Antisemitizem: zgovornost starih razglednic Na goriškem večeru o posledicah potresa na svetovnih finančnih trgih t /14 V Ljubljani predstavili nov spletni portal »Slovenci.si«, ki bo povezoval Slovence po svetu /5 Primorski SREDA, 15. OKTOBRA 2008 Št. 245 (19.335) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Po vrsti slabih končno dobra novica Ivan Žerjal Odprtje dodatnega oddelka v otroškem vrtcu je sicer razveseljiva vest, ki pa v normalnih razmerah ne bi smela pomeniti nič eklatantnega: otrok je pač dovolj, zato se lahko odpre nov oddelek in pika. Če pa to povežemo z razmerami, v katerih se nahaja slovensko šolstvo v Italiji predvsem v luči napovedanega krčenja delovnih mest in združevanja ravnateljstev, za-dobi včerajšnja novica o tem, da bo slovenski vrtec pri Svetem Jakobu naposled vendarle dobil prepotreben dodatni oddelek, povsem drugačen pomen. Gre namreč za to, da smo končno prejeli dobro novico po poplavi slabih vesti in groženj po drastični racionalizaciji mreže slovenskih šol. Vse je namreč kazalo, da kljub številnemu vpisu otrok, ki je naravnost klical po novem oddelku, le-tega ne bo, pa je Deželni šolski urad po preverjanju razpoložljivih mest ugotovil, da je teh vendarle še nekaj. To v dokaz, da če volja obstaja, se rešitev tudi najde. Zdaj bo dobro voljo moralo pokazati tudi italijansko ministrstvo za šolstvo, ko bo na tapeti problematika specifičnosti slovenskega in dvojezičnega (ne pozabimo na šolo v Špetru) šolstva v Italiji, ki ga vladni varčevalni ukrepi utegnejo usodno prizadeti. Ne gre namreč pozabiti, da je treba tu poleg zaščitne zakonodaje upoštevati tudi mednarodne sporazume, ki ščitijo dobršen del šol. Zaenkrat ne kaže, da bi oblasti želele narediti kako izjemo. Se bo tudi v tem primeru na koncu našla dobra volja? italija - Poziv predsednikov senata in poslanske zbornice Parlament naj odloča o RAI in ustavnem sodišču Posredovalno stališče vodje demokratov Walterja Veltronija trst - Razveseljiva vest za slovensko šolstvo V vrtcu pri Svetem Jakobu bodo naposled odprli dodatni oddelek TRST - Deželni šolski urad za Fur-lanijo-Julijsko krajino je našel še nekaj razpoložljivih službenih mest, na podlagi katerih bo mogoče odpreti dodatni oddelek v slovenskem otroškem vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Didaktično ravnateljstvo Sveti Jakob namreč ob začetku šolskega leta ni še razpolagalo z dovoljenjem za odprtje novega oddelka, čeprav je pri Svetem Jakobu dovolj prostora za večje število otrok. Letos so v šentjakobskem vrtcu zabeležili vpis 32 otrok, zato se je pojavila potreba po dodatnem oddelku, dovoljenja z ministrstva za šolstvo pa ni bilo. Vprašanje je rešil Deželni šolski urad s ponovnim preverjanjem razpoložljivih mest. Na 8. strani RIM - Od jutri bo parlament na skupnem zasedanju neprekinjeno glasoval o novem ustavnem sodniku, istočasno pa bo komisija za nadzor nad ustanovo RAI tudi neprekinjeno volila svojega predsednika. Tako sta odločila predsednik senata Renato Schifani in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. V bistvu sta predsednika sprejela poziv vodje Demokratske stranke Wal-terja Veltronija, ki predlaga, da bi za novega ustavnega sodnika izvolili Gaetana Pecorello (Ljudstvo svobode), za predsednika komisije RAI pa Leoluco Orlan-da (Italija vrednot). Na 7. strani Fitto: Davčni federalizem upošteva avtonomne dežele Na 3. strani Slovenski računovodski program za italijanska podjetja Na 4. strani Dvojezičnost: stališče ministra Frattinija Na 10. strani Goriški dijaki spet množično na ulicah Na 14. strani Načrtujejo oživitev vlaka med Goricama Na 16. strani kriza - V Tokiu rekord, v New Yorku padec Tudi včeraj so borze poslovale pozitivno LONDON - Spodbujeni z valom optimizma, ki je zavel po objavljenih ukrepih evropskih držav za zajezitev posledic finančne krize, so svetovni kapitalski trgi oživeli in tudi včeraj zabeležili rast delniških tečajev, vendar bolj previdno. Borza v Tokiu je zabeležila rekordni 14-od-stotni skok, evropske borze so na-splošno poslovale pozitivno ne-wyorška pa je zabeležila lažji padec. ZDA sicer nadaljujejo izvajanje sprejetega načrta: v zameno za lastniške deleže bo država bankam namenila 250 milijard dolarjev. Na 6. strani gorica - Kinoatelje razglasil letošnjega nagrajenca Mlada filmarka Petra Seliškar dobitnica Bratinove nagrade GORICA - »Ne podeljujemo nagrade za življenjsko delo, temveč nagrajujemo perspektivne avtorje in z njimi odpiramo nove poti filmske ustvarjalnosti,« pravi Ki-noateljejev predsednik Aleš Doktorič, takšno utemeljitev Nagrade Darko Bratina -Poklon viziji pa je prišil na letošnjo dobitnico - mlado slovensko režiserko in pro-ducentko Petro Seliškar. Dobitnico so razglasili na predstavitvi Kinoateljejeve sezone, ki bo letos ponudila novost - Home Movie Day oziroma Dan družinskega filma. Poziv k udeležbi ne velja samo Gorici, temveč tudi Novi Gorici in širšemu čezmej-nemu prostoru, ki bo v amaterskih posnetkih morda pokazal še nepoznan obraz. Na 15. strani 2 Sreda, 15. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Ko so prišli Turki, je bil grad brez obzidja Ace Mermolja_ V svojem predzadnjem Ogledalu sem pisal o odnosih med slovensko manjšino v Italiji in Slovenijo oziroma Slovenci v Sloveniji. Glede članka sem slišal kar nekaj ustnih komentarjev: izrazito pozitivnih, dvomljivih in tudi negativnih. Največkrat so bili to pogovori v naglici in sem zabeležil le pohvale ali negativne kritike oziroma »vmesna« mnenja, ne pa njihovih vsebin. Kak javni zapis bi bil koristnejši, a bo dobro tudi tako. Osebno ostajam mnenja, da je odnos držav in narodov do lastnih manjšin, ki živijo v drugih (največkrat sosednjih) državah, zelo pomemben. V Evropi ni izginil koncept nacionalnih držav, pa naj me še tako modri ljudje prepričujejo nasprotno. Velika kreditno-finančna kriza je bila jasen dokaz tega. Osrednje svetovne banke so nastopile koordinirano šele, ko so borzni indeksi padali v brezna kot domine. Po tednu groze so bankam sledile države. Nihče pa ni ukrepal, ko se je lanskega avgusta pričela nakazovati zelo resna finančna kriza, ki so jih sprožili neizterljivi krediti subprime. Nihče ni opozarjal na špekulacije: vsak je štel svoje denarce in ko so prišli Turki, je bil grad brez obzidja. Do skupnega odgovora Evropske unije na krizo je prišlo tako pozno in s toliko težave, ker Evropa nima skupne gospodarske in nadnacionalne politike in torej niti finančne, če izvzamemo evropsko banko, ki pa ima omejene pristojnosti. Ponovno je bilo očitno, da Evropska unija med lastnimi članicami ne dosega tistega resnično nad-nacionalnega političnega združevanja, ki bi bilo v določenih trenutkih potrebno. Evropa je kot nad-nacionalna zveza nastala zato, da bi preprečili razloge za vojne, danes pa ima še drugi smisel: biti kompetitivna in učinkovita na globalni sceni, ki je deljena po velikih »blokih«. Tega ne zmore, ker se nadnacionalni interesi bijejo z izrazito nacionalnimi. Potreba pa je očitna. Ko je Evropa nastopila skupno, je vplivala celo na Ameriko. Skratka, nacionalne države ostajajo ločene in samosvoje tudi v bistvenih zadevah. V omenjena ločevanja lahko uvrstimo odnos posameznih držav do narodnih in jezikovnih manjšin. V teh odnosih pa so manjšine največkrat šibek pogajalec, posebno če nimajo politične moči, pravih zaveznikov v državi, kjer bivajo in v »matičnem« narodu. To se danes konkretno dogaja slovenski manjšini v Italiji in slovenski na Koroškem. Dejstva so močnejša od mnenj, načel ali dobre volje. Imel sem diskusijo, če ima italijanska desnica oziroma desna sredina neko osnovno politiko do lastnih manjšin in do slovenske posebej. Osebno mislim, da jo ima in to vse povojno obdobje. V tej politiki so bile in so razlike. Ena je bila politika KD, drugo so bila stališča MSI. Tako so danes ena stališča postmisovcev in nostalgikov, druga pa stališča Severne lige ali delov PDL. Tudi na osebni ravni so lahko odnosi zelo različni. Nadalje: stališča niso »blokirana«, ampak se razvijajo v času z različnimi predlogi in ukrepi, ko je desnica na oblasti. Konec koncev so razlike v sami levi sredini: bile so v KPI in so danes v DS in v sami radikalni levici. Med dvema opcijama pa obstaja vendarle osnovna razlika. Načelno se leva sredina zavzema za sožitje in za priznanje jezikovne, narodne, kulturne in drugačne pluralnosti. Multikulturni prostori ji niso v napoto, ampak to multikulturnost z različnimi odtenki načelno podpira. Desnosredinska opcija pa ima svoje skupno stališče v omejevanju manjšine in v minimalizaciji zaščite. Preprosto povedano: manjšine ne želi iztrebiti, ne vidi pa razlogov, zakaj bi podpirala strukture, ki so tipične za nacionalne subjekte. Mislim na velike kulturne ustanove, kot je gledališče, na raziskovalna središča, na specifične izobraževalne potrebe, na medije in organizacije, ki manjšino združujejo. Če v tej luči gledamo na našo slovensko manjšino, bi bilo »dovolj«, ko bi imela neko osnovno in že od angloameriške uprave ustanovljeno šolstvo, nekaj tiska, radia in kanček televizije za domačo uporabo ter krajevne organizacije in društva, ki neposredno vlagajo prošnje na državne institucije. Sistem ostalih pravic naj bi se omejil na individualne odločitve, ki ne bi predpostavljale znakov skupinske prisotnosti, kot je npr. vidna dvo-jezičnost. Deželna desnica ima vsa povojna leta velike dvome v prisotnost Slovencev v videmski pokrajini. KD je dolga leta zavračala vsako zahtevo po zaščitnem zakonu, ki bi vključeval videmsko pokrajino. Danes smo priča ponovnim pobudam, tudi zakonskim, ki bi slovenska narečja v videmski pokrajini zreducirala ali na splošno »slovansko raven« ali pa na lokalne govorice. Bistveno je, da izpade pridevek »slovenski«. Tako v času KD Slovenci nismo dobili zaščitnega zakona. Odobrila ga je prva levosredin-ska vlada po padcu prve republike in potem, ko so prvič v zgodovini prišli na oblast tudi postkomu- nisti. Besedilo zaščitnega zakona je vsebovalo vrsto kompromisov, nedorečenosti in skromna jamstva z datumi in številkami. To je bilo bremenilno v naslednji Berlusconijevi vladi in šibi zakonski položaj manjšine danes, ko je ponovno na vladi desna sredina. Kljub temu je taista strnjeno volila proti zakonu št. 38, nato ga preprosto ni izvajala, danes pa uporablja še težja sredstva proti zaščiti. Scenarij za manjšino se je po kratkotrajni Prodijevi vladi na vsedržavni ravni in po Illyjevi vladi na Deželi FJK objektivno poslabšal. To kljub nemajhnim evropskim premikom, ko je Slovenija postala članica EU, članica evrokluba in nazadnje država znotraj Schengena in torej brez upravnih mej z Italijo. Dejansko zbliževanje dveh držav in narodov ni preprečilo poskusa ponovnega ločevanja Slovencev v dve kategoriji, kjer naj bi bili Slovenci v videmski pokrajini zgolj lokalna posebnost. Predsednik dežele FJK Tondo ni podpisal dekreta, s katerim bi pričel na že določenem (s podpisom predsednika republike) teritoriju veljati zaščitni zakon v svoji polnosti. Vlada pa je korenito rezala sredstva za kulturne in druge manjšinske dejavnosti, ki jih predvideva zaščitni zakon. Ob tem bo manjšina utrpela še krčenje šolskega osebja, šolska reforma pa postavlja v dvom vsebino dvojezične šole v Špetru. Sledijo splošna krčenja sredstev namenjenih medijem, ki zaobjemajo tudi novinarske zadruge in manjšinske časopise. Gledališčem bodo odrezali polovico fondov, kar resno postavlja pod vprašaj edino slovensko umetniško ustanovo v Italiji. Če seštejemo oziroma odštejemo omenjene elemente, bo jutrišnja slovenska manjšina v Italiji zreducirana na skupino, ki ob manjši šolski mreži razvija dejavnosti, ki ne potrebujejo posebnih poklicnih profilov, ki slonijo na ljubiteljstvu in ki ne morejo računati na ambicioznejše jezikovne in kulturne načrte. Bomo manjšina društev (z vsem spoštovanjem do njih), lokalnih listov, družabnih srečanj, osmic in folklornih prireditev ob najrazličnejših praznikih. Za te dejavnosti bo sredstev dovolj in še nekaj domačih knjig bomo lahko izdali, kaj več pa bo težko doseči. Skratka, delovanje manjšine bo ponovno odvisno predvsem od dobre volje posameznikov, ki bodo lahko računali na nekaj mentorjev, dirigentov in podobnih profilov. Slika, ki jo prikazujem, je dokaj temna, mislim pa, da nekako odgovarja političnim stališčem in posledičnim finančnim ukrepom tako na deželni kot na vsedržavni ravni. Dodajam: rimski odnos do slovenske manjšine, se je vedno skotil v naših krajih in na naši »domači« politični sceni. Celokupno opisano ozračje ima kulturno-politične korenine. Finančni rezi, ki naj bi prizadeli slovensko manjšino, ne morejo imeti podlage v splošni italijanski in globalni krizi. Od leta 1991 v bistvu manjšina ni povečevala stroškov in ni dobivala višjih podpor. Današnja Italija zmore nuditi manjšini podpore, ki jih je zagotavljala pred več kot petnajstimi leti. Manjšina ni bila rastoče finančno breme, ampak ostaja politični problem, do katerega ima desna sredina negativen ali vsaj mi-nimalistični odnos (v smislu: imate preveč, kar damo danes, je dovolj). Recimo, da je to, kar daje desna sredina, kompromis med različnimi stališči v sami vladni večini. Upam, da se bo dalo kaj izboljšati, vendar ima manjšina kot taka omejene možnosti za uspešne posege. V Italiji se žal ustvarja sistem, kjer vladajoči odloča, opozicija pa izgublja svojo težo »kontrolorja«, ki je v zrelih demokracijah dodeljena prav opoziciji . V našem slučaju bi bila vloga kontrolorja še kako potrebna, saj drastično krčenje sredstev de facto omejuje moč zaščite in zaščitnega zakona. Kako naj bo neka manjšina zaščitena, ko pa nima sredstev, da se pojavlja, dela in ustvarja, skratka, da je opazna tudi s svojim delovanjem? Dvojezični napis pred prazno beneško vasjo je lahko le figov list demokracije. Nekaj podobnega kot nam se dogaja na Koroškem, kjer je sedaj že pokojni deželni glavar Haider volilno uspeval tudi zahvaljujoč se svojim kse-nofobičnim in protislovenskim držam. Seveda sta tu obe manjšini (naša in v Avstriji) v objektivno šibkem položaju, saj ni enostavno zaustaviti asimilacije v pogojih, ko je biti Slovenec problem, napota, motnja itd. Lahko se vrnem k začetkom. Od Slovenije ne pričakujem, da enostavno nadomesti to, kar nam Rim jemlje. Misel ni realistična. Ni pa nobeno tarnanje, če kot predstavnik ogrožene manjšine pričakujem konkretno solidarnost matičnega naroda. Bil bi bolj vesel, ko bi je ne potrebovali, vendar jo. Manjšina je subjekt, vendar tudi subjekti potrebujejo pomoč, posebno če so šibki, če imajo nasprotnike ali ne naletijo na razumevanje. Kaj je slabega, če priznamo, da nismo samozadostni: mislim na skupnost in posameznika. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer 1 TheiÉffews fîOERING&CO. TO BE HANGED Konec druge sv. vojne v Evropi Nacistična Nemčija je podpisala dvakrat svojo kapitulacijo: prvič v francoskem mestu Reimsu in dan kasneje v Karlshorstu pri Berlinu. Brezpogojno kapitulacijo Nemčije je 7. maja 1945 podpisal Alfred Jodl, ključna osebnost skoraj vseh nemških vojnih operacij od leta 1939 dalje. Podpis kapitulacije je dejanje največjega ponižanja za kakega oficirja. To pa ni bilo dovolj za Sovjetsko zvezo. Izjavila je, da je Nemčija s podpisom v Reim-su priznala kapitulacijo samo na zahodni fronti, zato je vztrajala pri zahtevi po posebnem podpisu. Ta dokument naj bi urejal kapitulacijo tudi pod sov- jetskimi edinkami. Do podpisa »sovjetskega« sporazuma, v bistvu enakega tistemu iz Reimsa, je prišlo dan kasneje, 8. maja, v berlinskem predmetju Karlshorstu. Za nemško stran ga je podpisal Wilhelm Keitel. S tema podpisoma se je v glavnem končala druga svetovna vojna v Evropi, vendar ne povsod. Na primer na slovenskem Koroškem in Štajerskem se je končala šele 15. maja. Jodla in Keitla so obesili skupaj z drugimi devetimi nacističnimi veljaki 16. oktobra 1946, potem ko jim je mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu sodilo in jih obsodilo zaradi vojnih zločinov. Na naši sliki prva stran ameriškega časopisa, ki prinaša novico o razsodbi. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Jadranovemu vodstvu Dovolite mi, da kot voditelj in redaktor oddaje »Športel« izrečem nekaj svojih misli na odprto pismo, ki je bilo objavljeno v tem Dnevniku dne 7.okt-obra 2008. Predvsem naj bodo te vrstice namenjene bralcem Primorskega dnevnika, ki ne vidijo TV Koper in bi lahko imeli samo enostransko sliko zgodbe, ki je bila na sporedu v oddaji »Športel« 22.septembra 2008. Tematika, ki smo jo obravnavali v studiu, je imela splošni pomen, čeprav je povod za to prihajal iz Jadra-novega tabora. Goste sem vprašal, ali je prav, da matično društvo prepreči prestop športnika v višjo ligo k drugemu društvu in ga prisilili, da ostane v domačem moštvu?! Na moje ugotovitve so odgovarjali predsednik Jadrana Adrijan Sosič, predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin in direktni interesent, košarkar Jadrana Saša Ferfolja. Po telefonu pa je govoril predsednik košarkarskega kluba iz Marostice, ki je potrdil njihovo zanimanje za tega športnika in se čudil odločitvi Jadranovega vodstva. Vse sogovornike sem štirinajst dni pred oddajo povabil na televizijo Koper in jih seznanil s tematiko, ki bo obravnavana v njej. Vsi gostje so po telefonu svojo prisotnost potrdili brez dodatnih komentarjev. Na razpolago so imeli polnih 24 minut, v katerih so lahko odgovarjali na vprašanja in spodbijali trditve voditelja. Med oddajo pa so si gledalci lahko ogledali anketo, v kateri so nastopili naši trenerji drugih športov, ki so analizirali ta problem, pa vendarle na koncu ugotavljali, da mora biti športniku dovoljeno, da se preizkusi v novih športnih okoljih in da je to lahko tudi njegova nova življenjska izkušnja. Kar zadeva sorodniške vezi s košarkarjem Jadrana, bi se jaz po mnenju Jadranovega vodstva ne smel pogovarjati z mojim nečakom v medijih. Tudi če Saša ne bi bil moj nečak, bi ga prav tako povabil, če bi mi on zaupal novico, ki ga tare. Kar se tiče družinskega konflikta interesov, sem se zelo brzdal, saj nisem v studio oz. pred mikrofon povabil očeta Karla Ferfoljo, ki bi v tem primeru obogatil tematiko, ne vem pa, če v korist Jadrana. Kar se gledanosti naših oddaj tiče, vidim, da so v odboru Jadrana površni, kajti prav dve leti nazaj smo v studiu obravnavali tematiko za- NlA mejskega mladinskega nogometa, za katero so me obvestili starši nogometašev in tudi nogometaši sami, vendar se je ta zgodba skupaj z odborniki društva zaključila, kjer se je začela, to se pravi v studiu. V pismu sem zasledil besedo blatenje. Če Ja-dranovim odbornikom pomeni beseda blatenje postavljati vprašanja oz. trditve in v naslednji oddaji komentirati, da umazano perilo ne peremo samo doma v pralnem stroju, temveč so nam danes na voljo tudi javne pralnice, potem bi si morali slednji priskrbeti slovar slovenskega jezika ali pravopis, kjer bi brali, da beseda blatiti pomeni psovati oz. žaliti nekoga z grdim besednim zakladom. Če me spomin ne vara, takih ali drugačnih besed nisem kot voditelj televizije javno nikoli izrekel niti takrat, ko sem nastopal v oddaji TV Poper. Do blatenja je mogoče prišlo s strani nekaterih odbornikov Jadrana, ki so s svojimi sporočili blatili očeta Karla Ferfoljo, kateri ima ta dokument še danes shranjen v svojem mobilnem telefonu. Za konec pa bi želel izpostaviti tematiko svobode izražanja in informiranja v našem zamejstvu, ki je po mojem mnenju ni. Primer prav te oddaje jasno kaže, da je novica prišla na dan v naši oddaji in še prej na športni strani tržaškega dnevnika Il piccolo. V nobenem našem manjšinskem slovenskem mediju se o tem ni spregovorilo, je pa res, da je pismo bilo takoj objavljeno. Ali smo mi kot oddaja Športel nekomu v zamejstvu trn v peti namesto, da bi ta oddaja bila vzpodbuda včasih za odstranitev plitvine in mono-tonije poročanja medijev. Ne bom si dovolil učiti vodenja in organizacije odbornikom Jadrana. Prosil pa bi, da me tudi oni ne učijo vodenja oddaj. Redaktor in voditelj oddaje Športel Igor Malalan PRIPIS UREDNIŠTVA: O tem, da je Saša Fer-foglia želel oditi v Marostico, a da mu Jadran ni hotel dati izpisnice, je Primorski dnevnik mnogo pred ostalimi mediji z velikim poudarkom poročal že v sredo, 30. julija. / ALPE-JADRAN Sreda, 15. oktobra 2008 3 trst - Obisk ministra za odnose z deželami Raffaeleja Fitta obisk Davčni federalizem upošteva V R'mu dežele s posebnim statutom 0 najši i Srečanje s predsednikom Renzom Tondom in člani deželne vlade - Sodelovanje na zasedanju deželnega sveta manjšin i TRST - Novi zakon o davčnem federalizmu bo verjetno sprejet do decembra, vsekakor je italijanska vlada v svojem osnutku upoštevala spe-cifike dežel s posebnim statutom, prav tako je slednjim v veliko korist možnost koriščenja t.i. razvojno naravnanega davčnega obravnavanja oz. nižjega davčnega pritiska za zagotovitev gospodarske rasti, kar je prav tako predvideno v osnutku zakona. Zato je slednji, ki je sad poglobljenega razmisleka, naletel na precejšnje odobravanje pri italijanskih deželah, med katere gre vsekakor všteti tudi Furlanijo-Julijsko krajino. To je bilo med drugim rečeno med včerajšnjim obiskom ministra za odnose z deželami Raffaeleja Fitta v Fur-laniji-Julijski krajini, kjer se je dopoldne sestal s člani deželne vlade s predsednikom Renzom Tondom na čelu, v popoldanskih urah pa se je udeležil izrednega zasedanja deželnega sveta. Včerajšnji obisk je bil za Fitta priložnost, da se bolje in pobliže seznani s stvarnostjo FJK v skladu z načelom, ki ga je včeraj večkrat poudaril, da bo vlada upoštevala različnost specifik dežel s posebnim statutom na teritoriju. Da bodo te specifike rešene oz. upoštevane, je bilo včeraj poudarjeno, dokazuje tudi dejstvo, da bo zakon o davčnem federalizmu sprejet po normalnem postopku v parlamentu in da bo torej redni zakon, se pravi nižjega ranga od ustavnega zakona, s katerim so bile ustanovljene dežele s posebnim statutom. Do sprejetja zakona, je dejal Fitto, bi moralo priti v zelo kratkem času, verjetno do decembra. V naslednji fazi, ko bodo prišli na vrsto odloki, ki bodo vsebovali določila o izvajanju zakona, bo priložnost, da se tematika še dodatno poglobi. Vsekakor, je dodal minister, ima zakon o davčnem federalizmu dvojni cilj: po eni strani želi spodbuditi vodilni razred, da si prevzame svoje odgovornosti, po drugi strani pa želi bistveno poseči v politiko javnih izdatkov. Posebni statut nekaterih dežel terja skratka tudi odgovornost sprejemanja konkretnih izbir z racionalizacijo resursov napram realnim potrebam, pri čemer, je dejal Tondo, je FJK pripravljena prevzeti pristojnosti, ki jih lahko izvaja na bolj kapilaren način kot država, s tem da svoje delovanje prilagodi številnim potrebam, ki izhajajo iz Minister Fitto (v sredini) s predsednikom deželnega sveta Ballamanom (na levi) in predsednikom deželne vlade Tondom kroma dejstva, da gre za deželo pomembnih različnosti. Zakonski osnutek omogoča tudi oblike razvojno naravnanega davčnega obravnavanja, s pomočjo katerega bi dežele s posebnim statutom oz. obmejne dežele lahko dosegle znižanje davčnega pritiska za zagotovitev gospodarske rasti, kar je bil cilj zlasti Furlanije-Julijske krajine, ki po besedah Renza Tonda želi s tem pomagati predvsem nerazvitim in obmejnim območjem, po besedah predsednika deželnega sveta Edouarda Ballamana pa bi tako obravnavanje preprečilo selitev tukajšnjih podjetij v tujino. V tem smislu bi bilo npr. dobrodošlo znižanje davka Ires, je še dejal Ballaman. Med cilji je tudi ta, da parlament osvoji evropska določila, kot je npr. tisto, na podlagi katerega bo mogoče ustanoviti evropske skupine za teritorialno sodelovanje, s čimer bi bilo mogoče preseči problematiko razvojno naravnanega davčnega obravnavanja in so seveda za FJK priložnost za sodelovanje s sosednjimi državami. Take skupine bi po ministrovih besedah lahko postale pravi vmesni organi za vodenje evropskih programov. Tu se je Fitto zavzel tudi za poglobljeno institucionalno sodelovanje, s katerim bi se izognili poenostavljanju in posploševanju. (iž) RIM - Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka ter senatorka Tamara Blažina se bodo danes v Rimu srečali s pod-tajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nitto Palmo. V sklopu ministrstva, ki ga vodi Roberto Maroni, je Nitto Palma (Ljudstvo svobode) zadolžen tudi za vprašanje narodnih in jezikovnih manjšin. Spričo zadnjih dogajanj bodo glavna tema razgovora najbrž napovedana proračunska krčenja za našo manjšino. Predsednika krovnih manjšinskih organizacij se bosta danes v Rimu sestala tudi s predstavniki nekaterih političnih strank in parlamentarnih skupin. Tudi na teh sestankih bodo glavno vprašanje javne podpore naši skupnosti. nadiške doline - Štirje zanimivi kulinarični večeri Okusi zemlje kostanja Prvi večer na sporedu že jutri v Srednjem -Sodelujejo štirje gostinski obrati iz Benečije SREDNJE - V občini Srednje se jutri zvečer začenjajo »Okusi zemlje kostanja«. Gre za kulinarično prireditev, ki jo že drugo leto zapored, v obdobju, ko je v Zgornjem Tarbiju na vrsti Burnjak, prirejajo gostinci. V letošnji izvedbi, ki bo na sporedu štiri večere s pričetkom ob 19. uri, se bosta gostilni Sale&Pepe iz Srednjega (jutri) in agroturizmu »La casa delle ron-dini« iz Dug v občini Srednje (23. oktobra) pridružili še gostilni iz Dreke in Sv. Lenarta. Tako bosta ljubitelje dobre hrane pogostila še koča »Rifugio Solarie« na Solarjah (24. oktobra) in Trattoria da Walter v Utani (25. oktobra). Ob kostanju in drugih jesenskih dobrotah bo glavni protagonist letošnjih »Okusov zemlje kostanja« repa. Obiskovalcem bodo namreč gostinci najprej predstavili hranilne značilnosti vseh vrst tako imenovane »zlate riepe«, nato pa jim bodo zaupali vse svoje skrivnosti glede shranjevanja in priprave repe. Po kratkem predavanju pa jim bodo postregli z najrazličnejšimi jedmi z Koča na Solarjah predstavlja tudi izhodišče za ogled obnovljenih ostankov in strelskih jarkov iz prve svetovne vojne na Kolovratu repo v kombinaciji z drugimi jesenskimi dobrotami. Naj še povemo, da bodo v vseh štirih gostilnah na prodaj tudi različni jesenski pridelki kmetijskih podjetij iz Na-diških dolin. Za informacije in rezervacijo: Trattoria "Sale&Pepe" (Srednje), tel. 0432 724118 in e-mail: alsaleepepe@libero.it; Agriturismo "La casa delle rondini" (Duge - Srednje), tel. 0432 724177 ali 0432 724200 in e-mail: dugarodidug-he@libero.it; Rifugio Solarie (Solarje -Dreka), tel. 334 1203924; Trattoria da Walter (Utana - Sv. Lenart), tel. 0432 723321. (NM) pordenon, padova - Karabinjerji Val priporov uničil tolpo razpečevalcev SACILE - Karabinjerji iz Sacileja so včeraj pred zoro izvedli vrsto aretacij v okviru preiskave »Saxo 2008« in s tem onesposobili tolpo razpečevalcev mamil. Skupina je bila dejavna v zahodni Furlaniji-Julijski krajini in vzhodnem Venetu. Na območju med Pordenonom in Padovo so aretirali 23 ljudi, dva osumljenca še iščejo. Tolpo so večinoma sestavljali državljani magrebskih držav, karabinjerji pa so pospremili v zapor tudi 8 italijanskih članov združbe, stanujočih v pordenonski pokrajini. Eden od aretiran-cev je bil že v hišnem priporu, a je kljub temu še naprej prodajal drogo pred svojim stanovanjem. Tolpa je razpečevala heroin in kokain, ki sta prihajala iz Belgije in Nizozemske. Kakih 60 karabinjerjev je v zgodnih jutranjih urah opravilo okrog 20 hišnih preiskav, izvedlo 13 zapornih nalogov in prijelo še dve osebi, ki sta imeli ob sebi mamila. Sodelovali so tudi karabinjerji iz Padove in Bocna, pa tudi helikopter in več posebej izurjenih psov. V prejšnjih tednih so lisice nataknili še 8 osumljencem, zasegli pa so pol kilograma heroina in kokaina. Preiskava se je začela konec maja na pobudo karabinjer-jev iz Aviana. Tunizijski državljani so v avtomobilih in vlakih prevažali v pordenonsko pokrajino mamilo, ki je prihajalo iz nekaterih mestnih vrtov sredi Padove. V FJK so heroin in kokain nato prevzeli krajevni razpečevalci, ki so drogo prodajali na drobno. Videmskemu trgovcu z mamili zasegli 55.000 evrov VIDEM - Videmska kvestura je 41-letnemu Videmčanu P. C., ki je bil obsojen zaradi združevanja v zločinske namene in trgovanja z mamili, dokončno zasegla 55.000 evrov. Zaseg je junija 2005 zahteval videmski kvestor, leta 2006 ga je odredilo sodišče v Vidmu, tržaško prizivno sodišče pa je ukrep naposled potrdilo. Videmčana, ki je trenutno v priporu, je zaradi suma pranja denarja preiskovala tudi finančna straža. Zaseženi denar, ki naj bi izhajal iz preprodaje mamil, je bil shranjen na dveh tekočih računih, zdaj pa bo postal last države. 4 Sreda, 1S. oktobra 2008 GOSPODARSTVO gibanja - Po dokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Po vročem avgustu inflacija septembra nekoliko popustila Od 4,1% se je v letni primerjavi znižala na 3,8% - Cene živil še pod pritiskom RIM - Zavod Istat je včeraj potrdil, da se je inflacijska stopnja septembra znižala na 3,8%, potem ko se je avgusta povzpela vse do 4,1%. V mesečni primerjavi se je indeks življenjskih stroškov znižal za 0,3%, cene najbolj kupovanih dobrin pa so se zvišale za samo 0,1% v mesečni in za 5,4% v letni primerjavi. V tej skupini so živila, pijače, tobačni izdelki, stroški za stanovanjsko najemnino oziroma za stanovanje, pogonska goriva, mestni prevoz, tisk, gostinska prehrana in gospodinjske storitve. Septembrska ohladitev inflacije je v prvi vrsti posledica upočasnjevanja letne rasti cen dobrin zaradi sproščanja ko-njunkturnih pritiskov na cene energentov. Pojenja tudi segrevanje cen v živilskem sektorju, ki je bilo posebno intenzivno v avgustu, in na področju storitev, pojasnjuje statistični zavod. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišali stroški za izobraževanje (+1,2%), za obleko in obutev (+0,4%) in za živilske proizvode in alkoholne pijače (+0,3%), znižali pa so indeksi poglavij transport (-1,7%), rekreacija, prireditve in kultura (1,4%), komunikacije (-0,6%), stanovanje, voda, elektrika in kuriva (-0,3%), hotelske in gostinske storitve (-0,1%). V letni primerjavi pa so se najbolj zvišali indeksi poglavij stanovanje, voda, elektrika in kuriva (+7,7%), transport (+6,7%), živila in neal-koholne pijače (+5,8%), medtem ko se je znižal zgolj indeks poglavja komunikacije (-4,4%). Kljub upočasnitvi pa cene živil ohranjajo visoke stopnje rasti: cena kruha se je v letni primerjavi zvišala za 8,6%, testenin za 24,9% in mesa za 3,8%. podjetja - Saop in Spin prek italijanskega Seek&Partners Slovenski spletni računovodski sistem bo prišel na italijanski trg LJUBLJANA - Podjetji Saop in Spin iz Šempetra pri Gorici sta včeraj z italijanskim podjetjem Seek & Partners podpisali pismo o nameri za razvoj in prodajo spletnega računovodskega programa Minimax za italijanski trg. Podjetji Saop in Spin bosta v projekt prispevali inovativen poslovni model in tehnološko rešitev, italijanski partner pa bo poskrbel za lokalizacijo rešitve glede na zahteve gospodarske in davčne zakonodaje in za prodajo. »Na tuje trge zdaj stopamo na drugačen način,« je na novinarski konferenci ob podpisu pisma o nameri v Ljubljani povedal direktor Saopa Marjan Mrhar. Doslej so tujino osvajali z neposrednim pridobivanjem stranke za stranko, kar pa vzame veliko časa. V italijanskem primeru pa so našli partnerja, ki že ima svoje stranke in bo prevzel lokalizacijo in prodajo, medtem ko bosta Saop in Spin skrbela za tehnični del. Podjetje Seek & Partners je del skupine Servizi CGN, kjer skrbi za delova- nje informacijske podpore pri poslovanju. Skupina se sicer ukvarja z izboljševanjem poslovanja med ponudniki računovodskih storitev in poslovnega svetovanja, javno upravo in bančnim sistemom. Seek & Partners kot specialist za izmenjavo podatkov med uporabniki in izvajalci storitev skupine Servizi CGN, ta letno ustvari 20 milijonov evrov prihodkov, upravlja z informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, ki skupini omogoča daljinsko izvajanje poslovnih storitev za več kot 450.000 podjetij po vsej Italiji. Minimax naj bi bil italijanskim računovodskim servisom, njihovim strankam in ponudnikom storitev poslovnega svetovanja na voljo 1. marca prihodnje leto. Eden glavnih ciljev projekta je poenotiti poslovno programsko opremo - člani skupine Servizi CGN namreč danes uporabljajo okrog 500 različnih programov za vodenje poslovanja. V Saopu ocenjujejo, da bi v Italiji v treh letih programske storitve Mini- max - ta bo sicer v Italiji nastopala pod drugačnim imenom, ker je ime Minimax že zasedeno - uporabljalo 45.000 podjetij. Pričakujejo tudi, da naj bi njihov projekt v Italiji v prihodnjih treh letih ustvaril od 30 do 40 novih delovnih mest. »Z omenjenim projektom se želimo uvrstiti med pet največjih ponudnikov tovrstnih programskih rešitev v Italiji,« je povedal vodja projekta v podjetju Seek & Partners Antonio Coelli. Med 1000 programskimi hišami v Italiji, ki prodajajo opremo računovodskim servisom in ponudnikom poslovnih storitev, med temi jih je pet večjih, pa po njegovih besedah nobena ne nudi računovodskega programa, ki bi v celoti temeljil na spletu. Saop je sredi leta že podpisal pismo o nameri za trženje Minimaxa na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji. Podjetje Spin pa se ukvarja z razvojem spletnih rešitev in rešitev za finančne ustanove, kot so banke, zavarovalnice ter investicijski in pokojninski skladi. pristanišča - V Luki Koper o vplivih finančne krize Pretovor bo rasel počasneje, naložbe odvisne od kreditnih pogojev KOPER - Finančna kriza bo na poslovanje skupine Luka Koper vplivala predvsem v obliki zniževanja intenzitete rasti in z zaostrenimi pogoji zadolževanja. V družbi pa ne pričakujejo poslabšanja poslovnih rezultatov, kajti povpraševanje po storitvah, med katerimi izstopa pretovor najbolj perspektivnih blagovnih skupin, kot so kontejnerji, avtomobili in sadje, je še vedno zelo visok. V skupini veliko pozornosti namenjajo problematiki stroškovne učinkovitosti, hkrati pa to za poslovanje predstavlja poslovno priložnost. Vse več svetovnih podjetij se bo zaradi namena zniževanja stroškov odločalo za premestitev proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo, navajajo in dodajo, da med temi trgi pred-njačijo gospodarstva na Daljnem vzhodu, ki so hkrati tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Luke Koper. V družbi pričakujejo, da bodo do konca poslovnega leta dosegli zastavljene cilje. V prvih devetih mesecih letos so dosegli skupni ladijski pretovor skoraj 12 milijonov ton, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pretovorili so 261.000 zabojnikov oz. 16 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, in 457.000 avtomobilov, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prihodnjem letu, ko naj bi se razsežnosti svetovne finančne krize najbolj poznale, pričakujejo zgolj nižjo stopnjo rasti pretovora in poslovnih prihodkov v primerjavi s preteklimi leti, ne pa njihovega zniževanja, in stabilen denarni tok. Intenziteto svojega naložbenega cikla bodo prilagodili razmeram zaostrenih pogojev zadolževanja, ključni projekti za povečevanje in posodabljanje zmo- Prizor s kontejnerskega terminala v Kopru arhiv S1^0^ Pa ne bodo ogroženi.80 zagotovili v družbi. Jamstva za prosto cono v tržaškem pristanišču TRST - Predsednik in generalni sekretar tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in Martino Con-ticelli sta se v preteklih dneh v Rimu sestala z vrhom Agencije za carine v zvezi z novim informacijskim operativnim sistemom za pristaniško carinsko dejavnost. Ob tej priložnosti so predstavniki agencije Boniciolliju zagotovili, da ostaja v polni veljavi načelo nevmešavanja carine v območje tržaških mednarodnih prostih točk, zato bodo in-formatski sistem ustrezno prilagodili in ga poskusno uporabili v dogovoru s Pristaniško oblastjo. Skupina Danieli proti krizi z novimi vlaganji BUTTRIO - Za podporo povpraševanja v neugodnem ekonomskem ciklusu so potrebni veliki investicijski projekti, je prepričan predsednik in pooblaščeni upravitelj skupine Da-nieli Gianpietro Benedetti. V pogovoru z novinarji v Vidmu je povedal, da je njegovo podjetje »v teh letih odigralo svojo vlogo, zdaj pa jo mora odigrati sistem«. Letošnja bilanca skupine iz Buttria je sicer zelo uspešna, saj kaže na 145,6 milijona evrov čistega dobička (+99% glede na 73,3% iz leta 2007) in 3,1 milijarde evrov prihodkov (+27%). Obrt: Dežela naj podpre konzorcij Confidi VIDEM - Graziano Tilatti, predsednik deželne stanovske organizacije obrtnikov Confartigianato, je pozval Deželo FJK, naj pomaga konzorciju za kreditna jamstva Confidi za obrtni sektor. Tilatti je prepričan, da je potrebna takojšnja in koordinirana akcija, da bi preprečili, da bi ceno finančne krize plačala mala in srednja podjetja, ki so steber deželnega gospodarskega sistema. V FJK lani za avtomobil 4,4 milijarde evrov TRST - Za nakup in uporabo os-debnmega avtomobila so prebivalci FJK lani porabili kar 4,4 milijarde evrov. Največja deleža (27,3%) te vsote, po 1,2 milijarde, je šlo za gorivo in za nakup avtomobila, sledita pa vzdrževanje (800 milijonov) in zavarovanje (500 milijonov). EVRO 1,3752 $ +0,83 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. oktobra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 14.10. 13.10. ameriški dolar 1,37S2 1,3S79 japonski jen kitajski juan 141,2S 136,63 ruski rubel 9,40S0 3S,7S00 7,4S33 9,3097 3S,6393 7,4S26 UGI IJKG M Lil IG britanski funt 0,7810S 9,6770 0,78S40 9,6689 JVCUJKU M Ulici norveška krona 8,437S 24611 8,428S 24,6S3 IVI LM IG švicarski frank 1,SS26 1,S416 estonska krona 1S,6466 1S,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 2S0,00 3,470S 2S3,00 3,SS76 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,S6S0 1 9066 1,S903 2,0320 GVJLIGIJM UUICII bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9SS8 3,76S0 1,9SS8 3,7827 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,4SS 3,4S28 30,S60 3,4S28 IILUVjIM IILGJ latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7090 2,82S8 0,7092 3,0220 Ul G ¿.IIIJ M ICGI islandska krona ti lira 30S,00 1 890S 30S,00 1 9216 LUI jIVG III G hrvaška kuna 7,1407 7,1420 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 446 4635 4255 406 libor (eur) 4.9262 5.225 5.2875 5.33 libor (chf) 2,99 3.1 3.1733 3.346 euribor (eur) 4.93 5.235 5.298 5.358 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.702,18 € +66,07 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 19,99 1743 +1,S8 +6 1S INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 73,47 +9,97 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 42,39 194,62 +7,7S +8,40 +1421 TELEKOM SLOVENIJE 408,44 408.44 197.45 +8,96 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA DELO PRODAJA SS,S2 +8,42 ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 41,00 +2,S0 ISTRABENZ S8,11 +7,61 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 17,97 +4,96 MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC - - NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n CB 37 xfi 10 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 19,67 +3,64 PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA S44,S0 -0,069 TERME ČATEŽ ŽITO 298,9S 2S6,00 166 90 +6,83 +3,02 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 32,98 +3,02 +7,04 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 14. oktobra 2008 +3,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,439 -4,64 ALLEANZA ATIAMTIA S,S2 13 86 +3,60 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 9,8 1 S92 +2,90 +9,63 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,8 09S11 +0,89 +8,47 -S 17 EDISON ENEL ENI S,86S 1609 +7,71 FIAT FINMECCANICA 8,10S 1449 +4,01 +S,19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 21,84 +2,20 +1,11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,496 3,4S7S 1683 -2,80 +2,96 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 1S,14 4 107S +3,9S -0,07 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,2 1 S4 +8,21 +2,24 PIRELLI e C PRYSMAN 0,348 12 SS +3,43 +7,41 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 1S,62 +7,62 +3,48 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,01 6,88 -1,18 -1,12 TENARIS TERNA 0,9 10,3S +4,96 +1,77 -0 13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,32 0,7147 12 99 -S,22 -100 00 UNICREDIT 2,71 +4,92 SOD NAFTE (1S9 litrov) 79,30 $ +0,85 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana S.832,S6 1.311,20 +7,98 +8,72 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.762,62 1.33S,S3 2.366,11 843,11 2.641,27 13.127,41 3.618,60 +7,86 +6,74 +3,36 +12,79 +2,43 +7,76 +2,S8 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.403,06 1.401,S1 1.007.51 997,02 S.199,19 4.394,21 3.628.52 2.394,3S 1.08S,1 2.7S6,74 9.447,S7 2.128.31 16.832,88 2.017.32 11.483,40 +0,16 -1,96 +0,41 +9,S2 +2,70 +3,23 +2,7S +6,04 +10,S6 +2,SS +14,1S +2,S0 +3,19 -2,71 +1,S4 / ALPE-JADRAN Sreda, 15. oktobra 2008 5 ljubljana - Naslov www.Slovenci.si včeraj predstavili v tiskovnem središču slovenske vlade Spletni portal za boljšo povezavo Slovencev po svetu Koordinator projekta štirih organizacij je Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenija Roberto Battelli verjame v boljši položaj manjšin LJUBLJANA - Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz je po včerajšnjem sestanku z verjetnim mandatarjem Borutom Pahorjem dejal, da se bo v prihodnjem mandatu zavzel za sprejem manjšinskega zakona. Njegov italijanski kolega Roberto Battelli pa verjame, da se bodo tudi v prihodnje odpirale različne perspektive za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. O sestanku z Battellijem in Gonczem je Pahor povedal, da se je pojavila zamisel o splošnem zakonu o avtohtonih narodnih skupnostih. Kot je izpostavil, bi bilo treba preučiti, ali je splošen krovni zakon prava rešitev za to, da se implementirajo v področnih zakonih sicer že zagotovljene pravice. Po Pahorjevo ni težava v tem, da rešitev ne bi bilo zapisanih v zakonih, pač pa v tem, da se ne izvajajo. Omenil je še, da bodo pri pripravi proračunov - še preden bodo ti "romali v državni zbor" - predhodno z obema predstavnikoma poskušali uskladiti finančne postavke, ki zadevajo njihove interese. Battelli pa je še dejal, da če bodo v koalicijski pogodbi prisotne misli, ki jih je Pahor izrazil na včerajšnjem sestanku, potem "ne bo večjih težav s podporo taki vladi". O novem spletnem portalu je na predstavitvi spregovoril tudi vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan LJUBLJANA - Slovenci.si je spletni portal, namenjen Slovencem po svetu in v zamejstvu, ki na enem mestu ponuja ažurne informacije o Slovencih po svetu ter delu vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to tematiko, je ob včerajšnji predstavitvi portala v tiskovnem središču slovenske vlade dejal vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Ideja o nastanku portala je starejšega datuma, spletni portal pa je zaživel avgusta letos. Portal trenutno ponuja informacije v slovenskem jeziku, čez teden dni pa bo na voljo tudi angleška različica. Odvisno od odziva bodo v prihodnosti razmislili še o prevodih v španščino, nemščino in druge jezike. Portal med drugim ponuja možnost brezplačnega učenja slovenskega jezika na daljavo. Pobuda za nastanek portala www.Slo-venci.si je nastala pred dobrim letom v štirih organizacijah, ki se v Sloveniji ukvarjajo s Slovencu po svetu. To so Slovenski svetovni kongres (SSK), Združenje Slovenska izseljenska matica (SIM), Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) in Rafaelova družba. Urad vlade je bil koordinator projekta in je tudi prispeval sredstva v višini 12.000 evrov. Glavni tajnik SIM Janez Rogelj je ob včerajšnji predstavitvi poudaril, da ponuja portal možnost povezovanja vseh Slovencev po svetu,predsednica Slovenske konference SSK Simona Drenik pa je opozorila, da je to prvi skupni projekt urada in štirih dru- ng štev. Izrazila je upanje, da bo portal postal »vedno bolj živo središče za Slovence po svetu in v Sloveniji«. Predsednik SVS Boštjan Kocmur je ocenil, da je portal doslej že naletel na dober odziv, si pa želi, da bi omogočil živahno komuniciranje Slovencev po svetu. Lenart Rihar iz Rafaelove družbe pa je menil, da je spletni portal »dodana vrednost«, ki naj bi segla v vse kotičke sveta, kjer živijo Slovenci. V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu si želijo, da bi portal obiskovali tako izseljenci kot tudi zamejci in Slovenci v Sloveniji, ki jih zanima življenje in delo Slovencev po svetu. Veseli bodo tudi vseh predlogov in pobud za izboljšanje portala. (STA) POP TV: Vlada imenovala Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju LJUBLJANA - Vlada Janeza Janše naj bi na včerajšnji zadnji seji, na kateri še odloča s polnimi pooblastili, imenovala dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za novega slovenskega veleposlanika v Avstriji, je včeraj poročal POP TV, ki se sklicuje na neuradne informacije. Člani vlade novice niso želeli komentirati. POP TV je tudi poročal, da naj bi se z imenovanjem Rupla za veleposlanika na Dunaju strinjal tudi najverjetnejši mandatar za sestavo prihodnje slovenske vlade Borut Pahor. Slednji je sicer v izjavi za televizijo ocenil, da Rupel izpolnjuje vse pogoje za imenovanje na mesto veleposlanika, vendar pa je hkrati tudi zavrnil namige, da naj bi se o tem dogovoril z Janšo. O imenovanju Rupla na mesto veleposlanika bo sicer dokončno odločil predsednik republike Danilo Türk. Slovenija zaprosila za enomesečni odlog glede vinjet LJUBLJANA - Slovenija je konec prejšnjega tedna Evropski komisiji poslala prošnjo za podaljšanje roka za odgovor na prvi opomin zaradi vinjet z enega na dva meseca, so včeraj potrdili na ministrstvu za promet. Tako bi namreč z odgovorom počakali do sestave nove vlade. V Evropski komisiji so sporočili, da so prošnjo prejeli in da jo še preučujejo. Komisija je Slovenijo 2. oktobra opozorila, da z veljavnim sistemom vinjet nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. vseevropska prometna omrežja Izpostavljen napredek pri čezmejni železniški povezavi Trst-Divača in Koper-Divača BRUSELJ - Osem koordinatorjev za devet od 30 prednostnih projektov v okviru vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) je evropskemu komisarju za promet Antoniu Tajanju predstavilo letna poročila o napredku pri uresničevanju. Med projekte spada tudi železniška povezava Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino. Tajani je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad napredkom, ki je bil dosežen v zadnjem letu. Obenem je Ta-jani poudaril, da so poročila natančna analiza, ki jih bodo Evropska komisija in druge institucije EU lahko uporabile tudi pri vmesnem pregledu projektov TEN-T. S pregledom naj bi prepoznali prihodnje izzive za TEN-T in še dodatno okrepili vlogo koordinatorjev. V okviru prve faze vmesnega pregleda naj bi komisija v začetku prihodnjega leta objavila zeleno knjigo o prihodnosti TEN-T, ki bo vsebovala predloge za prihajajoče desetletje, še posebej v luči ciljev EU pri boju proti podnebnim spremembam in tehnološkega napredka na področjih prometa in energetike ter prispevka TEN-T h gospodarski in socialni koheziji se-demindvajseterice, so sporočili iz Bruslja. Koordinator za šesti prednostni projekt - železniška povezava Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino - je Laurens Jan Brinkhorst. V svojem poročilu je izpostavil, da je prišlo v obdobju od julija lani do vidnega napredka na čezmejnem delu med Slovenijo in Italijo. Slovenska in italijanska vlada sta tako v tem obdobju oblikovali posebno medvladno komisijo za šesti prednostni projekt. Ta je junija letos sprejela študijo upravičenosti projekta Interreg IIIA - Nova železniška povezava Trst-Divača in po letih preučevanja različnih variant železniške povezave med Italijo in Slovenijo soglasno potrdila različico trase nove železniške proge Trst-Divača z različicama Katinara in Osp. Prav tako je komisija potrdila varianto trase povezovalne proge med Koprom in Divačo in Trstom ter Koprom, ki se na progo Trst-Divača priključi v bližini Črnega Kala. S tem je bil izpolnjen eden ključnih pogojev za koriščenje sredstev evropskih skladov, za nadaljevanje projektiranja in gradnjo proge, ki naj bi bila zgrajena do leta 2015. Komisija je dala tudi mandat delovni skupini za finančno-pravna vprašanja, ki naj bi pripravila osnutek medvladnega sporazuma za gradnjo železniške proge Trst-Divača in predloge postopkov za koordinacijo vodenja čez-mejnega projekta, in sprejela usklajen slovensko-italijanski predlog aktivnosti projektiranja in gradnje. Poleg tega Brinkohrst omenja tudi napredek Slovenije pri pripravi modernizacije proge Koper-Divača ter prizadevanja za modernizacijo celotne železniške infrastrukture, vključno z delom, ki sodi v okvir šestega prednostnega projekta. Evropska komisija je konec novembra lani države članice EU obvestila o razrezu več kot petih milijard proračuna EU za prednostne prometne projekte za obdobje 2007-2013. Za šesti prednostni projekt je namenjenih 754,50 milijona evrov, od tega za odsek Trst-Divača med Italijo in Slovenijo 50,70 milijona evrov. (STA) jrm Primorski dnevnik ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK VABI v soboto, 18.oktobra 2008 v veliko dvorano Narodnega doma v Trstu,( Ul. Filzi 14) na POSVET O PRIMORSKEM DNEVNIKU Program: 10. ura - okrogla miza »Primorski medijski prostor« Sodelujejo odgovorni uredniki Slovenskih novinarskih oddaj deželne RAI, Radia Koper, slovenskih oddaj TV Koper, TV Primorke, Primorskih novic in Primorskega dnevnika 12. ura - odmor 12.30 - posvet o Primorskem dnevniku Sodelujejo predstavniki Zadruge PD, založniške hiše DZP/PRAE, odgovorni urednik PD in predstavnika novinarjev 15. ura - zaključki 6 Sreda, 15. oktobra 2008 SVET / finančna kriza - Tudi včeraj so se delniški tečaji dvignili, čeprav previdno Ukrepi vlad proti krizi dvigujejo zaupanje vlagateljev Predsednik evroskupine Juncker: Prezgodaj je za oznanitev konca krize LONDON - Spodbujeni z valom optimizma, ki je zavel po objavljenih ukrepih evropskih držav za zajezitev posledic finančne krize, so svetovni kapitalski trgi oživeli in tudi včeraj zabeležili rast delniških tečajev, vendar bolj previdno. ZDA nadaljujejo izvajanje sprejetega načrta: v zameno za lastniške deleže bo država bankam namenila 250 milijard dolarjev. Ameriški predsednik George W. Bush je v okviru celovite akcije za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem predstavil načrt, po katerem bo administracija namenila 250 milijard dolarjev iz skupno 700 milijard dolarjev "težkega" svežnja reševalnih ukrepov za odkup bančnih delnic. Po oceni analitikov gre za najbolj ambiciozen poskus ameriške vlade za "odmrznitev" kreditnih trgov. Po Bushevih besedah bo ta korak prispeval k stabilizaciji finančnega sistema in okrevanja gospodarstva. "Novi kapital bo zdravim bankam pomagal k nadaljevanju kreditiranja podjetij in potrošnikov," je dejal Bush. Poudaril je, da gre za "kratkoročne ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili vitalnost ameriškega bančnega sistema", njihov namen pa ni prevzem svobodnega trga, ampak njegova ohranitev. V zameno za svež kapital bo lastniške deleže državi v prvi fazi odstopilo devet večjih ameriških bank. Zanje naj bi bilo namenjenih 125 milijard dolarjev. Administracija je sicer objavila tudi nekatere druge ukrepe, med drugim triletno poroštvo za večino novih medbančnih posojil. Zvezna agencija za zavarovanje posojil (FDIC) pa bo neomejeno jamčila za brezobrestne račune v bankah, ki večinoma poslujejo s podjetji. Jamstvo FDIC za ostale depozite v bankah je do 250.000 dolarjev. Ameriški finančni minister Henry Paulson je na novinarski konferenci pojasnil, da takšni ukrepi "niso to, kar želimo, vendar so potrebni za obnovitev zaupanja v finančni sistem". Ameriška centralna banka Fed je objavila, da bo od 27. oktobra odkupovala večje količine komercialnih zapisov, ki jih podjetja uporabljajo v vsakodnevnem poslovanju. Svetovni borzni trgi so se na okrepljeno prizadevanje držav za zajezitev učinkov globalne finančne krize odzvali z optimizmom. Na tokijski borzi je indeks Nikkei dosegel najvišjo dnevno rast v svoji zgodovini - njegova vrednost je poskočila kar za 14,15 odstotka. Z izjemo borze v Šanghaju so več odstotno rast zabeležile vse azijske borze. Tudi evropski kapitalski trgi so dan končali v pozitivnem območju, čeprav se je ob koncu torkovega trgovanja rast delniških indeksov nekoliko umirila. Teča- ji delnic na londonski borzi so se v povprečju okrepili za pol odstotka, v Parizu za 0,9 odstotka, v Frankfurtu pa za 1,3 odstotka, v Milanu za 3,4 odstotka. Izstopal je indeks dunajske borze s 7,3-odstotno rastjo. Na Wall Streetu je indeks Dow Jones v prvih petih minutah trgovanja poskočil za dobre štiri odstotke, a potem se je umiril. Centralna banka Japonske je napovedala nove korake za oživitev medban-čnega trga, in sicer je podobno, kot so to v ponedeljek storile ostale vodilne centralne banke v svetu, bankam ponudila neomejena dolarska sredstva. Luksemburški finančni minister in predsednik evroskupine, ki združuje članice območja z evrom, Jean-Claude Juncker je v nastopu pred poslanci luksemburške-ga parlamenta poudaril, da je še prezgodaj za oznanitev konca krize, ki je zamajala svetovne finančne trge in več razvitih držav pripeljala na rob recesije. "Kljub pozitivnemu odzivu finančnih trgov v zadnjih dveh dneh še ni razloga, da bi razglasili konec finančne krize in prešli v pretiran entuziazem," je dejal Juncker. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je oblikovala posebno skupino, ki bo preučila posledice finančne krize za svetovno trgovino. Po besedah generalnega direktorja WTO Pascala Lamyja bo skupina "preučila učinke finančne krize na različna področja našega dela". Lamy je že večkrat poudaril, da bi sprejetje dogovora o novem globalnem trgovinskem sistemu, ki ga skušajo članice WTO doseči že od leta 2001, pomembno prispevalo k stabilizaciji razmer v svetovnem gospodarstvu. Cene nafte so se pognale navzgor in presegle 80 dolarjev za 159-litrski sod. Znova so namreč oživela ugibanja o globalnem okrevanju gospodarstva in večjemu povpraševanju po energentih. Tečaj evra se je včeraj po začetni rasti nekoliko umiril. Popoldne je bilo treba za skupno evropsko valuto na mednarodnem deviznem trgu v Londonu odšteti 1,3630 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj določila pri 1,3752 dolarjev za evro, v ponedeljek pa je znašal 1,3639 dolarja za evro. Barbara Štrukelj (STA) eu - Danes in jutri evropski vrh v Bruslju Sarkozy: Zaradi krize ne smemo pozabiti na podnebje in pogodbo BRUSELJ - Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v vabilu šefom vlad in držav članic EU na vrh, ki bo danes in jutri v Bruslju poudaril, da so teme "različne, a med seboj povezane". V ospredju bo finančna kriza, a zaradi nje ne bi smeli pozabiti na podnebne spremembe in Lizbonsko pogodbo, ki bo EU omogočila učinkovito soočanje s temi problemi. "Samoumevno je, da bo gospodarska in finančna kriza, s katero se soočamo in ki skrbi evropske državljane, v središču naših razprav," je poudaril Sarkozy v vabilu na vrh, ki ga voditelj predsedujoče EU nekaj dni pred srečanjem tradicionalno pošlje vsem evropskim voditeljem. "Evropejci od nas pričakujejo jasne odločitve in sporočila, da smo odločeni sprejeti potrebne ukrepe, tako kratko- kot srednjeročne, za zagotovitev stabilnosti evropskega finančnega sistema in zaščito vlagateljev in ohranjanje gospodar- Nicolas Sarkozy ske rasti," je v vabilu zapisal Sarkozy. Kljub tem težkim časom EU ne sme pozabiti na cilje v okviru podne-bno-energetskega svežnja, zato je treba odločno naprej s ciljem, da se dogovor o tem svežnju sprejme do konca leta, je pozval francoski predsednik. To je treba storiti "ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer v tem trenutku", je opozoril. To predvideva tudi okrepitev energetske učinkovitosti EU, ki je po Sarkozyjevih besedah naslednja bi- stvena prioriteta in pomemben element v odnosih z Rusijo. O tej temi bo vrh razpravljal v okviru nadaljevanja razprave o konfliktu v Gruziji z izrednega vrha 1. septembra. Razsežnost vseh teh izzivov pa kaže, da je Lizbonska pogodba temeljni izziv za krepitev učinkovitega delovanja EU, poudarja Sarkozy. V okviru te razprave bodo voditelji prisluhnili predsedniku irske vlade Brianu Co-wenu, ki bo predstavil analizo zavrnitve pogodbe na referendumu na Irskem junija letos. Včeraj se je razvedelo, da bo Sar-kozy skupno z Barrosom v soboto gost ameriškega predsednika Georgea Bus-ha v Camp Davidu v ZDA. Srečanje bo namenjeno pogovoru o finančni krizi, ki pretresa svet, so včeraj sporočili iz Bele hiše. "To bo priložnost za pogovor o vrsti vprašanj, glavna pozornost pa bo namenjena svetovnemu gospodarstvu," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe. Združeni arabski emirati priznali neodvisno Kosovo Priština/Abu Dabi - Združeni arabski emirati so včeraj priznali Kosovo kot neodvisno državo. S tem so postali prva arabska država, ki je priznala kosovsko neodvisnost. Ta korak je v skladu s stališčem te arabske države, da imajo narodi zakonito pravico do samoodločbe. Kosovo je neodvisnost razglasilo 17. februarja, od takrat pa ga je priznalo 51 držav, med njimi Slovenija in Italija, medtem ko zlasti Srbija in Rusija kosovski neodvisnosti nasprotujeta. Generalna skupščina ZN je sicer minulo sredo potrdila resolucijo, ki Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ) nalaga, da poda svetovalno mnenje o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom. V petek so na ICJ že potrdili, da so prejeli zahtevo GS ZN. ICJ pa naj bi odločitev sprejel v roku enega leta. Islandija in Rusija se pogovarjata o posojilu REYKJAVIK - Islandija je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Z ukrepom želijo islandske oblasti omiliti posledice finančne krize, ki je močno udarila po omenjeni otoški državi in povzročila propad treh največjih islandskih bank. Na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, naj bi se Islandci in Rusi dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo. Kljub težavam, ki jih ima Rusija na lastnem kapitalskem trgu, ima največja izvoznica energije na svetu ogromne devizne rezerve. Te so septembra presegale 550 milijard dolarjev. Kundera naj bi v 50. letih vohunil PRAGA - S češkega Inštituta za raziskovanje totalitarnih režimov so v ponedeljek sporočili, da je skupina zgodovinarjev in raziskovalcev odkrila dokument tajne policije nekdanje Češkoslovaške (SNB), iz katerega je razvidno, da je znani češki pisatelj Milan Kundera v 50. letih minulega stoletja ovadil moškega, ki so ga kasneje obsodili na 22 let zapora. Kundera, avtor znanega romana Neznosna lahkost bivanja, je obtožbe že zanikal ter inštitut in medije obtožil, da želijo "umoriti avtorja". "Popolnoma me je osupnilo nekaj, česar nisem pričakoval, o čemer do včeraj nisem vedel nič in kar se ni zgodilo. Tistega moškega sploh nisem poznal," je sporočil pisatelj. (STA) zda - Nocoj zadnje televizijsko soočenje med predsedniškima kandidatoma pred volitvami, ki bodo 4. novembra Obama krepko vodi pred McCainom NEW YORK - Ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in John McCain se bosta danes na Long Islandu v New Yorku še tretjič in zadnjič pomerila na televizijskem soočenju pred volitvami 4. novembra. Ankete trenutno napovedujejo zmago demokratskega senatorja iz Illinoisa Obame. Republikanski kandidat McCain je v ponedeljek dejal, da so nacionalni mediji njegovo kampanjo že odpisali, vendar so o tem pozabili povprašati volivce. Priznal je sicer, da zaostaja v anketah, vendar je po njegovih besedah natanko tam, kjer želi biti, saj računa na zmago iz ozadja. Zadnja anketa revije Newsweek kaže, da Obama na nacionalni ravni vodi s 53 odstotki proti 43. McCaina čaka na zadnjem soočenju na univerzi Hofstra v Hempsteadu težko delo. Njegova kampanja se sooča s precejšnjimi težavami, pa tudi z nasprotujočimi si zahtevami in nasveti republikancev. Nekateri tako pozivajo McCaina, naj ostreje napade, drugi opozarjajo, da mu negativna kampanja zmanjšuje javno podporo. Konservativni kolumnist New York Timesa William Kristol pa je celo predlagal, naj McCain odpusti člane svoje kampanje in 22 dni pred volitvami začne znova. Potem ko je MaCainova podpredsedniška kandidatka Sarah Palin obtožila Obamo druženja s teroristi, je na nekaterih republikanskih zborovanjih prišlo do ostrih napadov posameznikov proti temnopoltemu kandidatu demokratov. McCain je v petek spremenil taktiko in podpornike prepričeval, da je Obama dostojen človek, s katerim se le politično razhajata. Na današnjem soočenju se bo moral MaCain odločiti, ali bo napadalen ali umirjen. Umirjenost je doslej delovala v korist Obami, ki ga volivci vse bolj vidijo kot ustreznega za vodenje države v krizi. Soočenje, ki ga bo vodil voditelj televizije CBS Bob Schieffer, bo trajalo 90 minut in bo posvečeno izključno domačim temam. V ospredju bo gospodarstvo, ki je zasenčilo druge na prejšnjih volitvah pomembne teme, kot so zdravstvo, pravica do splava, pravice homoseksualcev, boj proti kriminalu, šolstvo ipd. McCain se bo verjetno osredotočil na poudarjanje doslej vedno učinkovite kritike, da demokrati višajo davke in porabo. Ta kritika pa ima letos otopelo ost, saj je kongres do leta 2006 skupaj s predsednikom Bushem hitreje višal porabo kot demokrati, posebej pa še po poseganju države z ukrepi v boju proti finančni krizi, ki so v nasprotju s temeljnimi prepričanji republikancev. McCain je v ponedeljek kritiziral tako Bushevo gospodarsko politiko kot Obamo, ki hoče zvišati davke. Ponovil je stališče, da želi odkupiti slabe hipoteke od državljanov in znižati davke. Oba z Obamo sicer tudi podpirata vse dosedanje ukrepe administracije in začasno odpravo obveze, da morajo Američani v 71. letu starosti dvigniti denar iz svojih pokojninskih skladov. Obama je medtem v ponedeljek v Ohiu zagovarjal tudi davčne olajšave za podjetja pri zaposlovanju novih delavcev, moratorij na propadanje hipotek in druge ukrepe. Pri tem je poudaril, da ga McCainova kampanja napada, ker je sa- ma priznala, da z ekonomijo, kot glavno temo izgublja. Ko je množica začela vzklikati proti republikanskemu kandidatu, pa jo je Obama pomiril z besedami: "Ne, ne, tega ne potrebujemo. Potrebujemo udeležbo na volitvah." Prvi dve televizijski soočenji predsedniških kandidatov sta po mnenju večine gledalcev prinesli zmago Obami. Pred zadnjim soočenjem pa naj bi bil voditelj oddaje kot tudi oba kandidata tarča pritiskov, naj pozabijo na 31 strani dolg seznam pravil izvajanja soočenj in omogočijo resnejšo debato. To bi bilo po mnenju političnih analitikov morda lahko v pomoč McCainu, saj ta v primeru, da bo tokratno soočenje podobno prvima dvema, ne bo dosegel ključnega preobrata. Profesor političnih ved na univerzi Virginija Larry Sabato sicer meni, da bi moral Obama "razpasti", da bi imelo zadnje soočenje učinek na kampanjo. "Verjetneje je, da bo razneslo McCaina, ki je toliko bolj jezen, kolikor bolj je Oba-ma miren," meni Sabato. (STA) / ITALIJA Četrtek, 16. oktobra 2008 7 ustavno sodišče in nadzorna komisija rai - Izreden sklic Finija in Schifanija Parlament bo neprekinjeno zasedal do izčrpanja dnevnega reda V igri Orlando (nadzorna komisija RAI) ter Pecorella (ustavno sodišče) kriminal Kamora Robertu Savianu grozi z umorom RIM - Neapeljska protimafijska direkcija je sprožila preiskavo domnevnega načrta za umor italijanskega pisatelja Roberta Saviana. Avtorja knjige Gomorra naj bi po navedbah mafijskega skesanca nameraval ubiti zloglasni kamoristični klan Casalesi. Podatke o načrtovanem atentatu na 29-letnega Saviana, ki je v svetovni uspešnici Gomorra, prevedeni v 42 jezikov, razkril delovanje Ca-morre, je protimafijski direkciji sporočil spreobrnjeni mafijec Carmine Schiavone. Ta je dejal, da želi mafijska skupina Casalesi, ki ji je pripadal tudi sam, ubiti slavnega pisatelja, ki ga že dve leti nenehno varuje policija. Umor naj bi se po besedah skesanca zgodil do božiča na avtocesti Neapelj-Rim. Kot je dejal neapeljski tožilec Giovandomenico Lepore, je treba Schiavonejeve trditve preveriti in grožnjo potrditi oziroma zavreči, čeprav se je nekdanji mafijec v preteklosti izkazal za verodostojnega. Pro-timafijska direkcija je včeraj zaslišala tudi pisatelja. Sklicujoč se na nedavni mafijski obračun blizu Caserte, v katerem je bilo ubitih šest afriških priseljencev in en Italijan, je Lepore še dejal, da so v nevarnosti vsi ljudje, vendar so učinki poostrenih ukrepov v boju proti mafiji, ki jih je nedavno uvedla vlada, že vidni. Na območju Caserte je sedaj po njegovih besedah večji nadzor, nevarne osebe pa so pri gibanju bolj omejene. »Dobili smo bitko proti Ca-salesom, ne vojne,« je še poudaril Le-pore. Neapeljčan Saviano je v Go-morri, po kateri je bil posnet tudi istoimenski film, ki se poteguje za oskarja, s pomočjo večletnega raziskovanja, splošnih opisov, osebnih zgodb in statističnih podatkov razkril delovanje neapeljske mafijske združbe. Ker je pisatelj po izdaji knjige pred dvema letoma prejel številne smrtne grožnje, ga spremljajo orožniki, živi pa popolnoma izolirano. Vodja DS Walter Veltroni ansa RIM - Obstajajo možnosti, da bo jutri parlament izvolil novega ustavnega sodnika, parlamentarna komisija za nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo RAI pa svojega predsednika. Predsednika poslanske zbornice in senata Gianfranco Fini in Renato Schifani sta namreč sklicala nepretrgano skupno sejo parlamenta do izčrpanja dnevnega reda z namenom, da bi senatorji in poslanci izvolili novega člana vrhovnega sodišča. Glavni kandidat je Gae-tano Pecorella (Ljudstvo svobode), ki je znan kot odvetnik ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. Za mesto predsednika komisije RAI pa se poteguje Leoluca Orlando (Italija vrednot). Predlog o dvojni izvolitvi je izne-sel vodja Demokratske stranke Walter Veltroni. Priznal je, da gre za posredovalni predlog, ki so ga v desni sredini sprva zavrnili, sinoči pa se je izkazalo, da ima pobuda možnosti za prodor. Edini, ki se je javno opredelil proti Vel-tronijevemu predlogu, je Antonio Di Pietro, ki razglaša, da ne bo ničesar »barantal« z vladno večino. Tudi za ceno predsedniške funkcije v nadzorni komisiji RAI, ki pripada opoziciji, desna sredina pa odklanja Orlanda. Za izvolitev v ustavno sodišče mora kandidat dobiti dvotretjinsko večino, ki je Pecorella (še) nima. Ne zaradi nasprotovanja Di Pietrove stranke, temveč zaradi odklonilnega stališča Demokratske stranke, ki meni, da Berlusconijev advokat ni ravno primeren za tako delikatno in odgovorno funkcijo. Če bo parlament izvolil Pe-corello, bo s tem vsekakor v bližnji prihodnosti odprl pot izvolitvi Luciana Violanteja, ki se tudi poteguje za funkcijo ustavnega sodnika. Desna sredina bi podprla Orlan-da pod pogojem, da ji levosredinska opozicija omogoči spremembe v upravnem svetu RAI, ki je že nekaj mesecev popolnoma paraliziran. Ne gre torej toliko za kandidaturo bivšega pa-lermskega župana, kot za oblastniška ravnotežja v javni radiotelevizijski usta- obisk - Na ponedeljkovem banketu v Beli hiši Berlusconi »zaradi ljubezni do Busha« podrl govorniški pult WASHINGTON - Italijanski premier Silvio Berlusconi je po pogovorih z ameriškim predsednikom Georgem Bushom na ponedeljkovem banketu v Beli hiši nenamerno udaril ob govorniški pult, ki je nato razpadel. Berlusconiju, ki je nenavadno situacijo pospremil z nasmeškom, sta v roki ostala mikrofon in zgornji del pulta, s katerega je pred tem nagovoril zbrane. »Že vnaprej zagotavljam, da bom sodeloval z vsem srcem tudi z bodočim predsednikom ZDA. Kdor koli to že bo, bo prav gotovo na višini te naloge. A reči moram, da bo težko najti takšnega idealista in pogumnega predsednika, kot je naš George,« je v natrpano polni dvorani dejal Berlusconi in skušal objeti ameriškega predsednika, pri tem pa tako nerodno udaril ob govorniški pult, da je ta razpadel. Italijanski premier je ohranil prisebnost in z mikrofonom, ki mu je ostal v roki, ter z mu-zajočim nasmeškom na obrazu pristopil k Bushu, ki ga je poljubil na lica. Berlusconi je komentiral: »Takšne stvari se lahko zgodijo zaradi prevelike ljubezni.« Družba pomembnih Američanov, Italijanov in italijanskih Američanov je ob tem bruhnila v glasen smeh in Berlusconiju namenila glasen aplavz. V Beli hiši so se zbrali na uradni večerji ob Kolumbovem dnevu, ki ga v ZDA praznujejo vsak drugi ponedeljek v oktobru ob obletnici odkritja Amerike. Berlusconi drži v roki odlomljeni gornji del pulta ansa Vatikan spet svari pred diskriminacijo priseljencev RIM - Vatikan se ne strinja s trditvami italijanske vlade, da v državi ni razlogov za rasistični preplah. Vrh Rimskokatoliške cerkve se je oglasil, potem ko so italijanski najstniki na avtobusu pretepli deklico iz Maroka. Skupina šestih mladeničev je v petek v mestu Varese v pokrajini Lombar-dija pretepla in žalila 16-letna Maro-čanko, ki dan prej na njihovo zahtevo ni želela odstopiti sedeža na avtobusu. Najstniki so po besedah očividcev tujki dejali, naj jim odstopi sedež, ki »ni njen, saj ni Italijanka«. V petek so jo pretepli blizu železniške postaje v Vareseju. Policija je napadalce že identificirala. Na dogodek se je odzval tudi Vatikan. Tajnik papeškega sveta za pastoralo migrantov in turistov Agostino Marc-hetto je poudaril, da so priseljenski najstniki v Italiji diskriminirani. Čeprav desnosredinska vlada Silvia Ber-lusconija vztraja, da v državi ni bojazni zaradi rasizma, Marchetto meni, »da diskriminacija obstaja«. Mlečni izdelki Galbani z lažnim rokom zapadlosti PERUGIA - Nekateri uslužbenci podjetja Galbani so javili sodnim oblastem, da jih nadrejeni silijo, naj mlečne izdelke podjetja opremijo z lažnim rokom zapadlosti. Šlo naj bi za uslužbence, ki delajo v Galbanije-vem skladišču v Perugii. Novico je včeraj objavil dnevnik La Repubbli-ca in je takoj globoko odjeknila. Kmetijski minister Luca Zaia je dejal, da smo priča nezaslišanemu škandalu, zdravstveno ministrstvo pa je takoj odredilo preiskavo. Distribucijska veriga Delavskih zadrug (COOP) je kmalu zatem javila, da je iz previdnosti umaknila iz prodaje vse izdelke, ki jih je nabavila v omenjenem skladišču v Perugii. Naposled se je oglasilo tudi osrednje vodstvo podjetja Galbani in zatrdilo, da je šlo za izoliran primer, ki se je pripetil leta 2005, in da so njegovi izdelki v prodaji neoporečni. Zaščita parmezana in pomoč revnim PARMA - Vlada je včeraj nabavila 100 tisoč hlebov parmezana oziroma parmigiana reggiana , da bi ga razdelila med revnejšimi prebivalci. Po mnenju ministra za kmetijstvo Luce Zaie naj bi vlada na tak način ulovila dve muhi na en mah. Po eni strani naj bi pomagala proizvajalcem parmezana iz krize, po drugi pa naj bi priskočila na pomoč potrebnim. V kratkem bo vlada nabavila še drugih 100 tisoč hlebov parmezana grana pa-dana, kar pomeni 3% proizvodnje za skupnih 50 milijonov evrov. kampanija - Po skoraj 500 letih V Pozzuoliju za javnost ponovno odprli antični stadion NEAPELJ- V Pozzuoliju pri Neaplju so po skoraj 500 letih za javnost ponovno odprli antični stadion. Arheologi so doslej izkopali polovico stadiona, ki je bil zgrajen okrog leta 142 in ki ga je leta 1538 zakril vulkanski pepel ob izbruhu bližnjega vulkana Monte Nuovo. »Tako kot druga italijanska kulturna središča, kot so denimo Firence, Benetke, Rim ali Urbino, lahko tudi Pozzuoli izkoristi svojo slavno preteklost, ki je ponovno vzcvetela iz drobovja zemlje," je ob odprtju stadiona dejal župan Pozzuolija Pasquale Giac-obbe. Stadion je dal zgraditi rimski cesar Antonij Pij (86-161) v čast svojemu predhodniku cesarju Hadrijanu. Hadrijan je leta 138 umrl v rimskem letoviškem mestu Baiae (danes Baia) in je bil pokopan v Pozzuoliju, medtem ko je njegov mavzolej, danes poznan kot Angelski grad, eden najbolj znanih rimskih spomenikov. Stadion je zgrajen iz vulkanskega kamenja, pri čemer so ob gradnji izkoristili naravne danosti terena. Dolg je 330, širok pa 70 metrov. Na stadionu so nekoč potekale olimpijske igre, imenovane Eusebij-ske igre, ki so jih začeli prirejati v čast cesarju Hadijanu, velikemu ljubitelju grške kulture. Igre so prirejali do tretjega stoletja. Leta 1931 je bila zgrajena cesta, ki je stadion, ta je bil tedaj še zakopan pod vulkanskim pepelom, presekala po sredini. Predsednik Dežele Kampanija Antonio Bassolino je povedal, da razmišljajo o izgradnji nadvoza, s čimer bi stadion ponovno postal celota. Za projekt izkopavanja in obnove stadiona so pridobili pet milijonov evrov evropskih sredstev. primer petrella La Russa kritičen do odločitve Pariza, da ne izroči teroristke RIM - Vlada je novico o odločitvi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da nekdanje članice Rdečih brigad Marine Petrella ne bo izročil Italiji, sprejela negativno. Obrambni minister Ignazio La Russa dvomi, da si je Sarkozy premislil iz humanitarnih razlogov. Sarkozy je v ponedeljek preklical svojo junijsko odločitev, da Petrello, ki so jo leta 1992 v odsotnosti obsodili sodelovanja pri umoru policijskega komisarja v Rimu leta 1981, izroči Italiji. La Russa je v izjavi za tisk povedal, da se mu navedeni razlogi ne zdijo odkriti. »To gospo sem pravkar videl na televiziji in lahko rečem, da se mi je zdela lepo spočita. Zdaj pa imam občutek, da utemeljitev ni bila iskrena,« je dejal obrambni minister. Na Sarkozyjevo odločitev so se negativno odzvali tudi svojci žrtev terorističnih dejanj. Vodja združenja žrtev terorizma Bruno Be-rardi, čigar očeta so ubile Rdeče brigade, je zaradi Sarko-zyjeve odločitve včeraj začel gladovno stavko. 54-letna Petrella, ki je skupaj s soprogom Luigijem Novellijem sodelovala tudi pri ugrabitvi in umoru nekdanjega premiera Alda Mora, se je leta 1993 zatekla v Francijo, ki ji je nudila politični azil. Aretirali so jo avgusta lani. Trenutno je v slabem zdravstvenem stanju - tehtala naj bi zgolj 40 kilogramov. Sarkozy naj bi odločitev, da Petrella ostane v Franciji, sprejel po vplivom soproge Carle Bruni in njene sestre Valerie Bruni Tedeschi. 8 Sreda, 15. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Razveseljiva vest iz Deželnega šolskega urada za FJK Vrtec pri Svetem Jakobu bo dobil dodaten oddelek Našla so se razpoložljiva mesta - Ravnatelj Kravos: Poplačani vsi, ki so si prizadevali za odprtje oddelka Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino je odobril odprtje drugega oddelka v slovenskem otroškem vrtcu pri Svetem Jakobu. Razveseljivo vest o odloku deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette nam je včeraj pozno popoldne sporočil vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič. Do pre-potrebnega odprtja drugega oddelka v šentjakobskem vrtcu prihaja v okviru sanacije nekaterih še nerešenih situacij na ozemlju FJK. Na podlagi dokončnih podatkov je bilo namreč ugotovljeno, da so na razpolago še nekatera mesta za vzgojiteljice oz. učiteljice in tako je bilo mogoče rešiti vprašanja, ki so se postavljala na osnovni šoli v Škocjanu ob Soči ter v vrtcih v Campoformidu, Vidmu, Pasian di Pratu ter kot že omenjeno pri Svetem Jakobu. Tako ni bilo potrebno dovoljenje ministrstva za šolstvo, ki je drugače neposredno zadolženo za osebje otroških vrtcev. Šentjakobski didaktični ravnatelj Marijan Kravos sicer še ni prejel uradnega dokumenta, a nam je včeraj po telefonu izrazil svoje veliko zadovoljstvo ob rešitvi tega vprašanja: »Ne morete si predstavljati, kako sem vesel. To je zares velika reč,« nam je dejal in dodal, da bodo s takim razpletom dogodkov poplačani vsi tisti, ki so si prizadevali za odprtje drugega oddelka vrtca, od šolnikov do staršev, politikov in civilne družbe. Tako se niso uresničile pesimistične slutnje, da rešitve vprašanja drugega oddelka vrtca pri Svetem Jakobu ne bo. Tako je namreč kazalo septembra ob začetku šolskega leta. Vpisov v vrtec je bilo letos namreč kar 32, šolsko leto pa se je začelo v skrajni negotovosti, saj je ravnateljstvo imelo dovoljenje za en sam oddelek in še to z le dvajsetimi malčki zaradi prisotnosti otrok s posebnimi potrebami. V prejšnjih tednih so starši dvanajstih »odvečnih« otrok dobili alternativne rešitve, ravnatelj Kravos pa jih namerava vse poklicati in jim sporočiti veselo novico. Precej možnosti je, da bodo svoje otroke ponovno pripeljali k Svetemu Jakobu, ker so se svojčas vsi zelo močno zavzeli za rešitev problema in so bili zelo borbeni, nas je opozoril Kravos. Ivan Žerjal Kot kaže bo drugi oddelek v šentjakobskem vrtcu vendarle zaživel kroma V Benečiji nesreča tržaške izletnice Neki tržaški izletnici se je med sprehodom spodrsnilo, padla je v sotesko in zdrsela več metrov v globino, naposled pa je padla v potok. Zgodilo se je včeraj popoldne v bližini Tipane v Beneški Sloveniji. 60-letna V. S. je s svojim možem hodila ob potoku Karnahta, nenadoma pa je padla več kot deset metrov nižje in utrpela zlom na desni nogi ter več udarcev. Pri finančni straži iz Tolmeča so povedali, da je bilo v potoku malo vode, kar je preprečilo hujše posledice. V reševalno akcijo so se vključili tudi gorski reševalci iz Humina, karabinjerji iz Tolmeča in služba 118, ki je ponesrečenko prenesla z nosili do rešilca, slednji pa jo je prepeljal v videmsko bolnišnico. Razširili pločnik na Ul. Svevo Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli je včeraj predal namenu obnovljeno avtobusno postajo na Ul. Svevo, pri križišču z Ul. Doda. Občina je razširila pločnik, s tem pa je ugodila prošnji krajanov, zlasti priletnih oseb, ki so zahtevale več prostora za čakanje na avtobuse. Bandelli je napovedal, da bo do podobnega posega (stal je 3500 evrov) v kratkem prišlo v Škednju na Ul. Pitacco. Krožek SKP iz Doline zadovoljen zaradi uspešne demonstracije v Rimu Tajništvo Krožka Stranke Komunistične prenove občine Dolina je v tiskovnem sporočilu na kratko podalo utrinke z demonstracije proti italijanski vladi, ki je bila preteklo soboto v Rimu. To je bila demonstracija levičarskih sil in civilne družbe, piše v sporočilu, pri kateri so sodelovali tudi člani Krožka Stranke Komunistične prenove občine Dolina, da bi izrazili svoje nasprotovanje desno-sredinski vladi. Uradni podatki govorijo o udeležbi približno 300 tisoč ljudi. Tisti, ki so se demonstracije udeležili, lahko potrdijo, da je bila res množična. Sprevod je krenil s trga Esedra in dospel do trga Bocca della Verita. Tu so se zvrstili govorniki, ki so spregovorili o šolski reformi ministrice Gelmini in njenih katastrofalnih učinkih, o ekologiji s poudarkom na jedrski energiji, o prekernosti, rasizmu in nestrpnosti. Udeleženci izražajo svoje zadovoljstvo nad izredno pozitivnim uspehom demonstracije in se ob tem zahvaljujejo še vsem tistim, ki so se protesta udeležili, da bi se s svojo prisotnostjo uprli samovoljnim odločitvam vlade. ul. trento - Pri belem dnevu odnesli 30.000 evrov zlatnine Zlatar na kavi, tatovi na delu Tatvino opravili v pičlih desetih minutah - Policija domneva, da so neznanci dalj časa opazovali zlatarjeve navade Do tatvine je prišlo v Ul. Trento kroma Tradicionalni odmor med delovnim urnikom, ko se delavci za hip sprostijo, zapustijo svoje delovno mesto in gredo na dobro tržaško kavico, je nekega zlatarja včeraj dopoldne drago stal. Kot običajno je okrog 11.30 odšel iz zlatarne in draguljarne Giannella (v Ul. Trento 17/A, v središču mesta), zaklenil vhodna vrata in se sprehodil do bližnjega bara. Neznanci so med njegovo deset-minutno odsotnostjo kar pri belem dnevu vlomili v zlatarno (po navedbah policije je zlatar samo enkrat obrnil ključ v ključavnici, alarm pa je povezan samo z rolojem) in v naglici odnesli dokaj bogat plen. Izmaknili so približno 2,5 kilograma zlatnine, vredne kakih 30.000 evrov, iz blagajne pa še 300 evrov v gotovini. Dogodek je trgovca seveda močno pretresel, ni pa mu preostalo drugega, kot da tatvino javi policiji. Slednja domneva, da so tatovi dalj časa opazovali zlatarjeve navade in se naposled odločili za tatvino med njegovo dopoldansko pavzo. policija Nepričakovano odkrili dvesto ■ v* v gramov hasisa Policisti z rocolske postaje so v ponedeljek ob 18. uri opravili hišno preiskavo pri mladem Tržačanu, ki je imel v preteklosti že težave s pravico. K njemu so se odpravili v okviru preiskave o neki tatvini, nepričakovano pa so naleteli na nekaj povsem drugega. Na domu 26-letnega Manuela Abbondanze niso našli tega, kar so iskali, pač pa nič manj kot 200 gramov hašiša. Mamilo je bilo razdeljeno na dva kosa po sto gramov, na trgu pa bi navrglo do 2000 evrov. Poleg hašiša so zasegli tri male tehtnice za pripravo odmerkov mamila in manitol, odvajalno snov, ki jo razpečevalci običajno uporabljajo kot primes k kokainu: mamilo razredčijo in s tem povišajo dobiček. Abbondanza je imel v omari tudi strašilno pištolo in osebni dokument, ki naj bi bil po domnevah policistov ukraden. Mladeniča so zaradi posedovanja droge odvedli v zapor. Ukinitev pomorske povezave Trst-Barkovlje-Grljan Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti obvešča, da bodo jutri ukinili pomorsko povezavo Trst-Bar-kovlje-Grljan. Do aprila leta 2009 bo zato edina lokalna pomorska povezava Trst-Milje. Morebitne informacije nudijo na spletni strani www.triestetrasporti.it in prek zelene številke 800-016675 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure, ob petkih od 8.30 do 12.30. Javno srečanje DS s Cosolinijem in Zvechom Deželni in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech in Roberto Cosolini bosta jutri glavna gosta javnega srečanja, ki ga prireja lokalna sekcija DS na Greti v prostorih združenja Filo Incantato (Ul. Favetti št. 1). Srečanje bo od 18. do 20. ure in bo to priložnost za razpravo o pobudah stranke na lokalni in deželni ravni, pa tudi o državni demonstraciji, ki jo bo priredila stranka 25. oktobra v Rimu. V okviru kampanje za včlanjevanje je medtem sedež DS v Ul. Geppa št. 9 odprt vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Avtobusi za demonstracijo Demokratske stranke v Rimu Pokrajinsko tajništvo Demokratske stranke bo priredilo posebne vožnje z avtobusom za državno demonstracijo DS, ki bo v soboto, 25. oktobra, v Rimu. Avtobusi bodo krenili iz Trsta 25. oktobra ob 4. uri, in sicer s Trga Oberdan (s postajo v Sesljanu) in iz Milj s Trga Foschiatti (postaji v Domju in na Opčinah). Povratek je predviden okrog 19.30. Za informacije tel. 040366833, 3482730951, 3356508884, elektronska pošta trieste@pd.fvg.it. Kritična levica zbira podpise za nov zakonski predlog Tržaška sekcija Kritične levice bo pred tovarno velikih motorjev Wartsila danes zbirala podpise za nov zakonski predlog glede mesečnih plač delavcev oz. uslužbencev. Predlog med drugim predvideva uvedbo najnižje plače 1.300 evrov za vse delovne kategorije in »socialno plačo« za brezposelne v višini 1.000 evrov. Podpise pri Wartsili bodo začeli zbirati ob 14.30, zbiranje podpisov na državni ravni pa se je začelo sredi septembra. Javna konferenca z alpinisti-diabetiki V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali bo v petek ob 17. uri javna konferenca na temo Diabetiki alpinisti, ki jo prireja Tržaško združenje diabetikov. Svoje izkušnje bosta podala alpinista in diabetika Marco Peruffo in Daniele Mirolo. Sledila bo razprava. Posvet kolegija Ipasvi o odgovornosti bolničarjev Pokrajinski kolegij bolničarjev Ipasvi prireja v petek posvet, posvečen odgovornosti bolničarjev oz. bolničark. Posvet bo v dvorani Saturnia na Pomorski postaji, na njem pa bodo številni bolničarji poglobili deontologijo in druga vprašanja. Na zasedanju, ki bo od 9. do 14. ure, bo sodelovala tudi predsednica evropske federacije bolničarjev Fepi Loredana Sasso. / TRST Četrtek, 16. oktobra 2008 9 padriče - Raziskovalni center AREA okence mreže Enterprise Europe Network Mreža za spodbujanje sinergij med podjetji Namen je podpirati raziskovanje in prenos tehnologij ter nuditi svetovanje Spodbujati sodelovanje oz. sinergije med podjetji in podpirati raziskovanje ter prenos tehnologij je glavni namen Evropske podjetniške mreže - Enterprise Europe Network (EEN), ki jo je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem januarja letos ustanovila Evropska komisija. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter pri sodelovanju pri programih EU. EEN ponuja storitve, ki sta jih prej ločeno opravljali mreži Euro Info Centrov (EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (IRC), nova mreža pa šteje zdaj 600 organizacij v 40 državah. Med temi organizacijami je medre-gijski konzorcij Friend Europe, ki ga sestavlja 11 ustanov iz severno-vzhodne Italije in katerega član je raziskovalni center AREA na Padričah. AREA je v tem okviru deželno okence mreže EEN, na katerega se lahko obrnejo posamezniki in institucije, ki potrebujejo pomoč oz. iščejo partnerje za razvoj dejavnosti. EEN je namreč danes v Evropi največji instrument, ki ponuja strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim obsežnim znanjem in številnimi stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti inovativno idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU. Priložnosti, ki jih ponuja konzorcij Friend Europe v okviru EEN, so razčlenjeno predstavili včeraj dopoldne na zasedanju v prostorih AREA podpredsednik centra Francesco Russo in predstavniki nekaterih članov konzorcija, medtem ko je srečanje povezoval direktor oddelka za prenos tehnologij AREA Paolo Cattapan. Ob tej priložnosti so tudi predstavili uspešno pot treh podjetij (dve iz Trsta in eno iz Pordenona), ki so s pomočjo prej obstoječih mrež sklenila dogovore s prav tolikimi podjetji v tujini. Tako je eno podjetje, ki se ukvarja z raziskovanjem, načrtovanjem in storitvami za okolje ter ekologijo in ki je potrebovalo pomoč za razvijanje nekega softwarea, začelo sodelovati z univerzo v Ženevi. Drugo podjetje, ki je aktivno na področju zaščite okolja in je iskalo mehanske rešitve (namesto kemičnih) za čiščenje vode v ribogojnicah, se je povezalo z nemškim partnerjem. Tretje podjetje, ki se ukvarja z računalništvom, je potrebovalo nekoga za izdelavo izredno majhnih tiskanih vezij. Rešitev so našli v Sloveniji, sodelovanje pa se bo po vsej verjetnosti v prihodnosti še razvijalo na področju domotike. A.G. V raziskovalnem centru AREA so predstavili konzorcij Friend Europe kroma glasba - Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk Korošci peli v Boljuncu Koncert spadal v sklop tradicionalnih Koroških kulturnih dnevov na Primorskem V Prešernovem gledališču v Boljuncu so v soboto zazveneli ma-drigali, renesančni napevi in sodobne priredbe projekta Contrappunto bestiale: v sklopu 13. koroških dnevov na Primorskem je nastopil Mepz Podjuna Pliberk, ki ga vodi mag. Anja Kapun. Koncert so priredili Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške pro-svete, Slovenska prosveta in MD Boljunec. skrajna desnica - »Predavanje« Giorgia Rustie o Borisu Pahorju in še marsičem »Škoda, da Pirjevec ni ostal Pierazzi!« »Vzahodni Evropi ni bilo krematorijskih peči - Slovenci in Hrvati so raznarodovali Italijane« Tudi pristranske zgodovine in zgodovinarji znajo včasih ohraniti dostojanstvo, kar sinoči ni uspelo Giorgiu Rustii, čigar »obtožnica« proti Borisu Pahorju je izzvenela kot groteska in farsa. Bil je tako neprepričljiv in robat, da ni prepričal (to je bil vsaj naš vtis) niti vseh petdeset poslušalcev, ki so se odzvali vabilu združenja sorodnikov deportirancev v nekdanji Jugoslaviji. Njegova konferenca, če jo tako lahko sploh imenujemo, je bila eno samo potvarjanje zgodovine, negacija ne samo Rižarne, temveč tudi nacističnih taborišč, ki jih je Rustia obravnaval posmehovalno v stilu najhujših evropskih nostalgikova v slogu Le Pena. O pismu, ki ga je Rustia v zvezi s Pahorjem poslal občinskim svetnikom desnice, smo že poročali. V takšnem obrekovalnem slogu je »analiziral« tudi Pa-horjevo Nekropolo ter postavil v dvom ne samo pisanje, temveč tudi trpke izkušnje slovenskega pisatelja v nacističnem lagerju. Rustia je prepričan, da v zahodni Evropi ni bilo krematorijskih peči. Očitno se Ri-žarna in Dachau nahajata nekje na luni, da ne govorimo o taboriščih v vzhodni Nemčiji, Avstriji in na Poljskem, ki jih torej ni bilo, saj so sad domišljije preživelih. Narodni dom (ali hotel Balkan, kot ga imenuje Rustia) je bil leglo slovenskih teroristov. Požiga ni bilo, kvečjemu požar, ki je bil posledica eksplozij orož- ja in bomb, ki so jih Slovenci hranili v stavbi. Slovenci in Hrvati so po mnenju »predavatelja« največji ponarejevalci zgodovine. Rustia je nekajkrat omenil Jude, do katerih pa je bil precej previden. Izpostavil je seveda protiži-dovsko razpoloženje Slovencev in obžaloval, da danes Judje v Trstu prijateljujejo s Slovenci. Na koncu pa ni mogel iz svoje fašistične kože ter, čeprav s težavo, priznal, da je nekaj pripadnikov tržaške židovske skupnosti res umrlo v nacističnih taboriščih. Fašizem ni raznarodoval Slovencev in Hrvatov, pač pa so slednji raznarodovali Italijane. Kot primer je Rustia navedel svoj priimek, ki naj bi ga Slovenci poslovenili v Rustjo. Največji krivci za raznarodoval-no politiko do Italijanov so bili slovenski duhovniki, profesor Jože Pirjevec je storil veliko napako, da ni ostal Giuseppe Pierazzi... Takšnih in podobnih floskul smo sinoči slišali na pretek, precej je bilo tudi osebnih žalitev, kot tista na račun istrskega pisatelja Giacoma Scottija, ki ga je Rustia zmerjal za izdajalca italijanskega naroda. Vse skupaj bi si zaslužilo molk in prezir, kot pismo, ki ga je Rustia poslal občinskim svetnikom. A zdi se nam prav, da se poroča tudi o takšnih klavrnih predstavah. S.T. Giorgio Rustia je zelo ponosen, da ni Rustja... kroma Vrača se pobuda Gesti e sapori Borzni trg (ob galeriji Tergesteo) bo od jutri do nedelje gostil obrtno in enogastronomsko pobudo Gesti e sapori. Obiskovalcem bo na voljo več stojnic, pri katerih bodo mimoidoči spoznali obrtniško dejavnost zlatarjev, keramičarjev, steklarjev, usnjarjev, na primer. Veliko pa bo tudi takih stojnic, ki bodo ponujale kakovostne enogastronomske proizvode, pa tudi pokušnjo vina, piva in kraških dobrot. Pobudo bodo obogatili jazz in blues koncerti skupin Boško Petrovič Trio, Tillamook in Mike Spon-za Band featuring Matyas Pribojsz-ki. Pogled v judovsko kulturo in življenje Na sedežu centra Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1) se bo jutri ob 17.15 začel tečaj spoznavanja judovske kulture oz. življenja. Predvidenih je dvanajst predavanj (ob četrtkih od 17.15 do 18.45), ki jih bo vodil tržaški rabin Itzhac David Margalit. Za dodatne informacije oziroma za vpis se lahko oglasite ne tel. št. 040/569205 oz. po elektronski pošti centroveri-tas@gesuiti.it. Multimedijski vodič po muzeju Revoltella Muzej Revoltella razpolaga z novim multimedijskim vodičem. Gre za aparature iPod Touch, ki s pomočjo posnetkov ali tekstov vodijo obiskovalca med ogledom muzeja. Prve bodo tu preizkusili že jutri ob 16. uri v sklopu razstave sodobnega italijanskega slikarstva. Nakup aparatov je omogočil deželni prispevek. O medverskem dialogu Združenje Studium Fidei vabi jutri ob 18. uri v pastoralni center Pavla VI (Ul. Tigor 24/1) na srečanje o perspektivah dialoga med kristjani in muslimani. Posegli bodo Salim Mes-bah, Nader Akkad in monsinjor Et-tore Malnati. Srečanje o svetovni finančni krizi »Il mercato ha fatto flop?« je naslov srečanju o svetovni finančni krizi, ki bo v petek ob 17.15 v novinarskem krožku na Korzu Italia 13. Novinar dnevnika Il PIccolo Fulvio Gon se bo pogovarjal z ekonomistom, sicer docentom na tržaški univerzi Gabrie-lejem Pastrellom. O mladoletnikih in njihovih pravicah Pokrajinski odbor za tržaški Unicef prireja v petek ob 15. uri v dvorani Beethoven v Ul. Coroneo 15 (2. nadstropje) posvet o mladoletnih in njihovih pravicah. Tržaška sekcija Mednarodne organizacije za zaščito otrok Unicef si namreč prizadeva, da bi predstavila čim jasnejšo sliko današnjega stanja in predlogov morebitne reforme v interesu otrok in mladoletnih. Posegli bodo predsednik komiteja Unicef Vincenzo Spadafora, namestnica tržaškega glavnega tožilca Cristina Bacer, namestnik tržaškega kvestorja Luigi Di Ruscio in predstavnik mobilnega oddelka tržaške kvesture Claudio Culot. Srečanje bo vodil Mario Mirasola. Tekmovanje v risanju Socialno skrbstvo občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia prirejajo v sodelovanju s KRD Dom Briščiki tekmovanje v risanju. Mladi bodo lahko dali duška svoji domišljiji v veliki dvorani društva Dom Briščiki pri Brišči-kih 77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. oktobra, ob 15.30. Uro pozneje (od 16.30) bodo predvajali risanko Ratatouille (v italijanskem jeziku, 110 min). Vstop je prost! 1 0 Sreda, 15. oktobra 2QQ8 TRST / muzej židovske skupnosti carlo in vera wagner - Razstava Razglednice »dokazno gradivo« razširjenega antisemitizma Razstavljeni material prihaja iz zbirke francoskega zbiratelja Gerarda Silvaina V muzeju tržaške židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner je na ogled razstava originalnih razglednic, ki pričajo o tistem ostanku preteklosti, ko so bili Židje diskriminirani in stigmatizirani. Razstava z naslovom Dall'affare Dreyfus alla shoah - La carta postale antisemita predstavlja okrog 250 razglednic, ki so jih kura-torji razstave izobesili na 13 panojih, razstavljeni material pa prihaja iz zasebne zbirke francoskega zbiratelja Gerarda Silvaina. Ta ima sicer v svoji zbirki več deset tisoč razglednic povezanih z judovsko tematiko, razstavljene razglednice v Trstu pa se omejujejo predvsem na antisemitizem oz. antijudizem. Tako lahko obiskovalec v sliki in tudi besedi izve več o sovražni na-strojenosti proti Judom kot verski, etnični in rasni skupnosti. Črnobele in tudi barvne razglednice prikazujejo začetke ksenofobičnega gledanja na judovsko skupnost, nastanek organiziranega sovraštva in najbolj skrajen primer tega fenomena, ki je vodil do genocida evropskih Judov. Postavitev razstave, ki ima močno zgodovinsko noto, je zasnovana tako, da je mogoče spoznati antisemitizem verske narave, ki je prevladoval v 19. stoletju ter rasni in politični antisemitizem. Na številnih razglednicah so tako upodobljene podobe, ki na satiričen in predvsem žaljiv način podcenjujejo židovske verske obrede in jih celo de-monizirajo. To denimo velja za razglednico, na kateri neki Žid obrezuje malega dojenčka. Avtorji razglednic se norčujejo tudi iz židovskega dneva počitka in razmišljanja - sabata. Na panojih prevladujejo tudi razglednice, ki prikazujejo rasni antisemitizem, ki Razglednice so z vsebinskega vidika nadvse jasne kroma je postal prevladajoča oblika antisemitizma od konca 19. stoletja. Z vzponom rasnega antisemitizma so prišle v modo tudi teorije zarot, kjer so se Judje združevali z namenom, da bi nadvladali svet. Posebna pozornost je na razstavi namenjena tudi novemu antisemitizmu, ki se je razmahnil po celem svetu. Na ogled so denimo razglednice, ki izvirajo iz arabskega in ameriškega sveta, veliko gradiva izvira z bivše Češkoslovaške, Belgije, Avstrije, Italije, Francije in celo iz Jugoslavije in z Danske. Danska razglednica denimo upodablja zelo stereotipno predstavo o Židih, in sicer Žida in denar. Na to temo je zbranih kar lepo število razglednic, morda najbolj v stereotip vkalupljeni pa sta ameriška razglednica iz leta 1908, na kateri je v sliki upodobljen Žid in njegov žvenket kovancev, ob tem pa je še na- pisano »To je glasba, ki mi je všeč«, in ruska raglednica iz leta 1918, na kateri je ob sliki napisano »Židovsko kraljestvo, ki obvladuje Banko«. Skratka, takšnih in drugačnih razglednic je trenutno v židovskem muzeju Carlo in Vera Wagner na pretek, vsem pa je skupno, da so polne bolj kot ne grozovitih stereotipnih predstav o judovski skupnosti (sko-puštvo, pohlep, oderuštvo, detomori ...). Razstavo bogati tudi zbornik, ki je sicer napisan v francoskem jeziku, a za italijansko govorečo javnost obstaja tudi brošura, v kateri je povzet prevod dotičnega zbornika. Naj še povemo, da bo razstava na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih med 10. in 13. uro, ob torkih pa med 16. in 19. uro. Vrata muzeja bodo zaprta ob sobotah. (sč) firenzuola - Občinski praznik Moška pevska skupina Kraški dom na zanimivem gostovanju v Toskani Moška pevska skupina Kraški dom je 11. in 12. oktobra gostovala v Toskani, v mestecu Firenzuola, nedaleč od Firenc. Pobudo za obisk tega kraja je dal član zbora, Haron Maruccelli, ki je kar nekaj let tam živel in odkoder so, po očetu, tudi njegove korenine. V okviru občinskega praznika in zanimive razstave z naslovom Dal bosco e dalla pietra, je skupina sodelovala na pevskem srečanju, ki ga vsakoletno prireja krajevni ženski pevski zbor Mulieri voces. Poleg ženske skupine in Mops Kraški dom je pevski program oblikoval še mešani pevski zbor Coro accanto al Sasso iz kraja Sasso Marconi v bližini Bologne. Po pozdravnih pesmih domačinov sta se predstavila gostujoča zbora. V zelo akustični cerkvi je pevska skupina z Repentabra, pod vodstvom Vesne Guštin, izvedla polurni program, ki je zaobjemal slovenske ljudske pesmi. Številna publika je z velikim zanimanjem in odobravanjem sledila ubranemu petju, saj sta bila slovenska pesem in jezik za vse popolna novost, kot tudi narodnostno mešana tržaška stvarnost, o kateri je bilo govora s prijatelji po koncertu. V dveh čudovitih jesenskih dneh so si pevci ogledali bližnjo okolico, okusili njihovo odlično hrano in stkali nova prijateljstva. Po lepem pevskem pevskem srečanju so se pevci veselo in zadoščeno podali v domače kraje. Taki nastopi so nedvomno zelo pozitivni, saj so velika spodbuda za nadaljnje delovanje, ki bo za Mops Kraški dom tudi letos precej pestro. hitra cesta Table: stališče ministra Frattinija Igor KocijanCiC Včeraj je deželni svetnik Stranke komunistične prenove - Evropske levice, predsednik svetniške skupine Mavrične levice Igor Kocijančič prejel dopis ministra za zunanje zadeve Franca Frattinija z dne 7. oktobra 2008. Gre za odgovor na posredovanje dokumentacije o dvojezičnih obcestnih napisih in tablah na odseku hitre ceste Katinara-Padriče. Kocijančič je Fratti-niju izročil dopis na institucionalnem srečanju na sedežu deželne vlade 16. septembra letos, ko je bil šef italijanske diplomacije na uradnem obisku v Trstu. V dopisu se minister zahvaljuje za opozorilo in zagotavlja slovenskemu deželnemu svetniku, da je Občina Trst poglobila vprašanje. »Iz poglobitve izhaja, da navedeni odsek hitre ceste ne sodi v območje izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, saj se slednji nanaša na navadne in ne na hitre ceste.« Pri tem Frattini izrecno navaja deseti člen tega zakona. Minister nadalje naglaša, da Občina preučuje možnost postavitve dvojezičnih tabel na glavnih izhodih navedenega odseka, zato da bi v duhu sodelovanja prišla na roko zahtevam slovenske manjšine. Člen številka deset zakona 38 iz leta 2001 govori o javnih napisih in toponimih. Minister Frattini se najbrž naslanja na zadnji stavek iz prvega člena, ki se glasi, da določila (dvojezični napisi in to-ponimi) se uveljavljajo pri to-ponomastičnih napisih in cestnih oznakah. Mnenja smo, da se pojem »cestne oznake« nanaša na vse oznake (table, smerokazi in drugi napisi) in da zakonodajalec ni želel formalno razlikovati cest od avtocest in hitrih cest, kot je uradno poimenovana celotna avtocestna trasa od Moščenic do Ferneti-čev oziroma do Katinare in naprej do mejnega prehoda Škofije. Glede ostalega je vsekakor sedaj na potezi tržaška mestna uprava, ki - kot pravi minister Frattini - proučuje možnost postavitve dvojezičnih tabel na glavnih izhodih navedenega odseka, kjer je pred nekaj tedni »neznana roka« postavila samo enojezi-čne table in smerokaze, vrh tega pa ponekod (smerokazi za Dolino) še z zgrešenimi navedbami krajev. Zbor med obiskom Toskane / TRST Sreda, 15. oktobra 2008 1 1 dsi - Večer v Peterlinovi dvorani Predstavili publikaciji o Gorici in Tonetu Kralju Knjigi Verene Korsič Zorn in Erike Jazbar ter Zdenka Vogriča sta izšli pri Goriški Mohorjevi Za mizo so sedeli Marko Tavčar, Verena Korsič Zorn, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar kroma barkovlje - Na pobudo krajevnega društva V sončni nedelji uspel pohod poimenovan po Zoru Starcu S soncem obsijana druga oktobrska sobota je bila kakor ustvarjena za jesenske izlete. Toplo in sončno vreme so izkoristili tudi pohodniki, ki so se želeli sprehoditi in si naužiti svežega zraka v okviru pohoda, ki ga sicer vsako leto pripravlja Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Ob tem naj spomnimo, da so dotični pohod lani poimenovali po dejavnem in širokogrudnem domačinu Zo-ru Starcu, na grob katerega so preteklo soboto še pred začetkom pohoda položili cvetje in se tako poklonili njegovemu spominu. Nato pa je sledil pohod, ki se ga je udeležilo okrog 30 pohodnikov. Po bar-kovljanskih klancih in ulicah je pohod-nike vodila prof. Marinka Pertot, ki jih je kot vodička seznanila z bogato kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino teh krajev, saj je bilo mogoče izvedeti marsikaj o gojenju trt, oljk in raznih vrst sadja. Prof. Pertotova je pohodnike popeljala najprej do Kunčeve njive ali pokopališča. Od tam je pot vodila proti mo- stu, kjer se je nekoč, kakor je razložila vo-dička, nahajala Obrtniška gostilna, v kateri se je ob večjih praznikih tudi plesalo. Pohodniki so nato krenili po Ober-danki in prispeli k Štakom, kjer se nahaja rojstna hiša skladatelja Milana Pertota, kot zanimivost pa lahko povemo, da v njej danes biva operna pevka Nora Jan-kovič, ki je sicer nečakinja prej omenjenega skladatelja. Od tu se je razprostiral razgled na Rumeno hišo, v kateri se je nekoč nahajala gostilna, kjer je med drugim potekala tudi prva seja barko-vljanske čitalnice. Po kratkem predahu so pohodniki izvedeli še, da se je v Bar-kovljah nahajala kapelica iz leta 1336, okrog nje pa je bilo pokopališče, kasneje pa so začeli graditi novo cerkev, pri gradnji katere so sodelovali številni domačini. Izvedeti je bilo tudi mogoče, da so veliko zgradbo pri portiču po koncu druge svetovne vojne dali zgraditi Američani, ki so med gradbenimi deli naleteli na pomembne arheološke ostanke iz rimskega obdobja. Ste vedeli, da se za to zgradbo nahaja turn ali stolp, ki je nekoč služil kot ogledna točka? Vodička je ob tem povedala še anekdoto, ki pravi, da sta s tega stolpa Šardo Žnideršič in Andrej Martelanc kot stražarja nekoč opazila nepridiprave, ki so hoteli napasti Barkovljane. Stražarja sta o tem nemudoma obvestila župnika, ki je začel tolči na zvonove in pozivati domačine, naj prihitijo na pomoč. Šardo in Andrej pa sta zaradi vestnega dela in poguma prejela občinsko odlikovanje. Pohodniki so nato od Pancerovca krenili proti Kraljem, šli mimo železnice in prispeli v Judovec. Pri Mariji Brišč-kovi so pohodniki lahko izvedeli, da so njihovi predniki gojili cvetje, in sicer ka-melije, ki so jih izvažali celo na Dunaj. Poleg kamelij pa so pri tej družini gojili tudi drugo cvetje, ki so ga prodajali na domačem Ponterošu. Pot je nato po-hodnike vodila mimo bivše gostilne Scheimer in jih po Beli cesti (Furlanski cesti) pripeljala do družine Zora Starca, kjer so vse skupaj prijazno pogostili. (sč) Knjigi umetnostne zgodovinarke Verene Korsič Zorn o Tonetu Kralju in Erike Jazbar ter Zdenka Vogriča o Gorici, ki sta pred kratkim izšli pri Goriški Mohorjevi družbi, sta že poželi celo vrsto laskavih pohval, je ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev uvedel založbin tajnik Marko Tavčar. Srečanja v Peterlinovi dvorani, ki ga je vodil časnikar Ivo Jevnikar, sta se udeležili tudi avtorici. Publikacija je nastajala z željo po predstavitvi izjemnih umetniških dosežkov najbolj prepoznavnega umetnika na Primorskem, globoko povezanega z našo polpreteklo zgodovino, je predstavila knjigo Korsičeva. Kralj je namreč v času med obema vojnama zavestno ostal na Primorskem, njegovo kritično razmišljanje, upor proti fašizmu in narod-noobrambni naboj pa je posredoval preko svojih stvaritev z vsem razumljivo slikovno govorico. Poleg tega se je znal približati času in ljudem z domačimi prizori, ki so segali v vsakodnevno življenje na Slovenskem in z vključevanjem velikih cerkvenih mož iz naše zgodovine. Nenazadnje pa je veliko pozornosti namenjal barvni simboliki. Knjiga predstavlja sedem Kraljevih poslikanih cerkva od Kanalske doline do Tržaškega zaliva, sicer je sam opremil nad 50 cerkva. Knjiga je nastala z željo po utrditvi zavesti, da smo ta prostor že v davnini oblikovali Slovenci in da bi se obiskovalci primorskih cerkva znali ustaviti ob Kraljevih umetninah in razumeti, da velika umetnost domuje tudi med nami in ne le na tujem, je podčrtala Korsičeva. Ker želi monografija nagovarjati tudi sosede, je slovenskemu priloženo tudi italijansko besedilo. Knjiga ima predvsem politični pomen, da Slovenci izkazujemo lastno prisotnost v Gorici in to v samem mestnem jedru, je uvodoma poudarila Jazbarjeva in dodala, da se opis slovenske Gorice začenja na gradu in gre po najstarejših mestnih predelih do železniške postaje. Težišče je sicer na mestnem jedru, kjer Slovencem nenaklonjene politične sile načrtno brišejo tisočletno prisotnost v mestu. Knjiga je namenjena predvsem slovenski narodni skupnosti v Italiji, da spozna in razume, kaj je bila nekoč Gorica in katero vlogo so imeli Slovenci v njej. Zato ima vodnik izrazit zgodovinski pečat, ki osvetljuje čas in ljudi. Sicer gre za razširjen, poglobljen in preurejen ponatis izdaje iz leta 2002 z vrsto novosti in poglobitev, med katerimi so tudi dogodki, ki so v zadnjih šestih letih zaznamovali našo skupnost in širši geopolitični prostor. Zdenko Vogrič je h knjigi prispeval veliko fotografij in vrsto dragocenih informacij o mestu, ki segajo tudi na področje ljudskega izročila. (tj) briščiki - Kipar obdeluje kraški kamen nad 15 let Uspešna pot Pavla Hrovatina Ravnokar se posveča izdelavi obeležja s podobo Primoža Trubarja - Novembra bo na razstavi v Parizu predstavil podobo Krasa Kipar Pavel Hrovatin žanje s svojimi kamnitimi umetninami vse številnejše uspehe. Zadnjega se je veselil ravno pred nekaj tedni, ko se je udeležil skupinske razstave z naslovom »Jadra in marine« v tržaški galeriji Arturo Fittke. Med 29 razstavljavci (slikarji, grafiki, fotografi in kiparji) je strokovna žirija umetnostnih kritikov nagradila njegovo delo. Meter velika okrogla umetnina predstavlja kraško skalo, ki se dotika morja, po katerem pluje jadrnica v intarziji, nad njo pa se visoko v nebo dviga goreče sonce v intarziji. Nagrajeno delo je bilo med znamenito regato Bar-colano s številnimi drugimi na ogled v dvorani Iliria na Pomorski postaji. Tokrat so gledalci po svojem okusu nagradili najboljše razstavljeno delo. Novembra pa čaka Pavla Hrovatina spet nova preizkušnja, in sicer udeležba na kolektivni razstavi v Parizu, ki jo prireja združenje Art Gallery. Tu bo širši, mednarodni publiki postregel z večjo podobo Krasa: na umetnini v obliki kroga, se pravi simbola celote in torej brez trdih robov, bosta kraljevala naše Jadransko morje in pa sonce s svojimi toplimi, rdečimi žarki; pod sonce pa je Hrovatin postavil še kraški zidek in trte. Da je november srečen mesec za našega umetnika, pa dokazuje tudi dejstvo, da bo ravno prihodnje leto novembra samostojno razstavljal v Nemčiji. Danes se Hrovatin v svoji delavnici pri Briščikih posveča izdelavi obeležja s podobo Primoža Trubarja. Na pobudo Sindikata slovenske šole bo namreč poskrbel za kamnito obeležje, ki ga bodo poklonili slovenskemu klasičnemu liceju v Gorici. Kot nam je zaupal kraški umetnik, gre za nizki relief, v katerem je vklesano sonce, čigar žarki se razprostirajo po umetnini, eden izmed njih pa se dotika tudi Trubarjeve figure. Delo bodo predstavili na slavnostni svečanosti, ki bo najbrž 30. oktobra v goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž. (sas) sežana Folklorni večer v spomin na Stojana Stojan Petaros Srečanje folklornih skupin z naslovom Večer za Stoja-na, ki je bil v nedeljo, 12. oktobra, v Kosovelovem domu v Sežani, je izzvenel kot ganjen, a veder poklon Stojanu Petarosu, človeku, ki je poustvarjanju ljudskih plesov in pesmi, posvetil veliko svojega časa in mnogo truda, poleg tega se je zavzeto posvečal spletanju vezi z ljudmi istih nagnjenj. Veliko teh se je udeležilo prireditve, ki so jo oblikovali plesalci, godci in pevke Tržaške folklorne skupine Stu ledi, v kateri je Sto-jan deloval vse od ustanovitve pred petintridesetimi leti, Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, za katero je Stojan Petaros med drugim postavil splet tržaških plesov in pesmi, goriška folklorna skupina Santa Gorizia, s katero je imel veliko stikov ob vsakoletnem Mednarodnem folklornem festivalu, in Istrska glasbena skupina Vruja, katere vodja Marino Kranjac je veliko sodeloval s skupino Stu ledi in ki je s Sto-janom sodeloval z glasbene plati pri postavitvi nekaterih plesnih spletov. Tako so se na odru zvrstili splet tržaških plesov, ki je ena prvih Stojanovih koreografij in ki je bil postavljen za Stu ledi, ples La Furlana in furlanska ljudska pesem, ki ju je izvedla skupina Santa Gorizia - slednja je zaradi bolezni nastopila v okrnjeni postavi, a nikakor ni hotela manjkati na spominskem večeru, nato štajerski splet v izvedbi skupine Študent in niz ljudskih melodij iz celotne Istre, ki ga je zaigrala skupina Vruja. Sledil je ples La Stajare, ki ga je izvedel par skupine Santa Go-rizia, plesalci Stu ledi so zaplesali plese iz severne Istre, na koncu pa je skupina Študent predstavila splet plesov iz okolice Trsta v koreografiji Stojana Petarosa. Med nastopi sta napovedovalki v slovenskem in italijanskem jeziku predstavili Stojanov lik in njegovo delovanje, za katero je prejel več priznanj, denimo Maroltov zlati znak za dejavnost na področju folklore, plaketo Memorial Franco Ungaro za sodelovanje na Mednarodnem festivalu folklore in priznanje Folclor tal cur, ki ga podeljuje združenje furlanskih folklornih skupin. Prireditev je v sežanski Kosovelov dom privabila lepo število gledalcev, ki so nastope sprejemali s toplim ploskanjem. Na koncu je spregovorila še organizatorka večera Monika Sul-li, ki se je na ta način želela oddolžiti stricu Stojanu za navdušenje za folkloro, ki ji ga je že od otroštva vcepil. Pred njo je nekaj kratkih besed povedal pesnik Boris Pangerc kot predsednik tržaškega pokrajinskega sveta - Pokrajina Trst je bila namreč glavni pokrovitelj prireditve. Izkupiček večera je namenjen združenju Centro Vie di Natale iz Aviana. (bov) Pavel Hrovatin je vsake nagrade vesel in nad njo ponosen / 1 2 Sreda, 15. oktobra 2008 TRST sv. ivan - V nedeljo na Gledališkem vrtiljaku Obisk malega mezinčka s Koroške Za iznajdljivo in živahno lutkarsko predstavo poskrbel Aleksander Tolmaer Na odru so zaživele lepe lesene lutke prav posebne oblike, ki je spominjala na figure s šahovnice oziroma na ruske babuške kroma Tudi preteklo nedeljo se je vse polno otrok in staršev odpovedalo izletom v sončno naravo ali ogledu krasnih jadrnic na morju in sklenilo, da obišče drugo predstavo v abonmaju Gledališkega vrtiljaka. Že ob vstopu v Marijin dom pri Svetem Ivanu jih je v veži presenetila razstava slovenskih otroških in mladinskih knjig, cedejev in videokaset, ki so zadnja leta izšli na Koroškem. S seboj so jih prinesli gostje, ki so poskrbeli za nedeljsko predstavo. Vsako drugo leto gostuje namreč na Gledališkem vrtiljaku v okviru Koroških dnevov na Primorskem tudi skupina lutkarjev s Koroške. Letos je otroke razveselil s svojo predstavo mladi lutkar Aleksander Tolmaer, ki je prikazal igro o malem Mezinčku, fantku, ki je bil tako majhnem, da ga skoraj ni bilo videti. Pravzaprav ga tudi gledalci sploh niso videli, ker ga enostavno ... ni bilo. Iznajdljivi in živahni lutkar pa je tako prepričljivo jemal malo bitjece na roko, ga dvigal v zrak in govoril z njim, da so otroci verjeli, da je Mezinček tam in da ga pač le oni ne vidijo. Videli pa so lepe lesene lutke prav posebne oblike, ki je spominjala na figure s šahovnice, obenem pa na ruske babuške. Pred petindvajsetimi leti si jih je zamislil lutkar, scenograf in režiser Saša Kump in še danes imajo nek svoj poseben čar. Čeprav se v primerjavi z lutkami, ki smo jih vajeni gledati v raznih predstavah, zdijo nekoliko preveč »lesene«, saj ne premikajo ne nog ne glave, ne oči ne ust, so pa v iznajdljivi interpretaciji Aleksandra Tolmaierja oživele do take me- re, da so pritegnile malčke od začetka do konca preproste zgodbice. Pesmice in glasbeni prehodi Edija Oražeja so še dodatno poživili predstavo, v kateri se je mali Mezinček igral z očkom in mamico, vlekel konja za rep, odšel s kraljem na grad in tam spoznal princesko, katero je nazadnje rešil pred dvema razbojnikoma. Prihodnja predstava bo čez dober mesec dni, in sicer 16. novembra, ko bo Lutkovno gledališče Maribor prikazalo igrico z naslovom Jajce. Lučka Susič Včeraj danes Danes, SREDA, 15. oktobra 2008 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.21 -Dolžina dneva 11.00 - Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 8.09. Jutri, ČETRTEK, 16. oktobra 2008 HEDVIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giot-ti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Au Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disaster Movie«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Parigi«. CINECITY - 17.15, 20.00, 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster Movie«; 17.55, 20.10, 22.15 »The Women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia - La tomba dell'impera-tore Dragone«; 15.50 »L'arca di Noe'«; 16.15 »Kung Fu Panda«; 21.00 »Mira-colo a SantAnna«; 18.30 »Sfida senza regole«; 10.45 »Piccolo grande eroe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.10 »The Women«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 16.30, 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 18.15, 20.15, »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Miracolo a SantAn-na«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Tropski vihar«; 18.40, 20.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; 18.15, 20.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mist«; Dvorana 4: 18.30, 20.15, 22.15 »No problem«; 16.30, 22.00 »The Hurt Locker«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Disaster Movie«; Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pet-tine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Miracolo a S. Anna«. trebče - Jutri v Ljudskem domu Predstavitev Cici uric in dvd-ja poletnih delavnic palatrieste - Turneja Delirio V petek nastop komika Grilla Pred desetimi dnevi je genovski komik Beppe Grillo (na posnetku) zaradi vročine odpovedal svoje nastope (v sklopu turneje Delirio) po naši deželi. Naše kraje pa bo obiskal že v prihodnjih dneh: v tržaški športni palači PalaTrieste bo nastopil v petek ob 21. uri. Prireditelji, Azalea Promotion, so sporočili, da je na voljo še nekaj vstopnic. V Trebčah bo jutri vse živo. Ob 18. uri bodo namreč v Ljudskem domu predstavili letošnje Cici urice, ki potekajo že tretje leto zapored pod okriljem SKD Primorec. Cici urice so mesečna srečanja, ki so namenjena otrokom iz vrtca in prvih treh razredov osnovne šole in omogočajo druženje ter zabavo, obenem pa je ponujajo otrokom enkratno priložnost spoznavanja vaškega kulturnega delovanja. Letošnje Cici urice bodo potekale dvakrat mesečno, in sicer ob petkih od 16. do 18. ure. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvd poletnih delavnic »Trebče 2008«, ki so letos potekale od 14. julija do 8. avgusta. Na dvd-ju so predstavljene aktivnosti štiritedenskih delavnic, vse od športnih, likovnih in glasbenih dejavnosti, do krajših izletov, proste igre, kopanja v bazenčkih in seveda zaključnih prireditev. Za snemanje in montažo sta poskrbeli Mija Kalc in Bi-serka Cesar. Na jutrišnji predstavitvi si bo lahko vsakdo dvd tudi nabavil. Vabljeni so seveda vsi otroci, ki so obiskovali poletne delavnice »Trebče 2008« in seveda vsi ostali. rossetti - »La vita xe fiama« Poklon pesniku Biagiu Marinu V okviru niza »Altripercorsi« bo v dvorani Bar-toli gledališča Rossetti drevi ob 21. uri zaživel recital posvečen gradeškemu pesniku Biagiu Marinu. Protagonist tega uvodnega pesniškega večera z naslovom »La vita xe fiama«, ki ga je podpisal režiser Furio Bordon, bo Massimo De Francovich. Slednji bo občinstvu postregel z branjem tekstov in poezij, ki jih je pred šestnajstimi leti zbral bivši predsednik stalnega gledališča FJK Roberto Damiani, ki je Marinove stvaritve oboževal. Eleganten kolaž su-gestivnih dnevniških zapisov in lirik bo režiser Bordon sedaj postavil na sceno: ob projekciji posnetkov pesnika oziroma njegove ljubljene gradeške lagune ter ob spremljavi strastne melodije violončela (Bachove, Tartinijeve, Corellijeve in Schubertove skladbe) bo Francovich publiki postregel z Marinovo čarobno in čustveno poetiko. Recital bo na sceni v dvorani Bartoli vse do 2. novembra ob 21. uri. Ob nedeljah je predstava predvidena ob 17. uri v torek, 22. oziroma 29. oktobra, pa bo na sporedu ob 19. uri. / Dobrodošla mala Anja! Draga Vilma in Vojko, presrečni smo, ker v našem zboru imamo naenkkrat kar dva nonota. Staršema Mojci in Kristjanu čestitamo, mali Anji pa želimo vso srečo in dober glas. MePZ Rdeča zvezda Devin in KD Rdeča zvezda Čestitke Danes moja nona VANKA rojstni dan slavi. Še mnogo srečnih in zdravih dni ti tvoja mala Gaja želi. Danes praznuje, pri Sv. Ivanu, svoj rojstni dan naša LUCI. Obilo zdravja in veselja ti želijo sestra in nečaka, ki te imajo zelo radi. Naj se ve, naj se zna, danes MATEJ MALALAN rojstni dan ima. Mnogo zdravja, sreče in da bi dosegel vse zaželjene cilje, so želje vseh, ki te imamo radi. S Izleti KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadiške doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in obisk praznika kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje - Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040-220693 ali 347-9322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo, 19. oktobra na tradicionalni praznik kostanja Burnjak v Zgornji Tarbij v Nadiških dolinah, da bo odhod avtobusa sledeči: Boljunec (F.Pre-šeren) 7.30; Ricmanje (Barde) 7.35; Bazovica (pred cerkvijo)7.45;Padriče (avtobusna postaja) 7.50; Trebče (spomenik) 7.55; Opčine (ex Bar Centrale) 8.00; Prosek (pred društveno gostilno) 8.05; Križ (ex Verena) 8.10; Nabrežina (Bunker) 8.15; Sesljan (hotel pošta) 8.20. SKD TABOR vabi v nedeljo, 19. oktobra, na »Jesenski dan« s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in novim vinom. Po kosilu ex tempo-re za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. V primeru dežja bo pohod v nedeljo, 26. oktobra. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligu-rije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 0408990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. Obveščamo, da so prosta samo še 4 mesta, kajti smo se odločili za velik avtobus. Obenem prosimo vse vpisane, in tudi tiste, ki so bili vpisani v čakalni listi, da se najkasneje do četrtka, 16. oktobra javijo v naših uradih za plačilo salda. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezikovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne voj- ne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 17. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje danes, 15. oktobra, ob 20. uri v prostorih Športno-kulturnega centra v Lo-njerju. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem danes, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna delavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Kruta, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle ob sredah od 20 do 21. ure. Prvo srečanje danes, 15. oktobra. SKD VIGRED obvešča, da bo v primeru dovolj zanimanja potekal v društvenih prostorih v Šempolaju tečaj kvačkanja in šivanja v tehniki »Higherland« z gospo. Frako Škerk. Prvo srečanje in vse informacije danes, 15. oktobra, ob 17. uri. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo danes, 15. oktobra, demografski urad v popoldanskih urah zaprt, zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ŠD MLADINA Dragi otroci, tudi letos vas Mladina pričakuje na plastični stezi v Nabrežini, zato da se čimboljše pripravimo na zimsko zabavo na snegu. Z začetnimi in nadaljevalnimi smučarskimi tečaji bomo začeli v mesecu oktobru. Za informacije pokličite na tel. 040-220718 ali 3386376575. AŠD MLADINA sporoča, da se smučarski tečaj na plastični stezi v Na-brežini začne v četrtek, 16. oktobra. Prosimo interesente, da zaradi organizacij skupin čimprej pokličejo na tel.: 040-220718 ali 338-6376575. OBČINA ZGONIK, ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA TER KD Rdeča zvezda vabijo v petek, 14. oktobra, ob 19.30 v prostrore bivše zbiralnice mleka v Zgoniku na predstavitev in praktičen prikaz uporabe Sušilnika z dr. Mauro Arh. Vabljeni! KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu, na Prose-ku št. 159. SKD PRIMOREC TREBČE vabi vse otroke, ki so obiskovali letošnje Poletne delavnice »Trebče 2008« (od 14.7. do 8.8.), da se nam pridružijo na predstavitvi DVD-ja, ki je nastal o letošnjih delavnicah v četrtek, 16. oktobra ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah! Možen bo nakup dvd-ja. Za sliko in montažo sta poskrbeli Mija Kalc in Biserka Cesar. Pričakujemo vas v velikem številu!! SKD PRIMOREC TREBČE vabi vse otroke, ki so obiskovali letošnje Poletne delavnice »Trebče 2008« (od 14. 7. do 8. 8.), da se nam pridružijo na predstavitvi DVD-ja, ki je nastal o letošnjih delavnicah v četrtek, 16. oktobra ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah! Možen bo nakup dvd-ja. Za sliko in montažo sta poskrbeli Mija TRST Kalc in Biserka Cesar. Pričakujemo vas v velikem številu!! SKUPINA 85 TRST prireja razne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. V četrtek, 16. oktobra, ob 16. uri okrogla miza v dvorani »Tessitori« na trgu Oberdan, ob 20.30 koncert srednjeveške glasbe v baziliki sv. Silvestra. V soboto, 18. oktobra, ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa sprehod po srednjeveškem Trstu, ob 13. uri v ribji restavraciji v centru mesta uradna predstavitev publikacije »Forum Tomizza« in družabnost s kosilom. Info in rezervacije na tel. št. 348-5289452 ali amm.Oberdan@li-bero.it. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 17. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnici Generali v ul. Trento 8. Predavanje na temo diabetiki na visokih gorah. Predavala bosta Marco Peruffo n Daniele Mirolo, ki bosta orisala njun podvig in bosta tudi odgovarjala na vprašanja med filmom. Vabljeni so vsi. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-serčki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Mon-tesernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nacjo). MLADINSKA MAŠA ob začetku šolskega, študijskega in delavnega leta, bo v soboto 18. oktobra v Marjaniš-ču na Opčinah. Ob 16. uri spoznavne igre in duhovna misel, ob 16.30 pogovorne skupine in delavnice na izbiro: pevska, športna (nogometni ali odbojkarski turnir), družabne ire in plesi. Ob 18. uri Sv. maša v dvorani Mrjanišča. Sledi zakuska. Vabljeni srednje in višješolci, mladi v poklicu in mlade družine! Org. Slov. mlad Pa-storala, društvo MOSP in ZCPZ. Info: MOSP ul. Donizetti 3, Trst, tel: 040-370846, 339-7046331. REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040360072. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. oktobra 2008,ob 15.30,tekmovanje v risanju,ter ob 16.30, predvajanje risanke »Ra-taouille« (v ital. jeziku, 110 min). Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 19. oktobra, na naravoslovni sprehod z ogledom geoloških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice, ki ga bo vodil Paolo Sossi. Zbirališče pri kalu ob 13.30, sprehod bo potekal od 14. do 16. ure in je primeren za vse. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da na osnovi obvestila Deželne fitosanitarne službe z dne 10. oktobra 2008 niso več potrebni škropilni posegi proti oljčni muhi. Izjeme so lahko le oljčniki, v katerih je prišlo do pomembnega ulova muhe. V tem primeru svetuje služba poseg s sredstvi za zatiranje muhe. Sredstva morajo imeti zelo kratko karenčno dobo, ker se bliža čas obiranja plodov ( Deltametrin, Pire-tro ). Zveza obvešča tudi, da bo tor-klja Parovel Group - Obrtniška cona Dolina, 546 (tel. 040-227050 ali 0408326364) začela delovati v ponedeljek, 27. oktobra, torklja v Tržaški kmetijski zadrugi v ulici Travnik, 10 (tel. 040 8990111) pa bo začela obratovati v torek 21. oktobra. TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Che-erdance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATIN-SKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 21. oktobra, ob 20.45 pevska vaja na sedežu na Padričah. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega oratorija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mail-to:vecerja1973@yahoo.it« vecer-ja1973@yahoo.it ali tel. št. 3298012528 in 338-9436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com 15 Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 5. revijo odraslih in otroških pevskih zborov openske daka-nije, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. KD IVAN GRBEC (Škedenska ulica 124), vabi na »Koncert dalmatinskih pesmi« izvaja Duo Melody v nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri. SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). S Mali oglasi DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 349-3320198. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084 ali 0038641-852575. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem Sreda, 15. oktobra 2008 H Poslovni oglasi DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kova-štvom, zaposli vajenca. Tel. 040-200329 KMETIJA NA KRASU IŠČE pomoč tako na osmici, domu ali v vinogradu. 349-1672926 347-4781748 okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAJAMO PSIČKE pasme Golden retriver z odličnim rodovnikom. Tel. št.: 335-8111393. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM 4OOO kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Rep-nom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 3387281332 (Štoka). ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 3297260688 v večernih urah. [W Osmice MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Gabrovcu 27. Vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040-299442. Prispevki V drag spomin na Duškovo mamo, gospo Anico Udovič, in na Saškovo mamo, gospo Tatjano Koren, darujemo kolegi s Primorskega dnevnika in DZP-PRAE 550,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob obletnici smrti dragega Franca Abrama darujeta žena in hči 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Borštu. V spomin na Iva Gherlanija darujejo Paola Piščanc 10,00 evrov, Magda in Walter Brus 20,00 evrov, Maria Gra-zia Forni 20,00 evrov, Severina Zea-ro 20,00 evrov, Gianfranco Santi 20,00 evrov in Gaetano Marsiglia 20,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na drago mamo Dorko San-cin vd. Bandi daruje sin Boris z družino 70,00 evrov za sekcijo VZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. Namesto cvetja na grob Olge Versa darujejo Vojka, Sonja in Drago Ukmar 50,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek in 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk - Prosek. Ob veselem praznovanju darujejo 75-letniki iz Križa 30,00 evrov za dekliški pevski zbor Vesna. 1 4 Sreda, 15. oktobra 2008 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na pobudo SDGZ-ja predaval strokovnjak na področju bančništva Finančni potres odmeva tudi v krajevnem okolju Povečala se bo cena denarja, ker bo postopek izdajanja posojil daljši, temeljitejši in dražji »Vrtiljak« na borznih trgih je zamenjal smer in po včerajšnjem vsesplošnem povišku kaže pozitivne številke tudi danes. V minulem tednu pa je beležil najhujšo finančno krizo zadnjih desetletij. Da bi bolje razumeli, kaj se je pravzaprav zgodilo na svetovnih finančnih trgih, je Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) za Goriško priredilo v ponedeljek predavanje priznanega strokovnjaka in docenta bančništva na videmski univerzi Stefana Mianija. V večer, ki je potekal v Kulturnem domu, je uvedel predsednik goriškega SDGZ-ja Karlo Devetak, ki je povzel etape krize oziroma padca tržišča sub-prime finančnih produktov, omenil veliko razliko med ameriškim in evropskim trgom, pozval podjetnike k previdnosti in k boljšemu poslovanju z bankami ter nazadnje predstavil še gosta. Miani je v sproščenem in nazornem slogu opisal stanje na ameriškem tržišču in razčlenil razloge, ki so privedli do poka. Po njegovem navajanju ZDA že vrsto let živijo nad lastnimi zmogljivostmi. Po padcu Sovjetske zveze so ostale edina svetovna velesila, njihov dolar je še vedno najbolj uporabljena valuta in se imajo za vladarja sveta. V zadnjih letih pa so Američani opustili dober del proizvodne industrije in jo razporedili v hitro ali manj hitro razvijajočih se državah ter iz njih in od drugod črpali investicije za največji svetovni finančni trg. Takšno tržišče pa je neprestano iskalo nekaj novega, vabljivega, donosnejšega. Tako se je finančna matematika večkrat srečala s fantazijo, tveganjem in drznostjo. Dober del ameriškega tržišča je slonel na nepremičninah, je pojasnil Miani. Ljudje in podjetja se veliko premikajo - pred leti je raziskava pokazala, da se vsak Američan v svojem življenju seli sedemkrat - in zelo pogosto koristijo nepremičnine v na-jemniškem odnosu. S koncentracijo lastnine zato razpolagajo predvsem veliki investitorji. Kje se je torej razvil ogromni milni mehurček? Ravno v posojilih, ki so bila namenjena nakupu nepremičnin. Banke so jih dajale kar za celo vrednost naložbe ter brez prepotrebnega preverjanja in s pretirano lahkotnostjo. Cene so v zadnjem desetletju neprestano naraščale in tako so banke brez težav kljubovale izpadu plačil oziroma bankrotiranju posameznikov. Ljudje so kupovali nad svojimi plačilnimi sposobnostmi - predvsem na severnoameriškem tržišču se to dogaja tudi s potrošniškimi posojili in kreditnimi karticami -, banke pa so posojila zastavljala ena drugi ter iskale garancije za predstavitev lepših bilanc in višjih ra-tingov. Dokler ni počilo. Zaškripalo je sicer že pred poldrugim letom, a nihče ni verjel v posplošen in tako težak udar. Ko se je nepremičninsko tržišče ustavilo in so se pokazale krhkosti finančnih sistemov, so se za- Karlo Devetak in Stefano Miani (levo), občinstvo v dvorani Kulturnega doma bumbaca majali temelji ameriškega tržišča, kar je privedlo do splošnega nezaupanja, ki je pravi akter letošnje krize. Vlade so bile primora-ne nastopiti z ukrepi, ki so v popolnem nasprotju z uveljavljenimi liberalističnimi pristopi, in sicer po načelu, da finančno tržišče potrebuje jasna pravila in stalen nadzor. Že res, da je Evropa na boljšem, vendar so propadle tudi nekatere evropske banke. Kdor se je želel utrditi, je izrabil nizke cene, zato je scenarij še vedno odprt novim povezavam in prevzemom. Vrnitev držav v bančni sistem in jamstvo evropskih vlad nad tržiščem sta, kot kaže, vrnila nekaj zaupanja, za dokončno oceno pa bo treba počakati še vsaj nekaj tednov, morda tudi mesecev. Kaj vse to pomeni za naša podjetja? Povečala se bo cena denarja, ker bo postopek izdajanja posojil daljši in temeljitejši, torej dražji. Predvsem pa bosta potrebna večje zaupanje in transparentnost v odnosih med podjetji in bankami, tako da bodo eni in drugi bolje razumeli potrebe in zmogljivosti drugega ter mu po potrebi lažje pomagali. (aw) trzic Priseljenci v dopolnilni blagajni Dopolnilna blagajna je v Tržiču prvič doletela skupino priseljencev iz Bangladeša. Podjetje Adriatica Soluzioni, pri katerem so zaposleni, dela znotraj ladjedelnice Fincantieri, vendar je začasno ostalo brez naročil. V dopolnilni blagajni, ki bo trajala šest tednov, se bo zvrstilo skupno devetindvajset priseljencev, ki so vsi vpisani v sindikat FIOM-CGIL. Po besedah sindikalistov se namreč vedno več tujcev vključuje v sindikate kovinarjev in zahteva po zakonu urejena delovna razmerja. gorica - Pokrajina Voda naj ostane v javnih rokah Marko Marinčič bumbaca Upravljanje vodnih virov mora ostati v javnih rokah. V to je prepričana pokrajinska uprava, ki prireja v ponedeljek, 20. oktobra, med 15.30 in 18.30 okroglo mizo o vodnem ciklusu. »S posvetom začenjamo informativno kampanjo, s katero se goriška pokrajina postavlja na čelo krajevnih uprav, ki hočejo ohraniti javno upravljanje vode,« opozarja pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pojasnjuje, da se okrogla miza vključuje tudi v razpravo okrog prihodnosti družbe za javne storitve IRIS. Na pokrajini namreč podpirajo odločitev o prodaji energetskega sektorja družbe, medtem ko so prepričani, da krajevne uprave morajo še naprej skrbeti za ravnanje z odpadki in dobavo pitne vode. V ponedeljek bodo spregovorili državni tajnik italijanskega odbora za svetovno pogodbo za vodo Rosario Lembo, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghet-ta, Donatella Pea iz odbora PEA, Raffaella Cavallo in Marco Iob iz odbora CEVI. Govorniki bodo predstavili scenarije na državni in svetovni ravni glede privatizacije vodnih virov in njihovega javnega upravljanja, o dobrih praksah s področja oskrbe s pitno vodo pa bodo spregovorili predstavniki krajevnih uprav iz FJK in Veneta. »Kot pokrajina smo že lani aktivno pristopili k zbiranju podpisov za zakonski osnutek na ljudsko iniciativo, s katerim smo si prizadevali, da bi se zakoličilo javno upravljanje vode. Po vsej Italiji je bilo zbranih preko 400 tisoč podpisov, parlamentu pa je bil zakonski osnutek predložen ob koncu prejšnje zakonodajen dobe,« razlaga Marinčič in poudarja, da je osnutek na dnevnem redu senata oz. poslanske zbornice. Pokrajinski odbornik ob tem pojasnjuje, da je v finančnem zakonu ministra Giulia Tremontija tudi sporen člen, ki naj bi uvedel privatizacijo dobave pitne vode. Po besedah Marinčič je vsekakor voda naravni vir, nikakor pa ekonomska dobrina, z izkoriščanjem katere bi zasebniki obogateli. (dr) gorica - V sprevodu korakali od železniške postaje do ljudskega vrta Dijaki na ulici proti šolski reformi Slovenski višješolci zaskrbljeni za usodo svojih zavodov in za njihovo učno ponudbo v prihodnjem šolskem letu - Pred koncem meseca novi protestni shodi Dijaki vseh goriških višjih srednjih šol so včeraj stavkali zoper novi dekret o racionalizaciji šol, ki so ga sprejeli na predlog ministrice za šolstvo Mariastelle Gelmini. Sprevoda, ki je ob 8.30 startal z goriške železniške postaje, so se udeležili tudi številni dijaki tehničnega pola Cankar-Zois-Vega in humanističnega pola Trubar-Gregorčič. Prireditelji manifestacije so priznali, da je bil včerajšnji sprevod eden izmed najuspešnejših v zadnjih letih. Mestni redarji in karabinjerji so zaprli promet po korzih Italia in Verdi, saj se je množica mladih sprehodila do ljudskega vrta, kjer so se višješolci zbrali in v rokah držali razne lepake zoper šolsko reformo in krčenje prispevkov za javno šolstvo. Po korzih Verdi in Italia so Goričani začudeno gledali na množico dijakov, saj v mestu že dolgo časa ni bilo videti tako množične študentske manifestacije. Dijaki hočejo z nenasilnimi protesti preprečiti, da bi država znižala finančno dotacijo javnih šolam, saj imajo po njihovem mnenju vsi pravico do kakovostne izobrazbe. Velika večina dijakov slovenskih višjih srednjih šol se je udeležila tudi stavke, ki je potekala v petek, 10. oktobra. Delegacija slovenskih višješolcev se je odpravila na manifestacijo v Trst, ostali pa so se udeležili manjšega sprevoda po goriških ulicah, kjer so člani sindikata CISL zbirali podpise proti Gelminijevi. Slovenski dijaki so zaskrbljeni, saj vlada velika negotovost glede predmetov, ki jih bodo slovenske šole lahko ponujale v prihodnjem šolskem letu. Zaradi tega zgleda, da konec meseca na goriškem sejemskem razstavišču ne bo tradicionalnega salona študijskega in poklicnega usmerjanja, saj šole še ne morejo pripraviti učnih programov za naslednjo šolsko leto. In ravno ta negotovost bo povzročila nemalo težav nižješolcem, ki se bodo do januarja morali odločiti za višješolsko smer. Če se državna vlada ne bo premislila in bo vztrajala pri svoji šolski reformi, sindikati in dijaki napovedujejo še pred koncem meseca nove protestne manifestacije in shode. (av) Goriški dijaki včeraj na mestnih ulicah in med protestno manifestacijo v ljudskem vrtu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. oktobra 2008 15 gorica - Kinoatelje predstavil novosti letošnje sezone Bratinova nagrada Petri Seliškar, čezmejni prostor v družinskih filmih Doktorič: Nagrajujemo perspektivne avtorje in z njimi odpiramo nove poti - Vračajo se filmski četrtki »Ne podeljujemo nagrade za življenjsko delo, temveč nagrajujemo perspektivne avtorje in z njimi odpiramo nove poti filmske ustvarjalnosti,« pravi Ki-noateljejev predsednik Aleš Doktorič, takšno utemeljitev Nagrade Darko Bratina -Poklon viziji pa je prišil na letošnjo dobitnico - mlado slovensko režiserko in pro-ducentko Petro Seliškar. Dobitnico Bra-tinove nagrade so razglasili včeraj na predstavitvi nove Kinoateljejeve sezone, ki bo tudi letos ponudila filmske četrtke in pa novost - Home Movie Day oziroma Dan družinskega filma. Priredili ga bodo v soboto, 18. oktobra, v Hiši filma na Travniku; ves dan bodo zbirali amaterske posnetke v opuščenih formatih 8mm, super8, 9,5mm Pathe Baby in 16mm, ki jih bodo nato - po reviziji in selekciji - vrteli v Ki-nemaxu od 21. ure dalje. Zato pozivajo vse, ki po kleteh, podstrešjih ali kjer koli še hranijo krhke filmske slike, naj stopijo na dan s temi zasebnimi, a dragocenimi pričevanji preteklega časa. Če se bo pobuda, ki bo potekala istočasno v različnih državah, obnesla, bodo naknadno omogočili tudi digitalizacijo in ovrednotenje izbranih posnetkov; vsekakor koristni bodo nasveti, kako ravnati z njimi in jih hraniti. Poziv k udeležbi pa ne velja samo Gorici, temveč tudi Novi Gorici in širšemu čezmejnemu prostoru, ki bo v amaterskih posnetkih morda pokazal še nepoznan obraz. Podelitev Bratinove nagrade se bo letos podvojila, saj bo 13. novembra potekala v goriški Hiši filma, dan kasneje pa še v tržaškem gledališču Miela. Seliškar-jevo, ki je rojena leta 1978 v Ljubljani, nagrajujejo za dokumentarni film Babice revolucije (2006). V njem v pogovorih s starimi starši razkriva zgodbo o borcih za tri različne ideje: domobransko, anarho-komunistično in komunistično. Ob njej pa v Gorico prihaja tudi lanskoletna nagrajenka, bolgarska režiserka Adela Pee-va. S Seliškarjevo bosta vodili delavnico, na kateri bosta predstavili svoj avtorski pristop in izbrana dokumentarna dela ter produkcijske pogoje na Balkanu. Iz lastne izkušnje bosta govorili tudi o kanalih distribucije in promocije avtorskega dokumentarca v Evropi. Delavnica je namenjena študentom, avtorjem in producen-tom iz FJK in Slovenije. Tako na goriškem Petra Seliškar in Adela Peeva, zgoraj Darko Bratina, v imenu katerega od leta 1999 podeljuje Kinoatelje nagrado viennale - Prva retrospektiva Nora Gregor se vrača na Dunaj kot na tržaškem večeru bodo vrteli filma Babice revolucije avtorice Petre Seliškar in Razporoke po albansko avtorice Adele Peeva. Poleg tega se bo tržaškega srečanja z obema režiserkama in produ-centkama udeležila kot posebna gostja zgodovinarka Marta Verginella. V goriški Kinemax se vračajo tudi četrtki Gorice Kinema z izborom dobrih filmov v izvirniku in z italijanskimi podnaslovi. Začeli se bodo s tremi filmi Ta-keshija Kitana iz prvega obdobja njegovega ustvarjanja, ki niso bili prikazani v italijanskih kinodvoranah. Film »A scene at the sea« (1991) bodo vrteli 23. oktobra, »Kids return« (1996) 30. oktobra, »Getting any?« (1995) pa 6. novembra. Naj izpostavimo še poklon spominu pred kratkim umrle srbske igralke Sonje Savic. V času med koncem 70. in začetkom 90. let je bila ena izmed najbolj priljubljenih jugoslovanskih igralk in je zadnjič nastopila v filmu Odgrobadogroba Jana Cvitko-viča. V Gorici bodo vrteli Cvitkovičev film z italijansko sinhronizacijo, ki začenja svojo redno pot po italijanskih kinodvoranah. Goriška igralka Nora Gregor v hollywoodskih letih Igralka Nora Gregor, ki je v Gorici rojena leta 1901 in jo je iz pozabe potegnil Kinoatelje, se ponovno vrača na Dunaj, kjer je doživela vrhunec svoje gledališka kariere. Tokrat pa se ne vrača na Kinoateljejevo pobudo, saj ji retrospektivo posveča Filmarchiv Austria, ob Filmmuseumu osrednja avstrijska kinotečna ustanova. Retrospektivni prikaz devetih filmov bo potekal v okviru letošnjega filmskega festivala Viennale, ki je vsako leto zadnja festivalska prireditev z evropsko težo. Nora Gregor bo v središču pozornosti med 18. in 29. oktobrom. Iz njene kariere z 28 filmi, ki jih je Kinoatelje prvi dokumentiral, so v retrospektivo vključili »Das grinsende Gesicht« (režija Julius Herzka, Avstrija 1921), »Michael« (Carl Th. Dreyer, Nemčija 1924), »Der Mann, der sich verkauft« (Hans Steinhoff, Nemčija 1925), »Der Geiger von Florenz« (Paul Czinner, Nemčija 1926), »... und das ist die Hauptsache!?« (Joe May, Nemčija 1931), »Mordprozeß Mary Dugan« (Arthur Ro-bison, ZDA 1931), »Was Frauen träumen« (Géza von Bolvàry, Nemčija 1933), »La Règle du jeu« (Jean Renoir, Francija 1939) in »Le Moulin des Andes« (Jacques Re-my, Francija-Čile 1945). Dan pred začetkom retrospektive, 18. oktobra, bo daljši zapis o Nori Gregor objavil ugledni dnevnik Wiener Zeitung; prispeval ga bo Hans Kitzmüller. Kinoatelje pa že načrtuje vrsto pobud v prihodnjem letu, ob 60-oble-tnici Norine smrti, med njimi razstavo in retrospektivo po dunajskem vzorcu. vileš - 151.000 evrov vreden stroj Preprečili izvoz bagra na Vzhod Zaseženi bager in tovorno vozilo, na katerem so ga prevažali Agenti goriške prometne policije so prejšnji petek pri Vilešu zasegli bager, ki je bil na poti proti eni izmed vzhodnoevropskih držav. Policisti so med rednimi kontrolami prometa pregledali dokumenta tovornega vozila, s katerim so peljali bager proti Vzhodu. Agenti so ugotovili, da je bager znamke Hyundai in vreden 151.000 evrov septembra kupilo podjetja iz Mark, ki je za nakup najelo lizing. Kmalu zatem je podjetje nezakonito izročilo stroj družbi iz južne Italije, ki se je odločila za izvoz bagra v tujino, čeprav je bilo to v kupni pogodbi izrecno prepovedano. Potem ko so ugotovili kršitev, so agenti prometne policije zasegli bager. Odgovorne za nezakoniti izvoz stroja v tujino so prijavili goriškemu sodišču. Med rednimi kontrolami prometa, med katerimi preverjajo dokumente avtomobilov in tovornih vozil ter ugotavljajo spoštovanje prometnih predpisov, so prejšnji petek pregledali okrog deset vozil in voznikov. gorica - Včeraj v obratu Goriziana caffe - San Giusto caffe Požar med praženjem Gmotne škode je za približno 30 tisoč evrov - V Medeji zgorel silos za hlajenje koruze V pražarni podjetja Goriziana caffe - San Giusto caffe v ulici Terza Armata v Gorici se je včeraj popoldne vnel požar, v katerem je zgorelo 150 kilogramov kave. Po prvih ocenah je škode za približno 30 tisoč evrov; s proizvodnjo bodo lahko nadaljevali v začetku prihodnjega tedna, ko bodo nadomestili poškodovano posodo za hlajenje kavnih zrn. S podjetja so zagotovili, da zaradi začasne prekinitve proizvodnje vsekakor ne bodo sprejeli ukrepov, katerih negativne posledice bi lahko nosilo enajst zaposlenih. Delavci pražarne so sprožili alarm nekaj pred 14. uro. Predelava kave je stopala v zaključno fazo, ko zrna pražijo pri temperaturi, ki niha od 210 do 230 stopinj. Med 120 do 150 kilogramov kave so prestavili v posodo za hlajenje, kjer se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel požar. Ognjeni zublji so takoj zajeli kavna zrna, v katerih se je med postopkom praženja razvil caffeol. Gre za posebno olje, ki začne nastajati pri temperaturi okoli 200 stopinj in je v prvi vrsti zaslužno za kavni okus in aromo. Izgorevanje caffeola in kavnih zrn je zato povzročilo velik oblak dima, ki je sprožil zaskrbljenost med prebivalci ulice Terza Armata in med avtomobilisti. Zaposleni v pražarni so skušali sami pogasiti požar, vendar so morali takoj klicati na pomoč tudi gori- Gasilci med posegom v goriški pražarni ške gasilce. Le-ti so ognjene zublje ukrotili po eni uri dela. Silen požar se je v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem vnel tudi v Medeji, kjer je zagorel silos za sušenje koruze. Gasilci so na kraju posredovali v ponedeljek ob 23. uri, ogenj pa so gasili do 5. ure zjutraj. Gmotna škoda je velika, saj bumbaca so med gašenjem gasilci z vodo zalili tudi 450 stotov koruze, ki so jo sušili v obratu. Seveda je popolnoma uničen tudi silos, ki je zagorel, kmečki konzorcij, ki ima svoj sedež v Basilianu, pa bo imel izgubo tudi zaradi prekinitve proizvodnje. Za zamenjavo poškodovanih naprav bo namreč potreben vsaj teden dni. 1 6 Sreda, 15. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR promet - Slovenske železnice predlagajo boljšo vlakovno povezavo z Italijo Gorico in Novo Gorico naj bi spet povezal vlak Z njim želijo pospešiti rast turističnih tokov - Nov vlak tudi med Benetkami in Ljubljano Novogoriška železniška postaja foton.n. Pred dnevi so se v Ljubljani sestali predstavniki potniškega prometa slovenskih in italijanskih železnic. Sestanek je bil organiziran na pobudo Slovenskih železnic z namenom, da se poiščejo skupne rešitve, kako povečati število vlakov med Slovenijo in Italijo. Med slovenskimi predlogi je tudi ponovna uvedba vlaka med Gorico in Novo Gorico, ki je bila ukinjena pred kakimi petnajstimi leti. Sedanja vlakovna povezava med državama je namreč precej uboga. Italijanski prevoznik Trenitalia je prvega aprila letos enostransko ukinil vlak EuroCity Casanova, tako da med državama trenutno vozi samo nočni vlak EN Venezia, in sicer od Budimpešte do Benetk in nazaj. Predstavniki slovenskih železnic so tako italijanskim kolegom predstavili tri predloge: ponovno naj bi uvedli vlak med Ljubljano in Benetkami, in sicer ob takih urah, da bi lahko z njim, s prestopanjem, potovali tudi potniki s Hrvaške, iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Uvedli naj bi tudi vlak med Gorico in Novo Gorico. »Z vstopom Slovenije v schengensko območje namreč ni več ovir za medsebojno železniško povezavo dveh sosednjih mest. S tem bi pospešili rast turističnih tokov na Goriškem ter ob bohinjski progi,« so bili argumenti slovenske strani. Tretji predlog pa je bil, da naj bi traso enega ali dveh parov lokalnih vlakov, ki vozita med Ljubljano in Sežano, podaljšali do Opčin oziroma Trsta. »Mednarodni vlaki v zadnjih letih namreč vozijo mimo Trsta, tako da s tem mestom iz Slovenije ni več železniške povezave, prav tako mesto ni poveza- no z drugimi državami - Hrvaško, Madžarsko, Srbijo,« sporočajo iz Slovenskih železnic. Kolikšna je možnost, da bi vlaki vozili do Trsta in Gorice, bo družba Treni-talia odgovorila v enem mesecu. Glede povezave do Benetk so Slovenske železnice prevzele nalogo, da bodo ugotovile, koliko potnikov naj bi potovalo na tej relaciji in kolikšna naj bi bila sprejemljiva tržna cena vozovnice. Družba Trenitalia bo proučila tehnične in finančne možnosti za ponovno vpeljavo vlaka. Glede na način oblikovanja mednarodnih voznih redov bi bila uvedba dodatnih povezav mogoča leta 2009, izhaja iz sklepov sestanka. Vlakovna povezava za potniški promet med Gorico in Novo Gorico sicer ne obstaja že kakih petnajst let. Ko je še bila, so tovornemu vlaku v ta namen dodali en vagon za potnike, to so bili t. i. mešani vlaki. Potniki so se iz Gorice v Novo Gorico in nazaj lahko peljali dvakrat dnevno, sčasoma pa se je število uporabnikov te linije tako zmanjšalo, da sploh ni bila več rentabilna. Pobuda za ukinitev je tedaj prišla z italijanske strani, saj je bil potniški vagon njihov. Med Goricama sedaj tako vozi le še tovorni vlak, potnike pa tja zapelje le še turistični muzejski vlak, vendar so te vožnje občasne in v domeni turističnih agencij. Katja Munih -/ Proces prihodnje leto Proces zaradi smrti 18-letnega Tržičana Daniela Gamballa, ki se je začel aprila leta 2006, se bo nadaljeval 19. januarja prihodnjega leta. Sodnica Emanuela Bigattin je namreč ugodila prošnji po odložitvi, ki so jo vložili odvetniki 28-letnega Mattea Tolomia, 30-letnega Paola Bianc-hina in 35-letna Christiana Donde; vse tri bremeni obtožba nenamernega umora in prodaje mamil, sicer pa bo treba med obravnavo šele ugotoviti, kdo je maja leta 2000 prodal Gamballu usodno dozo heroina. Zahtevajo odstop Družine, ki so jih prisilili k odselitvi iz nezakonito vseljenih stanovanj v ulici Volta v Tržiču, so včeraj priredile protest in zahtevale odstop vodstva podjetja za stanovanjske gradnje ATER in tržiške levo-sredinske uprave. Po njihovih besedah so stanovanja zapustili aprila, takrat pa so jim obljubili, da bodo našli drugo bivališče. Po šestih mesecih so še brez doma, zato pa pozivajo podjetje ATER, da naj čim prej obnovi prazna stanovanja in jih izroči družinam brez bivališča. Njihovi zahtevi se pridružuje pokrajinski predsednik Zelenih Mauro Bussani. Spet Krščanska demokracija Goriška občinska svetnika Michele Pun-teri in Franco Hassek, ki sta bila izvoljena na listi stranke Forza Italia, sta ustanovila novo svetniško skupino Krščanske demokracije za avtonomije; stranka je na državni ravni vključena v Ljudstvo svobode, sicer pa sta se Punteri in Has-sek odločila za ustanovitev svetniške skupine, ker želita v občinskem svetu predstavljati katoliške in demokratične vrednote, ki so po njunih besedah globoko zasidrane v mestnem tkivu. Zadovoljstvo, da sta se Punteri in Hassek pridružila Krščanski demokraciji, je včeraj izrazil občinski koordinator stranke Paolo Lazzeri. Varnost na delovnem mestu V občinskem gledališču v Tržiču bo danes z začetkom ob 10.30 posvet o varnosti na delovnem mestu. Spregovorili bodo direktorica goriškega urada zavoda INAIL Carmen La Bella, Amedeo Buz-zo iz goriškega zdravstvenega podjetja in konzulent za varnost na delovnem mestu Bruzio Bisignano. Gradbena dela v ulici Filzi V ulici Filzi v Gorici se bodo danes začela gradbena dela za postavitev novih podzemnih kablov, ki jih bo opravljalo podjetje GS Costruzioni. Zaradi tega bo veljal enosmeren promet med križiščema med z ulicama Duca dAosta in Sauro. Vinske zvrsti v Krminu V palači Locatelli v Krminu bo danes ob 18. uri predstavitev razstave vinskih zvrst »Uvaggi nel mondo«. nova gorica - Mirko Brulc bo danes sedel v poslanske klopi Naporno usklajevanje Imenovanje podžupanje Darinke Kozinc v poklicno podžupanjo še ni potrjeno Novoizvoljeni poslanci in poslanke slovenskega parlamenta bodo danes prvič sedli v poslanske klopi. Med njimi bo tudi Socialni demokrat in novogoriški župan Mirko Brulc, ki se prvega zasedanja v novi vlogi veseli, obenem pa se zaveda, da ga prvi dve leti poslanskega mandata čaka naporno usklajevanje županske in poslanske funkcije, vendar je glede novih nalog optimističen. Glede imenovanja podžupanje Darinke Kozinc v poklicno podžupanjo - odtlej bi Brulc svoje žu-panovanje opravljal le še nepoklicno - pa še ni novic. Na zadnji seji mestnega sveta te točke niso obravnavali, kaj več naj bi bilo znanega tedaj, ko se konstituira parlament in ko bo župan ocenil, koliko dela ga čaka s poslansko funkcijo. Na ustanovni seji državnega zbora se bo tako konstituiral parlament, potrjeni bodo poslanski mandati, izvoljen bo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik republike Danilo Turk. Novoizvo- ljeni poslanke in poslanci bodo najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki bo štela sedemnajst članov, kandidat za njenega predsednika je Dušan Kumer (SD), za podpredsednika pa Danijel Krivec (SDS). Po potrditvi mandatov bodo poslanke in poslanci izvolili novega predsednika državnega zbora; kandidat je poslanec Zaresa Pavle Gantar. Na ustanovni seji bodo nato poslanci izvolili tudi podpredsednike parlamenta. Predlagani so France Cukjati (SDS), Miran Potrč (SD) in Vasja Kla-vora (DeSUS). Glede na napovedi poslanskih skupin je pričakovati, da bodo vsi trije kandidati tudi izvoljeni. Ko bodo poslanske skupine ustanovljene, mora predsednik republike Danilo Türk v tridesetih dneh po konstituiranju državnega zbora po posvetu z vodji novih poslanskih skupin predložiti parlamentu kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. To bo najverjetneje predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. (km) zdravščine 85-letnica spremembe imena vasi V Zdravščinah bodo z nizom raznih pobud in srečanj obeležili 85-letnico spremembe imena vasi. S kraljevim dekretom so namreč 29. marca 1923 naselju nadeli novo ime Pog-gio Terza Armata; staro ime - Sdraussina - je ohranilo le krajevno kulturno društvo, ki izraža zadovoljstvo nad odločitvijo goriške pokrajine in občine Zagraj, da bo ob vhodu v vas na-mesščena prometna tabla z originalnim imenom naselja. Niz pobud se je pričel v nedeljo z otroškim ex-temporejem, danes ob 20.30 pa bo v večnamenskem središču v Zdravščinah raziskovalec krajevne zgodovine in toponomastike Mau-rizio Puntin spregovoril o izvoru imena vasi. V nedeljo, 19. oktobra, bodo odprli fotografsko razstavo, v petek, 24. oktobra, ob 20.30 pa bo o zgodovini vasice spregovoril zgodovinar Dario Mattiussi. V nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri bodo slovesno odkrili prometni znak z originalnim imenom vasi. gorica-nova gorica - Pobuda študentov in profesorjev novogoriške univerze Kolesarjenje v korist okolja Na pot se bodo opravili izpred sedeža Fakultete za okolje v Križni ulici, obšli bodo obe mesti in prispeli v Rožno dolino Študentje in profesorji Univerze v Novi Gorici bodo jutri kolesarili od Gorice do Rožne Doline in skupno prevozili okrog 30 kilometrov. Z akcijo želijo širšo javnost opozoriti na nujnost večje in učinkovitejše uporabe obnovljivih virov energije. Z izbiro starta v Gorici in cilja v Rožni Dolini želijo na novogoriški univerzi poudariti svojo mednarodno vpetost in globalni značaj problematike, na katero opozarjajo. Dogodek organizira fakulteta za znanosti o okolju omenjene univerze v sodelovanju s profesorjem Davidom Osterbergom iz Univerze v Iowi. »Sam start in cilj dogodka nista direktno povezana s skupnimi obmejnimi vprašanji obeh mest, čeprav je bila Univerza v Novi Gorici v zadnjem času aktivna tudi na tem področju in upamo, da bosta v dogodku obe mesti dobili dodatno spodbudo za skupne ukrepe na področju energetike,« odgovarja dekan fakultete za znanosti o okolju Mladen Franko na vprašanje, zakaj so za start kolesarjenja izbrali Gorico, in nadaljuje: »Z akcijo hočemo poudariti tudi mednarodno vpetost novogoriške univerze, ki je temu zavezana že od same ustanovitve. Tudi sam pro- Mladen Franko in sedež novogoriške fakultete v Križni ulici v Gorici bumbaca blem segrevanja ozračja in s tem povezana uporaba obnovljivih virov energije je globalnega značaja in bistveno presega okolje dveh mejnih mest. V tem pogledu je tudi pomembno, da je med do sedaj privaljenimi skoraj polovica tujih študentov na novogoriške univerze.« Dogodek bo za študente tudi izobraževalnega namena, saj bodo med potjo obiskali dva lokalna proizvajalca in promo-torja obnovljivih virov energije: Goriško lokalno energetsko agencijo - GOLEA in Soške elektrarne. »Poleg tega želimo predvsem pri širši javnosti povečati zavedanje o nujnosti večjega izkoriščanja obnovljivih virov energije, saj se po naši oceni v Sloveniji stanje na tem področju prepočasi izboljšuje,« dodaja Franko. Udeleženci kolesarjenja bodo na pot krenili ob 15.30 izpred poslopja Fakultete za znanosti o okolju v Križni ulici Gorici, zaključiti pa ga nameravajo ob 18.30 pred stavbo Univerze v Novi Gorici, ki se nahaja v Rožni Dolini. Včeraj so imeli 20 prijav, pričakujejo pa, da se bo jih bo največ nabralo dan pred dogodkom. Akcijo pripravljajo v sodelovanju s profesorjem Davidom Osterbergom iz Univerze Iowa, ki je že dolgoletni udeleženec in promotor podobnega tradicionalnega dogodka z naslovom »The Green Bike Tour«. Osterberg je sicer gostujoči profesor na no-vogoriški univerzi, in je specialist za upravljanje okolja s poudarkom na upravnih postopkih in dejavnostmi v povezavi z globalnim segrevanjem in tudi zdravstvenimi vidiki onesnaževanja okolja. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje odpadlo, Osterberg pa bo v zameno ob 16. uri v predavalnici fakultete za znanosti o okolju v Gorici pripravil predavanje o projektu »The Green Bike Tour« in s tem povezanimi dejavnostmi. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. oktobra 2008 17 gorica - Jutri v Kulturnem domu Pesmi ob meji Glasba spet gradi mostove Na odru Vlado Kreslin, Lucilla Galeazzi, Lino Straulino in Mario Incudine Pesmi ponovno gradijo mostove med različnimi glasbenimi izročili. Kljub temu da gre za namišljene mostove, postaja leti vedno bolj trdni, vedno močneje povezujejo različne kulture, ki jim je glasba osnovni element. Glasbi uspe tam, kjer so drugim zvrstem človekovega udejstvovanja vrata priprta, če že ne povsem zaprta. Prepletena s temi mislimi je bila včerajšnja predstavitev festivala »Canzoni di confine - Pesmi ob meji«, ki bo letos že šestič obogatil glasbeno ponudbo v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Letošnja prireditev, ki so jo predstavili v goriškem Kulturnem domu, je posvečena ljudski avtorski glasbi. Ljubiteljem tovrstnega žanra jo bodo predstavili štirje uveljavljeni kantavtorji, in sicer pevec slovenskega Prekmurja Vlado Kreslin, Lucilla Galeazzi iz Umbrie, Lino Straulino iz Karnije in Mario Incudine s Sicilije. Za glasbeno podlago in priredbe bo tdi letos poskrbel pravi »vulkan« na tem področju Valter Sivilotti iz Vidma. On je bil med pobudniki tega res lepega festivala glasbe, v glasbenemu ustvarjalcu Edoar-du de Angelisu pa je našel svojo desno roko in vestnega sodelavca pri vse prej kot preprosti organizaciji tovrstne prireditve. Oba Včerajšnja goriška predstavitev festivala bumbaca sta se tudi zahvalila Kulturnemu domu v Gorici, ki je bil ob Kulturni zadrugi Maja, že od vsega začetka sooblikovalec mednarodnih glasbenih večerov. Predstavitev je v imenu Kulturnega doma uvedel Peter Ger-golet; poudaril je pomen pobude, ki je v letih postala stalnica v glasbeni ponudbi FJK. V nadaljevanju srečanja z novinarji sta Val-ter Sivilotti in Edoardo de Angelis podrobno orisala zasnovo in potek festivala, ki je usmerjen v ljudsko avtorsko glasbo in sega daleč izven industrijsko in klišejsko pripravljenih proizvodov. Glavni namen pobude je spoznati glasbeno izročilo soseda, se od njega kaj naučiti in zakaj ne, mu tudi posredovati delček lastne glasbene ustvarjalnosti. Štirje pevci so med včerajšnjo predstavitvijo obljubili, da bodo dali vse od sebe in publiki pripravili res nepozabne glasbene večere. Njih ter orkestra Terra in Naonis iz Pordenona čakajo štirje naporni glasbeni večeri. Drevi bodo namreč nastopili v Porde-nonu, jutri ob 21. uri v goriškem Kulturnem domu, v petek v Fa-gagni in v soboto v Majanu. Kot so povedali prireditelji, bo repertoar večerov obsegal osemnajst pesmi z morebitnimi ponovitvami. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raz-trganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzer-jeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedi- jo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Bra-nislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku prodaja novih abonmajev za sezono 2008-09 pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je za lanske abonente v teku vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo do 5. novembra možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10 - 22.15 »Zohan - Tutte le donne ven-gono al pettine«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mam-ma mia!«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Miracolo a S. Anna«. fl Razstave ŽIVLJENJE V STRELSKIH JARKIH (1918-2008 ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v ul. Latina v Romansu v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Odprli jo bodo v petek, 24. oktobra, ob 18.30. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481966904). 10. FOTOSREČANJE v organizaciji fo-tokluba Skupina 75 na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljajo Roberto Aita (I), Biserka Fercek (HR) Herman Pivk (Slo) Boris Prinčič (I), Paul David Redfern (I) in fotoklub Nova Gorica (Slo); do 18. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. Še danes je na ogled razstava fotografij članov Skupine 75 v avli no-vogoriške mestne občine. U Kino 4 Koncerti ■ ■ GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Disaster Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »The Women«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Disaster Movie«. V KULTURNEM DOMU v Novi Gorici bo v okviru niza Art sredica danes, 15. oktobra, ob 20.15 koncert skupine Emashie. 51 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gori- ci. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in So-vodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). M Izleti AKŠD KREMENJAK IN KRAJEVNA SKUPNOST SELA NA KRASU prireja v nedeljo, 19. oktobra, 13. kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu. Ob 9.30 bo vpisovanje pohod-nikov v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica v večnamenskem centru v Jam-ljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14. uri družabne igre. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 19. oktobra, ob 9.30 bo zbirališče pri kostnici na Oslavju; informacije pri organizatorju L'Ape giramondo (tel. 3487507866). SPDG priredi v nedeljo, 19. oktobra, v okviru tradicionalnega praznika kostanja pohod do Štekarjeve domačije na Valerišču v sklopu Kekčeve poti in kolesarsko vožnjo po Brdih. Odhod s parkirišča pred športno halo v Podgori ob 10. uri; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in 0481-882328 (Marko Lutman) v večernih urah. Društvo dalje obvešča, da bodo ob priložnosti sprejemali prijave za martinovanje, ki bo 16. novembra na Vipavskem; organiziran bo avtobusni prevoz. Čestitke □ Obvestila SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. UNITRE (Univerza za tretje življenjsko starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo do 17. oktobra potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrinka-mi goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SS Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici vabi na predstavitev publikacije Tommasa Caliota »La leggenda dell'ebreo assassino. Percorsi di un racconto antiebraico dal medioevo ad oggi« v četrtek, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani hiše Ascoli v ul. Ascoli 1 v Gorici. Sodelovali bodo David in Debora, kako nov prijatelj z nami bo! V klapi smo že vsi veseli, ker bomo Eriku dobrodošlico zapeli! Klapa Ob rojstvu male EVE ŠZ Soča iskreno čestita mamici Luciani in oč-ku Mitji. Naš odbornik Mitja in njegova žena Luciana sta dobila malo EVO. Z njima se veseli in jima čestita AKŠD Vipava. Diego Quaglioni, Sofia Boesch Gaja-no in Francesco Scorza Barcellona. ENOTEKA V KRMINU prireja pripravljalni tečaj pokušnje vin z naslovom »Avviniamoci« 16., 17. in 18. oktobra, ob 19.30; informacije in vpisovanje pri Enoteki Krmin (tel. 0481-630371 med 11. in 22. uro) ali po elektronski pošti cormons@gmail.com, info@eno-tecacormons.com. KULTURNI DOM, ODBORNIŠTVO ZA MIR PRI GORIŠKI POKRAJINI IN ZADRUGA MAJA prirejajo predstavitev knjige Enise Bukvič »Il nostro viaggio - Identita multiculturali in Bosnia Er-zegovina« (Naše potovanje - Multie-tničnost Bosne in Hercegovine) v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Med večerom bodo tudi predvajali video-doku-mentarec Jajce - Mesto v Bosni. KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČI-NE prireja ob 85-letnici spremebne imena vasi danes, 15. oktobra, ob 20.30 v krajevni občinski dvorani predavanje Maurizia Puntina z naslovom Imena, ki se spreminjajo: izvor imena Sdraussina in spremembe v toponomastiki teritorija. OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE prireja občina Romans v četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 na sedežu občine večer z avtorjem knjige »Dalla Galizia all'Isonzo« Robertom Toderom. ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV GORICA, SOVODNJE IN DOBERDOB TER KD SKALA GABRJE prirejajo predavanje z naslovom Klopi... kako se izogniti tveganjem za zdravje, ki bo v petek, 17. oktobra, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Ga-brjah. Sodelovali bodo predsednik združenja krvodajalcev Gorica Egidio Bragagnolo in zdravnika Maurizio Ruscio in Vincenzo De Angelis. SKD HRAST vabi na praznovanja ob svoji 40. obletnici: v soboto, 18. oktobra, ob 20.45 bo jubilejni celovečerni koncert MePZ Hrast v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v sklopu niza »Visto e non visto. Conversazioni sui beni Coronini esposti e non espo-sti« danes, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Maddalene Malni Pascoletti o grofu Micheleju Coroniniju Cron-bergu; vstop prost. V VITEŠKI DVORANI GRADU DOBROVO v Brdih bo v petek, 17. oktobra, ob 19. uri predstavitev zbornika Rado Simoniti - Pevec Goriških brd. Mali oglasi PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. H Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico. Odprta je od ponedeljka do petka od 16. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. ure dalje. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Miranda Meola vd. Drosghig iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 9.00, Rita Cras-seviz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 14.00, Milka Soban (iz Trsta) v cerkvi in na pokopa- Ob smrti drage mame KARMELE in tašče MIRANDE izrekajo kolegici Adrijani in družini iskreno sožalje župan, upravitelji in uslužbenci občine Sovodnje ob Soči KOMISAR ZA IZREDNE RAZMERE V MOBILNOSTI ZA AVTOCESTO A4 (ODSEK BENETKE - TRST) IN ZA AVTOCESTNI ODSEK VILEŠ - GORICA I Odredba Predsednika Ministrskega sveta št. 3702 z dne 05. septembra 2008 pri S.p.A. Autovie Venete 34123 Trst - ulica V. Locchi št. 19 Tel. 040 3189542 - fax 040 3189281 OBVESTILO RAZLASTITEV ZARADI JAVNE KORISTI Dokončni načrt za "Preureditev hitre ceste v Avtocestni odsek Vileš (A4) - Gorica" in za povezane posege za dopolnitve in variante v rednem prometu ter za odpravo interferenc z linijami in omrežji Snam Rete Gas S.p.A., Enel Distribuzione S.p.A. in Konzorcija za bonifiko Soške nižine. Ob predpostavki - da je bil z zgoraj omenjeno odredbo Predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine imenovan za Izrednega komisarja za izredne razmere na področju prometa in mobilnosti na območju, na katerem je predvidena gradnja tretjega pasu na odseku avtoceste A4 med kraji Quarto d'Altino in Vileš ter preureditev hitre ceste Vileš-Gorica v avtocesto (U.L. 11.9.2008, št. 213, S.O.); - da se za izvajanje nalog iz zgoraj omenjene odredbe izredni komisar poslužuje tehnične, operativne in logistične podpore Koncesio-narja S.p.A. Autovie Venete s sedežem v Trstu v ulici Locchi št. 19; - da je poseg v obravnavi vključen v 1. Program Strateških infrastruktur, ki ga obravnava Sklep št. 121 z dne 21. decembra 2001 Medresorskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE); - da je bil s sklepom medresorskega odbora CIPE št. 61 z dne 27. maja 2005 odobren predhodni načrt za poseg v obravnavi z zahtevami in priporočili; daje potrebno odobriti dokončni nacrt; - da so načrtovani posegi predvideni na ozemlju upravnih občin Vileš, Romans d'lsonzo, Gradišče, Mariano del Frlull, Fara, Sovodnje in Gorica, ki spadajo vse pod Pokrajino Gorica; - da bo participacija udeležencev zagotovljena z objavo tega obvestila v dnevnikih "la Repubblica", "Il Piccolo" in "Primorski dnevnik", na spletnih straneh Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine (www.regione.fvg. jt) in S.p.A. Autovie Venete (www.autovie.it) ter z objavo na oglasni deski zgoraj omenjenih občin. Na podlagi zgornjih predpostavk Izredni komisar za razmere v mobilnosti za Avtocesto A4 (odsek Benetke - Trst) ter za avtocestni odsek Vileš - Gorica, na podlagi Odredbe Predsednika Ministrskega sveta št. 3702 z dne 5. septembra 2008, SPOROČA za vse zakonske učinke začetek postopka za določitev omejitve lastninske pravice za namene razlastitve in začetek postopka za odobritev dokončnega načrta, ki bo vseboval razglasitev javne koristi za "Preureditev hitre ceste v Avtocestni odsek Vileš (A4) -Gorica" in za povezane posege za dopolnitve in variante v rednem prometu ter za odpravo interferenc z linijami in omrežji Snam Rete Gas S.p.A., Enel Distribuzione S.p.A. in Konzorcijem za bonifikacijo Soške nižine. Obenem sporoča, da je pri Enoti za razlastitve in premoženje S.p.A. Autovie Venete, v ul. Lazzaretto Vecchio št. 26 v Trstu ter v uradih gradbišča S.p.A. Autovie Venete, v Vilešu (GO) na ul. Aquileia št. 50, možen vpogled v osnutek dokončnega načrta za posege v obravnavi z osnovnimi elaborati (splošno poročilo, splošna horograflja, tehnična planlmetrlja, katastrske planimetrije in seznam lastnikov). OBVEŠČA - da je vpogled možen od 09.00 do 12.00 ure in od 14.30 do 16.30 ure od ponedeljka do petka v delovnih dneh, po predhodni telefonski najavi na tel. št. 040 3189241 in 0481 91570; - da so akti nacr ta in zgoraj omenjena dokumentacija na voljo za prosti vpogled od 8. oktobra 2008, datuma objave tega obvestila, do 11. novembra 2008; - da lahko najkasneje do 11. novembra 2008 udeležene stranke predstavijo pripombe in jih v pisni obliki s priporočenim pismom z obvestilom o vročitvi pošljejo na naslov S.p.A. Autovie Venete - Unita Espropri e Patrimonio - ul. V. Locchi št. 19 -34123 Trst, pri čemer se pripombe, prispele po omenjenem datumu, ne bodo upoštevale. V pripombi lahko lastnik območja prosi, da se razlastitev razširi tudi na preostale dele njegove posesti, za katere je razvidno neudobno Izkoriščanje oziroma so potrebni večji posegi za njihovo udobno uporabo. Prejete pripombe bo ocenil razlastitveni organ, ki bo Izdal utemeljen ukrep. Vsi akti razlastitvenega postopka so naslovljeni na v nadaljevanju naštete subjekte, ki so navedeni tudi v seznamu podjetij v prilogi parcelacijskega načrta razlastitve, ki je sestavni del projektne dokumentacije, in so kot taki opredeljeni v katastrskih in zemljiškoknjižnih registrih. Na podlagi 3. člena O.PR. 327/2001 mora vsak naslovnik razlastitve, ki ni dejanski lastnik nepremičnine, to sporočiti v zgoraj omenjenem roku S.p.A. Autovie Venete - Enoti za razlastitve in premoženje in navesti, če razpolaga z informacijo, ime novega lastnika in posredovati kopijo aktov v njegovi lasti, koristnih za rekonstrukcijo lastniške sestave. Obveščamo, da v skladu z 2. odstavkom 32. člena O.PR. 327/2001, pri določitvi odškodnine ne bomo upoštevali zgradb, nasadov in izboljšav, izvedenih na zemljiščih, podvrženih razlastitvi, po objavi tega obvestila o začetku postopka. Obveščamo, da to sporočilo pravnomočno nadomešča, saj izpolnjuje potrebne pogoje, osebno sporočanje naslovnikom razlastitve, saj presega število strank, udeleženih pri postopku, 50 enot in so posegi zajeti v programe zakonašt. 443/2001. Funkcija odgovornega za postopek je dodeljena dipl. Inž. Enricu Razziniju, Direktorju Operativnega področja S.p.A. Autovie Venete. Družbe, udeležene pri zgoraj omenjenih postopkih (naslovniki in identifikacijski katastrski in zemljiškoknjižni podatki ter, če so znani, domnevni lastniki) so navedene v nadaljevanju: A) PREUREDITEV HITRE CESTE V AVTOCESTNI ODSEK VILEŠ (A4) - GORICA IN POVEZANI POSEGI ZA DOPOLNITVE IN VARIANTE V REDNEM PROMETU: Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina -Pokrajina Gorica Upravna občina Vileš - K. O. Vileš: 1) AUTOVIE VENETE S.PA. s sedežem v Trstu, last. 1/1, list 9 k.p. 229/1, 238/1, 227/2, 227/3, 227/4, 227/5, 228/2, 210/2, 210/5, 727/1, 727/3, 210/1, 210/3, 255/1, 228/1, 228/7; 2) ELENA S.R.L. ssedežemvVIdmu, last. 1/1, list 5 k.p. 225/1, 661, 632/18, 632/3, 655, 726/3, 723/6 A, 723/6 B, 700/2, 695, 719/1, 719/13, 225/2, 724/1, 724/2 A, 724/2 B, 723/1 A, 723/1 B, 723/10, 697, 719/10, 700/1, 701/2 in 658, list 6 k.p. 638/3, 642/2, 643/2, 631/1, 631/7, 632/1, 632/22, 632/12, 632/5 in 635/4, list 9 k.p. 727/4, 227/1, 226/1 A, 226/1 B, 226/2, 725/1, 725/3 in 726/2, list 5 k.p. 723/4 A in 723/4 B; 3) OBČINA VILEŠ s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 5 k.p. 696, list 2 k.p. 1711/2, 1346/13, 1711/1, 1711/4,1711/5 in 1712/2, list 5 k.p. 698/1 in 698/2, list 6 k.p. 1346/14 in 1523/32, list 9 k.p. 728, 228/6, 228/3, 229/2, 238/6 in 228/5; 4) COGE-STIM S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, list 9 k.p. 228/4; 5) COGESTIM S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, doživljenjski najemnik vložka. 1924 z.t. 1°: VECCHI Bruno roj. v Vilešu dne 10.10.1908, list 5 k.p. 726/4 in 719/17, list 9 k.p. 727/2; 6) IUST Francesco roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.01.1937, last. 1/1, list 5 k.p. 726/6, 724/4, 725/4 In 725/6; 7) FONZARI Lulgl roj. v Trstu dne 20.06.1927, last. 1/1, list 2 k.p. 1432/1,1420/9 in 1432/3, list 9 k.p. 729/2; 8) PERESSIN Sergio Pie-tro roj. v kraju Chiopris-Viscone dne 01.05.1932, last. 1/1, list 9 k.p. 730/2; 9) SPANGHER Adriano Aurelio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.09.1932, last. 1/1, list 5 k.p. 723/9; 10) AUTA MAROCCHI S. P!A. s sedežem v Trstu, last. 1/1, list 9 k.p. 733, list 5 k.p. 700/5; 11) BOGAR Lucio Giacomo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 27.01.1936, skupno premoženje, SARI Giuseppina Maria poročena BOGAR roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 31.10.1939, skupno premoženje, list 9 k.p. 238/7, 254 in 255/2; 12) BOGAR Lucio roj. vVIlešu dne 27.01.1936, last. 1/1, list 2 k.p. 619/1, list 5 k.p. 624/2 in 624/3, list 6 k.p. 624/1; 13) MONTANARI Fabrizio roj. v Gorici dne 22.07.1965, last. 1/3, MONTANARI Mauro roj. v Gorici dne 09.12.1966, last. 1/3, BUTTAZZONI Mlranda roj. v kraju Trlvlgnano Udlnese dne 21.03.1942, last. 1/3, list 5 k.p. 719/9 in 719/2; 14) MONTANARI Angelino roj. v Vilešu dne 26.02.1929, last. 1/1, list 5 k.p. 719/12; 15) MONTANAR Luigia roj. v Vilešu dne 26.05.1920, last. 1/3, MONTANAR Dorina roj. v Vilešu dne 23.07.1921, last. 1/3, MONTANAR Nerina roj. v Vilešu dne 23.06.1924, last. 1/3, list 5 k.p. 719/15; 16) MONTANARI Onello roj. v Vilešu dne 11.08.1939, last. 1/1, list 5 k.p. 719/3; 17) MONTANARI Lorieta Giuseppina roj. v Vilešu dne 08.02.1945, last. 1/1, list 5 k.p. 719/20; 18) PERESSIN Mario roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 20.09.1937, last. 1/1, list 5 k.p. 704/23; 19) PERESSIN Maria roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.02.1938, last. 1/1, list 5 k.p. 704/32; 20) LA BUONA TERRA SOC. COOP A R.L. s sedežem v Ronkah, last. 1/1, list 5 k.p. 701/4, list 6 k.p. 656/10 in 657/3; 21) MONTANAR Irides poročena GABAS roj. v Vilešu dne 19.04.1928, last. 1/1, list 6 k.p. 657/1; 22) BLASIZZA Ines roj. v Vilešu dne 30.08.1914, last. 3/9, CAFFAR Roberto roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.12.1950, last. 2/9, CAFFAR Elvio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.12.1937, last. 2/9, CAFFAR Licia roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.01.1935, last. 2/9, list 5 k.p. 656/1 in 656/8; 23) COCCO Raffaella roj. v Palmano- vi dne 30.05.1969, last. 1/3, GERIN Francesca roj. v Palmanovi dne 07.04.1989, last. 1/3, GERIN Giacomo roj. v Palmanovi dne 23.02.1993, last. 1/3, list 5 k.p. 654, 656/7 in 656/5; 24) COSTANTIN GINO & C. S.N.C. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 6 k.p. 639/1, 656/2, 656/3, 640/2, 639/2 in 638/1; 25) BLASON Adolfo roj. v Vilešu dne 13.07.1937, last. 1/1, list 6 k.p. 633/1,1362/1 in 1366/1; 26) DONDA Lucio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.09.1953, last. 1/1, list 6 k.p. 632/24; 27) ZINCOL ITALIA S.PA. s sedežem v kraju Barbarano Vicentino, last. 1/1, list 6 k.p. 629/1; 28) BANCA ITALEASE S.PA.- s sedežem v Milanu, last. 1/1, list 6 k.p. 1348/22; 29) NICOLA Aldo oče Marcello roj. v dne 00.00.1900, last. NICOLA Sergio oče Marcello roj. v dne 00.00.1900, last. NICOLA Lucio oče Marcello roj. v dne 00.00.1900, last. NICOLA Marcello oče Marcello roj. v dne 00.00.1900, last. list 6 k.p. 1388/1 A, 1388/1 B, 1388/2 In 1388/5; 30) NICOLA Aldo roj. v Vilešu dne 17.02.1947, last. 3/24, NICOLA Sergio roj. v Vilešu dne 29.04.1952, last. 3/24, NICOLA Lucio roj. v Vilešu dne 10.12.1954, last. 3/24, NICOLA Marcello roj. v Vilešu dne 23.12.1956, last. 3/24, NICOLA Bruna roj. v Vilešu dne 22.06.1923, last. 4/24, NICOLA Margherita roj. v Vilešu dne 16.12.1926, last. 4/24, NICOLA Aldo roj. v Vilešu dne 19.07.1921, last. 4/24, list 2 k.p. 1427/1, 1427/2 in 1427/3; 31) CABASS Rosanna Angela roj. v Vilešu dne 27.06.1956, last. 1/1, list 6 k.p. 643/3 in 635/5; 32) MICEU (Micev) Valdi roj. v Vilešu dne 24.01.1955, last. 1/1, list 6 k.p. 644/13; 33) MICEU Ariella roj. v Gorici dne 21.08.1960, last. 1/1, doživljenjski najemnik vložek 1330 z.t.1°: BLASIZZA Elsa poročena MICEU roj. v Vilešu Villesse dne 04.07.1929, MICEU Angelo roj. v Ogleju dne 02.12.1922, list 6 k.p. 644/14; 34) ELENA S.R.L. s sedežem v Vidmu, last. 1/1, predhodna kupoprodajna pogodba G.T. 825/05 z: COOP CONSUMATORI NORDEST SOCIETA' COOPERATIVA v sedežem v kraju Reggio Emilia, last. 1/1, list 9 k.p. 210/4; 35) TOMASIN Maria hči Gabrieleja vdova GERIN roj. v Vilešu dne 03.05.1882, last. 1/1, list 6 k.p. 646/2, 645/29 in 645/45; 36) BLASON Augusto roj. v Vilešu dne 27.09.1927, last. 1/1, list 5 k.p. 631/4, list 6 k.p. 631/2, 632/2 in 632/7; 37) FONZARI Ermelinda por. BATTISTI roj. v dne 00/00/1900, last. RUSSIAN Egle roj. v kraju Romans D'Isonzo dne 25.08.1957, last. 1/8, RUSSIAN Lori roj. v Tržiču dne 09.07.1964, last. 1/8, FONZARI Massimiliano oče Giuseppe roj. v dne 00/00/1900, last. FONZARI Alessio oče Giu- seppe roj. v dne 00/00/1900, last. list 6 k.p. 1348/1 in 1348/6; 38) SIFTE - BERTI S.PA. s sedežem v MIlanu, last. 1/1, list 6 k.p. 1348/4; 39) SPANGHER Franco roj. v Gorici dne 31.12.1963, last. 1/1, doživljenjski najemnik: SPANGHER Francesco roj. v Vilešu dne 18.07.1924, list 6 k.p. 1348/3, 1348/7 in 1348/15; 40) SCLAUNICH Giuseppina por. MAREGA roj. v Vilešu dne 09.12.1935, last. 1/1, list 6 k.p. 1350/1 in 1350/2; 41) FRANCESCHIN Agosti-no roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 02.06.1934, last. FRANCESCHIN Giuseppe roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 02.12.1938, last. FRANCESCHIN Maria roj. v kraju Romans d'lsonzo dne 12.02.1945, last. BACCIOLO Maria roj. v Miranu dne 08.09.1936, last. 1/12, FRANCESCHIN Patrizia roj. v Vilešu dne 11.02.1957, last. 1/12, FRANCESCHIN Stefano roj. v Gorici dne 30.12.1959, last. 1/12, list 2 k.p. 1389/1; 42) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA - Deželne površinske vode, last. 1/1, list 12 k.p. 1759, 43) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA, last. 1/1, list 2 k.p. 1444/4; 44) TOMASIN Sergio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.03.1945, last. 1/z, TOMASIN Arles Ivano roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.09.1942, last. 1/2, list 2 k.p. 1426/3, 1426/4 in 1438/2, list 6 k.p. 1354/1; 45) TOMASIN ARLES E SERGIO & C. -S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'lsonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/3,1523/38,1413/1,1413/5,1433/1, 1433/2, 1420/4, 1428/1, 1428/3, 1406/2, 1406/1, 1419/1, 1438/3, 1435/1, 1435/7 in 1710/2, list 6 k. p. 1523/7 in 1346/4; 46) TOMASIN ARLES & C. -S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'lsonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/6; 47) MORO MOVIA Caterina por. MARIZZA hči Domenica roj. v Vilešu dne 22.08.1884, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/25; 48) CORTEM S.PA. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 6 k.p. 1523/14; 49) ELFIT S.PA. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 6 k.p. 1523/29 in 1354/5; 50) EDILCEM S.R.L. s sedežem v Trstu, last. 1/1, list 2 k.p. 1431/1, 1412/2 in 1420/5; 51) GERMACAR S.R.L. s sedežemvVilešu, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/33,1435/5 in 1419/3; 52) MAREGA Giuseppe oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Rodolfo oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Giordano oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Luigia oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Pietro oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Sllvana oče Severino por. RAF-FAELI, last. 1/12, MAREGA Giorgio oče Severino, last. 1/12, list 2 k.p. 1420/7, 1420/10 in 1420/11; 53) REPIC Maria roj. v Ajdovščini dne 26.08.1928, last. 1/3, MAREGA Angelina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 02.10.1948, last. 2/15, MAREGA Ermi-nia roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 29.04.1950, last. 2/15, MAREGA Erminio roj. v Gorici dne 13.07.1953, last. 2/15, MAREGA Giancarlo roj. v Vilešu dne 04.11.1956, last. 2/15, MAREGA Silvia roj. v Gorici dne 30.04.1962, last. 2/15, list 2 k.p. 1420/6 in 1420/13; 54) MAREGA Giusto roj. v Vilešu dne 03.11.1931, last. 1/1, list 6 k.p. 1420/2, list 2 k.p. 1420/14 in 1420/15; 55) CALCESTRUZZI TRIESTE S.R.L. s sedežem v kraju Romans d'lsonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1447/4, 1448/4, 1426/6, 1449/4, 1443/1, 1426/1A, 1426/1B in 1449/1; 56) VECCHI Luca roj. v Gorici dne 02.08.1971, last. 1/z, VECCHI Roberto roj. v Gorici dne 20.04.1973, last. 1/z, list 3 k.p. 1455/11, list 2 k.p. 1438/7, 1438/8, 1447/2 in 1448/2, list 3 k.p. 1455/9; 57) VECCHI Roberto roj. v Gorici dne 20.04.1973, last. 1/1, list 2 k.p. 1449/2; 58) ŽUPNIJA MARIJINEGA OZNANJENJA s sedežem v kraju Romans d'lsonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1438/1 in 1438/1; 59) FAVARO Marco roj. v Gorici dne 30.04.1966, last. 1/1, list 2 k.p. 1443/3; 60) FAVARO Antonio oče Giuseppe roj. v dne 00.00.1900, last. 2/6, FAVARO Lino roj. v Gradišču dne 09.09.1947, last. 1/3, FAVARO Marco roj. v Gorici dne 30.04.1966, last. 2/6, list 2 k.p. 1443/4; 61) DEGRASSI Lucio roj. v Izoli dne 07.11.1952, last. 1/1, list 2 k.p. 1444/1A, 1444/1B in 1444/5; 62) BO.MA S.R.L. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 6 k. p. 1354/4; 63) COLUGNATI Loredana roj. v Gorici dne 20.01.1937, last. 1/z, COLUGNATI Gastone roj. v kraju Romans d'lsonzo dne 23.07.1946, last. 1/z, list 2 k.p. 1451; 64) GARDI Nino roj. v Vidmu dne 20.03.1933, last. 1/1, list 2 k.p. 1455/1; 65) TRE-LEANI Mirella roj. v kraju Bagnaria Arsa dne 05.05.1937, last. 1/1, list 3 k.p. 1455/13; 66) VECCHI Francesco roj. v Vilešu dne 11.11.1924, last. 1/3, VECCHI Augusto roj. v Vilešu dne 29.03.1928, last. 1/3, VECCHI Achilleo roj. v Vilešu dne 13.12.1932, last. 1/3, list 5 k.p. 700/3; 67) MONTANARI Laura roj. v Vilešu dne 11.05.1939, last. 1/z, LA MALFA Santo roj. v Milazzu dne 22.01.1937, last. 1/z, list 5 k.p. 652/2; 68) BLASON Denis roj. v Gorici dne 23.01.1974, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/4; 69) TECNO-TRADE INTERNATIONAL S.R.L.-TTI s sedežem v Gradišču, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/1; 70) ARITAG S.R.L. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/23 in 1523/2; 72) JAVNA DRŽAVNA LASTNINA, last. 1/1, list 5 k.p. 625/2, 625/3, 629/2, 629/3 in 630/1, list 6 k.p. 629/4 in 630/2; 73) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 2 k.p. 1389/2, 1710/3, 1708/4,1708/3,1710/1, 1710/5, 1523/22, 1435/3, 1431/2, 1432/2, 1420/8, 1428/2, 1426/2, 1426/5, 1438/10, 1438/9, 1438/12, 1447/5, 1448/5, 1449/5, 1455/2, 1455/3, 1710/4, 1431/3, 1708/1 in 1708/2, list 3 k.p. 1455/8, 1455/12 in 1455/4, list 5 k.p. 726/5, 724/6, 723/5, 723/7, 730/1, 1727, 1728, 719/8, 719/4, 719/11, 719/14, 719/16, 719/5, 719/19, 719/18, 719/7, 700/4, 701/3, 704/24, 633/2, 631/5, 633/4 in 631/6, list 6 k.p.704/31, 657/2, 656/6, 656/4, 652/1, 653/3, 653/1, 653/2, 653/4, 636/1, 636/2, 636/3, 636/5, 632/20, 632/17, 632/16, 633/3, 633/5, 636/4, 642/1, 644/12, 644/6, 644/1, 1342/3, 1342/2, 1342/9, 645/28,635/3, 634/3, 634/4, 634/1, 634/2, 632/13, 632/15, 632/6, 632/23, 632/19, 632/4, 632/8, 1348/14, 1348/13, 1348/12, 1348/11, 1348/9, 1348/2,1348/10,1354/3,1362/2,1366/2, 1346/8, 1346/9, 1412/1, 1419/2, 1420/12, 638/2, 635/1, 635/2, 632/21, 619/2,1388/4, 632/9, 641/3, 643/1, 643/4, 645/31 in 646/1, list 8 k.p. 1730/3 in 1730/4, list 9 k.p. 726/1, 725/2,1729,725/5, 724/3, 724/5, 723/2, 723/8, 632/10, 632/11, 632/14 in 729/1, list 3 k.p. 1455/10, list 9 k.p. 723/3; 74) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina Občine, list 6 k.p. 1523/26 in 1523/28, list 2 k.p. 1523/8. Upravna občina Romans d'Isonzo - K.O. Romans d'Isonzo: 1) BERNARDEL Enzo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.07.1955, BATTISTUTTA Luana roj. v kraju San Vito al Torre dne 06.02.1963, last. 1/2 v skupnem premoženju, BERNARDEL Flavio roj. v Gorici dne 07.08.1960, last. 1/z, list 10 k.p. 1390/1,1391/1 in 1392/1; 2) CUGLIG Lucia oče Giuseppe, last. 260/1792, CUGLIG Cristina oče Giuseppe, last. 260/1792, CUGLIG Valentino oče Oreste Giuseppe, last. 65/1792, CUGLIG Valentino roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 16.03.1934, last. 195/1792, CUGLIG Artemio Telesforo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 25.09.1928, last. 260/1792, CUGLIG Paolo roj. v Gorici dne 05.11.1960, last. 752/1792, doživljenjski najemnik: CUGLIG Rolando roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 06.08.1923 in LIBUS Liliana roj. v Kr-minu dne 20.07.1925 v breme CUGLIG Paola, list 10 k.p. 1393/1, 1393/2 in 1393/3; 3) CABAS Samuele roj. v Gorici dne 21.08.1986, last. 1/1, list 10 k.p. 1381/3; 4) CABAS Luigino Valentino roj. v Palmanovi dne 09.07.1959, last. 1/1, list 10 k.p. 1390/3, 1392/3 in 1391/3; 5) PERCO Lea oče Luigi vdova FRANCESCHI, last. 3/4, FRANCESCHI Pietro oče Paolo, last. 1/4, list 10 k.p. 1379/1 in 1379/3; 6) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupna lastnina, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupna lastnina, list 10 k.p. 1380/3A In 1380/3B, list 3 k.p. 715/2llst11 k.p. 716/10, 716/11, 716/12, 716/13, 716/14, 708/2 in 708/4, list 10 k.p. 1380/5; 7) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, last. 1/1, list 11 k.p. 707/7; 8) OBČINA ROMANS D'IS0NZ0, last. 1/1, list 3 k.p. 708/1, list 10 k.p. 1376/5 in 1376/3; 9) GLES-Sl Bruno roj. v Gradišču dne 06.10.1931, last. 1/1, list 11 k.p. 709/1, 709/3A in 709/3B; 10) TOMMASINI Loredana roj. v Gradišču dne 24.02.1936, last. 1/2, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 26.08.1937, last. 1/2, list 3 k.p. 716/2, 716/1 in 716/5, list 11 k.p. 716/17, 716/15 in 718/1; 11) CALLIGARIS Francesco roj. v kraju Romans dD'Ison-zo dne 18.12.1927, last. 1/1, list 3 k.p. 719/1°, 719/1B in 719/1 C; 12) TOMASIN ARLES E SERGIO & C. S.n.c. - s sedežem v kraju Romans d'lsonzo, last. 1/1, list 10 k.p. 1394; 13) SOCIETA' APPALTI COSTRUZIONI EDILI STRADALI S.A.C.E.S. di FADAL-TI DR.ING. EZIO & C. - S.A.S. s sedežem v Pordeno-nu, last. 1/1, list 6 k.p. 701/18, list 11 k.p. 708/3, list 3 k.p. 719/10; 14) LORENZON Enzo roj. v kraju Ponte di Piave dne 31.07.1949, last. 1/1, list 6 k.p. 701/15; 15) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/2, LORENZON Giovanni roj. v Gradišču dne 28.10.1943, last. 1/2, list 11 k.p. 707/9; 16) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/1, list 11 k.p. 1341; 19) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 3 k.p. 716/3, 715/1,716/6, 716/4, 716/8, 2044/2, 719/8, 2044/1 in 718/3, list 10 k.p. 1392/2, 1391/2, 1390/2, 2034/3, 1381/1, 1379/2, 1380/4, 1380/1, 1376/4, 1380/2, 1376/2 in 701/20, list 11 k.p. 709/2, 716/16, 716/9 in 2031, list 3 k.p. 716/7 in 719/9. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupna lastnina, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupna lastnina, list 14k.p. 765/5, 765/7, list 11 k.p. 673/25; 2) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, last. 1/1, list 11k.p. 695/3; 3) ZOTTI Maria Antonietta roj. v Gradišču dne 08.09.1937, last. 3/20, ZOTTI Severino roj. v Gradišču dne 23.07.1943, last. 3/20, ZOTTI Carolina roj. v Gradišču dne 01.02.1948, last. 3/20, ZOTTI Bruno roj. v Gradišču dne 30.04.1953, last. 3/20, NADALUTTI Aldo roj. v Špetru dne 04.09.1929, last. 1/30, NADALUTTI Ivana roj. v Gorici dne 16.07.1963, last. 1/30, NADALUTTI Dario roj. v Gorici dne 13.10.1969, last. 7/120, BLASIZZA Serena roj. v Gorici dne 10.04.1985, last. 1/40, SPESSOT Aldo roj. v Fari dne 17.11.1937, last. 1/24, SPESSOT Anna Maria roj. v Fari dne 17.04.1940, last. 1/24, SPESSOT Sergio roj. v Fari dne 06.11.1942, last. 1/24, SPESSOT Rita roj. v Fari dne 20.12.1948, last. 1/24, SPESSOT Lucia roj. v Gradišču dne 13.09.1953, last. 1/24, SPESSOT Luisa roj. v Gorici dne 29.12.1958, last. 1/24, list 14 k.p. 634/31, 634/32 in 634/3; 4) DREOSSI Marzia roj. v Gorici dne 02.02.1965, last. 1/1, list 14 k.p. 634/7 in 634/30, list 7 k.p. 718/2; 5) CALLIGARIS Maria Mad-dalena roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.08.1934, last. 1/1, list 14 k.p. 634/2 in 634/28; 6) GREGO-RUTTI Ivana roj. v Gradišču dne 04.02.1948, last. 1/1, list 11 k.p. 638/1 in 640/9; 7) TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1943, last. 3/4, MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 1/4, list 11 k.p. 640/13; 9) MAREGA Primo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, last. 1/2, MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 1/4, TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Ison-zo dne 03.01.1943, last. 1/4, list 7 k.p. 75 9/92; 10) MAREGA Primo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, skupna lastnina, SGUBIN Renata roj. v Zagraju dne 12.02.1939, skupna lastnina, list 7 k.p. 759/93; 11) ASILO DI S.GIUSEPPE v Gorici, last. 1/1,llst 11 k.p. 638/3, 640/1, 640/14, 640/15, 640/16, 671/11, 671/12 in 671/3; 12) CAUS Arturo roj. v Gorici dne 12.09.1939, last. 1/1,list11 k.p. 671/18; 13) VISIN-TIN Arianna roj. v Gorici dne 12.06.1970, last. 1/1, doživljenjski najemnik: CAUS Arturo roj. v Gorici dne 12.09.1939, list 11 k.p. 671/2 in 671/17; 14) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1, list 7 k.p. 759/99 in 723/1, list 8 k.p. 359/6, 333/1, 330/1, 330/3, 330/4, 333/2, 333/5 in 333/6, list 11 k.p. 674/23, 686/1°, 686/1B, 673/1, 674/9, 674/11, 674/1, 674/6, 671/24 in 673/26; 15) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, skupno premoženje, BORGU' Marcella roj. v Srednjem dne 06.07.1950, last. skupno premoženje, list 8 k.p. 337/9, 336/1, 336/3 in 337/13; 16) CUMIN Luciano roj. v Gradišču dne 19.06.1928, last. 1/3, CUMIN Luciano roj. v Gradišču dne 19.06.1928, skupno premoženje 2/3, ZOFF Luigia Andreina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 01.12.1930, skupno premoženje 2/3, list 11 k.p. 674/19, 674/20A e 674/20B; 17) VETTACH Mafalda roj. v kraju Mariano del Friuli dne 03.05.1931, last. 1/2, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 03.04.1957, last. 1/2, list 7 k.p. 731/11, list 11 k.p. 673/23, 674/7 in 686/3; 18) ZONCH Elisa Elvira roj. v Medei dne il 30.09.1927, last. 1/2, TOMMASINI Loris roj. v Gradišču dne 04.08.1950, last. 1/2, list 7 k.p. 730/1, 730/2, 730/12 in 730/7, list 11 k.p. 673/27; 19) ZONCH Elisa Elvira roj. v Medei dne 30.09.1927, last. 3/4, TOMMASINI Loris roj. v Gradišču dne 04.08.1950, last. 1/4, list 7 k.p. 759/119; 20) CORBATTO Sonia roj. v Tržiču 10.05.1946, last. 1/2, BLASINI Cristina roj. v Gorici dne 27.03.1969, last. 1/2, list 11 k.p. 693/1; 688/1 in 693/4; 21) OBČINA GRADIŠČE, last. 1/1, doživljenjski najemnik: TOMADIN Silvia vdova Blason v breme Z.V.3378 z.t.2°, list 8 k.p. 315/2, 315/13 e 315/14; 22) FRANCO Livio roj. v Gradišču dne 14.12.1939, last. 1/1, list 11 k.p. 688/2, 688/4, 695/9 A in 695/9 B; 23) FRANCO Noemi roj. v Gradišču dne 17.02.1924, last. 4/18, FRANCO Livio roj. v Gradišču dne 14.12.1939, last. 13/18, FRANCO Natalia roj. v Gradišču dne 01.02.1931, last. 1/18, Iist11 k.p. 695/6; 24) MURA Paolo roj. v Trstu dne 01.01.1978, last. 1/1, list 11 k.p. 695/5,695/12, 695/13 in 695/17, 25) CENTRO COMMERCIALE ME-DUNA S.R.L. s sedežem v Reggio Emiliji, last. 1/1, list 7 k.p. 697/1 in 700/12; 26) ANZIL Enzo roj. v Gorici dne 05.01.1955, last. 1/1; list 7 k.p. 711/34, 711/35, 711/30, 711/31 in 711/32; 27) PARODI DANDINI Carlo Filippo roj. v Ventimigli dne 26.07.1933, last. 1/1, list 7 k.p. 759/125 in 759/65, list 11 k.p. 711/33 in 711/36; 28) MARIZZA Luigi roj. v Gradišču dne 03.01.1925, last. 1/1, list 7 k.p. 720/15, 720/11, 720/2 in 723/2, list 8 k.p. 359/5 in 359/8;29) MARIZZA Francesco oče Giorgio, last. 8/12, MARIZZA Maria oče Giorgio roj. v Gradišču dne 13.09.1898, last. 2/12, MARIZZA Luigi roj. v Gradišču dne 03.010.1925, last. 2/12, list 7 k.p. 720/13 in 720/14; 30) CASALE Salvatore roj. v kraju Sessa Aurunca dne 18.07.1941, last. 1/1, list 7 k.p. 723/9 in 720/5; 31) LORENZI Bruna roj. v Trstu dne 04.03.1922, last. 1/2, MATTEI Adriana roj. v Trstu dne 18.09.1957, last. 1/2, list 7 k.p. 720/1; 32) MARIZZA Sergio roj. v Gradišču dne 14.08.1958, last. 1/2, MARIZZA Liviana roj. v Gorici dne 09.12.1954, skupno premoženje 1/2, BASSANESE Claudio roj. v Gorici dne 07.04.1951, skupno premoženje 1/2, list 7 k.p. 751/19, 720/10, 720/16 in 759/117; 33) BLASIG Ermenegilda roj. v Gradišču dne 14.01.1943, last. 1/1, list 7 k.p. 718/3; 34) BLASIG Rosanna roj. v Gradišču dne 22.03.1946, last. 1/1, list 7 k.p. 718/17; 35) BATTISTUTTA Daria roj. v Gorici dne 14.04.1952, last. 9/36, BRESSAN Nicoletta roj. v Gorici dne 21.07.1972, last. 3/36, GODEAS Evelina roj. v Krminu dne 31.05.1930, last. 1/3, BRESSAN Nicoletta roj. v Gorici dne 21.07.1972, last. 1/3, list 7k.p. 718/1 in 718/9; 36) GODEAS Evelina roj. v Krminu dne 31.05.1930, last. 1/3, BATTISTUTTA Daria Lucia vdova BRESSAN roj. v Gorici dne 14.04.1952, last. 1/3, GODEAS Evelina roj. v Krminu dne 31.05.1930, last. 1/6, BRESSAN Nicoletta roj. v Gorici dne 21.07.1972, last. 1/6, list 7 k.p. 719/7; 37) BORTOLUZZI Alessio roj. v Coneglianu dne 27.03.1972, last. 1/2, BORTOLUZZI Alberto roj. v Coneglianu dne 02.04.1974, last. 1/2, list 7 k.p. 730/6, 731/4, 730/1 in 731/1; 38) BLASON Nevia roj. v Gorici dne 28.06.1944, last. 1/1, list 7 k.p. 731/3 in 738/1; 39) BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje, AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje, list 7 k.p. 719/1; 40) BLASON Maria por. PAULIN oče Gian Battista (Giobatta) por PAULIN, last. 1/4, BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje 3/4, AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje 3/4, list 7 k.p. 751/13; 41) VRIZ Iolanda roj. v Krminu dne 28.07.1922, last. 1/2, VRIZ Clementina roj. v Medei dne 01.06.1924, last. 1/2, list 7 k.p. 418/4 In 719/3; 42) BLASON Giovanni roj. v Gorici dne 08.04.1967, last. 1/1, list 8 k.p. 349/56, 349/3, 349/6, 349/84, 321/2, 326/4, 349/48, 317/2, 344/1 in 345/1; 43) MEDEOT Italo roj. v Gradišču dne 11.10.1936, last. 1/1, list 8 k.p. 349/7 in 349/75; 44) CALLEGARI Olga roj. v kraju San Giovanni al Natisone dne 23.06.1937, last. 1/1, list 8 k.p. 349/60; 45) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/1, list 8 k.p. 349/8; 46) LORENZON Giovanni roj. v Gradišču dne 28.10.1943, last. 1/1, list 8 k.p. 349/59; 47) BRESSAN Ermando roj. v Fari dne 26.10.1934, last. 1/3, BRESSAN Ermando roj. v Fari dne 26.10.1934, skupno premoženje 2/3, COVACENSZACH Severina roj. v Praprotnem dne 23.10.1939, skupno premoženje 2/3, list 8 k.p. 349/9; 48) LORENZON Luciano roj. v Gradišču dne 31.05.1936, skupno premoženje, FALZARI Zaira roj. v Tržiču dne 18.02.1938, skupno premoženje, list 7 k.p. 348/2, list 8 k.p. 349/82, 332/1 in 337/3; 49) PIAN Giovanni roj. v Dolenjem dne 19.04.1935, last. 1/4, PIAN Milena roj. v Gradišču dne 11.07.1936, last. 1/4, PIAN Bruno roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. 1/4, PIAN Franco roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. 1/4, list 7 k.p. 734/4; 50) PELLICAN Carmelita roj. v Gradišču dne 03.08.1935, last. 10/18, MAREGA Marlisa roj. v Gradišču dne 13.01.1955, last. 4/18, MAREGA Paola roj. v Gradišču dne 11.03.1961, last. 4/18, list 7 k.p. 734/2; 51) BLASON Francesco oče Valentino, last. 1/1, list 8 k.p. 339/1, 339/3 in 339/4; 52) AGOSTINIS Enrico roj. v Gorici dne 14.12.1962, last. 1/2, AGOSTINIS Carlo Alberto roj. v Gorici dne 14.05.1966, last. 1/2, doživljenjski najemnik: ALBERTIN Anna roj. v Gorici dne dne 05.08.1936, list 8 k.p. 338/3; 53) DELLA MORTE Rocco roj. v Berlinu dne 08.06.1936, last. 1/1, list 8 k.p. 359/25; 54) PETTARIN Giuseppe roj. v Gradišču dne 09.09.1937, last. 1/1, list 9 k.p. '22/4, 22/5, 7/1 in 23/19, list 8 k.p. 359/3 in 359/1; 55) MARUSSI Edo roj. v Gradišču dne 03.11.1947, last. 1/1, doživljenjski najemnik Z.V. 1680 z.t. 1°: NARDON Maddalena vdova Marussi roj. 16.10.1892 za 1/3, list 7 k.p. 751/14 in 759/100, list 8 359/4; 56) BLASON Andrea roj. v Gorici dne 25.05.1962, last. 1/1, list 7 k.p. 759/124, list 11 k.p. 640/8; 57) BRESSAN Paolo roj. v Gradišču dne 09.08.1951, last. 1/1, list 7 k.p. 751/23, 751/20 in 751/21; 58) SPEZZIGU Anna roj. v Gorici dne 12.02.1963, last. 1/1, list 7k.p. 759/84, 759/83 in 759/85; 59) MUSINA Sabina roj. v Krminu dne 07.07.1971, last. 1/1, list 7 k.p. 759/104; 60) P0-STIR Gioacchino roj. v Vipavi dne 25.02.1942, skupno premoženje, SORSAK Angela roj. v Zgornjih Poljcanah dne 23.01.1950, skupno premoženje, list 7 k.p. 759/89; 61) VENUTI Alessia roj. v Gorici dne 10.12.1972, last. 1/3, VENUTI Fabio roj. v Gorici dne 29.08.1968, last. 1/3, VENUTI Carlo roj. v Gorici dne 26.09.1977, last. 1/3, doživljenjski najemnik: PE-TRUZ Bruno roj. v Gradišču dne 18.06.1909, list 7 k.p. 759/90; 62) MAREGA Dario roj. v Gradišču dne 06.07.1947, last. 1/1, list 7 k.p. 759/91; 63) MANI A Giuseppe roj. v kraju Santa Croce Camerina dne 18.05.1949, skupno premoženje, DE PAOLI Maria Luisa roj. v Tržiču dne 01.05.1956, last. skupno premoženje, list 7 k.p. 759/94; 64) MAURI Enzo roj. v Gradišču dne 29.02.1956, last. 1/1, list 7 k.p. 759/95; 65) MAURI Lucio roj. v Gorici dne 10.02.1964, last. 1/1, doživljenjski najemnik Z.V. 449 z.t.1°: MAURI Ferruccio roj. v Gradišču dne 18.02.1928, list 7 k.p. 759/97, 759/98 in 759/107 66) MICHELLUT Teresa Maria roj. v kraju San Vito al Torre dne 14.07.1926, last. 1/3, MAURI Paola roj. v Gorici dne 01.01.1959, last. 2/9, MAURI Lucio roj. v Gorici dne 10.02.1964, last. 2/9, MAURI Claudia roj. v Gorici dne 13.07.1971, last. 2/9, list 7 k.p. 759/101; 67) MAURI Tullio roj. v Gradišču dne 14.05.1930, last. 1/1, list 7 k.p. 759/102, 759/110, 759/111, 759/108 in 759/122; 68) MEDEOT Attilio oče Giacomo, last. 1/5, MEDEOT Mario roj. v kraju Mariano del Friuli dne 28.04.1929, last. 1/25, MEDEOT Maria roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.08.1932, last. 1/25, MEDEOT Romolo roj. v kraju Mariano del Friuli dne 25.08.1938, last. 1/25, MEDEOT Remo roj. v kraju Mariano del Friuli dne 25.08.1938, last. 1/25, MEDEOT Giorgio roj. v kraju Mariano del Friuli dne 26.05.1949, last. 1/25, ME-DEOT Adriano roj. v kraju Mariano del Friuli dne 01.04.1935, last. 5/50, MEDEOT Ervino roj. v kraju Mariano del Friuli dne 19.12.1940, last. 5/50, MEDEOT Emilio roj. v kraju Mariano del Friuli dne 27.02.1937, last. 5/50, MEDEOT Bianca roj. v kraju Mariano del Friuli dne 20.12.1949, last. 5/50, MEDEOT Ilario roj. v kraju Mariano del Friuli dne 16.10.1948, last. 1/15, MEDEOT Rosanna roj. v kraju Mariano del Friuli dne 22.01.1950, last. 1/15, MEDEOT Marisa roj. v kraju Mariano del Friuli dne 21.01.1953, last. 1/15, doživljenjski najemnik: DON-DA Onorina vdova MEDEOT roj. v Coroni dne 19.02.1907, za 1/3 od 1/5 na ime MEDEOT Mario, MEDEOT Maria, MEDEOT Romolo, MEDEOT Remo, MEDEOT Giorgio, URIZ Irma vdova MEDEOT roj. v Marianu dne 17.11.1913, za 1/3 od 10/50 na ime MEDEOT Emilio, MEDEOT Bianca, SILVESTRI Anna vdova MEDEOT roj. v Marianu dne 12.03.1911, za 1/3 od 5/25 na ime MEDEOT Adriano, MEDEOT Ervino, list 7 k.p. 759/103; 69) MAURI Tullio roj. v Gradišču dne 14.05.1930, last. 1/1, list 7 k.p. 751/30; 70) MAREGA Erminio roj. v Gradišču dne 22.02.1915, last. 1/3, MAURI Giuseppe roj. v Gradišču dne 26.07.1921, last. 1/3, MAURI Marino roj. v Gradišču dne 22.02.1925, last. 1/3, list 7 k.p. 759/86; 71) MAURI Marino roj. v Gradišču dne 22.02.1925, last. 1/2; MAURI Giuseppe roj. v Gradišču dne 26.07.1921, last. 1/2; list 7 k.p. 759/105; 72) CICUTA Bruno roj. v Fari dne 28.03.1921, last. 1/2; CICUTA Franco roj. v Gorici dne 16.01.1952, last. 1/2; list 7 k.p. 759/106; 73) MACORIGH Paolina roj. v Faedisu dne 04.06.1929, last. 1/1; list 7 k.p. 759/109; 74) MARIZZA Bruno roj. v Gradišču dne 22.04.1931, last. 1/1; list 7 k.p. 751/18, 751/31, 751/32, 759/116, 759/96 in 751/15; 75) TOSO Maddalena poročena GRUDEN, last. 2/24; TOSO Cesira roj. v Gradišču dne 13.09.1911, last. 22/108; TOSO Giuseppe roj. v Gradišču dne 23.09.1939, last. 11/108; TOSO Maria Luigia roj. v Gradišču dne 01.09.1943, last. 11/108; TOSO Annamaria roj. v Trstu dne 07.11.1932, last. 11/108; TOSO Tullio roj. v Trstu dne 05.03.1938, last. 11/108; list 8 k.p. 321/4; 76) BIGIARINI Gian-carlo roj. v Bibbieni dne 18.06.1944, last. 1/1; list 8 k.p. 321/5, 326/3 in 321/7; 77) BIGIARINI Giancarlo roj. v Bibbieni dne 18.06.1944, last. 490/1000; BIGIARINI Pietro roj. v Gorici dne 19.11.1957, last. 510/1000; list 8 k.p. 320/2; 78) BIGIARINI Pietro roj. v Gorici dne 19.11.1957, last. 1/1; list 8 k.p. 320/3 in 317/4; 79) GARIMBERTI Mario roj. v Tržiču dne 18.09.1935, last. 1/1; list 8 k.p. 320/6 in 321/8; 80) CAVA Gianna Maria roj. v Vareseju dne 31.03.1954, last. 1/1; list 8 k.p. 317/1 in 317/6; 81) CALLIGARIS Lucilla roj. v Foljanu dne 27.04.1935, last. 1/1; doživljenjski najemnik: BAGON Remigio roj. v Ronkah dne 05.05.1930; list 8 k.p. 316/6; 82) DE FINETTI Diana roj. v Gradišču dne 24.09.1937, last. 1/1; list 8 k.p. 316/1 in 316/16; 83) BALLABEN Nives roj. v Gradišču dne 18.07.1932, last. 1/1; list 8 k.p. 315/15, 315/1 in 315/6; 84) BRESSAN Antonio roj. v Gradišču dne 05.06.1951, last. 1/1; list 4 k.p. 310, 309/1, 313/15, 313/2, 313/3, 313/5, 313/7, 313/11, 313/8 in 313/9; 85) MARIZZA Nereo roj. v Gorici dne 18.05.1942, last. 1/1; list 9 k.p. 8/1, list 8 k.p. 315/8; 86) PETTARIN Claudio roj. v Gorici dne 25.03.1967, last. 1/1; list 9 k.p. 8/11; 87) KMETIJSKO PODJETJE AZIENDA AGRICOLA S.ELENA S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1; list 9 k.p. 3/9 in 3/1; 88) MARCONATO Ronni roj. v Gorici dne 26.09.1979, last. 1/1; list 9 k.p. 6/1, 6/3, 6/4 in 6/2; 89) RIGOTTI Emilio roj. v Gradišču dne 01.03.1934, last. 1/1; list 9 k.p. 6/10; 90) RIGOTTI Franco roj. v Fari dne 30.10.1935, last. 1/1; list 9 k.p. 6/12, list 5 k.p. 5/5; 91) RIGOTTI Vitalina oče Ermenegildo por. BRESSAN, last. 1/1; list 9 k.p. 23/21 ; 92) MARCO FELLUGA S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1; list 9 k.p. 23/17 in 23/37; 93) ŠKOFIJSKI ZAVOD ZA PODPORO DUHOVNISTVA GORIŠKE ŠKOFIJE s sedežem v Gorici last. 1/1; list 8 k.p. 353; 94) C.D.S. AUDIT S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1; list 11 k.p. 671/5 in 671/7; 95) TOMMASO PRIOGLIO INTERNATIONAL S.PA. s sedežem v Anconi, last. 1/1; list 8 k.p. 418/7; 96) FRISENNA Anna roj. v Gallipoliju dne 26.07.1930, last. 1/2; MEZZORANA Franca roj. v Gorici dne 27.09.1971, last. 1/2; list 9 k.p. '23/3; 97) RAZA Ugo roj. v Gradišču dne 22.08.1937, last. 1/1; list 7 k.p. 735/3;98) SONSON Renzo roj. v Gradišču dne 29.11.1940, last. 1/1; 348/5; 99) VRIZ Iolanda roj. v Krminu dne 28.07.1922, last. 1/2; VRIZ Clementina roj. v Medei dne 01.06.1924, last. 1/2; list 7 k.p. 719/6; 100) PETRUZ Luciano roj. v Gradišču dne 15.06.1939, last. 1/1;,list 8,k.p. 349/49; 101) BALLABEN Luciano Marino roj. v Gradišču dne 19.06.1937, last. 1/1; list 8 k.p. 315/7 in 315/4;102) BORGHES Anna por. ANDRIAN roj. v Gradišču dne 26.07.1922, last. 1/1; list 8 k.p. 362/8; 103) PELIZ-ZA Nives roj. v kraju Cervignano del Friuli dne 07.12.1943, last. 4/6; DI GIACOMO Saverio roj. v Gorici dne 17.01.1963, last. 2/18; DI GIACOMO Marco roj. v Aprici dne 21.03.1964, last. 2/18; DI GIACOMO Cristina roj. v Gorici 26.11.1966, last. 2/18; list 8 k.p. 362/22; 104) SILVESTRI Maria (Maria Mercedes) roj. v Gradišču dne 29.09.1954, last. 1/1; dožlvljenskl najem za 1/3: FRANCESCHINI Alice roj. v kraju Cervignano del Friuli dne 03.06.1928; list 8 k.p. 362/1; 107) VECCHI Luca roj. v Gorici dne 02.08.1971, last. 1/1; list 14 k.p. 634/9; 108) IM-MOBILIARE AL GELSO S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1 list 11 k.p. 671/15, 671/28, 671/31, 671/32 in 671/33; 109) ITALIJANSKO ŽELEZNIŠKO OMREŽJE RETE FERROVIARIA ITALIANA S.p.A. s sedežem v Rimu, last. 1/1; list 11 k.p. 671/13, 671/9 in 671/14; 110) SEZNAM JAVNE DOBRINE- Javna lastnina; list 1 k.p. 772, list 4 k.p. 778, 313/17, 313/18, 313/16, 313/4, 313/6, 313/20, 313/19, 313/21, 313/22, 3/3, 777, 313/10, 313/12, 313/13 in 313/14, list 7 k.p. 696/2, 700/5, 697/2, 711/26, 711/19, 711/20, 711/27, 711/13, 711/22, 711/21, 723/7, 723/4, 723/8, 723/5, 723/3, 723/6, 720/6, 720/7, 720/4, 720/12, 720/3, 720/8, 718/12, 718/13, 718/15, 718/16, 718/8, 718/10, 718/14, 730/8, 730/14, 730/15, 730/16, 730/13, 730/9, 730/4, 730/10, 731/5, 731/6, 731/7, 731/8, 731/9, 731/10, 731/2, 738/2, 734/3, 734/1, 348/3, 348/4, 776, 700/7, 700/8, 788, 711/16, 711/2, 720/9, 787/4 in 348/1, list 8 k.p. 349/71, 349/83, 345/2, 344/2, 338/10, 338/9, 359/104, 359/105, 337/10, 337/11, 337/12, 336/2, 330/2, 333/3, 332/2, 332/3, 326/2, 321/6, 320/1, 320/4, 320/5, 317/3, 317/5, 316/5, 316/7, 316/8, 315/17, 315/12, 315/16, 780/2, 781/1, 315/24, 315/25, 321/3, 333/4, 315/19, 315/20, 315/21, 315/22, 315/23 in 316/9, list 9 k.p. 8/10, 3/10, 8/8, 7/3, 6/5, 6/8, 6/9, 6/6, 6/7, 6/11, 5/6, 22/13, 22/12, 23/35, 23/36 in 3/8, list 11 k.p. 638/2, 640/12, 640/7, 791/2, 791/6, 671/4, 671/6, 674/15, 674/10, 674/12, 674/2, 674/14, 686/2, 673/15, 673/22, 673/19, 673/20, 673/21, 673/3, 693/2, 789/3, 693/3, 688/3, 695/7, 695/10, 695/16, 695/1, 695/11, 640/10, 791/7, 674/13, 674/16 in 673/16, l ist 14 k.p. 765/1, 765/4, 765/3, 765/6, 634/29, 634/26, 634/27 in 795. Upravna občina Fara: 1) RIGOTTI Maria Vitalina roj. v Fari dne 02.11.1925, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 78/17; 2) VEC-CHIET Renzo roj. v Gorici dne 05.09.1955, last. 1/2; BATTISTI Gianna roj. v Gorici dne 12.01.1962, last. 1/2; LIST 9 k.p.št. 78/7, 78/1; 3) PETTARIN Giuseppe roj. v Gradišču dne 09.09.1937, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 78/13; 4) MARCO FELLUGA S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 78/23, 78/3, 78/16, 78/4, 78/14; 5) MEZZORANA (Merzorana) Luigi oče Pietro Antonio roj. v dne 00/00/1900, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 78/2, 78/15; 6) KMETIJSKO PODJETJE AZIENDA AGRICOLA CASA ZULIANI SOCIE-TA' AGRICOLA S.R.L. s sedežem v Fari 1/1, LIST 10 k.p.št. 329/2, 329/9, LIST 9 k.p.št. 75/16, 75/4, 306/1, 306/4, 74/32 LIST 10 k.p.št. 74/1, LIST 9 k.p.št. 75/9, 75/2, 75/5, 306/11, 306/8, 306/5, 311/1, 76/7; 7) CANDUSSI Alfio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 12.01.1931, skupno premoženje; GON Aminta roj. v Palmanovi dne 26.01.1937, skupno premoženje; LIST 9 k.p.št. 311/9; 8) CANDUSSI Alfio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 12.01.1931, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 306/2, 306/14; 9) SEOUALINO Renzo roj. v Gradišču dne 24.03.1944, skupno premoženje; MAURO Maddalena roj. v Krminu dne 04.04.1944, skupno premoženje; LIST 9 k.p.št. 311/6, 311/7; 10) CANDUSSI Mauro roj. v Gorici dne 12.07.1958, last. 1/1, LIST 9 k.p.št. 311/12; 11) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1, doživljenjski najemnik Z.V. 1573 z.t. 1°: DELNERI Elisabetta vdova Spessot roj. v Ogleju 31.10.1902 za 1/2; LIST 17 k. p.št. 198, 174/1, 174/5, 174/6, LIST 10 k.p.št. 162/9, 163/3, 164/3, 163/5, 162/6, 363/3, 734/2; 12) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 74/2tLIST 9 k.p.št. 74/33, LIST 11 k.p.št. 785/1, 13) OBČINA FARA IN VILLANOVA, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 765/1; 14) SPESSOT Aldo oče Antonio roj. v Fari dne 08.08.1922, last. 1/1, LIST 10 k. p.št. 356/1, 356/3; 15) TONETTI Enrico roj. v Gorici dne 04.10.1972, last. 1/2; TONETTI Omar roj. v Krminu dne 28.03.1978, last. 1/2; LIST 10 k.p.št. 357/1, 357/3, 360/1, 360/5; 16) SPESSOT Giuliano roj. v Gorici dne 10.09.1960, last. 1/2; SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. 1/2; LIST 10 k.p.št. 330/2, 361/1; 17) SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. 1/2; LIST 10 k.p.št. 370/10; 18) BRUMAT Alberta roj. v Gorici dne 28.09.1949, last. 1/1, doživljenjski najemnik; SPESSOT Bruna vdova BRUMAT roj. v Fari dne 22.08.1913; LIST 10 k.p.št. 362, 363/1; 19) SPESSOT Leopoldo roj. v Fari dne 22.09.1931, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 370/9, 162/1, 20) CUBERLI Benito roj. v Fari dne 15.02.1937, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 163/4, 163/6, 163/7; 21) SPESSOT Giorgio roj. v Fari dne 21.03.1939, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 366/4, 367/1, 363/2; 22) SPESSOT Mario Antonio roj. v Fari dna 07.11.1931, last. 1/2; SPESSOT Giorgio roj. v Fari dne 21.03.1939, last. 1/2; LIST 10 k.p.št. 370/6, 370/11; 23) MILANESE Marco roj. v Gorici dne 24.08.1967, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 370/3; 24) ROMANESE Diego roj. v Vidmu dne 02.08.1948, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 370/8; 25) SANDRINI IM-PIANTI S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 370/1; 26) LORENZON Sonia roj. v Gradišču dne 19.03.1947, skupno premoženje; BASSANESE Antonio roj. v Vižinadi dne 06.03.1940, skupno premoženje; LIST 10 k.p.št. 370/7; 27) CASTELLAN Roberto roj. v Gorici dne 16.03.1957, last. 1/1, doživljenjski najemnik; SPESSOT Maria roj. v Fari dne 20.01.1928; LIST 10 k.p.št. 184/1, 184/2; 28) BOL-DRIN Sergio roj. v Vilešu dne 15.02.1956, skupno premoženje 1/2; WEFFORT Clara Giovanna roj. v Palmanovi dne 08.03.1954, skupno premoženje 1/2; PICCIN Silvio roj. v kraju Mareno di Piave dne 14.12.1952, skupno premoženje 1/2; ZARDETTO Annamaria roj. v Coneglianu dne 16.11.1956, skupno premoženje 1/2; LIST 10 k.p.št. 185/2, 185/1; 29) BRUMAT Loreta roj. v Koprivnem dne 26.09.1937, last. 1/2; BRUMAT Nerlnaroj. v Fari dne 01.06.1946, last. 1/2; LIST 10 k.p.št. 185/3, 185/4; 30) MEDEOT Dino roj. v Gorici dne 05.01.1938, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT. 186/1, 186/2; 31) BORO Gino roj. v Fari dne 04.06.1944, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 188/1; 33) ZAMPAR Adriano roj. v Koprivnem dne 24.09.1942, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 609/11; 34) BORO Angelo roj. v kraju Motta di Livenza dne 21.09.1920, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 189/3, 627/1; 35) BEVILACQUA GRILL Lucio Giuseppe roj. v Fari dne 11.04.1926, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 627/5, 189/2; 36) MEDEOT Ida Anna roj. v Fari dne 03.10.1942, last. 1/1, stanovanjska pravica z.t..3°: STRADNAR Vella roj. v Špetru dne 16.02.1924; LIST 10 k.p.št. 189/1, 627/4, LIST 17 k.p.št. 189/21; 37) BLASIG Giacomo roj. v Fari dne 05.09.1921, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 190/1, 622/1, 624/5, LIST 11 k.p.št. 637/1; 38) BRESSAN Franca roj. v Fari dne 07.08.1935, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 609/25, 609/26, 609/24; 39) VISINTINI Giuseppe roj. v Trstu dne 17.01.1927, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 613/11, 613/12, 613/8, 633/66, 633/67, 613/10, 618/1, 618/8, LIST 11 k.p.št. 633/46, 633/56, LIST 10 k.p.št. 633/60, 633/62, 633/63, 633/65, 633/91, 633/94, 633/96, 625/3, 624/2, 618/6, 618/7, 618/9; 40) ZAMPAR Giuseppe roj. v Gorici dne 06.10.1951, last. 1/1, LIST 10 k.p.št. 617/1; 41) SIMSIG Michele oče Domenico, last. 1/2; SIMSIG Domenico oče Antonio, last. 1/8; SIMSIG Giacomo oče Antonio, last. 1/8; LARESE Matilde oče Luciano por. DELNERI, last. 1/4; doživljenjski najemnik; BRUMAT Teresa vdova. SIMSIG; LIST 10 k.p.št. 613/9; 42) LA MACCHIA Marialda roj. v Gorici dne 03.05.1957, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 612/2; 43) SASSI Sabatino roj. v kraju Minervino Murge dne 15.10.1960, skupno premoženje; FLORENIN Silvana roj. v Gorici dne 19.11.1964, skupno premoženje; LIST 10 k.p.št. 612/3, 633/47, 633/48; 44) GRI MARIZZA Mario roj. v Fari dne 13.04.1920, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/18, 634/139, 634/12, 634/13, 634/168, 609/23, 609/6,634/19, 634/291, 634/30; 45) BRUMAT Daniele roj. v Gorici dne 22.08.1976, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 609/8, LIST 11 k.p.št. 609/21, 609/20, 609/22; 46) GUADAGNI Giuliana roj. v kraju Montignoso dne 27.05.1949, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 608/4, 608/5, 608/6; 47) BUZZINELLI Bruno roj. v Krminu dne 05.03.1931, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 767/1; 48) TOFFUL Maria Rosalia roj. v Fari dne 29.11.1933, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/157, 634/309; 49) SIMSIG Mirella Luigia roj. v Fari dne 27.11.1935, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/228, 634/286; 50) IANCIC Lidio roj. v Fari dne 05.04.1939, skupno premoženje; PERCON Lidia roj. v Koprivnem dne 20.12.1943, skupno premoženje; 11 k.p.št. 634/229 A, 634/229 B; 51) BRESSAN Cristian roj. v Gorici dne 28.01.1970, last. 1/2; MAREGA Monica roj. v Gorici dne 20.10.1971, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/214; 52) BRUMAT Alessandro roj. v kraju Cervignano del Friuli dne 05.09.1956, last. 1/2; GERIN Augusta roj. v Vilešu dne 10.11.1921, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/24, 634/287; 53) DE-MORI Angela roj. v Gallžanl JU dne 09.01.1928, last. 16/24; MAREGA Ennio roj. v Koprivnem dne 16.10.1946, last. 2/24; MAREGA Olivo roj. v Fari dne 22.11.1920, last. 2/24; MAREGA Maurizio roj. v Gorici dne 04.02.1955, last. 1/24; MAREGA Marina roj. v Gorici dne 02.07.1958, last. 1/24; TRIBUSSON Mandina roj. v Fari dne 31.08.1933, last. 1/24; TRIBUSSON Alice roj. v Fari dne 21.07.1935, last. 1/24; LIST 11 k.p.št. 634/171, 634/288, 634/289, 634/83; 54) COCCOLO Giampiero roj. v Gradišču dne 05.03.1954, last. 1/2; COCCOLO Giampiero roj. v Gradišču dne 05.03.1954, skupno premoženje 1/2; SANTILLO Eleonora roj. v kraju Pietrelcina dne 17.07.1960, skupno premoženje 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/143, 634/74; 55) BRUMAT Antonio oče Domenico roj. v dne 00.00.1900, last. 1/2; MEDEOT Antonio oče Giacomo roj. v dne il 00.00.1900, last. 1/4; MEDEOT Giorgio oče Antonio roj. v dne 00.00.1900, last. 1/8; MEDEOT Sergio oče Antonio, last. 1/8; LIST 11 k.p.št. 634/153, 634/321; 56) COMEL Maria roj. v Gorici dne 18.03.1938, last. 1/1, LIST 11 k. p.št. 634/78, 634/67; 57) SPESSOT Giacomo oče Mattia, last. 1/2; COMEL Maria roj. v Gorici dne 18.03.1938, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/163, 634/323; 58) BRUMAT Lucla oče Giacomo por. MEDEOT last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/149, 634/320; 59) VISINTIN Angelo oče Vincenzo, last. 1/6; VISIN-TIN Maria oče Vincenzo, last.1/6; VISINTIN Maria oče Antonio, last.30/250; VISINTIN Giuseppe oče Antonio, last.1/10; VISINTIN Giuseppina oče Antonio, last.1/10; PETTARIN Eugenio oče Giuseppe, last.1/40; PETTARIN Enrico oče Giuseppe, last.1/40; PETTARIN Maria por. GRI, last.1/40; PETTARIN Luigi oče Giuseppe, last.1/40; VISINTIN Mario oče Giacomo, last. 1/12; VISINTIN Quirino oče Giacomo, last.1/12; VISINTIN Teresa oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Pierina oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Caterina oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Vittoria oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Luigia oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Regina oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Severino oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Virgilio oče Antonio, last.1/250; LIST 11 k.p.št. 634/169, 634/326; 60) BRUMAT Silvana roj. v Fari dne 23.05.1943, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/138; 61) BRESSAN Leopoldo roj. v Fari dne 03.01.1948, last. skupno premoženje; FAVERO Ernesta roj. v kraju San Giovanni al Natlsone dne 06.07.1952, last. skupno premoženje; LIST 11 k. p.št. 634/129, 634/130; 62) PUSNAR Giovanni roj. v Fari dne 02.01.1936, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/154; 63) GRI Aurelia Giuseppina roj. v Fari dne 05.01.1926, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/116, 634/81, 634/173, 634/124, 634/165, 634/27; 64) GRONELLI Maria Cristina roj. v Fari dne 11.02.1939, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/29; 65) KMETIJSKO PODJETJE SOCIETA' AZIENDA AGRICOLA TENUTA VILLANOVA S.R.L. A SOCIO UNICO IN ABBREVIA-ZIONE VI.TE. S.R.L., s sedežem v Fari, last. 1/1, LIST 8 k.p.št. 776/1, 776/3, LIST 11 k.p.št. 634/225, 634/292, 634/293, 634/41, 641/1 A, 641/1 B, LIST 11 k.p.št. 641/4, 774/1, LIST 12 k.p.št. 648/1, 648/5, LIST 8 k.p.št. 649/167, 649/170, 649/2; 66) MAREGA Giovanni roj. v Fari dne 03.06.1937, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 637/8, 637/9, 637/18, 637/19; 67) MAREGA Giovanni roj. v Fari dne 03.06.1937, last. skupno premoženje; BON Giuliana roj. v Fari dne 11.06.1943, last. skupno premoženje; LIST 11 k. p.št. 637/10; 68) OBČINA GORICA (Premoženjska dobrina), last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 637/17; 69) MAREGA Marcello oče Giovanni roj. v Fari dne 30.11.1921, last. 1/2; MAREGA Lino oče Giovanni roj. v Fari dne 17.02.1923, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 637/3, 637/14; 70) AVTONOMNA DEŽELA FURLA-NIJA JULIJSKA KRAJINA - Deželne površinske vode, last. 1/1, LIST 8 k.p.št.782, LIST 11 k.p.št. 804, 817, LIST 7 k.p.št. 815; 71) MANCIN Alida roj. v Gorici dne 18.08.1964, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 637/7, 637/15; 72) KMETIJSKO PODJETJE SOCIETA' AGRICOLA AZIENDE L. BENNATI S.PA. s sedežem v Rimu, last. 1/1, LIST 7 k.p.št. 643/1, 643/3, 643/4, 643/5, 656/1, 777/5, 642/2, LIST 11 k.p.št. 642/3, LIST 7 k.p.št. 643/2, LIST 11 k.p.št. 774/3, LIST 8 k.p.št. 649/175; 73) MORO Enzo roj. v Šlovrencu dne 22.09.1935, last. 1/1, LIST 12 k.p.št.648/3; 74) OR-SOLINI Marino roj. v Gorici dne 25.09.1956, skupno premoženje; GIOTTI Grazia roj. v Gorici dne 05.05.1958, skupno premoženje; LIST 10 k.p.št. 74/6, 74/36; 75) BRESSAN Ezio roj. v Gorici dne 26.04.1959, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT. 74/13; 76) CUBERLI Fioravante roj. v Fari dne 16.12.1928, last. 8/12; CUBERLI Claudio roj. v Fari dne 21.09.1956, last. 1/12; CUBERLI Graziano roj. v Fari dne 02.07.1959, last. 1/12; CUBERLI Mario roj. v Gorici dne 09.01.1961, last. 1/12; CUBERLI Lorena roj. v Gorici dne 26.05.1973, last. 1/12; LIST 10 k.p.št. 163/1; 77) BALLABEN Adriana roj. v Fari dne 23.09.1947, last. 112/432; BALLABEN Silvio roj. v Fari dne 10.09.1936, last. 157/432; VITTORIO Marco roj. v Vidmu dne 22.02.1944, last. 56/432; BER-TOS Vera roj. v Gradišču dne 09/12/1943, last. 96/432; USOPIAZZA Franca roj. v Zagraju dne 05.12.1947, last. 8/432; FORNASIR Pierina roj. v Cervignanu dne 21.04.1914, last. 3/432; LIST 10 k. p.št. 633/87, 633/79; 78) GRI Aurelia roj. v Fari dne 05.01.1926, last. skupno premoženje; MARITAN Giovanni roj. v Fari dne 04.05.1923, last. skupno premoženje; LIST 11 k.p.št. 769/2; 79) DISSEGNA Maurelio roj. v kraju Romano D'Ezzelino dne 21.10.1927, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/14, 634/15; 80) BRESSAN Nestore Luigi roj. v Fari dne 16.02.1934, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 609/60; 81) VIDOZ Andrea roj. v dne 00.00.1900, last. 1/2; ZAMPAR Maria roj. v dne 00.00.1900, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 609/30, LIST 10 k.p.št. 609/62; 82) TREVI-SAN Armando roj. v Gradežu dne 01.10.1938, skupno premoženje; MEDEOT Renata roj. v Fari dne 26.04.1942, last. skupno premoženje; LIST 11 k. p.št. 609/27, LIST 10 k.p.št. 609/69; 84) GREGORAT Stefano roj. v Gorici dne 23.11.1963, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT. 379/1; 91) LODOLO Sigfrido roj. v Fari dne 09.02.1931, last. 1/2; ANDRIAN Franca roj. v Fari dne 19.07.1933, last. 1/2; doživljenjski najemnik za 1/2; ZAMPAR Adelina por Lodolo roj. v Fari dne 12.10.1909; LIST 11 k.p.št. 634/125; 92) IRIS -ISONTINA RETI INTEGRATE E SERVIZI S.PA. s sedežem v Gorici, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/11, 634/301; 94) PUSNAR Beatrice roj. v Gorici dne 03.11.1964, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 634/208, 634/72; 95) DRŽAVNA LASTNINA - VOJNI ODDELEK, last. 1/1, LIST 10 K.PŠT 353; 96) DRŽAVNA LASTNINA - MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA -DRŽAVNE CESTE, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 642/4, 642/5, 642/6, LIST 7 k.p.št. 643/10, 643/6, 643/7, 643/8, 643/9, LIST 8 k.p.št. 649/117, LIST 4 k.p.št. 649/152, LIST 7 k.p.št. 656/2, LIST 11 k.p.št. 777/4, LIST 10 k.p.št. 329/8; 97) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; LIST 5 k.p.št.733, LIST 9 k.p.št. 78/5,78/18, 78/19, 78/21, 78/20, 78/22, 78/24, 311/8, 306/6, 306/7, 306/9, 306/10, 306/12, 306/13, 75/18, 75/17, 75/19, 734/1, 74/31, LIST 10 k.p.št. 74/30, 736, 74/3, LIST 9 k.p.št. 74/34, LIST 10 k.p.št. 329/10, 330/1, 356/2, 357/2, 360/3, 360/4, 361/5, 361/4, 361/3, 162/7, 162/3, 162/4, 162/5, 162/8, 363/5, 363/4, 366/3, 366/2, 366/1, 745/3, 367/4, 367/3, 367/2, 370/13, 370/12, 370/15, 370/14, 370/17, 370/16, 370/19, 370/18, 184/3, 185/5, 185/6, 185/7, 185/8, 185/9, 186/3, LIST 17 k.p.št.188/6, 189/16, 189/17, 189/18, 189/19, 189/20, LIST 10 k.p.št. 627/6, 190/3, 625/2, 622/3, 624/1, 618/10, 613/13, 633/84, 633/85, 633/86, 633/88, 633/89, 633/90, 633/81, 633/92, 633/93, 633/95, 633/97, LIST 11 k.p.št. 634/300, 634/299, LIST 10 k.p.št. 609/61, 609/63, 609/64, 609/65, 609/67, 609/59, LIST 11 k.p.št. 634/303, 634/302, LIST 10 k.p.št. 609/66, 609/68, LIST 11 k.p.št. 767/2, 634/20, 634/306, 634/304, 634/305, 634/319, 634/76, 634/308, 634/310, 634/312, 634/311, 634/215, 634/313, 634/315, 634/314, 634/290, 634/297, 634/298, 634/316, 634/317, 634/318, 634/322, 634/324, 634/325, 634/327, 634/328, 634/329, 634/330, 634/331, 634/332, 769/3, 634/333, 634/334, 634/335, 637/20, 637/13, 637/23, 637/21, 637/16, 637/22, 642/8, 642/9, LIST 7 k.p.št. 643/12, LIST 11 k.p.št. 641/3, 774/5, LIST 8 k.p.št. 649/174, LIST 7 k.p.št. 777/3, LIST 11 k.p.št. 643/11, 774/4, LIST 9 k.p.št. 76/6, LIST 10 k.p.št. 633/73, LIST 11 k.p.št. 634/307, 768, 97) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastina; LIST 11 k.p.št. 771, 772, LIST 9 k.p.št. 76/5, LIST 10 k.p.št. 764, 609/58, 757, LIST 7 k. p.št. 643/13, LIST 10 k.p.št. 743, 739, 744, 745/1, 745/2, LIST 9 k.p.št. 738, LIST 17 k.p.št.188/5; 98) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina DEŽELE (Cestni odsek); LIST 11 k.p.št. 641/2, 774/2, LIST 4 k.p.št. 649/168, LIST 12 k.p.št. 648/4, LIST 4 k.p.št. 649/169, LIST 11 k.p.št. 776/2. Upravna občina Sovodnie - K.O. Sovodnie: 1) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA- Deželne površinske vode, last. 1/1 LIST 5 k.p.št. 303/7, LIST 2 k.p.št. 303/1; 2) OBČINA SOVODNJE, last. 1/1; LIST 5 k. p.št. 303/4, 303/9, 303/10, LIST 6 k.p.št. 154/2, 154/12, 154/20; 3) OBČINA SOVODNJE (Premoženjska dobrina), last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 154/11, .315, .316, .318; 4) ZIANI Romano roj. v Sovodnjah dne 11.07.1929, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 199/3, 199/5, 200/2, 200/5; 5) KUZMIN Ottilia roj. v Sovodnjah dne 15.03.1924, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 200/1, LIST 6 k.p.št. 244/1, 244/3; 6) DEZORZ Viuoletta roj. v Gorici dne 22.12.1947, last. 1/2; CERNIC Venceslao roj. v Sovodnjah dne 14.07.1950, last. 1/2; LIST 5 k.p.št. 201/1; 7) TOM-SIC Carla roj. v Sovodnjah dne 26.04.1941, last. 1/1; LIST 9 k.p.št. 203/1; 8) TOMSIC Francesco roj. v Sovodnjah dne 31.12.1939, last. 1/1; doživljenjski najemnik; TOMSIC ali TOMMASI Antonio roj. v Sovodnjah dne 05.02.1909; LIST 5 k.p.št. 196/3, LIST 9 k.p.št. 196/7, 203/11 A, 203/11 B; 9) TOMMASI Maria roj. v Sovodnjah dne 23.12.1940, last. 1/1; doživljenjska najemnica za 59,701/100 nedeljive posesti; KOVIC Maria vdova TOMMASI roj. v Sovodnjah dne 20.03.1912; LIST 5 k.p.št. 196/4; 10) GULIN Venceslao roj. v Sovodnjah dne 20.01.1940, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 196/8; 11) TOMSIC Maria roj. v Gorici dne 03.06.1953, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 196/1, 203/6, 203/13; 12) KUZMIN Elena roj. v Sovodnjah dne 02.10.1927, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 201/3; 13) FLORENIN Luigi roj. v Sovodnjah dne 17.08.1937, last. 1/1;dožlvljenjska najemnica Z.V. 482 z.t..1° za 1/3 nedeljive posesti; ZAVADLAV Olga vdova FLORENIN roj. v Sovodnjah dne 26.07.1911; LIST 5 k.p.št. 205/1, 205/9, 205/10, 205/15, 205/16, 205/3, 205/2; 14) PETEJAN Voica roj. v Sovodnjah dne 19.12.1951, last. 1/3; PETEJAN Nadla roj. v Sovodnjah dne 02.03.1954, last. 1/3; PETEJAN Ines roj. v Sovodnjah dne 02.07.1957, last. 1/3; LIST 6 k.p.št. 220/10, LIST 5 k.p.št. 203/15, 203/7, LIST 6 k.p.št. 229/18, 229/7; 15) BUTKOVIC Cirillo roj. v Sovodnjah dne 10.06.1930, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 202/1, 202/3; 16) GULIN Giovanni roj. v Sovodnjah dne 06.10.1936, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 203/9, 203/17; 17) GULIN Gisella Francesca oče Giovanni, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 203/8, 203/19, 68/3, 18) GULIN Zdravco roj. v Sovodnjah dne 19.01.1949, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 203/2, 203/21; 19) DEVETAK Pierina roj. v Sovodnjah dne 27.06.1946, last. 1/3; DEVETAK Marjan roj. v Sovodnjah dne 20.11.1947, last. 1/3; TABAI Norma roj. v Gorici dne 08.05.1943, last. 3/27; DEVETAK Romina roj. v Gorici dne 28.02.1968, last. 2/27; DEVETAK Marco roj. v Gorici dne 25.04.1974, last. 2/27; DEVETAK Cristian roj. v Gorici dne 13.10.1979, last. 2/27; LIST 6 k.p.št. 223/1, 205/12; 20) DEVETAK Mariano roj. v Sovodnjah dne 20.11.1947, last. 1/2; BERNARDIS Delia roj. v Gorici dne 26.08.1949, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 205/4; 21) DEVETAK Marco roj. v Gorici 25.04.1974, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 205/13; 22) DEVETAK Cristian roj. v Gorici dne 13.10.1979, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 205/19; 23) FLORENIN Alenka roj. v Gorici dne 02.05.1969, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 205/6, 205/8; 24) MALIC Orlando roj. v Gorici dne 31.12.1957, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 205/14; 25) ZIANI Zdenka roj. v Sovodnjah dne 14.11.1947, last. 1/2; PETEANI Ilaria roj. v Sovodnjah dne 27.10.1922, last. 1/2; doživljenjska najemnica za 1/2 nedeljive posesti v lasti ZIANI Zdenke; PETEANI Ilaria vdova CIJAN roj. v Sovodnjah dne 27.10.1922; LIST 6 k.p.št. 206/6; 26) GORINI Giorgio roj. v Gorici dne 20.08.1939, skupno premoženje; ZIANI Zdenka roj. v Sovodnjah dne 14.11.1947, skupno premoženje; LIST 6 k.p.št. 243/3; 27) GORINI Gianmarco roj. v Gorici dne 27.05.1972, last. 1/2; KRAVOS Cristina roj. v Gorici dne 21.12.1974, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 206/4; 28) PAHOR Gabriella roj. v Mirnu dne 15.10.1923, last. 1/9; COTIC Dario roj. v Gorici dne 04.11.1951, last. 1/9; COTIC Marco roj. v Gorici dne 30.05.1955, last. 1/9; KOVIC Adriana roj. v kraju Rubbia di Merna dne 27.02.1939, last. 1/9; COTIC Ivo roj. v Gorici dne 08.08.1960, last. 1/9; COTIC Boris roj. v Gorici dne 01.09.1962, last. 1/9; COTIC Tatjana roj. v Gorici dne 21.03.1965, last. 1/3; LIST 6 k.p.št. 226/2, 226/4; 29) COTIC Boris roj. v Gorici dne 01.09.1962, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 228/5; 30) KOVIC Adriana roj. v Gorici dne 27.02.1939, last. 2/3 od 744/1000; COTIC Ivo roj. v Gorici dne 08.08.1960, last. 1/6 od 744/1000; COTIC Boris roj. v Gorici dne 01.09.1962, last. 1/6 od 744/1000; MICHELUS Alma roj. v Gorici dne 19.07.1955, last. 256/1000; LIST 6 k.p.št. 222; 31) CERNETTI Neva roj. v Gorici dne 05.07.1954, last. 1/2; CERNETTI Giorgio roj. v Gorici dne 18.10.1956, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 243/1; 32) COTIC Maria por. PETEANI roj. v Mirnu dne 17.07.1930, last. 1/2; ZOTTI Luigi oče Giuseppe, last. 3/8; COTIC David roj. v Gorici dne 30.01.1977, last. 1/8; LIST 6 k.p.št. 220/2, 220/8; 33) COTIC Martino roj. v Sovodnjah dne 10.11.1931, last. 1/3; COTIC Silvana roj. v Gorici dne 09.12.1965, last. 1/3; COTIC David roj. v Gorici dne 30.01.1977, last. 1/3; LIST 7 k.p.št. 78/3; 34) VIZINTIN Miran roj. v Gorici dne 15.01.1963, last. 1/14; VIZINTIN Alice roj. v Sovodnjah dne 09.11.1927, last. 1/14; VIZINTIN Milan roj. v Kranju dne 03.09.1928, last. 1/7; VIZINTIN Rodolfo roj. v Sovodnjah dne 04.09.1911, last. 1/7; VIZINTIN Rado roj. v Poljčanah dne 19.09.1937, last. 1/28; VIZINTIN Peter roj. v Ljubljani dne 25.06.1944, last. 1/28; VIZINTIN Marija roj. v Poljčanah dne 04.08.1935, last. 1/28; VIZINTIN Anka roj. v Poljčanah dne 07.08.1940, last. 1/28; VIZINTIN Tanja roj. v Mariboru dne 21.11.1954, last. 1/21; VIZINTIN Vlasta roj. v Mariboru dne 28.07.1958, last. 1/21; VIZINTIN Stanka roj. v Mariboru dne 22.03.1951, last. 1/21; VIZINTIN Luclana roj. v Gorici dne 12.11.1937, last. 1/14; VIZINTIN Giacomina roj. v Strasburgu (F) dne 21.02.1926, last. 1/14; VIZINTIN Gisella roj. v Sovodnjah dne 27.12.1904, last. 1/7; LIST 6 k.p.št. 229/2; 35) KRASCEK Giuseppe roj. v Sovodnjah dne 09.03.1945, last. 1/1; doživljenjski najemnik : KRASCEK Carlo roj. v Sovodnjah dne 13.12.1912; LIST 6 k.p.št. 229/3, 229/12; 36) PELICON Maria oče Giuseppe roj. v Sovodnjah dne 21.03.1912, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 229/8, 229/15; 37) PELICON Marino roj. v Gorici dne 26.03.1960, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 225/1, 225/4; 38) PELICON Zlatka roj. v Sovodnjah dne 21.10.1946, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 225/2, 225/7; 39) STRAVS Michele roj. v Idriji dne 05.03.1929, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 226/1; 40) DEVETAK Rodolfo roj. v Sovodnjah dne 31.03.1927, last. 3/9; DEVETAK Francesco roj. v Sovodnjah dne 17.05.1933, last. 3/9; PAHOR Aurelia roj. v Sovodnjah dne 04.11.1933, last. 3/27; DEVETAK Irene roj. v Gorici dne 26.12.1957, last. 2/27; DEVETAK Rodolfo roj. v Gorici dne 24.05.1960, last. 2/27; DEVETAK Nada roj. v Gorici dne 13.04.1966, last. 2/27; LIST 6 k.p.št. 228/1; 41) DEVETAK Rodolfo roj. v Gorici dne 24.05.1960, last. 1/1; LIST 6 k. p.št. .319; 42) COTIC Adele roj. v Sovodnjah dne 19.10.1926, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 154/45; 43) ZOTTI Sabina por. TOMMASI roj. v Sovodnjah dne 01.08.1946, last. 1/2; TOMMASI Marco roj. v Sovodnjah dne 11.04.1940, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 88/8; 44) MEDEOT Gaetana por. ZANUTEL roj. v Gradežu dne 20.03.1930, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 67; 45) PETEANI Melania roj. v Mirnu dne 05.05.1930, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 68/1; 46) CIJAN Boris roj. v Gorici dne 10.05.1965, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 138/5; 47) BRASCA Marco Maria roj. v Milanu dne 07.12.1967, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 154/19, 154/18; 48) FAJT Damiano roj. v Sovodnjah dne 30.05.1951, skupno premoženje; PETEANI Dolores roj. v Gorici dne 04.08.1954, skupno premoženje, LIST 6 k.p.št. 154/5, 154/4, 154/30, 154/33; 49) FAJT Damiano roj. v Sovodnjah dne 30.05.1951, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 154/36, 156/6; 50) ALPE S.PA. s sedežem v Gorici, last. 1/1; najemna pogodba s trajanjem 20 let od 01.03.1993 do 27.02.2013, za k.p.št. 111/1 -111/19 in v prid "Občine Sovodnje" LIST 6 k.p.št. 111/1, 111/19, .276; 51) VISINTIN Paola roj. v Sovodnjah dne 24.01.1926, last. 1/8; VISINTIN Ludmilla roj. v Sovodnjah dne 08.05.1921, last. 1/8; PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/8; BOSCHIN Paola roj. v Zagraju dne 11.12.1936, last. 8/72; BOSCHIN Anna roj. v Zagraju dne 07.11.1938, last. 26/72; ANTONELLI Guido roj. v Gorici dne 11.11.1972, last. 2/72; KLANJSCEK Venceslao roj. v Gorici dne 21.09.1939, last. 1/16; KLANJSCEK Dragica roj. v Sovodnjah dne 10.08.1946, last. 1/16; LIST 6 k.p.št. 106/2, 106/9; 52) PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 102/1, 115/8; 53) PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/1; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti.; MAURIC Alma roj. v Gorici dne 21.02.1903; LIST 6 k.p.št. 89/1, 89/4; 54) VISINTIN Paola roj. v Sovodnjah dne 24.01.1926, last. 1/4; VISINTIN Ludmilla roj. v Sovodnjah dne 08.05.1921, last. 1/4; PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/4; KLANJSCEK Venceslao roj. v Gorici dne 21.09.1939, last. 1/8; KLANJSCEK Dragica roj. v Sovodnjah dne 10.08.1946, last. 1/8; LIST 6 k.p.št. 115/17; 55) BOSCHIN Paola roj. v Zagraju dne 11.12.1936, last. 8/36; BOSCHIN Anna roj. v Zagraju dne 07.11.1938, last. 26/36; ANTONELLI Guido roj. v Gorici dne 11.11.1972, last. 2/36; LIST 6 k.p.št. 105/9, 106/6; 56) VISINTIN Paola roj. v Sovodnjah dne 24.01.1926, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 102/6; 57) KLANJSCEK Venceslao roj. v Gorici dne 21.09.1939, last. 1/2; KLANJSCEK Dragica roj. v Sovodnjah dne 10.08.1946, last. 1/2; doživljenjski najemniki za 1/3 nedeljive posesti z vzajemno pravico do povečanja deleža; KLANISCEK Venceslao roj. v Šempasu dne 09.05.1915; DOVZAK Vera roj. v Kovku (Ajdovščina) dne 09.11.1938; LIST 6 k.p.št. 102/5; 58) VISINTIN Ludmilla roj. v Sovodnjah dne 08.05.1921, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 102/4; 59) BUTKOVIC Deodato roj. v Sovodnjah dne 14.11.1950, last. 1/2; BUTKOVIC Ljubica roj. v Sovodnjah dne 02.04.1953, last. 1/2; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti TOMSIC Veronica vdova BUTKOVIC roj. v Sovodnjah dne 01.01.1920; LIST 6 k.p.št. 115/3; 60) DEVETAK Giovanni roj. v Sovodnjah dne 17.06.1926, last. 1/5; DEVETAK Maria por. CHERPAN roj. v Sovodnjah dne 31.12.1934, last. 1/5; DEVETAK Antonia vdova MAREGA roj. v Sovodnjah dne 31.12.1934, last. 1/5; DEVETAK Natalla por. KOLAVCIC roj. v Sovodnjah dne 28.11.1924, last. 1/5; CEVDEK Mariana por. QUAGGIATO roj. v Gorici dne 18.09.1961, last. 1/5; LIST 6 k.p.št. 96/1, 96/4; 61) CIBIC Rajko roj. v Sovodnjah dne 31.10.1914, last. 3/100; TOMSIC Martino roj. v Sovodnjah dne 12.11.1939, skupno premoženje 5277/5600; SAMEC Maria roj. v Ajdovščini dne 15.09.1946, skupno premoženje 5277/5600; FERLAT Ileana roj. v Mirnu dne 12/05/1930, last. 31/1120; LIST 6 k.p.št. 95/1, 95/5; 62) TOMSIC Martino roj. v Sovodnjah dne 12.11.1939, skupno premoženje; SAMEC Marija roj. v Ajdovščini dne 15.09.1946, skupno premoženje 1/1; LIST 6 k.p.št. 95/2, 95/8; 69) TOMSIC Stefania roj. v Sovodnjah dne 27/01/1917, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 94/1, 94/5; 71) COTIC Ludmilla roj. v Sovodnjah dne 28.04.1925, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 92/1, 92/4; 72) VIDOZ Rita roj. v Gorici dne 09.04.1950, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 69/2, 69/4, 91/1, 91/4, LIST 6 k.p.št. .358, LIST 3 k.p.št. 70/1, LIST 7 k.p.št. 70/4; 73) PIPAN Giuseppe roj. v Gabrjah dne 10.03.1938, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 90/1, 90/4; 74) BATISTIC Aleksandra roj. v Sovodnjah dne 28.02.1948, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 87/8; 75) BATI-STIC Alessandra roj. v Sovodnjah dne 28.02.1948, last. 1/1; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti TOMSIC Maria vdova BATISTIC roj. v Sovo-dnjah dne 22.12.1919; LIST 4 k.p.št. 139/1, 139/4, 139/7, 139/8; 76) TOMSIC Maria oče Giuseppe roj. v Sovodnjah dne 22.12.1919, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/6, 138/9; 77) TOMSIC Antonio roj. v Sovodnjah dne 06.07.1935, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/28, 87/31, 138/11; 78) de TOSI Maria Enrica por. NOVI, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 139/2, 139/6, .106/2; 79) PAVLETIC Alma roj. v Gorici dne 05.12.1950, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 138/26; 80) CIJAN Bernarda por. CEVDEK roj. v Peči dne 05.11.1929, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 138/18, 138/28; 81) TOMSIC Amata roj. v Sovodnjah dne 01.07.1942, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/36; 82) TOMSIC Milano roj. v Sovodnjah dne 11.06.1930, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 138/25; 83) TOMSIC Anna Caterina roj. v Sovodnjah dne 04.01.1911, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 138/13; 84) BLAZIC Nadja roj. v Mirnu dne 23.11.1946, last. 1/3; ZUZIC Marinka roj. v Mirnu dne 20.02.1950, last. 1/3; SILIC Radivoj roj. v Mirnu dne 13.09.1951, last. 1/3; LIST 4 k.p.št. 138/29; 85) CIJAN Rosalia roj. v Peči dne 10.10.1913, last. 1/2; BLAZIC Nadja rojv Mirnu dne 23.11.1946, last. 1/6; ZUZIC Marinka roj. v Mirnu dne 20.02.1950, last. 1/6; SILIC Radivoj roj. v Mirnu dne 13.09.1951, last. 1/6; LIST 4 k.p.št. 138/16; 86) CIJAN Rosalia por. FORNAZARIC roj. v Peči dne 10.10.1913, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 138/30; 87) KRSTAN Luigia roj. v Vojščlcl dne 26.06.1921, last. 1/2; NOVAK Zdravko roj. v Sovodnjah dne 14.12.1952, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 144/1, 144/7; 88) DEVETAK Marco roj. v Sovodnjah dne 09.06.1935, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 240/3; 89) KOVIC Francesco roj. v Peči dne 29.11.1936., last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/1, 87/18; 90) DRŽAVNE ZELEZNICE - DELNIŠKA DRUŽBA ZA PREVOZE IN STORITVE s sedežem v Rimu, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 140; 91) PETEAN Anna por. TOMSIC, last. 1/2; TOMSIC Antonio oče Giuseppe, last. 1/6; TOmSiC Giuseppe oče Giuseppe, last. 1/6; TOMSIC Gisella por MARTINUC roj. v Sovodnjah dne 13.02.1922, last. 1/24; TOMSIC Giuseppe roj. v Sovodnjah dne 07.04.1935, last. 1/24; TOMSIC Edoardo roj. v Gorici dne 12.06.1952, last. 1/24; COTIC Adele rojv Sovodnjah dne 19.10.1926, last. 1/48; TOMSIC Palmira roj. v Gorici dne 03.12.1959, last. 1/48; LIST 7 k.p.št. 87/34; 92) TOMSIC Edoardo roj. v Gorici dne 12.06.1952, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/4; 93) PETEAN Anna por. TOMSIC, last. 1/2; TOMSIC Antonio oče Giuseppe, last. 1/6; TOMSIC Giuseppe oče Giuseppe, last. 1/6; TOMSIC Edoardo roj. v Gorici dne 12.06.1952, last. 1/6; LIST 7 k.p.št. 87/9, 87/35; 94) TOMSIC Giuseppe roj. v Sovodnjah dne 07.04.1935, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/30, 138/21; 95) PETEAN Anna por. TOMSIC, last. 1/6; TOMSIC Anton oče Josip, last. 1/18; TOMSIC Josip oče Josip, last. 1/18; TOMSIC Ivan oče Josip, last. 1/18; CJAN Ida por. GERION roj. v Sovodnjah dne 04.09.1928, last. 3/36; CJAN Ludmilla por. PRINCIC roj. v Sovodnjah dne 06.08.1913, last. 3/36; CJAN Cristina por. KOVIC roj. v Sovodnjah dne 26.05.1908, last. 3/36; KOVIC Domenico roj. v Peči dne 04.08.1934, last. 1/36; KOVIC Annamaria por. MALIC roj. v Peči dne 04.08.1934, last. 1/36; KOVIC Teresa por. PETEJAN roj. v Peči dne 07.02.1936, last. 1/36; CJAN Giuseppina por. STE-PANCIC roj. v Sovodnjah dne 02.11.1911, last. 3/36; CAUDEK Romano roj. v Sovodnjah dne 12.09.1924, last. 1/126; CAUDEK Stefania roj. v Sovodnjah dne 21.09.1920, last. 1/126; CAUDEK Jolanda roj. v Sovodnjah dne 11.07.1923, last. 1/126; CAUDEK Bogdana roj. v Sovodnjah dne 02.07.1926, last. 1/126; CAUDEK Guglielmo roj. v Sovodnjah dne 17.11.1928, last. 1/126; CAUDEK Milena roj. v Sovodnjah dne 26.05.1935, last. 1/126; CAUDEK Giuliano roj. v Gorici dne 26.06.1931, last. 1/108; CAUDEK Aldo roj. v Sovodnjah dne 06.05.1937, last. 1/108; CAUDEK Neda (Nada) roj. v Sovodnjah dne 24.03.1939, last. 1/108; BATISTIC Giuliana roj. v Sovodnjah dne 16.04.1924, last. 5/72; BATISTIC Leopolda roj. v Sovodnjah dne 19.02.1926, last. 5/72; GERION Franca roj. v Gorici dne 14.05.1960, last. 1/36; CAUDEK Marco roj. v Gorici dne 04.10.1958, last. 1/252; CAUDEK Egone roj. v Gorici dne 30.07.1964, last. 1/252; doživljenjski najemnik; GABRJELCIC Angela vdova CAUDEK roj. v Kozbani dne 01.03.1906 za 1/3 od 1/36 v lasti CAUDEK Giuliana, CAUDEK Alda, CAUDEK Nede (Nade); LIST 7 k.p.št. 85/2; 98) PETEAN Anna, last. 2/18; CENDEK Carlo oče Giuseppe, last. 3/18; TOMSIC Anton oče Josip, last. 1/27; TOMSIC Josip oče Josip, last. 1/27; TOMSIC Ivan oče Josip, last. 1/27; BOSKIN Francesca por. CENDEK, last. 1/18; TOMSIC Maria vdova CIJAN, last. 2/18; CIJAN Giacomo oče Giacomo, last. 2/18; CERNIC Stefano oče Stefano, last. 6/18; LIST 7 k.p.št. 296/4; 99) KOVIC Teresa roj. v Peči dne 07.02.1936, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/14, 87/20; 100) CIJAN Giuseppina por. STEFANCIC roj. v Sovodnjah dne 02.11.1911, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/15, 87/22; 101) CIJAN Ludmilla por. PRINCIC roj. v Sovodnjah dne 06.08.1913, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 87/16, 87/24; 102) CIJAN Ida roj. v Sovodnjah dne 04.09.1928, last. 3/4; GERIAN (GERION) Franca roj. v Gorici dne 14.05.1960, last. 1/4; LIST 7 k.p.št. 87/3 A, 87/3 B, 87/3 C, LIST 7 k.p.št. 87/26, 85/3;103) PETEJAN Maddalena roj. v Gorici dne 20.10.1962, last. 1/1; doživljenjski najemnik: PETEJAN Giovanni roj. v Sovodnjah dne 11.09.1929; LIST 9 k.p.št. 207; 104) BUTKOVIC Luigi roj. v Sovodnjah dne 05.01.1925, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 94/2, 94/8; 106) FLORENIN Natasa roj. v Gorici dne 26.01.1968, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 88/23; 123) CIJAN Stanislao roj. v Sovodnjah dne 24.07.1954, last. 1/1; doživljenjski najemnik: CIJAN Albino roj. v Sovodnjah dne 22.10.1924; LIST 6 k.p.št. 263/2; 124) PAHOR Aurelia roj. v Sovodnjah dne 04.11.1933, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 154/26; 125) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina DEŽELE; LIST 6 k.p.št. 292/3, LIST 2 k.p.št. 291/1, LIST 5 k. p.št. 292/5, 292/4, LIST 3 k.p.št. 290/10, 299/8, LIST 6 k.p.št. 111/16, 111/17, 296/6, LIST 7 k.p.št. 296/5, LIST 6 k.p.št. 296/3, 296/7, LIST 7 k.p.št. 87/29, 138/10, LIST 3 k.p.št. 290/5, LIST 5 k.p.št. 292/1, LIST 3 k.p.št. 290/11; 126) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina DEŽELE - Cestni odsek; LIST 5 k.p.št. 199/4, 199/1, 200/3, 200/4, 201/2, LIST 9 k.p.št. 203/10, LIST 5 k.p.št. 203/12, 203/14, 202/2, LIST 3 k.p.št. 203/16, 203/18, 203/20, LIST 5 k.p.št. 205/5, 205/7, LIST 8 k.p.št. 205/11, LIST 6 k.p.št. 244/2, 243/4, 243/2, 220/7, 220/9, LIST 9 k.p.št. 223/2, 223/3, LIST 6 k.p.št. 229/9, 229/10, 229/13, 229/14, 229/16, 229/17, 229/19, 225/3, 225/5, 225/6, 225/8, 226/3, 228/4, 228/6, 154/28, 154/25, 154/27, 154/29, 154/31, 154/32, 154/35, 156/5, 154/38, 154/40, 154/34, 154/37, 156/7, 154/39, 111/18, 105/8, 106/5, 106/8, 102/3, 115/1, 97/1, 96/3, 95/4, 95/7, 94/4, 94/7, 92/3, LIST 7 k.p.št. 91/3, 102/2, 115/7, 97/2, 96/2, 95/3, 95/6, 94/3, 94/6, 92/2, 105/4, 105/7, 106/4, 106/3, LIST 7 k.p.št. 91/2, LIST 6 k.p.št. 90/3, 89/3, 90/2, 89/2, 68/7, LIST 7 k.p.št. 69/3, 70/3, 78/2, LIST 3 k.p.št. 70/5, LIST 7 k.p.št. 69/5, 87/17, 87/19, 87/21, 87/23, 87/25, 87/27, 87/5, 87/32, 87/10, 138/22, 138/24, LIST 4 k.p.št. 138/17, 138/27, 138/19, 138/20, 139/3, LIST 7 k.p.št. 87/2, 138/12, 87/33, 138/23, LIST 4 k.p.št. 139/5, 144/6, LIST 6 k.p.št. 229/11, LIST 4 k.p.št. 88/32, 88/31, 144/8, LIST 6 k.p.št. 106/7, LIST 5 k.p.št. 303/5, 293/1, 293/6, 293/7, LIST 3 k.p.št. 290/6, LIST 5 k.p.št. 290/8, 290/9; 127) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Pokrajinska uprava; LIST 6 k.p.št. 154/44, 156/8, 111/15. Upravna občina Sovodnie - K.O. Peč: 1) ITALIJANSKA DRŽAVA, last. 1/1; list 1 k.št. 134/25 in 134/26; 2) DRŽAVNO PREMOŽENJE, last. 1/1; list 1 k.št. 134/23, 134/24, 133/13 in 146/14; 3) KRSTAN Lui-gia roj. v Vojscici dne 26.06.1921, last. 1/2; NOVAK Zdravko roj. v Sovodnjah dne 14.12.1952, last. 1/2; list 2 k.p. 128/4, .34/1 in 128/21; 4) BATISTIC Alessandra por. MILOCCO roj. v Sovodnjah dne 28.02.1948, last. 1/2; KRSTAN Luigia vdova NOVAK roj. v Vojscici dne 26.06.1921, last. 1/4; NOVAK Zdravko roj. v Sovodnjah dne 14.12.1952, last. 1/4; doživljenjski najemnik: TOMSIC Maria vdova BATISTIC roj. v Sovodnjah dne 22.12.1919 za 1/3 od 1/2 v lasti BATISTIC Alessandre; list 2 k.p. .34/3 in 149; 5) BATISTIC Alessandra por. MILOCCO roj. v Sovodnjah dne 28.02.1948, last. 1/1; doživljenjski najemnik: TOMSIC Maria vdova BATISTIC roj. v Sovodnjah dne 22.12.1919 za 1/3; list 2 k.p. .34/2 in 128/19; 6) TOMSIC Giovanni oče Stefano, last. 1/1; list 1 128/5; 7) FLORENIN Antonio oče Tommaso, last. 1/1; list 1 128/6; 8) ELETTROGORIZIA S.PA. s sedežem v Trstu last. 1/1; list 1 k.p. 128/18 in 128/17; list 2 k.p. 128/11 in 128/12, 128/13 in 128/7; 9) CJAN Giovanni oče Giuseppe, last. 1/1; list 1 128/8; 10) FLORENIN Francesco roj. v Sovodnjah dne 09.09.1910, last. 1/3; FLORENIN Luigi roj. v Sovodnjah dne 17.04.1914, last. 1/3; DEVETAK Romano roj. v Mir-nu dne 30.10.1942, last. 1/9; DEVETAK Pierina roj. v Sovodnjah dne 27.06.1946, last. 1/9; DEVETAK Marjan roj. v Sovodnjah dne 20.11.1947, last. 1/9; list 1 128/9; 11) PAVLETIC Karolina por. FAGANELLI, last. 1/1; list 1 128/10; 12) DERMAN Giovanni oče Bortolo, last. 1/1; list 1 128/14; 13) TOMSIC Katarina por. ZIAN, last. 4/12; TOMSIC Franica por DEVETAK, last. 4/12; COTIC Franc oče Andrej, last. 1/12; COTIC Anton oče Andrej, last. 1/12; COTIC Ivan oče Andrej, last. 1/12; COTIC Josip oče Andrej, last. 1/12; list 1 k.p. 128/16 in 128/15; 15) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 1 k.p. 139/6, 139/1 in 139/7; 16) SEZNAM JAVNE DOBRINE Javna lastnina Dežele - cestni odsek; list 2 k.p. 128/20 128/22. Upravna občina Gorica - K.O. Spodnja Vrtojba: 1) MILJAVEC Sofia roj v Solkanu dne 07.04.1922, last. 1/1; list 1 k.p. .210, 384/1, 384/3 in 386/2; 2) AZIENDA AUTONOMA STATALE DELLA STRADA s sedežem v Rimu, last. 1/1; list 1 k.p. 914; 3) PAULIN Emilio oče Andrea roj. v dne 00.00.1900, last. 1/1; list 1 k.p. .100/2 in 385; 4) ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA s sedežem v Gorici, last. 1/1; list 1 k.p. 386/1; 5) OBČINA GORICA, last. 1/1; list 1 k.p. 387/1, 387/4, 930, 931, .217 e 913/3; 6) JAVNA DOBRINA ITALIJANSKE DRŽAVE s sedežem v Rimu, last. 1/1; list 1 k.p. 383/3; 7) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 1 k.p. 384/2 in 917; 8) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina Občine - cestni odsek; list 1 k.p. 929. Upravna občina Gorica - K.O. Zgornja Vrtoiba: 1) MAKUC Ludmilla roj. v Gorici dne 07.04.1921, last. 1/2; MAKUC Maksimi-ljan roj. v Gorici dne 26.07.1944, last. 1/2; list 1 k.p. 233/1; 2) MAKUC Camillo roj. v Gorici dne 01.10.1925, last. 1/3; MAKUC Silvana roj. v Gorici dne 13.03.1932, last. 1/3; MAKUC Giuseppina roj. v Gorici dne 10.09.1935, last. 1/3; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti: VISINTIN Raffae-la roj. v Mirnu dne 19.01.1903; list 1 k.p. 233/12; 3) MAKUC Daniele oče Giovanni, last. 1/1; list 1 k.p. 233/13; 4) LUTMAN Vera roj. v Mariboru dne 07.12.1939, last. 1/2; LUTMAN Slava roj. v Mariboru dne 05.11.1948, last. 1/2; list 1 k.p. 233/7; 5) OBČINA GORICA - premoženjska dobrina, last. 1/1; list 1 k.p. 233/14; 6) OBČINA GORICA s sedežem v Gorici, last. 1/1; list 1 k.p. 253 in .205; 7) AVTONOMNO DRŽAVNO PODJETJE ZA CESTE s sedežem v Rimu, last. 1/1; list 1 k.p. 852/6; 8) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 1 k.p. 852/3. Upravna občina Gorica - K.O. Standrež: 1) OBČINA GORICA, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 423/4, 380/10, 380/11, 380/29, LIST 5 k.p.št. 380/35, LIST 4 k.p.št. 334/1, LIST 6 k.p.št. 411/2, LIST 4 k.p.št. 335/1, 335/2, 14/1, 356, 354/1, 354/3, LIST 6 k.p.št. 14/4, LIST 4 k.p.št. 353/1, 14/2, 353/2, LIST 6 k.p.št. 415/1, 414/1, 329/6, LIST 4 k.p.št. 355/4, 355/1, LIST 6 k.p.št. 332/4, LIST 4 k.p.št. 14/5, LIST 6 k. p.št. .596, LIST 4 k.p.št. .597/1, LIST 6 k.p.št. 410/4, LIST 4 k.p.št. 18/11, 18/10, 18/9, 14/18, LIST 3 k. p.št. 14/3, LIST 4 k.p.št. 21/1, 482/4, LIST 6 k.p.št. 410/6, 410/5, LIST 4 k.p.št. 329/8, 330/3, LIST 6 k.p.št. 411/1, LIST 4 k.p.št. 332/6, LIST 6 k.p.št. 410/8, 413/1, 410/7, 412/1, LIST 4 k.p.št. 14/7, 14/6, 333/3, 335/3; 2) OBČINA GORICA (Nerazpoložljiva premoženjska dobrina), last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 331/3, 21/3, 15/4, 14/23; 3) FERRO-VIE DELLO STATO - SOCIETA' DI TRASPORTI E SER-VIZI PER AZIONI s sedežem v Rimu, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 505/2; 4) PAVI O Luciano roj. v Gorici dne 12.03.1941, last. 1/2; PAVIO Ada roj. v Zagraju dne 12.02.1940, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 422/9; 5) NA-NUT Stefania por. SAUZET roj. v Štandrežu dne 27.05.1906, last. 1/2; NANUT Valeria por. PICART roj. v Štandrežu dne 14.02.1910, last. 1/2; LIST 6 k. p.št. 422/8; 6) QUALLI Luigi roj. v Gorici dne 23.09.1924, last. 1/6; QUALLI Rosalia roj. v Gorici dne 09.08.1927, last. 1/6; QUALLI Lidia roj. v Gorici dne 23.04.1930, last. 1/6; QUALLI Lorenzo roj. v Gorici dne 02.09.1941, last. 1/6; QUALLI Francesco roj. v Gorici dne 28.07.1952, last. 1/18; QUALLI Pa-trizia rojv Gorici dne 06.01.1958, last. 1/18; CARET-TA Anna roj. v Gorici dne 15.04.1929, last. 1/18; BERNARDIS Giulietta roj. v Gorici dne 10.05.1946, last. 1/12; BERNARDIS Delia roj. v Gorici dne 26.08.1949, last. 1/12; LIST 6 k.p.št. 422/5; 7) TA-BAI Anna roj. v Gorici dne 11.05.1928, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 422/4, LIST 4 k.p.št. 335/8; 8) PAVLETIC Riccardo oče Francesco, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 422/1; 9) PERICH Paola roj. v kraju Valdagno dne 25.03.1973, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 421/4; 10) CER-NIC Notburga roj. v Gorici dne 10.06.1896, last. 3/4; KRANJNIK Ernesto roj. v kraju San Pietro dne 06.07.1887, last. 1/4; Upravitelj dediščine dr. LIPPI Livio, LIST 6 k.p.št. 420/1, 420/4; 11) PELLIZON Maria roj. v Gorici dne 02.09.1939, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 418/1; 12) MARUSIC Edoardo roj. v Novi Gorici dne 14.10.1960, last. 1/2; MARUSIC Silvana roj. v Gorici dne 09.12.1967, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 415/3; 13) TABAJ Miroslava roj. v Štandrežu dne 03.01.1923, last. 1/2; NARDIN Sonia roj. v Gorici dne 20.06.1951, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 413/3; 14) ZAVADLAV Giuseppina roj. v Gorici dne 31.12.1919, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 412/3; 15) NANUT Romano roj. v Gorici dne 31.12.1921, last. 1/8; MUCCI Massimo roj. v Gorici dne 18.01.1968, last. 7/8; LIST 6 k.p.št. 325/2; 16) NANUT Giuseppina roj. v Štandrežu dne 02.12.1921, last. 1/2; NANUT Bogomir roj. v Štandrežu dne 01.11.1925, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. 327/2; 17) TOMMASI Walter roj. v Gorici dne 23.02.1951, last. 1/4; TOMMASI Davorino roj. v Gorici dne 20.08.1946, last. 1/4; ZAVADLAV Marjan roj. v Gorici dne 24.02.1967, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 329/1, 355/6; 18) ZAVADLAV Rina roj. v Gorici dne 27.12.1939, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 329/4; 19) ZAVADLAV Sergio roj. v Gorici dne 27.08.1953, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 330/1; 20) PLESNICAR Rosalia roj. v Gorici dne 04.02.1909, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 332/1, 21) INCORVAIA Carmela roj. v kraju Licata dne 24.07.1945, last. 3/4; BRAINI Floriana roj. v Gorici dne 20.01.1981, last. 1/4; LIST 4 k.p.št. 332/2; 22) LUTMAN Valentina roj. v Štandrežu dne 28.02.1923, last. 1/2; LUTMAN Zlatana roj. v Štandrežu dne 14.02.1926, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 333/1, 333/2, 306/9, 306/10; 23) PAVLIN Marianna por. NANUT, last. 1/3; LUTMAN Rosalia oče Giuseppe, last. 1/3; LEBAN Romana roj. v Ozeljanu dne 28.02.1954, last. 1/9; PAULIN Marjana roj. v Šempetru (Slo) dne 11.08.1971, last. 1/9; PAULIN Ivana roj. v Gorici dne 14.08.1974, last. 1/9; LIST 4 k.p.št. 306/6; 24) LEBAN Romana roj. v Ozeljanu dne 28.02.1954, last. 1/3; PAULIN Marjana roj. v Šempetru (Slo) dne 11.08.1971, last. 1/3; PAULIN Ivana roj. v Gorici dne 14.08.1974, last. 1/3; LIST 4 k.p.št. 306/1, 306/8, 306/12; 25) ZAVADLAV Rodolfo roj. v Gorici dne 28.04.1938, last. 1/1; doživljenjski najemnik: PELICON Carolina vdova ZAVADLAV roj. v Gorici dne 28.12.1903; LIST 4 k.p.št. 306/14; 26) CINGERLI Stanislao roj. v Gorici dne 16.07.1934, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 353/5; 27) DE LEVETZOW LANTIERI Carolina roj. v Gorici dne 24.09.1955, last. 1/2; DE LEVETZOW LANTIERI Clementina roj. v Gorici dne 27.05.1960, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 354/5; 28) NANUT Albina roj. v Štandrežu dne 12.03.1927, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 355/8; 29) LUTMAN Stanislava roj. v Gorici dne 14.03.1941, last. 1/3; LUTMAN Severin roj. v Gorici dne 28.08.1945, last. 1/3; LUTMAN Katja roj. v Gorici dne 12.05.1971, last. 1/3; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti ZAVADLAV Emma vdova Lutmann roj. v Gorici dne 24.01.1911; LIST 4 k.p.št. 354/7; 30) MARVIN Federico roj. v Gorici dne 16.06.1923, last. 1/2; MARVIN Milano roj. v Gorici dne 15.02.1928, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 14/11, 14/13, 17/3; 31) PAULIN Daniele roj. v Gorici dne 27.05.1936, last. 1/2; PAULIN Emma roj. v Gorici dne 26.10.1941, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 17/4; 32) PAULIN Andrea oče Andrea roj. v Gorici dne 20.12.1921, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 17/5; 33) KUZMIN Antonio oče Antonio, last. 2/14; LUTMAN Giuseppe oče Giuseppe, last. 4/14; BRAINI Pietro oče Francesco, last. 2/14; LUPIN Olga roj. v Gorici dne 22.03.1929, last. 1/14; ZAVADLAV Vojko Guer-rino roj. v Gorici dne 29.03.1926, last. 2/14; LUTMAN Stanislava roj. v Gorici dne 20.10.1935, last. 1/14; LUTMAN Giovanni roj. v Gorici dne 23.09.1939, last. 1/14; ZAVADLAV Giovanna roj. v Gorici dne 24.08.1928, last. 1/14; LIST 4 k.p.št. 14/8 ; 34) IAN-CHI Vittoria roj. v Gorici dne 06.04.1912, last. 1/3; IANCHE Francesco roj. v Gorici dne 17.02.1921, last. 1/3; PERANO SOSSO Vanda roj. v Torinu dne 18.08.1953, last. 1/3; LIST 4 k.p.št. 15/1, 15/3; 35) PAULIN Luigi roj. v Štandrežu dne 14.01.1925, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 16/2, 16/5; 36) MAREGA Sergio roj. v Gorici dne 13.07.1957, skupno premoženje; PESENTI Esterina roj. v Gorici dne 21.11.1961, skupno premoženje; LIST 4 k.p.št. 16/3; 37) PESENTI Elisabetta roj. v Gorici dne 07.05.1958, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 16/1; 38) SMART S.PA. s sedežem v kraju Galliera Veneta, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 18/1; 39) BRISCO Anna roj. v Gorici dne 09.08.1936, last. 1/2; SFILIGOJ Nadja vdova Brisco roj. v Gorici dne 09.03.1946, last. 1/6; BRISCO Massimo roj. v Gorici dne 19.09.1963, last. 1/6; BRISCO Michela roj. v Gorici dne 08.05.1968, last. 1/6; LIST 4 k.p.št. 16/9; 40) A.L.C.E.A. Soc. a r.l.-Avtoprevozništvo, Maziva, Goriva in podobno s sedežem v Gorici, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 18/4; 41) BANCA INTESA COMMERCIALE ITALIANA S.PA. s sedežem v Milanu, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. .327; 42) TABAI Aldo roj. v Gorici dne 16.03.1933, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 21/4; 43) MRKONJIC Ibrahim roj. v Sladni (Bosna in Hercegovina) dne 12.10.1968, skupno premoženje; MRKONJIC Elma roj. v Piskavici (Bosna in Hercegovina) dne 25.01.1971, skupno premoženje; LIST 4 k.p.št. 21/6; 44) DEVETAK Giuseppina roj. v Gorici dne 23.03.1910, last. 2/4; MUSINA Guerrino roj. v Gorici dne 11.07.1955, last. 3/12; MRKONJIC Ibrahim roj. v Sladni dne 12.10.1968, skupno premoženje 1/4; MRKONJIC Elme roj. v Piskavici dne 25.01.1971, skupno premoženje 1/4; LIST 4 k.p.št. .160/5; 45) BRAINI Tatiana roj. v Gorici dne 04.02.1932, last. 5/15; MARVIN Martino roj. v Gorici dne 11.11.1950, last. 2/15; MARVIN Miriam roj. v Gorici dne 21.03.1957, last. 2/15; MARVIN Flavio roj. v Gorici dne 29.09.1963, last. 2/15; MARVIN Oriana roj. v Gorici dne 29.03.1965, last. 2/15; MARVIN Deborah roj. v Gorici dne 18.09.1973, last. 2/15; Stečaj MARVIN Flavio LIST 6 k.p.št. 414/3; 46) MUSINA Guerrino roj. v Gorici dne 11.07.1955, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. .542; 47) ITALIJANSKA DRŽAVA, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 380/32, LIST 5 k.p.št. 424/8, 480/3;, 48) DRŽAVNO PREMOŽENJE, last. 1/1; LIST 6 k.p.ŠT. 380/31, LIST 5 k.p.št. 424/7, 480/2; 49) ITALIJANSKA DRŽAVA - Državna dobrina - Cestni odsek Koncesionar A.N.A.S. S.PA. s sedežem v Rimu, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 16/7; 50) KATASTRSKA OBČINA PEGJast. 1/1; LIST 5 k.p.št. 425/6; 51) KATASTRSKA OBČINA MIREN, last. 1/5; KATASTRSKA OBČINA PEG, last. 1/5; KATASTRSKA OBČINA OREHOVLJE, last. 1/5; KATASTRSKA OBČINA RUPA, last. 1/5; KATASTRSKA OBČINA GORICA, last. 1/5; LIST 5 k.p.št. 425/4; 52) CERNIC Natasa roj. v Gorici dne 17.06.1977, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 426/1; 53) BATISTIC Alfred oče Franc, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 427/2, 433/2; 54) PELICON Zlatka roj. v Sovodnjah dne 21.10.1946, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 428/1; 55) PAHOR Gabriella roj. v Mirnu dne 15.10.1923, last. 1/9; COTIC Dario roj. v Gorici dne 04.11.1951, last. 1/9; COTIC Marco roj. v Gorici dne 30.05.1955, last. 1/9; KOVIC Adriana roj. v Sovodnjah dne 27.02.1939, last. 1/9; COTIC Ivo roj. v Gorici dne 08.08.1960, last. 1/9; COTIC Boris roj. v Gorici dne 01.09.1962, last. 1/9; COTIC Tatjana roj. v Gorici dne 21.03.1965, last. 1/3; LIST 5 k.p.št. 429/2; 56) KOKELJ Caterina por. DEVETAK, last. 1/2; DEVETAK Marco roj. v Sovodnjah dne 09.06.1935, last. 1/2; LIST 5 k.p.št. 430/1; 57) ZIANI Annamaria roj. v Gorici dne 06.07.1946, last. 1/2; ZAVADLAV Vidojka roj. v Mariboru dne 12.02.1940, last. 1/12; ZAVADLAV Danila roj. v Mariboru dne 26.02.1938, last. 1/12; ZAVADLAV Majda roj. v Mariboru dne 24.07.1935, last. 1/12; ZAVADLAV Maria roj. v Gorici dne 07.02.1936, last. 1/12; ZAVADLAV Nadia roj. v Gorici dne 13.02.1948, last. 1/12; ZAVADLAV Stanislao roj. v Gorici dne 16.11.1940, last. 1/12; LIST 5 k.p.št. 433/3; 58) NANUT Yoanna roj. v Gorici dne 19.06.1947, last. 1/1; doživljenjska najemnica za 1/3 nedeljive posesti: CINGERLI Stefania vdova NANUT roj. v Gorici dne 22.12.1920; LIST 5 k.p.št. 434/1; 59) KOVIC Marco roj. v Sovodnjah dne 11.02.1943, last. 1/1; LIST 5 k.p.št. 435/2, 436/1; 60) ZAVADLAV Paolo roj. v Gorici dne 28.06.1967, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 325/5; 61) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; LIST 5 k.p.št. 479/10, LIST 6 k.p.št. 380/14, 479/12, 479/1, 479/13, LIST 4 k.p.št. 485/5, 485/4, .598, 486/2, 486/1, 485/1, 485/3, 485/2, 487/2, 487/3, LIST 6 k.p.št. 487/5, LIST 4 k.p.št. 14/17, 14/19, 483/4, 21/8, 21/9, 486/3, 483/5, 483/2, 482/1, 14/16; 62) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina Dežele - Cestni odsek; LIST 6 k.p.št. 380/33, LIST 5 k.p.št. 380/34, 380/36, LIST 6 k.p.št. 422/11, 422/12, 422/13, 421/5, 421/6, 420/3, 418/3, 417/3, 416/3, 415/2, 413/2, 412/2, 411/3, 411/4, 410/11, 410/12, 410/13, 421/1, 417/1, 416/1, 421/7, 326/5, 326/6, 326/2, 326/3, 327/5, 328/3, 328/2, 329/5, LIST 4 k.p.št. 329/7, 330/2, 331/2, LIST 6 k.p.št. 332/3, LIST 4 k.p.št. 331/1, 332/5, 334/2, 335/5, 335/6, 335/7, 306/7, 306/11, 306/13, 353/3, 353/4, 354/4, 354/6, 355/5, 355/7, 352/2, 14/10, 14/9, 14/12, 17/6, 14/14, 15/2, 16/4, 16/6, 16/8, 18/7, 18/8, LIST 6 k.p.št. 414/2, 327/3, 327/6, 419/1, 419/4, 419/5, 419/6, 419/7, 419/8; 63) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina Občine - Cestni odsek; LIST 6 k.p.št. 418/4, 417/4, 416/4, LIST 4 k.p.št. 14/20, 14/21, 14/22, 17/7. NEPREMIČNINE, KI BODO PODVRŽENE SLUŽNOSTI DOSTOPA: Upravna občina Vileš - K.O. Vileš: 3) OBČINA VILES s sedežem v Vilešu, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 1355/3, 1357/2, 1359/2, 1360/3, 1360/4, 1361/2, 1364/2, LIST 2 k.p.št. 1346/12, 1346/13, 1365/2; 7) FONZARI Luigi roj. v Trstu dne 20.06.1927, last. 1/1; LIST 2 k.p.št. 1420/9; 22) BLASIZZA Ines roj. v Vilešu dne 30.08.1914, last. 3/9; CAFFAR Roberto roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.12.1950, last. 2/9; CAFFAR Elvio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.12.1937, last. 2/9; CAFFAR Licia roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.01.1935, last. 2/9; LIST 2 k.p.št. 1436/1; 71) DRŽAVNA LASTNINA - Ministrstvo za Javna dela - Javne ceste, last. 1/1; LIST 2 k.p.št. 1436/5; 72) JAVNA DOBRINA DRŽAVE. last. 1/1; LIST 2 k.p.št. 1710/3; Upravna občina Romans d'Isonzo - K.O. Romans d'Isonzo: 6) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje; SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje; LIST 10 k.p.št. 1383/1, 1388/1 A, 1388/1B; 7) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, last. 1/1.; LIST 11 k.p.št. 707/8; 15) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/2; LORENZON Giovanni roj. v Gradišču dne 28.10.1943, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 707/9; 17) DRŽAVNA LASTNINA - MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA - Državne ceste, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 1388/2; 18) CALCESTRUZZI SI-MEK S.R.L. - s sedežem v Gradišču, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 2034/2; 19) SEZNAM JAVNE DOBRINE -Javna lastnina LIST 10 k.p.št. 2034/3, 2034/1. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje; SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje; LIST 14 k.p.št. 765/5; 4) DREOSSI Marzia roj. v Gorici dne 02.02.1965, last. 1/1; LIST 14 k.p.št. 634/30; 8) DOBBIANI Guido roj. v Savičenti dne 15.07.1922, last. 1/3; DOBBIANI Andrea roj. v Gorici dne 15.10.1957, last. 1/3; DOBBIANI Daniela roj. v Gorici dne 24.06.1960, last. 1/3; LIST 14 k.p.št. 764; 11) ASILO DI S.GIUSEPPE v Gorici, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 640/1, 640/15, 640/17, 640/19, 640/2, 640/21, 640/24, 640/27; 14) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1; LIST 8 k. p.št. 338/2; 21) OBČINA GRADIŠČE, last. 1/1; doživljenjski najemnik: TOMADIN Silvia vdova Blason za Z.V.3378 z.t.2°; LIST 8 k.p.št. 338/1, 339/5; 38) BLASON Nevia roj. v Gorici dne 28.06.1944, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 731/3, 738/1; 39) BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje; AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje; LIST 7 k.p.št. 342, 347, 343, 735/4; 40) BLASON Maria por. PAULIN oče Gian Battista (Giobatta) por. PAULIN, last. 1/4; BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje 3/4; AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje 3/4; LIST 7 k.p.št. 341; 48) LORENZON Luciano roj. v Gradišču dne 31.05.1936, skupno premoženje; FALZARI Zaira roj. v Tržiču dne 18.02.1938, skupno premoženje; LIST 7 k.p.št. 735/2; 50) PELLICAN Carmelita roj. v Gradišču dne 03.08.1935, last. 10/18; MAREGA Marlisa roj v Gradišču dne 13.01.1955, last. 4/18; MAREGA Paola roj. v Gradišču dne 11.03.1961, last. 4/18; LIST 7 k.p.št. 734/2; 51) BLASON Francesco oče Valentino, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 735/1; 52) AGOSTINIS Enrico roj. v Gorici dne 14.12.1962, last. 1/2; AGOSTINIS Carlo Alberto roj. v Gorici dne 14.05.1966, last. 1/2; doživljenjski najemnik: ALBERTIN Anna roj. v Gorici dne 05.08.1936; LIST 8 k.p.št. 338/3; 9) MAURI Tul-lio roj. v Gradišču dne 14.05.1930, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 751/30; 84) BRESSAN Antonio roj. v Gradišču dne 05.06.1951, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 313/2, 313/3, 313/8, 313/9; 97) RAZA Ugo roj. v Gradišču dne 22.08.1937, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 735/3; 105) VECCHI Roberto roj. v Gorici dne 20.04.1973, last. 1/1; LIST 14 k.p.št. 765/2; 106) GIUSTINA Ferruccio roj. v Trstu dne 19.07.1923, last. 1/1; LIST 14 k.p.št. 763/1; 108) FURLAN Cinzia roj. v Gorici dne 06.03.1957, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 671/26; 109) ITALIJANSKO ŽELEZNIŠKO OMREŽJE RETE FERROVIARIA ITALIANA S.p.A. s sedežem v Rimu, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 640/22, 640/25, 671/13, 671/14; 110) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; LIST 11 k.p.št. 791/9, 791/8, LIST 9 k.p.št. 817; Upravna občina Fara - K.O. Fara: 11) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1; doživljenjski najemnik Z.V. 1573 z.t. 1°: DELNERI Elisabetta vdova Spes-sot roj. v Ogleju dne 31.10.1902 za 1/2; LIST 17 k. p.št. 174/5; 12) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 371/2; 13) OBČINA FARA IN VILLANOVA, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 765/1, 765/2; 17) SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. 1/2; LIST 9 k.p.št. 340/1, 340/2, LIST 10 k.p.št. 341/2; 21) SPESSOT Giorgio roj. v Fari dne 21.03.1939, last. 1/1; LIST 9 k.p.št. 337 A, 337 B, LIST 10 k.p.št. 367/5, 352/5; 32) BRUMAT Luca roj. v Gorici dne 19.08.1968, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 339/10; 46) GUADAGNI Giuliana roj. v kraju Monti-gnoso dne 27.05.1949, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 608/4, 608/1 A, 608/1 B; 54) COCCOLO Giampiero roj. v Gradišču dne 05.03.1954, last. 1/2; COCCOLO Giampiero roj. v Gradišču dne 05.03.1954, skupno premoženje 1/2; SANTILLO Eleonora roj. v Pietrelcini dne 17.07.1960, skupno premoženje 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/74; 55) BRUMAT Antonio oče Domenico, last. 1/2; MEDEOT Antonio oče Giacomo, last. 1/4; MEDEOT Giorgio oče Antonio, last. 1/8; MEDEOT Sergio oče Antonio, last. 1/8; LIST 11 k.p.št. 634/153; 56) COMEL Maria roj. v Gorici dne 18.03.1938, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 634/78, 634/67; 57) SPESSOT Giacomo oče Mattia, last. 1/2; COMEL Maria roj. v Gorici dne 18.03.1938, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 634/163; 58) BRUMAT Lucia oče Giacomo por. MEDEOT, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 634/149; 59) VISINTIN Angelo oče Vincenzo, last. 1/6; VISINTIN Maria oče Vincenzo, last.1/6; VISINTIN Maria oče Antonio, last.30/250; VISINTIN Giuseppe oče Antonio, last.1/10; VISINTIN Giuseppina oče Antonio, last.1/10; PETTARIN Eugenio oče Giuseppe, last.1/40; PETTARIN Enrico oče Giuseppe, last.1/40; PETTARIN Maria por. GRI, last.1/40; PETTARIN Luigi oče Giuseppe, last.1/40; VISINTIN Mario oče Giacomo, last.1/12; VISINTIN Quirino oče Giacomo, last.1/12; VISINTIN Teresa oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Pierina oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Caterina oče Antonio, last.5/250; VISINTIN Vittoria oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Luigia oče Antonio, last. 1/250; VISINTIN Regina oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Severino oče Antonio, last.1/250; VISINTIN Virgilio oče Antonio, last.1/250; LIST 11 k.p.št. 634/169; 60) BRUMAT Silvana roj. v Fari dne 23/05/1943, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 634/138; 61) BRESSAN Leopoldo roj. v Fari dne 03.01.1948, last. skupno premoženje; FAVERO Er-nesta roj. v kraju San Giovanni al Natisone dne 06.07.1952, last. skupno premoženje; LIST 11 k. p.št. 634/129, 634/130; 62) PUSNAR Giovanni roj. v Fari dne 02.01.1936, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 634/154; 63) GRI Aurelia Giuseppina roj. v Fari dne 05.01.1926, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 634/116, 634/81, 634/173, 634/124, 634/165,634/126; 65) KMETIJSKO PODJETJE SOCIETA' AZIENDA AGRICOLA TENUTA VILLANOVA S.R.L. A SOCIO UNICO IN ABBREVIAZIONE VI.TE. S.R.L., s sedežem v Fari, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 640, 634/42, 634/43, 774/1, LIST 12 k.p.št. 648/1, LIST 8 k.p.št. 649/167, 649/2; 69) MAREGA Marcello oče Giovanni roj. v Fari dne 30.11.1921, last. 1/2; MAREGA Lino oče Giovanni roj. v Fari dne 17.02.1923, last. 1/2; LIST 11 k.p.št. 637/14; 70) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA - Deželne površinske vode, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 818; 76) CUBERLI Fioravante roj. v Fari dne 16.12.1928, last. 8/12; CUBERLI Claudio roj. v Fari dne 21.09.1956, last. 1/12; CUBERLI Graziano roj. v Fari dne 02.07.1959, last. 1/12; CUBERLI Mario roj. v Gorici dne 09.01.1961, last. 1/12; CUBERLI Lorena roj. v Gorici dne 26.05.1973, last. 1/12; LIST 10 k.p.št. 164/1; 80) BRESSAN Nestore Luigi roj. v Fari dne 16.02.1934, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 614/10; 83) BALLABEN Giuliano roj. v Fari dne 11.07.1927, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 333/1 A, 333/1 B, 332; 85) BRESSAN Lidia roj. v Fari dne 05.04.1928, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 608/3; 86) BALLABEN Nadina roj. v Fari dne 18.09.1939, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 609/36, 609/47; 87) ŽUPNIJA SV. MARIJE VNEBOVZETE s sedežem v Fari, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 610/1 A, 610/1 B; 88) BRESSAN Vivaldi roj. v Fari dne 15.10.1948, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 614/1; 89) BRESSAN Francesco roj. v Fari dne 19.02.1931, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 614/11; 90) BRUMAT Elvia roj. v Fari dne 21.07.1930, last. 1/3; BRUMAT Carla roj. v Fari dne 25.04.1935, last. 1/3; BRUMAT Bruna roj. v Fari dne 29.07.1938, last. 1/3; LIST 11 k.p.št. 634/93; 93) IRISACQUA S.R.L. s sedežem v Gorici, last. 1/1; LIST 11 k.p.št. 608/7; 95) DRŽAVNA LASTNINA - VOJNI ODSEK, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 353; 97) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; LIST 10 k.p.št. 745/3, LIST 11 k.p.št. 771, 772, LIST 10 k.p.št. 764, 609/58, 743, 739, 744, 745/1, 745/2, LIST 9 k.p.št. 738. Upravna občina Sovo-dnje - K.O. Sovodnje: 43) ZOTTI Sabina por. TOMMASI roj. v Sovodnjah dne 01.08.1946, last. 1/2; TOMMASI Marco roj. v Sovodnjah dne 11.04.1940, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 88/8, 137/7; 51) VISINTIN Paola roj. v Sovodnjah dne 24.01.1926, last. 1/8; VISINTIN Ludmilla roj. v Sovodnjah dne 08.05.1921, last. 1/8; PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/8; BOSCHIN Paola roj. v Zagraju dne 11.12.1936, last. 8/72; BOSCHIN Anna roj. v Zagraju dne 07.11.1938, last. 26/72; ANTONELLI Guido roj. v Gorici dne 11.11.1972, last. 2/72; KLANJSCEK Venceslao roj. v Gorici dne 21.09.1939, last. 1/16; KLANJSCEK Dragica roj. v Sovodnjah dne 10.08.1946, last. 1/16; LIST 6 k.p.št. 106/9; 53) PETEJAN Anna roj. v Gorici dne 06.01.1961, last. 1/1; doživljenjska najemnica 1/3 nedeljive lastnine: MAU-RIC Alma roj. v Gorici dne 21.02.1903; LIST 6 k.p.št. 89/1; 55) BOSCHIN Paola roj. v Zagraju dne 11.12.1936, last. 8/36; BOSCHIN Anna roj. v Zagraju dne 07.11.1938, last.26/36; ANTONELLI Guido roj. v Gorici dne 11.11.1972, last. 2/36; LIST 6 k.p.št. 106/6; 63) TOMSIC Martino roj. v Sovodnjah dne 12.11.1939, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 88/19, LIST 3 k.p.št. 88/25, 88/26, 88/27, LIST 4 k.p.št. .294; 64) TOMSIC Giuseppina roj. v Mirnu dne 26.10.1938, last. 1/5; TOMSIC Martino roj. v Sovodnjah dne 12.11.1939, last. 1/5; TOMSIC Metoda roj. v Sovodnjah dne 15.02.1947, last. 1/5; TOMSIC Giovanni roj. v Sovodnjah dne 25.12.1949, last. 1/5; FENZL Ester roj. v Trstu dne 10.01.1945, last. 1/10; TOMSIC Marino roj. v Gorici dne 07.07.1969, last. 1/10; LIST 4 k.p.št. 136/2, LIST 10 k.p.št. 137/2, 137/12, 137/17; 65) TOMSIC Metoda roj. v Sovodnjah dne 15.02.1947, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 88/35; 66) TOMSIC Metoda por. POZZEBON roj. v Sovodnjah dne 15.02.1947, last. 1/2; POZZEBON Alberto roj. v kraju Paese dne 08.02.1936, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 88/30; 67) TOMSIC Giovanni roj. v Sovodnjah dne 25.12.1949, last. 1/1; LIST 3 k.p.št. 88/29, LIST 10 k.p.št. 135/2,.46/18; 68) TOMSIC Giuseppina roj. v Mirnu dne 26.10.1938, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 88/33, LIST 4 k.p.št. 88/28;70) FENZL Ester roj. v Trstu dne 10.01.1945, last. 1/2; TOMSIC Marino roj. v Gorici dne 07.07.1969, last. 1/2; LIST 3 k.p.št. 88/18, LIST 6 k.p.št. 88/1; 72) VIDOZ Rita roj. v Gorici dne 09.04.1950, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 69/2, 91/1 ;73) PIPAN Giuseppe roj. v Gabrjah dne 10.03.1938, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 90/1;75) BATISTIC Alessandra roj. v Sovodnjah dne 28.02.1948, last. 1/1; doživljenjska najemnica 1/3 nedeljive posesti: TOMSIC Maria vdova BATISTIC roj. v Sovodnjah dne 22.12.1919; LIST 4 k.p.št. 144/3;78) de TOSI Maria Enrica por. NOVI, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 139/2; 90) DRŽAVNE ŽELEZNICE - DELNIŠKA DRUŽBA ZA PREVOZE IN STORITVE s sedežem v Rimu, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 140; 96) CAUDEK Giuliano roj. v Gorici dne 26.06.1931, last. 1/3 CAUDEK Aldo roj. v Sovodnjah dne 06.05.1937, last. 1/3; CAUDEK Nada roj. v Sovodnjah dne 24.03.1939, last. 1/3; doživljenjski najemnik 1/3: GABRJELCIC Angela vdova CAUDEK roj. v Kozbani dne 01.03.1906 LIST 10 k.p.št. 131/12, 131/13; 97) CEVDEK Karol oče Josip, last. 1/2; CAUDEK Marco roj. v Gorici dne 04.10.1958, last. 1/4; CAUDEK Egone roj. v Gorici dne 30.07.1964, last. 1/4; LIST 10 k.p.št. 131/5, 131/11; 98) PETEAN Anna, last. 2/18; CENDEK Carlo oče Giuseppe, last. 3/18; TOMSIC Anton oče Josip, last. 1/27; TOMSIC Josip oče Josip, last. 1/27; TOMSIC Ivan oče Josip, last. 1/27; BOSKIN France-sca por. CENDEK, last. 1/18; TOMSIC Maria vdova CIJAN, last. 2/18; CIJAN Giacomo oče Giacomo, last. 2/18; CERNIC Stefano oče Stefano, last. 6/18; LIST 7 k.p.oče 296/4; 105) ZAVADLAV Caterina por. VISINTIN roj. v kraju Mota Ljutomer dne 08.09.1917, last. 1/4; VIZINTIN Iztok roj. v Sovodnjah dne 27.01.1950, last. 1/4; OZBOT Leopolda roj. v Sovodnjah dne 20.10.1926, last. 1/12; ZAVADLAV Nadia roj. v Gorici dne 17.07.1948, last. 2/36; ZAVADLAV Boris roj. v Sovodnjah dne 17.07.1953, last. 2/36; ZAVADLAV Janka roj. v Sovodnjah dne 14.11.1954, last. 2/36; FLORENIN Natasa roj. v Gorici dne 26.01.1968, last. 1/4; LIST 4 k.p.št. 137/3; 107) TOMSIC Alessandro roj. v Sovodnjah dne 17.05.1911, last. 5/6; TOMSIC Antonio roj. v Sovodnjah dne 15.02.1900, last. 1/6; LIST 10 k.p.št. 136/5, 136/6, 137/11, 137/16, 137/18, 137/8, LIST 4 k.p.št. 88/7; 108) SIRK Zmaga por. LUTMAN roj. v Gorici dne 01.05.1945, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 88/6; 109) MOZETIČ Daniela oče Giuseppe, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 88/5; 110) MOZETIC Elena oče Giuseppe roj. v dne 09.03.1919, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 88/9; 111) TOMMASI Ferdinando roj. v Sovodnjah dne 18.05.1947, last. 1/1; LIST 6 k.p.št. 88/4, LIST 4 k. p.št. 137/14; 112) DE TOMA Maria roj. v Gorici dne 19.01.1936, last. 1/2; BATTISTI Silvano roj. v Gorici dne 06.02.1931, last. 1/2; LIST 6 k.p.št. .211/1, .211/2; 113) HESS Paolo roj. v Zadru dne 04.10.1938, last. 1/2; VECCHIET Licia roj. v Gorici dne 10.07.1940, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. .210; 114) TOMSIC Igor roj. v Gorici dne 05.09.1972, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. .336, 115) TOMSIC Egon roj. v Gorici dne 20.03.1969, last. 1/1; LIST 7 k.p.št. 93; 116) TOMMASI Raffaele roj. v Sovodnjah dne 11.05.1943, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 137/15; 117) KOMAVLI Mauro roj. v Gorici dne 25.06.1951, last. 1/1; LIST 4 k. p.št. 88/37; 118) BUTKOVIC Marko roj. v Gorici dne 13.05.1959, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 133/4; 119) CAUDEK s.r.l. s sedežem v Sovodnjah, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 131/10; 120) BARLETTA Enrica roj. v kraju Chiavari dne 03.10.1953, last. 1/1; LIST 10 k.p.št. 131/9; 121) DUCA Flavio roj. v Gorici dne 06.07.1946, skupno premoženje; MILITELLO Alessandra roj. v Gorici dne 12.09.1949, skupno premoženje; LIST 10 k.p.št. .194/1; 122) CAUDEK Boris roj. v Gorici dne 05.12.1967, last. 1/3; CAUDEK Natasa roj. v Gorici dne 14.06.1972, last. 1/3; CAUDEK Roberto roj. v Gorici dne 17.02.1971, last. 1/3; LIST 10 k.p.št. .119/2; 125) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; LIST 6 k.p.št. 296/3. Upravna občina Sovodnje - K.O. Peč: 14) KATASTRSKA OBČINA PEC, last. 1/1; LIST 1 k.p.št. 128/1; 16) SEZNAM JAVNE DOBRINE Deželna javna lastnina - cestni odsek; LIST 2 k.p.št. 128/23. Upravna občina Gorica - K.O. Standrež: 17) TOMMASI Walter roj. v Gorici dne 23.02.1951, last. 1/4; TOMMASI Davorino roj. v Gorici dne 20.08.1946, last. % ZAVADLAV Marjan roj. v Gorici dne 24.02.1967, last. 1/2; LIST 4 k.p.št. 355/6; 28) NANUT Albina roj. v Štandrežu dne 12.03.1927, last. 1/1; LIST 4 k.p.št. 355/8; 29) LUTMAN Stanislava roj. v Gorici dne 14.03.1941, last. 1/3; LUTMAN Severin roj. v Gorici dne 28.08.1945, last. 1/3; LUTMAN Katja roj. v Gorici dne 12.05.1971, last. 1/3; doživljenjska najemnica 1/3 nedeljive posesti: ZAVADLAV Emma vdova Lutmann roj. v Gorici dne 24.01.1911; LIST 4 k.p.št. 354/7. NEPREMIČNINE, ZA KATERE JE PREDVIDENA LE ZAČASNA ZASEDBA Upravna občina Viles -K.O. Viles: 3) OBČINA VILEŠ s sedežem v Vilešu, last. 1/1; list 9 k.p. 228/6, 228/3 in 229/2; Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 12) CAUS Arturo roj. v Gorici dne 12.09.1939, last. 1/1; list 11 k.p. 671/19 in 671/18; 13) VISINTIN Arianna roj. v Gorici dne 12.06.1970, last. 1/1; doživljenjski najemnik: CAUS Arturo roj. v Gorici dne 12.09.1939; list 11 k. p. 671/2; 27) PARODI DANDINI Carlo Filippo roj. v kraju Ventimiglia dne 26.07.1933, last. 1/1; list 7 k.p. 759/125 in 759/134; 56) BLASON Andrea roj. v Gorici dne 25.05.1962, last. 1/1; list 7 k.p. 759/124; 110) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 11 k.p. 640/7 IN 791/2; Upravna občina Sovodnje - K.O. Sovodnje: 3) OBČINA SOVODNJE (Premoženjska dobrina), last. 1/1; list 6 k.p. 154/11 in .315; 50) ALPE S.PA. s sedežem v Gorici, last. 1/1; dvajsetletna najemna pogodba od 01.03.1993 do 27.02.2013 za k.p.št. 111/1 - 111/19 in v prid "Občine Sovodnje" list 6 k.p. 111/19 in .276; 55) BOSCHIN Paola roj. v Zagraju dne 11.12.1936, last. 8/36; BOSCHIN Anna roj. v Zagraju dne 07.11.1938, last.26/36; ANTONELLI Guido roj. v Gorici dne 11.11.1972, last. 2/36; list 6 k.p. 105/9; 72) VIDOZ Rita roj. v Gorici dne 09.04.1950, last. 1/1; list 7 k.p. 91/1; 73) PIPAN Giuseppe roj. v Gabrjah dne 10.03.1938, last. 1/1; list 6 k.p. 90/1; 125) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 3 k.p. 299/8, list 6 k.p. 111/17; Upravna občina Gorica - K.O. Standrež: 1) OBČINA GORICA, last. 1/1; list 4 k.p. 353/1, 353/2, .597/1 in .597/2. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA: Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TREVISAN Giorgina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 01.05.1912, last. 1/3; MAREGA Primo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, last. 1/3; MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 1/6; TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1943, last. 1/6; list 7 k.p. 760/10 in 760/6; 2) MAREGA Franco roj. v Gradišču dne 01.12.1943, last. 3/27; MAREGA Rosanna roj. v Gradišču dne 03.08.1946, last. 3/27; TREVISAN Giorgina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 01.05.1912, last. 5/27; MAREGA Primo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, last. 5/27; MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 5/54; TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1943, last. 5/54; FURLAN Lidia roj. v Zgoniku dne 13.08.1927, last. 2/27; MAREGA Andreina roj. v Gradišču dne 24.09.1948, last. 2/27; MAREGA Daniela roj. v Gradišču dne 12.07.1954, last. 2127; list 7 k.p. 760/4; 3) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1; list 7 k.p. 760/13 in 760/16; 4) ZONCH Elisa Elvira roj. v Medei dne 30.09.1927, last. 1/2; TOMMASINI Loris roj. v Gradišču dne 04.08.1950, last. 1/2; list 7 k.p. 760/12; 5) MEDEOT Caterina oče Giacomo, last. 720/2880; MEDEOT Matilde oče Giovanni, last. 135/2880; MEDEOT Nives oče Giovanni in MARIANO SARTORI, last. 125/2880; MEDEOT Giuseppe oče Giuseppe, last. 240/2880; MEDEOT Giacomina oče Antonio in URIZ, last. 60/2880; MEDEOT Maria Rosaria oče Antonio, last. 60/2880; MEDEOT Eligio oče. Antonio, last. 60/2880; MEDEOT Matilde roj. v kraju Mariano del Friuli dne 28.10.1909, last. 225/2880; MEDEOT Maria Nives roj. v kraju Mariano del Friuli dne 27.08.1920, last. 225/2880; MEDEOT Mario roj. v kraju Mariano del Friuli dne 28.04.1929, last. 56/2880; MEDEOT Maria roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.08.1932, last. 56/2880; MEDEOT Remo roj. v kraju Mariano del Friuli dne 25.08.1938, last. 56/2880; MEDEOT Giorgio roj. v kraju Mariano del Friuli dne 26.05.1949, last. 56/2880; MEDEOT Dino roj. v Gorici dne 22.02.1947, last. 360/2880; DONDA Onorina vdova MEDEOT roj. v kraju Mariano del Friuli dne 19.02.1907, last. 16/2880; MEDEOT Giovanni roj. v kraju Mariano del Friuli dne 02.06.1937, last. 360/2880; MEDEOT Antonino roj. v kraju Mariano del Friuli dne 05.03.1941, last. 30/2880; MEDEOT Alberto roj. v kraju Mariano del Friuli dne 20.06.1946, last. 30/2880; doživljenjski najemnik: DONDA Onorina vdova MEDEOT roj. v Co-roni dne 19.02.1907, za 1/3 parcel 80/960 na ime MEDEOT Mario, MEDEOT Maria, MEDEOT Remo, MEDEOT Giorgio; list 7 k.p. 760/9; 6) RUZZA Mario roj. v Padovi dne 17.08.1925, last. 1/2; BRUSEGAN Ferruccio roj. v Coneglianu dne 18.01.1942, last. 1/2; list 7 k.p. 709/7 in 709/9, list 6 760/23 in 760/24; 7) TECPRAM S.R.L. s sedežem v Gradišču. 1/1; list 6 k.p. 760/21; 8) SCOTTA' Giandaniele roj. v Zagraju dne 15.12.1940, last. 1/1; list 6 k.p. 760/19 in 760/25; 9) PONTEL Lucia oče Michele roj. v dne 00.00.1900, last. 1/2; PONTEL Giuseppe oče Michele roj. v dne 00.00.1900, last. 1/2; list 6 k.p. 760/20 in 760/26;10) LA SAN MARCO S.PA. s sedežem v Vidmu, last. 1/1; list 7 k.p. 709/1; 11) BRESSAN Paolo roj. v Trstu dne 22.07.1959, last. 1/2; BRESSAN Marco roj. v Gorici dne 20.09.1963, last. 1/2; list 6 k.p. 760/18, list 7 k.p. 760/14; 12) BONETTI Marco roj. v Gorici dne 25.05.1965, last. 1/2; BONETTI Aldo roj. v Gorici dne 12.05.1962, last. 1/2; list 7 k.p. 760/17; 13) ŠKOFIJSKI ZAVOD ZA PODPORO DUHOVNIŠTVA GORIŠKE ŠKOFIJE s sedežem v Gorici, last. 1/1; list 7 k.p. 760/15; 14) GALLO Gian-franco roj. v Krminu dne 07.04.1961, last. 1/1; doživljenjski najemnik: GALLO Stelio roj. v kraju Ma- riano del Friuli dne 05.06.1927; list 7 k.p. 760/11; 15) NAR SPA s sedežem v Legnaru, last. 1/1; list 7 k.p. 708/2; 16) TENUTA BORGO CONVENTI S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1; list 7 k.p. 709/8; 17) OBČINA MARIANO, last. 1/3; OBČINA DI CORONA, last. 2/3; list 7 k.p. 760/3; 18) MEZZORANA Bianca roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1937, last. 1/2; MEZZORANA Delfina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 11.08.19347, last. 1/2; list 7 k.p. 760/5; 19) SILVESTRI Franco roj. v Gorici dne 27.07.1962, last. 1/2; SILVESTRI Francesca roj. v Gorici dne 22.07.1969, last. 1/2; list 7 k.p. 760/7; 20) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 6 k.p. 790; 21) IMPRESA TONON S.p.A. s sedežem v kraju (TV) list 7 k.p. 704/9. Upravna občina Romans d'Isonzo -K.O. Romans d'Isonzo: 22) PUIATTI Giovanni roj. v Vidmu dne 26.06.1958, last. 1/1; list 6 k.p. 700/5A 700/5B in 700/5C, list 3 k.p. 700/19; 23) I FEUDI DI ROMANS - lastnik Enzo LORENZON & C. S.A.S. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1; list 3 k.p. 700/18; 24) OBČINA ROMANS D'ISONZO, last. 1/1; list 3 k.p. 1214/1; 25) BELTRAME Elisa por. VALENTINUZZI roj. v Praprotnem dne 16.03.1928, Javna lastnina; list 2 k.p. 2047 in 2042, list 3 k.p. 2046. Upravna občina Mariano del Friuli - K.O. Mariano del Friuli: 27) TECPRAM S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1; list 7 k.p. 1850,1848 In 1849; 28) TENUTA BORGO CONVENTI S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1; list 7 k.p. 1851; 29) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina; list 3 k.p. 1932. B) POSEGI ZA ODPRAVO INTERFERENC ODSEKA VILEŠ (A4) - GORICA Z LINIJAMI IN OMREŽJI Snam Rete Gas S.p.A.: Avtonomna Dežela Furla-niia Julijska krajina - Pokrajina Gorica: PLINOVOD DN1050: Upravna občina Vileš - K.O. Viles: 1) ELENA S.R.L. s sedežem v Vidmu, last. 1/1, list 9 k.p. 172, 171/1, 170/1, 196, 197, 200/2, 201, 202/3, 204/3, 206, 207, 210/4, 227/1, 226/2, 226/1, 223/1, 224, 225/2, 225/1 in 725/1, list 5 k.p. 724/2 A, 724/2 B, 724/1, 723/4 A, 723/4 B, 723/6 A, 723/6 B, 723/1 A, 723/1 B, 695 AA, 695 AB, 697, 700/1, 701/1, 701/2, 659, 658 in 655, list 6 k.p. 632/1, 631/1, 632/22 in 631/7, list 5 k.p. 696, 698/1, 698/2 in 632/3, list 6 k.p. 632/5; 2) SOCIETA' PER AZIONI AUTO VI E VENETE, list 9 k.p. 259/1, 259/2, 259/3, 260/4, 210/6, 227/4, 210/5, 204/1, 204/2, 202/2, 227/3, 210/1, 210/3, 202/1; 3) JAVNA DOBRINA CESTE, list 9 k.p. 1730/7, 1730/6, 1730/3 in 1730/5, list 5 k.p. 1727 in 1728, list 6 k.p. 631/5 in 632/20, list 5 k.p. 631/6, list 6 k.p. 632/21; 4) BLASON Augusto roj. v Vilešu dne 27.09.1927, last. 1/1, list 6 k.p. 632/2, 631/4 in 631/2; 5) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA -Deželne površinske vode, last. 1/1, list 6 k.p. 1759; 6) TOMASIN ARLES E SERGIO & C. - S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, fm. 6 k.p. 1357/1 A, 1357/1 B, 1359/1 A, 1359/1 B, 1360/2, 1360/1, 1361/1 in 1364/1, list 2 k.p. 1346/11 in 1346/5 list 6 k.p. 1346/4, list 2 k.p. 1710/2, list 6 k.p. 1523/7, list 2 k.p. 1405, 1406/1, 1406/2, 1413/1, 1413/5, 1419/1 in 1420/4, list 6 k. p. 1356, list 2 k.p. 1438/3; 7) BLASON Adolfo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.07.1937, last. 1/1, list 6 k.p. 1362/1 in 1366/1; 8) SEZNAM JAVNE DOBRINE, list 2 k.p. 1708/4; 9) SCLAUNICH Giuseppina por. MAREGA roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 09.12.1935, last. 1/1, list 6 k.p. 1350/2, 1351 in 1352; 10) FONZARI Ermelinda por. BATTISTI roj. v dne 04.10.1920, last. 1/4, RUSSIAN Egle roj. v kraju Romans D'Isonzo dne 25.08.1957, last. 1/8, RUSSIAN Lori roj. v Tržiču dne 09.07.1964, last. 1/8, FONZARI Massimlliano oče Giuseppe roj. v Vilešu dne 26.01.1928, last. 1/4, FONZARI Alessio oče Giuseppe roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.10.1930, last. %, list 6 k.p. 1348/1; 11) SIFTE - BERTI S.PA. s sedežem v Milanu, last. 1/1, list 6 k.p. 1348/4; 12) OBČINA VILEŠ s sedežem v Vilešu, last. 1/1, list 6 k.p. 1355/2, 1357/2, 1355/1, 1360/3, 1361/2 in 1364/2, list 2 k.p. 1365/2, 1346/12, 1346/13, 1711/4 in 1712/2, list 6 k.p. 1360/4, 1355/3 in 1359/2; 13) TOMASIN Sergio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.03.1945, last. /, ; TOMASIN Arles Ivano roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.09.1942, last. /, list 2 k.p. 1365/1, 1426/3 in 1438/2, list 6 1354/1; 14) TOMASIN ARLES & C. - S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/6 in 1523/5; 15) EDILCEM S.R.L. s sedežem v Trstu, last. 1/1, list 2 k.p. 1431/1, 1412/2 in 1420/5; 16) MAREGA Giuseppe oče Giuseppe, last. 1/6, MAREGA Rodolfo oče Giuseppe , last. 1/6,MAREGA Giordano oče Giuseppe roj. dne 30.07.1907, last. 1/6, MAREGA Luigia oče Giuseppe roj. v Vilešu dne 01.05.1911, last. 1/6, MAREGA Pie-tro oče Giuseppe roj. dne 23.06.1913, last. 1/6, MAREGA Silvana oče Severino por. RAFFAELI roj. v dne 15.12.1925, last. 1/12, MAREGA Giorgino oče Severino roj. v dne 13.11.1928, last. 1/12, list 2 k.p. 1420/7; 17) REPIC Maria roj. v Ajdovščini dne 26.08.1928, last. 1/3, MAREGA Angelina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 02.10.1948, last. 2/15, MAREGA Erminia roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 29.04.1950, last. 2/15, MAREGA Erminlo roj. v Gorici dne 13.07.1953, last. 2/15, MAREGA Giancarlo roj. v Vilešu dne 04.11.1956, last. 2/15, MAREGA Silvia roj. v Gorici dne 30.04.1962, last. 2/15, list 2 k.p. 1420/6; 18) MAREGA Giusto roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.11.1931, last. 1/1, list 2 k.p. 1420/14; 19) NICOLA Aldo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.02.1947, last. 3/24, NICOLA Sergio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 29.04.1952, last. 3/24, NICOLA Lucio roj. v Vilešu dne 10.12.1954, last. 3/24, NICOLA Marcello roj. v Vilešu dne 23.12.1956, last. 3/24, NICOLA Bruna roj. v Vilešu dne 22.06.1923, last. 4/24, NICOLA Margherita roj. v Vilešu dne 16.12.1926, last. 4/24, NICOLA Aldo roj. v Vilešu dne 19.07.1921, last. 4/24, list 2 k.p. 1427/1; 20) CALCESTRUZZI TRIESTE S.R.L. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1426/1 A, 1426/1 B, 1443/1, 1447/1, 1447/4, 1448/1 A, 1448/1 B, 1448/4, 1449/1, 1449/4; 21) ŽUPNIJA MARIJINEGA OZNANJENJA s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1438/1; 22) DEGRASSI Lucio roj. v Izoli dne 07.11.1952, last. 1/1, list 2 k.p. 1444/1 A in 1444/1 B; 23) COLU-GNATI Loredana roj. v Gorici dne 20.01.1937, last. 1/2, COLUGNATI Gastone roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 23.07.1946, last. /, list 2 k.p. 1451; 24) GARDI Nino roj. v Vidmu dne 20.03.1933, last. 1/1, list 2 k.p. 1455/1. Upravna občina - K.O. Romans d'Isonzo: 1) BERNARDEL Enzo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 08.07.1955, BATTISTUTTA Luana roj. v kraju San Vito al Torre dne 06.02.1963, last 1/2 v skupnem premoženju, BERNARDEL Flavio roj. v Gorici dne 07.08.1960, last. 1/2, list 10 k.p. 1390/1, 1391/1, 1392/1, 1395 A, 1395 B in 1396; 2) CU-GLIG Lucia oče Giuseppe, last. 260/1792, CUGLIG Cristina oče Giuseppe, last. 260/1792, CUGLIG Valentino oče Oreste Giuseppe, last. 65/1792, CUGLIG Valentino roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 16.03.1934, last. 195/1792, CUGLIG Artemlo Tele-sforo roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 25.09.1928, last. 260/1792, CUGLIG Paolo roj. v Gorici dne 05.11.1960, last. 752/1792, doživljenjski najemnik; CUGLIG Rolando Giuseppe roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 06.08.1923 e LEBUS Liliana Pasqualina roj. v Medei dne 20.07.1925 v breme CUGLIG Paola, list 10 k.p. 1393/1; 3) CABAS Samuele roj. v Gorici dne 21.08.1986, last. 1/1, list 10 k.p. 1381/3; 4) PERCO Lea oče Luigi vdova FRANCESCHI, last. 3/4, FRANCESCHI Pietro oče Paolo, last. 1/4, list 10 k.p. 1379/1 in 1379/3; 5) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje, list 10 k.p. 1380/3 A in 1380/3 B, list 11 k.p. 716/11 in 716/13, list 10 k.p. 1380/5 in 1383/1, list 3 k.p. 715/2; 6) TOMMA- SINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, last. 1/1, list 11 k.p. 707/7 in 707/6; 7) GLESSI Bruno roj. v Gradišču dne 06.10.1931, last. 1/1, list 11 k.p. 709/3 A, 709/3 B in 712; 8) TOMMASINI Loredana roj. v Gradišču dne 24.02.1936, last. 1/2, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 26.08.1937, last. 1/2, list 3 k.p. 716/1, list 11 k.p. 716/15 in 716/17; 9) TOMASIN ARLES E SERGIO & C. S.n.c. - s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 10 k.p. 1394; 10) LORENZON Giovanni roj. v Gradišču dne 28.10.1943, last. 1/2, LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/2, list 11 k.p. 707/9; 11) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 10 k.p. 2034/3 in 1379/2, list 11 k.p. 709/2, list 3 k.p. 716/3, list 11 k.p. 2031, list 3 k.p. 715/1; 12) ŽUPNIJA MARIJINEGA OZNANJENJA s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 10 k.p. 1382/1; 13) BRANDOLIN Sabrina Luisa roj. v Gradišču dne 12.03.1959, last. 1/1, list 11 k.p. 713/1; 14) SONSON Renzo roj. v Gradišču dne 29.11.1940, last. 1/1, doživljenjski najemnik; za 1/3 VISINTIN Maria vdova AMBROSIO roj. v kraju Mariano del Friuli dne 01.07.1901, list 11 k.p. 1353; 15) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/1, list 11 k.p. 1341; 16) ARGENZIANO Modestino roj. v Trstu dne 22.10.1939, last. 1/1, list 11 k.p. 713/3. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje, list 14 k.p. 765/5 in 765/7; 2) ZOTTI Maria Antonietta roj. v Gradišču dne 08.09.1937, last. 3/20, ZOTTI Severino roj. v Gradišču dne 23.07.1943, last. 3/20, ZOTTI Carolina roj. v Gradišču dne 01.02.1948, last. 3/20, ZOTTI Bruno roj. v Gradišču dne 30.04.1953, last. 3/20, NADA-LUTTI Aldo roj. v Špetru dne 04.09.1929, last. 1/30, NADALUTTI Ivana roj. v Gorici dne 16.07.1963, last. 1/30, NADALUTTI Dario roj. v Gorici dne 13.10.1969, last. 7/120, BLASIZZA Serena roj. v Gorici dne 10.04.1985, last. 1/40, SPESSOT Aldo roj. v Fari dne 17.11.1937, last. 1/24, SPESSOT Anna Maria roj. v Fari dne 17.04.1940, last. 1/24, SPESSOT Sergio roj. v Fari dne 06.11.1942, last. 1/24, SPESSOT Rita roj. v Fari dne 20.12.1948, last. 1/24, SPESSOT Lucia roj. v Gradišču dne 13.09.1953, last. 1/24, SPESSOT Luisa roj. v Gorici dne 29.12.1958, last. 1/24, list 14 k.p. 634/32; 3) DREOSSI Marzia roj. v Gorici dne 02.02.1965, last. 1/1, list 14 k.p. 634/30; 4) CALLIGARIS Maria Maddalena roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 17.08.1934, last. 1/1, list 14 k.p. 634/28; 5) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1, list 8 k.p. 359/6, 333/1, 330/4, 333/2, 333/5, 333/6, 359/16 in 359/74; 6) MARIZZA Villl roj. v Gradišču dne 26.01.1948, skupno premoženje, BORGU' Marcella roj. v Srednjem dne 06.07.1950, last. skupno premoženje, list 8 k.p. 337/9 e 336/1; 7) VETTACH Mafalda roj. v kraju Mariano del Friuli dne 03.05.1931, last. 1/2, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 03.04.1957, last. 1/2, list 7 k.p. 731/11; 8) ZONCH Elisa Elvira roj. v Medei dne 30.09.1927, last. 1/2; TOMMASINI Loris roj. v Gradišču dne 04.08.1950, last. 1/2; list 7 k.p. 730/1, 730/2, 730/12, 730/7 in 729; 9) OBČINA GRADIŠČE, last. 1/1, list 8 k.p. 315/2, 315/13 in 315/14; 10) MARIZZA Luigi roj. v Gradišču dne 03.01.1925, last. 1/1, list 7 k.p. 720/2; 11) CASALE Salvatore roj. v kraju Sessa Aurunca dne 18.07.1941, last. 1/1, list 7 k.p. 720/5 in 723/9; 12) BORTOLUZZI Alessio roj. v Coneglianu dne 27.03.1972, last. /, BORTOLUZZI Alberto roj. v Coneglianu dne 02.04.1974, last. /, list 7 k.p. 730/6, 731/4, 730/17 in 731/1; 13) BLASON Nevia roj. v Gorici dne 28.06.1944, last. 1/1, list 7 k.p. 731/3 in 738/1; 14) BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje, AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje, list 7 k.p. 347, 343, 727/2, 727/3 in 728; 15) BLASON Giovanni roj. v Gorici dne 08.04.1967, last. 1/1, list 8 k.p. 344/1 in 345/1; 16) LORENZON Luciano roj. v Gradišču dne 31.05.1936, skupno premoženje, FALZARI Zaira roj. v Tržiču dne 18.02.1938, skupno premoženje, list 7 k.p. 735/2 in 348/2, list 8 k.p. 332/1 in 337/3; 17) PIAN Giovanni roj. v Dolenjem dne 19.04.1935, last. %, PIAN Milena roj. v Gradišču dne 11.07.1936, last. %, PIAN Bruno roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. %, PIAN Franco roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. %, list 7 k.p. 734/4; 18) PELLICAN Carmellta roj. v Gradišču dne 03.08.1935, last. 10/18, MAREGA Marilisa roj. v Gradišču dne 13.01.1955, last. 4/18, MAREGA Paola roj. v Gradišču dne 11.03.1961, last. 4/18, list 7 k.p. 734/2; 19) BLASON Francesco oče Valentino, last. 1/1, list 8 k.p. 339/1 in 339/4, list 7 k.p. 735/1; 20) AGOSTINIS Enrico roj. v Gorici dne 14.12.1962, last. 1/2, AGOSTINIS Carlo Alberto roj. v Gorici dne 14.05.1966, last. /, doživljenjski najemnik; ALBERTIN Anna roj. v Gorici dne 05.08.1936, list 8 k.p. 338/3; 21) PETTARIN Giuseppe roj. v Gradišču dne 09.09.1937, last. 1/1, list 9 k.p. 22/4, 22/5, 7/1, 23/19, 23/14 in 22/3; 22) CAVA Gianna Maria roj. v Vareseju dne 31.03.1954, last. 1/1, list 8 k.p. 317/6; 23) DE FINETTI Diana roj. v Gradišču dne 24.09.1937, last. 1/1, list 8 k.p. 316/1 in 316/16; 24) BALLABEN Nives roj. v Gradišču dne 18.07.1932, last. 1/1, list 8 k.p. 315/15 in 315/1; 25) BALLABEN Luciano roj. v Gradišču dne 19.06.1937, last. 1/1, list 8 k.p. 315/7; 26) BRESSAN Antonio roj. v Gradišču dne 05.06.1951, last. 1/1, list 4 k.p. 313/5 in 313/7; 27) MARIZZA Nereo roj. v Gorici dne 18.05.1942, last. 1/1, list 9 k.p. 8/1, list 8 k.p. 315/8; 28) PETTARIN Claudio roj. v Gorici dne 25.03.1967, last. 1/1, list 9 k.p. 8/11 in 22/6; 29) MARCONATO Ronni roj. v Gorici dne 26.09.1979, last. 1/1, list 9 k.p. 6/1, 6/3, 6/4, 6/2 in 6/13; 30) MARCO FELLUGA S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, list 9 k.p. 23/17, 23/13 in 23/15; 31) ŠKOFIJSKI ZAVOD ZA PODPORO DUHOVNIŠTVA GORIŠKE ŠKOFIJE s sedežem v Gorici, last. 1/1, list 8 k.p. 353; 32) FRISENNA Anna roj. v Gallipoliju dne 26.07.1930, last. 1/2, MEZZORANA Franca roj. v Gorici dne 27.09.1971, last. 1/2, list 9 k.p. 23/3; 33) RAZA Ugo roj. v Gradišču dne 22.08.1937, last. 1/1, list 7 k.p. 735/3; 34) SONSON Renzo roj. v Gradišču dne 29.11.1940, last. 1/1, list 7 k.p. 348/5; 35) BOR-GHES Anna por. ANDRIAN roj. v Gradišču dne 26.07.1922, last. 1/1, list 8 k.p. 362/8; 36) PELIZZA Nives roj. v kraju Cervignano del Friuli dne 07.12.1943, last. 4/6, DI GIACOMO Saverio roj. v Gorici dne 17.01.1963, last. 2/18, DI GIACOMO Marco roj. v Gorici dne 21.03.1964, last. 2/18, DI GIACOMO Cristina roj. v Gorici dne 26.11.1966, last. 2/18, list 8 k.p. 362/22; 37) SILVESTRI Maria (Maria Mercedes) roj. v Gradišču dne 29.09.1954, last. 1/1, doživljenjski najemnik za 1/3; FRANCESCHINI Alice roj. v kraju Cervignano del Friuli dne 03.06.1928, list 8 k.p. 362/1; 38) VECCHI Roberto roj. v Gorici dne 20/04/1973, last. 1/1, list 14 k.p. 765/2; 39) VECCHI Luca roj. v Gorici dne 02.08.1971, last. 1/1, list 14 k.p. 634/9; 40) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 14 k.p. 795, list 8 k.p. 338/10, 332/2 in 332/3, list 4 k.p. 778, list 1 k.p. 72, list 8 k.p. 315/12 in 315/16, list 4 k.p. 313/18, list 8 k.p. 315/21, 315/17 in 780/2, list 9 k.p. 8/10, list 7 k.p. 787/4, list 8 k.p. 781/1, 315/24, 315/25, 315/19, 315/20, 315/22, 315/23 in 316/8; 41) MOSETTIG Carla oče Cesare, last. 1/1, list 14 k.p. 634/4; 42) SPESSOT Bruno roj. v Gradišču dne 25.09.1919, last. 1/1, list 7 k.p. 726/4; 43) MAREGA Amedeo oče Francesco roj. v dne 04.01.1922, last. 1/2, MAREGA Arrigo oče Francesco roj. v dne 27.11.1924, last. 1/2, list 8 k.p. 359/7. Upravna občina Fara - K.O. Fara: 1) PETTARIN Giuseppe roj. v Gradišču dne 09.09.1937, last. 1/1, list 9 k.p. 78/13; 2) MARCO FELLUGA S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, list 9 k.p. 78/23 in 78/14; 3) KMETIJSKO PODJETJE AZIENDA AGRICOLA CASA ZULIANI SOCIETA' AGRICOLA S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1, list 9 k.p. 75/16, 306/1, 306/4, 74/32, 75/9, 75/2 in 75/5; 4) CANDUSSI Alfio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 12.01.1931, last. 1/1, list 9 k.p. 306/2 in 306/14; 5) SEQUALINO Renzo roj. v Gradišču dne 24.03.1944, skupno premoženje, MAURO Maddalena roj. v Krminu dne 04.04.1944, skupno premoženje, list 9 k.p. 311/6 in 311/7; 6) CANDUSSI Mauro roj. v Gorici dne 12.07.1958, last. 1/1, list 9 k.p. 311/12; 7) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1, list 10 k.p. 363/3 in 734/2, list 11 k.p. 785/1; 8) SPESSOT Aldo oče Antonio roj. v Fari dne 08.08.1922, last. 1/1, list 10 k.p. 356/3, 355 e 632; 9) TONETTI Enrico roj. v Gorici dne 04.10.1972, last. 1/2, TONETTI Omar roj. v Krminu dne 28.03.1978, last. 1/2, list 10 k.p. 357/3 in 360/5; 10) SPESSOT Giuliano roj. v Gorici dne 10.09.1960, last. 1/2, SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. 1/2, list 10 k.p. 330/2; 11) SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. 1/2, list 10 k.p. 370/10; 12) BRUMAT Alberta roj. v Gorici dne 28.09.1949, last. 1/1, list 10 k.p. 362, 363/1, 358 in 359; 13) SPESSOT Leopoldo roj. v Fari dne 22.09.1931, last. 1/1, list 10 k.p. 370/9; 14) SPESSOT Giorgio roj. v Fari dne 21.03.1939, last. 1/1, list 10 k.p. 366/4, 367/1 in 363/2; 15) SPESSOT Mario Antonio roj. v Fari dne 07.11.1931, last. 1/2, SPESSOT Giorgio roj. v Fari dne 21.03.1939, last. 1/2, list 10 k.p. 370/11; 16) ROMANESE Diego roj. v Vidmu dne 02.08.1948, last. 1/1, list 10 k.p. 370/8 in 376/2; 17) CASTELLAN Roberto roj. v Gorici dne 16.03.1957, last. 1/1, doživljenjski najemnik; SPES-SOT Maria roj. v Fari dne 20.01.1928, list 10 k.p. 184/2; 18) MEDEOT Dino roj. v Gorici dne 05.01.1938, last. 1/1, list 10 k.p. 186/2; 19) BRUMAT Luca roj. v Gorici dne 19.08.1968, last. 1/1, list 10 k.p. 630 e 629; 20) BORO Angelo roj. v kraju Mot-ta di Livenza dne 21.01.1920, last. 1/1, list 10 k.p. 627/1; 21) BLASIG Ferruccio roj. v Fari dne 19.01.1947, last. 1/1, list 10 k.p. 627/2; 22) MEDEOT Ida Anna roj. v Fari dne 03.10.1942, last. 1/1, list 10 k.p. 627/4, list 17 k.p. 189/21; 23) BEVILAC-QUA GRILL Lucio Giuseppe roj. v Fari dne 11.04.1926, list 10 k.p. 627/5; 24) BLASIG Giacomo roj. v Fari dne 05.09.1921, last. 1/1, list 11 k.p. 637/1; 25) GRI Aurelia Giuseppina roj. v Fari dne 05.01.1926, last. 1/1, list 11 k.p. 634/116, 634/81, 634/124, 634/165, 634/126 in 634/173; 26) GRI MARIZZA Mario roj. v Fari dne 13.04.1920, last. 1/1, list 11 k.p. 634/291; 27) BRESSAN Leopoldo roj. v Fari dne 03.01.1948, last. 1/1 cl, list 11 k.p. 634/129; FAVERO Ernesta roj. v S. Giovanni al Natisone dne 06.07.1952, last. 1/1 cl, list 11 k.p. 634/130; 28) PUSNAR Giovanni roj. v Fari dne 02.01.1936, last. 1/1, list 11 k.p. 634/154; 29) KMETIJSKO PODJETJE SOCIETA AZIENDA AGRICOLA TENUTA VILLANOVA S.R.L. A SOCIO UNICO IN ABBREVIAZIONE VI.TE. S. R.L., s sedežem v Fari, last. 1/1, list 11 k.p. 634/292, 634/293, 634/43 in 634/42; 30) MAREGA Marcello oče Giovanni roj. v Fari dne 30.11.1921, last. 1/2, MAREGA Lino oče Giovanni roj. v Fari dne 17.02.1923, last. 1/2, list 11 k.p. 637/14; 31) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA -Deželne površinske vode, last. 1/1, list 10 k.p. 789/3, list 11 k.p. 818, 817 in 819; 32) MANCIN Alida roj. v Gorici dne 18.08.1964, last. 1/1, list 11 k.p. 637/15; 33) GREGORAT Stefano roj. v Gorici dne 23.11.1963, last. 1/1, list 10 k.p. 379/1; 34) BRUMAT Elvia roj. v Fari dne 21.07.1930, last. 1/3, BRUMAT Carla roj. v Fari dne 25.04.1935, last. 1/3, BRUMAT Bruna roj. v Fari dne 29.07.1938, last. 1/3, list 11 k.p. 634/93; 35) DRŽAVNA LASTNINA - VOJNI ODSEK, last. 1/1, list 10 k.p. 353; 36) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 10 k.p. 736, 361/3, 745/3, 185/6 in 185/8, list 17 k.p. 188/6, 189/17 in 189/19, list 11 k.p. 769/3, 771 in 772, list 10 k.p. 162/5; 37) BRESSAN Anna oče Caterina por. BALLABEN roj. v dne 05.11.1895, last. 1/1, list 10 k.p. 370/4; 38) TREVI-SAN Giuseppe roj. v Fari dne 07.06.1910, last. 1/2, TREVISAN Francesco roj. v Fari dne 14.11.1911, last. 1/2, list 10 k.p. 631; 39) BRUMAT Giovanni roj. v Fari dne 02.07.1938, last. 1/1, list 11 k.p. 634/159; 40) MANCIN Alida roj. v Gorici dne 18.08.1964, last. 1/1, MAREGA Maurizio roj. v Gorici dne 01.07.1956, last. 1/1, list 11 k.p. 634/44. PLINOVOD DN200: Upravna občina Romans d'Isonzo - K.O. Romans d'Isonzo: 1) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje, list 11 k.p. 716/13 in 716/14; 2) GLESSI Bruno roj. v Gradišču dne 06.10.1931, last. 1/1, list 11 k.p. 712, 709/3 A in 709/3 B; 3) TOMMASINI Loredana roj. v Gradišču dne 24.02.1936, last. 1/2, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 26.08.1937, last. 1/2,list 3 k.p. 716/1 in 716/15, list 3 in k.p. 716/2; 4) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 3 k.p. 716/6 in 716/4; 5) BRANDOLIN Sabrina Luisa roj. v Gradišču dne 12.03.1959, last. 1/1, list 11 k.p. 713/1, 713/2 A in 713/2 B; 6) LORENZON Sergio roj. v Gradišču dne 12.05.1938, last. 1/1, list 11 k.p. 1341; 7) SONSON Renzo roj. v Gradišču dne 29.11.1940, last. 1/1, doživljenjski najemnik; za 1/3 VISINTIN Maria vdova AMBROSIO roj. v kraju Mariano del Friuli dne 01.07.1901, list 11 k.p. 1353; 8) ARGENZIANO Modestino roj. v Trstu dne 22.10.1939, last. 1/1, list 11 k.p. 713/3. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) GREGORUTTI Ivana roj. v Gradišču dne 04.02.1948, last. 1/1, list 11 k.p. 640/9. C) POSEGI ZA ODPRAVO INTERFERENC ODSEKA VILEŠ (A4) - GORICA Z LINIJAMI IN OMREŽJI Enel Distribuzione S.p.A.: Avtonomna Dežela Fur-laniia Julijska krajina - Pokrajina Gorica: Upravna občina Viles - K.O. Viles: 49) ELFIT S.PA. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, LIST 6 k.p.št. 1523/29; 71) DRŽAVNA LASTNINA - Ministrstvo za javna dela - Javne ceste, last. 1/1, LIST 6 k.p.št. 1346/6; 78) TRANSFOREST S.R.L. s sedežem v Vilešu, last. 1/1, LIST 6 k.p.št. 1524/5. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 14) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 674/23, 674/9, 674/11, 674/1, 671/24; 22) FRANCO Livio roj. v Gradišču dne 14.12.1939, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 688/2; 24) MURA Paolo roj. v Trstu dne 01.01.1978, last. 1/1, LIST 11 k.p.št. 695/17; 42) BLASON Giovanni roj. v Gorici dne 08.04.1967, last. 1/1, LIST 8 k.p. 321/9 in 326/4; 108) IMMOBILIARE AL GELSO S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, LIST 11 k.p. 669/8, 669/9, 671/31 in 671/32; 114) KELLNER Dina roj. v Tržiču dne 28.10.1928, last. 1/1, LIST 8 k.p. 324/2; 115) COLLODET Alcide roj. v Gorici dne 04.04.1957, skupno premoženje, BOL-ZAN Alessandra roj. v Gorici dne 26.05.1962, skupno premoženje, LIST 8 k.p. 321/1 in 326/1, LIST 4 k.p. 752/35. Upravna občina' Sovodnie - K.O. Sovodnie: 2) OBČINA SOVODNJE, last. 1/1, LIST 6 k.p. 109/2, 109/5, 111/12 in 111/13; 3) OBČINA SOVODNJE (Premoženjska dobrina), last. 1/1, LIST 6 k.p. .318; 50) ALPE S.PA. s sedežem v Gorici, last. 1/1, dvajsetletna najemna pogodba od 01.03.1993 do 27.02.2013, za k.p.št. 111/1 - 111/19 in v prid "Občine Sovodnje", LIST 6 k.p. 111/1, 111/19 in .276; 128) TOMMASI Vladimira roj. v Gorici dne 04.09.1940, last. /, FERFOLJA Milena roj. v Trstu dne 26.01.1917, last. /, LIST 6 k.p. 109/1, 109/3, 109/4 in 109/6; 129) PETEANI Sonia roj. v Mirnu (SLO) dne 30.11.1935, last. 1/3, PETEANI Ines roj. v Mirnu (SLO) dne 23.05.1937, last. 1/3, PETEANI Valentino roj. v Sovodnjah dne 23.12.1941, last. 1/3, doživljenjska najemnica Z.V. 302 z.t.2° za 1/3 nedeljive posesti, KAVCIC Bernarda roj. v Dornberku dne 27.10.1909, LIST 6 k.p. 111/3 in 111/6; 130) LUKMAN Vera roj. v Gorici dne 04.04.1963, last. 1/1, LIST 6 k.p. .324. D) POSEGI ZA ODPRAVO INTERFERENC ODSEKA VILES (A4) - GORICA Z LINIJAMI IN OMREŽJI konzorcija za bonifikacijo soške nižine: Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina - Pokrajina Gorica: Upravna občina Viles - K.O. Viles: 2) ELENA S.R.L. s sedežem v Vidmu, last. 1/1; LIST 5 k.p. 661, 662 in 655, LIST 6 k.p. 631/1 in 632/1, LIST 5 k.p. 697, 700/1, 701/2 in 658; 3) OBČINA VILEŠ s sedežem v Vilešu, last. 1/1, LIST 5 k.p. 696 in 698/1, LIST 6 k.p. 1355/3, 1357/2, 1359/2, 1360/3, 1360/4, 1361/2 in 1364/2, LIST 2 k.p. 1346/13, 1365/2, 1711/4 in 1712/2; 12) BOGAR Lucio roj. v Vilešu dne 27.01.1936, last. 1/1, LIST 6 k.p. 624/1, LIST 5 k.p. 624/2 in 624/3; 25) BLASON Adolfo roj. v Vilešu dne 13.07.1937, last. 1/1, LIST 6 k.p. 1362/1 in 1366/1; 29) NICOLA Aldo oče Marcello, last. %, NICOLA Sergio oče Marcello 900, last. %, NICOLA Lucio oče Marcello, last. %, NICOLA Marcello oče Marcello, last. %, LIST 6 k.p. 1388/1 A, 1388/1 B in 1388/5; 30) NICOLA Aldo roj. v Vilešu dne 17.02.1947, last. 3/24, NICOLA Sergio roj. v Vilešu dne 29.04.1952, last. 3/24, NICOLA Lucio roj. v Vilešu dne 10.12.1954, last. 3/24, NICOLA Marcello roj. v Vilešu dne 23.12.1956, last. 3/24, NICOLA Bruna roj. v Vilešu dne 22.06.1923, last. 4/24, NICOLA Margherita roj. v Vilešu dne 16.12.1926, last. 4/24, NICOLA Aldo roj. v Vilešu dne 19.07.1921, last. 4/24, LIST 2 k.p. 1427/1; 38) SIFTE - BERTI S.PA. s sedežem v Milanu, last. 1/1, list 6 k.p. 1348/4; 40) SCLAUNICH Giuseppina por. MAREGA roj. v Vilešu dne 09.12.1935,. last. 1/1, list 6 k.p. 1350/2; 42) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA - Deželne površinske vode, last. 1/1, list 12 k.p. 1759; 44) TOMASIN Sergio roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 13.03.1945, last. /, TOMASIN Arles Ivano roj. v kraju Romans d'lsonzo dne 08.09.1942, last. /, list 2 k.p. 1426/3 in 1438/2, list 6 k.p. 1354/1; 45) TOMASIN ARLES E SERGIO & C. - S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1413/1, 1413/5, 1406/2, 1406/1, 1419/1, 1438/3, 1710/2 in 1346/5; 46) TOMASIN ARLES & C. - S.N.C. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1523/6 in 1523/5; 50) EDILCEM S.R.L. s sedežem v Trstu, last. 1/1, list 2 k.p. 1431/1, 1412/2 in 1420/5; 55) CALCESTRUZZI TRIESTE S.R.L. s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2 k.p. 1443/1, 1426/1 A in 1426/1 B; 58) ŽUPNIJA MARIJINEGA OZNANJENJA s sedežem v kraju Romans d'Isonzo, last. 1/1, list 2k.p. 1438/1; 64) GARDI Nino roj. v Vidmu dne 20.03.1933, last. 1/1, list 2 k.p. 1455/1; 65) TRELEANI Mirella roj. v kraju Bagnaria Arsa dne 05.05.1937, last. 1/1, list 3 k.p. 1455/13; 73) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 5 k.p. 1728, list 2 k.p. 1710/3 in 1708/4; 75) SALMASO Manuela roj. v Padovi dne 14.09.1968, last. 1/1, list 5 k.p. 663 in 667; 76) MAREGA Fulvia roj. v Vilešu dne 28.02.1925, last. /, MAREGA Maria Tosca roj. v Vilešu dne 08.07.1927, last. /, list 5 k.p. 664; 77) GERIN Luigia por. TOMASIN roj. v Vilešu dne 03.12.1872, last. 1/1, list 5 k.p. 624/4. Upravna občina Romans d'Isonzo - K.O. Romans d'Isonzo: 6) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje, list 11 k.p. 716/11, 716/12, 716/13 in 708/4; 7) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, last. 1/1, list 11 k.p. 707/7; 10) TOMMASINI Loredana roj. v Gradišču dne 24.02.1936, last. /, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 26.08.1937, last. /, list 3 k.p. 716/1 in 716/5, list 11 k.p. 718/1; 13) SOCIETA APPALTI COSTRUZIONI EDILI STRADALI S.A.C.E.S. di FADALTI DR. ING. EZIO & C. - S.A.S. s sedežem v Pordenonu, last. 1/1, list 11 k.p. 708/3, list 3 k.p. 719/10; 19) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 3 k.p. 716/4. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TOMMASINI Valneo roj. v Gradišču dne 10.02.1948, skupno premoženje, SARTORI Ave roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.05.1950, skupno premoženje, list 11 k.p. 673/25; 11) ASILO DI S. GIUSEPPE v Gorici, last. 1/1, list 11 k.p. 640/1 in 640/3; 14) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1, list 8 k.p. 333/1, 330/4 in 333/2; 15) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, skupno premoženje, BORGU' Marcella roj. v Rednjem dne 06.07.1950, last. skupno premoženje, list 8 k.p. 337/9 in 336/1; 17) VETTACH Mafalda roj. v kraju Mariano del Friuli dne 03.05.1931, last. /, TOMMASINI Franco roj. v Gradišču dne 03.04.1957, last. /, list 7 k.p. 731/11; 27) PARODI DANDINI Carlo Filippo roj. v kraju Venti-miglia dne 26.07.1933, last. 1/1, list 7 k.p. 759/65; 28) MARIZZA Luigi roj. v Gradišču dne 03.01.1925, last. 1/1, list 7 k.p. 720/2; 30) CASALE Salvatore roj. v kraju Sessa Aurunca dne 18.07.1941, last. 1/1, list 7 k.p. 723/9 in 720/5; 40) BLASON Maria por. PAULIN oče Gian Battista (Giobatta) por. PAULIN roj. v dne 00.00.1900, last. %, BORTOLUZZI Giovanni roj. v kraju Zenson di Piave dne 20.01.1944, skupno premoženje %, AMADIO Pierina roj. v Vazzoli dne 11.04.1948, skupno premoženje %, list 7 k.p. 751/13; 42) BLASON Giovanni roj. v Gorici dne 08.04.1967, last. 1/1, list 8 k.p. 349/6, 321/2, 326/4 in 317/2; 48) LORENZON Luciano roj. v Gradišču dne 31.05.1936, skupno premoženje, FALZARI Zaira roj. v Tržiču dne 18.02.1938, skupno premoženje, list 8 k.p. 332/1 in 337/3; 49) PIAN Giovanni roj. v kraju Dolenje dne 19.04.1935, last. %, PIAN Milena roj. v Gradišču dne 11.07.1936, last. %, PIAN Bruno roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. %, PIAN Franco roj. v Gorici dne 17.05.1949, last. %, list 7 k.p. 734/4; 50) PELLICAN Carmellta roj. v Gradišču dne 03.08.1935, last. 10/18, MAREGA Marlisa roj. v Gradišču dne 13.01.1955, last. 4/18, MAREGA Paola roj. v Gradišču dne 11.03.1961, last. 4/18, list 7 k.p. 734/2; 52) AGOSTINIS Enrico roj. v Gorici dne 14.12.1962, last. /, AGOSTINIS Carlo Alberto roj. v Gorici dne 14.05.1966, last. /, doživljenjski najemnik; ALBERTIN Anna roj. v Gorici dne 05.08.1936, list 8 k.p. 338/3; 53) DELLA MORTE Rocco roj. v Berlinu dne 08.06.1936, last. 1/1, list 8 k.p. 359/25; 54) PETTARIN Giuseppe roj. v Gradišču dne 09.09.1937, last. 1/1, list 8 k.p. 359/1; 56) BLASON Andrea roj. v Gorici dne 25.05.1962, last. 1/1, list 11 k.p. 640/8; 65) MAURI Lucio roj. v Gorici dne 10.02.1964, last. 1/1, doživljenjski najemnik Z.V. 449 z.t.1°: MAURI Ferruccio roj. v Gradišču dne 18.02.1928, list 7 k.p. 759/97 in 759/107; 67) MAURI Tullio roj. v Gradišču dne 14.05.1930, last. 1/1, list 7 k.p. 759/110, 759/111 in 759/108; 71) MAURI Marino roj. v Gradišču dne 22.02.1925, last. /, MAURI Giuseppe roj. v Gradišču dne 26.07.1921, last. /, list 7 in 759/105; 72) CICUTA Bruno roj. v Fari dne 28.03.1921, last. /, CICUTA Franco roj. v Gorici dne 16.01.1952, last. /, list 7 k.p. 759/106; 73) MACORIGH Paolina roj. v kraju Faedis dne 04.06.1929, last. 1/1, list 7 k.p. 759/109; 74) MARIZZA Bruno roj. v Gradišču dne 22.04.1931, last. 1/1, list 7 k.p. 759/116, 759/96 in 751/15; 79) GA-RIMBERTI Mario roj. v Tržiču dne 18.09.1935, last. 1/1, list 8 k.p. 320/6 in 321/8; 80) CAVA Gianna Maria roj. v Vareseju dne 31.03.1954, last. 1/1, list 8 k.p. 317/1; 97) RAZA Ugo roj. v Gradišču dne 22.08.1937, last. 1/1, list 7 k.p. 735/3; 98) SONSON Renzo roj. v Gradišču dne 29.11.1940, last. 1/1, list 7 k.p. 348/5; 110) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 7 k.p. 718/12 in 776, list 11 k.p. 640/7. Upravna občina Fara - K.O. Fara: 6) KMETIJSKO PODJETJE AZIENDA AGRICOLA CASA ZU-LIANI SOCIETA' AGRICOLA S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1, list 9 k.p. 75/4; 11) OBČINA FARA s sedežem v Fari, last. 1/1, doživljenjski najemnik Z.V. 1573 z.t. 1°: DELNERI Elisabetta vdova Spessot roj. v Ogleju dne 31.10.1902 za /, list 10 k.p. 162/9; 15) TONETTI Enrico roj. v Gorici dne 04.10.1972, last. /, TONETTI Omar roj. v Krminu dne 28.03.1978, last. /, list 10 k.p. 360/1; 16) SPESSOT Giuliano roj. v Gorici dne 10.09.1960, last. /, SPESSOT Diego roj. v Gorici dne 02.01.1965, last. /, list 10 k.p. 361/1; 19) SPESSOT Leopoldo roj. v Fari dne 22.09.1931, last. 1/1, list 10 k.p. 162/1; 27) CASTELLAN Roberto roj. v Gorici dne 16.03.1957, last. 1/1, doživljenjski najemnik; SPESSOT Maria roj. v Fari dne 20.01.1928, list 10 k.p. 184/1; 28) BOL-DRIN Sergio roj. v Vilešu dne 15.02.1956, skupno premoženje /, WEFFORT Clara Giovanna roj. v Pal-manovl dne 08.03.1954, skupno premoženje /, PICCIN Silvio roj. v kraju Mareno di Piave dne 14.12.1952, skupno premoženje /, ZARDETTO An-namarla roj. v Coneglianu dne 16.11.1956, skupno premoženje /, list 10 k.p. 185/2 in 185/1; 29) BRUMAT Loreta roj. v Koprivnem dne 26.09.1937, last. /, BRUMAT Nerina roj. v Fari dne 01.06.1946, last. /, list 10 k.p. 185/3; 30) MEDEOT Dino roj. v Gorici dne 05.01.1938, last. 1/1, list 10 k.p. 186/1; 31) BORO Gino roj. v Fari dne 04.06.1944, last. 1/1, list 10 k.p. 188/1; 34) BORO Angelo roj. v kraju Motta di Livenza dne 21.09.1920, last. 1/1, list 10 k.p. 189/3; 35) BEVILACQUA GRILL Lucio Giuseppe roj. v Fari dne 11.04.1926, last. 1/1, list 10 k.p. 189/2; 36) MEDEOT Ida Anna roj. v Fari dne 03.10.1942, last. 1/1, stanovanjska pravica z.t..3°: STRADNAR Vella roj. v Špetru dne 16.02.1924, list 10 k.p. 189/1; 37) BLASIG Giacomo roj. v Fari dne 05.09.1921, last. 1/1, list 10 k.p. 190/1 in 622/1; 38) BRESSAN Franca roj. v Fari dne 07.08.1935, last. 1/1, list 11 k.p. 609/26; 40) ZAMPAR Giuseppe roj. v Gorici dne 06.10.1951, last. 1/1, list 10 k.p. 617/1; 46) GUA-DAGNI Giuliana roj. v kraju Montignoso dne 27.05.1949, last. 1/1, list 11 k.p. 608/4, 608/5 in 608/6; 47) BUZZINELLI Bruno roj. v Krminu dne 05.03.1931, last. 1/1, list 11 k.p. 767/1; 49) SIMSIG Mirella Luigia roj. v Fari dne 27.11.1935, last. 1/1, list 11 k.p. 634/228; 50) IANCIC Lidio roj. v Fari dne 05.04.1939, skupno premoženje, PERCON Lidia roj. v Koprivnem dne 20.12.1943, skupno premoženje, list 11 k.p. 634/229 A in 634/229 B; 65) KMETIJSKO PODJETJE SOCIETA AZIENDA AGRICOLA TENUTA VILLANOVA S.R.L. A SOCIO UNICO IN ABBREVIA-ZIONE VI.TE. S.R.L., s sedežem v Fari, last. 1/1, list 8 k.p. 649/167 in 649/2; 76) CUBERLI Fioravante roj. v Fari dne 16.12.1928, last. 8/12, CUBERLI Claudio roj. v Fari dne 21.09.1956, last. 1/12, CUBERLI Gra-ziano roj. v Fari dne 02.07.1959, last. 1/12, CUBERLI Mario roj. v Gorici dne 09.01.1961, last. 1/12, CUBERLI Lorena roj. v Gorici dne 26.05.1973, last. 1/12, list 10 k.p. 163/1; 80) BRESSAN Nestore Luigi roj. v Fari dne 16.02.1934, last. 1/1, list 10 k.p. 614/10; 82) TREVISAN Armando roj. v Gradežu dne 01.10.1938, skupno premoženje, MEDEOT Renata roj. v Fari dne 26.04.1942, last. skupno premoženje, list 11 k.p. 609/27;88) BRESSAN Vivaldi roj. v Fari dne 15.10.1948, last. 1/1, list 10 k.p. 614/1; 89) BRESSAN Francesco roj. v Fari dne 19.02.1931, last. 1/1, list 10 k.p. 614/11; 97) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, list 9 k.p. 734/1, list 11 k.p. 767/2. Upravna občina Gradišče - K.O. Gradišče: 1) TREVISAN Giorgina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 01.05.1912, last. 1/3, MAREGA Prlmo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, last. 1/3, MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 1/6, TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1943, last. 1/6, list 7 k.p. 760/10 e 760/6; 2) MAREGA Franco roj. v Gradišču dne 01.12.1943, last. 3/27, MAREGA Rosanna roj. v Gradišču dne 03.08.1946, last. 3/27, TREVISAN Giorgina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 01.05.1912, last. 5/273, MAREGA Primo roj. v Gradišču dne 01.01.1935, last. 5/27, MAREGA Patrizia roj. v Gorici dne 26.05.1967, last. 5/54, TREVISAN Rosanna roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1943, last. 5/54, FURLAN Lidia roj. v Zgoniku dne 13.08.1927, last. 2/27, MAREGA Andreina roj. v Gradišču dne 24.09.1948, last. 2/27, MAREGA Daniela roj. v Gradišču dne 12.07.1954, last. 2/27, list 7 k.p. 760/4; 3) MARIZZA Villi roj. v Gradišču dne 26.01.1948, last. 1/1, list 7 k.p. 760/13 in 760/16; 4) ZONCH Elisa Elvira roj. v Medei dne 30.09.1927, last. , TOMMASINI Loris roj. v Gradišču dne 04.08.1950, last. /, list 7 k.p. 760/12; 5) MEDEOT Caterina oče Giacomo, last. 720/2880, MEDEOT Matilde oče Giovanni, last. 135/2880, MEDEOT Nives oče Giovanni por. MARIANO SARTORI, last. 125/2880, MEDEOT Giuseppe oče Giuseppe, last. 240/2880, MEDEOT Giacomlna oče Antonio por. URIZ, last. 60/2880, MEDEOT Maria Rosaria oče Antonio, last. 60/2880, MEDEOT Eligio oče Antonio, last. 60/2880, MEDEOT Matilde roj. v kraju Mariano del Friuli dne 28.10.1909, last. 225/2880, MEDEOT Maria Nives roj. v kraju Mariano del Friuli dne 27.08.1920, last. 225/2880, MEDEOT Mario roj. v kraju Mariano del Friuli dne 28.04.1929, last. 56/2880, MEDEOT Maria roj. v kraju Mariano del Friuli dne 29.08.1932, last. 56/2880, MEDEOT Remo roj. v kraju Mariano del Friuli dne 25.08.1938, last. 56/2880, MEDEOT Giorgio roj. v kraju Mariano del Friuli dne 26.05.1949, last. 56/2880, MEDEOT Dino roj. v Gorici dne 22.02.1947, last. 360/2880, DON-DA Onorina vdova MEDEOT roj. v kraju Mariano del Friuli dne 19.02.1907, last. 16/2880, MEDEOT Giovanni roj. v kraju Mariano del Friuli dne 02.06.1937, last. 360/2880, MEDEOT Antonino roj. v kraju Mariano del Friuli dne 05.03.1941, last. 30/2880, MEDEOT Alberto roj. v kraju Mariano del Friuli dne 20.06.1946, last. 30/2880, doživljenjski najemnik;D0NDA Onorina vdova MEDEOT roj. v Coroni dne 19.02.1907, za 1/3 80/960 na Ime MEDEOT Mario, MEDEOT Maria, MEDEOT Remo, MEDEOT Giorgio, list 7 k.p. 760/9; 6) RUZZA Mario roj. v Padovi dne 17.08.1925, last. /, BRUSEGAN Ferruccio roj. v Coneglianu dne 18/01/1942, last. /, list 6 k.p. 760/23 in 760/24; 7) TECPRAM S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, list 6 k.p. 760/21; 8) SCOTTA' Giandaniele roj. v Za-graju dne 15.12.1940, last. 1/1, list 6 k.p. 760/19 in 760/25; 11) BRESSAN Paolo roj. v Trstu dne 22.07.1959, last. /, BRESSAN Marco roj. v Gorici dne 20.09.1963, last. /, list 6 k.p. 760/18, list 7 k. p. 760/14; 12) BONETTI Marco roj. v Gorici dne 25.05.1965, last. /, BONETTI Aldo roj. v Gorici dne 12.05.1962, last. /, list 7 k.p. 760/17; 13) ŠKOFIJSKI ZAVOD ZA PODPORO DUHOVNIŠTVA GORIŠKE ŠKOFIJE s sedežem v Gorici, last. 1/1, list 7 k.p. 760/15; 14) GALLO Gianfranco roj. v Krminu dne 07.04.1961, last. 1/1, doživljenjski najemnik; GALLO Stelio roj. v kraju Mariano del Friuli dne 05.06.1927, list 7 k.p. 760/11; 16) KMETIJSKO PODJETJE TENUTA BORGO CONVENTI S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1, list 7 k.p. 709/8; 17) OBČINA MARIANO, last. 2/3, OBČINA CORONA, last. 1/3, list 7 k.p. 760/3; 18) MEZZORANA Bianca roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 03.01.1937, last. /, MEZZORANA Delfina roj. v kraju Romans d'Isonzo dne 11.08.19347, last. /, list 7 k.p. 760/5; 19) SILVESTRI Franco roj. v Gorici dne 27.07.1962, last. /, SILVESTRI Francesca roj. v Gorici dne 22.07.1969, last. /, list 7 k.p. 760/7. Upravna občina Romans d'Isonzo - K.O. Romans d'Isonzo: 24) BELTRAME Elisa por. VALENTINUZZI roj. v Praprotnem dne 16.03.1928, last. 1/1, list 3 k.p. 1214/2; 25) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, LIST 2 k.p. 2047. Upravna občina Mariano del Friuli - K.O. Mariano del Friuli: 26) TECPRAM S.R.L. s sedežem v Gradišču, last. 1/1, F. M. 7 k.p. 1850, 1845/2, 1846, 1848, 1847 in 1849; 27) KMETIJSKO PODJETJE TENUTA BORGO CONVENTI S.R.L. s sedežem v Fari, last. 1/1; LIST 7 k.p. 1851; 28) SEZNAM JAVNE DOBRINE - Javna lastnina, LIST 3 k.p. 1932; 29) ITALIJANSKO ŽELEZNIŠKO OMREŽJE RETE FERROVIARIA ITALIANA S.PA.s sedežem v Rimu, last. 1/1, LIST 7 k.p. 1844/2 e 1845/1; 30) OBČINA MARIANO DEL FRIULI, last. 1/1, LIST 7 k.p. 1844/3. IZREDNI KOMISAR Dr. Renzo Tondo 22 Torek, 14. oktobra 2008 PRIREDITVE / nova gorica - Slovensko narodno gledališče Za začetek Leda Jutri zvečer bodo premierno uprizorili dramo Miroslava Krleže Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica sezono, poimenovano Odjuga, začenja z dramo Leda hrvaškega dramatika Miroslava Krleže, v kateri režisersko palico vihti Mateja Koležnik. Na včerajšnji predstavitvi premiere v Novi Gorici je vodstvo ustanove opozorilo tudi na »agonijo« gledališke hiše kot posledico manj denarja in novega plačnega si-stema.SNG Nova Gorica novo gledališko sezono začenja jutri ob 20. uri, ko bodo na odrskih deskah uprizorili Ledo. »Komedija o neki karnevalski noči v štirih dejanjih«, kot je njen podnaslov, je zadnja igra trilogije o Glem-bajevih, ta obsega tri drame in 11 novel, v kateri je največji hrvaški pisatelj in dramatik sledil vzponu in zatonu rodbine, ki se je iz kmetov in kramarjev povzpela do meščanskega plemstva. Gre za intimno dramo o dveh ljubezenskih trikotnikih, dveh prevarah in uničenih zakonih ter tretjem gospodu, ki se intimno stika z obema damama, je o predstavi povedala Koležnikova, za katero je to tretje sodelovanje z novo-goriškim gledališčem. Izpostavila je, da gre za »enako grde« salonske like, ki so prodali svoje duše, zdaj pa se ukvarja- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Janko Petrovec: »Pesniški večer s Primožem Čučnikom« / Foyer balkona, vstop prost, v petek, 17. oktobra, ob 20.30. Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: od danes, 15. do sobote, 18. oktobra ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 17.00. La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. Od danes, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komi-go nastopa Gledališka skupina Fortif-luidi (Trevignano - TV) z igro »Tren de vin«. Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / jutri, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Jutri, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V petek, 17. oktobra, ob 19.30 / Andrej Hienig: »Osvajalec«. V soboto, 18. oktobra, ob 19.30 / J. B. P. Bodlière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. Jutri, 16. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 17. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 18. oktobra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. jo »sami s sabo in svojimi genitalijami«. V noči burnih emocij in razčiščevanj zapletenega klobčiča ljubimkanj se namreč na odru razgalita zakonski zvezi, ki ju povezuje razmerje med ženo enega in možem drugega para, vmes pa se spretno giblje obubožani aristokrat, družinski prijatelj in hkrati ljubimec obeh dam. Nad ihtavimi ma-lomeščani in njihovo baročno množico besed nemo lebdi tretja ženska, slikarski model Leda, ki se na odru nikoli ne pojavi. V ospredju so tako psihološki intimni odnosi med moškim in žensko, je izpostavil umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler. V grenko sladki igri salonskega ljubimkanja nastopajo Bine Matoh, Gorazd Jakomini, Ana Facchini, Primož Pirnat in Helena Peršuh. Z novo-goriškim gledališčem prvič sodelujejo scenograf Ivo Knezovic, kostumograf-ka Mirjana Zagorec ter avtorja glasbe Pavle Miholjevic in Jura Ferina. To je peta uprizoritev Lede v Sloveniji, prva je bila že leta 1932, tokrat v prevodu Andrej Inkreta, je povedala drama-turginja Tea Rogelj. Prav igralsko zasedbo je pohvalila Koležnikova, češ da je v novogori-škem ansamblu »duh SNG«, ne pa V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 21. in v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / jutri, 16. in v soboto, 18. oktobra, ob 19.30. Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu« / gostuje SSG iz Trsta, danes, 15. oktobra, ob 19.30. Simon Bent: »Elling« / gostuje SLG Celje; v petek, 17. oktobra, ob 19.30. V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.30 / nizozemski drami Daphne de Bruin »Eva« in Oscar van Woensel »Vezuv«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 / Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret«. V sredo, 22. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Jar-di Galceran: »Gronholmova metoda« - gostuje Mestno gledališče Ptuj. Mala scena James Prideaux: »Gospodinja« / danes, 15. oktobra, ob 20. uri. Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / jutri, 16. in v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri. Caryl Churchill: »Punce in pol« / v soboto, 18, in v torek, 21. oktobra, ob 20. uri. Jana Pavlič: »Tosca« / v četrtek, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, v soboto, 18. oktobra, ob 17.00 in v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev Dom William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Spored: v nedeljo, 19. ob 19.30, v ponedeljek 20. ob 15.00 in v torek 21. oktobra ob 12.30. provincialnega vaškega gledališča. Tudi zato je nov plačni sistem, ki je, tako Koležnikova, znižal plače ter razvrednotil položaj igralcev, označila za tra-parijo. Na s tem povezano »agonijo in slabo atmosfero« ter pomanjkanje prave motivacije med zaposlenimi v gledališču je opozoril tudi Bebler. Prevedba plač je bila narejena po sistemu, ki z gledališčem nima povezave, saj je podrla razmerja znotraj ansambla, hkrati pa ima nižje plače tudi tehnično osebje, tako da se že pojavljajo govorice o menjavah služb, je pojasnil. Direktor SNG Nova Gorica Moj-mir Konič je znova opozoril na vse manj denarja, ki ga gledališču namenja država. Tako imajo vse več težav pri realizaciji premier, saj so sredstva za opremo predstav za več kot 30 odstotkov nižja, upoštevajoč inflacijo pa za polovico, je dodal Bebler. (STA) »Tako velik oder in tak repertoar, ki naj bi ga nacionalni teater gradil, s tem denarjem ni mogoč,« je poudaril. Kljub temu ostaja optimist glede obiska predstav, tako da bi izkupiček od prodanih vstopnic postajal pomembnejši od javnega denarja. Umetniški vodja: Judith Jamison. Urnik: v soboto, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. oktobra ob 16.00 in ob 20.30. GORICA Kulturni dom Koncert avtorske glasbe v sklopu niza »Across the border« bo jutri, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Ten-co 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Fur-lanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - tel. 048133288). KRMIN ■ Jazz & Wine of Peace Festival 2008 V četrtek, 23. oktobra, v Občinskem gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jac-ky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Tryg-ve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haffner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11. uri Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11. uri Odwalla (Italija, Senegal), ob 15. uri Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ob 17. uri Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Primo »Concerto Crossover« / v sklopu simfonične sezone 2008 nastopa Michel Portal & Vincent Courtois Duo. Jutri, 16. oktobra, ob 20.30 (izven abonmaja). Šesti kocert Brahmsove glasbe / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Dan Ettinger. Sopran: Eteri Gvazava. Bariton: Markus Werba. Orkester in zbor gledališča Verdi. V petek, 17. ob 20.30 in v soboto, 18. oktobra ob 18.00. Gledališče Rossetti Alvin Ailey. American Dance Theatre. Slovenija. Dirigent in solist Gordan Ni-kolic. Jutri, 16. oktobra, ob 23. uri / v Kosovelovi dvorani / Subshrubs (Kranj, Gradec, Ciudad de Mexico, Dunaj) -koncert eksperimentalne glasbe v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York); v torek, 28. oktobra, ob 20.30 nastopa Chris Eckman & The Last Side of the Mountain Band (Seattle, Ljubljana); v torek, 4. novembra, ob 20.30 koncert Monice Salmaso (Sao Paulo). V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.00 Linhartova dvorana / 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2008. SNG Opera in Balet Ljubljana »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. Danes, 15., jutri, 16. in v petek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). SEŽANA Kosovelov Dom V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri / koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 16. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert posvečen Beethovnu, igra Simfonični orkester RTV FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo do 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiuto in Volontariato Club Zip. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V galeriji Caracas na Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin, (Trg Republike 4) je na ogled razstava »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sul-čič. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija«. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. Kulturni center Lojze Bratuž: v soboto, 18. oktobra, ob 18.00 odprtje razstave ruskega akademskega umetnika Nikolaja Makova. ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra, ki jo bodo odprli v petek, 24. oktobra, ob 18.30 ob prisotnosti zgodovinarja Lucia Fabija. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici bo jutri, 16. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave slik Azada Karima. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Ne-lida Nemec; na ogled bo do 30. novembra vsak dan med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani je v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin na ogled razstava likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do srede, 15. oktobra, vsak dan od 9.00 do 16.00. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran od 17.10. do 16.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana od danes, 15.10. do 22.11. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Sreda, 15. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 23 nogomet - Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki Kek besen zaradi dolge osemurne vožnje Slovenci v Teplice odpotovali z avtobusom - »Azzurri« favoriti proti Črni gori LECCE/TEPLICE - Za članski nogometni reprezentanci Italije in Črne gore bo nocojšnji (20.50 po Rai 1) šele prvi medsebojni obračun. Lani sta se pomerili selekciji U19 in Italija je Črno goro premagala s 3:1. Edini črnogorski zadetek je dosegel Fiorentinin nogometaš Stevan Jo-vetic. Črna gora, ki je neodvisnost od Srbije proglasila junija 2006, je postala članica evropske nogometne zveze UEFA šele lani januarja, svetovne zveze FIFA pa junija leta 2007. Prvo uradno prijateljsko tekmo so igrali proti Madžarski in zmagali z 2:1. Zgodovinski gol je dosegel trenutno najboljši črnogorski nogometaš, napadalec Rome Mirko Vučinic, ki bo najbrž tudi nocoj najnevarnejši nogometaš črnogorske reprezentance. Italijanski selektor Marcello Lippi napoveduje napadalno igro svojih varovancev. Tudi branilec Fabio Cannavaro in napadalec Alberto Gilardino sta optimista: »Proti Črni gori moramo absolutno zmagati, drugače se položaj na lestvici nekoliko zakomplicira. V Bolgariji nismo igrali najbolje. Predvsem v napadu nam že nekaj tekem ne gre od rok. V obrambi pa smo zelo malo tvegali in naš vratar ni imel veliko dela,« sta ocenila »azzur-ra«, ki bosta tudi danes začela od začetka. Pod vprašajem je le nastop De Rossi-ja in Rossija. Oba sta lažje poškodovana, čeprav ju selektor Lippi še ni odpisal. V napadu naj bi ob Gilardinu igral Udine-sejev igralec Di Natale. Za nocojšnjo tekmo bodo sile javnega reda še posebej pozorne na skupino italijanskih fašističnih navijačev (Ultra Italia), ki so v soboto divjali in razgrajali po bolgarski prestolnici. Iz Črne gore pa bo s trajektom v Bari priplula skupina okrog 600 navijačev. Slovenska izbrana vrsta, pod taktirko selektorja Matjaža Keka, pa bo danes (začetek ob 17.30, prenos na SLO 2) atletika Ljubljanski maraton: že 9.000 vpisov LJUBLJANA - Ljubljana in njene ulice bodo letos 25. in 26. oktobra gostile Ljubljanski maraton, tokrat že 13. po vrsti. Po smoli z vremenom lansko leto si prireditelji letos nadvse želijo sonca, tega naj bi jim prinesla tudi »srečna« številka 13. Znova gre pričakovati rekordno udeležbo, zmagovalec na 42 km pa bo ob doseženem rekordu prejel 20.000 evrov. Kot je že v navadi, bodo glavni del tekmovanja, ki bo znova v nedeljo (26. oktobra), odprli promocijski in šolski teki ter Lumpi tek za predšolske otroke, medtem ko bo nedelja rezervirana za tekmovalni program, ki se bo začel ob 8.30. Tekmovalci se bodo najprej pomerili na rekreativnem teku na 10.500 m, ob 10. uri pa bo start tekov na 42 in 21 kilometrov. Zadnji rok za prijave je 21. oktober, start bo na Slovenski cesti, cilj pa na Trgu republike. Trasa bo potekala po ulicah in cestah v središču mesta, Bežigradu in Šiški, limit prvega kroga za vse tekače velikega maratona pa je dve uri in 15 minut. Na startnem seznamu je zaenkrat nekaj čez 9000 prijavljenih, ta številka pa ne vključuje tekov najmlajših udeležencev, zato prireditelji znova upravičeno pričakujejo več kot 10.000 tekačev in tekačic. Žal bo maraton minil tudi brez tujih tekmovalcev višjega razreda, poleg tega pa ne bo niti najboljših slovenskih predstavnikov v tej preizkušnji. Fiorentinin nogometaš Alberto Gilardino naj bi tudi danes začel v prvi postavi ansa lippi Protinacist? Ne, sem protirasist Rasizem in nacizem? »Ne, ne, o tem ne vem ničesar,« se je črnogorski napadalec Mirko Vučinic izmikal odgovoru na vprašanje novinarjev o dogodkih v Sofiji. Nesramno! Italijanski selektor Marcello Lippi je v ponedeljek pristal na predlog Monija Ovadije, da skupaj sestavita dvd s protirasisti-čno in protinacistično vsebino. Lippija pa je včeraj naenkrat motila beseda protinacist. Pojasnil je, da je protirasist. Ko bi molčal, bi bilo bolje. skušala odščipniti vsaj točko Češki, ki doslej ni blestela in je zbrala le eno točko. Slovenski nogometaši so včeraj v deževne Teplice pripotovali šele po naporni ose-murni vožnji z avtobusom. Kek je bil zaradi dolgega potovanja slabe volje. »Vse skupaj je katastrofa,« je bil besen slovenski selektor. »Nismo sproščeni. Prišli pa smo po pozitiven izid.« Kartoni in zdravstvene težave pestijo slovenske nogometaše. Kek še ni želel razkriti udarne postave, a bržkone bo v obrambi Boštjana Cesarja zamenjal Mitja Morec, namesto Andreja Komca pa bo priložnost dobil Aleksander Radosavljevič. Zlatan Ljubi-jankič in Tonči Žlogar verjetno ne bosta nared, medtem ko naj bi Mirnes Šišič in Milivoje Novakovič stisnila zobe. Enako kot tudi Petr Cech v vratih Češke. Vprašljiv pa je nastop Mirenca Valterja Birse, ki se ga je lotila viroza. U21 - PLAY-OFF ZA EP Italija tvega proti Izraelu Italijansko reprezentanco do 21. leta starosti čaka nocoj (ob 20. uri) odločilna tekma za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Švedskem. Varovanci selektorja Pierlugi-ja Casiraghija, ki so na prvi domači tekmi play-offa z Izraelom igrali neodločeno 0:0, bodo skušali na povratni tekmi v Tel Avivu odnesti domov celotno kožo in s tem tudi vstopnico za EP. Skupina 3 Danes Češka Slovenija, S. Irska - San Marino, Slovaška Poljska Poljska Slovenija Slovaška Češka Severna Irska San Marino 3 2 1 0 5:2 7 3 2 1 0 5:2 7 3 2 0 1 6:4 6 2 0 11 1:2 1 1:3 1 2012 2 0 0 2 0 Skupina 8 Danes Gruzija - Bolgarija, Irska - Ciper, Italija - Črna Gora. Italija 3 2 1 0 4:1 7 Irska 2 1 1 0 2:1 4 Črna Gora 2 0 2 0 2:2 2 Bolgarija 2 0 2 0 2:2 2 Ciper 2 0 1 1 2:3 1 Gruzija 3 0 1 2 2:5 1 hokej na ledu Tragična smrt 19-letnega ruskega igralca MOSKVA - Nadarjeni 19-le-tni ruski hokejist Aleksej Čerepanov je na tekmi med Avangardom iz Omska in Vitiazom iz Čehova doživel usoden srčni napad. Eden največjih hokejskih zvezdnikov vseh časov Čeh Jaromir Jagr, ki igra prav za Avangard, je pojasnil, da sta skupaj s Čerepanovom igrala v napadu in se ob menjavi na klopi na kratko pogovorila. Nato pa se je Čere-panov, ki je na tekmi dosegel tudi gol, zgrudil. Ruski tožilci so vsekakor uvedli preiskavo, med katero bodo preverili ravnanje zdravstvenega osebja moštva Avantgard iz Omska, prav tako pa Na kraju tke-me namreč ni bilo rešilca in kaže, da bolničarji niso imeli s sabo aparatov za oživljanje. Čerepanov je imel srčno napako, kljub temu pa je dobil dovoljenje za igranje. Čerepanova je čakala lepa hokejska prihodnost, saj so nadarjenega mladeniča na naboru 2007 kot 17. izbrali v moštvu New York Rangers. »AZZURRI« NAPREJ - V zadnji tekmi 2. faze svetovnega prvenstva v dvoranskem nogometu je Italija igrala neodločeno 5:5 proti Iranu in se uvrstila v polfinale, v katerem se bo pomerila s Španijo. KDO BO PRVI? - Afriška nogometna zveza (CAF) je razglasila pet afriških nogometnih zvezdnikov, kandidatov za prestižni naslov najboljšega afriškega nogometaša leta. Za laskavi naslov se bodo potegovali Didier Drogba, Michael Es-sien, Emmanuel Adebayor, Amr Za-ki in Mohamed Aboutrika. ODBOJKA - Izidi zaostale tekme A1-lige: Treviso - Piacenza 2:3 (23:25, 21:25, 25:20, 25:20, 12:15). NOGOMETNA B-LIGA - Izid zaostale tekme 8. kroga: Albinoleffe - Pisa 1:1. šah - V Bonnu prvo šahovsko svetovno prvenstvo na nemških tleh po 74 letih Rusko-indijski dvoboj Kramnik je pozicijski igralec, ki ga je težko premagati, Anand pa slovi po svojem napadalnem slogu - Odigrali bodo 12 partij BONN - Rus Vladimir Kramnik in Indijec Viswanathan Anand sta v nemškem Bonnu začela prvo partijo njunega dvoboja za svetovnega prvaka v šahu z nagradnim skladom 1,5 milijona evrov. Tekmeca bosta igrala 12 partij, zadnjo 31. oktobra. V primeru izenačenega izida bosta igrala 2. novembra partije po pospešenem tempu do končne odločitve.Tekmeca za svetovno krono sta se pred tekmovalno upokojitve Garija Kasparova leta 2005, ki je bil dolga leta prvi na svetovni lestvici, izmenjavala na drugem in tretjem mestu. Anand in Kramnik sta bila skupaj na čelu ratinške lestvice na začetku letošnjega leta, nato pa sta nazadovala; 38-letni Anand je bil na zadnji lestvici, objavljeni 1. oktobra, peti, 33-letni Kram-nik pa šesti. Oba udeleženca SP bosta prejela po polovico denarne nagrade ne glede na razplet.Kramnik velja za boljšega šahista v dvobojih, Ananda pa zaradi nekoliko bolj napadalnega sloga uvrščajo v sam vrh turnirskih igralcev. Rus slovi kot izvrsten pozicijski igralec, ki ga je skoraj nemogoče premagati, Ananda pa odlikuje bolj taktičen in napadalen šah. Indijec, ki mu pravijo tudi Tiger iz Madrasa, je bolj domač v ostrih, zapletenih postavitvah, njegovemu izzivalcu za naslov prvaka pa naj bi bolj ustrezale bolj umirjene partije. Oba sta izvrstna v vseh fazah igre. Prvič sta se pomerila leta 1989, v medsebojnih dvobojih je Kramnik zabeležil šest zmag, Anand eno manj, 42 partij pa se je končalo z remiji. Vse to velja za nor- Branilec naslova Anand in Kramnik sta v včerajšnji prvi partiji remizirala po 32. potezah ansa malne časovne omejitve, v pospešenem ritmu pa ima rahlo prednost Anand. Anand je bil pred letom dni na SP, ki ga je v Mehiki organizirala Mednarodna šahovska zveza (FIDE), prvi, Kramnik pa drugi. Indijec, tedaj prvi na svetovni lestvici, je v zadnjem, 14. krogu remiziral z Madžarom Petrom Le-kom in edini na turnirju osmerice velemojstrov ostal nepremagan. V 14 partijah je osvojil devet točk. Kramnik je pred tem leta 2006 v ruski Elisti premagal Bolgara Veselina Topalova in drugič ubranil naslov. Zanimivo je, da si je Kramnik za prvega sekundanta za letošnje SP izbral prav Leka, s katerim sta se leta 2004 v Švici merila za naslov prvaka, izgubil pa je madžarski velemojster. Poleg Leka bosta Kramniku pomagala še Rus Ser- gej Rublevski in Francoz Laurent Fressinet. Anand bo imel enega sekundan-ta več. Pomagali mu bodo Danec Peter Heine Nielsen, Uzbekistanec Rustam Kasimdžanov, nekdanji svetovni prvak FIDE, Poljak Radoslav Wojtaszek in Indijec Surya Shekhar Ganguly. Kasparov se je leta leta 1993 ločil od FIDE in osnoval svoje poklicno združenje (PCA) ter s tem ločil šahovski svet za dobro desetletje. Kramnik je za naslov prvaka leta 2000 premagal Kasparova, leta 2006 pa sta bila po slavju Kramnika s Topalo-vom oba naslova svetovnega prvaka ponovno združena. Letošnje SP se je po več kot desetletju ponovno vrnilo h klasični obliki in bo o naslovu prvaka odločal dvoboj in ne več turnir ve-čih igralcev. Dvoboj v Bonnu bo tudi prvo šahovsko SP na nemških tleh po 74 letih, ko je Rus Aleksander Aljehin premagal svojega rojaka Jefima Bogoljubova s 15,5:10,5. Zmagovalec letošnjega SP, prvenstva potekajo od leta 1986, bo naslov branil z boljšim iz dvoboja med To-palovom, ki je trenutno prvi na lestvici FIDE, in Američanom Gato Kam-skym, ta dvoboj pa je na programu ob koncu leta. Dosedanji svetovni šahovski prvaki: Wilhelm Steinitz (Avstrija/1886 - 1894) Emanuel Lasker (Nemčija/1894 - 1921) Jose Raul Capablanca (Kuba/1921 - 1927) Aleksander Aljehin (Rusija/1927 - 1935 ter 1937 - 1946) Max Euwe (Nizozemska/1935 - 1937) Mihail Botinik (SZ/1948 - 1957, 1958 -1960, 1961 - 1963) Vasilij Smislov (SZ/1957 - 1958) Mihail Talj (SZ/1960 - 1961) Tigran Petrosjan (SZ/1963 -1969) Boris Spaski (SZ/1969 - 1972) Robert Fischer (ZDA/1972 - 1975) Ana-tolij Karpov (SZ/1975 - 1985) Gari Kasparov (SZ/Rusija/1985 - 1993) Vladimir Kramnik (Rusija/2000 - 2007) Vis-wanathan Anand (Indija/2007 -) Svetovni prvaki FIDE med letoma 1993 in 2006: Anatolij Karpov (Rusija/1993 - 1999) Aleksander Halifman (Rusija/1999 - 2000) Viswanathan Anand (Indija/2000 - 2002) Ruslan Po-nomarjov (Ukrajina/2002 - 2004) Rustam Kasimdžanov (Uzbekistan/2004 - 2005) Veselin Topalov (Bolgarija/2005 - 2006). 24 Sreda, 15. oktobra 2008 ŠPORT orientacijski tek - Za šole v priredbi SPDT Mladi so osvajali bazovske stare ograde Zbralo se je skoraj 350 učencev in dijakov šol vseh stopenj - Tudi učenci iz Špetra Orienteering, ali enostavneje: znajdi se in s pomočjo karte in kompasa na najbolj iznajdljiv način čimprej obhodi kontrolne točke in priteči do cilja. Tega vodila se je predvčerajšnjim strogo držalo skoraj 350 slovenskih šolarjev in dijakov, ki so se v Bazovici udeležili tretjega deželnega tekmovanja v orienteeringu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. V prekrasnem toplem in sončnem dnevu se je živahna in razposajena množica mladih tekmovalcev, v spremstvu učiteljev, profesorjev in staršev, zbrala na parkirišču ob Sin-hrotronu in nestrpno čakala, da v jesensko obarvani naravi sprosti vse svoje mlade tekmovalne sile. Šolarji so bili še najbolj nestrpni. Skupine po dva tekmovalca so startale v presledkih ene minute in ob znaku so se zapodile po poteh, ogradah in gozdnih stezah, v vnetem iskanju kontrolnih točk ob robovih kolovozov, na vogalih kraških suhih zidkov, ob vrtačah in pod drevesih ter v teku hitele proti cilju ob vodnjaku pri ba-zovski cerkvi. Prvi so stekli osnovnošolci, sledili so jim nižješolci in viš-ješolci. Za prve so prireditelji začrtali lažjo in krajšo, 1700 metrov dolgo progo, starejši tekmovalci pa so morali preteči po zahtevnejši, 2400 metrov dolgi progi, speljani po kraški gmajni, stezah, travnikih in gozdičju. Vsi so se izkazali v tekmovalnem duhu in pritekli na cilj, sicer nekateri z manjšo ali dokajšnjo zamudo, ker so se mogoče preveč obotavljali, prezrli kontrolno točko, ali zašli in se znašli v kakšnem robidovju, da ni šlo brez kakšne malenkostne praske brez hujših posledic. Športna prireditev v naravi se je zaključila na prireditvenem prostoru Gospodarske zadruge v Bazovici. Tam so se zbrali zadihani in prepoteni udeleženci orienteeringa, kjer jim je prireditelj tekmovanja, SPDT, ponudil topel čaj in malico. Sledila je razglasitev zmagovalcev in podeljevanje kolajn in pokalov v splošnem veselem razpoloženju vseh udeležencev in učiteljstva. Med osnovnošolci sta prvo mesto osvojila Rok Samsa in Niko Gu-štin iz osnovne šole Gradnik na Co-lu, sledila sta jima Ruben Vladilo in Ivana Zidarič iz šole Gruden iz Šem-polaja, tretja pa sta bila Ivan Kocman in Gregor Tavčar, šola Gradnik Col. Presenetili so dijaki dvojezične nižje srednje šole v Špetru: prvo mesto sta, po teku na daljši progi, osvojila Francesco Amato in Juri Dor-gnach, druga sta bila Martina Trus-gnach in Cristina Venturini, tretja pa Alex Solinas in Samuel Mesar, šola Cankar iz Trst.a Višješolci so tekmovali v ženski in moški kategoriji. Med dijakinjami sta bili prvi Neža Kravos in Roberta Busechian (licej Prešeren), za njima sta se uvrstili Nikol Škabar in Karolina Trampuž, tretji pa sta bili Joha- na Pečar in Lara iskra-Škerl (vse šola Zois). In še dijaki: Jan Patrick Ka-riš in Matej Pernarčič prvo, Marko Gantar in Matteo Formigli drugo in Domen Frandolič in Igor Žerjal tretje mesto. Ekipno so pokal osvojile: osnovna šola Finžgar iz Barkovelj, dvojezična nižja srednja šola v Špetru in višja srednja šola Prešeren Trst. Požrtvovalni odborniki SPDT, prireditelji tretjega deželnega orien-teeringa, so se veselili uspeha tekmovanja po starih ogradah Bazovice, v katerega organizacijo in priprave so vložili veliko truda. V največje zadoščenje pa jim je bila velika udeležba slovenske šolske mladine in predstavnikov učnega osebja, zlasti prisotnost dijakov iz slovenske Benečije in ne nazadnje je tudi lepo jesensko vreme prispevalo svoje. (L.A.) Sedem osnovnih šol se je v Bazovici predstavilo s 45 dvojicami, največ pa je bilo dijakinj štirih tržaških višijih srednjih šol, skupno kar 122 kroma Šušteršičeve Sledove predstavili tudi v Ljubljani LJUBLJANA - Knjigo Marija Šušteršiča Sledovi, po poteh slovenske prisotnosti v Trstu, v kateri na 143 straneh v besedi in sliki predstavlja bogato športno zgodovino na Tržaškem, so včeraj predstavili tudi v Ljubljani. Tomaž Pavlin, profesor na Fakulteti za šport, je ocenil, da v knjigi Šušteršič odkriva prostore, v katerih so se zbirali in vadili Sokoli, in prek pripovedi odkriva lokacije v tistih časih in njihovo sedanjo funkcijo. »Opisuje ne le pot Tržaškega sokola, ampak tudi sokolskega gibanja v okolici mesta, ki pa je zamrlo po tem, ko je bil požgan slovenski dom v Trstu, ki je bil prvi veliki znanilec zatiranja slovenskega življa v tem mestu po prvi svetovni vojni,« je dejal Pavlin. Saša Rudolf je dejal, da je bil v času, ki ga opisuje knjiga, Trst največje slovensko mesto in edino slovensko okno v svet. »Sokolsko gibanje je bila ena od najpomembnejših osnov za ohranjanje naših rojakov v težkih časih,« je menil predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Miha Žibrat. »Knjige še nisem prebral, vendar pa lahko rečem za avtorja, da je bil Šušteršič s svojim pozitivnim odnosom eden od mostov ter s tem uresničeval temeljno poslanstvo športa, njegove povezovalne vloge v športu. Poleg tega je bil šport pomembno sredstvo pri povezovanju in povečevanju narodne samozavesti. Na Tržaškem so poleg tega prav v športu s številnimi vrhunskimi tekmovalci prišli do ravni, ki je niso mogli spregledati niti najbolj 'zadrti' nacionalisti,« je ocenil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič. (STA) Na sliki (foto Lukan) od leve presednik DŠNS Miha Žibrat, nekdanji odg. urednik slovenskega oddelka RAI Trst Saša Rudolf, predsednik OKS-ZŠZ mag. Janez Kocijančič, avtor knjige Mario Šušteršič in univerzitetni prof. dr. Tomaž Pavlin nogomet Deželni pokal: Breg in Primorje v isti skupini Brežani in primorjaši so dobili nasprotnike v deželnem pokalu za 2. amatersko ligo. Deželna nogometna zveza je sestavila štiri skupine, od katerih se bo prvouvrščena ekipa uvrstila v polfinale. Obe ekipi naših društev bosta nastopali v skupini D. Breg in Primorje Interland bosta tako igrali proti goriški Azzurri in trži-ški Romani. V prvem pokalnem krogu, ki bo v sredo, 29. t.m. (ob 20.30), bo derbi Pri-morje - Breg. Ostali spored: 12.11. Breg -Azzurra, Romana - Primorje, 17.12. Az-zurra - Primorje, Breg - Romana. ZAČETNIKI 7:7 Mladost - Monfalcone B 2:0 (1:0, 1:0,0:0) STRELCA: Cosani, Terpin. MLADOST: Visintin, Cosani, Ter-pin, Peric, Devivo, Persoglia, Gergolet, Da-nielis, trener Paolo Peric. Po borbeni tekmi je Mladost zasluženo zmagala. V prihodnjem krogu bodo jutri ob 18.15 igrali pri Pro Gorizii. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije jutri, 16. t.m. ob 20.30 v Križu. AŠD MLADINA sporoča, da se smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini začne jutri, 16. oktobra. Prosimo interesente, da zaradi organizacij skupin čimprej pokličejo na tel.: 040-220718 ali 338-6376575. Osnovne šole 1. Rok Samsa in Niko Gustin (A. Gradnik); 2. Ruben Vladilo in Ivana Zidarič (S. Gruden); 3. Ivan Kocman in Gregor Tavčar (A. Gradnik); 4. Jelena Ilič in Ivan Gherlani (F.S. Finžgar); 5. Jernej Vidali in Katerina Cufar (Ka-juh Trubar); 6. Janina Krečič in Max Zuliani (F.S. Finžgar); 7. Tomaž Kafol in Christian Zurini (F.S. Finžgar); 8. Tea Ugrin in Simon Kravos (F.S. Finžgar); 9. Julijan Leghissa in Samuel Zidarič (S. Gruden); 10. Ivan Santini in Mara Vremec (S. Gruden). Nastopilo je 45 dvojic. Vrstni red po šolah: 1. F.S. Finžgar - Barkovlje 44 točk; 2. A. Gradnik - Col 38 točk; 3. S. Gruden - Šem-polaj 33 točk; 4. Kajuh Trubar - Bazovica 22 točk; 5. Jurčič - Devin 10 točk; 6. Župančič - Sv. Ivan 9 točk; 7. Zgonik 2 točki. Nižje srednje šole 1. Francesco Amato in Juri Dor-gnach (Špeter); 2. Martina Trusnach in Cristina Venturini (Špeter); 3. Alex Solinas in Samuel Mesar (Cankar); 4. Aleksej Petricig in Nicolo' Poiana (Špeter). nastopilo je 11 dvojic, sedem je bilo diskvalificiranih Vrstni red po šolah: 1. Špeter 49 točk; 2. Cankar 14 točk. Višje srednje šole (ženske) 1. Neža Kravos in Roberta Bu-sechian (F. Prešeren); 2. Nikol Skabar in Carolina Trampuš (Ž. Zois); 3. Jo-hana Pečar in Lara Iskra - Skerl (Ž. Zois); 4. Dana Purič in Monika Saba-din (Ž. Zois); 5. Tanja Valič in Tjaša Oblak (F. Prešeren); 6. Martina Soban in Katerina Iscra (F. Prešeren); 7. Da-ša Ukmar in Tanja Valentič (F. Prešeren); 8. Patrizia Jurinčič in Karin Ota (F. Prešeren); 9. Tadeja Zavadlal in Kristina Žerjal (F. Prešeren); 10. Barbara Ferluga in Jasmina Franza (F. Prešeren). Nastopilo je 67 dvojic Višje srednje šole (moški) 1. Jan Patrik Kariš in Matej Per-narčič (Ž. Zois); 2. Marko Gantar in Matteo Formigli (F. Prešeren); 3. Domen Frandolič in Igor Žerjal (F. Prešeren); 4. Nik Skabar in Claudio Nardin (J. Štefan); 5. Erik Briščak in Ivan Ker-pan (Ž. Zois); 6. Gregor Regent in Martin Žužek (Ž. Zois); 7. Martin Genar-di, David Sedmach in Luka Zidarič (Ž. Zois); 8. Gabriele Calzi in Matia Mosenich (Ž. Zois); 9. Diego Geri in Damjan Košuta (F. Prešeren); 10. Alex Ros-sone, Andrej Zerjal in Igor Mahorčič (F. Prešeren). Nastopilo je 45 dvojic. Vrstni red po šolah: 1. F. Prešeren 167 točk (moški 66 + ženske 101); 2. Ž. Zois 119 točk (moški 67 + ženske 52); 3. J. Štefan 17 točk (moški 15 + ženske 2); 4. A.M. Slomšek 7 točk (ženske). / ŠPORT Četrtek, 16. oktobra 2008 25 namizni tenis - Kras spet v ženski Al-ligi Prvenstvo je zahtevno, obstanek pa je realen cilj Sobotni nasprotnik Riposto in Coccaglio sta sodeč po igralskem kadru premagljiva V soboto bodo svoje nastope v namiznoteniški A1-ligi začele tudi naše igralke, ki se v najvišjo italijansko klubsko prvenstvo vračajo po dveh sezonah. Letošnje prvenstvo bo za Kras zelo zahtevno predvsem zaradi velikega števila tujk oziroma naturaliziranih tujih igralk, ki polnijo postave ostalih nastopajočih klubov. Odločitev o nastopanju v najvišji ligi je bila po koncu lanskega prvenstva in napredovanju ovita v tančico skrivnosti, saj so pri Krasu dobro vedeli, čemu gredo naproti: »Po sestanku z odborniki in igralkami pa smo naposled odločili, da se bomo v ligi preizkusili. Vse igralke so si to zaželele, tako da smo na koncu sprejeli izziv,« je pojasnila športna direktorica zgoniškega kluba Sonja Milič. V prvenstvu A1-lige bodo merile moči edina Krasova tujka Yuan Yuan, ki se po enoletni odsotnosti zaradi materinstva ponovno vrača za zeleno mizo, Martina Milič, Mateja Crismancich in Eva Carli. Po podatkih, ki so jih pri klubu zbrali o sestavi ostalih nastopajočih klubov, naj bi krasovke lahko premagale le dve ekipi: Riposto in Coccaglio, ki imata v svojih vrstah tudi italijanske igralke. Prvo neposredno tekmico za obstanek bo zgoniška ekipa srečala že v prvem krogu, ko bo v domači telovadnici gostila Risposto, 2. decembra pa se bo prav tako v Zgoniku pomerila še s Coccagliom. V drugem delu tekmovanja bo z obema ekipama igrala v gosteh. Športna direktorica Sonja Milič je pri navajanju ciljev optimistična: »Obstanek lahko dosežemo, obenem pa lahko tudi drugim ekipam kaj odščipnemo. Predpostavljam namreč, da bo naša Kitajka dosegla vedno dve točki, vse ostale igralke pa morajo igrati zelo dobro,« je prepričana Miličeva, ki verjame, da se bodo naše igralke izkazale. Prednost Krasa bo nedvomno ta, da imajo v prvi ekipi igralko več, ostale ekipe pa navadno imajo le tri igralke. Razplet tekem pa bo pogojeval tudi žreb in izbira postave (vsaka ekipa namreč določi vrstni red igralk op. a.). Na začetek prvenstva so igralke dobro pripravljene. Letos je fizično pripravo vodil Miloš Kalc, tehnične treninge pa trener Liang Feng, ki trenira v Italiji že peto leto. Poudarek na fizični pripravi je bil letos poglaviten: »Če so igralke dobro fizično pripravljene, lahko usmerijo vse moči samo v taktično razmišljanje in tehniko,« dodaja Miličeva. Vse domače tekme bodo igrali ob sobotah ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Mateja Crismancich se bo skupaj z Evo Carli letos prvič preizkusila v najvišji ligi, v kateri sta Kitajka Yuan Yuan in Martina Milič v preteklosti že igrali kroma na drugem bregu Slovenka v dresu Siene Ana Bržan: »Za obstanek se bo borilo pet ekip« V najvišji ženski namiznoteniški ligi bo poleg krasovk igrala še ena tržaška Slovenka in sicer 32-letna Ana Bržan, ki je svojo pot začela pri Boru, preden se je odločila za profesionalno pot, pa je branila tudi barve Krasa. Ana je ta čas v namiznem tenisu zaposlena na dveh frontah. Med tednom živi in trenira v kraju Angolo Terme pri jezeru Iseo za tamkajšnji klub Alto Se-bino, ob koncih tedna pa bo v A1-ligi (že tretje leto zapored) igrala za Libertas iz Siene, čigar pokrovitelj je, kajpak, v tem mestu vse povsod prisotna banka Montepaschi. Barve toskanskega kluba branijo še Armenka Makinina, nova Kitajka Wang Yu (lani pri Sandonateseju v A2-ligi) in italijanska drugokategornica Francini, ki ima status rezerve. Ana ima glede razmerja sil v prvenstvu drugačne poglede od Krasovih: »Castel Goffredo, Sandonatese in Molfetta so v boju za vrh razred zase, vse ostale ekipe, torej tudi me in krasovke, pa se bomo med sabo borile za obstanek,« je prepričana Bržanova, ki igralk svojega bivšega kluba torej ne podcenjuje. Čeprav je v Alto Se-binu sparring partner za mlajše igralke tamkajšnjega kluba (»imajo nekaj res perspektivnih deklet«) je Ana dobro pripravljena na A1-ligo, saj v jutranjih urah trenira z moškimi klubskimi partnerji in Romunko. Spored 1. kroga Inottica Molfetta - Sandonatese; Kras ZKB - Riposto; Coccaglio - Montepaschi Libertas Siena; Zeus Quartu Sant'Elena - Sterlilgarda Castel Goffredo pred sobotnim krstnim nastopom - Igralke in trener Med strahom in optimizmom Dobro pripravljene, zlasti kondicijsko, toda njihove nasprotnice bodo tudi tujke in olimpijke Na predstavitvi sezone v Zgoniku smo se pogovorili z nekaterimi Krasovi-mi prvoligašicami. »Trenirali smo dobro. Straši me edinole to, da bo 18. oktobra šele prva tekma v novi sezoni, saj se letos nisem udeležila nobenega turnirja. Zadnjo tekmo sem zato odigrala šele 20. junija. Glavni cilj letošnje sezone je seveda obstanek, ampak bo to težko. Večino ekip sestavljajo tujke, nekatere igrajo celo ligo prvakov. V primerjavi z nasprotnicami nam manjkajo predvsem izkušnje: Mateja in Eva bosta namreč nastopali šele prvič v A1-ligi, kar predstavlja velik kakovostni skok. Nasploh pa bo letošnja sezona težka tudi s psihološkega vidika, saj te porazi nekoliko potrejo. Kaka zmaga v letošnjem prvenstvu bi bila zelo dobrodošla. Predvsem pa si želim, da bi na tekmah dala v prakso to, kar pilim na treningih. Svojo pozornost bom usmerila tudi v nastope v posamični konkurenci,« je povedala Martina Milič, letnik 1984, št. 15 na državnih lestvicah 2. kategorije »Nisem še optimalno pripravljena. Sem trenirala, a že v prejšnjih sezonah sem pokazala, da se zberem šele po nekaj krogih. Nasploh smo dobro trenirali, poznalo pa se bo, da med poletjem nismo trenirale in igrale. Cilj je obstanek: želi- mo si, da bi premagale obe dosegljivi ekipi, ampak bo na to vplivalo več dejavnikov. Srečen žreb in naša postava sta odločilni,« meni Eva Carli, letnik 1987, številka 35 v 2. kategoriji. »Letos smo ob dobrih treningih tudi s kondicijskega vidika dobro pripravljene, saj smo za to imele posebne treninge. Seveda bo obstanek težko dosegljiv, saj je prvenstvo na zelo visokem nivoju. Igrale bomo tudi proti olimpijkam. Sicer pa sem letos fizično bolje pripravljena. Straši me le to, da nisem dolgo igrala: tekma je seveda nekaj povsem drugačnega od treningov. Tam moraš biti ob fizični pripravi tudi psihično stabilen, avtomatizirati moraš taktično razmišljanje. Ostale soigralke so dobro pripravljene, res pa je, da trenirajo toliko, kolikor jim omogočajo delovne in študijske obveznosti, pravi Yuan Yuan, letnik 1981 (na sliki), ki na lestvicah tujk zaradi pavzianja ni več prisotna. »Nastopi ne bodo odvisni samo od naše fizične priprave, ampak veliko odloča predvsem psihično stanje. Ne ciljam samo na zmage, ampak bi rad, da bi vse igralke dobro igrale,« pa je povedal trener Liang Feng, diplomiran v namiznem tenisu, ki je tri leta treniral v Novi Zelandiji, v Italiji pa je zdaj peto leto. lokostrelstvo - Meddeželno tekmovanje na Opčinah v organizaciji bazovskega društva Zarja sedemkrat na stopničkah Paola Zorzut prva med članicami - Moreno Granzotto za las ob tretje mesto - Emil Zubalič zmagal drugič zapored - Zarja ekipno tretja Okrog sto lokostrelcev iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije je v nedeljo nastopilo na meddeželnem lokostrelskem mitingu, ki ga je v telovadnici Polisporti-ve na Opčinah organizirala bazovska Zarja. »Udeležba je bila dobra, četudi sem pričakoval še več lokostrelcev. Mesec oktober pa je bil zelo natrpan s tekmovanji, tako da nekateri so se odpovedali naši tekmi,« je povedal tekmovalec in trener Zarje Moreno Granzotto. Rezultati posameznikov so bili dobri. Zarjani so sedemkrat stopili na stopničke zmagovalnega odra. Pri članicah je zmagala Paola Zorzut, ki je zbrala 517 točk. Katja Raseni pa se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Pri članicah je bil Moreno Granzotto četrti. Od tretjega mesta ga je ločila le točka, od drugega pa je zaostal le za tri točke. Skratka, dober nastop, ki pa ga je Granzotto skazil prav na koncu. »Zadnje tri puščice sem streljal nenatančno,« je dodal član bazovske Zarje. Pri deklicah je zmagala Sara Detela, pri najmlajših pa drugič zapored Emil Zuba-lič. Zarjani bodo znova tekmovali konec meseca v Maniagu. Vsi pa se pripravljajo na nastop na deželnem prvenstvu, ki bo 24. in 25. januarja na Opčinah. Organizator bo znova bazovska Zarja. REZULTATI, ČLANI - 1. Lorenzo Artuso (Maniago) 565 točk, 2. Mihael Kosec (Kamnik) 553, 3. Paolo Soloperto (AS-CAT) 551, 4. Moreno Granzotto (Zarja) 550; 8. Andrea Katalan (Zarja) 536, 12. Damijan Gregori (Zarja) 450, 13. Alessandro Zudek (446). ČLANICE - 1. Paola Zorzut (Zarja) 517 točk, 2. Vlasta Ferenček (Kranj) 476, 3. Katja Raseni (Zarja) 459, 4. Sara Modugno (Zarja) 437. MLADINCI - 1. Massimo Sanna (Celti) 568 točk; 4. Ivan Zudek (Zarja) 481, 5. Diego Geri (Zarja) 460, 7. Davide Fegez (Zarja) 407. DEKLICE - 1. Sara Detela (Zarja) 444 točk. NAJMLAJŠI - 1. Emil Zubalič (Zarja) 500 točk, 2. Stefano Matkovich (Monfalcone) Bazovs ka Za rja je 483, 3. Stefano Zulian (Isonzo) 456. EKIP- na Opčinah NO - Člani: 1. ASCAT, 2. Cormons, 3. Zar- nastopila v popolni ja (Granzotto, Katalan, Gregori); članice: postavi 1. Zarja (Zorzut, Raseni, Modugno); mladinci: 1. Zarja (Zudek, Geri, Fegez). (jng) kroma 26 Četrtek, 16. oktobra 2008 KULTURA / ssg - V sklopu niza La fabbrica del cambiamento Vrhunska trobenta za zgodbo o tržaški svetoivanski revoluciji Igralka Lella Costa in trobentač Paolo Fresu o Basagli, umobolnici, pacientih Franc Kafka je nekoč dejal: pisati zdravniške recepte je enostavno, težko se je sporazumeti z ljudmi. Njegovo ugotovitev je pred nekaj več kot tridesetimi leti poskusila postaviti na glavo skupina psihiatrov, ki je delovala v tržaški umobolnici pri Sv. Ivanu. Pacientom, ki so dolga desetletja bili le številke in ...del bolnišni- čnega pohištva, so skušali vrniti človeško dostojanstvo. Vstopili so v njihov svet, prisluhnili njihovim potrebam in željam: skratka, poskusili so se sporazumeti. O uspešni avanturi, ki se je sredi sedemdesetih let rodila v velikem parku pri Sv. Ivanu, je v ponedeljek tekla beseda v tržaškem Kulturnem domu. Na sporedu Devetdesetminutn emu recitalu je v ponedeljek v tržaškem Kulturnem domu prisluhnilo veliko ljudi kroma je bil gledališki dogodek iz sklopa pobud, ki nosijo naslov La fabbrica del cambia-mento, s katerimi želi tržaška zdravstvena ustanova obeležiti tridesetletnico zakona 180: zakona, ki je na stežaj odprl vrata italijanskih umobolnic. S sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča sta na velikem odru nastopila gledališka igralka benetke - Glasbeni bienale Preplet ljudske tradicije s sodobnejšim jazzom Kaj bi morali nujno ohraniti na pragu epohalnih sprememb, ko je doživljanje sveta vedno bolj »horizontalno«, zazrto le v sedanjost in kjer ni prostora za vrednoto spomina? Na to vprašanje skušajo odgovoriti umetniki programa letošnjega glasbenega bienala v Benetkah. Zanimivo razmišljanje o temeljih sodobnega snovanja oz. o povezavah med sodobnostjo in preteklostjo ne pozna žanrskih omejitev, kot je zgovorno prikazal projekt Druge korenine, ki je med vsemi dogodki festivala tolmačil vezno temo na najbolj drzen način, s prekoračenjem meje »resne glasbe«. V ljudskem izročilu so korenine najbolj globoke, segajo v brezčasnost ustne tradicije z medgenera-cijskim prenašanjem, zato je bila vključitev prikaza sardinske ljudske tradicije v festivalski program nenavadna, a vsebinsko smiselna. Posebnost raznolikega večera pa je bila bolj neobičajna kombinacija z improvizacijskim ustvarjanjem treh priznanih jazz glasbenikov. Povezava ima logično osnovo, saj je jazzovska govorica verjetno glasbeni izraz, ki ima več skupnih točk z ljudsko glasbo. Obe slonita v dobri meri na improvizaciji in sta zato vezani na sposobnost izvajalca, ki razpolaga z danim gradivom kot avtor enkratnega glasbenega trenutka. Dobro soglasje med pevcem in instrumentalistom je temelj sardinskega petja s kitaro, ki so ga predstavili člani skupine »Cantado-res a chiterra de deris, de oe e de sem-pre«. Tri generacije nositeljev stoletne tradicije petja, ki je nastala v družabnih okoljih in v okviru pevskih tekem, so se vrstile pri pretežno solističnem izvajanju, kjer prilagajanje in razumevanje s kitaristom daje merilo večje ali manjše sposobnosti pevca. Harmonska razmerja niso nikoli fiksna, saj se skladba razvija skozi prosto, bogato okrašene linije, ki jih izvajalec na sar-dinsko kitaro (nekoliko večja od »standardnega« glasbila) ne spremlja, temveč sooblikuje z enakovredno in včasih izstopajočo vlogo. Stalne preobrazbe harmonskega razvoja so še bolj izrazite v sugestiv- Indijski tolkalist Trilok Gurtu v Benetkah nem, večglasnem a cappella petju »a cuncordu«, ki ga goji vokalna skupina Cuncordu iz Castelsarda. Pevci so predstavili značilnosti antične tradicije z izborom spokornih spevov v latinščini, v katerih se razločna izgovorjava besed podredi vodenju zaporedja dolgih, štiriglasnih akordov, ki niso nikoli popolnoma konsonančni, saj je izvirni, kitični spev le osnova za skupno ustvarjanje. Skupina je večkrat nastopila v sodelovanju s priznanimi jazz glasbeniki, tokrat pa brez kontaminacij, saj se je nastop »No border« odvijal samostojno na drugem odru (potek preko dvournega koncerta je skušal ustvarjati vtis ljudskih obredov in praznikov, zato so poslušalci sledili nastopom pevcev neformalno stoje v predverju). Protagonisti osrednjega dela »ustvarjalnega laboratorija« so bili trije vodilni mojstri italijanske in mednarodne scene. Indijski tolkalist Trilok Gurtu je s svojim značilnim spajanjem tradicije in jazza predstavljal stično točko z uvodom in zaključkom v Lella Costa in trobentač Paolo Fresu s predstavo (Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento. Virtuoznost trobente se je prepletala z odlomki besedil, ki so jih zapisali nekateri akterji »sve-toivanske revolucije«, psihiatri Franco Ba-saglia, Franco Rotelli, Peppe Dell'Acqua. Slednji vodi danes službo za psihično zdravje pri tržaški zdravstveni ustanovi in je svoje spomine na tisto obdobje objavil v zanimivi knjigi Non ho l'arma che uc-cide il leone. Lella Costa je s svojim prodornim glasom posredovala predvsem zgodbe pacientk in pacientov, kitarista Bonesa, gospe Marie, Ondine, ali Tatjane, ene številnih Tržačank, ki so poročile zavezniške vojake, a so »čez lužo« našle samoto in včasih blaznost: ob povratku domov so jih pričakali paviljoni svetoivanske umobolnice. A tudi zgodbo številnih koncertov in predstav, ki so jih sredi sedemdesetih let začeli prirejati v parku: Gino Paoli, Franco Battiato, Dario Fo in Ornette Coleman, ki ga je gospa Rosina s svojimi orglicami »prisilila«, da spremeni potek koncerta ... In zgodbo o frizerskem salonu Vesna, ki je začel delovati v umobolnici, ali tisto o velikem skupnem letalskem poletu. Kajti Gennaru, stevardu letalske družbe Alitalia, je leta 1975 uspelo prepričati svoje nadrejene in organizirati brezplačen letalski izlet za svetoivanske paciente. Tudi to se je dogajalo v tistih letih ... Poljanka Dolhar ljudskem tonu. Njegova živa intuicija je ustvarila lepo soglasje v triu med seboj zelo različnih osebnosti, ki sta ga sestavljala še pianist Franco D'Andrea in trobentač Fabrizio Bosso. Ubranost in ravnovesje sta zaznamovala impro-vizacijske razvoje po ritmičnih in melodičnih celicah, v katerih so se spajale mehkoba bolj intimistično razpoloženega pianista, ogenj in drznost zvoka trobentača in živa zbranost tolkali-sta in njegovega smisla za dojemanje zvočnega in ritmičnega potenciala im-provizacisjkega razvoja z uporabo modernih, tradicionalnih in bolj »kreativnih« tolkal. Pokušnja različnih, močno zaznamovanih vtisov brez žanrskih meja je bila zanimiva v posameznih delih, a ni prepričala kot projekt, v katerem odstranitev meja in idealna bližina področij nista bili dovolj učinkovito »lepilo«. Vsak program bi ponujal namreč dovolj spodbud za samostojno obravnavo v okviru bolj koherentne celote. Rossana Paliaga trubar Staro berilo v branje za današnjo rabo Primož Trubar, iz knjige »Cerkovna ordninga«, 1564. Res, da je moral Trubar zaradi te knjige, da bi ga ne zaprli, iz Ljubljane bežati in ni se mogel več vrniti, pa tudi v Trst se ni več mogel zateči. A vendar so šole nastajale. Mi pa, kaj bi pisali nova pisma. Le prevesti bo treba. OD ŠUL, ŠULARJEV, ŠUL-MOJSTROV, OD ŠOLDA OLI LONA De povsod v mejstih, v trgih inu per farah se imajo latinske, nemške inu slovenske šole gori narediti. Obena dežela, ne mejsto, ne gmajna /vas/ ne mogo brez šul, brez šularjev inu brez vučenih ljudi biti, ne deželskih ne duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lehku zastopiti. /.../ Zraven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fa-ri eniga šulmojstra oli mežnarja imeti inu držati, de te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske /mestne/ inu kmetiške otroke, vu-či slovenski brati inu pisati, ta ka-tehizmus vred s to kratko izlago iz-vuna povedati. /.../ Sledni delovec, pravi sam Kristus (Math.10), je vreden suj-ga lona. Obtu, kateri tej gmajni /skupnosti/ oli tej cerkvi služi, ta isti ima tudi od te gmajne oli od te cerkve rejen biti ino tu sujo potrebo imejti /.../. Iz /.../ očitih inu zastopnih prič iz svetega pisma vsaki dobri krščenik lehku zastopi inu vidi, da ta cerkov, ti verni so dolžni po bož-jej postavi inu ordningi tim sujim brumnim, vučenim šulmojstrom, zvejstim pridigarjem nih spodobni šold inu potrebo dati. Po dr. Mirku Ruplu (1934) prepisala Marta Ivašič, 2008 ljubljana Trubarjev Abecednik v sodobni Združenje Trubarjev forum je izdalo knjižni prevod Trubarjevega dela Abecednik v sodobno slovenščino. Predsednik združenja Drago Sukič je ob včerajšnji predstavitvi knjige za ironično označil dejstvo, da nekoga, ki ga slavimo kot utemeljitelja svojega jezika ter očeta narodne in duhovne zavesti, lahko bere le peščica strokovnjakov. Združenje si je zato za eno izmed prednostnih nalog zadalo prevajanje Trubarjevih del v sodobni knjižni jezik, je pojasnil Su-kič. »Na ta način želimo Trubarja obuditi od mrtvih,« je poudaril predsednik združenja. Ob tem je izrazil upanje, da bodo nekoč tudi učenci v osnovnih šolah lahko brali Trubarja. Po Sukičevem mnenju Primožu Trubarju, s tem ko ga obravnavamo le kot avtorja prvih dveh slovenskih knjig, delamo krivico. Izrazil je upanje, da bo prevod omogočil čim več Slovencem, da ga bodo ob branju in razumevanju »spoznali kot preroka in apostola slovenskega naroda«. Matjaž Črnivec iz uredniškega odbora je predstavil zbirko Trubar v sodobnem jeziku, katere prva knjiga je Abecednik. Napovedal je dve izdaji Abecednika. Kot je pojasnil, je prva študijska. Ta vsebuje na eni strani prepis izvirnika, na drugi pa prevod. V načrtu pa imajo tudi t.i. popularno izdajo, ki bo vsebovala le prevod. V društvu pripravljajo tudi Katekizem, ki bo po Črnivčevi oceni izšel naslednje leto. Ob samem delu oziroma prevajanju so naleteli tudi na nekaj ovir, ob čemer je Črnivec kot glavno težavo izpostavil jezik 16. stoletja. To je potrdil tudi prevajalec Abecednika Kozma Ahačič. Kot je dejal, je bilo kljub pomoči več sodelavcev prevajanje težko. »Izdaja Abecednika ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva vsebuje diplomati-čni prepis prvotnega besedila ter latinico, ki nadomešča gotico,« je pojasnil Ahačič, ki je napisal tudi opombe ter spremno študijo k »novemu« Abecedniku. Prepisu po Aha-čičevih besedah sledi prevod slovenskega besedila v sodobno slovenščino. »Pri prevajanju smo poskušali obdržati čim več Trubarjevih retoričnih značilnosti, vendar ne za vsako ceno, saj smo se držali načela dinamičnega prevajanja besedila,« je poudaril Ahačič. Ob tem je opozoril, da Trubar ni pisal v preprosti slovenščini, kot misli večina, pač pa v retorično bogatem jeziku. »V prevodu se nam kaže kot oblikovalec visoke knjižne slovenščine,« meni Ahačič. V pomoč pri prevajanju jim je bila primerjava z nemško in latinsko verzijo malega katekizma Johanna Brenza, na katerega se je Trubar naslanjal pri pisanju Abecednika. »Osnovni namen Abecednika, ki je izšel v približno 500 izvodih, je bil širjenje branja in ne še pisanja,« je prepričan Ahačič. Ob tem pojasnjuje, da je bil Abecednik namenjen mladim in preprostim Slovencem, ki so bili sprva le poslušalci, pozneje pa tudi bralci njegovih del. Glavni razširje-valci pa so bili predvsem učitelji in pridigarji. Na koncu nove knjižice so za lažjo predstavo dodali posnetke starega Abecednika. Ta je bil po Aha-čičevih pojasnilih sestavljen iz 5 delov: predgovora, abecednika v ožjem smislu in katekizma s kratkim uvodom. Temu sledijo besedila molitev pred in po jedi ter zjutraj in zvečer, na koncu pa so rimske in arabske številke. »Abecednik je danes ohranjen v enem samem izvodu, ki se nahaja v Dunajski narodni knjižnici,« je pojasnil prevajalec sodobne verzije in dodal, da so »dvema faksimilizirani-ma izdajama ter izdaji v zbranih delih s tem delom dodali še novo izdajo«. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. oktobra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Italija - Črna Gora 23.10 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: RCartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa', sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Dok.: Voyager 23.00 Dnevnik 23.20 Dok.: La storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 11.00 Aktualno: Praznik Policije v prisotnosti Predsednika Republike Giorgia Napolitana 12.00 Dnevnik 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La Nuova Squadra 23.05 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.45 Nogomet Under 21: Izrael - Italija 0.30 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved Rete 4 7.05 Nan.: I Robinson 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Hunter 9.20 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: Airport 75 (dram., ZDA, '74, i. K. Black) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il Commissario Cordier 23.20 Film: Teresa (kom., It, '87, r. D. Risi, i. S. Grandi) 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.00 Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Anna e i cinque 23.15 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) 1.30 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 16.50 Risanke 9.05 Nan: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.50 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.45 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: King Arthur (zgod., ZDA, '04, i. C. Owen) 23.40 Variete: Le grolle della radio 1.30 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.00, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.35 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 13.50 Inf. odd.: ...Attualita' 14.30 Klasična glasba 15.40 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Crime d'amour (triler, '98, r. M. Bunio, i. L. Favoli) 22.40 Inf. odd.: A casa del musicista 23.35 Mettiamoci al lavoro La 7 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Cartoline dall'inferno (dram., ZDA, '90, r. M. Nichols, i. M. Stre-ep) Nan.: Mac Giver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Uscita di sicurezza Nan.: Sex and the City 0.05 Nan.: The L World 1.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nanizanka: Moby Dick in skrivnost dežele Mu (pon.) 9.30 Risan. nanizanka 9.45 Risanka 10.00 10.30 Knjiga mene briga 10.10 Oddaja za otroke 10.50 Z glavo na zabavo 11.15 Dok. film: Angela Boškin - Poti k ljudem 11.55 Dosje: Na vse ali nič (Marjan Jerman) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Prekmurec proti boksarjem 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Stalin 2 (biograf., ZDA, '92, r. I. Passer, i. R. Duvall) 7.00 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si 11.30 Nan.: Matlock 21.30 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Sveto in svet 0.20 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. Infokanal 9.00 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 11.05 Odd. o umetnosti glasbe in plesa: Impromptu 12.15 Hri-bar 13.20 Poljudoznan. nan.: Po poteh Us-huaie 13.45 19.00 50 let televizije 14.10 Prava ideja! 15.05 Črno beli časi 15.25 Koktajl 16.45 Nogomet: Kvalifikacije za SP 2010 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 50 let televizije 21.15 F. M. Dostojevski - Mile Korun: Idiot 23.05 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.25 0.30 11.30 12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Zvezda Ria ('55, i. M. Frau) Biker explorer Nautilus Metalcamp 2008 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 0.15 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... City folk Mediteran Festival Nogomet: KF za SP 2010: Češka - Slovenija Čezmejna tv i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.30 Videostrani Če me spomin ne vara Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) EPP Objektiv Odprta tema: VTV Milan Štulc s prijatelji (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 9.00 Rdioakti-vni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvetovalnica s psihologom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.20 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na re-šetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arso-ve Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nočni postludij; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sreda, 15. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Danes bomo še pod vplivom grebena visokega zračnega pritiska, ki nam zagotavlja lepo stabilno vreme. Jutri pa bodo začeli dotekati vlažnejši jugozahodni tokovi. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih bodo občasno možne manjše vremensko pogojene težave. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.21 Dolžina dneva 11.00 r LUNINE MENE ^¡Sâ Luna vzide ob 18.13n zatone ob 8.09 PLIMOVANJE Danes: ob 4.24 najnižje -44 cm, ob 10.40 najvišje 62 cm, ob 17.06 najnižje -60 cm, ob 23.14 najvišje 34 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -35 cm, ob 11.04 najvišje 58 cm, ob 17.38 najnižje -58 cm, ob 23.54 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............18 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m...........12 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Povsod po deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme, več oblačnosti bo na vzhodnem pasu, kjer se bodo pojavljale padavine. Ob morju bo pihal južni do jugovzhodni veter šibke do zmerne jakosti. Jutri se bo v zahodnih in osrednjih krajih pooblačilo. Popoldne bo že rahlo deževalo. V vzhodnih krajih bo večji del dneva še delno jasno in suho vreme. Dež se bo v noči na petek okrepil in razširil nad vso Slovenijo.0 dopis iz pariza - Uveljavljajo se električna in predvsem t. i. hibridna vozila Svetovni salon avtomobila V Parizu je v teku mednarodni salon avtomobila Mondial de l'automobile, na katerem sodeluje več kot 360 razstavljavcev iz 25 držav Avtomobilski salon je letos eko-salon. Novost, novost! Tretjina predstavljenih vozil je hibridna, se pravi so na bencinski in električni pogon, ali pa so samo na električni pogon. So se proizvajalci spreobrnili? Ta nova težnja ne odraža toliko nesebične ekološke zavesti, temveč je posledica več faktorjev: povišanja cene nafte in primarnih surovin, premosorazmernega padanja kupne moči in prodaje vozil, torej splošne ekonomska krize. Kje so časi, ko je bil avto simbol svobode, družbenega statusa in modernih časov; danes je predvsem vir stroškov! In prazne denarnice so spremenile navade: v Franciji ljudje vedno bolj uporabljajo javna prevozna sredstva in vedno manj osebna vozila. Seveda je to možno, kjer so javna sredstva učinkovita. V Parizu, na primer, je za metro čakalna doba v času navala 12 minuti, za praznike in nočne ure pa največ 10 minut; ni čudno, da polovica Parižanov nima osebnega vozila. Dalje je Francija prepletena s TGV-ji oziroma hitrimi vlaki; zakaj bi se utrujal po avtocesti, ko z vlakom porabiš polovico časa in polovico denarja! Seveda pa se težko odločiš za avtobus, ki vozi vsake 3 ure, ali pa za vlak, ki za 70 km porabi 2 uri. Navade so se spremenile tudi glede nakupa vozil -ljudje so zmanjšali uporabo avtomobila, ne pa prekinili: med najbolj po- 2008 »■j MONDIAL DE L'AUTOMOBILE J-l» OCIOBR r Hi *......... r ir Ht.Ni HUMI idHiih iHi III-III i-liit,- rpr-1 ;| t;i|i .(.rj membnimi faktorji je gotovo nizka poraba goriva. V Franciji je na nakup avtomobila močno vplivala uvedba sistema ekološkega bonus-malusa, ki seveda podpira ekološka vozila. Sprememba pri uporabnikih torej pomeni spremembo pri proizvajalcih. Mnogi proizvajalci so iz predalov vzeli projekte električnih avtomobilov, potem so jih pred leti zapustili. Ta motor namreč bremeni kar nekaj pomanjkljivosti: majhna moč, nizka avtonomija (v idealnih okoliščinah okoli 250 km), predolg čas polnitve (po več ur) in predvsem visoke cene (dvojna ali celo trojna napram tradicionalnim vozilom). Čeprav se raziskave nadaljujejo, bo minilo kar nekaj časa, preden bo električni motor izpodrinil stare bate. Zaenkrat se širi hibridni motor, ki vsebuje električnega in bencinskega. Po študijah bo to vozilo v teku desetih let predstavljalo od 10% do 50% evropskega trga in po IBM Automotive 2020 bo v letu 2020 vsak motor hibriden. Prvo tovrstno vozilo je bil Prius hiše Toyota, ki se na Japonskem prodaja že od leta 1997, po svetu pa od leta 2001. Kako pa hibridni motor deluje? Ta sistem uporablja pri nižjih hitrostih električni pogon, pri višjih bencinski; za optimalno delovanje skrbi računalnik. Ne samo: energija električnega motorja prihaja iz bencinskega, ker pri vožnji brez plina in pri zaviranju, se del kinetične energije pretvori in shrani v posebnem akumulatorju. Električna vožnja je idealna po mestu, ker je tiha, brez izpušnih plinov in brez porabe goriva; torej čistejši zrak in manj prazna denarnica. Poleg električnih vozil so novost zadnjih let azijski proizvajalci: novi ekonomski imperiji so na obzorju in med temi gotovo kraljuje Kitajska. Slednja sicer ne kaže kaj preveč ekološkega čuta; dovolj je, da pomislimo na sivo pekinško nebo med olimpijskimi igrami. Kitajska zaenkrat proizvaja predvsem velika vozila (4x4, berline, break, coupé), ki so za Zahod zanimiva s cenovnega vidika. Leta 2006 je Jiangling predstavil svojo Landwind Xpedition (4x4) za neverjetno ceno 15,900. Črna pika? Vozilo večkrat ni uspelo prestati krah-testov in je in dobilo homologacijo šele marca 2008, ko so se kupci zaradi sistema bonusmalus, ekoloških norm in prazne denarnice obrnili na majhna vozila (ki predvsem manj porabijo). Tudi letos je Kitajska prestavila nove modele, ki še čakajo na homologacijo... Električni in hibridni motorji. Novi trgi in nove tehnologije. Kdo pa obiskuje ta mednarodni salon? Salon je odprt tako strokovnjakom kot navadnim zemljanom - in seveda ne le moški publiki. Čeprav je slednja še večinska, je vedno več zanimanja tudi med ženskami. Kaže, da ženska in vozilo nista več izključujoča si pojma. Jana Radovič južna koreja Robot, ki izraža čustva in pleše SEUL - Južnokorejski raziskovalci so sporočili, da so razvili robota, poimenovanega Mahru, ki zna opravljati hišna opravila, poleg tega pa tudi plesati in izražati čustva. Po mnenju vodje raziskovalcev bo odprl pot komercialni rabi človeku podobnih robotov, ki opravljajo hišna opravila. Mahru lahko premika ustnice, obrvi in celo zenice, ob čemer ob izražanju čustev izpušča vonjave, ki se ujemajo s čustvi. Zgornje dele telesa lahko povsem prosto premika, medtem ko hodi po svojih dveh nogah. "Mahru, ki lahko med hojo tudi pleše, je bil razvit kot človeku podoben robot, ki je sposoben del namesto človeka," so sporočili raziskovalci na korejskem Inštitutu znanosti in tehnologije. Obenem so še dodali, da so razvili tudi različico robota, poimenovanega Mahru-M, ki s posebnimi senzorji lahko razlikuje med obrazi in predmeti ter ljudem na njihovo prošnjo prinaša stvari. Kljub temu se Mahru-M naokrog premika na trikolesnem sistemu. Panika v mošeji: Moški v ženskih oblačilih KAIRO - V Kairu so aretirali moškega, ker se je preoblečen v ženska oblačila udeležil molitve v ženskem traktu ene od tamkajšnjih mošej. 28-letnik, sicer kristjan, je bil v dolgi široki obleki ter s fe-redžo čez obraz sicer dobro zamaskiran, vendar so ženske opazile njegove velike čevlje, ki jih je moral ob vstopu sezuti. "Tukaj je moški," so se po mošeji razlegali rezki kriki zbranih vernic. Vtihotapljenca so kmalu aretirali, po pisanju egiptovskega dnevnika Al Masri al Jom pa je bil razlog za krinko kraja - predvsem čevljev in denarnic. (STA)