rr Naj reč i i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vac leto . $6 00 . $3 00 . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto i j GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian Da2y hi thn United State«. Issued everv day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OOBTLANDT 2876 Entered as Second Class Ms .ttar, September. 21- 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ wrier Act of CongTeas of March 3, 1879. TELEPON: OOBTLANDT 287« NO. 228. — ŠTEV. 228. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1926. — SBEDA, 29. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV 1 " ........^ POINCARE RAZPRAVLJA 0 DOLGU Poljski kabinet je izzval parlament. Povzročil je splošne komentarje, ko je rekel, da bo Francija plačala do akrajnih meja svoje "transfer" možnosti. — Ponovil je tudi, da je bila le cesarska Nemčija kriva vojne. — Noben narod ni toliko trpel kot Francozi. PARIZ, Francija, 28. septembra. — V svojem dobro oglaševanem govoru v Bar-leDuc je ponovil ministrski predsednik Poincare svoje stališče, da ne more Francija v svojih pogajanjih z Nemčijo dvomiti o odgovornosti cesarske Nemčije za svetovno vojno. Omenil je tudi vprašanje mednarodnih dolgov ter izjavil, da je Francija pripravljena plačati kolikor ji dopuščajo transferske zmožnosti. i t To povdarjanje je povzročilo precej presenečenja, ker se je pri ogodenju parlamenta ministrski predsednik zavzemal za enostavno odobrenje dogovorov Berengerja in Churchilla. Včerajšnja izjava najbrž kaže, da bo zahteval varnostno klavzulo. Poincare je rekel, da si je Francija tekom vojne pridobila spoštovanje vseh, da pa so sedaj izven i rancije ljudje, "ki mečejo indiskretne poglede na njene proračune in značaj njenih izdatkov *. — Ni treba posebej reči, da ne bo trpela Francija po vojni, katere ni provocirala, in po zmagi, katero je drago plačala, napada na svojo suverenost in svo je dostojanstvo. Ostati hoče gospodinja v svoji lastni hiši. — Kar se tiče njenih inozemskih dolgov, jih ni Francija nikdar zavrnila. Ze je plačala večje svo-te za obresti; ta plačila bi bila večja, če bi se Nemčija toliko časa ne obotavljala. Francija je sklenila za bodoče lojalno izvesti svoje obveznosti, do skrajnih meja svoje zmožnosti. Ob zaključku svojega govora je rekel Poincare, da je mogoče izvesti obširni program vlade le v mirnih razmerah. — Noben narod, — je nadaljeval, — si ne želi miru bolj iskreno kot Francija. Vlada republike je storila vse, kar je bilo človeški mogoče, da prepreči vojno. Noben drugi narod ni bil tako žalostno prizadet in noben drugi ni imel žalostnega privilegija, da se izpremeni njegove najbogatejše province v bojno polje vseh armad. Naš narod je izza podpisanja mirovnih pogodb storil več, da izsili njih izveden je kot kak drugi narod. Noben drugi narod ni prispeval več k miroljubnemu delu Lige narodov. BERLIN, Nemčija, 28. septembra. — Govor Poincareja v St. Germain je trpka medicina za nemške pristaše Locarna, Lige in Thoiry dogovorov. Napori liberalnega časopisja, da jo oslade, niso bili posebno uspešni. Celo najbolj zmerni organi pripisujejo občutljivost Poincareja glede vprašanja vojne krivde spoznanju njegove lastne odgovornosti za izbruh svetovne vojne. Nacijonalistično časopisje pa je našlo v govoru Poincareja primerno priliko, da obnovi svojo zahtevo, da se iz versaillske mirovne pogodbe formalno izbriše klavzulo, ki nalaga Nemčiji izključne* odgovornost za svetovno vojno. Nemo-sjoče pa da bi se kabinet Marxa udal nacijonali-stom v tej zadevi, ker bi s tem nastala nova nas-protstva med Nemčijo in Francijo. Poljski ministri so resig-nir&li po nezaupnici v parlamentu, a so bili nato vsi zopet imenovani. — Proračun s strahom sprejet. 43 rudarjev je še vedno zasutih. Zasuti rudarji se nahajajo še vedno pod zemljo, a reševalna moštva upajo kmalu prodreti d o njih, i > ! IRON WOOD, Mich., 28. septembra. — Včeraj so neumorno nadaljevali h poskusi, da oproste 43 rudarjev, ki so bili v petek ponoči zasuti 700 čevljev j»od zemljo v železnem rovu Papst Iron Mining Company. Ko se je podala nočna fiifta v pondeljek r.veoer ha delo, ro domnevali, da je treba prema- gati le še 50 čevljev materijalh da pridejo do zasutih. Upajo odstraniti oviro še v teku noči, a je mogoče, da bo trajalo reševalno delo še ves dan. pa so vprizorili izve-denci-inžinirji poskus, da dospejo po drugi poti do zasutih. En oddelek je skušal napraviti z demantnimi svedri majhno odprtino proti oddelku štv. 8. s čemur bi bila ustanovljena zvtza z ljudmi ter bi jim bilo mogoče dobaviti hranilne tablete. Neki drugi oddelek je prodiral skozi stranski rov, in tretji je pa kopal tunel navzgor do mesta nesreče. Uradniki Oliver Company, ki kontrolirajo rov, so prepričani, da dobivajo možje dovolj zraka, a vedo tudi, da strašne trpe radi lakote in žeje. Domnevajo, da more- VARŠAVA, Poljska 28. septembra. — Spočeta sredi grmenja topov, prasketanja strojnic in pušk je stopila poljska revolucija včeraj v novo fazo, ko~je bila odporna narodna skupščina ignorirana potom vuveljavljenja novega ev-eropskga načina organiziranja kabineta v krizah, ki so posledica inanj važnih zadev. Kabinet si je nakopal skrajno nezaupanje na zadnji seji Sejma in posledica tega je bila, da je izrekla zbornica nezaupnico dvema članoma kabineta. Ministrski predsednik Bartel s? je nato hitro posvetoval z odsotnim diktatorjem Pilsudskijem, imenoval zopet oba člana kabineta ter izzval s tem poslansko zbornico. Le dva odgovora sta na izziv vlade. Eden teh je, da se Sejm mrno in ponižno podredi ter sprejme vlado, ki se brez dvoma smatra za višje stoječo kot pa je izvoljena zbornica. Druga eventual nost pa obstaja v tem, da se z'« -*-niča razide ter naprosi voider, naj sc osvetijo nad oblastmi, Ki so sklenile vladati deželi brez .soudeležbe več kot dvajsetih različnih strank. Malo razlike je, kakšno akcijo hO vprizoril Sejm, kajti poljski predsednik je sedaj opremljen s polnomočjo, da razpusti parlament, kadar hoče. Ce ne bo 550 zastopnikov naroda odobrilo kabineta, bodo poslanci danes zjutraj brez službe, in dežela bo izpostavljena volilni bitki, ki bo spravila poslance nazaj na njih mesta, a ne bo izpremenila diktatorskih postav. General Pilsudski ima za sebo.i armado ter drži sedaj deželo v svojem oprijemu bolj kot kedaj poprej, vspričo splošne apatije povprečnega državljana. Vlada, katero je ustvaril zrevolupijo, pa je očividno sklenila ostati tako dolgo, dokler bo hotela. Vlada se je pretekli teden spustila v bitko z racepljenim Sejmom brez vsake sence podpore. Sejm je nato strašno skrčil proračunska priporočila, a zopet določil prvotne svote, ko se je razširila govorica, da se vrača general Pilsudski s počitnic s tremi polki izbranih vojakov. Generala ni bilo od nikoder, a govorica je izvoje vala zmago za vlado. Ker so na ta način varali Sejm, je sklenil slednji dati nezaupnico dvema ministroma, namreč vzgoj nemu in ministru za notranje zadeve. Vlada je resignirala v soboto zvečer, a je presenetila v pon-deljek 2jutraj opozicijo s tem, da je zopet imenovala ves kabinet, , katerega je sprejel predsednik Moscicki brez ugovora. Sodelovanje Združenih držav je potrebno. Sodelovanje Združenih držav je potrebno za iz-vedenje načrta.—Amerika pripravljena pod gotovimi pogoji. BERLIN, Nemčija, 28. septembra. — Nemški nacijonalni ekonom dr. Hirsch, prejšnji državni tajnik, se je precej obširno izrazil glede poskusnega francosko-nemškega dogovora. Soglasno z njegovimi izvajanji obljublja Francija, da bo izpraznila Porensko leta 1927, da bo leto zatem vrnila Saar dolino in da bo opustila svojo opozicijo preiti proti povratku okrajev Eupen in Malmedy. Temu nasproti obljublja Nemčija, da bo plačala za Saar. Eupen in Malmedy od 370.000.000 do 420,000.000 mark; drugič da bo sodelovala pri vnovčenju zadolž-nic v znesku 1.500,000,000 mark in tretjič da se bo odrekla varstvu transferacijske klavzule na temelju Dawesovega načrta. Dr. Hirsch je prišel do zaključka, da Nemčija lahko vzdrži tak dogovor, če bi pri tem sodelovale Združene države. On je mnenja, da bi se moglo plačevati i.a Saar okraj. Eupen in Malmedy skoro izključno iz nemške davčne rezerve prvepa Dawesovega leta. Dr. Hirsch primerja Nemčiio z možem, ki proda svoje pohištvo za uravnavo dolira, kojega višina ni še določena. lTcrr*tovitev višine reparacij je vsled potrebno, predno bo načrt izvedljiv in predno bodo moprle sodelovati Združene države. Bolgarski kralj bo obiskal Ameriko. Bolgarski kralj Boris bo prišel v Ameriko iskat nevesto. — Kralj se namerava baje tudi pogajati glede kreditov za Bolgarsko. — Načrti ro-1 munske kraljice. Parnik nasedel na skalo. MOBILE, Ala., 28. septembra. Potniški parnik Mexico Ward črte, ki vozi med New Yorkom, Ha-vano in Vera Cruzom, je nasedel na Magascar črti, v bližini Pro-gresso, Mehika, soglasno s poroei-jlom Tropical Radio Company, l Parniku je, prihitel na pomoč j petrolejski parnik Republic, ki ima posadko sto in štirih mož. jo goreti njih svetilke le 60 ur, tn-Jdi če je prižgana zaporedoma le ena. PARIZ, Francija. 27. septembra. — Soglasno s poročili, katera so dobili iz Sofije bolgarski krogi, namerava kralj Boris obiskati Združene države. Doeim ni sicer oficijelno še ničesar znanega, se vendar glasi, da hoče Boris vprizoriti to potovanje v namenu, da izposluje kredite za svojo deželo in da zainteresira ameriške finančnike za njen razvoj. Govorice izjavljajo, da bi ne imel mladi vladar ničesar proti temu, če bi privedel s seboj na Bolgarsko ameriško nevesto. Glede finančne pomoči za re-konštrukcijsko delo Bolgarske in razvoj bogatih naravnih virov dežele so se vršila pred kratkim pogajanja zzastopniki različnih velikih ameriških skupin ter so dosegla točko, ki upravičuje upanja na ugoden izid. BUKAREŠTA, Romunska. 27. septembra. — Princ Nikolaj bo spremljal kraljico Marijo na njenem obisku v Združenih državah. I Družba bo štela dvajset ljudi. Kraljica bo odšla naravnost v Washington na svoj eerimonijal-ni obisk ter se ne bo ustavila v New Yorku. Kraljico bo spremljal* polkovnik Athanasiu, posebni pribočnik kraljice; Radu Lapteu, svetnik romunskega poslaništva v Londonu, in profesor Nicolas Petrescu. prejšnji profesor na Wabash College. V družbi bo deset služabnikov. Dotok zlata v Francosko banko. Francozi so pričeli nositi svoje zlato v narodno banko. — Pričeli so zamenjavati svoje skrite zaklade, ki so ležali brez koristi, za papirnate franke." PARIZ, Francija, 28. septembra. — Velik kup zlatih in srebrnih novcev, ki so počivali leta in leta deloma v nogavicah, deloma pa v modrocih, se je nahajal včeraj zvečer v blagajnah Francoske banke. Več tisoč moških, žensk in o-trok vseh starosti in razredov je prispevalo k temu dragocenemu sklada, ko je pričela banka kupovati francoski in inozemski zlati in srebrni denar na temelju posebne sankcije parlamenta v upanju, da se bo materijalno povečalo zlate rezerve Francije, katere bodo uporabili pozneje v Stabilizacijske svrhe. Uspehi prvega dne prekašajo najbolj rožnata pričakovanja, kajti v Parizu so zbrali en milijon frankov. Poročila iz provinc pravijo. da je bilo treba v številnih krajin, posebno Nancy, Rennes in Bordeaux, poklicati posebno policijo, da vzdrži red v dolgih vrstah ljudi, ki so hoteli prodati svoje prihranke. Podružnice Francoske banke so sprejele zlata v vrednosti več kot en milijon frankov in vsled tejra znaša skupna svota enega dne dva milijona frankov. n Zlate luidorje so kupovali po j 114 frankov in 60 centimov papirnatega denarja. Srebrne ecu, vredne po pet frankov, so kupovali za 13 frankov. Pred vratmi Francoske banke v Parizu se je zbrala včeraj zjutraj množica, predstavljajoča demokratično Francijo. Vsak človek je držal v svoji roki majhen paket. Stari moški in ženske, matere z otroci v naročju, dečki, de-ltvci. uradniki, boljše stoječi trgovci. vsi so sklenili izročiti svojo zalogo zlata državi, ki ga baš se daj potrebuje. Največja množina zlata, ki je bila ponudena. je prinesla 3000 frankov. Na ducate ljudi je prišlo z enim samim zlatnikom, ki je bil zavit v star robec. V Rennes pa je prinesla neka ženska za 100 tisoč frankov zlata. Prikazale so se tudi majhne množine ameriškega srebra. Ceni se. da ima francoski narod zlata in srebra za dva tisoč milijonov frankov in velik del tega zlata in srebra je zakopan v zemlji. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH OBNOVUENJE KATOLIŠKIH PROTESTOV V MEHIKI Mehiški katoliki so obnovili svoje proteste ter razposlali po deželi poziv, naj se vprizori demonstracije vspričo nastopa mehiškega parlamenta. Časopisje napada poslance. — Mogočen razve j petrolejskih družb. MEXICO CITY, Mehika, 28. septembra. — Neustrašeni vspričo nastopa mehiškega kongresa, ki je odklonil razpravo o njih prošnji za amendiranje verskih postav, so mehiški katoliki razposlali po deželi okrožnico, v kateri pozivajo verne, naj pojasnijo potom javnih sestankov, parad in peticij svoje stališče kot večina mehiških volilcev. V kongres so že pričele prihajati peticije, opremljene s tisoči podpisov. Odlični katoliki izjavljajo, da se bodo morali po-služiti drugih sredstev, če se ne bo pravično postopalo žnjimi, čeprav so se dosedaj držali v okviru postave, ker so pričakovali, da bodo poslanci vpo-števali glas naroda. Parade bodo vprizorjene v vseh delih dežele in delili bodo cirkularje v katerih bodo pozvali katolike, naj ne omahujejo, pač pa naj se pripravijo na trpek boj. Časopisje v mehiškem glavnem mestu je odločno proti stališču, katero je zavzel narodni kongres. El Excelsior je priobčil uredniški članek pod naslovom *'Nestrpnost kongresa", v katerem pravi glede zavrnitve katoliške peticije: — Nikdo ni bil presenečen, najmanj pa prosilci, vspričo stališča kongresnikov. Bilo bi bolj presenetljivo, če bi vestno pregledali in premotri-li tozadevno spomenico, kot zahteva tako važna odredba. — Mi ne vztrajamo pri spomenici katolikov, a milijoni katoličanov verujejo vanjo, kot je razvidno iz velikega števila podpisov, ki prihajajo v kongres vsaki dan. To je demonstracija ljudske volje, ki zasluži največji rešpekt. — Sovražnost kongresnikov je bila povsem oči-vidna od prvega početka. Kričanje, tulenje in žvižganje je spominjalo na bikoborsko areno. Edinemu branilcu odredbe so zanikali priliko, da govori, ko je skušal pojasniti važnost katoliške peticije in zakaj naj bi sprejel kongres to peticijo, da jo preišče in premotri. — Ni vrjetno, da bi kongres priznal in popravil svojo zmoto, a naša dolžnost je protestirati proti temu prizoru, ker se sramujemo nestrpnosti ter gospodov, ki so tako ponosni na to, da zastopajo mehiški narod. " MEXICO CITY, Mehika, 28. septembra. — Proizvajalci petroleja pričakujejo za prihodnjo spomlad veliko razširjenje delavnosti v mehiških petrolejskih poljih. Spekuliranje je skoro popolnoma prenehalo radi zahteve departmenta za industrijo in trgovino, da je treba dokazati posestne pravice do vseh zemljišč, tudi nespornih. R. Batte, generalni manager Auila Oil Company je izjavil: — Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko kmeriškega ali kanadskega denarja nam je tr*b& poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Yam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni podatki. tepla- Dinarji Lira Din. .... 600 .... $ 9.46 Lir . ..... 100 ... . $ 4.36 Din. • a • a If000 a a • a $ 18.60 Lir . ..... 200 .... . S 8.40 Din. a • a • 2,500 e • a • $ 46.26 Lir . ...i. 300 .... .. $12.30 Din. .... 6,000 .... $ 92.00 Lir . ..... 500 .... .. $20.00 Din. ____ 10,000 .... $133.00 Lir . ..... 1000 .... .. $39.00 Za pofllljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev sil pa DthUsoC Lir dovoljujemo .poseben znesku primeren popust. NakuOt pt brzojavnem plana izvrSn Jeme i FRANK SAKSER S 82 Cortlandt Street nuna: oobtlandt mst Pristojbina Wm aaerifi Jev v Jacwlarijt in Italiji teafei kakor dedi :za 925. ali nanj! me—k IS centov; Ml m. naprej d* $300. p« S W rak«* Za vetje sveto p« pi- E BANK New York, £L X. ........S .. '.iis .j. ■' m GLAS NARODA, 29. SEP. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Lonis Benedik, treasurer. To je par važnili novic za ljudi, ki se za take novice j zanimajo. Toda takili je primeroma malo. Splošna pozornost stodvajset milijonskega naroda je bila predvsem osredotočena v zadnjih modnih nov »stili in v rokoborbi med Tunneyem in Dempseyeni, ki so je vršila pred par dnevi v Phidalepliiji, Pa. Plačo of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t SL,__Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Novice iz Jugoslavije Issued. Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list ta Ameriko in Kanado__________________$6.00 Za pol leta_________________$3.00 Za četrt lete, _______________$1.50 Za New York za celo leta Za pol leta_____________ Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta Strašna smrt pod kolesi lokomotive. A' nizu nesrečnih slučajev, ki so kc dogodili zadnje čase na beo-50 i postaji, se je pripetil eden. $7.00 .$7.00 $3.50 ki je mnogo strašnejši kakor vsi dosedanji. !S subotiškim vlakom se i pripeljal nekega popoldne v Beo-I grad delavec Bažik Alajoš iz Ka-J menice. Ko je vlak vozil še s pol-| no paro proti j>ostaji, je Alajoš Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj »l^V1 ™ kfr je postalo blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročm- 1Pa,leI nai™* Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. kov, prosimo, da se nam tjjdi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876. i*ROSPERITETA — TODA NE ZA DELAVCA tako nesrečno, da je prišel pod | kolesa vagona, ki s«> ^a strahovito razmesarila, nato pa je šla čez njegovo truplo še druga lokomotiva, ki je manevrirala v bližini Prizor je bil strašen. Glava nesrečnika je bila odrezana od tele sa in je ležala med tračnicami. ži vot v jarku, desna noga pod kolegi. roke daleč proč. Truplo siromak;:. ki je svojo neprevidnost palača! s strašno smrtjo, so prepeljali po komisijskem ogledu v pro sekt uro splošne bolnice v Beogradu. Tihotapstvo grškega vina v Jugoslavijo. Oblasti so že dalj časa dobival;; J Ved kratkim je vršila letna konvencija Anieri-;'ke Delavske Federacije. Izvrševalni otlboi- je izi mu l,oro,Mla' da v,Ai v Za,Iril tili,»-I - -tAl -lil- i » tapstvo grškega vina. Polici jri. fi- na vsezadnje verjel. -Marsikdo bi res domneval, da se , - • •, - . ■ -.- ' ' - nancni pazniki ter cariniki so pa- polnžaj ameriškega delavstva od leta do leta izboljšuje ter da je v vseh ozirili zavidanja vreden. " V resnici pa ni tako. Xewyorski dnevnik "The New York World" objav-. ja preifh^le, iz katerih jrazvidno, da je bila mezda ameriških delavcev v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zri (> oziroma 5 točk nižja kot pa leta 1923. Ali z drugimi besedami rečeno: v prvih sedmih mese-( h leta 1923 je ameriški delavec za pet ali šest procentov na boljšem kot je bil letos v istem razdobju. Pa tudi življenjski stroški — stanarina in živila — s" se zadnja tri leta znatno povišali. Fakticni dohodki so se torej zmanjšali .-dot kov. l>olegtega se je p;i tudi nakupna cena dolarja j k,h ktor izvršil obsež - zasluženega dolarja — zmanjšala za petnajst do dvaj-!in Ustavil več carini set odstotkov. pazniKi ler cariniKi so pazili dan in noč. da bi prišli tihotapcem na sled. vendar zaman. Te dni pa se je eden tihopcev sam zglasil pri financi in povedal kak-ko ko vrši to tihotapstvo. Zadar ;• ) trgovinski pogodbi ; Italijo ne podleže carini. Tako so prevažali vino iz (irske v Zadar. od tam pa v Jugoslavijo kot vino posestnikov, ki imajo na obeli straneh svoja posestva. Država je bila oško k er m bi- Pri tem je pa treba še nekaj drugega vpostevati. Zaslužek posameznega delavca se je znižal, znižalo se je pa tudi število v industriji zaposlenih delavcev, dočim se je izkoriščanje in izrabljanje delavcev neznansko povečalo. Preiskovalni urad neke velike ameriške (pletilnice je ugotovil, da je isto število delavcev leta 1925 produ-j "odile zairakuze v svojo domovino. 7. septembra je poselil povelj uika brodovja. Dona Salvadorja '"alvija. španski poslanik na jug dvoru, Jose de Landeeho v sprem tvu španskeg.i častnega vicekon-:ula v Ljubljani Milka Ivana 11i -barja, v čegar konzularno območje spada tudi Dalmacija. Dt i• Salvador Calvi je nato '!asri. Xa goste je napravila jug obal najboljši nI is. Xa dalmatin skih narodnih nošah je našel Don Calvi precej sličnosti z nošam aragauskega ljudstva. Tukajšnji prebivalstvo ne pomni, da bi bii Spanci sploh kdapj — tudi ne pod Avstrijo — poselili dalmatinski obalo. Nedvomno je to prvi oliisl-ue samo jug. svobodne državi temveč sploh tukajšnje obale. Zemlja zasula sedem delavcev. V kamnolomu pri Omišu se je zgodila strašna licsre a. Devet delavcev je bilo zaposlenih ob o-bali s popravljanjem oziroma raz širjenjem tamkajšnje ceste. Nenadoma je neki delavce zapazil, da se je odtrgala velika plast zemlje. Hotel je opozoriti tvoje tovariše na veliko nevarnost, a bilo je že prepozno. Več kubičnih metrov zemlje 111 Ivi i menja, se je usulo na cesto in podkopalo pod seboj sedem delavcev. Dva sta bila takoj mrtva, eden je kasneje podlegel težkim poškodbam v bolnici v Splitu, ostali štirje pa so bili težko ranjeni. Dva izmed njih se isto tako borita v bolnici s smrtjo. Na kraj nesreče je odšla posebna komisija. da ugotovi vzrok katastrofe. Novice iz Slovenije. Uboj in krvav pretep v Beli Krar-jini. S. septembra se je zbrala v gostilni Ivana Lftžarja na Vrtieah nad Sem i čem večja družba Ko-čevarjev in fantov iz semiške okolice. Med Ivanom Movrnom iz Kota pri Semiču in Emilom Sehauer-jem iz OermoSnjic je kmalu nastal prepir, v katerem je Schauer zabodel svojega nasprotnika v I »leča : ostali fantje iz semiške o kolice so pričeli med tem kričati: "Auf biks'.". nakar so jih Hočevarji iz Cermošnjic potisnili iz gostilne. Kasneje pa so se vrnili v vilami, koli in noži. navalili na gn stilno/vrgli vrata s tečajev ir vdrli v gostilno. Xekaj gostov v* je poskrilo, drugi so zbežali skozi kuhinjo i/, hiše. nekateri pa sr ostali. Kmalu se je vnovič razvil kr krvav pretep, pri katerem je zabo podstrešju, kar je v hišnici vnovič vzbudilo sum. da zasleduje' Republikanska državna kouven-nekaj nepoštenega. Da se prepri- cija v Xew Yorku je torej konča-ča. je odšla čez čas sama za njim. na. Istotako tudi demokratska. Xa svoje začudenje pa ga zopet Xa demokratskem tiketu bo poni našla. Tujec je namreč izginil noVno kandidiral sedanji gover-na prosto pri drugih vratoh. Xa |U.r Smith. podstrešju, kjer je bilo skladišče| že vnaprej se lahko reče. da be več tvrdk. pa je bilo različno bla- Smith zmagal. go razmetano vse navskriž. Ker je! Precej zastrantega. ker je bila hišnica prepričana, da jo je Smirha žejalo ž.' tedaj, ko j/ hi-navihani tat prevaril in da je Šlo prohibicija uveljavljena, dočim ž njim prav gotovo več blaga, je so je republikancev lotila želja š.-_ odšla takoj po stražnika. hc v zadnjem času ter so jo malo Že naslednjega dne zjutraj je|prekasno ubrali po Smithovi poti. bil na podlagi opisa aretiran 40. * letni bivši kleparski mojster Loj- Odmevi rokoborbe med Demp-ze Andlovie. Ko g;i je detektiv; ?eyem in Tunneyem. prijel v nekem parku pod pazdu-j Vedno bolj se vzdržujejo govo-»o in mu sporočil, naj se potrudi da je Dempsev z raznimi ž njim na policijo se je uzmovi- ljudmi stavil za pol milijona do-str;išno začudil. Pri zaslišanju na larjev. da gri bo pri rokoborbi policiji so ugotovili, da imajo v Tunncy porazil. rokah enega najbolj izrazitih pod-j V šp.ortu. pri katerem igra de-strešuih in stanovanjskih tatov, ,,ar poglavit no vlogo, je vs.- mo- del nekdo 52-1 etnega posestnika Matijo Perkoviča iz Rožnega do- se j,, speeijaliziral samo na to-la ter mu prerezal trebuh. V boju vrstne tatvine. j" j,. to resnica, ie torej Demp- pa so lull z noži ranjeni še slede- Večina vseh vlomov v podstreš-1 SPv kljub svojemu porazu za en či: Emil Sli a tier (poškodovan tu j., in .r;,novrinja. ki -o se dogodi-! bilijon dolnrjev na dobičku. li zadnje čase v mestu gre na nje-' * gov in njegovih tovarišev rovaš.J Mesto Detroit j.- mesto vseh o katerih se pričakuje, da bodo m«-^!. Kajti v njem se -'ode <"u-'udi kmalu pod solidno streho jet-'(Ježi. nišniee. j V Detroitu je znani industrija- . let* Henry Ford. v kojega tovar-r7e!ike tatvine pri mariborski , nah izgotove vsake četrt ure en tkalnici Loebel. ! ivtomobil. ni i i , - , i turnega blaga, last trgovca Sa- a ' razm,*re vlatlaJ" O"11 1"' vs,'h tlrunil» ludnstti-1 imiela 1Iahnil! „,,i1U) llad jooo I J ■ ?. j Din. Skoro neposredno nato je ]>iv,lno so plača malenkostno dvigiio, jo treba zanjo lbil izvršcn vlom v tiyovino ir-' Ubil svojega najboljšega prija- rV ■ • i i , , . govca A n d rej ca v (.iorijjein Dre-' teli.i ■V.IVO garati. Znjo si m ♦' istorasuo tlvigllcjo tudi cene življenjskih iJOtreb- za preko 3000 Din. raznega manu- ija je lS-U'tiii posestnikov vin. ■ifc M VAŽNE NOVICE ^ I fakturnega blaga. Več kmetov je Ismajlovič radi dekleta v ljubo-j. icer opazilo vlomilce, ki so ime I sumnosti na zverinski način za-jna obrazu platnene maske, na klal svojega najboljšega prijate-,I glavi pa papirnate klobuke, ven- lja Kadrijeviea. Po zločinu je po-jdar pa se niso zmenili zanje, ker begnil v gozdove, vendar so ga o-j so mislili, da gre samo za slabo rožniki kmalu izsledili in izročili Ž<- par leta ni objavilo ameriško rasopisje toliko važ- *aIo> sodišču. ■ ih iti zanimivi)! novir kot tekom zadnjih štirinajstih dni. i poprej je bil° v,oi"I.ie»°| Miadeni«- je svoje dejanje uiad- .. . .. . . 1 med postajama Podsused in Sav- nokrvno priznal in izjavi', da se \ Moridl s<> JO pojavila Strašila katostrofa. I»rvot- Lklm kolodvorom v Zagrebu v.ludi prav nič ne kesa. i1.....K,lmilu "f0 ^ Modnih trinajst ban- ^ VJ^ZZ Zrn™I-> "»^i fii 7 vilami*. Alojz Petscbitu^r i:: Prednje vasi. Alojz Hoenigman. gostilničarjev sin. Ferdo latžar Ivan Movrn, Jakob Pavlišič. Per-kovič se je po dobljeni poškodbi zgrudil; šele čez nekaj časa so u got ovil i. da so mu izstopila čreva Poklicali so okrajnega zdravnik; dr. Kuessla, ki je • imenu Keidan. ki j< v eni uri oe i sodil '»11 avtomobilistov /.;e>t":tn ' neprevidne vožnje. Kateri je torej večji dobrotnik človeštva: Henry Ford ali • • 111 i k i Keidan Jaz bi Keidan. deoro rekel, d; dnik Pred kratkim je bilo v tvornici oerila Loebel v Melju pri Mariboru odnesenega več blago. < > tem •lekoliko podrobnost i: Vodstvo tvornice j-' pred k;vt-kim opazilo, da je zmanjkalo iz' n jenega skladišča več blaga. Pri-j javilo je stvar policiji, ki je sedaj končala svoja poizvedovanja. Aretirala ie osem ljudi, večinoma na- r. . . A \ vinsko :r«ratev Samostoju stavliencev tvornice. Iz preiskave i , . , , .t.» . i . . {ga. ki se bo vrsda dne oktobra je razvidno da so tatovi, ko sol ... lr v Arlington Ilall na Osmi cesti v mi' li nočno služho. odnašali skozi okno v pritličju c«'le bale blaira. Storilci no imeli zunaj komulice ki so blago odnašali, razpečavali in celo utiliotapljali v Avstrio. (>lavni storilce je Viljem Puke], ki ima ženo v Lipnici, Ta je prevzemala ukradeno blago4 in je skrivoma prenesla v Avstrijo ier tam orodnla. Doslej je našla policija pri obtožencih okoli <100 m platna boljše jii slabše kvalitete. Skupno ima tovarna škode približno .'10 tisoč Din. Blaga p;i je bilo ukradenega približno J5000 metrov. Storilci so že vsi pod ključem ter bodo pred sodnijo kaznovani. Pretep zaradi žensk. Ko je šel patruljajoči stražnik ponoči po Bohoričevi ulici, je začni izpred hleva hiše št v. 1 na Zavrtel« krik. vmes pa težko stok s-n ie. Prišedši tja. je našel li ti^ti priliki b'> tudi potek- !ln i)<>tnn.ist let i/./a ustanovitve tc-«*«•■ iiajmočnejSejra slovenskega I društva v greater newyorski !ia-selhini. Samostojno le redkokdaj priredi kako zabave*. Toda njejrove prireditve j>rekas::jn vse drnire, )>o-disi ])f> zanimivem vz po redu. l>oili-■^i po neprisiljeni zabavi, ki traja ponavadi ilo ranrira jutra. l'|»:iti je. ila bo tudi l»-to> obisk tako velik in vsestranski. kf>t prejšnja leta. Ce hočejo slovenski pevci v Xew Yorku. da jili bo < nkrat slišala z malimi izjemami vsa slovenska i_rreaterne\vvorška naselbina. naj pri tej priliki nastopijo. M--d državami in državami so velike razlike. Včeraj je objavilo časopisje, dn o vst,-!Ši v republiki \iearairui uničili veliko distilerijo. Pri na s v Ameriki m* spada to v vstaški. na<"* ]»ač v državni delo-krop. Pri uničujejo distil" rij«- -poročila z nekim nemškim baronom. P.ivSi kajzer ji ni postal svoje-»ra bi a trosi ova. Najbrž «ra r-ain krvavo potrebuje. * Pred kratkim se je vršila v Ljubljani razstava, ki se je imenovala "Ljubljana v jeseni". Vsakovrstne stvari so bile razstavljene — od srorenjske kmečke biše pa do nemškega policijskega psa. fie tiste vire naj bi na kaki razstavi ra-stavili. iz katerih erpaio Ljubljančani, da se lahko udeležujejo neštetih, zabav, razstav, veselic. plesov in izletov. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU VPLIV KORUZE NA STARODAVNE AMER. CIVILIZACIJE. Prva žetev koruze v Ameriki in kj»*r jo je našel. Čim pa jo je za-nn svetu sploh, .se je vršila v je- eel .sejati .sam. .se je naselil blizu •s<-ni preti kakimi HiXK) leti v gor- zasejanega j»olja in svoj proe^ti *kili planotah centralne MehHce, : ča* je začel posvečati finejšim u-ko je kak prvotni clove iznašel, da metnostim življenja. Tako je v te koruza daje prav lahko .saditi Ameriki civilizacija napredovala in da nudi dobro hrano. O tem vzporedno z rejo koruze. Arheo-p rada vnem začetku poljedelstva, logične izkopnine so pokazale, da na katerem temeljijo vse višje se najnaprednejše izmed ra-civilfzacije v Ameriki, je pred par Jiih civilizacij, ko so se razvile v dnevi predaval Dr. Morley od Ameriki, vse osnovale na koruzi. Carnegie In-stituaeije v poletnem Najrazvitejšo civilizacijo v tečaju šole za ameriški- raziska- pradavni Ameriki je gotovo do-ve- s«g!o Maya pleme v Centralni Maize'' ali "Indian Corn" — Ameriki. Podrtine njihovih velika kor s»* po angleški pravi koru- častnih stavb in mest vzbujajo zi — je pa bržkone razvil že čim dalje večie pozornost zgodo-mno;x(j poprej kot divja polutan- vinarjev in stari uos lovce v, in ka. Rastlina se je razvila, ko se Maya civilizacija se dajo po svoji* neka semenasta trava, imenom jem razvoju in starosti priravna-trosinte, ki še dane?, raste v Me- ti staroegipčaTiski civilizaciji. Ko biki, slučajno skrižala z drugimi j,- Kolumbus odkril Ameriko, Ma-dvjimi zelišči prosaste vrste, va civilazcija je bila že zdavnaj Koruza vsebuje družinske poteze propala. Dr. Morlev je pokazal, da obeh svojih staršev. Vendarle do je začela propadati, ko je zmanj-sedaj so bili zaman v>>i poskusi, da kala zadostna zaloga koruze. Na. bi m> iz izvirnih zelišč potom u-|siala je draginja, ki je bila tedaj, met ne liibridizacije 'spojitve dveh ravno kot danes, mogočna čin je. niča v življenju narodov. Mehikanska koruza se je razširila napram severu in prišla je do jugozapada Združenih Držav o-kolo štiri do pet tisoč let nazaj. Istočasno ali morda še ]>oprej je prišla lj izginjajo iz mestnih okrajev. Čim manj plevela, tem manj cvetnega prahu in tem manj tega nahoda. Najboljša odpomoč proti 44hay fever" je preprečiti, da se razvije — najprej s tem. da se vniči plevel, in drugič k tem. da se ljudje. ki so j »odvrže ni tej brdezni. ]Kxslužijo protistrupa ali antitok-sina proti tej boiezni, takozvanega "pollen antigen". Visok odstotek ljudi, ki so vporabiti ta antitok-sin, so bili rešeni posledic te bolezni ali pa v najslabšem slučaju so bili podvrženi le lahkemu napadu za kratek čas. Zdravstveni komisar mesta Chi- i 3 * Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in »te z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu* jejo v listu "Glas Naroda**, S tem boste vstregii vsem. Uprava 'Glas Naroda". njimi. Prav po nepotrebnem. — Svoje čase so ])isali še vse drugačne oporoke. Evo par primerov! Lani so imele angleške dame čudno modo na kače, in sicer redke. tropične, pestro pisane kače. Prišle so na obisk s svojimi ljubljenkami kar na roki ali okoli vratu. Kače so morale jesti, in londonski naturalisti (trgovci z živalmi) so takoj začeli prodajati žive žabe. Imeli so jih v velikanskih steklenih posodah, ki so stale navadno zunaj na hodniku, pri vhodu v trgovino, da bi videle cospe takoj, kje lahko dobe hrano za svoje ljubljenke. Nekoč je šel mimo take trgovine elan društva za varstvo živali. Videl je žabe v ujetništvu., se razburil in tiral naturalista pred sodnijo. češ da mrcvari živali. Žabam je bilo namreč pretesno v posodi. Naturalist je zaman dokazoval, da ne redi žab, temveč da jih prodaja za prehrano kač. Ce požre gad živo žabo. je to njej nedvomno še bolj neprijetno kakor če sedi v kozarcu. Tožitelj je upošteval to dejansko stanje, a je vstrajal pri svojem mnenju: dokler niso žabe po-jedene. naj uživajo življenje in naj ne bodo stisnjene kakor slani-ki v sodu. Naturalist je plačal pet funtov globe. Letos se je zavzela postava za jegulje. Neki mestni svetnik je namreč prišel po pečenko na trg. Jegulje so na Angleškem narodna jed, a Angleži ne uživajo jegulj v omaki, po načinu "brodeta" naših Dalmatinecv. temveč jih spečejo v testu. Vsi angleške kuharice vedo. da je treba sleči jeguljo iz koži« kav živo. sicer izgubi meso do-• ber okus. Naš mestni svetnik je i Ml seveda nasprotnik podobnega |barbarstva in je naprosil branjev-' j ko, naj mu takoj iztrebi jeguljo. mi Na veliko razburjenje kupca je to storila okrutna ženska, ne da bi prej odrezala živali glavo. Razparala je trebuh kar živi jegulji. — Morala se je seveda zagovarjati 1 red sodnijo radi mučenja kuhinji namenjene žrtve. — Saj od-režem navadno jegulji prej glavo in šele potem jo osnažim, — se je zagovarjala trgovka, — a danes sem tako nekako raztresena. — Le pomislite, da bi bili vi namesto uboge živali. — je razburjeno ugovarjal gospod nadzornik. — Morali ste vedeti, da je pretrpela jegulja, preden je poginila, peklenske muke. Branjevka je plačala deset funtov globe. Zdaj ko žabe in jegulje sigurnejše in lahko pričakujejo usmiljene smr-ti. Žal niso deležne te dobrote o-strige, katere pogoltnejo ljubitelji kar žive. Prej ko slej trpe tudi morski raki. katerih je vedno polno na angleškem trgu. Vržejo jih Ko je leta 1330. umiral Edvard T., kralj angleški, je poklical k ! namreč žive v krop in se tam mu- sebi svojega najstarejšega sinaJčijo kakor grešniki v peklu, bodočega kralja Edvarda TI., in! Lambate. delavski okraj v Lon-mn velel priseči, da bo izpolnil ] donu, ima seveda levičarski mest-n j ego vo poslednjo voljo. Njegova j ni svet. Mr. Charles Jones, občin-volja pa je bila. da ga njegov sin ski svetnik v Lambate. je soeija- skuha v veliki kadi, tako da se bo list in celo pristaš rdeče Moskve. i meso ločilo od kosti. Potem naj Razen tega pa je, kakor izhaja iz meso pokoplje, kosti pa naj slira- j koledarja lambatske občine, "veni kot talisman proti morebitni ■ geterijanee, nasprotnik cepljenja, vstaji Škotov. Edvard II. je z gro- nasprotnik vivisekeije, član društ- zo poslušal očetovo oporoko in mu večano zatrdil, da jo bo izpolnil, toda ko je oče umrl. ga je lepo po krščansko pokopal, ne meneč se za očetov ukaz. va za varstvo živali in popolen abstinent". Ta zaslužni mož je izročil zdaj londonskemu parlamentu protest proti "divji zabavi buržuj-skih kapitalistov: zoper lov na li- Voditelj Čehov Jan Žižka je : *iee." Seveda trpi lisjak, katerega pred smrtjo prosil svoje prijate- ženejo lovski psi. A neki kapita-1 je, naj njegovo truplo oderejo na j list je vprašal Jonesa. zakaj ne ob-meh in kožo napne jo na boben. —J soja tudi priljubljenega športa an-Kailar boste tolkli na tem bobnu,' gleških delavcev: lova na podga-se bodo vsi vaši sovražniki ustra-jne? Ti spustijo namreč na podga-šili in zmagovali boste nad njimi.! no posebne terijerje, ki na njej kakor sem zmagoval jaz. — | poskušajo svoje zobe. Ce je pod- Grof de Mirandole, ki je umrl! ?ana pogrnmna, lahko psu odgriz-leta 1825, je zapustil vse svoje pre- ne nos gotovo pa podleže druge-moženje nekemu krapu, ki ga je j mu ali tretjemu napadu. Odgovor redil nad dvajset let v svojem ; Jonesa je bil povsem neprieako-ribniku. . Ivan. Izjavil je, da imajo proletar- Leta 1776 je neki samotarec, ki ci tak 'iremal° veselja"lov na si ie z borznimi špekulacijami nabral 60 tisoč funtov šterlingov, zapustil vse svoje premoženje svojemu nečaku — pod pogojem, da prebije 4'srečni" dedie vsak dan eno uro na borzi. Nesrečni nečak je čez leto dni vrnil dedščino. gane je torej upravičen. ROJAKI. NAROČAJTE SE NI "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI DRŽAVAH. Požari. V Gropadi pri Bazovici je začelo goreti v seniku posestnika Iv. Visa. Ogenj se je razširil na gospodarsko poslopje in sosednje hiše. Škode je 20.000 lir. — Na Vrdeli je treščilo v poslopje kmeta Vekjeta in mu povzročilo škode za 90,000 lir. —.......«...i- ADVERTISE in GLAS NAHODA OBUP GEN. PANGALOSA O bivšem grškem diktatorju širijo čudne vesti, j Ko je om žpostal ujetnik čet seda-' Rusija, Baltik in Poljska. Odkar .se je na zapadu posrečilo sijo prijateljsko in uevtralitetno skleniti locarnski pakt, ki garan-' pogodbo v Berlinu. In to je ovi-tira meje v območju Rena ter u-' ra. ki bi bržkone tudi v bodoče o-stvarja podlago za sporazum med nemogočala pogodbe j>o željah Nemčijo in Francijo, se sovjetska sovjetske vlade, tako napram bal-1 Rudija neprestano trudi, da bi na tiškim državam, kot napram Polj.! •svojih mejah dosegla enako dip- ski in drugim sosedom, lomatske aranžmaje, to je. da bi J •sklenila mirovne pakte s svojimi sosedi. Sicer je sovjetska formula 1 nekoliko drugačna od formul na zapadu in v srednji Evropi; sov-; jets k a vlada ne želi garancijskih; in arbitražnih pogodb, marveč no-! i> , ..... , . . . ' ' Pan ga losu se sinjo čudne vesti godbe, s katerenu si države med- T- • - , . • sebojno zagotovijo nevtralnost in ^ ^ prijateljstvo. < !1J° V,ad' r. . . . • i . ki ga je peljala na otok Aegina. Doslej pa je imela moskovska p- ■ . . ,. i , „ , -i , , kJer Je bilo zanj pripravljeno sta- vlada uspeh samo v majhnem ob-' „ - . . ' / J ,> -. . . novanje v neki dobro zastraženi >egu. Posrečilo se ji je .skleniti v +..... , ... " i nevtralitetno in prijateljAo po„ « ^ ,eei je potocl Pangalos. godbo v navenedenem smislu le s ;na™kaksBO solzo in oko-; Turčijo in Nemčijo, tedaj z dr- lK'a Je imela priIlk° vi(lpti' kako! i ■ i ■ . i i- , se .1° mnogokrat vrgel na nostelioi zavama, ki se nahajata kljub vse- ' . „ . ? " 1 1 11-1 ^ bridkimi vzdihi, ki so mu vreli ■ mu vendarle se v nekem napetem . . "um, mu \reii, ji- ... iz prsi. razmerju do .skupine zmagovitih držav, to je do onih, ki dajo zna-' S(,daj je ukazala atenska vlada, čaj vsemu delovanju Društva na- ot- ie biI P«n?aIos zelo potrt. — tvori nekak vzhodni Locarno. To- Sn» tluli vedel, kaj bo ž njim da baltiške države so ostale zelo si morda mislil, da go pelje-j rezervirane napram moskovskim na morišče. Sele po dolgem pri-j ponudbam; edino Litva kaže več frovarjanjn je stopil iz sobe. ^Ted pripravljenosti, sprejeti ruske vožnjo na Kreto je bivši diktator, loge, kar je razumljivo, ker je to lahko filozofiral o kratki slavi člo-! država, ki se jezi na Društvo na- veškega življenja ter o nestujjio-rodov in na Poljsko radi raznih sti vseh stvari. Potem je 7»i1 pi-i odločitev, ki jih smatra kot liepri- smo Ivondilisu, kateremu je telit! jazne. Nedavno je ruska vlada da ravnajo stražniki ž njim brrz-j stavila enak predlog poljski, ki obzirno 111 slabo. naj bi z njo sklenila nevtralitetno! Ladja se je naposled ustavila na1 prijateljsko i>ogodbo. Toda tudi Kreti in Pangalos je moral izsto-varšavska vlada je odgovorila ze-;r;ti. Tirali so ga v staro turško; lo rezervirano, če ne naravnost1 trdnjavo Izediu. kamor je mož i odklonilno. Ruska vlada je pova- j Ktopil Y0S oblipan in bo]j mrtcy I bila Poljsko, naj se sklene taka ko živ (Jrozo jo ge povo,,al;I nra | pogodba v Moskvi, kamor naj bi | na stolpn kj jo baš ])ila dvanajst.| ' 1 krat. Vrata so se odprla kakor bi dvignila svojo zlokobno perot čr- . na ptica. Pangalos se je onesvestil, vrnila, da se ta poset še ne more r 1- 1 - 1 .. . i .Morah so ga močiti z vodo. 111 ko izvršiti tako brz; grof Zaleski pa - -- , , . , , . . . .. . ; 1 je prišel k sebi. je sedel na podnoz- lzjavlja, da misli po svojem pov- „ . . . , .v . . - r> , , nik. \ pisarni jetmsniee so era ui»i- ratku iz Ženeve podrobno prou-f , , , , . , .. . . . ' , . : sah kakor navadnega hudodelca, citi sovjetski predlog. Izjavlja se . , , , , _ , 1 \ ot!o ie zadoneJ glas protosa : — vrh tega iz \ arsave, da presoja1 T . „ ,, ' ,, , - , t, , , . [Jetnik 1 eodor Pangalos naj pri- 1 oljska jiredlog ruskega komisar-1 ^ ... , , stopi. — Potem so mu envap pve- ja za zunanje zadeve pod per- i . , ' . v . .. - . „ , . . .i iskali žepe, odvzeli so mu dve pis- spektivo splošne evropskega dr-' . „_.._. ■ , . , . : mi, eno za Tvonduisa, drugo za zavnega organizma, bi mogla pri-' ' stati na sovjetski predlog le v j11 J>frOV° Zeil° t<>r r("kvirirah tn(l1 slučaju, ako ne bi stremel po osla-i 8Q00 draheTn" katore ^ bitvi Društva narodov in oslabit- j sohl Ko ^ bll° to ^nčano. je eu- v prijateljskih odnošajev do An-,y** dvi^nil leSS"erbo glije, Francije, Rumuuije in bal-1 »ekdanje^a diktatorja v eelieo. tiskih držav i lz hatere bo pač težko priti na dan o + „„ii„i,- - . - 'ako se ne obnese kaka kontrare- S tem poljskim naziranjem je karakterizirano vse, kar prepre- j vo^lc,-ia- čuje uspeh sovjetskim prizadeva-! njem. Sovjetski predlogi se sma-» , , trajo na zapadu ot poskus, astva-i Priše' -1e k sp0Vedi ter "kr?dcl riti nasprotje m«l državami Bal- nabiralnik za milodare. POMOŽNA AKCUA JUGO-SLOV VOJAKOV potoval jjoljski vnanji minister grof Zaleski, ki ima še Oičerinu vrniti paset. Ali Varšava je od- tika in srednje Evrope ter Društvom narodov. Zakaj če se Poljska ali druge članice Društva narodov zavežejo 11a nevtralnost napram sovjetski Rusiji, se s tem stavijo v neko nasprotje z obvezami napram Društvu narodov, za slučaj da pride ta državni sistem v konflikt s sovjetsko vlado. To notranje nasprotje med statuti Društva narodov in nevtralitetnimi pogodbami po sovjetskem okusu se je že dodobra predebatiralo v evropski javnosti letošnjo pomlad, ko je Ko je bral neko jutro domini-kanee Fra Antonin v Splitu mašo, je opazil v bližini oltarja nekega mladeniča. Po maši ga je vprašal, kaj da želi. Mladenič mu je odvrnil. da bi se rad izpovedal. Izgledal je zelo skesano. Medtem, ko se je pater pripravljal, da izpove skesanega grešnika, je fant stopil v zakristijo ter pofulil nabiralnik za milodare. — Pater je tatvino opazil. Stopil je k predrznežu z vprašanjem, kje je nabiralnik. — Kakšen nabiralnik? — je zaklieal Dopisnik "Vremena", ki se je udeležil sam obrambnih del na o-groženih nasipih, je napisal v listu o svojih vtisih članek, v katerem pravi med drugim sledeče: O priliki katastrofalnih poplav sem imel priliko spoznati- našo vojsko, ta dragoceni biser. Ne ljubim slavospevov. niti superla-tivov. Toda. kar sem videl, je bil doživljaj, ki bi. očaral tudi največjega re vol uci jona r j a. Par beležk: Pri Apatinu. Najbolj kritična linija Apatin — Monoštor. Tu -o bile koncentrirane najboljše moči. Vodila se je gigantska borba. Pdlo je čudo obrambe skozi in -kozi trhlega nasipa. Ogromne mase materijala, ogromni napori. Stotine in stotine voz je vršilo delo. Manjkalo je pa delavcev, za izto-varjanje materijala ter izplanira-nje velikih mas dovoženega materijala. Nastal je v delu zastoj, ž njim pa je nastala nevarnost, da se nasip podre. Toda vojska je tu. Navih tristo, novih šeststo vojakov pride in situacija je rešena. Delali so dan in noč. I11 kako so delali! Kakor da ima vsakdo od njih v Apatinu svoje domače ognjišče. kakor da skuša rešiti svojo lastno hišo in pridelek svoje lastne zemlje. Ni se brigal vojak ne za dež. ne za veter, ne mraz. — Delali so po 16 ur na dan, več kot je položaj zahteval. In oficirji? Bili *o neutrudljivi. dajali so navodila. bodrili svoje fante po bratski. delali skupno ž njimi. Pri tem so bili vojaki vedno v najboljšem razpoloženju. Civilnih delavcev, ki so prišli iz najoddalnejših krajev in delali že tedne, se je polastila silna utrujenost. tako da so se vlačili kakor megle. Zato je bila situacija tembolj kritična, toda vojska je bila tu. Na nekem mestu je predrla voda nasip. Nenadoma se je koncentriral skoraj en eel polk. Inženir da komandantu potrebna navodila. Tristo voz dovaža na 30 do 40 metrov dolg ka triumfirnla nad strašnimi valovi. Tehnika je dajala ideje in ineijativo. vojska pa je premagala vodo. In pri tem so vojaki peli. peli pred delom, peli po dnevnem delu, pH« po nočnem. — Med njimi je vladalo razpoloženje kot na svatbi. Pivovorna v Senožečah jc v likvidaciji. Nad sto let staro podjetje je propadlo. Baje gospodarstvi* ni bi lo nabolje, ali pivovarna so dtisi le davčne naklade in drag uvoz potrebščin. Italija je polna vina. zato je umevno, da oblast nima baš simpatij za pivovarništvo. «>-grom ne pivovarniške stavbe je kupil neki Tržačan za bagatelo 230.000 lir. Sploh gre gospodarstvo v Senožečah rakovo pot. Za Slab Soanec, Nervoznost in . Utrujenost. Tu Je novo zdravilo, ki je že tisočem pomagalo v par dneh in Jih po palnoma zadovoljuje. ČV imato slab spnn-c. ste nervozni ln re ."utlte -jLrujen«- v Jutro. pot. ni | oj.Il--j k v ruš. niu lekarn irju 111 kupite io i.n-vo zdrnvilo. Ntiga-Tonc. Presenečeni boste. k.iko hitro isto učinkuje. Da.ie o-Ovijajoč spaner, iaofne, mirno iivi«\ dober tek, fino pivbavo, reden st<>l 'ri novo življenje. To novo zdravilo. Nuira-T< ne je neprekrslU.-o za želodčne nered.-, zajirtje. dviganje, ki.-el io!"de--. Kl:i.vobole. omoUce itd. — t*V se br>> nc i*>čutite, je vafia dolžnost, da jo poskusite. Vas ni6 ne stane, ako vam ne stori dol.ro. Je T-rijetna za vžlvati ln počutili se boste boIJSi takoj. Če vam Je še ni predpisal vaš zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vživaj-te jn par jdiva v Ostende, draga, — in sicer za toliko časa kot se ti bo ljubilo. Le še eno vprašanje: — Kako si predstavljaš najino poroko? Tvoja mati želi sijajno prireditev. Odločno je zmajala z glavo. — Ne, jaz nisem za to. Ne razumem mame, da hoče prirediti veliko slavlje, kljub žalni dobi, v kateri živimo. Ona kaj rada pozabi, jaz pa ne morem. Mama se ne počuti dobro v osamljenosti, katero nalaga žalost. Kot preje bi rada begala od ene prireditve k drugi. To je pač v njeni naravi, a ne v moji. Čeprav sem rada vesela simpatičnem krogu, mi ne ugajajo velike ofieijelne slovesnosti* ko more človek govoriti komaj s polovico gostov ter izmenjati ie-površne besede. In sedaj naj praznujeva poroko na tak bučen način. Ne, dajva jo praznovati na miren način. Žalna doba nas opro-šča vae reprezentacije. — Meni je prav, Dagmar. Vse, kar praviš, mi je govorjeno iz srca. — Potem sva torej edina. Jutri bova sestavila seznam ljudi, katere moramo na vsak način povabiti. Želja mame ne moreva pri tem vpoštevati. Sploh pa, Ralf, glede mame bi rada govorila s teboj nekaj, na kar mislim že dolgo časa. Vprašaje se je ozrl vanjo. — Kaj pa je, Dagmar? Negotovo se je ozrla vanj s svojimi lepimi, izrazitimi očmi. — Rada bi te prosila, da ne izpolniš vseh želja mame na tako Hamposebi umeven način. Brez odpora storiš vse, tudi ee so najbolj iel ugrabiti in odvesti Jelo. Ali kjerkoli so ga zasledovali. nikjer niso ničesar zvedeli o njem. Saj ga tudi ta čas, ko se je izvršilo zločinstvo, nihče ni videl v bližini. Jela se ni omožila. Po smrti svojih roditeljev je živela s staro služkinjo v podedovani hiši, opora siromakom in nesrečnikom, čislana po vsej okolici. Na vrh ceste pa je hodila vsako jutro. Nizek, kamenit križ je dal po-saviti še njen oče na onem mestu v spomin nesrečnemu Luki. In pred tem križem je poklekala Jela še v poznih časih, ko je že osivela. Kdorkoli jo je poznal in jo ugledal, se ji je,izognil, da ne bi motil pobožne molitve in milih spominov predobre starice, ki se je tako zvesto držala obljube, dane zaročencu v srečnih mladostnih časih. * Svetlo je sijalo solnce na širno planoto kipečega valovja. Zaton-ska obrežje je še objemal jutranji mrak. Bledo se je lesketala rosa na bledi travi in po robeh temno-zelenega listja južnih rastlin, ko so tistega jntra po prihodu sivega starca našli delavci otrplega tujca pred križem. — Desnica je ležala na rosni travi, iztegnjena proti spomeniku. Kmalu se zbere prestrašena množica okoli mrtveca. Dečka pošljejo v vas po župana, ki se z župnikom napoti na ono mesto. Pri križu ugibajo, kdo bi bil mrlič; ali nihče se ne more spomniti, da bi ga bil kdaj videl v teh krajih. Ko prispe župnik z županom, umolknejo vsi. Župnik pa izprego-vori mirno: — Bog ga je poklical k sebi. Milosti je iskal tujec, katerega vidimo mrtvega ; Jiaj mu je križ o-znanil pomilostitev! Kdorkoli si, tuji potnik, izročili te bomo posvečeni zemlji in molili, da se Gospod usmili tvoje duše, zakaj iskal si pred smrtjo križa. Sedaj dospe tudi Jela, kakor ji je navada že štirideset let, na ono mesto in stopi pred neme gledalce. — Moj Bog, to je Vujo! — vzklikne osupla in se za korak u-makne. — Vujo, ubojica mojega ženina, morilec moje sreče! Vsi se čudijo in stoje prestrašeni, častiti svečenik pa izprego-vori: — Ne govori tega. dobra žena! Sedaj stoji pred višjim sodnikom, in mi smo pozabili, odpustili. — Nato se obrne do množice in nadaljuje: — Glejte to potrto ženo! Neizrekljivo žalost in tugo ji je nekdaj povzročil. Vsemogočni pa ji je dal krepost, da je nesrečo nosila vdano in mirno. Danes pa je priča, da je morilec iskal miru na zemlji. Pojdite, ponesimo mrliča na posvečeno grobišče k večne-m umiru! Osamel stoji križ ob poti. že razpada in lišje ga pokriva. Ona, ki je vsako jutro prihajala h križu molit, je našla mirni prostor poleg svojega zaročenca pod cipresami oraškega grobišča. lJ Kretanje parnikov - Shipping Nm ■ 1 »vaMk CEPLJENJE OČI Dr. P. Chibret (1844 do 1D11) je 1884 vcepil kuneevo oko neki gospe, ki so ji bili poprej izrezali ranjeno zrklo. Operacija, napravljena zgolj iz estetskih razlogov, je spočetka dobro kazala, pozneje pa se je začelo oko gnojiti in treba • ga je bilo zavreči. Chibret je dolgo hranil svizca (mar-motico), misleč, da utegne ž njegovim očesom o priliki bolje uspeti nego z zajčjim. Leta 1914 so a-meriški listi poročali o detetu s svinjskim očesom in se zgražali, kako je nespodobno, kazati svet otroku skozi prašičje oko. Tu pa je šlo v istini samo za del prasje beločine ali roženice, vcepljene 9-letnemu dečku, ki mu eno oko ni služilo. Nadaljne podrobnosti o tem primeru kakor o nekem slič-nem iz leta 1923 niso znane. Ako je Matthev učinkovito prenesel o-s tritona (velike troblje) na tri-tona, x^a Guy enot upravičeno dvomi, da bi se podobno početje obneslo pri ljudeh. Operacija je nad vse kočljiva. Razen tega je križ za cepič. Ali se bodo zatekali k opici ali kakemu drugemu vretenčarju? Raznorodna cepitev obeta še manj uspeha nego istorodna. Vendar se poskusi nadaljujejo. PRIPOROČLJIVA KNJIGA. Josip Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem, je izdal spomine na svoja potovanja Lavtižar je prepotoval vso Evropo ter dobršen del Azije ter zna jako zanimivo pripovedovati. Knjiga ima 36 poglavij. V prvih poglavjih opisuje dogodke iz svoje mladosti, v nadaljnih se pa bavi s kraji, katere je prepotoval. Kot rečeno, knjiga je jako zanimiva ter jo vsakemu priporočamo. V zalogi jo ima Slovenic Publishing Co., 82 Oortlandt St., New York City, ter stane s poštnino vred $1.50. ZAKAJ TRPETI? fUrvmatii&e, nevrmlgična in bol«4ln« t odkiemh so hitro odpravljen« • primerno uporabo &PAIN-EXPEI1ERJA4? TrMalitematonrTpaLv.Ur.dL Gl*ji«, da dobit« pristnega—tlCrnega te ymb kot SO let. Srttoraito SIPKO tmaiikt M. septembra: Martha Washington. Trat; Columbia. Cherbourg, Bremen. 2. oktobra Paris, Havre; Leviathan. Cher -bours; Olympic, Cherbourg. 6. oktobra: Aquitana, Cherbourg; Pre«. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Derff-linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. t. oktobra: Majestic, Cherbourg. 15. oktobra: Berengaj-ia, Cherbourg: Suffren. Havre; Republic. Cherbourg. Bremen. 14. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cher-i bourg. 1». oktobra Presidente Wilson, Trst 20. oktobra: Mauretanla. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savole, Havre; Thurlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. •«. oktobra: Majestic, Cherbourg: D« Grasse, Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rei ajice, Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Bercng&ria. Cherbourg; Roc ha tu-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg, Bremen. 9. novembra: Derfftlnger, Bremen. 10. novembra: Mauretania. Cherbourg; RepubUo. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; Pre«. Hard* Ing, Cherbourg. Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trat; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic. Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 24. novembra: _ Berengaria. Chirtir>ur<* La Savole. Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Mauretania, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. Stench samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE PARIS 2. OKTOBRA - 23. OKTOBRA FRANCE 16 okt. — 6. nov. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki In t«ko£o vede sa S. 4 sli • oseb. Francoska kuhinja In piJaSa. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE m, V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V, Beograd in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnlk na ■Vetu". Olympic, Homeric, Belgen. land, Lapland, Penntand (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, ltd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet« v Zdrutene države s ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ftajte pooblaščene r. gen te ali WHITE STAR LINI RED STAR LINE 1 BROADWAY_NEW YORK POZOR ROJ Aim Prosti poixk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in pe-tek med 1. nro popoldne in 10. uro rrečer v ljudski ioli št v. 62 Hester k Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. naznanilo V zalogi imam svete podobe Jezusa, Mara je in vseh drugih svetnikov, kakor tudi lepe kipe izdelane iz gipsa. Cena od $3.00 do $6.00. Nadalje imam tudi lepe jaslice iz starega kraja izrezane iz trdega papirja. Cena $2.50. .Naročila pošljite na : ALOJZ GREGORIN, 1816 Centre St., Ridgewood, N. Y. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet na? znani rastofcsnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mn gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroč cino. Upravniftvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in dru gih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl »amorejo potovati v stnri kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit Is Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost t Washington, D. C. na generalega naaelni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 3L julija, 1926 se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v na j bližnji naselnl-Rkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojca iz starega kraja« Kdor želi dobiti sorodnike al! svojce Iz starega, kraja, naj nam prej piše za pojasnila. I* Jugoslavije bo pripusčenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti aem tftarlSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa aa poljedelske delavce. Ameriški diavljanl pa aamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati prtftnjo t Washington. Predno pod v zame te kaki korak, plbite nam. FRANK SAKSER STATE BANK K COBTLANDT 9T« NKW TOK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 3L0VEN8KX DNEVNIK V ZDE. D&2AVAB.