Starost živali.  Razven slona dosežejo tudi kiti sta*# rost nad 200 let, ravno. tako š.uke iri krapi, od katerih so opazovali daleC nad 200 let stare komade. K dalje žive-< čim živalim spadajo tudi ptice. Beloglavi jastreb je zdržalv ujetništvu 118 letj Orli, sokoli, divje gosi in jastrebi mi*.* harji dosežejo starost preko 200 let. Pa-* pagaj je dolgo živeča ptica. O aturskem'  papagaju Aleksandra Humbolta so pripovedovali, da je govoril jezik Aturov, izumiioga indijanskega plemena. Celo manjše ptice živijo dolgo. Kukavico so opazovali 33 let, slavca 20 let. Konj postane lahko star 40 let. Medved živi kof ujctnik 50 let, lcv 35 let. Svinja se povspne do 20 let, ovca 15, lisica 14, zajec 10, mi3 in veverica 6 let. Polži in školjke so kratkoživke ter, postanejo starc l.omaj 4 leta. Izjerna ja orjaška školjka s starostjo 100 let. Ličinke žuželk živijo navadno dalja Casa kakor same živali. Tako se godi nJ pr. majskemu hro.ču, kojega ličinka živi 4 leta, hrošč sam pa konča življenjo tekora enega mescca. Ličinka muhe enodncvnice, iki razvita živi 6 ur, rabi tri leta, prcdno doraste v muho enadnevnieo. Mravlje moškega spola živijo mnogo krajše ncgo ženskega. Čebelna matica doseže starost 3 let, troti poginejo tekom 3—4 me-secev. Mravlje ženskega spola živijo celo 14 let, življenski čas moških mravelj znaša komaj par tednov. Starost rastlin. Nekatcre rastline dosežejo neverjetrA* visoko starost, ki se raztegne v cela tisočletja. Na pokopališ.u Santa Maria del Tule v bližini Oakse v Mehiki ra^te viržinska močvarna cipresa, koje starost je precenjena na 6000 let. Drevo meri 2 m nad zemljo v obsegu 48 m. O tem drevesu trdijo, da je taboril pod niesrovo senco Ferdinand Cortez, ki je Kot prd EvropeJec zavojeval Mehlko. — Na priLbližno 4000 do 5000 let so cenili starost zmajevega dreveea, katereg-a je uni.il v sredinl minulega stoletja vihar. To drevo je stalo pri Orotavi na otoku Teneriffa (eden od Kanarskih otokov). — Prastara so mamutova drevesa. v Kallfornlji v zapadnem pogorju Slere Nevade. Dosežejo vieo.lno 100 m In so že »tala pred Kristusovim rojstvom. Tudi Evropa poseda celo vrsto pra»tarih dreves. Na Angležkem kažejo ti•e, kl bi naj bili iz paganske dobe. V Neunstadtu na Virtemb.rškem v Nemčiji stoji orjaška lipa, katero podpira 100 kamenitih stebrov in je bila posajena leta 1551. Znani so nad 1000 let stari hrasti, cedre, kostanji, mecesni in bršljm. Zelo stare postanejo ovijalke po tropičnih krajih in razne vrste kaktej.