Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm • via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped in abb. post. II gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo: polletna 700 lir-letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir
Leto XV - N. 20 (313)
Udine, 16. novembra 1964
Izhaja vsakih 15 dni
ŽENE, POZOR!
Volite za naše moze,
za može, ki so resni in zmožni
Iskanje dela predstavlja pri nas skoraj vedno za vse zelo težko trnjevo pot; za ženo pa so deluzije, bridkosti in ponižanja še večja.
Ženam hočejo na vask način dati delo samo pod pogojem, da bo stalo manj kot enako moško delo, delo, ki bo čim bolj oproščalo obveznosti dajatev za socialno in bolniško skrbstvo, z ozirom na kvalifikacijo in drugo.
Žene se morajo zato boriti za pravico do dela, ki je ekonomska potreba družine in obenem tudi progresivni faktor.
A da bo vse potekalo kar najboljše, se ne smejo žene pri prihodnjih volitvah za obnovo občinskih svetov in onega pokrajinskega zmotiti pri zbiranju kandidatov; z gotovostjo morajo vedeti, katerim kandidatom so pri srcu lokalni ekonomski interesi in tudi bodočnost vseh delavk in posebno hišnih gospodinj in hribovskih kmečkih delavk, ki morajo opravljati najbolj trda dela, ker je malo orne in rodovitne zemlje, ki daje redkokdaj toliko pridelkov, da bi se z njimi preživljali tisti, ki jo obdelujejo; kandidati, ki bodo javno prikazali brezbrižnost in malomarnost vseh — oblasti in ustanov — ki bi morali skrbeti za koristi lokalnega prebivalstva; kandidati, ki se morajo predvsem čutiti vezani na našo in njihovo zemljo. Skratka, dokazati morajo, da so ponosni, da so sinovi zemlje, ki je vedno učila in dajala vzglede svojih prednikov.
Matere, volivke: ve, ki ste dale življenje svojim otrokom, zagotovite jim 22. novembra z vašim glasom boljšo bodočnost doma, da jim ne bo potrebno romati po svetu za vsakdanjim kruhom.
Mlade volivke: ko se boste podale na volišče, pomislite na to, kar vas čaka, in z vami vaši mladi vaščani, če bodo poslani v občinske administracije takšni možje, ki bodo mislili bolj na svoje lastne koristi in udobnosti kot na koristi ljudstva
Starejše volivke: tudi ve volite dobro, če želite preživljati svojo starost bolj mirno in vedro.
Z vašim glasom, žene, morate torej jasno razumeti, da je prišel čas, da preneha, revščina in da preneha tudi politika, ki ne namerava priznavati naše lojalne jezikovne skupnosti.
Poslušajte torej: vse to bo v vašo korist in v korist vaših družin.
ALARMNA UGOTOVITEV
Nezadostna prehrana in revščina
Smo pred volitvami in naša dolžnost je povedati, da so v deželi Fur lani j a-Julijska Benečija najvišji življenjski stroški v Furlaniji medtem ko so plače in mezde znatno nižje
Izkoriščamo zadnje podražitve (celo cena sladkorju, blagu najnujnejše potrebe, se kar naprej dviga), kakor tudi predvolilni čas, v katerem sedaj živimo, da spregovorimo o situaciji videmske pokrajine, kjer so, na žalost, ozemlja s slovensko govorečim prebivalstvom (Furlanska Slovenija in dolina Rezije) na majnižji ekonomski ravni, ali kot pravimo, zadnji v lestvici.
Kako in kaj jedo ljudje v Furlaniji, oziroma koliko jedi in pijače potroši vsaka oseba na dan?
Gre za problem, ki seveda ni stranski, a nerazpravljivo bistven, kajti ekonomski dobrobit je vezan na prehrambeni nivo, je pa tudi dejstvo, da ljudje živijo, pri nas kot po vsem svetu, kakor pravijo, «da jedo», in, razume se, da dobro jedo.
Da bi mogli imeti pred seboj točno sliko realnega stanja naših krajev, bi bila potrebna dolga in natančna ugotavljanja. Pa recimo, da smo prišli do nekaterih podatkov, čeprav minimalnih in moremo tako prikazati nekatere posebnosti, ki bi morale zanimati javno mnenje na splošno.
Seveda nismo mogli izprašati vseh družin pokrajine — teh je skupno z onimi, ki pripadajo slovenski jezikovni skupnosti, 180 tisoč — a ker smo imeli odgovore od 2046 družin, ki predstavljajo več ali manj povprečje, imamo vseeno dovolj točno sliko stanja, ki v zadnji analizi ne potrebuje posebnih komentarjev, ker se slika razlaga sama, čeravno z mrzlimi številkami.
    min im n milili...n   m im minimumi limili n .
Strašne poplave v Jugoslaviji
Zadnji teden preteklega meseca so nas globoko pretresle novice, ki so prišle iz nekaterih krajev Jugoslavije, posebno onih iz Hrvatske in Istre.
Zaradi močnega deževja so neštete reke prestopile bregove, kar je povzročilo strahotne poplave.
V Sloveniji so bila najbolj prizadeta področja Maribora, Celja in Ptuja, pa tudi v koprskem okraju v Istri je Voda poplavila nekatere vasi. Precejšnjo škodo je voda prizadela posebno Izoli, kjer je bilo poplavljenih več tovarn, med njimi tudi tovarna «Me-hanotehna» kjer izdelujejo otroške igrače in tovarna «Lesonit» v Ilirski Bistrici.
V glavnem mestu hrvatske Zagrebu, ki je najbolj prizadet niso še nikdar Zabeležili tako velike in usodne povodnji, kakršno so doživeli letos. Pobesnela Sava je poplavila skoraj ves Uovi del Zagreba, to je na področju od korita Save do železniške proge, na katerem živi okrog 150 tisoč prebivalcev in zato se je moralo yeč de-Settisočev ogroženih ljudi izseliti.
Trpele so mnoge zgradbe, tovarne, mnogo obdelane zemlje bo sedaj nekaj časa ostalo nerodovitne, da ne govorimo o uničenih posevkih, kjer
'so že posejali ozimino. Zelo je trpel tudi promet, saj skoraj ni ceste, ki
  „„„......„........ .m.m   m....................unum mm mu luminimi um
VELIKA	ZMAGA
bi ne bila več ali manj poškodovana. Okoli 2 kilometra avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb je deroča voda kar odnesla.
Po zadnjih ocenitvah znaša materialna škoda približno 200 milijard dinarjev; Našli so tudi 18 človeških žrtev.
Sedaj so vode odtekle, ogroženih področij ni več, toda pred njimi je ogromno dela in pa tudi velikanski stroški, predno bodo odstranili vse posledice poplave, kakršne ne pomnijo v zgodovini.
V Zagreb so že prispele prve pošiljke pomoči tudi iz inozemstva. Rdeči križ Avstrije je poslal 400 postelj 200 volnenih odej, zdravila in drugi material. Tudi Združene ameriške države, Italija, Zvezna republika Nemčija in druge so takoj poslale poplavljenemu mestu razna zdravila in izrazila še nadaljnjo pripravljenost, da pomagajo. Podobne želje so izrazila tudi številna mesta v Jugoslaviji in so že zahtevala sezname s popisom najnujnejših potreb.
Tako težko prizadetemu prebivalstvu izražamo tudi mi vso našo bratsko solidarnost z željo, da bi ne prišla nadnje nikdar več tako strahotna nesreča.
kor kaže izid volitev — v polni meri zavedali, kolikšne važnosti je pravilna odločitev na volitvah, ne samo za Ameriko in njeno ljudstvo, marveč za vso mednarodno javnost. To dejstvo poudarjajo v teh dneh širom po svetu, ko izid volitev tolmačijo kot « zmago razumnosti » ter z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Amerika ostala zvesta načelom, ki jih je v ameriško politiko vnesel pokojni predsednik Kennedy, namreč načela notranje demokratizacije in mirnega sožitja v mednarodnih odnosih. K tem načelom se je takoj, ko je bila njegova zmaga zagotovljena, znova priznal tudi predsednik Johnson, ki je dejal, da je bil resnični zmagovalec na volitvah Kennedyev politični program, za katerega uresničevanje se bo dosledno zavzemal.
Pogled na statistike nam pove, da za 42.564 družin videmske pokrajine (23,4%) mesnice ne obstojajo, drugih 51.697 (28,4%) kupi meso samo enkrat na teden; 39.322 (21,6%) kupi meso dvakrat v tednu; 17.741 pa je meso trikrat v tednu in tako dalje.
Samo 7 tisoč priviligiranih družin je meso sedemkrat na teden. Stanje se seveda spreminaja od področja do področja, od enkratnega obroka do največ dvakratnega in pol v okolici Pordenona, S. Vito al Tagliamento in Sacile.
To je žalostna slika prehrambenega poglavja, kjer je tudi Furlanska Slovenija in dolina Rezije in ga lahko označimo z eno samo besedo: podhranjenost; o tem vedo povedati tudi otroci, ki hodijo poleti v kolonije in zdravniki, ki pregledujejo nabornike.
Toda meso ni edina postavka prehrambene bilance. Recimo, da je to luksuzno blago in vzemimo za primer bolj važno blago: sladkor, ki se je, kot smo že omenili, zopet podražil. Povprečna tedenska potrošnja na o-sebo znaša 280 gramov: vsakdo porabi torej dnevno 40 gramov sladkorja. To je tehnična številka, kar pomeni statistična (na primer statistika pravi, da v Italiji pojedo gotovo število piščancev in da povprečno poje vsak človek enega piščanca na teden, a statistika ne pove, da bogati jedo piščance po mili volji, in da ga revež niti ne vidi).
Na vsak način nam pove realna številka, da 448 družin ne pozna sladkorja, 268 ga komaj vidi, 1254 ga porabi	od	25	do	50	gramov	na	osebo,
4299	od	50	do	75	gramov	na	osebo,
8332	od	75	do	100	gramov	itd.	Samo
28.400 na skoraj 181 tisoč	porabi te-
densko posamezno 450 in več gramov.
Naj dodamo še, da se 8 odstotkov prebivalstva videmske pokrajine zadovolji, pravzaprav se mora zadovoljiti tedensko s 100 grami sladkorja na osebo, ena tretjina komaj doseže 200 gramov in približno polovica jih porabi več kol 250 gramov; in tako le z redkimi izjemami, ni nevarnosti, da bi ljudje umirali za sladkorno boleznijo!
Ža druge prehrambene artikle je situacija enaka, če ne slabša.
Glede polente, tradicionalna jed teh krajev, ki jo kuhajo iz koruzne moke, številke povedo, da na 756 kmečkih družin 394 je polento enkrat na dan, 210 dvakrat, 64 trikrat in ostalih 88 je samo kruh. Na vsak način je polenta glavni obrok v manj rodovitnih krajih in je zato tudi to drugi znak podhranjenosti.
Pa preidimo na oblačilni sektor. Tudi tu so žalostni podatki: odrasel človek kupi en par čevljev vsake štiri leta in v polovici družinah samo en par vsakih dve leti. V 9% družin
Ameriške volitve, katerih izid je vsa svetovna javnos pričakovala z največ-iim zanimanjem, so minile brez vsakega presenečenja: dosedanji predsed 6ik Johnson je prepričljivo zmagal 9ad svojim nasprotnikom Goldvvater-iem in bo v začetku januarja kot 37. Hfneriški predsednik uradno prevzel Posle. Na čelo ameriške politike bo ?topil okrepljen z zaupanjem, ki ga le ameriško ljudstvo z veliko večino 'žteklo njegovi politiki in se s tem Odločilo za program miru in splošnega napredka, za pogram demokrati-zacije ameriškega življenja in nadaljnjih prizadevanj za zmanjšanje mednarodne napetosti.
Kakor rečeno, izid volitev ni presenetil. Ameriški in drugi politični opazovalci so bili od vsega začetka prepri-pUh, da republikanci s kandidatom, kot je senator Goldvvater, sploh nimajo
izgleda in da je glede zmage demokratov oziroma njihovega kandidata Johnsona torej odprto le še vprašanje, s kakšno večino bodo zmagali. Večina, ki jo je dobil Johnson, pa pomeni največjo zmago kakega predsedniškega kandidata v tem stoletju: 61,3% volivcev se je izreklo za Johnsona in le 38,7% glasov je bilo odanih za Goldwaterja.
Prav tako prepričljiv uspeh so dosegli ameriški demokrati tudi na volitvah v oba kongresna domova, Id so bile izvedene hkrati s predsedniškimi volitvami. V predstavniški dom je bilo izvoljenih (po začasnih rezultatih) 178 demokratskih poslancev, medtem ko so republikanci dobili 134 poslancev; med novo izvoljenimi senatorji jih pripada demokratski stranki 26 in republikanski stranki 7.
Ameriški volivci so se torej — ka-
Čeravno se je toliko obljubljalo, so v šenlenarški dolini podrli še tisto malo kar je obstojalo, namesto da bi zgradili kaj novega: evo tu zgoraj èalosten videz podrte cementarne v Čemurju. In koliko delavcev je moralo nerado zapustiti dolino in svoje drage in oditi v tuje dežele služit vsakdanji kruh.
imajo na razpolago en plašč na vsake štiri odrasle ljudi.
In lahko bi nadaljevali.
Kot vidimo, brezupna slika, na katero bi morali dobro pomisliti volivci in volivke v tem predvolilnem času, da bodo znali pravilno zbrati može, ki bodo upravljali občine. Razmišljanje in objektivno ocenjevanje realnih dejanj predstavlja vsekakor najboljšo pot za razlikovanje tistih kandidatovi katere je treba odvreči od tistih, ki se zdijo najbolj zmožni, ki nudijo garancijo, da bodo ščitili interese in branili pravice naše jezikovne skupnosti; skratka, samo z razmišljanjem moremo res spoznati kandidate, za katere je vredno glasovati.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Furlanski slikarji na razstavi na Jesenicah
Prosvetno društvo « Tone Čufar» iz Jesenic je povabilo čedad-sko kulturno društvo naj sodeluje v okviru kulturnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo na razstavi slik na Jesenicah, kjer razstavljajo jugoslovanski in avstrijski slikarji.
iiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiii
Emigranti
prišel je tudi »a vas ugoden trenutek
Najprvo prav toplo pozdravljamo vse naše drage prijatelje emigrante, ki so se v teh dneh vrnili na svoje domove in vsakemu posebej želimo veselo dobrodošlico.
Prepričani smo, da niste zapustili vašega dela v inozemstvu zaradi kakšne muhavosti in če ste se povrnili v sredo vaših družin srečni, da objamete vaše najdražje, ste to napravili s točnim in določenim namenom: da boste kot volivci opravili vso svojo dolžnost.
To pa tudi pomeni opraviti dobro svojo dolžnost. Opraviti jo namreč tako, da bo u-streženo vaši želji, ki je seveda ta, da bi se čim prej izboljšalo individualno in splošno ekonomsko stanje v vsaki vaši vasi in v vsakem vašem zaselku.
Upamo si pa pri tem samo še dodati, da «opraviti dobro svojo dolžnost» pomeni v tem trenutku GLASOVATI ZA KANDIDATE, DO KATERIH IMATE ZAUPANJE, za može, ki jih spoštujete in ki jih dobro poznate, za take može, ki vas imajo radi in ki ljubijo domačo zemljo; za može, ki bodo tudi skrbeli, ko boste vi daleč na tuji zemlji, za vašo družino in ji pomagali prenašati mučno skrb, ki jo tako zelo tare zaradi vaše oddaljenosti in ki ji bodo tudi pripravljeni dati v najtežjih trenutkih moralno in praktično pomoč.
Volite torej, prijatelji in bratje emigratiti, in zavedajte se, da odvisi premik na boljše v naših vaseh od dobro oddanega glasu; in prepričani smo, da boste vi oddali ta glas dobro.
ZADNJI DNEVI VOLILNE KAMPANJE
V petnajstih občinah, kjer živijo prebivalci slovenskega jezika, so predstavili 32 list s 397 kandidati. V Reziji predstavili domačo neodvisno “ Demokratsko rezijansko listo „ na čelu katere je bivši župan Letič - V Trbižu predstavili kar šest kandidatnih list
Volilna kampanja za obnovo občinskih uprav in one pokrajinske se nagiba h kraju, še nikoli, v primerjavi z drugimi volitvami, ni potekala tako mirno, govorov skoraj ni bilo nikjer, še manj pa propagandnih letakov.
V Furlanski Sloveniji so za te volitve predstavili 33 kandidatnih list in sicer dve v vsaki občini, razen v Špetru, Fojdi in Reziji, kjer so predstavili tri. V čisto slovenskih občinah, razen v Tipani, so povsod predstavili svojo listo tudi socialdemokrati.
V Reziji so prvič predstavili domačo neodvisno listo, ki nosi i-me « Demokratska rezijanska lista », nosilec katere je bivši župan Letič. Socialkomunisti so se predstavili skupaj v Gorjanih, Ne-mah, Ahtnu in špetru, medtem ko so se v Fojdi predstavili ločeni. Predvideva se, da bo krščanska demokracija povsod dobila večino, morda se bo le tu in tam nagnilo nekoliko na socialdemokrate, ker so se pripravili na te volitve izredno dobro. Sedaj je od 15 občin, kjer živijo Slovenci, ena v rokah socialdemokratov (Brdo v Terski dolini), eno u-pravlja prefekturni komisar (Rezija), ostalih 13 pa upravljajo demokristjani, od 14 županov pa se ni predstavilo za te volitve kar pet (Gorjani, Tipana, Neme, Fojda in špeter).
Pri pokrajinskih volitvah so Slovenci videmske pokrajine bili razdeljeni v šest volilnih okrožij in sicer: Pontabelj, kjer bo volila vsa Kanalska dolina in Rezija, v volilnem okrožju Humin bodo volili volivci iz Gorjanov; v čent-skem volilnem okrožju oni iz Brda v Terski dolini, Tipane in Nem; v volilnem okrožju Trži-zem-Povoletto iz občine Ahten; v špeterskem volilnem okrožju bodo volili ljudje iz vseh sedmih občin Nadiške doline, Fojde in Tavorjane; v čedadskem pa volivci Idrijske doline. Pri teh volitvah kandidirajo trije domači kandidati iz Nadiške doline in sicer: Predan Izidor na listi KPI, Adami Ruggero na listi PSDI in Andrej Feletič na listi PLI.
Evo imena kandidatov v posa1 meznih občinah:
BRDO
Lista št. 1 - DC (Krščanska demokracija): Battoia Ezio, Lendaro Giulio,. Sgarbano Benvenuto, Culetto Teodoro, Vazzaz Ottavio, Negro Egidio, Pi-tiosa Domenico, Cher Renato, Bobbe-ra Desideria, Sinicco Sergio, Mizza Santo, Mattighello Giovanni.
Lista št. 2 - PSDI (Socialdemokratska stranka); Marchiol Primo, Muc-Chino Lino, Cher Remo, Jacolutti Alfredo, Cerno Guglielmo, Culetto Renzo, Lendaro Alfeo, Martinelli Ferruccio, Molaro Luigi, Noacco Giovanni, Scuntaro Raffaele, Sturma Giuseppe.
FOJDA
: Lisja št. 1 - DC (Krščanska demokracija); Basso Giuseppe, Celledonì Bernardino, Colledoni Roberto, Del Bianco Giovanni, De Liica Enrico, Gabriči ‘ Sergio, Jacobuzio Gustavo, Mar-Zola Antonio, Pelizzo Domenico, Perabò Vittorio, Roiatti Ermenegildo, Sgiaro-yello Davide, Traccogna Ettore, Ursel-la Enzo, Vanone Luciano. Zuccolo Ita-
lo.
i Lista št. 2 - PSI (Italijanka socialistična stranka): Beccati Antonio, Bor-tolutti Zenone, Coos Enzo, De Luca Pietro, De Luca Pio, De Luca Ivo Regolo, Franzil Adelchi, Giaiotto Adelmo, Grimaz Giovanni, Lazzaro Enrico, Mo-solo Ermenegildo, Schiarirli Guglielmo, Spollero Ennio, Sturmig Antonio.
1 Lista St. 3 - PCI.-PSIUP (Komunistič-ha stranka in Socialistična stranka proletarske enotnosti): Grimaz France-Schino, Pellegrini Cesare, Cirandi Giovanni. Perabò Diego, Culetto Franco, Juri Luigi.
GRMEK
Lista št. I - DC (Krščanska demokracija):	Klodig	Giuseppe, Canalaz
Danilo, Gus Aldo, Zufferli Lucio, Vo-grig Riccardo, Paulettig Giuseppe, Ruttar Giuseppe, Floreancig Giuseppe, Vo1 grig Alessandro, Vogrig Renzo, Ber-gnach Adriano, Trusgnach Alfonso.
Lista št. 2 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Canalaz Faustino, Chia-bai Natale, Felettig Gino, Gus Aldo, Loszach Antonio, Marinig Pio, Noceri-no Francesco, Rudi Serafino, Trusgnach Giuseppe, Trusgnach Pio, Vogrig Fabio Aldo, Vogrig Pietro.
MONTENARS
Lista št. 1 - DC (Krščanska demokracija): Meniš Giovanni, Placereani Giordano, Baiano Pietro, Cruder Giovanni, Cragnolini Virgilio, Manganelli Sergio, Isola Antonio, Isola Michele, Cragnolini Emilio, Fratte Gioacchino, Molaro Giovanni, Castenetto Michele.
Lista št. 2 - PCI-PSI (Socialkomunisti): Forgiarini Andrea, Francile Alfeo, Fratte Giovanni, Marcon Pietro.
Giovanni Felice, Comelli Eugenio, Cus-sich Valentino, Gallina Aldo, Gervasi Giuseppe, Gori Giuseppe, Micossi Giacomo, Monai Vincenzo, Pelissero Giovanni, Pelizzo Giovanni, Petris Emilio, Peverelli Bruno, Snidare Silvio, Sturma Lino, Torcutti Sergio.
Lista št. 2 - PCI-PSI-PSIUP (Socialkomunisti): Fabretti Pietro, Comelli Ruggero, Bertoni Pietro, Comelli Giovanni, Di Betta Aurelio, Di Giusto Valentino, Gervasi Alessio, Gervasi Antonio, Meneghini Arturo, Petrossi Carlo, Sturma Giuseppe, Turale Bruno, Venturini Arturo, Vizzutti Giovanni, Zenarola Giovanni, Zuccolo Giacomo.
PODBONESEC
NEME
Lista št. 1 - DC (Krščanska demokracija): Comelli Antonio, Bressani
il n   ti n iiiiiititiiiiii n tu iiiiiiii 11 imi un muhi t ni i n i n n i ni i n   illuni 11 min iiiiiini n iiiiiiniii i ut iiiiiiiniiii
Hiše v naših hribovskih vaseh so neudobne in neštete so tudi v veliki nevarnosti, da se porušijo: čas bi bil, da jih popravijo in da zgrade tudi nove.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiii
Kratke domače novice
CÈDAD
POČASTITEV PADLIH V KOBARIDU
Podtajnik za obrambo Guglielmo Pelizzo, ki je tudi čedadski župan, je tudi letos kakor druga leta skupaj z ostalimi župani Nadiške doline poromal v Kobarid, da so počastili spomin 10 tisoč padlih v prvi in drugi svetovni vojni, katerih posmrtni ostanki počivajo v kostnici pri Sv. Antonu.
Delegacijo so sprejeli na obmejnem bloku v Robiču zastopniki jugoslovanskih oblasti, v Kobaridu pa so se srečali tudi z italijanskim generalnim konzulom v Kopru dr. Cerchione in potem skupaj položili na grobnico vence.
PODBONESEC
HUDA NESREČA PRI DELU V ČRNEM VRHU
DOPOLNITEV BOLNIŠNICE
Dela za dograditev bolnišnice, kjer bo nevrološki oddelek, dobro napredujejo. Te dni so dali v apalt še zadnji lot dela, ki predvideva okoli 50 milijonov lir stroškov. Zaenkrat bodo napravili le za 15 milijonov lir dela, ostalo bo prišlo na vrsto pa pozneje.
POZDRAV EMIGRANTOM ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
Dne 24. novembra bodo funkcionarji od «Ente Friuli nel mondo » skupaj s tehniki od RAI registrirali v Čedadu pozdrave in čestitke za božične praznike emigrantom, ki si služjo vsakdanji kruh daleč od rodne grude. Snemali bodo v prostorih občinske palače v Čedadu.
MEDNARODNA AVTODIRKA NA STARO GORO
Avto-dirke iz Čedada na Staro goro, ki se bo vršila dne 2. maja 1965, se bodo tokrat mogli udeležiti tudi inozemski tekmovalci.
ZAPRLI SEZONSKE OBMEJNE PREHODE
Jesenski čas se nagiba h kraju in zato so zaprli že skoraj vse obmejne sezonske prehode, skozi katere so hodili kmetje iz tega ali onega kraja meje obdelovat svoja polja. Dne 31. oktobra so zaprli sezonski blok Hum, ki je na ozemlju sovodenjske občine in « Teleferiko » pri Dreki, dne 2. novembra pa so odprli blok v Skalah pri Grmeku in so ga spet zaprli 14. novembra.
zini Giobatta, Menig Angelo, Mucig Dario, Mucigh Egidio, Oriecuia Ezio, Saccu Aurelio, Sturam Elio.
Lista št. 2 - DC (Krščanska demokracija): Battistig Livio, Blasuttig Damiano, Cencigh Luigi, Cencigh Marcello, Cernoia Valentino, Chiabudini Giuseppe, Crucil Felice, Crucil Graziano, Doroolò Luigi, Laurencich Gino, Mar-seu Renzo, Onesti Erminio, Paludniach Angelo, Pussini Dante, Specogna Renato, Zuccalia Pietro.
Lista št. 1 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Ballus Mario, Battistig Emilio, Blasuttig Giuseppe, Cencich Ettore, Domeniš Claudio, Floram Mario, Gosgnach Livio, Juretig Emilio, Man-
PRAPOTNO
Lista št. 1 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Napoli Alfonso, Marinig Luciano, Marinig Silvio, Covačevščak Jožef, Berdussin Luciano, Codromaz Giuseppe, Paris Carmine, Pizzulin Giordano, Pizzulin Silvano, Dorbolò Mario, Jessizza Narciso, Furlan Antonio.
Lista št. 2 - DC (Krščanska demokracija): Bernardo Bruno, Bernardo Giovanni, Codromaz Natale, Martinič tranquillo, Matelič Celso, Misigoi Pol-dino, Pasqualini Dionisio, Petrussa Danilo, Kverčič Gino, Sirk Giordano, Ti-latti Gianpaolo, Zottig Evaristo.
REZIJA
Lista št. 1 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Farina Giusto, Bobaz Sabino, Di Lenardo Evaristo, Di Lenar-do Lino, Di Lenardo Stefano, Giusti Giuseppe, Madotto Vito, Micelli Guido, Micelti Livio, Paletti Gino, Siega Giuseppe, Siega Lucilio.
Lista št. 2 - DC (Krščanska demokracija): Barbarino Arturo, Beltrame Bruno, Beltrame Pericle, Bobaz Antonio, Buttolo Giovanni, Cossatti Lino, Lettig Remo, Madotto Renato-Dulech, Maroncelli Vittorio, Negro Giuseppe, Micelli Luigi, Pielich Marcellino.
Lista št. 3 - (Demokratska rezijanska lista): Letič Enzo, Barbarino Gelindo, Clemente Gino, Copetti Riccardo, Di Lenardo Antonio, Di Lenardo Giuseppe, Di Lenardo Umberto, Madotto Evaristo, Razza Lionello, Tosoni Antonio, Tosoni Felicito, Tosoni Francesco.
ŠPETER
Za to tekmo je že sedaj v športnih vrstah izredno veliko zanimanja.
KOLIKO VOLIVCEV JE V NADIŠKI DOLINI
Iz pregleda volilnih imenikov je razvidno, da šteje čedadska občina 7.749 volivcev (3743 moških in 4006 žensk), ki bodo volili v 15. sekcijah. V občinah Nadiške doline pa je število volivcev sledeče: V Dreki 790, v Grmeku 0199, v Podbonescu 2410, v Sv. Lenartu 1853, v špetru Slo-venov 1932, v Sovodnjah 1216, v Srednjah pa 1126.
Lista št. 1 - DC (Krščanski demokracija); Bevilacqua Giovanni, Bevilacqua Sergio, Cencigh Mario, Cernoja Alvise, Corredigh Gino, Galanda Mario, Jussa Albino, Jussig Gianpietro, Miano Generoso, Sittaro Beppino, Sittaro Raf faele, Zufferli Ferruccio:
Lista št. 2 - PSDI (Socialdemokratska stranka); Blasuttig Giovanni, Cernoia Marco, Corredig Antonio, Dorbolò Giuseppe, Filaoro Pio, Jussig Tiziano, Loszach Mario, Manig Walter, Morea-le Walter, Venturini Aldo, Venturini Giancarlo, Zamparini Leopoldo.
Lista št. 3 - PCI-PSIUP-PSI (Socialkomunisti): Petricig Paolo, Cevolatti Gianpietro, Pagon Ranieri, Leban Antonio, Bordon Luigi, Clemencig Walter, Coren Antonio, Venturini Elia.
SREDNJE
V čedadsko bolnišnico so morali peljati 49 letnega Vigija Zan-tovino iz Črnega vrha, ker so ga našli na cesti, ki vodi v vas, zelo hudo poškodovanega. Ubogegja moža, ki je bil zaposlen pri te-leferiki, kjer so spuščali v dolino hlode, je najbrž zadel tovor, ki je pridrvel z vrha. Ni pa tudi izključeno, da ga je na cesti povozil kak avtomobil in je nato zbežal. Stanje ponesrečenega delavca je zelo resno, saj mu je počila lobanja in ima zlomljenih tudi več reber.
Lista žt. 1 - DC (Krščanska demokracija): Bordon Giovanni, Coszach Antonio, Jeroncich Modesto, Qualizza Alberto, Bucovaz Antonio, Marseu Pietro, Predan Luigi, Vogrich Eugenio, Bergnach Natale, Chiabai Mario, Dre-cogna Luigi, Tomasettig Lodovico.
Lista št. 2 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Bergnach Giovanni, Drec-cogna Giuseppe, Duriava Antonio, Du-riavig Celso, Laurettig Giuseppe, Piccinini Pio, Predan Riccardo, Qualizza Mario, Simoncig Antonio, Stulin Alessandro, Veneto Vincenzo, Vogrig Livio.
SV. LENART
Lista št. 1 - PSDI (Socialdemokratska stranka): Adami Ruggero, Bernardino Antonio, Blasuttig Gianpaolo, Car-lig Mario, Chiacig Luigi, Clinaz Sergio, Crisettig Vincenzo, Dorgnach Mario, Predan Gino, Rudi Valerio, Terlicher Dino, Tomasettig Emilio.
Lista št. 2 - DC (Krščanska demokracija):	Chiabai	Antonio Giovanni,
Chiuch Fiorenzo Giuseppe, Dorgnach Aladino, Lauretig Giuseppe, Primosig Giuseppe, Scaunich Egidio, Sidar Giuseppe, Simaz Luigi, Snidarcig Giuseppe, Stanig Roberto, Tomasettig Giuseppe, Tomasettig Valentino.
TAIPANA
Lista št. 1 - DC (Krščanska demokracija): Tomasino Fortunato, Bom-bardir Beniamino, Marzolla Beniamino, Melissa Raffaele, Coos Sandrino, Cuffolo Beppino, Noacco Maria, Zus-sino Vito, Cormons Mario, Cencigh Giovanni, Levan Attilio, Tomasino Renato.
Lista št. 2 - (Krščanska demokracija, direktni obdelovalci): Berrà Virgilio, Berrà Arturo, Berrà Giulio, Zus-sino Eugenio, Filippig Luigi. Sturma Remo, Melissa Evaristo, Filippig Attilio, Filippig Arturo.
Kandidatne liste v Furlanski Slo veni ji-Reziji
PO SVE
NOVA ANGLEŠKA VLADA je sklenila povišati uvozne carine za vse blago (razen na prehrambene predmete, tobak in surovine) za 15%. Ta ukrep je prizadel vse evropske države in so zaradi tega protestirale.
ITALIJANSKI »ARHEOLOGI so v sirski puščavi odkrili razvaline mesta, starega 4.000 let. Izkopali so dele 12 metrov debelega mestnega obzidja in precej kipcev iz žgane gline. Najdišče je kakih 70 km južno od Aleppa.
Na REKI SO PRAZNOVALI
20-letnico italijanskega tiska. Pred 20 leti je namreč začel izhajati časopis «La voce del po-poio», ki je glasilo italijanske narodnostne skupine v Jugoslaviji.
KATOLIŠKI ŠKOFJE iz ZDA, Indije in Konga so zahtevali, naj koncilij, ki zaseda v Vatikanu, obsodi vse oblike rasnega razlikovanja na svetu.
LETOŠNJO NOBELOVO NAGRADO za fiziko so dobili trije znanstveniki: en Američan in dva Rusa. Celotna nagrada znaša 55 tisoč dolarjev.
NAD 4.000 JAPONSKIH ŠTUDENTOV je protestiralo proti obisku jedrskih podmornic v japonskih pristaniščih.
NOVO NAHAJALIŠČE RJAVEGA PREMOGA so odkrili v Bosni, na območju rudnikov Zenice in Kaknja. Menijo, da je v novem nahajališču 16 milijonov ton premoga.
V MILANU so otvorili 12 km dolgo podzemsko železnico, ki je zahtevala 4 leta dela. «Metrò» ima tudi televizijsko kame-t o, da lahko vodstvo železnice nadzoruje promet. Vlaki vozijo vsake tri minute. Stroški za to delo znašajo okoli 44 milijard lir.
V ARABIJI sta ministrski svet in posvetovalna skupščina odstavili dosedanjega kralja Sauda in proglasili prestolonaslednika princa Fejsala za kralja Saudo-ve Arabije.
RADIOAKTIVNI PEPEL kitajske jedrske bombe je prišel v evropsko ozračje. Tako so u-gotovili nemški meteorologi.
MED JUGOSLAVIJO IN ZDA so sklenili zamenjavo študentov po Fulbrigtovemu načrtu.
PO SPLOŠNI OCENI sta porabile obe ameriški stranki za volilno kampanjo okoli 200 milijonov dolarjev. Demokrati so porabili več kot republikanci.
BRITANSKA VLADA je sklenita poslati v Južno Rodezijo svoje čete, če bi Smithova vlada samovoljno razglasila samostojnost in bi spričo tega na stali prepiri.
GLAVNA SKUPŠČINA OZN se bo po zadnjem sklepu sestala šele 1. decembra, ko bodo že znane smernice novih vlad v Veliki Britaniji, Sovjetski Zvezi in v Združenih Državah Amerike.
ZDRUŽENI VZHODNOAFRI-ŠKI REPUBLIKI Tanganjika in Zanzibar sta prevzeli novo skupno ime TANZANJA. Sestavljeno je iz obeh prejšnjih.
CENTA
ZA CESTE V SEDIGLI
Pretekli teden je čentska občina dala v apalt sistemaci j o nekaterih cest v Sedigli. Dela, ki bodo stala 30 milijonov lir, je prevzelo gradbeno podjetje Ce-schia. V programu je razširjenje in asfaltiranje ceste, ki vodi proti Bernadiji in odcep proti zaselku Miheliča, kakor tudi cesta, ki vodi proti Ramandolu do zadnjih hiš, ki spadajo pod čent-sko občino.
Ljudje bi najraje videli, da bi pričeli z deli takoj, kajti vse ceste so izredno slabe, da je težko voziti po njih, jesenske in zimske vremenske neprilike pa bodo njihovo stanje gotovo še poslabšale.
BRDO V TERSKI DOLINI
Prav te dni smo zvedeli, da S° v Rimu na ministrstvu za javn° zdravstvo dodelili tudi našem11 otroškemu vrtcu pol milj ona lir pomoči. S tem prispevkom bo občina dala uredit sanitarne na' prave, ki so zelo potrebne poplavila.
BIBLIOBUS V UČJI
Prejšnjo soboto je prišel v Učj° bibliobus, ki ga je poslalo šolsk° skrbništvo iz Vidma. Razdelili s° nekaj knjig in pokazali nek d?' kumentaren film. Največ veselja so imeli ta dan najmiajši.
Štev. 20
« MATAJUR »
Stran 3
Mali obmejni promet
čeravno je bilo meseca oktobra zelo slabo vreme, saj je dež lil več kot en teden kot iz škafa, da so vode narasle in prestopile bregove, so zabeležili na obmejnih prehodih Furlanske Slovenije vseeno kar 21.987 prehodov, od teh 6290 iz italijanske strani in 14393 iz jugoslovanske. Največ prehodov je bilo seveda skozi blok prve kategorije v Štupci kjer jih je bilo kar 17.994 (s prepustnico 6007 italijanskih državljanov in 11911 jugoslovanskih, z dvolastniško izkaznico 28 italijanskih državljanov in 48 jugoslovanskih), medtem ko je bilo gibanje skozi druge obmejne prehode sledeče:	skozi	Učjo 148,
skozi Most na Nadiži v tipanski obpini 560, skozi Robedišče 998, skozi Polavo pri čeplatiščih v sovodenjski občini 716, skozi Solarje pri Dreki 672, skozi most
Umnimi m........mi n immillili mimi
Kulturni sporazum med Italijo in Jugoslavijo
RIM. Oktober - Ob zaključku razgovorov, ki so bili v Rimu od 22. do 27. oktobra med italijansko delegacijo, ki jo je vodil opolnomočeni minister Barattiere, in jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil podtajnik sveta za kulturne odnose s tujino Dušan Vej novic, so podpisali na Farnesini program o italijansko-jugoslovanski kulturni izmenjavi za leti 1965-66 v okviru izvajanja sporazuma, ki je bil podpisan med obema državama leta 1960 v Rimu.	.	.
Med drugim se predvideva razširitev sedanjega sodelovanja z vrsto novih elementov na kulturnem področju med obema državama. Tako je bilo med drugim sklenjeno, da se poleg dosedanjih lektoratov italijanskega jezika in jugoslovanskih jezikov na univerzah v Zagrebu, Ljubljani, Florenci in Milanu odprejo lektorati za italijanski jezik in literaturo na univerzi v Beogradu in lektorat za slovensko književnost in slovenski jezik v Rimu. Prav tako se v programu predvideva široka izmenjava znanstvenih delavcev in vseučiliščnih profesorjev, prosvetnih strokovnjakov, književnikov, umetnikov ter velikih glasbenih in gledališčnih ansamblov. V programu je tudi obojestransko dodeljevanje študijskih štipendij, izmenjava strokovne literature in publikacij, sodelovanje na področju filma, radia in televizije, organiziranje umetniških razstav in razstav knjig v Italiji in Jugoslaviji, sodelovanje med državnimi arhivi obeh držav in izmenjavo dokumentarnega in zgodovinskega materiala itd.
Klinac 307, skozi Mišček 392, skozi Hum 70, skozi Boketo pri Topolovem 4, skozi « Teleferiko » v Dreki 8, skozi Zavarian pri Klobučarjih 18, skozi Melino v Idrijski dolini pa je bilo 64 prehodov.
Podatki kažejo, da se je mali obmejni promet, tako v videmski pokrajini kot v goriški in tržaški, v zadnjih letih znatno okrepil, še bolj pa se bo prav gotovo razvil v bodoče, ko bo zgrajena nova avto cesta Palmanova-Gorica-Ljubljana, za katero bo načrt izdelan že tekom tega leta.
Idrijska dolina
POTENCIRANJE VODOVODA
Dela za potenciranje vodovoda v Idrijski dolini hitro napredujejo. Vodo so dobili že v Tejah, v teh dneh jo bodo dobili pa še v Bukovici, Trčmunu in Čalah pod Sv. Goro.
Pretekli teden so začeli tudi z deli na dvanajst kilometrov dolgi cesti Ibana-Stari Mlin, katero sedaj asfaltirajo. Ta bo ena najlepših panoramičnih cest Furlanske Slovenije.
POVIŠANJE DRUŽINSKIH DOKLAD
S 1. oktobrom je stopil v veljavo dogovor med vlado in sindikati glede povišanja družinskih doklad. Tako so nastopili tile poviški: 15 lir na dan za vsakega otroka, 11 lir za ženo in 17,50 za starše. Od sedaj naprej bodo potemtakem znašale družinske doklade: za vsakega otroka 205 lir na dan; za ženo 149 lir, za starše 72,50 lir. Dru žinske doklade bodo zopet zvišali s prvim aprilom 1955.
KONZORCIJ ZA BABIŠKO SLUŽBO
Kot znano, je komun Gorjani še pred časom vložil prošnjo, za ustanovitev babiškega konzorcija s komunom Humin. Sanitarni svet je sklepe komunov Humin in Gorjani sprejel že 6. avgusta in tudi prefekturni uradi v Vidmu, kamor je bila prošnja vložena, so smatrali, da je ustanovitev konzorcija upravičena. Sedaj pričakujejo samo še dekret za ustanovitev.
Vi komunu Gorjani se rodi doma le malokateri otrok, vse matere hodijo rodit v Humin ali pa v Videm in zato se res ne splača, da bi vzdrževali babico samo za en komun.
VAŽNO!
V kratkem bo izšla za splošno javnost izredno zanimiva publikacija, ki bo obravnavala upravno dejavnost ti-panskega komuna v zadnjih štirih letih. Brošuro, ki bo natisnjena v obeh jezikih — italijanskem in slovenskem — pripravlja dosedanji komunski svetovalec Guerino Tedoldi. Kdor bi si jo želel nabaviti (označiti je potrebno, če želite v italijanskem ali v slovenskem jeziku), naj to nemudoma sporoči na naslov naše redakcije.
IMPORTANTE
I quattro anni di attività amministrativa nel Comune di Taipana verranno debitamente illustrati quanto prima con una speciale interessante pubblicazione bilingue (italiano e sloveno) che sarà curata dal Consigliere Comunale uscente Guerino Tedoldi.
Chi desidera copie della pubblicazione ( specificare se nel testo italiano oppure sloveno) ne faccia richiesta alla Direzione del nostro giornale.
KANALSKA
RAJBELJ
SMRTNA KOSA
Zvedeli smo žalostno novico, da je dne 29. oktobra za vedno odšla od nas najstarejša Slovenka v Rajblju, Ana Černuta poročena Vencelj. Stara je bila 89 let. Pokojnica je bila mati 16 otrok, od katerih jih danes živi še 15. Doma je bila iz Loga pod Mangrtom, poročila se je v Strmec in ko so Nemci leta 1945 zažgali vas, se je preselila k sinu v Rajbelj, kjer je ostala vse do svoje smrti. Bila je vzorna žena in mati in zato je bila zelo priljubljena doma in v svoji novi domovini, saj ni poznala drugega kot delo. Njenega pogreba se je udeležila množica ljudi, ki so zasuli njen zadnji dom s številnim cvetjem.
Sorodnikom nepozabne rajnke izrekamo naše globoko sožalje.
GORJANI
ZA SANITARNE NAPRAVE
Ministrstvo za zdravstvo je pretekli teden sporočilo naši občini, da so dodelili pol milijona lir za izboljšanje sanitarnih naprav v otroškem vrtcu.
POIZKUS VLOMA V MLEKARNO
Mlekar Ettore Tonutti je zadnjič z začudenjem ugotovil, da so mrzežeasta okna v mlekarni v Sv. Juriju nalomljena. Takoj je pregledal natančno vso notranjost, a je bilo vse v redu. V mlekarni je bilo tisti dan okoli 100 hlebov sira in tat bi jih verjetno odnesel, če se ne bi ustrašil kakšnega šuma in zbežal.
TAVORJANA
Tavorjanski občinski svet je na svoji zadnji seji imenoval občinsko volilno komisijo. Sestavljajo jo tile svetovalci: Beniamino Cudicio, Primo Sabbadini, Erminio Fracastoro, in Giovanni Pa-luzzano; kot suplenti pa: Gemi-niano Cudicio, Giuseppe Gentili, Fiorino Montanini in Amelio D’Avanzo. Ob tej priliki so dali ožjemu odboru tudi nalogo, da da v apalt dela za vzdrževanje pokopališč v vseh vaseh občine.
Dne 4. oktobra je umrl 64 letni rudar v pokoju Anton Valas. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, saj je bil rajnki zelo priljubljen med domačini.
Dne 16. oktobra pa je umrl tudi 55 letni paznik v čistilnici rude Florjan Inocenti. Bolehal je dlje časa na srcu.
Družinama dragih rajnkih izrekamo naše sožalje.
TRBIŽ
NOVA AVTOBUSNA ZVEZA GOZD MARTULJEK - TRBIŽ
V kratkem bo pričela zimska turistična sezona in Kanalska dolina
kakor tudi sosednji kraji na Gorenjskem se že marljivo pripravljajo nanjo. Preuredili so več hotelov in sedaj je komunalno prometno podjetje iz Ljubljane odprlo tudi novo avtobusno progo Gozd Martuljek-Kranjska gora — Trbiž. Avtobusi bodo vozili v obe smeri ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Od 1. oktobra dalje tudi ni več potrebna vstopna viza za Jugoslavijo, oziroma jo izdajo kar na meji in stane 1300 lir.
Vse te olajšase bodo mnogo pripomogle, da se bo zimsk turizem še bolj okrepil tu in onkraj meje.
BELA PEČ
JELEN SI JE ZAŽELEL SVOBODE
Prejšnji teden je jelen « Hansi », ki živi v gojitvenem revirju v Beli peči, povzročil dosti strahu in hrupa. Zbežal je namreč iz svojega bivališča in jo ubral preko italijansko-jugoslovanske meje pri bloku v Ratečah. Ubežnika je k sreči zagledal čuvaj Franc Ivančič in stekel čez mejo za njim.
Vse to je povzročilo dosti hrupa in tako so se tudi ljudje v Ratečah odzvali lovu in preplašenega jelena kmalu obkolili. Ko je videl, da zanj res ni svobode, se je zagnal proti eneme izmed zasledovalcev in ga hudo ranil v prsni koš. Jelena so končno po enournem tekanju le ukrotili, mu zvezali noge in ga prepeljali čez mejo zopet v njegovo bivališče.
imiimiiiimiiimiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimimmiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
KRATKE	NOVIC
REZIJA - V dneh od 2. do 10. novembra je « potujoči rentgen » pregledal vse prebivalstvo doline Rezije.
STARA GORA - Pretekli teden, ko je pritisnil prvi mraz, so nekateri ljudje iz Idrijske doline zagledali v okolici Stare gore tolpo divjih prašičov, ki so rili po njivi. Organizirali so lov in ustrelili enega, ki je tehtal več kot sto kilogramov.
AŽLA - V Kredu pri Kobaridu je dne 21. oktobra zatisnil svoje trudne oči biseromašnik in župnik v pokoju Josip Jušič. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, saj je bil rajnki dobro poznan in priljubljen tu in onkraj meje.
AHTEN - Te dni so pričeli z deli na cesti, ki vodi iz Ahtna proti Reklužu in ki nadaljuje
skozi Magredis in Ravozo proti Povoletu. To delo je važnega pomena za tamkajšnje prebivalce, saj je to najkrajša cesta, ki pelje v Videm.
ČAMPEJ - Franko Culetto, ki pripada domači nogometni ekipi, je pri igranju žoge tako nesrečno padel, da se je udaril v glavo in so ga morali peljati v .čedad-sko bolnico.
ČRNEJA - V kratkem bo občina dala v apalt dela za razširitev pokopališča in za popravilo ceste, ki vodi tja. Ta dela bodo stala okoli 10 milijonov lir.
ČEDAD - Letošnji « senjen » sv. Martina je minul skoraj neopaženo. Pò mestu ni bilo tistega veselja kot je bilo nekoč na ta dan in tudi sejem je bil slabo založen, razen gostilne, ki so v Čedadu vedno polne.
  im  .........................  Milinim....mn....minil..mn....nnnnnnn...........m.im...nmminnmnni.....mimmi.....m.....nninnnnmni...lin..imunimi....nnnmit.........inmnninniinnnnnnnni.mmimmni......inmnmmii...........nnnninn.m........
Fran Levslik
MARTIN KRPAN
Cesarica še zdaj ni bila pozabila košate lipe nad i kamnit.no mizo na vrtu; zato je tudi ni bilo zraven, pokušala pa je za vrati. Ko sliši, da cesar ponuja Krpanu svojo hčer v zakon, pride tudi ona in pravi:
« Ne boš je imel, ne! Lipo si mi izpridil, hčere ti pa Ue dam! Ljubeznivi mož moj, menda da ti je kri v glavi zavrela — ne morem ti dobrega reči — da govoriš l take besede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in firuga. Pa tudi vas naj bo sram, vas, gospodje! Grdo je tako, da se mora kmet za vas bojevati! še dandanes bi tipa lahko stala, pa tudi velikan več ne imel glave, ko bi vi kaj veljali. Res je, Krpan, otel si cesarstvo in tudi bunaj si otel; zato boš pa dobil vina sod, ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset janjcev th pa oseminštirideset krač ti bomo dali. Dobro me poslušaj! To moraš pa vse domov na Kranjsko spraviti, ako hočeš. Prodati pa ne smeš cepéra, ne tukaj ne na &otu. Kadar boš na Vrhu pri Sveti Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi. In ker zdaj nimamo tukaj nobenega Brdavsa več, menda ne bo napak, če osedlaš imenitno svojo kozico, ki praviš, da je kobilica, pa greš le-no počasi proti Vrhu. Pozdravi mi tamkaj vse Vrhovšča-posebno pa mater županjo! ».
Cesaricà je to izgovorila pa je šla precej spet v
svoje hrame. Vseh gospodov je bilo jako sram. Kaj bi jih pa tudi ne bilo? Prebito jih je obrenkala; prav kakor takim gre. Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli. Da te treni, kako je bilo vsem okoli njega čudno pri srcu! še cesar je plaho od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila vedno velika prijatelja, zato se počasi predrzne in reče mu:
« Krpane, le ti molči; midva bova že naredila, da bo prav! ».
Krpan ga pa nič ne posluša, temveč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim in reče:
«Veste kaj? Bog vas obvaruj! Pa nikar kaj ne zamerite! ». Na te besede prime za kluko pa kakor da bi hotel iti.
Cesar poteče za njim: « Čakaj no! Daj si dopovedati, bog nas varuj; saj menda nisi voda! ».
Krpan odgovori: « Koga? Menite, da nisem že zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo segla brada že noter do pasa ali pa še del j, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z menoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje, vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z menoj. In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati! že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju. Ni gršega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj
ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim oglom, še na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač; tako blago res ni siromak; ali kaj pomaga! Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnitno ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika ali pa še celo svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha od Svete Trojice! Ako bo Krpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa sami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; saj menda veste, kako je dejal rajni Jerniko na Golem: ”Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim”. Zdaj pa le zdravi ostanite! ».
VSA VOCE CHE VA ASCOLTATA
Forte discorso dell’on. Corrado Gex (Val d’Aosta) sulla lingua e la cultura delle varie minoranze etniche
Ricordata ancora una volta la Comunità di parlata slovena della Provincia di Odine
presso illustrate, soltanto maggior rispetto e prestigio.
Affinchè i colleghi possano rendersi conto della esistenza dell’elemento soggettivo dianzi specificato, citerò alcuni esempi. Sul piano parlamentare per gli italo-albanesi vi sono state iniziative, quelle dei colleghi onorevoli Foderaro e Cassiani e del senatore Spezzano; per gli sloveni, oltre alla o-norevole Maria Bemetic, si sono interessati gli onorevoli Luzzato e Codi-gnola e il senatore Fermo Solari di Fidine. Per le vallate franco-provenzali un illustre rappresentante di quella regione, il senatore Sibille di Susa, scriveva tempo addietro, a difesa del nosiio patrimonio linguistico: io sono a disposizione per trovare la via di difesa delle tradizionali parlate.
E si potrebbero citare altri esempi. Anche le popolazioni a volte sentono vivamente questi problemi. Leggerò un appello che è stato indirizzato al ministro della pubblica istruzione in occasione del primo congresso delle comunità etniche walser, svoltosi sotto gli auspici del consiglio della Valle Sesia e della società valsesiana di cultura. (Il s’agit d'un appel pour l’en-seignement de l'allemand que nous de-vons sauter laute d'espace).
Ricordo che quando ero assessore regionale alla pubblica istruzione, pur non essendo io di lingua tedesca, istituii delle scuole di lingua tedesca. Un industriale biellese, appassionato di questi problemi, nel compiacersi del fatto, mi scrisse una lettera dicendo fra l’altro: « I walser valgono gli stambecchi del Gran Paradiso ». Frase scherzosa, ma che porta a meditare.
Sul piano obiettivo qualcuno rileverà che si tratta di questioni margina-
Come ha sottolineato la dottrina federalista, contro la tendenza di chi, volendo ridurre gli uomini ad un piccolo e comune denominatore, applica la dialettica del tipo « o questo o quello », occorre reagire con la dialettica del tipo « e questo e quello », perchè l’uomo può essere «e questo e quello», ed è anzi proprio tale aspetto che lo rende superiore e gli conferisce dignità.
Fare dei passi avanti
Queste considerazioni soprattutto assumono grande rilievo in riferimento alla civiltà e alla cultura, ad un settore cioè della vita collettiva che non tollera limitazioni nè coartazioni. D’altra parte, non si corre oggi più il rischio di spezzettamenti politici o economici o addirittura militari dello Stato. E’ questo, abbastanza forte per mantenere la sua unità fondamentale ma deve essere altresì abbastanza saggio per proteggere le minoranze. Per tale scopo è forse il Ministero della pubblica istruzione quello che può svolgere la sua azione più in profondità e con la massima efficacia. Non è un problema trascendente e di difficile soluzione. A volte bastano piccoli provvedimenti per ottenere grandi effetti. Ad esempio, per quanto riguarda la scuola elementare è facile istituire accanto all’insegnamento dell’italiano l’insegnamento, almeno facoltativo, della lingua materna, che sarà di volta in volta il tedesco, il francese, il greco, l'albanese, e via dicendo.
Nella scuola media, poi, basterebbe che la lingua straniera prevista come disciplina obbligatoria fino dal primo
iimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiimmmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Difesa delle culture allogene
anche per voi il momento e’ buono
Siamo ben lieti di pubblicare la parte del discorso, pronunciato dall’on. Gex alla Camera dei Deputati, riguardante le minoranze linguistiche; e non è a dire che quanto, con il consueto calore, entusiasmo e cognizione di causa, ha esposto nell'aula di Montecitorio il noto e battagliero parlamentare valdostano ci trova completamente consenzienti.
Passando alla pubblica istruzione, desidero trattare i problemi che nascono dall'articolo 6 della Costituzione che, come è noto, recita testualmente: « La Repubblica Italiana tutela con apposite norme le minoranze linguistiche », e dall’articolo 9 che citerò in seguito.
Dirò subito che i termini di questo problema non hanno molta rilevanza sotto il profilo della spesa pubblica: questo, per sgomberare il campo da preoccupazioni di ordine finanziario e di prevenire facili pretesti da parte di chi volesse eventualmente sostenere l’accantonamento. D’altra parte mi pare opportuno parlarne in questa sede per i suoi riflessi sia pur piccoli sul bilancio e perchè la discussione sul bilancio stesso riassume la discussione sui vari aspetti della vita pubblica.
Ciò premesso, due principalmente sono le ragioni che mi inducono a parlarne delle questioni inerenti ai citati articoli della Costituzione. La prima nasce dall'impegno di questo Governo di voler dare piena attuazione nella lettera e nello spirito alla nostra Costituzione, e alFimpegno più particolare di « rispettare e sviluppare le autonomie locali da favorirsi come presidio di libertà ed espressione feconda di vita democratica » (sono parole del Presidente del Consiglio, o-norevole Moro). La seconda ragione sta nell’urgenza assoluta di salvaguardare certe culture allogene e in generale le culture locali.
Attualmente tre soltanto sono le minoranze linguistiche che in virtù di particolari statuti e norme e dello sforzo delle locali amministrazioni godono di una certa tutela: quelle della Valle d’Aosta, quelle del Trentino-Alto Adige e le minoranze di lingua slovena di Trieste e Gorizia. Anche per queste, comunque, molto rimane da fare da parte dello Stato, che per di più si disinteressa del problema e non prende iniziative per dare piena attuazione al precetto costituzionale.
Ma vi è un problema più generale che riguarda minoranze linguistiche assolutamente neglette. A più di tre lustri dall’emanazione della Costituzione italiana nessun provvedimento è stato preso in loro favore. Lo spirito già così democraticamente avanzato dei costituenti ha subito sotto questo profilo una battuta di arresto o, peggio, in molti casi, una netta involuzione. Le legislature sono state avversate o sono cadute quanto meno tra la generale indifferenza, eccezion fatta per la legge riguardante le scuole di lingua slovena di Trieste e Gorizia. Ma esistono pure gli abitanti di lingua slovena di Udine, quelli di lingua tedesca fuori dall’Alto Adige, quelli di lingua francese delle valli valdesi del Chisone e del Pellice e delle valli franco-provenzali cuneesi, quelli di lingua greca e albanese nel centro e nel sud d’Italia, quelli di lingua spagnola-catalana ad Alghero.
I relativi problemi vanno considerati sia da un punto di vista soggettivo, cioè della coscienza che tali popolazioni hanno della loro individualità e della loro aspirazione a conservarla; sia da un punto di vista obiettivo, cioè dell’esistenza stessa di una minoranza.
Con riferimento al piano soggettivo, si sente spesso affermare in relazione a certi gruppi etnici che non esiste un problema etnico: forse perchè le voci che si levano in loro difesa sono poche.
Lo Stato intervenga
Certamente le minoranze non possono contare su molte persone nè su molti mezzi per far sentire le loro voci; ma è lo Stato che deve essere sensibile nel captare e nel tradurle in provvedimenti adeguati. Anzi, lo Stato dovrebbe prendere sue iniziative, ravvisando e soddisfacendo certe aspirazioni. Soprattutto esso deve impedire l’instaurarsi di rapporti di forza o addirittura di tensione con le minoranze. E’ vero che in questi casi lo Stato a lungo andare avrebbe partita vinta, ma al prezzo di una ingiustizia e del soffocamento di libertà e di giusti diritti: cattivi esempi che producono sempre disordine. Facendosi invece interprete e campione delle aspirazioni delle minoranze, lo Stato ne trarrà, per le ragioni che saranno ap-
EMIGRANTI
Intanto a tutti i nostri cari amici emigranti rientrati alle loro case il nostro più caloroso saluto ed a ciascuno il più lieto « bentornato ».
Noi siamo certi che non avete abbandonato il vostro posto di lavoro all’estero per un capriccio qualsiasi, e se siete rientrati in seno alle vostre famiglie felici di riabbracciare i vostri cari, lo avete fatto con un preciso, determinato proposito: per compiere tutto intero il vostro dovere dì elettori.
E questo vuol anche dire fare le cose per bene. Farle cioè in modo conseguente al vostro desiderio che è appunto quello di veder migliorato nel vostro paese o nella vostra borgata la situazione economica individuale e generale.
Noi qui osiamo soltanto aggiungere che « fare le cose per bene » in questo momento vuol dire VOTARE PER CANDIDATI DI VOSTRA
li.	Sotto l’aspetto numerico ogni minoranza ha, direi, per definizione, una importanza marginale, ma sotto l’aspetto qualitativo della democrazia, del rispetto della personalità e della libertà, ogni piccola od anche minima comunità ha un’importanza di grande rilievo. L’accettazione piena e sincera da parte di uno Stato di differenziazioni qualitative fra le popolazioni che lo costituiscono e l’adeguamento delle sue leggi di singoli gruppi etnici costituiscono principi sani e giusti.
Questo deve essere connaturale ad un regime democratico al quale conferirà forza e durata e ricchezza umana: ricchezza umana che si salvaguarda se non si costringono gli uomini in categorie ristrette ed esecutive, se si sostituisce nella vita pubblica a tutti i livelli, allo spirito giacobino che ha informato la politica dei maggiori Stati europei dalla rivoluzione francese in qua (la sola Svizzera, mirabile esempio, ha saputo sottrarvisi), uno spirito al tempo stesso più moderno e più antico (sunt quae renascuntur), uno spirito cioè di apertura e di sensibilità verso i problemi comunitari, di non costrizione, di aderenza al libero svolgersi delle realtà umane e, sia detto anche ad abundantiam, di rispetto dell’uomo. Uno spirito, insomma, di prospettiva e di intonazione federalista che dobbiamo sempre più rafforzare se vogliamo giungere ad u-na Europa unita secondo lo schema non già dell’Europa degli Stati, ma dell’Europa dei popoli.
FIDUCIA, per uomini che stimate e conoscete a fondo, per uomini che amano voi stessi e più ancora la loro e nostra terra; per uomini, infine, che quando vi trovate lontani, in sconosciute contrade, abbiano la più grande cura delle vostre famiglie e che le aiutino a meglio superare la penosa angoscia del distacco e della lontananza facendo in modo che la loro esistenza sia meno tribolata, creando cioè i presupposti atti a far superare con meno durezza e difficoltà le esigenze della vita con opportuni provvedimenti, vale a dire con aiuti di varia natura e con la necessaria assistenza morale e pratica.
Votate quindi, o amici e fratelli emigranti, tenendo soprattutto presente che il cambiamento in meglio nei nostri paesi e nelle nostre campagne dipende da un voto ben dato; e noi siamo certi che questo voto lo darete bene.
anno fosse la lingua della minoranza.
Occorre inoltre fare un passo avanti e permettere la ricezione, special-mente televisiva, < dei programmi dei paesi in cui la lingua della minoranza è lingua nazionale. A Strasburgo si ricevono indifferentemente i programmi televisivi tedeschi e francesi e non mi risulta che ciò abbia dato luogo ad inconvenienti. A Porto Vecchio, in Corsica, arriva la televisione italiana, così come a Malta. Perchè non potrebbe essere favorita la ricezione dei programmi di lingua francese in Valle d’Aosta o di lingua tedesca in Alto Adige?	.	,
Data la presenza del ministro del turismo, aggiungerò che oltre al valore morale e culturale un’azione in tal senso avrebbe anche riflessi turistici di notevole importanza, proprio perchè quei valori sono essi stessi oggetto di interesse turistico, giacché il turista evidentemente non va soltanto in cerca dei panorami. In linea più particolare, del resto, il turismo che è destinato ad assumere sempre maggiore importanza, trarrà vantaggio dall’esistenza di cittadini italiani bilingui, specie quando la lingua della minoranza corrisponda alla lingua di popoli che convogliano verso di noi forti correnti di turisti.
Un’importanza turistica che culturaculturale ed umana, assume un altro problema analogo a quello della difesa delle culture allogene e delle minoranze linguistiche: è il problema della difesa delle parlate regionali italiane ed in genere delle forme locali
di civiltà e di cultura. E’ una questione che è stata oggetto di alterne simpatie e fortune. Lasciando da parte la storia di queste vicende, non utile ai fini del presente intervento, mi sembra opportuno sottolineare che attualmente le parlate e le culture locali di tutte le regioni italiane sono seriamente minacciate dall’azione livellatrice dei grandi e moderni mezzi di informazione e di formazione: radio, televisione, cinema e, per una certa parte, la stampa. Il ragazzo di Sondrio assiste ogni sera allo stesso spettacolo di quello di Lecce; ambedue ricevono una identica lezione, ambedue al tempo stesso si spersonalizzano, perdono cioè un pò di quegli elementi che hanno caratterizzato e tipicizzato i loro padri, per avvicinarsi
ad un tipo medio ed indefinito, che non si sente più attaccato ad una sua tradizione, ad un suo folklore, ad un suo costume e ad una sua cultura particolari.
E’ un processo lento, ma continuo che si compie ogni giorno. Ora, dire in ultima analisi se questo sia un be- i ne od un male è assai arduo. Siamo più nel campo della filosofia che del- ! la politica. Tuttavia, allo stato attuale della nostra civiltà e della nostra sensibilità civica, mi sembra che si debba reagire contro un eccessivo livellamento. Oltre tutto, livellamento J significa uniformità, massificazione; e di lì il passo è breve verso l’impo- ( verimento dello spirito, la perdita del senso dell’individualità e della libertà | e l’acquiescenza ai totalitarismi.
  illuminili in nnnninnn unni nnnnni   ninnili nnnniinni
e delle minoranze linguistiche
Ed è forse anche questione di educazione e di gusto. Vi è chi vive bene neH’uniformità e chi ha bisogno della varietà. Certo è che l’esaltazione di e-lementi locali e particolari arricchisce un popolo, ne sviluppa le qualità produttive e ne fermenta la vita. Non soltanto Nino Costa e Trilussa non sarebbero esistiti in un clima di uniformità e di assenza di differenziazioni regionali, ma neppure tanti altri poeti che ad un primo esame non sembrerebbero aver tratto ispirazione o forma da fattori locali.
E così è per le altre arti in generale ed anche per le scienze. In questo campo la pubblica istruzione — ma anche il Ministero del turismo — può e deve fare molto, nel senso di salvare e di valorizzare le culture e le parlate regionali e attraverso queste la parte più viva e vitale del nostro paese.
Secondo l’articolo 9, secondo comma, della Costituzione, la Repubblica « tutela il paesaggio e il patrimonio storico e artistico della nazione ». Credo che la difesa del patrimonio storico debba comprendere necessariamente la difesa dell’anima di ogni regione e debba avvenire anzitutto attraverso la scuola, dando ai ragazzi di oggi (cittadini di domani) una impostazione iniziale di attaccamento alle loro regioni, alle loro particolari culture, ai loro dialetti. A proposito dei dialetti, che sono un fattore di grandissima importanza per la salvaguardia dei caratteri regionali, molti ritengono che il loro uso corrompa quello della lingua italiana. Sono, queste, preoccupazioni di carattere formale, preoccupazioni di puristi. Invero i dialetti vivificano una lingua indicendo su di essa, magari trasformandola ma anche mantenendola aderente alle realtà della gente che la usa, impedendole di diventare stereotipata e dotta e di cadere in disuso come il latino. Quanto agli accenti, non è detto che l’atonia sia da preferirsi alle inflessioni dialettiche. E’ questione anche qui di gusti e forse di moda. E’ certo comunque che questi valori non hanno un carattere assoluto; e pertanto — nel dubbio — conviene lasciar da parte ciò che è artificiale ed impersonale per valorizzare quanto è spontaneo, naturale e forse per ciò stesso più profondamente vero.
Tutti ammirano la varietà dei nostri paesaggi dalle Alpi allà Sicilia. Perchè non dovrebbe essere oggetto di
altrettanta ammirazione anche la varietà umana della nostra penisola, la diversa musica delle nostre parlate?
E come si deve salvare il nostro paesaggio dallo scempio che ne vanno facendo persone senza cultura e senza gusto, così deve essere salvato l’elemento umano italiano nelle sue manifestazioni più varie e più caratteristiche. Bisogna saper leggere ed interpretare il precetto costituzionale riguardante la difesa del patrimonio artistico, considerando quest’ultimo non soltanto sotto l’aspetto statico, ma anche sotto quello dinamico: con riferimento cioè alle cause ed ai fattori di questa ricchezza e varietà di produzione artistica, fattori e cause che perdureranno se perdureranno — sia pure in presenza di una evoluzione -— ima ricchezza ed una varietà di elementi umani.
Concludendo, vorrei sottolineare che accanto all’impegno preciso e forma; le che si è assunto questo Governo di varare l’ordinamento giuridico ed amministrativo delle regioni, deve essere assunto anche l’impegno di conservare alle regioni la loro fisionomia sostanziale, affinchè la riforma regionale non diventi fra qualche decennio una sterile sovrastruttura amministrativa senza più rispondenza alle esigenze del paese; affinchè l’Italia rimanga come una bella casa arredata di mobili artistici e svariati, abitata da persone che esprimono liberamente le verità dei loro gusti e temperamenti e non si trasformi in una — per quanto marmorea e luccicante — sala d’aspetto di stazione ferroviaria frequentata da gente uniforme e senza storia; affinchè, infine, l’Italia si presenti sul piano intemazionale, al gran concerto delle nazioni (europeo o mondiale), con un suo ordine interno in cui tutte le comunità (la famiglia, il comune, la provincia, la regione, lo stato) siano organicamente armonizzate e giustamente valorizzate come in ogni organismo sano, e in cui nessuno nel suo egocentrismo o nella sua follia pensi, contro le leggi naturali, di variare le funzioni di certi organi, di alterare la forma, di comprimere le dimensioni rompendo un equilibrio e creando disordine. Un tale impegno debbono assumere ed adem; piere i governanti ed i responsabili della vita pubblica, e troveranno la collaborazione di tutti gli uomini di buona volontà.
La vai Ht-alu non è meno «fortunata di altre valli. Quella ehe «I vede I ** frazione di Ntol vizza, fucina di arrotini, che giare al piedi del Coni*