>tev. 193. V Ljubljani, petek 25. avgusta 1939 RM Leto VI Sporazum s Hrvati je bil včeraj podpisan Predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček sta včeraj imela zadnje posvete, nakar je knez namestnik sporazum odobril Brdo, 24. avgusta. (Uradno.) Nj. kr. Vis. knez namestnik je sprejel danes, dne 24. avgusta, v skupni avdijenci predsednika kraljevske vlade g. Dragiša Cvetkoviča in g. dr. Vladka Mačka, predsednika HSS in SDK koalicije, ki sta mu ob tej priliki obrazložila svoje predloge za ureditev hrvaškega vprašanja. Nj. kr. Vis. knez namestnik je v soglasnosti s kraljevskimi namestniki sprejel predložene predloge v pogledu ureditve tega vprašanja. Bled, 25. avgusta. Kakor jo naš list že včeraj javil, sta se dopoldne pripeljala na Bled predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček. Njun prihod je pomenil, da so pogajanja za sporazum s Hrvati rodila uspeh in da je treba pričakovati le še končnega podpisa. Predsednik vlade Dragiša. Cvetkovič in dr. Vladko Maček sta se nastanila v hotelu »Toplice« in takoj sprejela trumo časnikarjev, med katerimi je bilo veliko število tudi inozemskih. C v e t k o v ič in dr. Maček sta se sprehajala nekaj časa po Bledu, nato pa se poslovila ter se je dr. Maček z dr. Š u b a š i č e m in dr. Š u t e j e m, kateri je medtem prispel iz Sarajeva, odpeljal na otok, kjer si je ogledal romarsko cerkvico. Opoldne je predsednik vlade priredi! gostom kosilo, katerega so se udeležili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, dr. Vladko Maček, dr. Ju raj Šutej, dr. šubašič, ministra Tomič in Altiparmakovič, profe-sorji-strokovnjaki, ki so stilizirali sporazum, šef Osrednjega tiskovnega urada in zastopniki večjih jugoslovanskih listov. Popoldne sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček odpeljala na Brdo, kjer ju je sprejel v avdijenco knez namestnik Pavle. Po vrnitvi z Brda je dal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič časnikarjem naslednjo izjavo: »Sporazum je dosežen, in kakor je bilo objavljeno, je kraljevo namestništvo sprejelo predloge. Zato je moja misija v celoti uspešno zaključena. Verujem, da bo spo razum soglasno sprejet in da bo v celoti odstranil poostrene položaje med Zagrebom in Belgradom in jih v celoti popolnoma rešil.« Roosevelt se je obrnil tudi na Moscickega in Hitlerja: Nepristransko razsodišče naj reši spor Washington, 25. avgusta, o. Snoci je predsednik Združenih držav Roosevelt poslal Hitlerju in Moscickemu apel, v katerem poživijo oba državnika k delu za ohranitev miru v Evropi. V tej spomenici navaja Roosevelt, da je vsa ameriška država proti vsaki akciji, ki bi mogla privesti do svetovne vojne, v kateri bi trpele tudi druge države. V besedilu svojega apela na Hitlerja predlaga Roosevelt za pomirjen je obeh taborov sledeče: 1. Pričela naj bi se neposredna pogajanja. 2. Obe stranki naj se podvržeta nepristranski raasoji, v katero bosta imeli obe zaupanje. 3. Obe državi naj sprejmeta, izid tega posvetovanja, v k a t e -remnaj bosodnik alisvetovalec en ameriški državljan iz republike, ki je popolnoma prosta in ni v nikakršni zvezi ne z Nemčijo niti s Poljsko. Nadalje pravi Roosevelt: »Jaz apeliram v svojem imenu in v iinenu Združenih držav ter v imenu vseh narodov, ki ljubijo mir, da sprejmete eno od teh nasvetov, v katerih je mogoče, da pride do mirne rešitve.« Washington, 25. avgusta, o. Slično brzojavko je poslal predsednik Združenih držav Roosevelt tudi poljskemu predsedniku Mosci-ckemu, v kateri ga prosi, da sprejme njegove predloge in mu zagotavlja, da bo v tem primeru uživala Poljska vse simpatije ameriških državljanov. Nadalje apelira nanj, da se vzdrži vsake pozitivne akcije, ki bi privedla do evropskega pokolja. Privatni tajnik Roosevelta je dal izjavo časnikarjem, da niti prezident niti kateri drugi Han ameriške vlade ni pripravljen posredovati v teh pogajanjih. Nadalje pravi, da Rooseveltov predlog ne pomeni drugi Miinchen. Kakor leta 1914 ... Generali v Berlinu sklepajo, diplomati pospravljajo kovčke Berlin, 25. avgusta, o. Ves Berlin pričakuje z napetostjo sklepa vojaške koeference, ki se je vršila snofii. Po vsem mestu vlada nemir kot leta 1914, ko so pričakovali vojno napoved. Vse mesto se mrzlično utrjuje in je videti po večjih poslopjih na strehah proti-avijonske topove. Tuji državljani se pripravljajo na odhod, domačini pa zapuščajo Berlin in se podajajo v manjša mesta, kjer ni pričakovati nobenega napada. Angleški veleposlanik v Berlinu se "tudi pripravlja na odhod. V poslaništvu skrbno zbirajo vse listine in arhive in jih spravljajo v zaboje. Zdi se, da bo angleški veleposlanik z vsem osebjem takoj zapustil Berlin, žiro se bo pokazala prva iskra vojne. __ nemško diplomatsko zastopstvo v Varšavi se je pripravilo za odhod. Verjetno je, da bo poslanik odpotoval že prej, preden bi utegnila izbruhniti vojna, ter bo pustil v -it i?- enj?,a v*®jega poslaniškega urad- bo vodil poslaniške posle vse dotlej, dokler ne bi morebiti izbruhnile vojne sovražnosti med Poljsko in Nemčijo. 2.5J *yžusta. AA. Havass Iz Berlina po-'i od snoa °d 19. ure konference kanclerja Hitlerja z njegovimi najbližjimi sodelavci, posebno * Gonngom in Ribbentropom. Izvedelo se je, da se teh koherenc udeležujejo tudi generali. Prevladuje mnenje, da je nemški sklep glede Poljske že storjen in da je morda že na potu uresni-c en j a. Poljska se bo bT?wMa do zadtre kaplje krvi Angleži zavračajo nemške obtožbe o izzivanju Poljske i N«“*ke radijske postaje *° S oI*slca poslala dve diviziji svojih motoriziranih čet na mejo svobodnega m«£ Gdansk in da ,e od juga m zahoda že zaprl? ozeSS svobodnega mesta. Radijske postaie so v seveda poudarile da je s teTd^ IdSSSfta ogrožen. To bi bila neposredna vojna grožnja od strani Poljske; Toda Gdansk se bo z nemško pomočjo uprl slehernemu napadu na svoje ozemlje. Obenem govore nemške postaje o stalnem preganjanju Nemcev na Poljskem, ter o zločinih, Id jih izvršujejo nad Nemci poljski vojaki. Rečeno Je bilo celo, da so Poljaki poklicali tudi ženske in otroke, ki morajo kopati strelske jarke. Banke v Vzhodni Galiciji so baje poslale ves svoj denar in vse vrednostne papirje v Varšavo. To smatrajo v Nemčiji kot znak, da se Poljska ne čuti več sigurno. Poljske oblasti odločno zanikajo vse obdolžitve nemških radijskih postaj in pravijo, da so njihove čete pripravljene le na to, da bodo preprečile vsak napad sovražnika. , „ , Tudi londonska radijska postaja te je snoci oa-vua z nemškimi vestmi o preganjanju Nemcev na “oljskem. Nemci skušajo dopovedati tudi to, da Poljska z vojsko ogroža Gdansk To ne drži, pač pa je res, da ima Nemčija »hraniti «b vsej poljski meji skoraj dva “Hijona vojakov, ki ogrožajo poljsko varnost. Ni čudno, č« Poljska pošilja vojsko na ogrožena mesta, da se upre napadu. Nemško govoričenje o ©groženju s strani Poljske in o preganjanju Nemcev je popolnoma enako nemSkim napadom, ki so jih časopisi Pr'na. '„na češkoslovaško zaradi sudetskih Nemcev. Ta taktika pa sedaj pri Angležih ne bo imela pričakovanega učinka. Sklep glede vojne s Poljsko že gotov? Berlin, 25. avgusta, o. Diplomtaski krogi omenjajo glede Chamberlainovega govora, da je nesoglasje med Nemčijo in Anglijo nepremostljivo, glede pogajanj med Poljsko in Vomčijo pa pravijo, da je to sedaj prepozno. segla s svojim paktom s Sovjetsko Rusijo to, da Rusija no bo pomagala Poljski v nobenem primeru * dobavljanjem vojnega materiala« Tuji opazovalci pa so mnenja, da ravno zato, ker bo stala Poljska sama brez materialne pomoči Rusije, hoče Nemčija izvesti svoj načrt za vsako ceno. Kljub temu pa smatrajo, da še ni zamujen čas, v katerem bi so mogel doseči mir. Madžarska mora ostati nevtralna Budimpešta, 25. avgusta. AA. Havas: Dolžnost Madžarske v vojni, ki bi počila med prijateljskima ji državama Nemčijo in Poljsko, bi mogla obstajati v tem, da ostane nevtralna —r piš® snočnji »Esti Kurir«. Liberalni list meni, da je potrebno ponoviti to naravno resnico zaradi namere strelastih križev, ki so jo objavili v svojem listu, da bodo defilirali pred italijanskim in nemškim poslaništvom v proslavtev podpisa nemžko-sovjetskega pakta. Cvetkovič odpotoval v Belgrad Bled, 25. avgusta. Davi ob 8 so se odpeljali z avtomobilom v Ljubljano predsednik vlade in notranji minister Dagiša Cvetkovič, minister za p. t. t. Jovan Altiparmakovič in trgovinski minister Jevrem Tomič. Z ljubljanskega letališča so ob 9 dopoldne odpotovali v Belgrad. Plinčec premaga! Bromwich-a Brooklyn (Massachussets), 24. avgusta. AA. Havas: V medeonskem iinalu za Davisov pokal je Avstralec Quist zmagal nad Jugoslovanom Mitičem s 6:0, 6:4, 6:3, jugoslovanski prvik Punčec je pa premagal Avstralca Bromwicha s 6:2, 8:6, 0:6, 6:2, Po prvem dnevu je rezultat med Avstralijo in Jugo- iaponskl vojni minister bo odstopil Tokio, 25. avgusta o. V dobro poučenih krogih mislijo, da je po eklenitvi nemiško-sovjetakega pakta odstop vojnega ministra geuerala Jtagakija tako rekoč neizogiben, ker vidijo v tukajšnjih krogih v omenjenem paktu resen udarec za proti-kominterni pakt. Vprašanje je, ali bo odstop vojnega ministra potegnil za seboj vso vlado. O teni se še nič ne ve, vendar mi&lijo v političnih krogih, da gre razvoj dogodkov v tej smeri. Predsednik vlade Hiranuma je bil izjavil, da Japonska vlada o pogajanjih med Rusijo in Nemčijo m bila nič obveščena. Za Nemčijo sta Chamberlainov in Halifaxov govor „puhEe čenče" Berlin, 24. avgusta. AA. DNB. Cbamberlamo-va in Halifaxova izjava sta napravili v berlinskih političnih krogih absolutno negativen vtis. Tu poudarjajo, da predstavljata ti izjavi ponavljanje praznih in puhlih, že več mesecev starih fraz, da bi delali propagando in da bi svetovna javnost pozabila na odgovornost Velike Britanije za poostritev položaja. Chamberlain in Halifax nista pokazala nobenega razumevanja za nemške pravice in sta s svojim pomanjkanjem tega razumevanja dala poguma Poljski, da vztraja pri svojem izzivalnem in nespravljivem stališču nasproti Nemčiji. I Chamberlain i Halifax nadaljujeta torej vlogo, ki sta jo igrala ves čas nemško-poljske napetosti in ki ji gre krivda za sedanji položaj. Ha-lifax in Chamberlain sta šla celo tako daleč, da dvomita v točnosti nemških informacij o poljskem terorju, kar naj očitno služi za potuho poljskemu nasilju. London naj ve, da Nemce na Poljskem zatirajo na najbrutalnejši način in da je Nemčija nemo šla leta in leta preko tega v upanju, da se bo nemško-poljski sporazum iz leta 1934 končal tako, da bo Poljska spremenila svoje stališče. Angleži so že tolikokrat izrekli mnenje, da bodo Poljaki izrabili dogovor iz leta 1934 za to, da bodo likvidirali nemško narodnost na Poljskem. Chamberlain in Halifax sta dajala potuho poljskemu šovinizmu s tem, da sta se sklicevala na kampanjo nemškega tiska proti Poljski. Če Anglija grozi z vojno, popolnoma dobro ve, da Nemčija ne ogroža Anglije in da hoče Anglija vojno zgolj za to, da reši in ovekoveči versajske krivice. Če hoče Anglija prevzeti odgovornost za vojno, je to njena stvar, toda preneha naj že jadikovati zaradi tragičnih posledic svojih lastnih dejanj, sklenjenih s popolnim premislekom in z odklanjanjem vseh možnosti sporazuma, ne oziraje se na krivice, ki se dan za dnem dogajajo. Roosevelt je zaprosil italijanskega kralja za posredovanje .. ^“hington, 25. avgusta, m. V svoji posla-Tv* j° f* predsednik Združenih ameriških Roosevelt, poslal italijanskemu kralju, pravi med drugim: ’3fW! gorje? *** Premažanci, pretrpeli strašno T spomenici poudarja, da “sf*. kl 2» sestavljajo številne narodnost^ večkrat morda ne more razumeti spo- !.0V^3.8k,mi “m>pogruntal«. Včasih se tako razvname burna debata, pri kateri se navsezadnje še skregajo. Snovi za pogovor zdaj ne zmanjka, saj slednji dan prinese kaj novega. Najznamenitejši predmet razgovora je zdaj postala »visoka politika«. Stare druščine se shajajo in marsikakšna urica gre v izgubo v pogovoru, ki so ga sama ugibanja. Ljudi se ja spet lotila ista lakota po novicah, kakor lani meseca septembra. Vse časopise prebero po kavarnah, vsako, tudi najdrobnejšo vest ti iztaknejo, če je še tako skrita. Tisti, ki imajo čas — nekateri stanovi imajo zdaj še poletne počitnice —• presede po ves dan pri radijskih aparatih. Drugi pa porabijo ves svoj prosti čas za to; marsikdo gre zjutraj le napol prespan v službo, saj je bil pol noči prebdel pri radijskem aparatu ob lovu na nove vesti. Drugi ležejo ter si za uro, ob kateri posamezna, zanje važna postaja še pozno ponoči oddaja poročila, navijejo in urede budilnik. Kar prehvaliti ne morejo tistega, ki je bil izumil radio. Drugo jutro pa seveda prihite v urad z novicami, ki so jih bili ujeli ponoči; brž jih razneso po vseh prostorih in še gorke obesijo svojim prijateljem na ušesa. Zvečer ostajajo čez navadno uro pokonci in navadno ne v kavarni, tam pred polnočjo ni mogočo govoriti tako »neženirano« kakor v gostilni, kjer se jezik po dveh, treh kozarcih neverjetno lepo razveže in »ugladi«. Večja ali manjšo družba sede okrog mize in se kmalu zaplete v živahno »razmotrivanje«. Večina čaka ure, ko izidejo časopisi. Pričakujejo prvega, pričakujejo drugega: in snovi za razgovor prav do »policijske« ne zmanjka. Včasih se pogovor tako razbohoti, , da je treba na vsak način zaviti v kavarno. In marsikakšna ženica doma potarna ali pa se celo ujezi, ko jo mož pritrese domov tako nenavadno pozno. Opoldne je spot prva re?1, ko stopijo iz urada, da kupijo popoldnevnik. češ. morda se je pa ta čas že spet zgodilo kaj nepričakovanega! In ta pesem zdaj kroži po mestu iz dneva v dan. Kakor na tekočem traku imajo kje večno delo brez odmora in po-čitka, brez zastanka in mira, potem ca imajo prav gotovo v ljubljanski bolnišnici. Nikdar ne I uohajo, neprestano prihajajo skozi gostoljubna vrata novi, pomoči potrebni trpini, vseh stanov, vseh starosta. Brez konca in kraja se odpirajo vrata v uradnem poslopju: eni odhajajo, pa že podajajo kljuko tistim, ki jih je prignala potreba P°- Vsake vrste bolniki priha- jajo. Nakdar tudi ne zmanjka ponesrečencev. | . Včeraj je bila sprejeta služkinja iz Vlahovč | pn Komendi, Katarina Zormanova, ki je padla ; voza ter si nerodno zvila obe roki. Padel je Anton Lovšin, sin posestnika iz Jur lovcev pri Ribnici; pri padcu si je zlomil roko. Konji so se splašili in planili v beg z vozom, ?a katerem je sedela žena zidarskega pomočnika iz lodgorice pri Ljubljani, Marija Kralj, s svojim dveletnim sinčkom Ivanom. Kraljeva in njen sin-| ček sta padla z voza ter se potoikla. Hudo nesrečo je doživel včeraj pri delu Bosanec Sulejman Melkič, zidarski delavec v Ljub-I liani; padel je v živo apno in se opekel tako močno, da so ga morali reševalci prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Padel je ter se potolkel po glavi Milan Pirc, sin sluge v Št. Vidu nad Ljubljano, j S šupe je padel Dimeč Franc, delavec na Bledu; pri padcu si je zlomil roko. Kovaču pri Kranjski industrijski družbi na Črnučah je pri delu odletel drobec brusilne plošče v oko. Sadja je na trgu ničkoliko Zdaj je na trgu prav gotovo glavna sezona za sadje. Vsega je dovolj, hrušk, češpelj, jabolk in grozdja. Vse stojnice so polne in zaslužek je prav lep. Gospodinje se pri svojih nakupih, potem ko se oskrbe s_ potrebno zelenjavo in drugim vsakdanjim živežem, še posebej ustavijo pri stojnicah' s sadjem ter kupijo nekoliko priboljška. Doma sadje lejx> operejo in ga postavijo po kosilu na * mizo ali pa ga razdele h kruhu za južino; pa tudi kompot napravijo. Zdaj se takale' jed po kosilu kar posle.no prileže. Zadnje čase iz leta v leto naš sadni trg bolj številno obiskujejo hrvaški sadni prodajalci, ki zvozijo v Ljubljano izredne množine sadja. Na Hrvaškem je tega dovolj, zato sadje tudi lahko prodajajo po prav nizkih cenah. Seveda to domačim prodajalcem, ki ne razpolagajo s tako izdatnimi količinami, ni nič kaj povšeči. Konkurenca je konkurenca in samo pridi zaslužek. Gosjx>dinje pa so vesele, saj dobe sadje cenejše; denar je dandanašnji velika dobrina in vsak dinar, ki ga človek lahko prihrani, pride prav. Kljub vsemu pa naj bi le veljalo v glavnem načelo, naj naši ljudje kupujejo pri naših prodajalcih. šah v Zagrebu Gabrovšek dobil, Šorli remiziral, Siska izgubil Okrog miz, za katerimi se bije boj za naslov mojstra, osem najboljših šahovskih amaterjev, ki sta j'm bila sreča in um dana, da so se prerinili do končnega tekmovanja, se nabira V6ak dan več nestrpnih kibicov, ki v srcih skrivajo vroče želje za tega ali. onega njihovega ljubljenca. Predvčerajšnjim zvečer se je začelo drugo kolo finalnega turnirja ter se nadaljevalo včeraj dopoldne. Bilo je mnogo razburljivih trenutkov, kakor da bi bili zanje poskrbeli številni kibici. Igralci, ki se jim je v tem kolu sreča že na široko smejala, so morali kar po vrsti doživljati neprijetna presenečenja, in že se je sreča preselila na drugo stran belo-črne mize. Kar na treh deskah jo nastal nenaden preobrat, da se je človek nehote moral spomniti na Moskvo v teh dneh. Razlika je bila le v tem, da tu ni šlo le za podpis sporazuma, pač pa že za pravi, najsrditejši boj. No, Zagreb in Moskva nista isto, politika in šah pa tudi ne. Gabrovšek iz Ljubljane je v drugem kolu igral kot cmi z Jermanom. Jerman si je izbral neko novo pot v španski igri, pot, za katero pravijo, da je uabrovšek ni poznal. Ponujene žrtve kmeta Gabrovšek ni sprejel, čeprav misli Fine, da bi jo bil lahko z obema rokama in bi si s tem svoje postojanke dobro utrdil, čeprav je imel Jerman spričo te odklonitve žrtve nekaj prednosti, je ni znal izkoristiti, povrhu pa je naredil še grobo napako in končno partijo izgubil. Rabar je igral z Rajkovičem in prišel do takšne prednosti, da )e ze videl, kako bo svojega nasprotnika ugnal s svojim prostim kmetom. Ker pa je hotel dobiti čim hitreje, se je zaletel in pri tem ne samo izgubil prednost v poetavi svojih figur, pač pa celo izgubil figuro. To je bilo torej drugo včerajšnje presenečenje. Mladi Belgrajčan se je boril s Šorlijem. Gligorič je prišel že v precejšnjo prednost in je zanjo žrtvoval mnogo dragocenega časa, tako da je prišel naenkrat v precejšnio časovno stisko, v kateri je proti izkušenemu Šorliju hitro izgubil figuro, zato pa je imel dva prosta kmeta, ki 6ta bila tudi precej nevarna. Končno pa je Šorli po natančni igri že stal pred zmago. Gligorič se je skušal rešiti z izmenjavo figur, kar pa mu Šorli ni dovolil. Prav proti koncu se je Gligorič spet precej opmogel in iztisnil po 61 potezi remis. Šiška je kot črni igral proti Šubariču. Ves čas se ni mogel prav razviti, ker je Šubarič tokrat izredno sijajno igral. Šiška se je pri nadaljevanju igre vdaL Danes zvečer povohajte svoje pazduhe, svojo nogavice in čevlje, zlasti ako Vas pečejo noge. Nepriietten duh po potu udari v nos Vam in drugim. .Tu tri kupite v lekarni ali drogeriji Sano-ped v originalnem zavitku, ga porabite točno po navodilu in naslednji dan zopet povohajte' Nič slabega duha, noge zdrave, hoja lahka čevlji čisti, nogavice cele! Tak trajen učinek 'je samo, ako uporabljate brezkonkurenčni origi-nalni Sanoped, kateremu druga sredstva niso enaka. Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Romarski vlak, ki popelje romarje na Sv. Goro pri Gorici, bo iz Ljubljane odhajal ob 7.45 zjutraj jutri v soboto. Udeleženci romanja, prijavljeni iz štajerske, itak prejeli po okrožnici navodila za njih odhod in prihod v Ljubljano. Oni, ki okrožnice niso prejeli, naj iz štajerskih krajev odpotujejo danes zvečor ali pa po noči do odhoda romarskega vlaka. 44 Skrivnost smrtne megle A. M.... A. M.... Nenadoma se je zdelo Devornyju, kakor da bi črke, ki jih je preiskujoče motril, oživele. Povečale so se, postajali zlogi, besede. Nato pa je Devorny videl tako jasno, kakor da bi nekdo ravnokar z nevidno roko napisal hosede: Aleksander Mutachora! XXI. Kaj je mogoče? Mutachora — >njtoJ> i.^uani prijatelj?« i^rofesor, ki ga je v začetku hotel vreči ven, — on sam naj bi bil tisti, ki mu je svetoval, naj pod vsakim pogojem sklene z njim poznanstvo? Profesor, ki ni maral poznati nobenega človeka, niti ga trpeti v svoji bližini, ta sovražnik ljudi naj bi razpolagal s tako razpredeno odlično organizacijo, kakor je organizacija neznanca? Pa vendar... Nekaj posebnega, nekaj tajinstvenega je bilo tu okrog profesorja! To dokazuje že vidno zanimanje, ki ga je imel zanj Lamerley. Nekje je bil Mutachora zapleten v to zgodbo. Pojavlja se tukaj uganka, pri katere rešitvi se bo gotovo jasno pokazalo, zakaj se je Mutachora približal njemu na tako svojski način, zakaj ga je celo čuval in mu zmerom pomagal... Devorny je pogledal na uro. Kazala je enajst in se je sedaj točno strinjala z njegovo zapestno uro. Plačal je in odšel. Spotoma mu je šinilo v glavo, kako enostavno se da raztolmačiti vsebina zadnjega neznančevega pisma. Saj zares ni bilo nič več čudno, če je zmogel kdo v štiriindvajsetih urah dobaviti točen popis življenja nekega človeka, če je bil ta človek — on sam. In potem: Marion je bila prinašalka pisem! Dokaz več za to, da je njegovo ugibanje pravilno. Sicer bi ji profesor komaj da sam izročal pisma, — toda že dejstvo, da si je izbral prav njo, je potrjevalo sumnjo. Med takimi mislimi je Devorny dospel do hiše in tiho vstopil. Potrudil se je, da ni povzročil nobenega šuma, ter se plazil čez škripajoče deske poda. Videl je skozi špranjo ob vratih luč. Presenečen je obstal. To je bila vendar soba Marion! Kaj jo je neki pripravilo do tega, da je tako dolgo čula? Kaj morda čaka nanj... Ne, to je vendar smešno! Kaj morda čaka nanj? Neslišno je odprl vrata in stopil v sobo. Začuden je pogledal. Tam je sedela Marion ob preprosti leseni mizi. Položila je glavo ob lakti — in spala. Sveča pred njo je že do kraja dogorela in plamen je plapolal le še nemirno sem pa tja. Tiho in po prstih se je priplazil Devomy bližje. Aha! Marion je pri branju neke knjige zaspala. Z napetim pričakovanjem je vzel detektiv knjigo v roko in presenečen opazil napis: »Učbenik angleške zgodovine«. No? Zanimanje Marion za zgodovino mu je bilo vendar čisto neznano. Pa tam — tam je ležalo še več knjig... Devornyjeve oči so postajale vedno večje, čim dalje je listal po knjigah. Ni je bilo skoro znanstvene panoge, ki ne bi bila zastopana. Knjige o zemljepisju, knjige o jeziku, spet druge o fiziki in matematiki — vse v lahko razumljivih izdajah za srednje šole — so se nahajale pr6d njim. Šumenje knjižnih listov je moralo Marion motiti pri spanju Počasi je dvignila glavo, a veke so se svetlikajoče odprle. Hip nato pa je bila že popolnoma budna in zastrmela kot brezumna v detektiva, ki je stal pred njo. Škrlatno rdeča barva je zalila njen obraz. »Kako... Kaj... Zakaj ste tukaj? je zmedeno bebljala. Devornyju se je začelo svitati. Marion se je hotela učiti, hotela je nadomestiti tisto, česar zaradi neugodnih razmer ni mogla doseči, da bi on... Občutek sramu ga je prevzel, ko je pomislil na svojo zlobno sumnjo proti njej. Ne, ta požrtvovalni otrok prav gotovo ni bil sposoben nobene laži, nobene prevare. >Videl sem luč,« je rekel tiho. Toda nato se mu je zazdelo to pojasnilo odvisno in plehko. »Marion,« je odločno nadaljeval, »prosim te za oproščenjo... Vse sem razumel,« pokazal ie z migom roke na knjige, — »ne bova o tem nič govorili. Pač pa bi te prosil odpuščanja za zlobno sumnjo...« Ona ni rekla besedice. Nevzdržno so njene oči zrle na njegove ustnice. Devorny je potegnil stol k mizi in se vsedel. Njegova roka se je milobno oklenila njenih ramen. »Ze nekaj časa najdem zvečer v svoji sobi pisma,« je pripovedoval. »Jasno je, da prihajajo skozi okno... Seveda... Toda včeraj, potem ko si bila ti pri meni, sem spet našel pismo... in tedaj sem mislil, da si morda ti da si ga ti prinesla ... Da si ti tudi vsa prejšnja pisma skrivaj položila v mojo sobo. Oprosti, Marion, da sem že samo kratek hip tako grdo mogel misliti o tebi!« Deklica ga je še zmerom zijala in ni spregovorila besedice. Nenadoma, tako nepričakovano, da se je Devorny prestrašil, je postavila obe roki pred obraz in začela jokati. »Kaj je vendar? Marion, povej, kaj je?« je vzkliknil zaskrbljen. »Saj nič več ne mislim na to in hudo mi je pri srcu, da sem samo za trenutek zdvomil nad teboj —« »Toda ... toda ...,« je vzdihovala. »Jaz sem vendar prav zares položila pismo in še vsa ostala...« Detektiv je zmeden pogledal. Torej vendar! Skoro ni bilo verjetno, toda sama je priznala. Njena majhna tenka roka je iskaje tipala za njegovo. Ud tu in tam Nažrt s«i gradnjo novih modernih cest v drin-ski banovini je izdelalo gradbeno ministrstvo. V celoti bo porabljenih v ta namen 160 milijonov dinarjev. Najdražja bo cesta od Sarajeva do podnožja Romanije, ki bo veljala 70 milijonov din. Marmelado bo začela odkupovati Privilegirana izvozna družba. Sliv smo letos pridelali toliko, da ne vemo kam z njimi. Zunanji trgi ne morejo odkupovati vsega odvišnega pridelka, čemur so največ krive stroge devizne omejitve. Zaradi tega bodo sadjarji v Bosni in Srbiji prisiljeni prekuhati slive v marmelado, da se sadje ne bo pokvarilo. Prizad bo kupila okrog 300 vagonov marmelade za prvi obrok, kajti za toliko ima inozemskih naročil. Vse ostalo pa bo ostalo doma v zalogi. Razstavo vseh svojih industrijskih proizvodov in poljedelskih pridelkov bo priredila vlada Protektorata v posebnem paviljonu belgrajskega velesejma. Razstava bo po napovedih belgrajskih listov zelo pregledna in bo zanimala ne samo kupce temveč tudi ostale obiskovalce. Z razstavo hočeta Češka in Moravska zainteresirati za svoje proizvode jugoslovansko gospodarstvo v večji meri, kakor pa se je to dogajalo do sedaj. Izvoz iz naše države je bil v prvem polletju po vrednosti blaga večji kakor v lanskem prvem polletju, vendar pa je za lanskim zaostal po količini. Za kakih 25 milij. din je bilo izvoženega blaga več, količinsko pa ga je bilo za 200.000 ton manj. To pomeni, da 6e je naše blago leto« v tujini mnogo boljše prodajalo kakor lani. Izredno pa se je povečal izvoz v klirinške države._ Kljub temu pa smo v prometu s klirinškimi državami pasivni za 388 milij. din, z deviznimi državami pa smo aktivni za 224 milij. din. Zanimivo je, da se je naša aktiva v trgovini z deviznimi državami v primeri z lansko dvignila za celih 100 odstotkov. Glavni izvozni predmeti so bili letos razne rude, medtem ko je bilo lani žito. Kar sto vagonov svežih sliv so naložili predvčerajšnjim v Brčkem. Ta dan je bil za tamkajšnje slive prvi izvozniški dan. Vse blago bo šlci v Nemčijo, ki je bila določila, da se ho blago odplačevalo po kliringu, s čimer je zagotovljeno, da bodo Nemci lahko neovirano kupovali naše slive. Poljska je naročila 40 vagonov sliv, Protek torat pa 35 vagonov. Cene slivam so znašale od 7=1 do 106 din za 100 kg. Pristaniški delavci v Splitu pretijo s stavko če delodajalci ne bodo zvišali mezd Okrog 600 delavcev je imelo nedavno zborovanje, na katerem so sklenil., da bodo ponovno zahtevali od dS dajalcev povišanje mezd, sicer bodo stopili v stavko. Zanimivo je, da se delodajalci nočejo DooaiaO čkim savezom k“pin0’ pač pa s Hrvatskim radni-čkim savezom, ki ]e sestavni del hrvatskega gibanja. Zborovalci pa pravijo, da je v njihovi skupini večina pnstaniških delavcev i„ žito odkla- SMT&f ^ jIb Spreida k«*u"nor- Lep uspeh so dosegli s stavko zagrebški mi-zers i pomočniki. Zahtevali so bili povišanje mezd, 0 a mojstri 6o zahtevo odklonili, nakar je prišlo it? j . Mojstri pa 60 le uvideli, da trpe veliko škodo in se sporazumeli s pomočniki. Za pomoč« nike do enega leta znaša mezda 5.25 na uro, za pomočnike od enega do treh let 6 dinarjev, za pomočnike e tremi ali več leti pa 7.50 na uro. Samostojni delavci, ki znajo delati sami-po načrtih, pa dobe po 8.75 dinanjev na uro. Pioicsorje nadškofijske gimnazije v Zagrebu bo prevzela med svoje uradnike država. Prevedba piofesorjev ee bo izvršila postopoma ter je bilo s prvim ukazom prevzetih enajst profesorjev, z drugim ukazom pa devet. Stroške za vzdrževanje gimnazije pa bo še naprej nosila nadškofija. Tuj'ski promet na Jadranu je bil v letošnjem polletju mnogo boljši kakor v prvem polletju lani. Lani je bilo okrog 26.000 gostov, letos pa že 34.000. Tudi število nočnin je temu primerno večje. Na splošno se da reči, da ije obisk za 30% boljši kakor lani. S tem. da je pogoltnila šop igel, sc je hotela sama soditi tatica Uršula Salomon iz Petrinje, ženska se je klatila stalno po deželi in kradla dukate ter varala lahkoverne ljudi. V dobrem i£,U Je- na*'"radla za okrog 40.000 din zlatnikov. n za d n je pa jo je le zadela roka pravice. Dobila iiV.ae eobije in so jo nato prepeljali v ječo. bi si v?zom *pa P°goltnila cel šop igel, da 'l/suš irjjovino pa je izmaknil iz trgovine zmerom kako b?a°!-?anjp’ Turčijo in dalje na Vzhod, do-nmrinn n°ri pJ".lsPel okrog sveta spet v svojo do-V? '??. ?1 doživljajih bo napisal knjigo, zlasti pa bo popisal svoje vtise o učinkovitosti rastlinske hrane na človeško telo. Dobro organizirano tihotapsko družbo s saharinom je prijela policija v Novem Sadu Točnega o tihotapcih niso vedel, nič, ie neko brezimno prijavo so imeli Dva detektiva pa 6|a vzela na muho nekega Mitroviča in se zglasila pri njem, da bi rada kupila saharin. Tihotapec je bil sprva zelo nezaupljiv. Šele večje število sestankov je bilo potrebnih, da se je nezaupljivost podrla. Ko je Mitrovič prinesel 10 kg saharina, sta ga detek-tlva.prijela. Takoj nato se je odkrilo, da je imela družba svoje zastopnike in razpečevalce v Bel-gradu, Zagrebu in drugih večjih mestih do vsej Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 24. avgusta. Po sodnih počitnicah so se začele razvijati pred kazenskim senatom živahne razprave o raznih zlodejstvih in tolovajstvih. Kdo si je prilastil kapetanovo plačo? Samski nosač Jože Žagar, rojen 26. septembra 1908. na Stari Fužini, Bohinj je bil obtožen hudega zločina. Obdolžili so ga, da si je prilastil večjo vsoto denarja, zaupanega mu kot nosaču pošte. Jože Žagar, simpatičen dečko, je 3 marca letos prevzel na pošti pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru večjo vsoto denarja, tako tudovega. To v Ljubljani. Leon je hud nasprotnik policijskega reda in tudi nasprotnik kazenskih paragrafov, kajti večkrat pride z njimi v konflikt. Obtožnica mu je očitala, da je letos 1. maja po noči zažgal v podstrešju hiše svoje matere na Tržaški cesti žimnico, da bi tako povzročil požar. Je že močno gorelo. K sreči so ogenj pravočasno zapazili. Policijsko poročilo navaja, da je obstojala velika nevarnost, da bi se ogenj razširil tudi na sosedne hiše. Leon. ki je vseh mub jaoln, si je pa tudi izmislil prebrisan trik. Napisal je aprila 9 naročilnic, e katerimi naj bi naročal Rudolf Buzga pri Juliju Podhraškemu razna jedila in pijače. Na naročilnicah je jx>nare-diil podpis Rudolfa Buzsge. Po posredovanju njegove sestre je Podhraški dal Leonu razna jedila in pijače v vrednosti 153.50 din. Leon je pred sodniki malega senata zanikal, da bi bil hotel materi zažgati bišo. Bil je popolnoma vinjen in se nd zavedal, kaj dela Nekatere priče pa so povedale, da je že poprej grozil s požigom. Prostodušno je priznal, da je jedel in pil na tuj račun. Zaradi zažiga in napravljanja lažnih •listin je bil Leon spravljen za 7 mesecev na varno s strogim zaporom. Zanimiva bo neka ciganska zadeva, ki jo bo obravnaval prihodnje dni veliki senat. Pred 4 leti os našli v Gruberjevem kanalu utopljenega nekega cigana. Na truplu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja in oblasti so bile uverjene, da je cigan mogoče po nesreči utonil ali pa si je sam končal življenje z utopitvijo. Ker pa so se člani večje ciganske tolpe med seboj sprli, je prišlo na dan, da je cigana vrgel njegov nasprotnik med prepirom v Gruberjev prekop. Sedaj bo cigan obtožen zločina umora... Tolovaji Rogan in tovariši so nameravali opleniti blagajno mežiškega rudnika Preprečeni veliki zločini drzne razbojniške družbe Maribor, 24. avgusta. V mariborskih predmestjih, posebno pa še v Studencih, govori sedaj vse samo o tolovaju Roga nu in njegovi tolpi. Nihče si pač ni mislil, da se skrivajo pod videzom mirnih ljudi, ki so jih dobro poznali, nevarni tolovaji, ki so izvršili v mariborski bližnji jn daljni okolici nešteto vlomov in tatvin, pa tudi večjih razbojništev. V ospredju zanimanja r>a ie sedaj čevljar Ivan Jaz-binšek iz Studencev, ki je dajal Roganu in njegovim pajdašem streho ter se je tudi aktivno udeleževal njihovih razbojniških pohodov. Poleg, tega pa je vršil Jazbinšek važno funkcijo blagajnika, prodajal in razpečeval je nakradeno blago ter delil plen s člani tolpe. Jazbinšek je potem, ko je iz ljubosumnosti ovadil Rogana in tovariše orožnikom, še sam pobegnil. Zatekel se je najprej v Zagreb, od tam pa ,se je podal domov v Presečno pri Planim, kjer so ga aretirali orožniki iz Št Jurija ob juž. žel. Prepeljali so ga v Studence pri Mariboru, kjer sta ga včeraj zasliševala ves dan jaoveljnik mariborske orožniške čete kapitan Mavrič in poveljnik studenške orožniške jiostaje narednik Žagar. Jazbinšek je bil zelo zgovoren ter v. vse^ Podrobnostih razodel drzne načrte, ki jih je snovala Roganova tolj>a. Obenem pa ie pokazal tudi vsa skrivališča, v katerih so imeli razbojniki shranjen svoj plen, katerega še niso mogli spraviti v denar. ,.P0SfihnO natančno je opisal Jazbinšek drzen ntvl 1 1°P' ^ Ba 'zyršili rokovnjači v žup- ansko cerkev na Polskavi. Pohod na Polskavo je zasnoval Rogan ter je pridobil zanj Pešo in Jazbin. ka._ Najprej so nameravali oroj>ati polskav-skega župnika. V ta namen sta vzela Rogan in Peša s seboj vrv. da bi svojo žrtev zvezala. Ce bi se pa branil, bi ga bili ubili. Načrt pa jim je spodletel, ker je pregnal razbojnike pes, ki i« hudo lajal. Nato pa so se j>odali v cerkev, iz ka- Športne vesti Češki plavati v Splitu. Snoči so g^,„vuli češki plavači, ki smo jih imeli priliko videti pred nekaj dnevi v Ljubljani, tudi v Splitu. Nastopili so proti splitskemu Jadranu. Na tem dvoboju čeških in splitskih plavačev je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. 200 metrov prosto: 1. Puhar (Jadran) 2:26.5, 2. Landkamer (Češka) 2:27.6 (nov češki rekord), 3. Frančeski (Jadran) 2:29.8. 100 m hrbtno: 1. Buchta (CPK) 1:15.8 (nov češki rekord), 2. Persetta (Jadran) 1:16.3, 3. Ba-kašun 1:17. 100 m prsno: 1. Fehry (ČPK) 1:23.3, 2. Višič (Jadran) 1:25, 3. Noveler (Jadran) 1:28.8. 500 m prosto: 1. Tresič (Jadran) 26.7, 2. Landkamer (CPK) 27, 3. Novotni (CPK) 29.4. Nato je poskušala najboljša plavalka Jadrana «eara rušiti rekorde na 200, 300 in 400 m prosto. na^oc1 rek°rd le Bearovj uspelo porušiti samo s )»?• ie preplavala v Času 4:33.6 in reJ.-nrri i • a za 11 sekund stari jugoslovanski Stal!? gaaJ,eJmela še Lampretova 2. Jadran 3:45.5 me‘r°V meŽan°: L ČPK 3:45‘4’ nova^stat?.-,6tafp.t' *X50 metrov prosto je Jadra- nega rekorda Z^pIh ki je boljM 04 drŽaV' kar Petrene n dran 80 Plavali Vukašin, Pu-vo/ečno i? in Tresi*- ^ fe 2:22.2! Po- Dne 2 i„ a vsak P*ayač za progo 50 m 28.4. posamično nlivni* C ra ho v Bjelovaru moško posamicuo plavalno prvenstvo Jugoslavije žensko Crlk.venici- vače lri^so v teb ^ Ba S,art sani° Pla’ nimalne mere- na fon dosegli naslednje mi-o oo ®' 100 m Pro*to 1:04, na 200 m -le 03 Trio’m hrhf m pr°sto 5:3°- na 1500 m pro-k ™ ° 1:18 in 200 m prsno 1:35 1 mere i no 80 predPisane naslednje minico ™ l w - P?™° 1;18> 400 "> Prosto 6:30, 200 m prsno 3.3o in 100 m hrbtno 1:35. z. ?eaVeku.Preko laP*‘«k na 100 m postavil na švedskem atletskem državnem prvenstvu Lidman nov evropski rekord. Omembe vreden pri tem prvenstvu je tudi skok v višino V tej disciplini je skočil Oldmark 199 cm. — Dne 2. in 3. ! septembra priredi nemška atletska zveza v Hamburgu atletski dvoboj Švedske in Nemčije. Pri študentskem svetovnem prvenstvu! ki se tere so odnesli monštraneo in kelih. Oboje so zakopali v gozdu poleg Zgornjih Hoč, kjer so te predmete sedaj tudi našli. Jazbinšek je odvedel orožnike v gozd ter so jh> daljšem iskanju odkrili pol metra globoko jamo, v kateri so bile cerkvene jvosode. Rogan je vzel v Polskavo s seboj stekleničico posebne kisline, s katero je nameraval preizkusiti, če so cerkvene rvosode res zlate. Med potjo v Polskavo pa se mu je stekleničica v hlačnem žepu razbila ter je zadobil od kisline hude opekline na nogi. Nadalje je peljal Jazbinšek orožnike v Zgornje Radvanje k neki Mariji Lasič, pri kateri so imeli razbojniki shranjen kovčeg, poln ženskih nogavic. Bil je to del plena, ukradenega v Štokovi trgovini v Kamnici, v katero so tolovaji dvakrat zaporedoma vlomili. Pri I-asičevi so tudi nekaj časa skrivali lovsko puško, katero so vzeli posestniku Zigartu na Plešivcu. Lasičeva je bila i>otem aretirana. V Studencih so nadalje prijeli orožniki 29 letnega sodarja Marka Perneka ter njegovo prijateljico Ano Vinčec iz Studencev, ki sta se družila z Roganom. Pernek je že priznal, da je sodeloval pri 15 vlomih in tatvinah skupaj z Roganom. Zanimive stvari je pripovedoval Jazbinšek o nadaljnjih načrtih Roganove tolpe. Nameravali so najprej oropati župnišči v Limbušu in v Kamnici, potem pa so imeli v načrtu velikopoteznejši vlom. Član Roganove tolpe Knez je nagovarjal tovariše, naj bi izvršili vlom v blagajno mežiškega rudnika. Knez je zatrjeval, da imajo v rudniški blagajni vedno najmanj milijon dinarjev. Razbojniki so bili že skoraj prepričani, da je ta miliion v njihovih žepih. Rogan in Peša sta že delala velike načrte, kako bosta « plenom pobegnila v Švico ter tam brez dela lepo živela. Vse te načrte pa so jim prekrižali orožniki. Od vse tolpe je sedaj menda samo še Rogan na svobodi, pa tudi njegovi dnevi so že najbrž šteti. vrši ta teden na Dunaju, so bili v plavanju doseženi naslednji rezultati: 100 m prosto: 1. Abay-Nemes (Madžarska) 1:01.5, 2. Schrčders (Nemčija) 1:01.6, 3. Luciani (Italija) 1 d!2. — 200 m prsno ženske: 1. Pollak (Nemčija) 3:14.1, 2. Szigeti- Vargas (Madžarska) 3:21, 3. Hainae (Nemčija) 3:24.5. — V vaterpolu je reprezentanca Italije premagala Nemce s 4:2. — V hokeju na travi Nemčija Italija z 2:0. — V rokometu Nemčija Italijo z 21:3. Jugoslovanska državna nogometna reprezen-tanca bo proti reptezentanei češkomoravskega protektorata v Pragi nastopila brez hrvaških igralcev. Naša reprezentanca bo verjetno nastopila v isti postavi kakor proti Angležem, in sicer: Lovrič, Andjelkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lehner, Gliševič, Petrovič, Zivkovič, Matošič in Perlič. Poškodovanega Lovriča bo najbrž zamenjal Spasič, branilca Andjelkoviča Požega ali Stojit-kovič. Zivkoviča pa najbrž Vujadinovič. Med ameriškimi Slovenci V taborišču Bingham, Utah pri Clevelandu, je pred kratkim umrl 23 letni John Badovinac in *i-cer na posledicah operacije na slepiču. Tukaj zapušča očeta, brata in sestro poročeno Zabukovec. Ko je pretekli ponedeljek rojak John Oblat z East 121 st Street v Clevelandu, O. na St. Clair avenue barval hišo, se je med delom nenadno zgrudil na tla in umrl. 2e več mesecev je Mrs. Anna Longer, ki je žena spoštovanega slovenskega policaja Mr. A. Longerja iz Clevelanda, O. kazala znake slaboumnosti in je obenem bolehala na srcu. Večkrat se je izrazila, da ji ni več živeti, ker jo hočejo zapreti v ječo. Njen soprog je 6toril vse, kar mu je bilo mogoče, da bi preprečil kako nesrečo, tudi njeno mater je naprosil, da je pazila na njo. V noči od torka na sredo, pretekli leden je nenadno vstala, našla možev samokres in se pred hišo ustrelila v srce. V vojaški bolnišnici v Hines, III., je umrl Jože Gornik, v starosti 50 let. Doma je bil iz Graho- vega pri Cerknici. V Ameriki je bival okoli 30 let in je živel nekaj čaea v Niles, O. Ker je pokojni za časa vojne služil v ameriški je kopan z vsemi vojaškimi častmi. Vremensko poročilo »Slovenskega iloma« Krai Barometer-1 sko stanje! Tempe- ratura v C0 n » 5 S 5 s * C C 3 ' 3C Veter (.mor, i akost' Pada- vine . a 33=0 ■S 03 • «£ -s De m/m ! m L > Ljubljana 7599 264 18. 86 10 sw, 04 dež Maribor 7598 270 16-0 70 10 0 — — Zagreb 761 1 2S-0 130 70 7 N, — — Belgrad 761 9 290 140 80 5 0 — — Saiajevo 732-5 28"0 10-0 80 10 0 — — Vis 761-3 25H 18-0 90 5 SE, — — Split 761-6 320 20-0 60 5 0 — — Kumboi 760-9 28-0 200 70 4 SE, — — Rab 701-5 20’0 20-0 60 7 0 — — DobpooniB 7610 270 19-0 70 4 s, — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme z manjšimi padavinami. Koledar Danes, petek, 25. avgusta: Ludvik. Sobota. 26. avgusta: Cefirin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; nu. Kuralt. Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec. Rimska cesta 31. Ljubljamska drama potrebuje v novi sezoni večje število statistov. Gospodje dn gospodične, ki imajo veselje do tega dela, naj se zglasijo v nedeljo, dne 27. t m. med 10 in 11 v dramskem gledališču, kjer bo imel z njimi razgovor višji režiser prof. Osip Sest. Rejec malih živali 8. številka je izšla e sledečo vsebino: Kako vzgojimo kokos jajčarico — To in ono iz reje kokoši — Pekinška raca ameriške reje — O plemenjenju kuncev — Prehrana kuncev — Uspešna reja kuncev — Vzorni hlev za ^15 kokoši, kozo in 6 kuncev (načrt) — O meh-kužoih Sirola (jiodlistek) — I. Ban. razstava mah živali v Ljubljani od 2.—11. septembra — Zvezna efektna loterija, žrebanje 10. septembra Društvene vesti — Drobiž — Po tujem svetu ~ Književnost — Posvetovalnica — Za smeh in kratek čas — Tržne cene. Letna naročnina na list je 6amo 30 din in se naroča pri Zvezi, Ljubljana, Karunova ul. 10. Na drž. meščanski šoli v Litiji bodo popravni izpiti v četrtek, 31. avgusta, in sicer za učence(ke) JV. razreda od 8 do 9, za ostale učence(ke) pa od 9 dalje. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra, v II. razred 2. septembra, v III. in III. raz-r,ed I’ sePtembra, vsakikrat od 8 do 12 in od 15 k o b (->tvori,vena služba božja bo 9. septembra • ?odr°Ln°sti o vpisu in začetku šolskega leta so objavljene v letem poročilu, razvidne pa so tudi z oglasa v šolski veži. .. glasbeni šoli v Litiji bo vpisovanje v ne-deljo 3. septembra in v ponedeljek 4. septembra od 9 do 12. Vse ostale informacije pri vpisu. Pogovor v kuhinji. »Marna, drugo leto bomo Pa *e v boljši kuhinji z boljšim štedilnikom, ali pa bomo kuhali kar na plin ali elektriko. Ne bo se ti treba več toliko jeziti, kot se jeziš sedaj zaradi tega štedilnika!« »Kaj pa misliš, otrok, zadovoljni moramo biti. da smo v tem stanovanju, da se nam ni treba seliti, četudi se jezimo!« >Ali ti oče ni nič povedal? Prav zaupno ti povem: Kupil je karte za tombolo Rdečega križa v Ljubljani, ki bo 10. septembra in bo zadel glav-n‘ dobitek — parcelo v Spodnji Šiški. Potem bo pa hišo zidal, da boš rešena sitnosti s štedilnikom. Sosedovi so sicer tudi kupili tombolske karte, pa oni ne bodo dobili parcele. Pa ne smeš me izdati očetu. Hotel te je namreč presenetiti!« Objave ljubljanskega velesejma Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plo vidbe imajo obiskovalci ljubljanskega velesejn... znižano voznino, tako da se z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Za potovanje proti Ljubljani je določen čas od 28. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 4. do 19. septem bra. Na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50% popusta od 20. avgusta do 11. septembra, oziroma za povratek od 2. do 20. septembra. Sejmske legitimacije za znižano voznino na parobrodih se dobe pri kopališnih poverjeništvih in potniških ura dih po vsem Primorju in na otokih. Kamorkoli posežemo, povsod naletimo na ne-dostatke. Tako je tudi z našim semenogojstvom Mnogi naši kmetovalci ne vedo, katere poljske rastline se najbolje razvijajo v naši zemlji in kaj vse bi lahko še dosegli, če bi se vsak kmetovalec zanimal za semenogojstvo. Umni kmetovalci bodo imeli na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani najboljšo priliko, da se pouče o velikih koristih smotrnega semenogojstva. Vse, kar morajo vedeti, bodo lahko videli na razstavljenih semenih, pa tudi na slikah in fotografijah. Cvetje, kakršnega še nismo videli, bo razstav ljeno na velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra. Videii bomo izmed lončnih gloksinije, gomoljaste begonije, calla Ellio tana, fuksije in gorenjski nagelj, od rezanega cvetja pa gladijole, monbrecije, tuberože, indijske kane, anemone, levkoje, šabo, nagelje, astre, an-tirrhinum celosije, krizanteme, ostrožnike, cinije. dalije, vrtnice in še druge lepe cvetlice. Mnogo je med nami ljubiteljev cvetja in zato prav nič ne dvomimo, da bo razstava plemenitega cvetja velika privlačnost. Napol zastonj se boš vozil in še nagrado dobiš, če poseliš jesensko prireditev ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 2.-11. septembra. Na državnih zelezmcah bodo imeli posetniki polovično voznino. Vozna olajšava bo veljala za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septem bra, za povratek pa od 2.-16. septembra. Ko se napotu z doma, zahtevaj na domači postaji ali pri Pu niku poleg voznega listka še rumeno žele? niško izkaznico, ki stane 2 din. Na velesejme kupiš vstopnico in tam ti potrdijo v železniški iz kaznici, da si bil na velesejmu, potlaj se boš p.i lahko peljal nazaj z istim voznim listkom, s kr terim si prispel v Ljubljano. Ob povratku je treb i dati na ljubljanskem kolodvoru vozni listek ži gosah. Velesejmska uprava pa je pripravila po Setnikom zopet lepe nagrade: motorna kolesa, ši vame stroje, radijske aparate, kolesa in dvug.i lepa darila. Nagrajenci bodo izžrebani 11. septem bra popoldne na razstavišču. Na kupon vstopnic: napisi svoje ime in ga vrzi v zapečateno žaro o! glavnem vhodu na velesejem, potlej pa počakaj do žrebanja, da se ti sreča nasmehne. Zahtevajte povsod naš lisi Iz govora slovaškega zunanjega ministra Durčanskega: ,,Znali se bomo vojskovati, če bi nastopil tak primer" Naš cilj pa ni vo na, pač pa delo za izpopolnitev svoje lastne države Na zadnjih svečanostih v Senici na Slovaškem o govoril med drugimi tudi slovaški zunanji mi-iister dr. Durčansky. V svojem govoru, ki je imel irecej različnih odmevov, predvsem v sosednih Jržavah, je dr. Durfiansky dejal tudi tole: »Vse do zdaj je na Slovaškem trajal boj za zgraditev države, zdaj pa je nastopila doba dela. Dane« obstoji na Slovaškem vprašanje delovnih rok, ljudi, ki znajo in tudi hočejo delati. Vsak f.hko dela, ker nihče od dela ni izključen. Tisti pa, ki hoče delati, mora paziti na to. da ne bi prišel prepozno. Slovaški narod j« prešel v neke vrste napad, organiziral je svojo vojsko, uspešno ustanovil Hlinkovo gardo ter je s svojo vztrajnostjo dokazal, da je sposoben m samostojnost kot drugi narodi. Slovaška daje danes možnost življenja vsakemu državljanu, ki tu živi, v prvi vrsti pa Slovakom. Na Slovaškem danes skoraj niti ni brezposelnosti, vsak pa, kdor hoče delati, delo tudi lobi. V Slovaški je vse delo oživelo: grade se železnice, ceste, ustanavljajo se tovarne, slovaška vlada pa se prizadeva, da bi se vrnili domov vsi -lovaki, da bi tako Slovaška postala skupni dom vseh Slovakov. V tujini še Sirijo o Slovaški vznemirljive vesti, razumljivo pa je, kakšnih sredstev se poslužuje luja propaganda. Mi pa dovoljujemo vsakemu, da se na lastne oči prepriča o resničnosti teh vesti. Na poskus, da 6e skale prijateljski slovaško-nemeki odnošaji, odgovarjamo, da Nemčija od nas ne zahteva nobenih suženjskih del in da je naš medsebojni odnos korekten. Nemci delajo za svoje nemške ideale, mi pa delamo na to, da bi se uresničili naši slovaški ideali. Priznavamo, da imamo z Nemci »tikajoče se točke, stikajoče se koristi, zgrajene na skupni podlagi, to pa še ne [>omeni, da smo mi njihovi sužnji. Naš odnos do Nemčije se giblje izključno v okviru sodelovanja. Mi telimo mir in se bom« otirali na vsakega, toda edino kot enakopravni na enakopravnega. Uprli pa se bomo vsakemu, ki bi nam hotel vzeti svobodo in «emljo. Znali se bomo vojskovati, že l>i nastopil tak primer. Naš cilj pa ni vojna, pač rta delo, ker želimo zgraditi in izpopolniti svojo 'nstno državo. Šanjo Mach o protlslovaški propagandi Te dni je imel v Pieštanih Sef propagande in vrhovni poveljnik Hlinkove garde, Sanjo Mach, ..'ovor, v katerem se je dotaknil vprašanja proti-slovaške propagande, ki se širi ne samo v tujini, pač pa tudi na samem Slovaškem, odločno je zavrnil kot neresnične vse vesti, ki so se zadnje čase razširile v zvezi z osebnostjo ministra za narodno obrambo generala Catloša. Te vesti pravijo, da je bil Čatloš aretiran, in sicer zato, ker ni hotel podpisati mobilizacije; dalje, da je njegovo mesto zavzel on sam, Sanjo Mach, da je na Slovaškem proglašena diktatura, d« je nemška vojska zasedla Bratislavo in podobno. Najbolje se vidi, da so vse te vesti izmišljene, iz tega, ker se omenjeni minister sam udeležuje svečanosti v Pieštanih, kjer Mach zdaj govori. Na položaj slovaškega ministra za narodno obrambo si ni mogoče misliti bolj sposobne osebnosti — pravi Sanjo Mach, kakor je prav Čatloš, ki se je že kot ruski legionar v najtežjih trenutkih izkazal kot odličen vojak, kakršnih vprav danes Slovaška potrebuje. 0 trditvah, da na Slovaškem danes vlada vojno razpoloženje, je dr. Mach dejal, da je prepotoval več krajev na Slovaškem, pa da tega vojnega razpoloženja ni nikjer našel. Naletel pa je, pravi, na nekaj drugega, kar bi se moglo imenovati: strast do vojne, želja, da se popravijo krivice, ki jih je moral pretrpeti slovaški narod >s seciranjem njegovega telesa<. Če vlada torej danes na Slovaškem kakšno razpoloženje, je to gotovo takšno, ki gre za tem, da postanejo Slovaki svobodni in da se zagotovi bodočnost slovaškemu narodu. Pisan drobiž Ameriški svet za pripravljanje vojnih sredstev se je zbral včeraj, da bi preučil ukrepe, ki jih je treba izdati za primer, da bi Združene države stopile v vojno. Posebej so razpravljali vprašanje mobilizacij« oboroženih sil ter njihovo preskrbo s potrebnim materialom. Za primer mobilizacije je določen kot prvi ukrep, da se kongresu predlaga zakon o splošni vojaški dolžnosti. Med tem časom pa bo takoj mobilizirana nacionalna garda, ki štteje 400.000 ljudi, ter mornarica, ki šteje 130.000 ljudi. Ministrstvo za vojsko ter ministrstvo za mornarico bosta morali zbrati v 30 dneh 300.000 prostovoljcev, v roku nadaljnjih 60 dni pa še 500.000. Če bi bil zakon o vojaški obveznosti v Združenih državah izoglasovan, potem bi imela država v teku 4 mesecev vojsko 1.25 milijona ljudi. Belgijski časopis >L’Soir< objavlja tole brzojavko svojega dopisnika iz Eupena: Nemške utrdbe na meji proti Belgiji so zdaj zasedene. Z mnogih krajev poročajo o velikem premikanju tovornih avtomobilov in artiljerije. Preteklo noč so izdatni artiljerijski oddelki prispeli na odsek pri Petersenfeldu. Zvedelo 6e j«, da sta italijanski ladji »Conte di Savoia< in »Augustust, ki opravljata promet na italijanskih altlantskih progah in- ki bi morali te dni odriniti na pot v Severno, oziroma Južno Ameniiko, odložili svoj odhod zaradi tega, ker so se na teh ladjah pokvarili stroji. Ameriške zavarovalnice so spet povišale tarife za blago, namenjeno v nemške in italijanske luke, in sicer za 20%. Pristojbine za pristanišča v BaKi- I ku in Sredozemlju so zavarovalnice nekoliko manj I povišale, pristojbin za britanska pristanišča pa sploh ne. .. i r-« ... -A m ir" 1 , - m . '<■ v vf; y r * . f. H‘ '5. 'v ■ "*** ■ - i Italijanski karabinerji so pri nekih svojih vajah morali v popolni vojaški opremi prebresti Tibero. Slika jih kaže sredi v ode, ko se drže za roke •* ' ♦ 750 m dolg most v dolini reke Saal v Nemčiji. Visok je ▼ sredi 20 m. Z njim so se Nemci izognili nepotrebnim ovin kom in klancem Letošnji uspehi in nesreče v tujih gorah Letošnje poletje je bilo v evropskih Alpah doseženih nekaj izrednih alpinističnih uspehov, bilo pa ie letošnje leto tudi leto nesreč. Toliko smrtnih nesreč kakor jih je bilo leto« v Alpah, kronika še zlepa ni pokazala. Prvi vzpon po severovzhodni steni Aiguiile Leschaux Pred tednom dni 6ta slovita italijanska plezalca Ricardo Cassin in Ugo Tizzoni, ki sta lani z Espo6itom preplezala direktno smer v severni steni Grandes Jorasses, preplezala po 18 urnem plezanju (en bivak) 800 m visoko severovzhodno, dotlej še nepreplezano, skoraj navpično steno Aiguiile Leschaux. Iz Courmayerja sta odšla otovorjena s težkima nahrbtnikoma, s 50 metrov dolgo 10 milimetersko vrv|o, 6 30 m dolgo 8 milimeter-6ko vrvjo, z 20 klini za kopno skalo in 3 klini za led ter se pretolkla 6kozi strmi ledeni odlom pod steno do vstopa. Plezanje je bilo skrajno težavno zlasti še, ker je bila skala poledenela. Samo za 10 metrov pred vrhom 6ta porabila 7 ur. Lassin in Tizzoni Sta italijanska delavca iz Lecca. Ki-cardo Cassin ima izredno težko delo v t°v*rr)'-Znan je kot eden brez dvoma najboljših sodobnih plezalcev tako v kopni skali kakor v skali, pokriti s 6negom in ledom. Za to uro 6e je Cassin pripravljal s tem, da je že od zgodnje pomladi ponavljal vse skrajno težavne vzpone v Grignetti, s Cattaneom izvedel prvi vzpon po 800 m visokem jugovzhodnem razn. vrha Cima Golen ter z mnogimi izrednimi plezalnimi turami v Dolomitih. Kakor trdita oba plezalca, se je tudi pri turi po severovzhodni steni Aiguiile Le6chaux izborno obneslo, da sta imela čevlje »okovane« z gumijastimi obložki. Tura nosi težavnostno omako 6 (skrajno težavno). Andeol Madler se le ubil Pred nekaj dnevi se je ubil eden najodličnejših francoskih alpinistov, poleg Armanda Charleta najslovitejši gorski vodnik Andeol Madier. Lani je pridobil poseben sloves, ko je s svojim tovarišem Fourestierjem preplezal severno steno Ra-teauja. Pred dnevi se je odpravil v masiv Pel-voux, kjer je zapored preplezal znameniti Pic Di-feona po severni, po južni in spet po severni 6teni. Nato pa je vstopil v zahodno 6teno, ki velja sploh za nepreplezljivo. Plezal je sam, z vznožja pa ga je opazoval njegov tovariš Ture. Madier je prišel že zelo visoko, tam pa ga je težavna stena prisilila, da se je izpod velikega previsa umaknil levo ter se začel spuščati po vrvi na nižji pomol, odkoder je mislil potem po lažji skali plezati naprej kvišku. Nenadoma pa ije njegov tovariš Ture ostrmel v grozi. Klin, v katerega je bil Madier zataknil vrv, 6e je izruval in Madier je v silovitem padcu treščil v globino. Njegovo truplo je bilo strahotno skaženo prepeljano v Berard, kjer je bilo na tamkajšnjem gorskem pokopališču položeno k zadnjemu počitku. V bavarskih gorah en sam dan šest žrtev To nedeljo je bila kronika samo v bavarskih gorah zabeležila šest smrtnih žrtev pri gorskih vzponih. Na Heilbronnu je padel 70 m globoko osemnajstletni Adolf Geiselhardt, ki je bil na turi s svojo sestro. Njegovo truplo 60 prepeljali v Oberstdorf. V vzhodni 6teni Schnecka se je ubil gorski vodnik Huber. Njegovi tovariši so našli njegovo truplo. V vzhodni stei Trettacha 6e je ubil osemnajstletni Han6 Hoffman. Trupla še niso našli. V severni steni Benediktena 6ta tik pod vrhom padla dva Monakovčana in strmoglavila po navpični steni naravnost na grušč pod steno. V južni steni znane Schiis6elkarpitze pa se je ubil znani nemški plezalec dr. Angerer. Pri plezanju se je ob njegovem padcu pretrgala vrv, ki ga je vezala s tovarišem ter je padel v globino. V Centralnih Alpah je bil zlasti julij, pa tudi prvih štirinajst dni avgusta, naravnost katastrofalen kar zadeva število smrtnih nesreč. Cele skupine, po štiri, po pet hkratu, švicarskih, francoskih in nemških alpinistov so pogrešili na en 6am dan. Še zlepa ni bilo kakšno leto zabeleženih toliko smrtnih nesreč. Letos 60 krivi za tolike smrtne žrtve zlasti povsem nepričakovani vremenski ?brati. Ko so partije na vse zgodaj zjutraj odha-lale iz koč, je bilo vreme še prav lepo, nebo jasno, brezvetrje je vladalo. V poznem dopoldnevu Pa le nenadoma nastopil vre