pretvezo kakih domobranskih napak umika vsakemu sodelovanju pri bor* bi zoper komunizem, ni sredinec, ampah škodljivec, ki ruši enotnost v odporu proti največjemu narodnemu in krščanskemu sovražniku in njemu veljajo besede Pija XI. v isli okrožnici: „Tisti, ki nete prepire med katoličtni, si nalagajo strašno odgovornost pred Bogom in Cerkvijo" “ Sredinstvo nikakor ne more služ ti edinosti in udarnosti katoličanov v borbi zoper komunizem, ki je na vse zadnje le borba med satanom in Kristusom. Če kdo, Kristus more in mora reči: „Kdor ni z menoj, je zoper mene.“ In prav s temi besedami je sredinstvo med komunizmom in njegovimi nasprotniki obsojeno in ni nikako sredinstvo, ampak samo pomožno podjetje, ki služi samo koristim komunizma, kateri se tako silno širi tudi med našim ljudstvom „ker jih je le malo, ki bi zares doumeli, bij komunisti hočejo in kam težijo, doČirn se večina slepo vdaja nj'h premeteni agitaciji in varljivim obetom (Okrož. „Div. Rdmpt.“) In sredinstvo zavaja ljudstvo v slepoto ali ga utrjuje v njej Če je kaj res ideahih »sredincev* med nami, bi mogli biti to samo tisti, ki pridno sodelujejo pri borbi proti ko-munizu, a talente svojega blagega srca uporabljajo za to, da v našo borbo zanesejo čim več duha krščanske pravičnosti in ljubezni ter obzirnosti do zapeljanih in prisil- nih solrudnikov OF-arske kuge in njene vojske. Poslužujoč se našega tiska in svojih posebnih možnosti naj pa pridige in nasvete o pravičnosti in ljubezni v še večji meri in odločnosti naslavljajo na OF-arstvo, ki je takih pridig predvsem potrebno. Ljudje pa, ki .se povsod umikajo, nikjer ne sodeljujejo v borbi zoper komunizem, ampak samo nergajo in kritizirajo, niso in ne morejo biti sredinci in ne dobrodošli posredovalci, ampak so in ostanejo škodljivci naše prve narodne in krščanske naloge v tej uri Za sredince, ki imajo tako lepo ime, naj se med nami proglase tisti, ki bodo skupno z nami na najbolj ljubezniv način skušali vabiti zašle Slovence iz komunističnega tabora v zdravo občestvo našega naroda. Tistim pa, ki se delajo, da so sredinci, pa tega imena ne zaslužijo, ne dajajmo tega imena, ampak imenujmo jih „termiti ali zmešnjavarji". To naj se v časnikih razglasi, a tega imena ne dajmo nobeni osebi, dokler se ne izkaže, da ga v polni meri zasluži. To priporočamo, da se ne bo nikomur godila krivica in da vse, ki so se imeli doslej za sredince, še enkrat opozorimo, naj svoje zadržanje preštudirajo in se odločjo za to, za kar se mora odločiti vsak pošten Slovenec v tej uri, ko gre za življenje in smrt našega naroda. Z današnjim dnem naj se neha pisanjp o „sredincih*, ker to ime ljudi zavaja v zmoto in pomenja resnično nezasluženo ime za tiste, ki naj bi bili pod tem imenom mišljeni. Op. uredništva: Ta načelni članek smo prejeli iz vrst go-riške slovenske inteligence, ter smo ga rade volje objavili. Načelno se z njim popolnoma strinjamo, vendar smo mnenja, da je izraz „sredinci“ med našim ljudstvom že tako, udomačen, da si ga bo marsikdo med nami in tudi naše uredništvo dovolilo uporabljati v prezirljivem smislu tako kakor vsi omahljivci v resnici zaslužijo! FRONTE IN ZALEDJA tzafljdknift* upohvulloJk - «0svD&oAlim. {fjvonte.» po. vj&j. fju.hn.pL cLAa.jp. v h&smri trn. StaJlma. in phjoti c4n^io.am.a>'j'Aa.n-ctzm. - ČAino. škodo. ima. cwid.no. ph£$.iv/i(lstv.o. . • . 'L ■ i -j . Trst,5januarja. i Razen vest;, ki ;se neposredno tičejo vojnih dogod ;ov na frontah, vežejo pozornost prebivalstva nase celine predvsem politični dogodki, ki v pomembnosti nikakor ne zaostajajo za prvimi. Na splošno jih skoro ni mogoče ločiti, ker se v večini tudi politični dogodki naslanjajo na oboreženo silo, ce- j tudi ne vojaško, čepav si ta- I kozvani vodje teh političnih skupin na vso moč trudijo, da Di dali svojemu političnemu gibanju vojaški izraz Da vsa ta pol tična gibanja zamorejo kolikortoliko vplivati na potek dogodkov na frontah, ni treba povdarjati in to nam dokazuje dejstvo, da so zavezniki že zdavnaj uvideli pomen teh gibanj in jih z vso silo pod- i pirali, vsaj Amerika in Anglija. Predobro se spominjamo, kako so letala v jasnih nočeh težko brneč letala proti krajem, kjer so gospodovali banditi in spuščala s padobrani razen pribora orožja za toipe v* gozdovih. Princip ni bil zgre. šen in taktika ni bila slaba Morda bi Roosev/eltu in Churchillu danes ne bi mogli oporekati uspeha njih taktiko, ako bi v trozvezi ne bilo Stalina, ki je s tem, da je v teh upornih gibanjih sam žel največje sadove, temeljito preUrižal račune zapadr.ib zaveznikov. Brez ivomno politična gibanja za Nemčijo niso ugodna, posebno ako je temelj teh gibanj integralni komunizem, katerega uničenje je za Nemčijo sploh cilj vojne same. Še bolj očito pa postaja v zadnjem času dejstvo, da ta gibanja, ki so bila s strani zaveznikov naperjena izključno proti Nemčiji in katerih geslo je bilo «naj stane, kar hoče», danes delajo zaveznikom - ra-Zfn Sovjetov * veliko večje preglavice, kot preje Nemcem samim. Od časa, ko so se v zaledjih pojavila uporna gi-> banja, je Nemčiji za boj proti njim zadostovala njena policija in le v izjemnih slučajih je prišlo do večjih vojnih akcij Razen par odkritih poizkusov puča v raznih deželah, ki so klavrno propadli, niso vsa ta uporna gibanja niti najmanj spremenila splošne sl ke polo« žaja v po Ntmciji zasedenih deželah Iz tega izhaja, da si Angtaamerikanci z iznajdbo teh upornih gibanj niti tre* " nutno niso bili niti najmanj na boljšem. Da je to večji del zasluga očke Stalina, je druga stvar. S svojo hinavsko podzemsko politiko je on že od začetka gledal v bodočnost in ustvarjal predpogoje za bolj-ševizacijo vseh od zaveznikom zasedenih d žel in za to ni hotel zanemarjati političnega momenta, ki sta mn ga v obupni samoobrambi tako neprevidno pripravila njegova zaveznika. Zato je učinek teh o-boroženih političnih gibanj bil za Nemčijo relativen, dočim je za zaveznike ta učinek porazen. Dokazov za to trditev je več ko dovolj in vendar se še kopičijo. Najnovejši in najbolj klasični so primeri Grčije, kjer Anglija in z njo Amerika morata sprejemati in sploh obravnavati pogoje, ki jim jih stavijo uporniki, organizarani in podpirani za boj proti Nemčiji. Poljske, kter so načrti in prestiž Anglije za vedno splavali po vodi in sedaj Jugoslavije, kjer bo zopet Anglija morala odnehati in prepustiti to svoje izredno važno politično oporišče boljševiku Stalinu. Položaj Angloamerikancev ni rožnat niti v Franciji, niti v Belgiji, ne v Nizozemski, povsod jih čaka odpor od njih ustvac* jenih in organiziranih -patri-jotov», ki jih v bistvu režira Stalin v nemilo jezo obeh za-padnih velikanov. Korist pa, ki sta jo Anglija in Amerika imela od vseh teh »osvobodilnih gibanj« dosedaj, je tako pičla, da je sploh ni vredno omenjati. Tolpe so »e večinoma držale v gorah, ki za Nemce niso bile nikake važnosti. Kdor je pri tem trp*l, j« bilo vedno prebivalstvo krajev v bližini teborišč, ki je moralo skrbeti za njih vzdrževanje. Ker so toipe delale po že v naprej točno izdelanem načrtu in po smernicah integralnega komunizma, se je roit nju in plenitvam pridružila tudi potitična strast, ki jo je ž v-ijenje v gozdu in nevarnoti strah naprav »a neizprosno. Nauk, ki odobrava umor-kot dovoljeno sredstvo za dosego cilja, je začel nositi obilne sadove. Toda umor je veliko lažji med civilnim prebivalstvom, kakor nad oboroženo silo, zato so vsa uporna gibanja skoro vedno le po str mpoteb skušala tuoatam zadeti nemško oboroženo silo, pri čemer pa ie vedno le civilno prebivalstvo moralo prenašati udarce in žrtve. Tudi atentati na vlake in prevozna sredstva so vedno v prvi vrsti zadela civilno prebivalstvo, če ne v drugem, v oskrbi z živili. Vojaški transporti in premikanja niso bila nikdar zaželjeni cdj napadov tolp, ker so te vedele, da so dobro zastražena in da pri tem obstoja velika nevarnost. Vojaške koristi torej zavezniki j pri :em skoro niso imeli, pač j pa so si napravili sami nepo- s pravljivo škodo na političnem J polju Razen že omenjene Sta- j linove podvzetr.osti, ki so jo | skozi leta sebi v škodo podpirali, se je pciključila tudi že precej očita odvratnost prebivalstva vseh prizadetih dežel proti vsemu, kar smrdi po zavezništvu, kar je tudi logično, ker skro vsa ljudstva so bila opeharjena, kakor sta bila ope* ha jena Roosewelt in Churchill sama Ta škoda, ki je do včeraj morda še bila relativna, kakor škoda zlorabljanja aspirina v slučajih glavobola pričenja polagoma kazati vse drugačne učinke, kakor aspirin sam. As irin odpravi glavobol, a zadene srce. In baš srce za-padnib velesil pričenja kazati znake poraznega učinka. Prvi utripi v Grčiji, potem na Poljskem in sedaj v Jugoslaviji. Toda to so le simptomi. Prava bolezen kaže znake drugje. Nemčija doslej ni segla po tabib sredstvih, ni podpirala upornih gibanj, ni se zanimala zanje. Čakala je, da svet sprt gleda. Ni hotela siliti človeštva pod jarem kateresibodi ideje, ni hotela politično nastopiti v krajih, ki jih etnografsko ni smatrala za svoje področje. Pustila je, da se politična zavest sama vzbudi v vseh, ki še imajo zdravo pamet in niso še popolnoma zapadli politični strasti. In glej! Danes, ko partizanstvo, ta umetna politična tvorba, ki sloni še ie na teoriji najbolj zloglasne politične ideje in še to v deželah, ki v svjjo neizmerno srečo niso preizkusile boljševizma na lastni koži, polagoma omahuje, s? v Nemčiji in mnogih drug h deželah vzbuja gibanje, ki je sad preizkušnje in prepričanja Zanj ni bilo trvem potovanju v SSSR, je o vtisih, ki si jih je nabral v Sovjetski zvezi, napisal knjigo, ki bo v kratkem izšla Iz knj ge je ameriški tednik „Tirne“ že ziaj, še pred njenim izidom, ponatisnil tole značilno mesto: „Med prebivalci S33R in jefmki državne kazniiu ce v Lansingu (USA) je velika razlika. Oskrba in obleka sta v obeh primerih približno e-naki, morda je v Ltnsingu celo nekoliko bolje. Toda če bi se m >jemu prijatelju, ki ga poznam v omenjeni kaznilnici, kdai zazdelo, da njena uprava ni dobra, ter bi zato izrazil upanje, naj bi zamenjali paznike, se mu ne bi bilo treba bati, da ga u-strele, če bi ga slučajno slišal kak izdajalec.” Kdor hoče delati, naj najprej neha tarnati. (Baz in). Nov polom v Hat Springsu Stockholm Kakor jav ja a-gencija Reuter, je prišlo na pacifiški konferenci v II )t Springsu do novih težkih sporov, ko so v soboto riz-pravljali o evropskih naseljih na Daljnem vzhodu. Zastopniki Anglije, Nizozemske, Francije, Avstralije m Nove Zelandije so odločno nasproto-i vali predlogom za usttnovi-tev mednarodne kolonialne oblasti. Naimi zasitili Hjgimii lz Berlina pročajo, da so nemške čete med svojimi pohodi zavzeli v Soodnjib Vo-| gezib mesto Hagenau. BOGOMILA Petnajstim v s p umi n ču vaj pred hišo je le naprej lulil in se zaganjal kot nor j rol i ljudem na cesti. Primož je pomislil na njihovo gr žnjo. Skoda bi bilo psa. Odri ut je zapah in stopil ven Pridržal je psa za ve-ri>, temna gruča na cesti se je zganila in mimo njega sto:'ila v hišo. Zi pri j-s l, o j mu dovoli, da ga bo branil do za mjega. Primož je stop I v raz-svetjeno izbo, pet odurnih obrazov se mu je zarežalo naproti. — Tovariš Primož, z nami moraš na višjo komando. — Primož j h je gledal, kot bi jih ne razumel. Šele ko sta se mu M ika in Helena s presunljivim krikom vrgli okoli vratu, je spoznal resnico. — Kaj mi pa hočejo? — je s težavo spravil iz sebe. — Mi tega ne vemo, imamo samo ukaz, da te tja pripeljemo — so mu brezčutno odgovorili. Žena Neža je obsedela na klopi kakor brez moči, d a-krat. se je že pognala kvišku, a obakrat zop‘ t trudno padla na klop. Zakrila si je o braz s predpasnikom in o-hupno zajokala. V Primožu je divjal vihar vseh občutkov, zaganjal se vanj, kakor ,T stoletno lipo pred hišo, ruval in podiral vse kar m J je bilo najsvetejše. Sleherni živ c mu je trepetal, kakor bi ga trgali z železnimi kleščami. Zarjul bi v silni bolesti, ki je kakor povodenj preplavila v njemu vse. - Al k, Kristus bo zmagal — mu je skozi solze tiho gov< rila Milka na srce. Primožu j1 bilo, kakor bi mu kdo na smrt žejnemu dal hladilne p jaee. — D kle moj1, hvala ti — jo je Primož z neizmerno ljubeznijo poljubil na čelo. Sedaj je vedel: Kristus Kralj, ga kliče... Dvignil je glavo, še svoji najmlajši, Heleni, ki se je liki zlomljen cvet naslanjala na njegovo ramo. Tudi njo je poljubil na čisto čelo. — Bodila vedno moj ponos — jima je mehko rekel, kot v zahvalo in prošnjo. Stopil je do žene, ki je v dve gubi sključena še vedno ihtela pri peči. — Neža ne jokaj, če bo božja volja se še vrnem. — Pobožal jo je po laseh, nato se še zadnjič zagledal v njene dobre, zveste oči. Videl je v njej ženo in mater, in kot bi bil majhen o-trok jo je zaprosil: — Blagoslovi me. — Neža je dvignila svojo trudno žuljavo roko in ga nežno prekrižala na čelo, u' sta in srce: — Bog s teboj, moj Primož — je tiho šepetala. Prijela je njegovo desnic >, si jo poiožila na srce nato jo nesla z vso ljubeznijo k ustnicami. Njene solze so kapljale nanjo — Zadosti je tega, naprej ! — so nestrpno priganja i partizani. Hčerki sta mu prinesli plašč in kučmo. Še zadnjič sta ga objeli, da se ni mogel ločiti od njiu. Tako objeti so šli vsi trije iz izbe. Od peči sem je pretresljivo zajokalo. Na cesti so se morali ločiti, partizanom se je mudilo. Iztrgal se je iz mihove-ga objema in brez besed odšel. ! SZ GORIC Komunistično skrunjenje Gregorčičevega spomina B mcliti izk jučujejo poštene Slovence il narodne skupnosti - Ljudstvo se zgraža nad zlorabo Gregorčičevega imena -Mnogo komunističnega besedičenja, toda nobenega uspeha j N U _ TSSMI Prejeli smo : Tam nekje poleti meseca avgusta smo prvič ujeli novico, da se pripravlja za 15 X 194i. velika proslava stoletnice rojstva našega velikega Simona Gregor-čiča. Te novice smo bili iskreno veseli: kaj bolj upravičenega namreč kot to, da Gorica proslavi v velikem slo^u svojega „slav-čka“ ? Veseli srno bili te vesti, pravimo, dasinas je pri tem marsikaj motiio in begalo. Tako nas je motilo dejstvo, da so istočasno tudi naši OFarji napovedovali veliko narodno Gregorčičevo slavje za isti dan v Gorici. Vpraševali smo se: Gre li za isto slavje, pri katerem bodo sodelovali i komunisti 1 naši go-riški narodnjaki ? Ali pa ste morda >o dve čisto različni in vzjo redni pripravi? Kak hudobnež je šušljal, da gre za isto proslavo. Ker pa nismo mogli verjeti take gorostasnosti, da bi naši goriški prireditelji Gregorčičeve proslave (med katerimi so dobri narodnjaki, katoliški možje in celo duhovniki) hoteli pri narobni proslavi sodelovati z OFarji, ki direktno ali indirektno podpirajo med nami komunizem, ki je pripravljen vsak hip pljuniti na narodnost in na Gregorčiča, zato smo raje smatrali, da gre za dve čiste različni in samostojni proslavi. Pa tudi pri tem nismo bili povsem mirni. Spet so ua> begali drugi glasovi, ki so prihajali to pot iz vrst narodnih prirediteljev. Ti glasovi so bdi, bogme, res malo čudni. Takole so bjali: Višila se bo Gr gorčičeva proslava, ki mora imeti vsenaroden značaj, pri kar teri bodo sodelovali vsi narodno zavedni Slovenci, razen belogardistov in domobrancev. Ostrmeli smo in si pomencali oči, češ pa mo da sanjamo: Torej vsi na-rodn > zavedni Slovenci razen belogardistov, ki niso narodno zavedni. Komunisti in OFarji ti niso bili izključeni : ti so seveda zavedni Slovenci in so to dokazali s t‘jm, da uničujejo vse, kar nam je svetega pred Bogom in naredi. in. Sredinci in drugi goriški kavarniški narodnjakarji, ti so sto JSJjSR':,;, - od sto zavedni Slovenci in nam to na nešteto načino/ dokazujejo s tem, da sejejo med ljudstvom zmedo, sodelujejo, simpatizirajo ali vsaj dajajo potuho uničevalcem slovenskega naroda in se bedasto lovijo med narodom in Kominterno, med Bogom in hudičem. Domobranci pa, ti se morajo izključiti iz narodnega občestva, ker so izdali svoj narod. Izdali so narod, ker so na- i povedali neizprosen boj OFarjem - narodnim uniievalcem ; izdali so narod, ker so organizirali v Gorici slovensko kulturno in narodno življenje; organizirali so slovenski tisk, ki je na taki Vitini, da nas zanj že drugi Slovenci zavidajo: iz niča, lahko rečemo, so ustvarili slovensko šolstvo v Gorici in v podeželju, šisto šolstvo, ki nam je s slovensko gimnazijo v Gorici na čelu hhko v največji ponos ; organizirali so našo domačo dobrodelnost v obliki socialne pomoči, ki jo že tisoči blagoslav-lajo. Za vse to ogromno narodno delo so si belogardisti zaslužili ime narodnih izdajalcev, zato niso vredni, da sodelujejo pri Gregorčičevi narodni proslavi. Taki očitki so nas boleli. Pa smo se v svoji dobrosrčnosti pomirili, češ saj morda tega ne smemo tako hudo tolmačiti. To so najbrž samo neodgovorni elementi, ki ne vedo, kaj blebečejo. V takem razooloženju srno pričakovali 15.X Petnajsti oKtober je prišel in odšel - in proslave rii bilo, ne OFarske, ne narodne. Tolažili smo se: Ni tako lahko organizirati vsenarodno proslavo, so tehnične in psiholoŠKe težave. No, upajmo, da bo kaj vsaj 24. novembra na obletnico smrti Simona Gregorčiča. Tudi ta dan je prišel in odšel — brez proslave, Malce nerodno nam je bilo, pa nam je le uspelo potlačiti nezadovoljstvo, češ časi so težki, vojne razmere, ovire vseh vrst itd. In še se nam je reklo: Zadnji dan leta, na Silvestrovo, pa bo zares! Čakali smo in spet — nismo pričakali. Ihta nas je začela daviti: Kaj pa mislijo, da se bodo iz nas norca ddali? Pa nam je bilo v tolažbo spet rečeno: To ni kar tako, tikale vsenarodna proslava! M^klavževanje, to seže da improvizirati v 14 dneh; tudi kakšna dijaška akademija, v enem tednu se pripravi. Ampak Gregorčičeva proslava, pri kateri naj sodelujejo vsi narodno zavedn, Slovenci brez te proklete bele-garde, hm, to niso mačje solze i program, vloge, narodno rajanje; tehnične ovire itd. itd. Kaj si pa mislite ? In smo se v svoji dobrodušnosti spet potolažili in spet čakali. Prišlo je novo leto in kazalo je, da bo stvar zaspala. In smo rekli: Hvala B.>gu! Saj zdaj ko sm > v 101 letu Gregorčičevega rojstva res ne kaže praznovati 100 letnice. Pa glej ga kle-ka! Spet so jo privlekli na dan stoletnico rojstva in proslavo. In nas je f:rbec poščegetal in smo informirali, kako in kaj, Rečeno nam je bilo kategorično: Zdaj ali nikoli: 4 februarja brez drugega, pa naj se pes obesi! Težave premagane, tehnične in psihološke, br.gat program, narodni plesi... skratka uspeh zajamčen. Tudi to smo v svojem velikem domoljubju pogoltnili in sedaj živimo in drhtimo v pričakovanju 4. februarja. Malce zaskrbljeni smo, da se ne bo morda tudi pri priliki uresničil latinski izrek: Parturiuntur montes... ali po naše: V popadkih vi jo se gore, iz-leze se majcena — miška. To pa lahko povemo: Nič več nismo pripravljeni čakati! Ali 4. februarja ali pa nič! Ne dovolimo, da bi se z našim goriškim slavčkom pometalo kot z umazano cunjo. Preveč ga cenimo in ljubimo! Ako bi se pa zgodilo, kar Bog ne daj, — to naj bo naša zaključna misel in naš nasvet — da bi tudi za ta dan šla proslava rakom žvižgat, potem pa svetujemo o Igovornim elementom, naj nikar ne obupajo, naj s pripravami kar lepo nadaljujejo, da bomo lahko vsi narodno zavedni Slovenci z združenimi močmi dostojno proslavili 1. 2014. vsaj — dvestoletnico rojstva Simona Gregorčiča. Zavedna gorišlia SfovenRa. Naznanitev pridatka koruze Pokrajinski urad za pridelovanje poljskih pridelkov v Gorici ponovno vabi vse one pridelovalce koruze ki niso do določenega roka t. j do 10 t. m. naznanili vsega pridelka, naj to store čimpreje, ker bodo drugače izgubili pravico do živilske nakaznice za mesec februar za se in za svojo družino. Tatvine V ponedeljek popoldne je ugotovila zasebnica Emilija Samero, bivajoča v ulici Aquileia 36, da ji manjkajo njem dokumenti, šest živilskih, ena tobačna in ena mlečna nakaznica. Samero je izginotje naznanila merodajnim o-blastem. V nedeljo zvečer je bilo ukradeno elektrotehniku Saveriju Frankoviču iz S. Lorenza di Mos-sa kolo znamke „Bella“, katerega je pustil za hip prtd nekim barom v centru mesta. iTB^KLl lTfltttl.1 |17WIL> l i^ViLL' iTMiU! Ljudska univerza Drevi, ob 6 uri zvečer, bo v prostorih slovenske Ljudske u-niverze, Drevored 24. maja št. 18. četrto predavanje. Predaval bo urednik Ciril Kočevar o «Vojnib nadomestkih«. Predavanje obljublja biti zanimivo ter so goriški Slovenci nanj vljudno vabljeni! jCW!!! l!BWB9 i!!!«1 ii7*SL' i»ii!!! liSSSiS DOPISI Šturje Kdo je bil Jože Brecelj? — 8. januarja je poteklo pol leta, odkar so ga iztrgali nahujskani su-roveži od njegovega rojstnega doma. V svoji dobi je dopolnil 60 let. Storil je veliko dobrega v korist svoji družini in našemu ljudstvu. Bil je sin obrtnika in tudi sam se je izučil očetove obrti, mizarstva. Šel je tudi po svetu, da se je v tej stroki popolnoma usposobil. Sodeloval je pri ustanovitvi mizarske zadruge v Šturjah, čeprav zadnja leta ni več izvrševal misarske obrti je ostal še vedno njen član. Bil je mož žive vere, ki se nikdar ni sramoval svojega prepričanja pred svetom. Več let je skrbel kot cerkveni ključar za lepoto in napredek hiše božje. Sodeloval je pri vseh verskih organizacijah in pospeševal vsestransko njih proc-vit. Bil je poštenjak in slovensko narod o zaveden. O tem zgovorno pričajo vsa njegova dela po prvi svetovni vojni. Ko so se u-stanavljala katoliška prosvetna društva po gornjem in srednjem Vipavskem, je bil on njihov veslar. Ko so se politično razgibale (po prvi vojni) vipavske vasi, je bil 011 tisti, ki jim je dajal korajže in vzpodbude. Stal je kot hrast in pred nobenim viharjem ni klonil. V družini je bil pravi oče in krščanski vzgojitelj svojih otrok. S svojimi pridnimi rokami in z rokami njegove družine se je njihovo posestvo večalo. Imel je tudi malo trgovino in vinotoč. In kljub temu so njegovi sinovi nekadilci in so bili svoj čas tudi zdržni abstinentje, kar je na Vipavskem zelo redko. Poskrebel je tudi, da so se njegovi otroci izučili v raznih poklicih. Bil je mož globokih misli in razprav. Pri njem smo se našli ko pri očetu. Ure so pri njem prehitro minule. Spominjam se, kako je žalosten in potrt potožil, ko je videl, da so se dobri kon-greganisti kot: Preinru, Mohorčič in drugi dali zavesti in zvabiti pod krinko narodnih idej in šli v gozd, kjer so tudi končali svoje miado življenje za ideje komunistične OF. Bolelo ga je, ko so padali cvetovi mladih življenj. Z grozo je zrl na požgane domove. Zavedajoč se, da se na tak način ne koristi svojemu bližnjemu, je kazal pravo pot ter opominjal ter očetovsko svaril v svoji okolici. Dragi Jože 1 Z nami si delil sončne ure, bil si nam mnogo v žalostnih in veselih dneh, ki te danes, čeprav smo ponosni na tebe, mučenča za dom, vero in narod, tako strašno pogrešamo. Kot je porofal „Tolminski glas* v 20. štev. prejšnjega leta tvoj in tvoje družine žrtveni lik počiva v neblagoslovljeni zemlji med Gaberjem in Gorenjo Branico. Želimo ti mirni pokoj v teh razbitih dneh ! Vsak stanovalec mora točna poznati vse izhode, zasilne izhode in zidne pro-boje svojega zakipnišča tako, da jih najde tudi v največji razburjenosti pri popolni temi. Gospodar hiše mora poskrbeti, da so ti izhodi vidno označeni s puščicami. napisi ali pa pobarvani z balo barvo. K zasilnim izhodom spadajo vsi iz zak’onišča vodeči izhodi. Če ja zakio nišče zvezano z zidnim probojem s so-isedno hišo, potem spadajo k zasilnim zhodorn tudi vsi izhodi, ki vodijo i i sosednega zaklonišča. Msd stanovalci si mora hišni starešina znati pridobiti sodelavcev in njim odrejati ooedma dela. Skozi solze so gledale za njim, dokler ni izginil za prvim ovinkom. Čuvaj je v hlevu strahotno tulil, kot hi slutil, kaj se je zgodilo. Sestri sta se prijeli za roko, in kakor cvetki, ki jim je sonce sreče za vedno zašlo, žalostne odšle v hišo. Tri srca, so se združila v neizmerni boli, kot jo tista izba ni čutila še nikoli. X. V farovžu pri gospodu dekanu je v prostorni kuhinji vkljub pozni uri, še vedno g(>reia luč Kaplan Jože, ki je tiste dni bival v farovžu se je šele pred dobro uro vrnil. Sveto popotnico je nesel težko bolnemu dekletu, v tri uie oddaljeno podružnico, visoko v hribih Truden je bil, a v srcu neizmerno srečen. Komaj drugo leto je bil duhovnik Njegovi duši hrepeneči po do broti in popolnosti, so se odkrivale vedno večje tajnosti. Duhovnik božji — neizčrpna je ta beseda, kdo bi jo razumel? Tudi on je m. Kot morje globoka in široka se mu je zdela, do dna bi ji ne prišel nikoli. Razmišljal jo je to popoldne, ko je on nebogljena in revna stvarca nosil Stvarnika sveta, skozi prostrane gozdove. Ni čutil ne utrujenosti, ne strahu, ne mraza, ki mu je rezal v obraz, kajti srce mu je bilo prevroče ljubezni tistega, ki ga je na veke zase izbral. Vsa njegova mladostna leta so šla m mo njega na tej samotni poti. Luta, ko je bito v njegovi duši samo eno hrepene lje, samo en cilj: postati duhovnik božji. Svet ga je vabil, ponujal mu vabljivega cvetja, ki danes lepo cvete, julri pa ga že ni več, ni ga pos ušal, ni se oziral nanj. Pregloboka je bila želj a njegovega srca : „K Bogu, ki razveseljuje mojo mladost". Ni ga varala njegova želja, vse je našel po čemur je hrepenel. Prej je bil kakor samotno zrno, sedaj kot stoteren pšenični klas. Čutil je v sebi bogastvo neizmerne ljubez.ii da hi objel celi svet, vse ljudi, dobre in hudobne. Molil je za vse, tudi za tiste, ki so ga preganjali, toliko bolj, ker so bili njegovi bratje Veroval in upal je v bolj. šo bodočiost, ki bo zasijala tudi njegovemu narodu, kot zlata zarja po temni noči. Gospod dekan je sedel pri peči v naslonjaču. Z veseljem je poslušal svojega najmlajšega kaplana, ki mu je navdušeno pripovedoval, o ljudeh na naj višji podružnici, o njihovi vdanosti v božjo voljo, pa o prelepem svetu, ki se razprostira za visokim vrhom. ljobro je poznal gospod dekan vse svoje ovčice, sko-ro vse je on krstil. Osivel in obnemogel je v težavni službi in v skrbi zanje. Ko- maj da se je še vsako jutro privlekel do cerke, da je tam maševal, A ni mu bilo žal, s starčkom Simeonom je tuli oi ponavljal: — Sedaj odpuščaš Gospod, svojega služtbiika po svoji besedi v miru... Vedel je, njegovo začeto delo bosta nadaljevala l,ub-ljena sinova kaplana Simon in Jože. Gledal je njuno neumorno delo, njuno ljubezen do otrok, skrb za lepoto hiše božje in priznati si je m >ral, da je nova generacija v mir-sičem napredovala. Večkrat je ves navdušen vzkliknil: — Ne, lakih kaplanov še nisem imel. — (Dalje prihodnjič.) Sv. Križ na Vipavskem V zadnjem času sta na univerzi „pod smreko" po dvajsetih dneh odlične šole promovirala: v jusu g. (tov.) Bernard Kravos; v sodniškem pravu pa g. (tov.) Černigoj Ferdinand. Upamo, da bosta kot odlična partijca mogla sodelovati veliko za blagor svojega ljudstva. Čestitamo k tako sijajnemu u-spehu in k zaupanju, ki ga ima partija v njih. Največje veselje in zadoščenje so imeli svetokriški komunisti ko je gorela zemljiška kr J ga v Ajdovščini. Z( ani komunist Vencelj Kočevar, misleč, da je zavladala rdeča svoboda na Vipavskem, seje ves razvnel in švedral okn g s svojo kruljavo nogo, dopoveduj, č in razlagajoč ljudem junaški čin NOV pri osvoboditvi kmetov V pavske dokumentov, kjer je ravno zapisana njihova lastnina. Z* mlja, se je iz nžai tov. Vencelj, se bo kar rezala in se po zaslugah delila. Bridko se v*.raš komu mst Vencelj! Nikdar se ne bodo tvoje in tvojih pajdašev sanje uresničile. Prezgo- 1 daj si se razkrinkal pred na rodom in zato boš zgodaj prejel povračilo m plačilo od naroda. Iz Loma Prve dni te!’očega meseca se je priklatila v naše mirno nase je izbegana in sesiradana kcmunistična zver ter tropala vse tiste družine, katere imajo člane pri domobrancih in druge od njib smatrane «belogardi» stinče». S tem podlim početjem S' nam ponovno potrdili, da je njib bog : rop, požig, umor ! To naj bi bil način, s katerim bi rdeča svojat privabila in pri* dobila vse tiste poštene, ki so jo ze v prvib dneb njenega rovarjenja po našem okraju obsodili in zapustili. Škodo so povzročili ogromno, saj so poleg drugega blaga odpeljali samemu kmetu flrneju 11 glav živine. Tolaži nas zavest, da nismo žrtve naše poštenosti in vztrajnosti, marveč žrtve lačnih komunističnih želodcev, kateri ne bodo, če jim bo čas dopuščal, prizanašali niti njihovim pajdašem. Upamo, da ni več daleč dan, ko bo roka pravice segla še v zadnje njihove brloge in jim poplačala vse trud, ki ga žrtvujejo za dobrobit našemu narodu. Delo naših poštenih rok nam zagotavlja, da se bodo naši hlevi in hrami vnovič na polnili, med tein ko bodo roparji in morilci izumrli, ker delajo na to, da bi od našega gorja živeli. Vsi tisti, ki sočustvujemo, to smo vsi, z oškodovanimi, ne dobimo primernega izraza, s katerim bi te izrodke zmerjali ali vo« ščdi plačila za njihovo početje. Zadostuje naj jim to, kar dobro vedo tudi sami, da jih obsoja in sovraži celo živina Saj jim je to potrdilo eno izmed odgnanih goved iz vasi, kateri se je posrečilo pobegniti iz krempljev teh roparjev in se zopet vrniti k svojemu gospodarju. Živino si naj vzamejo za zgled, ker k človeški družbi ne pripadajo več! Planina pri Vipavi Tovariš komunist, Jože Božič je letos za novo leto razdelil nekoliko daril. Hotel je pokazati, da imajo tudi oni nekaj, zato jib je sam nosil po hišah, Ker so ljudje vedeli, odkod blago izvira, daril niso hoteli sprejemati. Znano je vsem, da 1 so bila nakradena v Hjdovščini. Dober se delati z drugim blagom je lahko! Kaj ne tovariš? Sv. Križ 15. t- m se je domobranska palrola pojavila v zgodnjih jutranjih urab v Malih Žabljab in tam zajela proslulega tolovaja Petra Kalina iz fljdovšči« ne. Star je komaj 20 let. Bil je ropar in uničevalec našega gospodarstva že nad eno leto. Naši terenci so se cb tem dogodku grelo spogledali in upravičeno se tudi oni sedaj bojijo domobranskega obiska. ..Goriški list"' v vsako naše družino! Lokavec pri Ajdovščini Pretekli teden so vrli stra* žarji med našo vasjo in med Stomažmi r.a nekem skrivnem prostoru pri svojem pohodu izsledili partizansko telefonsko postajo. Na begu je bil smrtno zadet 45 letni domačin Ferdinand Kompare. Eden je bil pa živ zajet. Stražarji so v borbi odločni in ne prizanesejo nobenemu tolovaju, tudi telefonistom ne in jih presenetijo, kadar najmanj mislijo. Zadnje čase nam obljubljajo še nekaj več, da bodo vse kurirke naše vasi, ki so še vedno nepoboljšljive, spravili v kratkem na varno. Kmetijstvo Devetdeset tisoč ž valic v kubičnem metru prsti Vsak košček zemlje bodisi njiva, gozd, vrl ali travnik je obljuden po neštetih živih bitjih. To so različne vrste mrčesa črvičev, črvov, talnih bakterij in pozameznih enoličnih organizmov, ki so na primer v prsti gozda in travnika tako silno mnogoštevilni, da jih moremo najti v enem samem kubičnem metru gozdne pr: ti do 150.000. Ti organizmi, so v toliko koristni, v kolikor použivajo v prsti gnijoče ostanke or-ganičnih snovi in v kolikor služijo nato tudi sami za hrano višje razvitim živalcam sopemagajo s tem ustvariati potrebni rodovitni humus. Nova raziskovanja so ugotovila, da so ti mali organizmi najštevilnejši v zamočvirjenih t s e h travnikov. Taka tla vsebujejo v vsakem kubičnem metru svoje prsti do 90000 večceličnih drobnih živalic. V jeseni in proti zimi nijhovo število narašča proti pornSadi se pa spel manjša. V prsti suhih travnikov najdemo v globini 25 cm. 24.000 do 73.000 živalic v kubičnem metru. Kanalska občina Da ne zaostanemo in da ne boste mislili, da pri nas nismo deležni komunističnega raja, vam hočemo nekoliko opisati naše OF-arske junake. Ker so šli glavni simpatizerji iz Kanala na oddih v Nemčijo, so jih nadomestile prijazne uradnice, med katerimi se posebno odlikuje neka plavolaska iz bližnje vasi. Pravijo, da je zelo goreča na mitingih, prav tako, kakor je bila g reča do ba-doglijevskih oficirjev. Tudi ročinjski terenci so nekoliko povesili svoje glave odkar so jih Angloamerikanci izdali. A nič zato, saj oni vedno sanjarijo le o rdeči svobodi. Tudi načrt, kako bo po vojski so že naredili. 23 družin bo gospodovalo v vasi, vsi drugi pa bodo likvidirani. Nekaj deklet je še vedno zelo gorečih za to svobodo, pa to so samo badoglievski ostanki. Na Doblarju pa je neko čudno tekmovanje. Vsako luno se rodi nov gošarček. Kmalu jih bo cela brigada. Morda bodo ti dosegli tisto tako zaželjeno svobodo. Zelo vašna vloga v obtoku talnega življenja pripada talnim bakterijam, ker posedujejo sposebriost raztapljanja tla razkrajajočih organtčnih substanc in jih potem tlom spet vračajo v potrebno predelanem stanju kot hranitvo. Če v zemlji ne bi bilo bakterij potem tudi vse gnojenje ne bi imelo nobenega haska. Kajti prav te živalce poskrbe za to, da gnoj kot ostanek živalskih in rastlinskih snovi segnije in se na ta način spremeni v rastlinam koristno hranivo. Tako sponava moderna znanost, da je na svetu ne-obhodno potrebno tudi tisto o čemer je bil človek še nedavno prepričan, da je ne koristno, ali pa tu samo v napoto in škodo. Popolnoma pa bo poznalo odvisnost raznih bitij najrazličnejših vrst in področij v medsebojnem dopolnjevanju pogojev življenja gotovo šele človeštvo poznejših od nas še dosti naprednejših pokolenj. A zadnja skrivnost vsega? Te ne bo nihče nikoli spoznal. Čas možnosti življenja ljudi na naši zemlji bo za to prekratek neglede na končno omejenost naših možganov tudi v glavi največih genijev. Katar v nosu Nekateri ljudje imajo stalno v nosu katar. Seveda pa to nevšečnost ric smemo zamenjati z navadnim nabodom. Oni, ki jib muči ta nadloga, bi si morali po večkrat na dan izpirati nosnice s slano vodo V ta namen naj kupijo v lekarni posebno cevko, ki ]e nalašč za to narejena. Potem naj vsujejo v kozarec mlačne vode približno eno kavno žličko soli, nagnejo glavo močno nazaj in slano vodo skosi cevko počasi vlivajo v nosnice. To izpiran e sicer ni prijetno, slana voda namreč izteče iz nosnic skozi ozek vod v grlo, a uspešno je. Omedlevica Omedlelega človeka položi na t:a in mu nekoliko podložimo glavo, potem mu odpnemo tesen ovratnik in obleko, ki ga tišči v prsni koš. Nato ga po prsib, obrazu in vra*:u poškropimo z vodo, ki smo ji pridali nekaj kapljic kisa. Nikdar pa ne smemo omedlelemu človeku vlivati vodo v usta! Dobro je, če mu tudi sezujemo čevlje in ga z mrzlo vodo po- čimo po podplatih. Če bi vse to ne pomagalo, je omedlevica težjega značaja in moramo ne« mudoma poklicati zdravnika. Zastruptjenje z nikotinom Kdor se zastrupi z nikotinom, čuti bude prebavne motnje, močno se poti, muči ga slaoost, srce mu preoitro utripa in živčen je Bomik vmez Globočnik, Peter Kozler, prvi k rtograf Slovenije, in še drugi, ki so ugodno vplivali na razvoj narodnega življtnja v Posočju. V Beneški Sloveniji je ta čas živel njen prvi pesnik SPe/er SPodrefia (1822-1889). Doma iz Šempetra, je doštudiral gimnazijo in bogoslovje v Vidmu, nakar je vneto pa-tiroval med svi jimi rojaki v Nadižki dolini, skrbeč tudi za njihov narodni in gmotni napredek v Trčmunu, odkoder je rad zahajal v Kobarid, potem doma v Šempetru in nato do svoje smrti v Roncu pod Matajurjem. Ko je zajel val narodnega preporoda sosedno Goriško, se je tudi sam tako navdušil, da je začel peti. Iz tega časa je znana njegova ponarodela „Slyvjanka“, ki jo je uglasbil učitelj Fr. Carli v Kobaridu in je bil avtor ob njenem prvem izvajanju na čitalniški besedi navzoč. Ko je poslušal, kako so kobariške mladenke pele: Jaz nisem Talijanka pa tudi ne bom, sem zvesta Slavjanka, ki ljubim svoj dom — je bil ginjen do solz in nato, hvaležen domorodnim pevkam, zložil novo pesem Kobaridskim pevkam Slavjanske mladice, le pojte veselo, slavjansko deželo budite naprej I Kjer koli glasijo se vaši glasovi, se slavski sinovi dramijo vselej. Slavjanska danica je že zasvetila, ki bode zdrobila , protivnike v prah. I bodo združili se sini slavjanski v en rod velikanski, nasprotnikom strah. In tačas veselo se bodo pa vila prekrasna vezila vam v slavni spomin. To pesem je potem uglasbil Hrabrosl2v Volarič in »slovenske mladenke" v Posočju so jo veselo pele, utrjaj°č z njo narodno zavest. — „Slavjanka“ je izšla v „Zori“ 1874, druge svoje pesmi pa je priobčeval v »Zgodnji Danici" in v goriški „Soči“, v kateri je priobčil 1871 tudi svojo zgodovinsko znamenito žalo-stinko »Slovenija in njena hčerka na Beneškem”. — Velika Podrekova zasluga je tud , da je priredil s takratnim odličnim šempetrskim župnikom Mučičem ..{Katekizem za Stovence uidemsRe nadškofije . ki je izšel v Gorici 1869. Z njim je izpodrinil razne rokopisne prestave in prireditve, skrpane v spakedranem narečju. Pomemben je tudi zaradi tega, ket je med svojimi rojaki širil Zgodnjo Danico, Novice in knjige Mohorjeve družbe ter še, da je vzbudil pravega pesnika — Ivana Trinka Zamejskega. Za narodno vzgojno delo med svojimi rojaki se je navdušil, kot sem omenil, Podreka ob razmahu narodne misli v sosedni Goriški, gotovo pa ga je vzpodbujal tudi urednik Zgodnje Danice, msgr. Luka Jeran, s katerim si je dopisoval, in nemalo gotovo tudi sloviti slavist vseučdiški profesor Baudoun de Courtenay, ko je hodil po Beneški Sloveniji in bil, študirajoč ondotna narečja, večkrat * njegov gost. (Dalje)