W&* Natisov 15*000. Staierc" izhaja vsaki pick, datiran z dnevom J naslednje nedelje. Httočnina' velja za Av-■ro-Ogrsko: za celo Ikto H krone, za pol in ■Hrt leia razmerno; Jia Nemčijo stane za Belo leto 5 kron, za Hmeriko pa 6 kron; \adrugo inozemstvo se »BSuni naročnino z ozi-rem na visokost post-m-.r. Naročnino je pla-l&ti naprej. Posamezne I ttevilke se prodajajo po 6 vin. [Uredništvo in uprav-1 ništvo se nahajata v I Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek jvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vs strani K 32, za V* strani K 16, za >/, strani K 8, za >/u strani K 4, za '/8, strani K 2, za »/•» strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Črni oblaki. s, temni, črni oblaki se zbirajo na po-Stičnem obzorja, — hnda ura ge pripravlja in ek bi izgubil pogum, ko bi ne imel svetega [prepričanja o nepremagljivosti resnice . . . Klerikalizem v Avstriji se oboicžuje in pri-fpravlja strastne naskoke proti napredku. V ■obleki „zatirane vere" nam stopa nasproti. Po pedali smo in povedali so že drugi listi in po-tudi visoki cerkveni dostojanstveniki, da [nima politika z vero ničesar o pr a-nj viti, cJ a sta v e r a in ki e r i kal s t v o dva IIIpopolnoma ločena pojma! Vera ne more ^biti in tudi ni vprašanje moči, kajti ko bi to bila, zatajila bi prvi nauk krščanske ljubezni do bližnega, postala bi podobna islamu, kateremu je dal Mahomet nalogo, razširjevati se [1 ognjem in mečom. Vera ne more biti spojena posvetnimi zadevami, kajti kako bi se mogli predstavljati, da se Bog briga za programe po-2"pu litiiuih strank, za Bankovičeve govore ali pa za |'Uj'j ..Gospodarjeve" članke. Ne, vsak poizkus, zdru-iiti vero s posvetnimi" malenkostmi je bogo-kletstvo najhujše vrste. Ali ni sramotanje vere, ako se moli k nebeškemu očetu, da bi bil ta ali oni, moralično in versko morda propali človek za poslanca izvoljen ? Ali ni naravnost proti-versko, ako se pisari, da je volilni listek ..ključ za nebesa" ? Ali ni bogokletatvo, ako se nam pridiguje, da pridejo le tisti v nebesa, ki se naročajo na klerikalne liste ? . . . Ne in tisočkrat ne: vera nima in ne sme imeti ničesar za opraviti s posvetnimi stvarmi, — in ravno tako bi n služabniki vere ne smeli vtikati v posvetne stvari. Stari duhovniki, ki počivajo danes že v so priznavali to resnico in živeli so le it. evangeliju. Danes pa je vse drugače . . . Vse drugače ... Klerikalizem je bojna organizacija one duhovščine, ki hoče uresničiti brez ozira na vero svojo posvetno moč. Imela jo j e že enkrat. Saj so bili časi, ko je držala duhovščina svojo nogo na tilniku kraljev, — ko je romal cesar Henrik ^ IV. v Eanoso in prosil papeža odpuščanja, — M I ko je imel rimski škof i posvetno državo in posvetno vojsko in posvetne davke, ko je na komando duhovščine izbruhnila 30 letna vojna in spremenila vso srednjo Evropo v veliko pokopališče, — ko je tisočero ljudi izdihnilo svojo dnšo na bojnem polju „križarskih vojen", ja. ko se je celo otroke sililo v take vojske . . ■ Bili so taki časi, ko je delovala z morilnimi in mučilnimi svojimi orodji „sveta inkvizicija", — ko (je bilo tisočero nesrečnih ljndi mučenih in živo sežganih, — ko je moral učenjak Galileo Galilej preklicati svoje nauke pred nevednimi menihi, — ko so izdihnili Giordano Bruno, Savoranola, Jan Hub in drngi na plamteči grmadi . . . Bili so časi, ko se je „odpustke' prodajalo kakor danes kos „cajga" in ko je moralo ljudstvo po- Iljubovati kos oslovskega repa . . . Kdo bi zamogel te zgodovinske čase tajiti? Bili so taki časi in pomenili so posvetno moč duhovščine. Ia za to posvetno moč, nikdar pa ne za vero, se gre i naši sedanji politikujoči duhovščini. Klerikalatvo se giblje z vedno novimi močmi i zaslombo ima v prvi vrsti med ostanki avstrijskega plemstva, med baroni, knezi in grefi, med Thuni, Morseyi, Lichtensteini. Kakor v srednjem veku stiskata si i dandanes pleme-nitaž in pop roko za borbo proti kmetu in meščanu. To nam dokazujejo zadnji politični dogodki. Kaj se godi? Na visoki šoli v Insbruku je podučeval pravni profesor Wahrmnnd. Klerikalce grozno jezi, da dela ta učenjak svojemu imenu Wahrmund (resnična usta) vso čast. In zato so vprizorili grozovito gonjo. Papežev nuncij na Dunaju si je prilastil pravico, komandi-rati avstrijski vladi. Potem so prišli zaspani grofiiki v muzeju naše gosposke zbornice in pozabili na trenutek na svoje konje in lovske pse ter pričeli kričati s hripavim glasom proti Wahr-mnndu. Aliitreznost je zmagala, celi svet se je naši državi smejal, in grofici so se zopet o svojih lovski pseh pogovarjali. Mislilo se je splošno, da bode zdaj mir, ko pride nakrat iz .Gradca vznemirjajoča,ve«-. Poleg par tisoč svobodomiselnih dijakov v Gradcu je tudi par fauti-čev, združenih v društvu ..Carolina", ki so klerikalci in hočejo svoje čepice in sabljice nositi. In zaradi tega tucata nezrelih fantičev se je vnel boj, v katerem se trese cela država. Klerikalci, v prvi vrsti njih poslanec Hsgenhofer, so namreč preteklo seboto poklicali kakih 200 neizobraženih kmetov in hlapcev, jih napojili in oborožili s poleni in jih gnali pred univerzo, da b: si s silo pridobili vstop. Prišlo je do divjega pretepa med študenti in klerikalci, dokler niso prvi odbli ta nečuvani sirovi napad. Policija je morala z golimi sabljami napraviti red. Zdaj pomislimo : ti opijanjem klerikalni kmetje so mislili, da se gre za „vero", medtem ko se je šlo le za čepice in ssbljice nezrelih pobov. Zdaj bodejo kmetje za mesece v ječo romali, tepeni so bili, zasramovani, — voditelji, hagenhoferska banda pa se greje v solncu svoje slave. ■. Isto-taki dogodki so se zgodili v Ioabruku, kjer so klerikalci zasedili univerzo in preprečili poduk. In značilno je to: med prvimi rogovileži so bili »duhovniki ljubezni", oni so zastopali ,,krščanstvo" s polenom v roki, oni bo metali „ka-tolištvo" v obliki kamenja nasprotnikom na glavo, oni so hnjskali nevedne tepce v nesrečo... Ne lazite torej, potomci inkvizitorjev, — gre se edino za posvetno nadvlado politi-knjočega farštva! Temni oblaki se zbirajo na nebu... Kleri-kalstvo se ne straši niti revolucije, da doseže svej namen. Kakor so pridigovali svoj čas jezuviti kraljevski umor, tako se prid'gnje danes potrebo prelivanja krvi... Spominjamo se neke lepe slike: na polju divja boj, meči so goli, puške pokajo, mrliči leže na tleh in v ozadju vidimo duhovnika-voditelja v tem groznem mesarjenjn; v ospredju pa se prikaže Kristus, bela postava z očmi svete ljubezni, ki dviga roke in izpregovori besedo: Ljubite se med seboj, kakor sere vas jaz ljubil... Klerikalci so obesili ljubezen na vislice, — po krvi hrepenijo njih vladoželjna srca... Združuj mo v se n apredne moči za odpor in dokažimo, da smo sinovi 20. le tj a 1 ito- Politični pregled. Vojaška vprašanja v zbornici. Pretečem teden je bila naša vlada v hudih škripcih. Komaj in komaj se ji je posrečilo, pridobiti dva glasova večine za predlog posl. Kolowrat, ki je zahteval zvišanje števila rekrutov za 4 700 mož. Ko bi le še dva poslanca ne glasovala za ta predlog, bi padel v vodo. Da je večina poslancev vladi to ljubav storila, je posledica tega, da je vlada obljubila: 1) da odpade domobranska orožna vaja (Landwehtwaffenubung); 2) da se zviša predčasni odpust domobrancev od 200 na 700 mož na leto; 3) da se bode kmetijske potrebščine domobrambe krilo po kmetijskih zadrugah ; 4) da se odkaže kmetom kobile za plemske namene. — Malo smo dobili, pa vendar vsaj nekaj. Nazadnje je vlada tudi še obljubila podporo za družine rezervistov, število novincev se je torej zvišalo za 4.700 mož, ali vsako leto ne bode delalo 4 400 mož domobranske orožne vaje. Važna je tudi stvar s plemskimi kobilami. Po vladni obljubi bodejo dobivali kmetje materne kobile iz državnih hlevov, z* katere bodejo dobivali tndi ekczi 6 let plačilo. Krili bodejo te kobile tudi državni žrebci in kmetje imajo le žrebeta državi proti plačilu odstopiti. Po 6 letih vzame država zopet kobile; ako pa niso več rabljive, ostanejo last posestnika. Krvavi izgredi v Pragi. Češki radikalci so čutili zopet potrebo, pokazati vso svojo surovost. 18. t. obiržaii so v Pragi shod, na katerem sta govorila znana hujskača Baxa in Kloufac. Nahujakani udeleženci so šli potem k poštnemu ravnateljstvu ter nemškem gledišču ter pričeli svoje delo s kamenji in poleni. Policijo so a kamenji in revolverji napadli. Končno je policija z golimi sabljami razgrajače razgnala. Preje pa so ti nshujskani podivjanci napadli še samega scc. dem. poslanca Sveceny in ga pretepli. Zato bo socialisti drugi dan v državni zbornici grozni kraval naredili. Psovke so letale semtertja in končno so skočili češki scc. dem. poslanci k Kloufaču, kakor da bi ga hoteli oklo-futati. Kloufač je potegnil nož. Mirnejši poslanci so končno ostavili škandale. Zdaj šele vidimo, kakšni so ti ,,brati Cehi", o katerih nam pojejo prvaki tako lepe pesni. Drugič pa vidimo, zakaj se plačuje gotove „poalanc6'\ .. Metljo sem, da pomedemo državno zbornico! Jubilej agrarne centrale. Znano središče avstrijskega kmetijstva, agrarna centrala na Dunaju, obhajala je 7. t. m. svojo 10 letnico. Pri tej priložnosti obdržala je slavnostni shod pod predsedstvom kneza Aueraperga. 0 položaju kmetijstva je poročal nevstrašljivi glavni referent vitez Hohenblum, kateri je bil tudi za svoj© zadnge imenovan častnim predsednikom. Nove artiljerijske brigade. Cesar je naročit ustanovitev petero brigad tridnjavske artiljerije na Dunaju, v Krakovi, Trientu, Poli in Kataru. Starostna preskrba na Angleškem. Angleški parlament je sprejel postavo, po kateri dobi vsakdo, katerega dohodki ne presegajo 520 mar- iov, od 70. leta naprej tedenske rente 5 markov. Zakonska dvojica, ki ne zaslnži čez 780 markov, dobi 7 V« markov. Ta postava ima gotovo že napake. Ali začetek poštenega zavarovanja ostarelega IjndBtva je gotovo. Pri nas na Avstrijskem nimajo poslanci časa, da bi se s takimi zadevami pečali; morajo se prepirati za češke pisarje . . . Vbogl car batjuška ! Iz Carskoje Sela se poroča, da so vjeli tam neko deklico. Našli so pri nje mnogo pisem. Deklica je imela namen, razstreliti carjev vlak v zrak. Zdaj tndi že višji uradDiki niso varni. V Sebastopolu so zaprli mestnega glavarja zaradi revolnciJBkih utvari. .. Dopisi. V Mezgovcih. Dragi .Stajeic"! Ker te že tako željno pričakujemo da zvemo kaj se godi po širnem svetu, toraj te prosimo za mali prostor. Treba je povedati, kako nam je gospodaril naš stari rihtar ali predstojnik, to je Brenčič Jaka in tndi celi stari odbor. Sedaj je temu konec, ker smo si zvolili novega; pa žalibog da mu je čisto podoben po dejanji in ne bo veliko bolje; malo še bomo potrpeli, pa če nam kri zavre, si bo pač sam kriv. Dragi „Štajerccl ti si ža naše možakarje enkrat dobro pokrtačil in tedaj so se zvijali in jesili kakor kedar dregne v sršenovo gnezdo; seve so bili grozno „pravični", pa mi se nismo dali jim zapeljati, ker poznamo stari pregovor ki ga je božji sin učil: Izderi popred bruno iz svojega očesa potem Šele pezdir iz očesa svojega brata. Sedaj pa poslušajte: Naši očetje so delali red po drugih občinah, sami pa so hodili do pasa po blati in so drugim občinam račune križali, sami so pa v svoji občini grozno zavozili. Ko to zvejo nekateri posestniki, kako se z občinskim denarjem ravna, so povabili gospoda iz Gradca na obisk. Pa Vi gospod urednik, si mislite, da so prišli gospod iz Gradca na koncert ali na veselico? To ni bila veselica in tudi koncert ne, pač pri gosp. Brenčiču strašanski polom; samo Jaka tega ni opazil, ker je bil strašansko pijan, tako da so ga morali vedno drugi opominjati; tn je danes preiskava občinskih računov.' Sadaj pa bi vi vsi, ki vam je blagor za občino, radi zvedeli, kako je iztekla ta preiskava. Malo poirpite, vse pride na solnce! Govori »e da ui bilo vse v redu, ker je baje manjkalo 1521 kron denarja. Tako govorijo ljudje in preiskava bode dognala, koliko resnice je na tej govorici. Sedaj pa z Bogom, Vi gospod urednik in Vi vsi čitatelji tega cenjenega lista. Na svidenje prihodnjič, ker vam še imam mnogo poročati, če se naši .očetje" ne bodo poboljšali. Legen pri Slovenjgradcu. Na belo nedeljo se je res vršila veselica šmarskega bralnega društva v krčmi J. Rotovnika. Kakor se sliši se je dobro obnesla, že skoro prenatančno. Tisti, ki je bil med. igralci največi gospod, se je hotel po igri še z nožem igrati, ker pa ni .bilo k njemu enakega človeka, je vrgel nož med ženske s tako močjo, da bi bil globoko ranil P. Strmčnikovo ženo in naravnost v prše, ko bi ne bilo kupice ravno pred njo; ta se je odbila in nož se je zapičil v mizo. In ta je tisti Polda, ki pod ro-bam čepe nosi! O Robičevih redovnikih se bode še več izvedelo, zakaj in kako, vejo dobro šmi-klavški kmeti, da Robič še trave ne pozna . . . Rajhenburg. Dragi .Štajerc"! Naznanim Ti, da smo imeli pri nas letos sv, misijon; imeli smo zmiraj natlačeno cerkev ljudi. Tudi č. g. misijonarji so precej lepo nas podučevali. Ali nekaj je pa le moralo biti po receptu g. župnika Gerjaka, ker on je hud sovražnik .Štajerca". Zakaj ni g. misijonar rekel, da so bralci .Slov. Gospodarja" največji nečiatniki? Zakaj je on to na ljubega .Štajerca" dejal? G. župnik, mi bralci .Štajerca" Vas vprašamo: za koliko tisoč kron ste pa bili vi že porok za nečista dejanja bralcev .Štajerca" ? Prosimo odgovora, ako ga pa ne dobimo, odgovorimo mi. Tudi Vaše razbito ogledalo vam želimo celo in nepoškodovano vrniti. Saj vete, g. župnik, da je .Stajerc" vaše ogledalo ki se bojite v njem ogledati kakor pav, ki ima lepo perje pa črne noge in kadar jih zagleda močno zavpije . . . Za danes zadosti, pogovorimo se pa še drugokrat naprej! Več bralcev .Štajerca". št. Peter nad medv. selom. Dragi .Štajerc"! Gotovo se ti že čudno zdi, da je Ssnpeter tako potihnil. Čeravno se je že mnogo interesantnega zgodilo vendar mi ni delo pripuščalo poročati. Sidaj pa zopet na noge! Hočem ti povedati o naših starih in mladih devicah. Dve od teh .Marijinih devic" so se nespodobno vedli, zlasti se ena posebno odlikuje po svoji lahkoživnosti. Da bi vedel Franček, kako čast mu delsjo te device, povedala mu je neka gospa, kaj se je godilo neki večer s to punčko. Seveda je bil Franček Gomilšek ves prestrašsn in ji je obljubil, da jo bode takoj izbrisal. Ker so se pa te device grozile, da če jih zbriše si naroče takoj .Narodni list" se je fante zbal in jih je še pustil v .Marijini družbi". No, to bs pravi obljubo izpolnjevati — to so lepe .Marijine hčere" I če se bojo vse dekleta te družbe tako obnašale, potem bomo pa skoraj v Sodomi in Gomori — ? Vas pa gospod župnik opozorimo, da ne sprejmete takih za družabnice, ali jih pa lepše učite. Iz Črešnic pri Vojnjku. Kakor si bivši župnik Ogrizek na 9 navedenih pik od 10. maja t. 1. ,v Štajercu" ne upa in ne more več popravkov kovati, ker ve, da maršira njegova zvijača v koš, ali pa se mu resnica še jasneje dokaže, tako tudi naslednjemu dopisu menda ne bo več veselja imel, se u.tavljati in se še globeje v blato zakonati. Prodal je namreč svoj čas še župnik v Črešnicah nekemu nemškemu Celjann nekaj farovške zemlje za okoli 200 kron. Ta kupec je denar naenkrat položil, a Ogrizek pa se pri svoji priložnosti ni najmanje potrudil, da bi se bila pogodba prodaje in kupčije napravila. Kupec zemlje je od Ogrizeka to listino vedno zahteval, a zviti Ogrizek je imel vse polno izgovorov, med drugimi tudi, da še od Maribora ni prišel odgovor nazaj; potemtakem bi pač moral opominjati. Resnica pa je le, da je on vedno odlagal, da je bil svojevolen in nereden, ker S3 je raje s posvetno politiko ukvarjal, družini za hrbtom stal in situoval, povsodi svoj neredni nos vtikal, nego da bi bil svojo dolžnost storil. In kakor to, je še tudi druge reči v neredu pustil in hitel kakor blisk in strela v Dramlje, ko hitro je dotični dekret prejel. Sedaj mora še le njegov g. naslednik zavlačeno stvar urejevati; Bpomin .-na^Ogrizaka., je vedno bolj črn. Lahko bi se pripetilo, da hi kupec v tem času nenadoma postal ali nagle smrti umrl; bi-li ta kupčija potem še obveljala in na zaspala ! ? — To je nerazumljivo od tega čndaka Ogrizeka, kateri kar strepeče ako le nemško besedo zasliši, in z nikomur nemški občevati neče; o kako rad pa sprejme od vsakega Nemca preljubi denar, kakor je tudi rečenemu Nemcn-Caljanu celo nekaj farovške zemlje prodal; da je le denar od njega dobil spodi. Minulo je še le komaj dve leti, in že se izpolnuje, kar se je v njemu prerokovalo, da se še bo rad na črešnice oziral, pri kojih je samovlastno nastopal, in vb6 ga je moralo kakor domišljujočega Boga brezpogojno poslušati in se mu vkloniti!! Kakor se je z nepopisnim veseljem in hitrostjo od potrpežljivih in mu vdanih črešnicanov brez vsakega slovesa ločil, tako hitro in nasprotno zadel je ob trdo skalo, to je na zavedne, prebujene napredujoče možje, katerim gre čast za lepi izgled. Svoj čas je tožil tudi nekega Nemca, ker mu ta ni hotel zberce dati, a Ogrizek je navrh še kazen plačal, ker pritožbe ni kolekoval. Minulo.------- Sv. Barbara v Halozah. Pritlikavemu dopisniku, ki nas napada v ,,našem Doma' in „Slov. Gospodarju", odgovarjamo ■ sledečimi vprašanji: 1. Zakaj nosi na stran glavo ? Navzgor obrnjenemu ušesu hoče dati priliko, da se mu osmodi ven gledajoča slama, na navzdol obrjeno pa posluša, kako trava raste. — 2. Zakaj se je dal pred kratkim ostrici? Zapazil je sam, da njegove pesmi ne zmorejo nič pametnega, in so toraj njegovi pesniški .umotvori" sama pristna neumnost. — 3. Zakaj udriha po učiteljstvu? Ker isto ne mara poljubovati njegovih rok in klanjati se mu: to zadnjo pa radi postavice itak ni mogoče, kakor če bi počepnil, kar pa je zelo nedostojno. Opazil pa je tudi, da je uči-teljstvo pri ljudstvu vedno v večjem spoštovanju, ker mu ni treba o vsaki priliki dolž-nostnega dela mastno plačevati in desetine dajati, -m 4. Zakaj črti bralno: društvo? a) Ker ima same Mohorjev« knjigepfci p« pišejo takih reči kakor .Tisoč in ena noč", b) Ker ima dobro izvežbani pevski zbor, ki je' že mnogokrat ob velikih praznikih povečal cerkveno svečane* gtda c) Ker ima mlade in stare izurjene tambnnii kov katere so škof že dvakrat z veseljem posluh že f in ne morejo vstopiti v njegovo zmedeno i izbr poneumnovalno društvo. — 5. Zakaj psuje b 25 nilnico s poaešilnico ? Ker misli da je taka kal« dav njegov vedno suh in nikdar siti žep, da m Bku radi tega ni mogoče posoditi niti vinarja. Nini Za toraj zaupanja, da bi za njega kupovali tab det gorice, ki jih sam ne more plačati in jih m potrebuje. — 6. Zakaj se zaletava še celo t| pletamo ? — Gotovo so mu zabranili, da bi h prišel učit košev plest, kar bo seveda jako po treboval, ko ga pošljejo kam na Pohorje koa| pasti. — 7. Zakaj blazni o .Štajercijancih?' -j Ker misli, da je že vsak radovednež njegoi pohvale v častnem ptujskem listu — naročnik in dopisnik. Ali prismoda ga bere sam naj rajši, sicer bi ne vedel kaj je v njem. — 8. Zakaj govori vedno o nekem kolesu in motorju ? -Ker ga zna sam jahati kod brencelj španski muho, mu je žal, da si ga pri silno suhem žepi ne more kupiti, pač pa si ga zna z lažjo izposoditi in pokvarjenega nazaj prinesti. Ša bolj bil menda njemu ugajal motor, da bi preje prijabtl do svojih slaboumnih bratcev, da jih nahuj zoper odkritosrčne in brezplačne prijatelje kmet-skega ljudstva. — 9. Zakaj se meša v gospodarske stvari ? —■ Prišel bi namreč rad, ko mu zopet zrastejo slavni pesniški kodri za strašilo ali v koruzo, v gorico seveda radi majhne postave pa sliši najbolje na črešnjo. 10. Zakaj ae meša v trgovske stvari ? Gotovo bi rad dal iz pol vagona moke, ki jo je naročil zaSlatinčaM, sam skuhati žgance, da bi se njegova posi nekoliko omogočila. 11. Zakaj zagovarja psarijo, ob enem pa ima ljudi za šnopsarj Ko je imel Pišek shod pri Sv. Barbari je na povedal, da ravno ni posebni prijatelj .fuzelna" toraj samo prijatelj — prava domača pa neki kakor baje vsakemu dobro tekne. Do je toraj tudi, da se je na komisijski mizi srkal. Ta palček stal pa je sam na istem mi kjer je natakalo in toraj hoče vso krivdo na .šnopsarja" v kotu. — 12. Zakaj hodi ra-zoglav ?? Ne pobira rad namreč -kape, če mi pade na tla in če bi mu kdo s pošteno klofuto klobnk izbil, bi ga itak pustil na cesti in brez njega dalje. — 13. Zakaj si je kupil gorico ? Dobro ve namreč, da bode v jeseni zbirca precej zbirčna, ker bo jo pobiral le pri ,zve-zarjih" in ti so pa precej trdi, tedaj malo, mokrega in slabo cvenka. Zato lahko se daj v reda draži ljudstvu, dela prepir in sovraštvo. Saj se pravi: Zbero si palčka Pa on je skakavček Na tihoma leta prilizjen hinavček Povsod se potika in vnema prepir Da kmalu izginil pri Barbari je ljubljeni mir Pa kmalu oglasi se množina ljudi: Pober se pritlikavec hitro ti! Miroljuček. Dobje pri Planini. Župnik Vurkelo imenuje tiste može, ki se pri volitvi niso hoteli obešati na njegove hlače — sodrga. Mi pa pravimo, da bo tisti večja sodrga, ki svoje moštvo prodajajo za frakelc Šnopsa. Brez šnopsa pa župnik Vur-kelc nič ne napravi. Ženske je imenoval s prižnice strnišne žabe. Da župnik ne zna drugače govoriti kakor v grdih besedah to že davno vemo. V Dobjem se lepših manir ni mogel naučiti, ker se boji iti med izobražene ljudi, v Gornjem gradu pa ni imel časa, ker je imel preveč opravila z Mar. devicami. Mi vprašamo Vurkelca zakaj ni tožil časnika .Deutsche Wacht", ki je pisal, da je kaplan Vurkelc lazil v Gornjem gradu po noči k dekletom, da so ga fantje iz neke hiše napodili, a skril se jim je v drvarnico. Da je bilo to v Časniku, je Vurkelc dobro vedel, ker se je sam izdal. — Povedal je tudi s prižnice, zakaj v Dobjem ne bo birme. Pravil je, da zaradi slabih časnikov, ki škofa sramotijo in raztrganih bander. Zdaj pa vprašamo Vurkelca, zakaj pa ne bo birme v Jar* kloštru, v Zgorjn, na Prevorjn itd. Kaj so pa tam ljudje škofu storili, da dobro morali iti v Št. Vid, na Pilštanj ali na Planino k birmi. Ker gospoda kuezoškofa noga boli, zato ne morejo iti v vsako faro, a ta nesramni Vurkelo laže in plavša s prižnice, kakor mašetar. Brez grdih besed ins,]aži misli, da nič ne opravi. Ta Vinogradniki škropite trte! — 3 — lastnost se je že tudi njegovih podrepr.i-i prijela. Hrastnika in nekatere drago pa je t sram, da so Tončka rolili, ki si ga je župnik »1 sa žapana. Pa kaj bote! Saj je že star | let in 4 mesece, plačuje 29 krajcarjev irka, učil se jo pure pasti in tambnrašiti, ijo je pa us redil pri Rodniji iz jezik — oslov] a. i dobjanske koStiune bo dober. Na veselo svi- i! Negova. Dragi „Št»jerc" ! Že dolgo aem . da prineseS kaj novega tndi od Negove. 1 imamo novega. Naš goap. Bratkovič so |wlikonočne praznike tako lepo pridigali, da so Ijrcn ljudje za pisanko povrnili in po noči f arov ž oStrihali. Celo učitelje bo pregnali iz svojega fclskega stanovanja, da se je iehko mežnar e irojo ženko notri preselil; v mežoariji, mislimo, bo zdaj kuharica spala, da je ne bo treba skozi {upnikovo sobo iti spat. Saj res celo mašo dremlje pa Se tukajšni zrak ji je jako škodljiv, ker že ni več tak lepa kakor ko je sem prišla. Pa še nekaj: Našem gorečem klerikalen Golibašovem Frančeki so tatje obleko okradli, ki jo je imel pri svoji ljob ci na dilah ; pa sliši se, da ga lepa Mimika ne vidi rada, ker je njega lastni oče iz hiše spodil, za njo pa še veliko boljših vpraša. Ti Franček si na „Štajercijance" grozno hnd, daj oznaniti t ,Fihpo8u", mogoče je kteri iz .štrsfhavza" tebe obkradel, da ne boš nedolžnim poštenja jemal. Tvoj najboljši prijatelj. 3 Iz Loke na Koroškem. Predragi .Štajerc" ! Prosim, prepnsti mi malo prostora za pranganje našega nebodigatreba Andrejčka. Pobožno to pr-isško človeče sicer ni, ako ravno je dotičnim mano, da je v svojih mladih letih v posta po hišah žavbernim dekletam sveti pasjon prebiralo in jih zraven v sveti ljubezni za rodeče „birtuše* enkalo. Volitve so temu možicelnu veliko ljubše kakor nebesa, ker dobro ve, da te z prvaško hnjskarijo ne bo zaslužil, pa je trdno prepričan, da se z hinavsko politiko tndi kaj doseže. O jem pomagačov mo je priskrbelo ime prvaški nadčr-nuh. Berač t pravem smisla ni, vendar pa je pri nas znano, da je pri Beračnikah za en par .žrebljeT" prav milo beračil s katerim je pozneje svojo minjlivo z krompirjem okinčano krono na prvaški oder pribiti zamogel. Po njegovej modrosti bi kdo sodil, da je vbogi na dobo in glede njegove vsakdanje hrano lahko sosedi trdijo da se le od posušenih repic (krompirja) redi ali pa naravnost na kakej zeleni repičovni pase. Nemce črti kakor hodič sveti križ, nasproti pa ljubi z8grižeoe prvake ravno tako srčno, kakor podivjani Srbi črnogorske kojnske tate. Časti in dragih zaslog si pri soobčanih nikakor ne more pridobiti, zato se hoče ta zatracani klnkec v najnovejšem časa pri sodniji sam počastiti, droge pa ki so mu do nenavadne časti že pripomagali, zavratno oblatiti, ja celo pod ključ spraviti. Po obliki figa-mož ni jndom podoben, vkljub temo pa je mogel prostovoljne ušesa nastaviti, da so ga nekateri na javnem prostora kot jodeža zoveli, ker je obično prvaškim hujskačem samo zato izdal, da bode mogla njegova sebičnost še lepši cveteti. Andrejček, glej da se ne potopiš v prvaški gnojnici, ki si jo okoli hiše tvojega pametnejšega, a že rajnega očeta brez premišljeka napeljal . . • Bistrica V ReŽU. (Občinske volitve). V pon-deljek 18. t. m. so se vršile tukaj volitve. Prišlo je 857o volilcev in vendar je vkljnb grde in lažnive agitacije kranjskih in klerikalskih rogovile-žev zmagala resnica in sprevidnost. V vseh treh razredih so bili izvoljeni napredni, ne m št v u prijazni možje. V tretjem razredo so se obrajtali črnnhlni kot zmsgalci in režali so se prav ošabno. Kaplanček Volti je napenjal svoj krofej, da je skoraj krabatelj zgubil in bil je z milostljivim gospodom „čevljarjem" v sredi svojih koštrunov in ovčic prav ponosen. Agitirala sta cele noči in sta farbala z drugimi „poštenjaki" volilce, da bojo še dolgo časa vsi plavi. Keršilov „burger-meister" je že tako štolciral, kakor halakov petelin na gnoja. Zdaj bo moral pa že daleč „bargermastrinjo" goniti, če bo res morala tam ležati, kamor jo je zaobljubil. Gospod iajmošter so pri volitvi prav posmehljiv obraz delali, ker ao se Šteli „gvišni"; ko je raz glasoval nadočitelj Feinig rezultat 3. razreda, stopili so blizo; ko- maj pa je bil prvi izvoljeni gospod J. Eurasch, Tomaž, imenovan izginili so ta žegnani gospod zadi za meglo svoje štinkadorke, kakor Iona ki mrkne. Popred tako široka usta Valentina, kteri je ravnokar neko babico radi enega pooblastila okrog vlačil, so se naglo ušplcale, ko je izid volitve slišal. V drugem in prvem razredu pa so bili že tako porezani, da jih Se viditi nismo več mogli. Izid volitve pa je lepa zaupnica staremu občinskemu zastopu in pa marljivemu gospodn županu Tilman Faust, ravnatelju tu-kajšne fnžice, ki je vedno skrbel za blegor občanov. Ker se čuje, da g. župan ni več volje prevzeti občinsko predstojuištvo, opamo vendar da ga bode ta lepi dokaz zaupanja malo potolažil in prosimo naj ne posluša obrekovaleov in hujsčakov zmerjanje, ktero se vsakemu poštenjaku pristodi, ampak naj dela za nas i dalje koristno naprej. Bog Vas živi še mnogo leta kot župana! Srečan. Iz Glinjske občine. Ljabi »Stajerc", ti si morebiti že mislil, da je nam naprednjakom črnila ali papirja zmanjkalo ali pa da smo se v prvaškem smrada, ki ga zdaj znani mladenič Rudi po naši občini razširja, Že popolnoma zadušili. Ne, nič kaj takega. Ees je, da so nam častne člane za lase v občino privlekli, ki naj bi nam za strašilo služili, mi se jih pa kar nič ne bojimo. Pripravljeni smo še tudi za naprej naše prvake neustrašeno, neprestano in tako dolgo nadlegovati, da bode njih kraljestvo večni konec vzelo. Zdaj se ti ljudje še lahko okoli šopirijo in prazne glave v občinsko kasarno nastavljajo, ker še njih podrepniki ne vedo koliko dolga, špota in sramote so naši občini že prizadeli in se jim še ne sanja, kako veliko breme novih dolgov, sitnosti in grdob nam bodo v teko treh let se nakopičili. Prišel pa bo čas politične žetve in tedaj ne bodemo samo mi po prvaškem grmovjn sekali ampak pridružili ae nam bodo tudi njih lastni pristaši, — kajti zdaj se tudi na njih strani že večkrat sliši: Proč z prvaškim apostelnom, proč z prvaškim jagrom in v kot z prvaškim nadjodežem — da bodemo skupno otrebili domačo politično ledino, na kateri nam bo mogoče, brez ovira za čast in srečo naše občine delati. Bog daj! Žitaravas. Gosp. župnik hoče dlako cepiti in se v javnosti zopet osmešiti. V ta namen nam je poslal sledeči „popravek", katerega objavimo iz prijaznosti: — „Skličujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z cžirom na dopis, objavljen pod nagla v jem „ Žitaravas. Župnijsko zemljičče" v štev 18 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in zistimi črkami nastopni stvarmi popravek: 1. Ni res, da bi bil dal jaz svej čas polje nekemu tukajšnemn gospodo v najem, res je pa, da je bilo polje oddano v najem na javni dražbi, ko je oskrboval izpraznjeno župnijo Žitaravas gospod Michel, tedaj žnpnik v št. Lipšu. 2. Ni res, da bi vtaknil vsako leto 480 kron v žep, res je pa, da je najemnik plačeval meni le 440 kron. 3. Ni res, da bi najemnik opustil najemnino vsled moje gonje ob volitvah in ob drugih priložnostih zoper njega, res pa je, da je ta vele- in občespoštovani gospod pismeno izjavil, da opusti najemnino vsled gospodarskih in posebno še poselskih razmer. 4. Ni res, da bi bil primoran dati zemljišče raznim najemnikom za pasjo ceno in jih moral iz treh far privleči, res je pa, da se je oglasilo iz domače fate toliko najemoikov, da niti vsem vstreči ni bilo mogoče, res je pa tudi, da so najemninsko pogodbo kot najemniki podpisali edino le domači farani. 5. Ni res, da bi meni delalo zemljišče britke skrbi in sive lase, res je pa, da zaradi zemljišča lahko prav mirno spim. Valentin Weiss, župnik". —Opombo pa moramo napraviti. Fajmošter bode pač sam priznal, da s tem ni ničesar ,popravljeno*. Res je namreč in tega niti najboljši učenec sv. Lignorija ne more vtajiti, da je bilo dotično polje v najem dano, da je dobival župnik 440 ali 480 kron najemnine, da se je prejšni najemnik končno naveličal njegovih hnjskarij in ma je vse odpovedal, ter da je moral župnik zdaj c velikimi skrbmi nove najemnike iskati. Kaj je torej .popravljeno" ? Ničesar! Politikajočim farjem tudi sv. Liguorij več ne pomaga . . . Gosenice uničijo zopet grozno naše sadovnjake. Opazarjamo, da naj ima ljudstvo posebno skrb, da se te gosenice uničijo, ker škoda, ki jo povzroči ta požrešna mrčes je prevelika; posebno letos je treba paziti, ker nam lepi sad kaže. Stariši naj otroke podučijo, da se gosenice uničujejo (najbolje pobirajo in zažigajo). Vzemite štango, ovite jo s kako slamo, namočite malo v petrolej in zažigite gnezda gosenic. Branimo se ! Novice. Zopet prvaška tatvina! Vsem našim Čitateljem bedejo še zadnji slučaji prvaških tatvin in nerednostij v gospodarskih stvareh v živem spomina. Kar se je godilo potom »računskih napak" v sv. Jakobu v Rožu, nadalje pod vlado tatinskega župana v Turškem viha, pri čadovitema gospodarstva v šoštaujski prvaški posojilnici, nadalje pri poneverjenju prvaka Karba v Ljotomerjo itd., to presega pač že vse meje. Zdaj Be nam poroča zopet kar naenkrat o treh stičnih slučajih prvaškega gospodarstva. O prvem temo slučaju govorimo v kratkem in je glavni junak neki strastni prvaški debelubar. Dragi slučaj se tiče občine M e z-g o v c e in se gre pri stvari (v kolikor emo doslej poučeni) za svotico 1.500 K, ter je glavni junak znani prvaški župan Brenčič. Tudi o tej stvari govorimo v kratkem bolj natanko. Za danes opozarjamo le na dopis iz Mezgovca. Posebno zanimiv pa je tretji slučaj, o katerem hočemo že danes natančneje govoriti. Tiče se ta zadeva občine P o 1 a n c e pri Polenšako, torej enema najbolj klerikalnih krajev. Žnpan v Polancih je posestnik Andrej Kovačič, seveda strastni prvak in klerikalec do kosti, ki ima le to napako, da ne ve, kaj je „moje" in „tvoje". Okrajni zastop v Ptnjo je dobil pred kratkem naznanilo, da v Polancih z občinskimi denarji nekaj smrdi. Priredila se je preizkava. Ta preiz-kava pa je dognala, da manjka skupno 2 776 kron 46 vin. občinskega denarja, za katerega je župan Kovačič odgovoren. Kako je prišlo do tega velikega primanklaja, dokažejo sledeča dejstva: 1) Za 1. 1902 je v knjigi v izdatkih vpisana plačana svota 400 K, za katero ni nobenega potrdila. — 2) L. 1903 se je konjedercu plačalo le 2 K, vpisalo v knjigo pa 4 K. — 3) Leta 1904 se je vpisalo za vremensko streljanje 70 h preveč. — 4) L. 1903 se je plačalo ptujski hranilnici za menice le 534 K 74 h, vpisalo pa se je 604 K 68, torej za skoraj 70 K preveč. — 5) Za smodnik leta 1906 je vpisanih 100 K, plačalo se je pa le 71 K 88 h; torej je čez 28 K izginilo. — 6) Za plačilo krajnemu šolskemu sveto 1. 1906 je v občinski knjigi vpisanih 80 K 30 h; plačal je pa župan Kovačič le 30 K, medtem ko je porabi! 50 K 80 h v svoje namene. — 7) L. 1906 je vpisanih za cestne izdatke 100 K, medtem ko se je glasom računa le 52 K plačalo. — 8) L. 1906 se je baje plačalo neki hranilnici (? kateri, ne ve živ krst!) 2.000 K. AK potrdila za to plačilo ni najdeti! — 9) L 1907 se je sa-račnnilo za smodnik 58 K 02 h, plačalo pa le 26 K 12 h; torej je izginilo v globoke žepe 31 K 90 h. — 10.) L. 1907 se je vpisalo v knjigo, da se je plačalo štajerski hranilnici v Gradca 817 K; resnično pa se je plačalofza 137 K manj, to je samo 680 K. — Ako vzamemo stvar natanko, potem primanjkuje pravzaprav potrdil za 3.315 K 46 h. Občinski odbor pa je bil dobrosrčen in je zahteval le povrnitev primanjkjaja 2.768 K 46 h in 8 K za obožni sklad. Županu Kovačičo seveda še vedno ni krona ii glave padla. Mož prizna v prvaški predrznosti sam, da je nepošteno stojim denarjem gospodaril. Tako pravi sam, da je napisal v občinsko knjigo, da je plačal hranilnici 2000 K; resnično pa je teh 2000 K občinskega denarja za-se porabil! Za 2000 K se torej mož poda! Potem, ko je že dosti tujega ožar el. led sadjarstva in vinogradništvu, drag;ga za carje. Za dragi tečaj ao določene tadi pod Več o tema le razvidi iz inzerata v d številki. Vlomili ao tatovi v prodajalno g. Pint« Slov. Biatrici in nkradii blaga za blizo 900 Zastrupila se je natakarica Klara Rih v Ranzenbergu zaradi nesreče ljubezni. M so odpeljali v zg. sv. Kungoto. Obstrelil je posestnik Lesjak v Božja Oplotaici svojo pastorko. Nabasaval je revoli ko se mn ta po nesreči sproži in zadene ot. Iz Koroškega. „Častne Občane" imenujejo zdaj razne čine, ki so v prvaških rokah. V Sp. Borovi so imenovali ti prvaki, ki so se delali sem za ..napredne", m. d. dr. Brejca, orglarja nauer, prof «orja Scheinig in štajerskega hofrahj Ploja za „častne občane". Ta se pač ža neha. Borovljani Ploja niti še videli niso in fiJ tali od njega tuii niso kaj prida. Io drogi „častni občani" so jim znani le kot politik hujskači, ki hočejo na Koroškem kranjske mere vdomačiti in škodljivi boj med Nemci Slovenci povzročiti. Za take »častne občane' koroško ljudstvo lepo zahvaljuje. Ni čudno, vlada v Sp. Borovljah med prebivalstvom hudo' razburjenje. Prebivalci zahtevajo kot odgovor m ta brez misel na imenovanja ločitev od občine Glinje. Ako se to zgodi, bodejo Glir.jčani kmalu na svojem denarnem žepu čutili, koliko jim koristijo prvaški »častni občani". S takimi nečednimi manipulacijama se hočejo prvaki nt krmilu obdržati. Ali — zavozili bodejo hujše blato... Lepi kristijan je mož z ..računskimi ni---, pakami", eks-purgarmajster Kobentar v St. Jakoba v Rožai dolini. V noči od 14. na 15. t. m.j je gorelo pri mesarju v Podgorju St. J«-| kobčani so hoteli s svojo požarno hrambo pogo-relcu na pomoč priti. Tekli so h Kobentarjn, da bi jim ta za brizgalno konje posodil. Pa so se lepo opekli! Mož jih je nagnal in opsoval I To je „ krščanstvo" Ražunovega prijatelja, to j« ,ljubezen do bližnega", kakor jo razumejo črni klerikalci. Sramota I Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Bistrici v Rožu so zmagali naprednjaki vkljnb hudemu črnemu navalu v vseh 3 razredih. (Glej dopis !) Cast zavednim volilcem ! Letni sejem v Podgorju se vrši v torek po biukoštih, to je dne 9. junija t. I. Lansko leto se je jako veliko živine prignalo in je to tadi letos pričakovati. Velik požar se je zgodil 15. po noči v gostilni »Karawankenbahn" v Podgorju. V kratkem Času je stala hiša, keglišče in gospodarsko poslopje v plamenih. Nevarnost je bila za vso vas velika in le pridno delo požarnikov pod načelništvom g. Schuster je onemogočilo razvitek ognja. Posestnik g. Schelander je zavarovan. Štrajk so vprizorili rudarji v rudniku Lješa pri Prevalju; zahtevajo večje plače. Po svetu. ■denarja v svoje žepe nabasal, prodal je svoje posestvo in se drugje nakupil... Milostno so delali s tem človekom. Kovačič se je moral zavezati, da plača občini ve« po-neverjeni denar nazaj in to do 5. junija 1908. Drugače bi se ga vtaknilo v luknjo. Mi ne razumemo, zakaj se ima s takimi tatinskimi bratci toliio usmiljenja! Ako vkrade človek tisočake občinskega denarja, potem spada v ječo! Le prizanesljivost je kriva, da se ponavljajo ti grdi slučaji prvaških tatvin dan za dnevom. Upamo, da bode tudi slovensko časopisje o tej stvari poročalo! Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, ker se te tatvine tolikokrat ponavljajo ! Iz Spodnje-Štajerskega. Učitelju Franceku Klemenčiču na Ptujski gori moramo še nekaj na uho zašepetati: Vi ste nam poslali po juridičnem modrijanu dr. Rosina svoj čas „popravek", natlačen s samimi lažmi. Ker nismo tega ..popravka" objavili, ste našega urednika tožili; ah urednik je bil oproščen. S tem pa stvar še ni gotova! Tadi s tem ne, da morate plačati svoje troške, troška dr. Rosina, aodnijske troške in tudi vozne troške našega urednika. To je vse premalo. Ako bi imeli le iskrico časti v sebi, bi nas morali pred porotuike tožiti. Vi se tega ne upate in s tem doprinašate dokaz, da je v s e r e s, kar je „Stajerc" čez Vas pisal. Ciicer pa ponavljamo tudi še sedaj: Pripravljeni smo pred sodnijo dokazati, da je v dotičnem Vašem „popravku!l najmanje 20 naj-nearamnejših laži! Vi, Janezek, ali veste, kako se človeka imenuje, kateri v e d o m a nesramno laže? Vi ste tak človek. Vprašajte poštenega kmeta, kakšni priimek zaslužite! In ali more biti človek učitelj, kateri vedoma podlo laže? Na to zahtevamo odgovora! G. dr. R08ina V album. Vkljnb dvakratnemu našemu pozivu se dr. Fran jo Rosina v Mariboru v našem uredništvu ni oglasil, da bi ga naš urednik naučil »popravke" pisati. Gospod dr. Rosina hoče ostati tedaj tudi v naprej neveden. Pa naj bode! Morda si je vsaj toliko iz cele zadeve naučil, da sploh več ..popravkov" ne bode pisaril. 0 ti vboga para! Dr. Ben ko viče va smola. Svoj čas je izdajal iz Kranjske priromani brežiški „izveličar" dr. Benkovič, po domače Cvenkanič, neko cunjo z imenom »Posavska straža". Ta listič je ponehal izhajati in noben petelin ni zapel za njim. Kajti vse mesece svojega izhajanja ni prinašal ta zakotni papirček druzega, nego podlo obrekovanje najnižje vrste in predrzno špekuliranje na zabi-toBt svojih čitateljev. Dr. Benkovič pa je raz-trobil takrat po celem svetu, da bode pričel v Mariboru izdajati posebni večji list »Stražo". Ljudje so čakali, pošiljali denarje za naročnino in zopet čakali. Parkrat se je raznesla vest, da pride »Straža" kmalu in končno se je določil 1. aprila t. 1. za dan izdajanja. Ali Benkovič je poslal svoje bedaste prijatelje le »v aprila", kajti do danes še ni „S t r a ž a' izšla. Ne vemo, je-li so dobili vsi predplaČniki poslani denar nazaj. Tudi ne vemo, je-li je zmanjkalo mogočnemu ljudskemu tribuna „cvenka". Se tega ne moremo trditi, da je Bankoviču general Korošec prepovedal izdajati „Stražo", ker se boji, da izgubi potem „Fihpos" še zadnje naročnike. Na vsak način pa ima dr. Benkovič hudo smolo in mi možiceljna, ki nas je tolikokrat zabaval, hudo obžalujemo! Vojaški dopust za žetev v graškem koru se vrši tako-le : Za poljske lovce štev. 5 od 19. julija do 8 avgusta; za lovce št. 29 in huzarje št. 6 od 15. julija do 4. avgusta; za b. h. in-fanteriste št. 2, lovce št. 17 in 21, za pijonirje št. 5, 8 in 11, za artiljerijce št. 3 in 1 od 12. julija do 1. avgusta; za vse druge vojake od junija do 13. julija. Naznanja so, da bode pri infanteristih in lovcih v tem času počivalo orodje. Za domobrance veljajo dopusti za Žetev od 15. julija do 4. avgusta. Nadzorovalo se bode oblastveno, da izvršijo vojaki na dopustu v tem času tadi resnično žetno delo. Grozni detomor. Opetovano smo že nagla-šali, da se zgodi v najbolj klerikalnih krajih tadi največ zločinov. Te dni so zaprli hčerko veleposestnika Jnlijano Krefelj iz Vormberga zaradi detomora. Že pred dalje časa je prišla ta — 4 — pobožna devica k hebsmki gospej Bsraaitsch v Ptnju in je zahtevala od nje spričevalo, da ni v drugem stanu. Gospa Baranič ji tsga ni mogla in ni hotela dati, ker je takoj izpoznala, da je dekla nosečo. Baje je pri teh obiskih tudi oče Krefelj svojo hčerko spremljeval. Kmalu potem je porodila Julijana živega otroka, katerega je takoj umorila ter v vrtu zagrebla. Ljudem se je sprememba v njenem stanju čudna dozdevala in kmalu so prišli tudi orožaiki temu na sled. Stražmojster g. Prelog je Jnlijano končno do tega pripeljal, da je vse priznala. Odpeljali so detomorilko oklenjeno v ječo. Mi gotovo ne bo-demo koga dmzega sumničili ali delali odgovornega za ta živinski zločin. Ali pribiti moramo v prvi vrsti, da se je ta umor zgodil v Vurmbergu, torej v popolnoma klerikalnem kraju. Ali bi ne bilo bolje, da bi vurmberški duhovni raje mladino v verstvu in nravnosti podučevali, nego da jo združujejo v fanatičnih političnih društvih in pospešujejo s tem pijančevanje ter posurovelost! Drugič pa je detomo-rilka bila strastna klerikalka in članica ..Marijinega društva" ter hčerka prvaškega klerikalca in nasprotnika naprednjakov Krefelja. Ta umor vrže pač čudno lnč na »nravno" vzgojo v strastno klerikalnih družinah in društvih. Tako se torej mladino vzgaja ?! Kdaj bodejo kmetje premislili, kako škodljivo je prvaško hujskanje z vsemi svojimi društvi in iz njih izhajajočimi zapeljivostmi ?! Zbor požarnikov ptujskega okraja se vrši letos to nedeljo v Cirkovcih. Upati je, da se ga udeleži mnogo požarnikov iz celega okraja. Tudi ptujska požarna bramba je sklenila udeležbo. Posestniki v Okolici Ptuja! Piše se nam: V zadnjem Času se je zgodilo v ptujski okolici več večjih požarov. Opozarjamo tedaj posestnike, naj pošljejo v slučaju požara takoj konje v mesto, da pride naša požarna bramba na pomoč. Sasedi pogorelcav tega lahko storijo. Tako vemo v prvi vrsti natanko, je-li je požar velik in vredno priti, drugič pa imamo na ta način takoj konje pri roki. Torej: Kadar je ogenj, pošljite konje! Za komando prostovoljne požarne brambe v Ptujft : Joh. Steudte. Iz 8V. Marjete dr. p. se nam poroča: V nedeljo dne 17. t. m. ob V« 12 uri pred polnočjo je zbruhnil ogenj iz gospodarskega poslopja posestnika St. Zafuta. V teku nekterih minut je gorelo tudi celo poslopje njega soseda Franca Luzinšek-a. Ogenj še je tako hitro razširjal, da ni bilo niti misliti na obrambo teh poslopij. Z veliko težoto Be je posrečilo nekterim pogumnim domačim možem in fantom rešiti živino. Strah zaradi razširjenja požara je b:l opravičen in velik. Na vseh strehah v bližini gorišča so pazili ljudje in odvračali nevarnost. V precej kratkem času je dospela tudi vrla požarna bramba iz Rač. Brizgalnica se je postavila knajbližnjem studencu in v nekterih minutah potem so začeli svoje pogumno in rešilno delo, ktero je trajalo do''/«4 zjutraj. ŽabbDg je bil primanjkljaj vode zelo občutljiv. Pogorelca imata izdatno škodo, kajti tej stoji le nizka zavarovalnina nasproti. Požar v Zabukovcih dr. p. Pred leti je uničil veliki požar Zabukovce in zdaj se poroča zopet o ednaki nesreči. 15. t. m. je pričelo goreti v gospodarskem poslopju Jakoba Berlak. Vsled hudega vetra se je ogenj hitro razširil in vpepelil v pol ure hišo omenjenega posestnika ter atanovalna in gospodarska poslopja posestnikov Miha Kekec, Joh. Etneršič, Joh. Kristovič, Fr. Kralj, Jari Janžekovič in Miha Kostanjevec. Za Časa ognja so delali ljudje na polju, tako da je tudi večinoma pohištvo, krma itd. pogorela. Zgorelo je tudi več živine. Škode je skupno za 16.450 K. Zavarovani pa bo nesrečni posestniki za 7.400 K. Pridno so delale došle požarne brambe iz Dornave, Možganjc in Novevasi. Požar v Lembahskem gozdu pri Mariboru je uničil te dni okoli 2 orala gozda. Požarne brambe iz Maribora, Rodvajna in Pekarjev so delale pridno in ustavile nadaljni ogenj. Škode je za več tisoč kron. — Med postajoma sv. Lovrenc in Fal je zanesel vlak ogenj v gozd graščine Faal. Bukovje na severni gori je uničeno. Ljudje so ogenj komaj ostavili. Vinogradniki pozor! Deželna vinogradniška in sadjarska šola v Maribora priredi od 15. do 20. junija 2 tečaja, prvega za poletna dela v Grozna morilka. V amerikanskem mesta Laporte je prišla policija celi vrsti umorov na sled. Morilka je neka mlada vdova, posestnica Guinea, /sna je bila dvakrat omožena ; prvega moža je zastrupila, drugega pa s sekiro ubila. Potem je klicala ženine k sebi, jih pomorila in zagrebla v kleti. Njeni ljubimu Lemfer je ba-buro iz ljubosumja umoril, ubil tadi njene 3 otroke in zažgal hišo. V zemlji so našli 7 mrličov. V verski blaznosti umorila je kmetica Marija Probst v Auiserlohenu svoje dve hčerki v starosti 10 in 9 let, češ da bosta tako preje v nebesa prišli. Kritični dnevi v 2. polletu 1908 so po vremenskem koledarju 13. julij, 28. julij, 12. avgust, 26. avgust, 10. september, 25. september, 9. oktober, 25. oktober, 8. november, 7. december in 23. december. Na teh dneh je pričakovati hude nevihte, potrese in rudniške nesreče. Grozna nesreča. 15 nun se je skrilo pred dežjem pod neki vlak v štaciji Voronaš na Ruskem. Slučajno se je vlak pričel gibati. Grozno vpitje nun je pripravilo osobje, da ustavi. — 5 — vin>Bje bilo v krvi. Več nnn je mrttih, ranjene i^^K vse. Preveč nesreče je imel tb"inaki predatoj- [Snoj v Črnu&h pri L obljani. 0.1 nekega ao letele iskre na streho njegove h še in Imele. Kmain je b la hiža v plamenih. Saoj je ležal na raku bolan na smrtni po3telji. o je ležsla Djegova žena bolana v po- Žena se je sama i« goreče hiše rešila, pa ao prinesli pogumni ljudje iz h še t Starejšega sina so čtbsle tako opikale, da irtnonevarno ranjen. Mlajši sin pa je zao- ker je mislil, da je mati t h ši ostala. Snoj kmaln nato umrl. Hiša pa je popolnoma po- It. 3r ) K, barij rlica pri rer, •ka. oblah tja fe-.ta se 5i- g« Si z-;r ie a Gospodarske, Drevesa ki prav r nastaviti nič sadu, im narezati in sicer se koža podolgem lino poganjajo, najboljše mesi na deblu in na \ do lesa. Drevo la, se bolj debeli in šibkeje poganja fcdnjc lctD bolj zarodi. Isto se doseže tresu posekajo končne korenine v š Ujenosti 1 — 1'/. m od debla, kar je če rini k odvisi a vendar no-:ca maja po-ejah, t. j. pre-izgubi precej led česar na-takemu od-veli- «i kri Delo na vrtu Beca Hjive ide s ugi p e, ki radiži rast- vrtu. vre- ki meseca maja. V d maja lahko sejemo brez skrbi rastlir proti mrazu. Fižol, kumare, buče, p: li presade na prosto, če imamo že mladi gnojaku. Mnogo dela se že sedaj dobi na i je treba opleti, okopavati ter ob suhem alivati nežnim rastlinam. Endivija in vohrovt. določen za zimo, se sedaj vseje. Zalivanje z gnojnico povspešuje rast zelenjave, posebno če so tla ikra. Uši na listju, ki se sedaj hitro razmnožujejo, bdujejo posebno mladikam. Uničujemo jih, če jih po-no s tobačnim prahom, škropimo s tobačnim lugom milnico. Kumare rabijo dobro pognojeno zemljo v solnčni 8—10 dni pred setvijo jih denemo lahko v mokro nje kaliti. Sredi meseca maja položimo seme v cm globoke jame (brazde). Te brazde pokrijemo s kni, da mraz ne more do rastlin. V teh braz- se razvijajo rastline izvrstno. Mrčes, ki tako rada ijo mlade rastline, ni najti v teh brazdah. Nasveti za vino- in sadjerejo. Menda ni kmalu kateri bi se v zadnjih 30 letih posadilo na 'o toliko sadnih dreves, kakor ravno na Štajerskem temu se ni treba čuditi, kajti izvoz je v nekaterih in naravnost velikanski. Statistika kaže, da gre iz :ke, posebno če je rodno leto, nad 10.000 vagonov ia, najbolj v Nemčijo. Menda ravno toliko, ali še več Ija ostane na Štajerskem doma, ter se porabi za hrano tolklo. Okroglo povedamo, pridelamo na Štajerskem sadunosnem letu okoli 600.000 štrtinjakov sadja. Ce da je en štrtinjak sadja sadja s tremi me-ikimi centi vreden povprečno 20 K, potem znaša to leto 12.000.000 K. V resnici pa je vrednost jabolk išja, ker smo že doživeli leta, v katerih se je o za meterski cent jabolk 20 K in še več. Za ja-Ike, ki so se porabile za tolklo, ni bilo nič nenavad-če je stal en meterski cent 16 K. Iz teh številk vidimo, da je Jsadjereja za Štajersko velikanske osti in da se moramo za stroko gospodarstva, ki lahko nese tako lepe denarje, v posebni meri po-ati. Kakor pa so se že v mnogih stvareh, kjer se je ilo pomagati kmetijstvu, delale napake in pogreški o so se tudi pri štajerskem sadjarstvu delale napake, di katerih še moramo sedaj trpeti. Neglede na ve-vse preveliko množino raznih jabolčnih sort, so ie vrste vse pregoste in zaradi tega se o našem Ijarstvu lahko reče, da ni tako, kakoršno bi moralo i. Naša štajerska jabolka prodamo le takrat dobro, če drugih deželah ni jabolk. To dejstvo se v teku let bo spremenilo, še celo poslabšalo se bo, in to vsled ker misli Nemčija pri novi carinski pogodbi zahte-iti carino na jabolka. Torej lahko pričakujemo, da bodo prišla leta, v katerih zaradi zgori omenjenih slabih razmer ne bomo mogli niti misliti na izvoz. V takih letih si ne bomo mogli drugače pomagati, ko da bomo jabolka sežgali in nasedili iz njih žganico. Zato moramo z vsemi sredstvi delati na ta, da se davek za žganje zniža do onega zneska, ki ga je znašal v leti se to ne rgodi, potem lahko doživimo, da n pod drevjem zagnililo. Na Tirolskem ni trebi •tako možnost in sicer zaradi tega, ker so sadjerejo £e od nekdaj brigali vse drugače, ko pa se mi. To se vidi že v tem, da sadijo jako malo vrst. Te vrste jabolk so na zunaj jako lepe, imajo fin okus, sladko, sočno meso, tako da se tirolsko sadje in naj ga %o še tako mnogo, vsako leto zelo dobro in zelo lahko proda. Zaradi dobrega okusa mu tudi carina ne škoduje in tako si lahko razlagamo, da se po velikih mestih, v Berlinu, Lipskem, Draždanih, Petrogradu, Moskvi vedno proda mnogo tirolskega sadja. Če hočemo naše žalostne štajerske sadjarske razmere zboljšati, moramo pred vsem — kar se bo žalibog dalo vresničiti se le po letih — odpraviti mnogo nepotrebnih vrst. Dovolj je, če imamo 10 sort ; razen tega pa bomo morali začeti staviti sadna drevesa tudi mnogo bolj narazen kakor doslej. Posebno v ravnini ali na zložnih bregih, ki niso strmi, mora znašati razdalja najmanj 12 m. Ko smo tako spremenili način našega sadja- n 1875. am bo s i misliti se tam ko pa renja, moramo gledati ti kakor se to godi na Tii ljivce. O nasvetih, ki se napisal poseben članek, nas lahko spravili do ra smo jih doživeli v sadja 30. decembra 1907. Fr. Kako se snažno cunjo n vedno nekaj pr tako onesnažuje celo roko. Toi prstoma, ker si prijeti s celo rc naj mol/ i vseh strar ahu, ki padi :. 2. Na vsak ■ej ne smemo s s tem vime ko, seči kolik način se molziti pokvari. .r mogoči in potem skleniti roko, a ne vse prste od zgoraj navzdol jednega za drugim. ramo počasi in na dolgo, a jednakomei slerikov. Najboljše znamenje za dobrega ima v posodi zelo mnogo pen. Pri mol idi na to, da bomo tako •olskem, zatirali drevesne nam dajejo glede vinorej da se odpravijo pogreški, vno takih slabih izkušenj, rstvu. V Mariboru na Dra Girstmayr. . I. Vime se mora h odrgniti. Na koži pri molzenju v mleko in g a molzti z dvem estno, škod-, bom ki bi kakor li, dne sta ič ne opravi. K bolj počasno. Mleko i ne dela bolj hitro in molzec svoje delo hit tem večjo škodo i manj mleka. Na t; krona za krono, Jako važno ob istem času, torej ne enk štirih. Tudi tem časom ni stn se v v i tudi opi molži ačin s Sesek moramo i visoko kvišku ia enkrat, ampak 3. Molzti mono in brez pre-molzca je, če ;i se z naglico teče hitreje ali ie smemo molzenj: pravili kaj drugeg; ij, ki lahko menu v nedeljo ali v praznik drugokrat ne, kadar misli iviti. Čim hitreje se molze, c in kmet, ker dobi vedno ! izgubi liter za litrom in je tudi, da molzemo vedno at ob šestih in drugič ob prekiniti, da bi med Tudi ne smemo ob enem molzti desnih ali levih seskov, ampak skupno srednje in potem zadnje. Naravnost muka pa je za krave, če jih enkrat ne pomolzemo, da dobijo potem prav veliko vime, kar se posebno na sejmih lahko opazuje. 4. Molzti moramo s suhimi rokami, ne da bi si jih prej z vodo ali celo s prvim mlekom omočili. Večkrat se celo lahko vidi, da si omoči molzec roke v mleku, ki ga je že namolzel, kar pa je nesnažno. 5. Med molzenjem mora biti v hlevu vse mirno. Ce se ropota, ali če se bije in kriči nad kravami, potem še mleko bolj zadržujejo. S kreganjem ne bomo mogli krave nikdar prisiliti, da bi nam dala mleko. 6. Kravo moramo vsakokrat popolnoma izmolzti. Kdor misli, da bo dobil zaostalo mleko, ko bo prihodnjič molzel, ta se hudo moti. Če krave ne izmolzemo popolnoma, jo to zelo oslabi ; večkrat se pokažejo zaradi tega, ker krave nismo pošteno izmolzli. Poleg bolezni pa ima slabo iz-molzenje tudi slabo stran, da ne dobimo ravno najboljše mleka ; mleko, ki se nazadnje izmolze, je namreč, kakor smo pokazali že v jedni prcjŠni številki, najboljše. Če seske zelo nategujemo, ne moremo krave dobro izmolzti; to še bolj škoduje ko koristi. Posnemati moramo pri tej stvari te-le: gladiti, gnesti vime, narahlo dregniti vanje z levo roko in potem seske zopet iztisniti Važnost pravilne molže smo dovolj dokazali. To delo lahko samo oni presoja, ki zna sam molzti; škodo pa čuti vsak. Ta škoda lahko znaša pri šestih do osmih kravah na leto 100 in še več kron. Zato, kmet, pazi na to delo in skrbi, da ga bodo t temeljito. Posli pa naj gledajo na ti dobro molzti ; to ne bo njihova šk molzca ima vsak kmet rad. roji posli opravili >, da bodo znali )da, kajti dobrega Hans Albrecht. Listnica uredništva in uprav-ništva. Mnogi dopisniki vseh dopisov. To nam i povečal 3 pritožujejo, mogoče! D( da lujte : objavimo list, da se Loterijske številke, Gradec dne 16 ma:ca : 13, 43, 42, 65, Trst, dne 9. maja 63, 31, 33. 23, 15. 75. Promet razpošiljal velikosti nima navadni in sopet tisoče komado kupcem pravočasno ugod: vrs;e po velikosti, barvi ic iti pojn katerega tisoče 'a aparat, Pomisliti je blaga, ki morajo biti naloženi, da Marsikatero blago ima zopet razne muSlru. Vsak posamezni komad vsake ilaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiSa Hams Koirad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih dela najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. lurisic v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Kocian tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati rzorce obširnega sklada letu Priporočamo, da se pri potrebi obrne ker je znana za solidna, e prepriča. 50000 ur gratis katalog dobi vsak čitateli t< svetovnoznane zaloge ur in zlatega blaga Max Bobnel Margarelenstrasse 27/27 čisto zastonj in poštnine pri spondenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. Prepomo pridete v delu kakor k rendez-vous, dobro idoče ure. Marsikatero sitnost bi si prihranili, k koliko je ura bila. In tako lahko pridete do dobre ui postno karto na firmo: »Avstrijska eksportna di robe za gospode in gospe. — i to staro Humpoličko firmo čemur se lahko vsakdo sam ■a lista od Dunaj IV. sto. Kore- '.ko nimate bi vedeli, i! Pišite le iba za Dunaj-Westbahnhof" ter si naročite za K 8— krasno s Gloria-uro za gospode (glej inzerat!) za katero se 3 leta pi garantira. ire ebrno imeno Dobro imenu stoječa idoča, v farnem kraju edina, v dobrem gostilna, vezana z mešano trgovino, tobak-trafiko in klalnico male živine (gostilno obiskujejo po leti i tujci in turisti) se zaradi bolehnosti posestnika dobrim gostilniškim ljudem takoj v najem odda. Kje pove upravništvo lista. 404 Lepo posestvo 396 S roda pri veliki cesti sv. are v slov. gor.; obstoji iz dobrega gospodarskega poslopja, njiv, lesa, sadonosnika in travnika nekaj malega dobrih goric, vse prav v dobrem stanu, ludi je za gostilno sposobno ker je pri krizni veliki cesti katera pelje v Maribor, Ptuj in sv. Lenart. Več se izve pri lastniku Feliks Sattler. Viničar § z 2 do 3 delavnimi močmi se takoj sprejme pri g. Oettfried Petsehar, Gams pri Mariboru. Slikarski učenec se takoj sprejme pri slikarskemu mojstru Joh. Xowak, Vrba na Koroškem. 393 odaja toba nce, 3 orali osti Gostilna bres Djll vse v zaradi proda : v Studc Maribor iz konku-na lepem zidano, z opeko krito, lajlepšem stanu, se družbinskih razmer i 3200 gold. Izve se ocih pri posestniku, Brnnndorf, Uferstr. Stev. 49. :<92 Majer zrr ožen v vseh delih kme- tii tva, se takoj spremiš. 1 fprasa pri Joh. Windiseb, lireg pri Ptuju. Gostilnica dobro idoča z mesarijo v sv. Križu pri Ljutomeru, tik farne cerkve, z 4 velikimi sobami, kuhinjo, jedilno kamro, 2 vinske kleti, mesnica, klalni most, 2 velika konjska hleva, 2 lesni remizi, svinjski hlev z 5 oddelki, ledeni klet, gospodarsko poslopje, se s 1. junijom da v najem. VpraSa se pri obč. uradu v sv. Križu pri Ljutomeru. 899 Na prodaj je mali MF~ umetni mlin na valjčke s pekarijo, majhna vila, zidana Stala in nekaj zemljišča. VpraSa se pri upravi „Štajerca". 398 Delavke dobijo trajno in dobro plačano delo v fabriki niigalnega blaga (ZundwarenfabriKjMaria- Rast pri Mariboru, 389 Krepki učenec 388 se v moji usnjarski delavnici z oskrbo in letno plačo 50 kron na 3 leta učne dobe takoj sprejme- Kari Kirbiseh, usnjarski mojster v Sv. Trojici pri Mariboru. Pekovski učenec se takoj sprejme. Plača tedensko 1 K. Naslov: Anton Gotthardt, Gradec Lend-__________platz 28. 882 Lepo stavbišče se proda. '/. ure od Spielfelda in Egidj-tunela oddaljeno, 10 23 lega, ut od drža .ralov velik lepi travniki sla gospodarskih po 7.600 gold. VpraS boru, Muhlgas! ceste, čez najboljša njive, vino-ralno in 3 opij Cena se v Mari- 11. 362 Gostilna s trafiko na okrajni cesti, novo pre-zidano, mesto čez 100 let staro. 2 orala zemlje; se proda za 11.000 K; več se izve pri posestniku Valentin Schupperger, Vapata pri Celju St. 71. 355 Krojaški pomočnik dobi takoj trajno službo in krojaški učenec iz boljSc hiše se takoj sprejme pri g. Anton Oratseh, krojaški mojster v Slov Bistrici. 378 Denarna posojila vsake velikosti po4 do 5»/« proti dolžnemu listu z ali bre* prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let Brez posredovalnih pristojbin Posojila na realitet po 3'/,«/. na 80-60 let, najvišje. Večja finamiranja. 212 Hitro in diskretno se vse vrSi. Administracija „Borsen-Courier" Budapest Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi nemško korespondenco. Zakaj? kupujemo gotove obleke za moške in otroke pri Adam Novaku v Ptuju, postna ulica štev. 17? Zato, ker se tam dobi najboljše blago po najnovejši modi in po ceni. Špe-cielno izdelujem lepe štajerske obleke. 401 Pridni, krepki jermenarji in izdelovalci angleških sedlov se trajno sprejmejo. Vpraša se pod Šifro .Sofort" pri g. War«, Stabler & Knorr, Wien I. Jakobergasse. 400 Iščem in vzamem več mizarskih pomočnikov Kob; » delo pri flearg mizarski mojster v lov. Bistrici. 402 AVISO! Ako želite realiteto ali delavnico vsake vrste, hotel, vila, gostilno, opekarno, sanatorij itd. na mestu ali v provinci hitro in diskretno kupiti ali prodati, ako iščete hipotekamo posojilo ali udeležbo, obrnite se zaupno na upravništvo ,Erste Realitaten-Verwaltung' Dunaj VIII. Albertgasse 30. Prvorazredno, strogo reelno, največje in strokov-njaško podjetje. Zastopstva v vseh provincah Avstro-Ogrske in sosednih držav. Glavni zastopnik tu na mestu navzoč. Ako želite njegov brezplačni obisk glede ogle-dave in izgovora, prosimo takoj naznanilo na zgornji naslov. Največji promet kupcev med Dunajem in province. 385 zastdnj, ds Slika '/i Zahtevajte trovani cenik z nad 10» slikami. Garancija več let ne breznapačno blago se vzeme pri polni svoti nazaj. tir 365 Srebrna dam- O.KA imentoar gold. « "v na renentoar O.KA spode gold. " «v Srebi gold. 5. dvojni mantelj gold. iker 15 kamenje 6-50 Srebrna ank< 15 kamenj sebn dvojni mantelj ,a'goft 7-9-50 Anton Kiffmann zaloga ur srebrnega in zlatega. Eksport v vse dežele. Marburg. P I. Štajersko. — 6 — "CTra, z Trerlzico samo 2 K. Šlezijsska eksportna hiša je- nakupila veliko nr in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 nr natančno idočo anker-nro z lepo veriž:co samo 2 K obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prnuko-Slezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. 891 Zelo po ceni se proda vinograško posestvo v krasni legi ob Golcbjem vrhu pri Pesnici, obstoječe iz zidane hiše s preSo in kletjo, posebnega gospodarskega poslopja in crez 6 oralov zemljišča, med tem biku 2 oralov novo nasajenega vinograda, njive, travnika, novega sadonosnika itd. Posebno pri-pratno za penzijoniste. — Pojasnila daje gosp. Lokay v Mariboru, Puchelgasse 1. 394 / 395 Za birmo! Preje kron 20*- Visoko moderna rement. Gloria srebrna ura ===== ===== za gospode! Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kamenju idoca kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „Springdeckel", ter prodamo to uro za K 8'— s sekundnim kazalcem K 9-—. Pošlje se po povzetju. 3 leta Avstrijska eksportna družba za ure Dunaj—Westbahnhof 25. Tisočero priznanj! Originalni francoski aparati svetovne tovarne ¥. Vermorel di Ville tranche (Rhone) so najboljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice .Eclair' proti peronospori, žveplalnica „Torpille", proti oidiju; injektor ,,Excelaior'' proti filokseri; acetilenska svetilka ,JHedusa' proti trtnim črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre galice in apna je hipna zmes Eclair-Vermorel komodna, uspešna ter se drži peres. O0fT~ Predmeti za menjavo pri vseh aparatih. Ceniki in opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri izključnem zastopniku za Avstro-Ogrsko. ===== T. Doswald, Trst ===== Piazza Lipsia št. 6. 370 Vrelec iz sv. Trojice (Heil. Dreifaltigkeitsquelle) Izborna slatina! Usojam se p. n. občinstvu naznaniti najuljudneje, da sem, ker so ze vu preddela končana, s p-odijo zičel. Tudi na c. k. »avodu za preiskovanje žlvljenskih sredstev v firadou se je ..Vrelec Iz »v. Trojice" preiskal in kot izborna slatina našel. Kot dijetična slatina posebno priporočljivo. Jtaročbe prevzame Franz Schiitz v sv. Trojici Slov. 6or. JNaprej prodajalci dobivajo visok popust cene! Išče se dva hlapca eden k konjam, drogi k volem, pltča je vsakemu 48 kron na mesec, kmjava, razsvitlata in stanovanje prosto. — Eden od tfh se tudi cženjeni sprejme, čigar žoua K 1 10 na dan lahko zasluži. Pojasnila daje grajsko oskrbništvo v Loki pri Zidanem mostu. 387 Vsled reduciranju produkcijo se proda 217 500 tue. plaht brez šiva 150/200 cm. velike zarobljene, I a, za K 14-30 ori 6 kom. Pri porogljivo za hotele in kopališča. Tkalnica pavole ia platna Brata Krejcar, Dobruska, Češko. Krasne novosti v ceflrih, batistih in štofili ?a prati oksforti dimasti, perilo za postelj, mize itd. najboljše vrsto, vzorci franko. Specijalitete oprav za neveste Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne ^»^ ~ kapljice. slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: n |i«i»!AiAs» 678 lekarnarja v Pakracu št. 20O (Slavonija.) Sukita humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukno T Humpolci Vzorci brezplačno. Totar-nifika cena. Pozor, gospodje in mlade V svoji lekarniški praksi, ki jo is-vrtujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 2 lončka 5 K. Naročsjte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar t Pakracu štev. 200 v Slavoniji Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški| v Mariboru vrši se v času od 15. do 20. junija tečaj za sadjerejo in vinogradništvo ter istotako te!J viničarje. Medtem ko se bode v prvem podučei« poletnem delu v sadjarstvu in vinogradništvu kakol proti škodljivcem in to teoretično ter praktično,! drugi tečaj v prvi vrsti praktično izobrazbo udelefi za namen. - Število udeležencev v vinogradniškem in sadjaiJ tečaju znaša z učnimi osebami vred, katere pošlje! žclni odbor, 40, — Število onih za viničarski tečaj j Učninski denar se ne dviga. Prosilci za udeležbo pri viničarskem tečaju lahko po razmerju danih sredstev podpore. Da jik sežejo, je treba to posebno opomniti ter po občini predstojniku potrditi: 1. da so sami ubožni posestniki; 2. da so na očetovi posesti delajuči sinovi : posestnikov; 3. da so viničarji takih posestnikov. To potrdilo treba priložiti naznanilu za udel pri tečaju in je tudi starost prosilca omeniti. Prosilci, ki ne zahtevajo podpore, naj to v nilu omenijo. Teoretični poduk za tečaj za sadjarstvo in -gradništvo prične dne 15. junija dopoldne ob Udeleženci viničarskega tečaja naj pridejo istega ob 8. uri tu-sein. Naznanila se sprejemajo pri podpisanem rava stvu do 5. junija 1908. Ravnateljstvo deželne sadja in vinogradniške šote. Zahtevaj zastonj moj veliki cenik mojih najfi in maianCno idočih ur, srebernii zlatnine. Dakaz da imam ret fino in dobro blago, je I imam odjemalce, iz vseh detel in | nib meat. Za vsako uro se pismeno 3 leta j Nedopadeno blago se lahko ali dam celo vsoto nazaj Sikel ure ou......180 I Sreb. aak. na. . . Sreb..........3-50 Ure kadilke .... Sreb. ieaaka......350 | Stenske ar« . . 1-60 ««> Razpošilja po postnem povzetju specialna delavnica s* najteli popravila ur, zlatnine in optik TH. FERIVBACH največja (»briška zaloga ur Harkalf M. hranilnica (Sparkassa) priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jodega posredovanja, istotako tudi za posredo" vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. ■■■■«■■■■ Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vaaka zadeva pojarai in po vsem vstreže. Obfenie avtf. ogmfcs ba»lM. Ravnateljstva m Yozicke za otroke . (Kinder-Sitz- und Liegevvagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično'in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. bata SI a wit seli, trgovca v Ptuju. SRhV . 601 I Ceno in reelno! Vsled nakupa velikih mnežin blagi v čevljah se le kratki i oajnižji ceni odda I par čevelj za flospode, 1 par za dame u ca»e!| i žnorami za dekleta z močno okovanimi usnjeni oti ii ekstra f nim usnjenim „besatzom, najnovejši fazon in | velikost po cm. ste?. Val trije pari koStajo le 5 K. Le i po postnem povzetju. Izmenjava dovoljena. Deaar bre: i nazaj. 369 H Wachtel, Krakova štev. I. Ne okušaj, dokler nI vode zraven! II 0 8O0 -kih ibo jesihova esenca, bela in rudeča s katero se pripravljajo najokusnejie jedi in jesih za vkuho. I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeSa 1 liter 80»/t jelkove esence z 30 ali Si ali 14 litri čiste studenčne vode in iz-usten jesih je gotovi. Zaloga pri :«7 R. JBračko, trgovca v Ptuju v novi poštni hiši. — 7 — 2—4 kron trajnega, neodvisnega, lahkega in prijetnega = zaslužka = brezskrbno delo v lastnem hramu. Išče 86 osebe obeh spolov za izdelovanje štrikanega blaga za n a|š e podjetje. Nobenega predznanja treba. Poduk zastonj. Bivališče postransko. Reelno poslovanje. Mi skrbimo sami za prodajo Vaših'izdelkov. Zahtevajte prospekt. F. Schbndorfer, Gradec, Volks-gartenstrasse 12—48. 3S6 Koncesijonirana mestna Posredovalnica za službe in posle 7 PtujU. Z namestniškem razglasom z dne 27. aprila 1908 št. 4|184 se je mestni občini ptujski koncesija za obrtno otvoritev in peljavo posredovalnice za službe in posle v ztnislu § 21 obrtnega reda Na podlagi te koncesije se sprejemajo od 20. maja 1.1. naprej v mestni hiši (rotovž) v Ptuju, I. nadstropje desno, naznanila deladajalcev in delojemalcev za obrtniška in kmetijska podjetja ter vseh vrst poslov. Za vprašanja od zunaj naj se priloži za odgovor 10 vinarska znamka. 380 Adolf Settinschegg | ^= v Ptuju ^^ priporočil avojo z -.logo Portland-cementa iz Jadendorfa; nadalje prima trakove in stopeljne za cepljenje, plavi vitrijol, cevi iz gumija, žvepleni prah, ter ?«e vinogradniške potrebščine po najnižjih cenah. Tudi priporoča svojo bogato zalogo vedno SVB- žega špecerijskega blaga. Jos. Kasimir nasproti W. Sirks Nfl. v PTUJu 178 xxxxxx Gumi xxxxxx = za zeleno cepljenje — (Rcbcngummi zur grtlnen Veredelung) = najizvrstnejši prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem brata Slawitsch, v Ptuju. ™ trgovina s ipecerijo, materijalom, barvnim blagom, priporoča karbolinej, galica, žveplo, gumi-trakovi, strešni lak, strešna papa, portland in roman-cement po najnižjih cenah in solidni postrežbi Novost 11 Novost I! • • „Podagrin" • • izvrstna proti g i h t u revmi, ozebiin potnimi nogami. Karbolinej za sadno drevje špricati in štrihati proti raku, krvni uši in drugemu mrčesju ter proti poškodovanju od zajcev. Zanesljivi trezni sodar (•Binder«), obenem kletni pomočnik, ne pod 25 let star, obeh deželnih jezikov zmožen, se sprejme za moje kleti s 1. junijem 1908. Vpraša se pri g. Mat. Semlitsch Neffe v Ljutomeru. 379 Št. 4693. .K.ilL4^1jr,l^iV*9« Mestna občina Celje nakupila je ribarsko pravico za lov rib in rakov v sledečih potokih: X- Od-delels. 1. Potoki Zelenjak in PeČovnik pri zgornjem Podvinu (Heilenstein) 2. Lošnica od Trnovec do gutendorfske meje. 3. Lošnica od žalske do forsthoferske meje in Pirešica od Lošnice pa do Rain-dorfa (Sallahška meja). 4. Struga z postranskimi vodami od Petrakovega mlina do Janitschevega mlina. 5. Struga od Janitschevega mlina do tam, kjer se steče v Savinjo. 6. Lava na dobričenski paši (Dobritschendorfer Hutweide) do pletrovskega mostu in" od mostne glave od paše do Kassaseer-mostu. 7. Lava od pletrovskega mostu skozi pašo (Hutweide) do Savinje s srednjo Lavo do Struge. 8. Savinja brez postranskih potokov od Volske do mostu v Lehndorfu. XX. Oa_d_elel£_ 1. Savinja s postranskimi potoki od Lehndorfskega mostu do kapucinerskega mostu. 2. Savinja od kapucinerskega mostu do Skalovja z otokami Košniea, Slomnik in Svetino. 3. Voglina od reifensteinske meje do Savinje z potokom Kotnig od sv. Marjete do Vogline. 4. Lošnica od Savinje do forsthoferske meje z otokami SanČe pri Lopak, Resnica, Koprivnica pri sv. Martinu in Lokrovica pri Lokrovicu. Ta ribarska pravica mestne občine je stopila si. majem 1908 v veljavo. Od tega dne naprej smejo v omenjenem vodovju le osebe ribariti, ki posedujejo ribarske karte (Fischerkarten) mestne občine Celje. Proti.neopravičenim ribarjem se uvede brez obzirov kazensko postopanje. Mestni urad Celje, 25. aprila 1908. Župan; ■■ •;■ -...-.....■ ,,< Dr. pl. Jabornegg. UOZiČki otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju == na kolodvorskem prostoru === ■e dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej droge sorte po........ 7"— „ tretje „ „........ 8'— &t»te , . . ....... 9'- , pet« . S.........W— » in s fedraroi po.......(2*— B Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Red Star Line, Antwcrpen ; Gcspodska ulica št. II- — Hsrrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče imodnika ===== T Ptuju štev. 11 = priporoča pri najnižji ceni: kavo suroTO in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v Škatlah, drobni svineo, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokislega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. ------------Postrežba Jako urna in solidna.------------ Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- njo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. • Sam« pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno hot znamko. Najmanj si* pošlje 12/2 ali 6/1 ali patent potna družinska steklenica E 5*—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se posije 2 doze K 360. Zaboj zastonj. Povsodi priznana kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodca, krču, kaslju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročhe in denar: i. Thierry, apoteka K angelj-yarnhn » Pregradi pri Rogatcu. Zaloge v aajvrrili auulekub. 297 Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura L**? in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg- New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5'/« do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura Ira Obersteg & Co. 28 Aeschengraben Basel (Švica.) 292 Hlapec 381 priden trezen in zvest k 2. konjema za lahko delo se takoj sprejme. Plača dobra. Ponudbe se naj pošljejo na Josef Preskar. Zreče pri Konjicah. Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo ta anker-pain expeller ja znano kot odpeljojoče, Izvrstno in bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K I'M, in K 2—. Pri nakupa tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice T Ikaujah z nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" V Pragi, Klisabetstr. »t. 5 nor. Razpošilja se vsak dan. Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržaniu pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter otlstranjenju neprijetnega za-masenja (Stuhlverstopfting:. Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in preba\ Ijenju. pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice tezmernosti, nspatne di-jete, preblajenje, zamašnije, sestava preobilne kisline n. p. ^Sodbrennen", napenjarje itd. in Ktčne bolečine odstrani in smanisa dr. Rosa balsam za žeiodeo iz apoteke B. Frnglier v Pragi Svarilo! ^'8' '''• 2av'"ia s»«ti« po------------ stavim drpouiranu varstveno marko. . =------- - Glavni depot: Apoteka B. F R A G N E R, e. kr. dvorni literant „zun achwarzen Adler" PRAGA, Kleinselte 203 kot \«ruj»c«i«. BBS" 1'oitna poSiljatev vsak dan. -*Q 1 eela steklenira 2 K. '/, stekl. 1 K Po posti proti naprej ■a—,,,., posiljaivi K lo0 se 1 malo steklenico, K 2-80 "7"f pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— . ^^ I i velike, K 22— li velikih steklenic franko | %^ • I vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v aootekah avstrijskih. SviSne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina samo v ta novi veliki trgovini 201 JohannKosSvCelju —= na kolodvorskem prostoru, s— NajatarejSa tvtdka sa špediranje •-_ potnikov =: II BASEL (Švica) Centraibahnalatz št. 9 ■prejme potnike za linijo Ces Pariz-Havre po najnižjih cenab; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila 478 4 5000 ur zastonj] katalog pošljem vsakomur brez plaCila zastonj in prosto. kron Ftosk. pat. 8-— Srr-li. Koale. B'— Žel. b. It«. V— Sreh. dvojni man tel j 8- kron Badilniea . 2-tO Svetla tiler. S*— Stolp. zvon. B'— kuhinj. ura 3.— kron J. budiluica 6'— ..&hlagw" »•— G*»dba . . 10-— 6 valčkov . 12-— Ura na pa- . ■Iclj !0aiV Slolp. zwa.j" /hii(liln;coB v. %-*\\>o* .m Original Ornega, SchalTIiauscu. GlssnBtte, Helios. Araalfa. izkušeno, od K 13-—; srp tirno in zlato blago po origin fabriskih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar i Max Bdliiiel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni I I Zapriseženi ceoitelj in strokovnjak. Največja in najsu* tvrdka. Osnovana 1. 18*). 5000 slik-katalog zastonj in poštnine prosto. PLAHTE — (Prtiči) iz domačega platna po......gold, fl iz močne debele kontenine.....[\ is tirolakrga platna....... v novi veliki trgovini JOHANN KOSS v Celji —------: na kolodvorske^ prostoru. a Kron 5000 zaslužki platem tistemu, ki dokaze, da ni moja čudežna kolekciji | ■V 800 komadov za gold. 2*50 priloaaostni nakup, i. s.: 1 prava Svic. list. Rotkept patent i ■ra, gre natanko in dobro, regul, s pismeno B letno fabrieno p raadjo, i amerik. zlalo-double prstana (za gospoda in da angl. pozlač. garnituro, obstoječo iz manSetnih, avratn h in | gumb, 1 »merik. iepni not 5 delov, 1 eleg. zidana kravata, L in mutter po lelji, najnovejši fačon. 1 krasna knodica za kra1 s simili-briljanti, 1 nežna damska broSa zadnja novost, 1 potr| toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par arr.erik. bou s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih baronetrov, 1 sale; album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vrauj lasni koljer s pravimi oriental čuimi biseri, S indijskli {udo-d kav-vragov zabava vsako druslo in Se 850 kom. raznih preda ki so v vsaki hiSi potrebni in koristni zastonj. Vse skupai z i ziat Reskopf patent žepna aro, ki je sama dvojno svoto '.nv koSta samo gold. 20O. Dobi se r-o povzetju ali us p ej plii (tndi Č TT-r-Wo^l* svetovna lazpcSilnall znamke)nri »--'• *-'* ■J«*«,A1} Krskuva st nil.j N. B. Ako se naroči 2 paket«, prida se 1 prima an| tev ali 6 B. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopace takoj nazaj, torej vsak nziko izključen. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pt, zraven klalnice in plinarske hiže postavljena j nova parna žaga vsakemn v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati spahati i. t. d. V ptujskem mestnem sopai nem kopališču n dobijo odsihmal kopele s hlaponom po slede dih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan i uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praži •b V.ll uri predpoldan za 60 vin. (30 kr carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Petta ___^_______ Badeanstalt i. Velika zaloga za otroke vsake starosti iz štofa va caj ženskih jaken (jope) StofaBte in Mr moških oblek hlače iz cajga in štofa zelo po ceni. v novi veliki trgovini? JOHANN KOSS v CEL = na kolodvorskem prostora. gotovih oblel Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Prtjs, 329072