Foto: Ivo Ercegovič
Foto: Ivo Ercegovič
Foto: Saša Peršoh
Foto: Štefan Trčko
Foto: Štefan Trčko
Foto: Štefan Trčko
OKTOBRSKI ŠTEVILKI NA POT
Zadnja redna številka Ravnega polja je izšla v mesecu juniju in čeprav so poletni in prvi jesenski mesec navadno čas mrtvila, temu letos ni bilo tako, saj so jih na lokalni ravni zaznamovali trije večji dogodki:
Po letu dni so ponovno zagorele in gorele gume v gramoznici v Lovrencu. Ogroženo je bilo zdravje in življenje ljudi, pri zgorevanju odpadlih gum so se sproščale nevarne kemične snovi, ki so imele vpliv na zdravje ljudi, živali, povrtnin, poljščin in nasploh na prizadeto naravno okolje.
Mesec dni za tem pa je tudi po krajih naše občine pustošilo hudo neurje s točo, ki je za sabo pustilo veliko materialno škodo. Strokovnjaki glede tega, kje tiči vzrok za podnebne spremembe, niso enotnega mnenja, zagotovo pa ne moremo mimo dejstva, da svoj delež prispeva tudi človek s svojim odnosom do narave in okolja. V začetku septembra pa sta svoja vrata odprla novi vrtec in kuhinja z jedilnico v Kidričevem, ki bosta našim najmlajšim in šolarjem nudila boljše pogoje za bivanje.
O vsem tem ter še o marsičem drugem pišemo v oktobrski številki našega občinskega glasila, ob častitljivi 80-letnici pesnika Toneta Pavčka pa vam na srce polagamo še naslednjo njegovo pesem:
POPOTNIK
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi
vnovič in zopet in znova.
Saša Peršoh, odgovorna urednica Ravnega polja
NAJ FOTOGRAFIJA NAŠIH KRAJEV
Spoštovani občani, ponovno vas obveščamo in pozivamo, da se aktivno vključite v nastajanje občinskega glasila Ravno polje. Morda vam bo uspelo s fotografskim objektivom ovekovečiti kak dogodek ali pa posneti dih jemajočo fotografijo z motivom občine Kidričevo, zato vas prosimo, da zberete pogum in nam pošljete svoje umetnine. Najlepše med njimi bomo objavili.
Uredniški odbor Ravnega polja
IZDAJATELJ:
Občina Kidričevo Naslov uredništva:
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Saša Peršoh, elektronski naslov: sasa.persoh@gmail.com Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredniški odbor:
Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (Zares),
Martin Krajnc (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi)
Lektoriranje:
Vesna Voglar
Tisk:
Ekart design d.o.o Naklada:
2.400 izvodov
Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članek o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila.
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Naslovnica: Na poti v
novi vrtec
Foto: Saša Peršoh
Občinski svet
TRINAJSTA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
13. redna seja Občinskega sveta Občine Kidričevo je bila 26. junija 2008 in na njej so kidričevski svetniki po sprejemu zapisnika 12. redne in 3. korespondenčne seje razpravljali o I I točkah dnevnega reda. Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi J VIZ Osnovna šola Kidričevo, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi J VIZ Osnovna šola Cirkovce in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi J VVZ Vrtec Kidričevo.
V združeni obravnavi je bil sprejet Pravilnik o povračilu stroškov šolskih prevozov otrokom s posebnimi potrebami, ki določa pogoje in postopke za uveljavljanje ter način izračunavanja višine povračil šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami iz proračunskih sredstev Občine Kidričevo.
Sprejet je bil Sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za izvedbo volitev v državni zbor, s katerim se določajo plakatna mesta za čas volilne kampanije, na katerih je dovoljeno lepljenje in namešča-
nje plakatov, ter način in pogoji plakatiranja za čas volilne kampanje.
Predstavljen je bil program prodaje omrežja kabelsko razdelilnega sistema Lovrenc na Dravskem polju, ki obsega primarno in sekundarno omrežje, opremo omrežja, gradbena dela in projektne in ostale stroške. Po razpravi, ki je sledila, predlog letnega programa prodaje občinskega premičnega premoženja za leto 2008 ni bil sprejet, prav tako se svetniki niso strinjali z orientacijsko vrednostjo prodaje KRS Lovrenc na Dravskem polju v višini 50.000, 00 €.
Po sklepu občinskega sveta se za šolsko leto 2008/2009 ponovno potrdi deveti oddelek vrtca v enoti Vrtca Kidričevo. Občinski svet Občine Kidričevo je dal soglasje k izplačilu delovne uspešnosti za leto 2007 direktorici Lekarn Ptuj v višini 4.217,50 evrov, to je 70 % dovoljene mase.
Dal pa je tudi soglasje k izplačilu delovne uspešnosti za leto 2008 zaposlenim v Javnem zavodu Lekarne Ptuj, v višini 18,83 % dovoljene mase.
Nadzorni odbor je opravil za leto 2006 nadzor dela odbora za kmetijstvo Občine Kidričevo, odbora za gospodarstvo, v Strelskem društvu Kidričevo, Turističnem društvu Kidričevo, Prosvetnem društvu Cirkovce nadzor upravičenosti porabe proračunskih sredstev v Vrtcu Kidričevo, OŠ Cirkovce in OŠ Borisa Kidriča Kidričevo ter pri izgradnji Vrtca Kidričevo. Nadzorni odbor je v vseh poročilih izrekel pozitivno mnenje, občinski svet pa ga je sprejel.
Po daljši razpravi o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju bivše KS Cirkovce je bil sprejet sklep, da je potrebno pridobiti še dodatno novo dokumentacijo o vlaganjih v telekomunikacijsko omrežje za območje Krajevne skupnosti Cirkovce. Na podlagi dodatno novih pridobljenih podatkov se bo naredil ponovni izračun v skladu z zakonom.
Po zapisniku seje sklepe zapisala Saša Peršoh
5. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Župan Občine Kidričevo je v sredo, 23. julija 2008, sklical 5. izredno sejo občinskega sveta z eno samo točko dnevnega reda, in sicer analiza požara gum v Lovrencu na Dravskem polju in posledice. Seje se je udeležila tudi Bernarda Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor ter Jožef Korban z Izpostave URSZR Ptuj.
Svetniki so soglasno sprejeli sklep:
1.	Občinski svet Občine Kidričevo v skladu s 157. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPBI in 70/08) zahteva, da zaradi obremenitve okolja in povzročitve splošne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi pristojni nadzorni organi trajno prepovedo nadaljnje opravljanje okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja odpadnih gum družbi, katere lastnik je g. Albin Brenči, ali drugi z njim povezani družbi.
2.	Občinski svet Občine Kidričevo od družbe Albin Promotion d.o.o. zahteva takojšnjo vzpostavitev stalnega profesionalnega varovanja deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dr. polju s strani pooblaščene družbe za varovanje, in si-
cer vse do dokončne sanacije deponije odpadnih gum.
3.	Občinski svet Občine Kidričevo od pristojne požarne inšpekcijske službe zahteva takojšen sprejem vseh potrebnih ukrepov za preprečitev nadaljnje požarne nevarnosti.
4.	Občinski svet Občine Kidričevo zahteva izvedbo natančnih analiz s strani vseh pristojnih organov oz. inšpektoratov (predvsem okoljskega, zdravstvenega in kmetijskega) o tem, kakšne kemične snovi so se sproščale pri zgorevanju odpadnih gum in drugih snovi na deponiji v Lovrencu na Dr. polju ter kakšen vpliv imajo slednje na zdravje ljudi, živali, povrtnine, poljščine in nasploh na prizadeto naravno okolje.
5.	Občinski svet Občine Kidričevo v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB I in 70/08) zahteva podatke oz. poročila o opravljanju nadzora s strani zdravstvenega, kmetijskega, okoljskega inšpektorja in drugih inšpektorjev ter da se na določenih mestih sondira teren za podtalnico in da se postavi merilna
naprava za vsakodnevno spremljanje kakovosti zraka.
6.	Občinski svet Občine Kidričevo zahteva takojšnjo sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dr. polju, in sicer z odstranitvijo vseh preostalih gum iz deponije in vsega kontaminiranega materiala z dna deponije ter vzpostavitev prvotnega stanja gramozne jame.
7.	Občinski svet Občine Kidričevo v skladu s 118. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51 /06-UPBI) zahteva plačilo ustrezne odškodnine in povračilo celotnih stroškov, ki so nastali ali
. še bodo nastali v zvezi s požarom na deponiji odpadnih gum v Lovrencu na Dr. polju.
Po zapisniku seje sklepe zapisala Saša Peršoh
------------------1---------
ZEMELJSKI PLIN KOT VIR ENERGIJE
Zemeljski plin je najčistejši vir energije, vsestransko uporaben in prijazen do okolja. Predvsem pa je zanesljiv, preprost za uporabo in cenovno zelo ugoden (glej spodnjo primerjavo).
Uporaba zemeljskega plina je vsestranska. V gospodinjstvu ga najpogosteje uporabljamo za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne vode, klimatizacijo prostorov, kuhanje in pečenje. V industriji se zemeljski plin uporablja v tehnoloških postopkih, za ogrevanje, vse bolj zanimiv pa je tudi kot pogonsko gorivo za motorna vozila.
Zemeljski plin doseže pri optimalno nastavljenem obratovanju visoke izkoristke pri ogrevanju prostorov, kuhanju in pripravi tople sanitarne vode, je okolju najmanj škodljiv in najcenejši v primerjavi z drugimi energenti. Na osnovi ocen strokovnjakov, ki se s takšno problematiko ukvarjajo, je svetovnih zalog še za nadaljnjih 70-80 let.Tako bo imel zemeljski plin v prihodnosti velik pomen pri oskrbi
->ۥ
prebivalstva s to vrsto energije.
Nekateri zemeljski plin zaradi odličnih lastnosti imenujejo »energent prihodnosti«. Zemeljski plin je v celoti uvoženo gorivo. Dobavne poti so zagotovljene iz Rusije in Alžirije, Sloveniji pa po prenosnem omrežju dobavlja plin do široke potrošnje slovenska naftna družba Geoplin.Trenutno zemeljski plin na slovenskem energetskem prostoru zadovoljuje 14 % potreb po primarni energiji.
PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA SO PREDVSEM:
•visok energetski izkoristek •ekološka neoporečnost •konkurenčna cena •zanesljiva oskrba •sprotno plačevanje •vsestranska uporaba
LASTNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA
Energent zemeljski plin (ZP) je fosilno gorivo, sestavljeno iz mešanice ogljikovodikov, ki ga pridobivamo iz vrtin na plinskih ali naftno-plinskih poljih. Je naravni produkt razkrajanja organskih materij. Nastaja v močvirjih, v preteklosti pa se je nabiral tudi v globini zemlje ob nafti in premogu. Vsebuje do 98 % metana (CH4), v manjših količinah pa so prisotni še etan, propan, butan, ogljikov dioksid in dušik.
Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajamo v ustreznem razmerju odorans, značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. Produkt gorenja (pri pravilno nastavljeni mešanici plina in zraka) sta COz in H20, kar je ekološko sprejemljivo. Pomembno je poudariti, da zemeljski plin v plinovodnem sistemu, ki ga uporabljamo, ne vsebuje žveplovih spojin.
(SE NADALJUJE NA NASLEDNJI STRANI)
----------X----------------------
ANKETA o zainteresiranosti občanov občine Kidričevo za odjem energenta zemeljskega plina
Na osnovi Odloka o koncesiji storitev dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju občine Kidričevo, ki je bil sprejet na 4. izredni seji Občinskega sveta Občine Kidričevo dne 17. 4. 2008, ter izkazanega interesa za izgradnjo plinovodnega omrežja v občini Kidričevo želimo pridobiti podatke o zainteresiranosti občanov o prehodu odjemalcev na energent zemeljskega plina.
Zemeljski plin je energent, ki pri optimalno nastavljenem obratovanju doseže visoke izkoristke pri ogrevanju prostorov, hlajenju, kuhanju in pripravi tople sanitarne vode, je okolju najmanj škodljiv in najcenejši v primerjavi z ostalimi energenti. Na osnovi ocen strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, ima zemeljski plin v Sloveniji vse večji pomen pri oskrbi prebivalstva.
Zaradi upravičenosti izgradnje plinovoda v naši občini želimo pridobiti podatke o interesu za to vrsto ogrevanja in čas, v katerem bi želeli preiti na energent zemeljskega plina.
Sele na osnovi dovolj velikega interesa bodočih odjemalcev se bodo začele pripravljati ustrezne strokovne podlage za izvedbo plinifikacije v naši občini.
Pomembno je, da se v fazi izgradnje plinovoda izvede vsaj hišni priključek na zemljišče, tako da pri nadaljevanju del ne bo potrebno posegati v javno dobro, saj so kasnejši posegi pogojeni s soglasjem upravljavca javnih površin.
V kolikor si v bodoče želite trajno rešitev oskrbe s trenutno najčistejšem in najcenejšim energentom, vas prosimo, da izpolnite anketo ter jo čim prej vrnete na Občino Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Občinska uprava
PRIMERJAVA CEN ZEMELJSKEGA PLINA Z OSTALIMI ENERGENTI
Plinarna Maribor d.d., kot eden izmed distributerjev energenta na trgu, vrši mesečne primerjave cen zemeljskega plina
z ostalimi konkurenčnimi energenti. Kot izhodišče porabe so vzeli enodružinsko hišo z letno porabo kurilnega olja (kot referenčno gorivo) 1.600 I. To vrednost so pretvorili v kWh porabljene energije in tako eksaktno izvedli primerjavo cen energentov na kWh porabljene energije. Poudariti je treba, da cena energentov
zajema vse stroške, ki jih končni odjemalec mora plačati (priključnine, stroški dovoza, omrežnine ...). Na spodnji sliki je prikazana primerjava cen, izvršena v mesecu juniju 2008.
Občinska uprava
PRIMERJAVA CEN ENERGENTOV NA kWh
0,07
0,06
0,05 -----------------------------------!-------------------------------------------------------------------------
JANUAR	FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ	JULIJ
Leto 2008
->£
■X
ANKETA
(Prosimo vas, da odgovore ustrezno izpolnite oz. obkrožite. HVALA!)
Ime in priimek:.....................................
Naslov:.............................................
Pošta:..............................................
Telefonska št.:...........................
GSM:............................
Sedanji sistem ogrevanja: (označi) o elektrika o kurilno olje o premog o drva o drugo:..............
Ocenjena letna poraba energije pri dosedanjem načinu ogrevanja:
-elektrika.................................(kVV)
-kurilno olje..............................(litrov)
-premog....................................(kg)
-drugo.....................................
Predvidena letnica prehoda ogrevanja na zemeljski plin:
Leto:............
Podpis občana:
OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava
9
OBVESTILO STARŠEM
Vse starše s stalnim prebivališčem v občini Kidričevo, ki imajo otroke vključene v vrtec in želijo v letu 2009 uveljavljati znižano plačilo za programe vrtca, pozivamo, da najkasneje do 15. novembra 2008 oddajo izpolnjeno vlogo na obrazcu VRT/1, katere dobite v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente:
-	Odločbo DURS o odmeri dohodnine za leto 2007. Starši lahko na samem obrazcu pooblastijo lokalno skupnost, da odločbe pridobi po uradni dolžnosti sama.
-	Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge, za tiste starše, ki v letu 2007 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev.
-	Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2007 za starše zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig, ali pooblastijo lokalno skupnost, da podatke pridobi sama.
-	Potrdilo o višini zavarovalne osnove za starše, ki so samostojni podjetniki ali kmetijski zavezanci
-	Potrdilo ZPIZ-a o višini prejete pokojnine oziroma invalidnine v letu 2007 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojenca(ke) ali invalida)
-	Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o dokazilu statusa brezposelne osebe in o višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece. Ta dokument priložijo polnoletne brezposelne osebe.
-	Potrdilo o višini katastrskega dohodka ali pooblastijo lokalno skupnost, da si podatke pridobi sama.
-	Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu ali izplačilu preživnine za otroke. Potrdilo priložijo starši, ki prejemajo preživnino oziroma so jo dolžni plačevati.
-	Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti prejema denarne socialne pomoči.
-	Potrdilo o šolanju. Potrdilo se priloži za družinske člane, ki se šolajo (dijaki, študentje).
Starši, ki imate v vrtec vključena dva ali več otrok, morate podati še vlogo za oprostitev plačila programa vrtca za mlajšega otroka.
Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od I. januarja 2009 do 3 I. decembra 2009.
Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1 ali vlog za oprostitev plačila vrtca za mlajšega otroka, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila oziroma do brezplačnega vrtca za drugega otroka.
V primeru, da vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in jo vlagatelj kljub opozorilu ne dopolni v določenem roku, se vlagatelju vloga s sklepom zavrže.
Dodatne informacije v vezi uveljavljanja znižanega plačila vrtca starši iz občine Kidričevo dobite na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13).
Zdenka Frank, svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo
_________RF.PI 1BI.IKA SI.OVF.NT.IA____
MINISTRSTVO ZA OKOLJI. IN PROSTOR
Dunajska c. 48, P. P. 653, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01)42 02 380 • Telefaks: (01)42 02 383
OBVESTILO
Dne 14. 10. 2008 poteče rok, do katerega lahko najemniki - prejšnji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih - podajo vloge za izdajo odločbe o ugotovitvi upravičenosti iz I 73. člena SZ-1, kar pomeni ugotovitve upravičenosti do pridobitve nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev z namenom nakupa tega ali drugega stanovanja ali stanovanjske hiše. Svoje vloge lahko naslovijo na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, še do vključno 14. oktobra 2008. Ta rok velja za vse tiste najemnike, katerih stanovanje je bilo vrnjeno s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji pred uveljavitvijo SZ-1, to je do vključno 14. 10.2003.
Za stanovanja, ki so bila vrnjena upravičencem do denacionalizacije po 14. 10. 2003, pa velja petletni rok od pravnomočnosti posamične odločbe o denacionalizaciji. To pomeni, da najemniki teh stanovanj pravice iz I 73. člena lahko uveljavljajo tudi po 14. 10. 2008, vendar le znotraj petletnega roka od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
OBČINA KIDRIČEVO
Ulica Borisa Kraigherja 25,2325 Kidričevo tel: 02/799-06-10, fax:02/799-06-19 e-mail: herbertglavic@kidricevo.si
OBVESTILO
Vlada RS je na 251. dopisni seji dne 11.9. 2008 podelila koncesijo gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred pdžarom na dimnikarskem območju Občine Kidričevo A RTV Rodošek s. p., Maistrova ul. 8, 2319 Poljčane, s partnerjema Dimnikarstvo Zupanek d. o. o., Slomškov trg 8, 2000 Maribor, in Dimnikarska služba Vehovar d. o. o., Slomškov trg 8, 2000 Maribor.
Občinska uprava Občine Kidričevo
Obvestila/Politične stranke
UKREPI ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE ZARADI NEURJA
1.	Vlada RS je na avgustovski redni seji sprejela Ukrepe za odpravo posledic materialne škode na stvareh zaradi neurja, močnega vetra in toče dne 15. in 16. avgusta 2008. Občini Kidričevo je bilo za navedene ukrepe dodeljenih 441.656 €.
Takoj po neurju se je začela akcija odpravljanja škode. Pri tem so nastajali stroški, saj se je delila folija, pur pena in žičniki, s čimer so se odpravljale poškodbe, nastale zaradi toče. V akciji so sodelovali gasilci, ki jim bomo povrnili stroške prehrane, goriva, refundacij plač in ostalih stroškov, nastalih zaradi odpravljanja posledic neurja s točo.
Za ocenjevanje oz. popis škode na terenu so bile imenovane tri tričlanske komisije, ki so delovale po območjih bivših krajevnih skupnosti.
2.	Na kolegiju županov Spodnjega Podravja dne 28. 8. 2008 so se dogovorili, da bodo sredstva razdeljena na podlagi skupnih stališč, ki pa še zaenkrat niso dosežena v celoti. Skupna ugotovitev kolegija županov v avgustu pa je bila, da je bilo dodeljenih državnih sredstev glede na škodo, ki jo je povzročilo neurje s točo, premalo.
3.	Dne 18. 9. 2008 smo župani in direktorji občinskih uprav (Kidričevo, Majšperk, Hajdina, Starše in MO Ptuj) sprejeli naslednja stališča za dodelitev rezerv in sredstev ukrepov:
-	investicijska sredstva (folija, stroški gasilcev, odvoz in deponiranje salonitk ...)
-	javni objekti (objekti v lasti občine, kulturni, gasilski, športni domovi ...)
-	ostanek sredstev razdeli vsaka občina po svojih kriterijih
-	javna sredstva Karitasa in Rdečega križa se delijo po kriterijih, ki jih zavzame skupna mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov Karitasa, Rdečega križa, Centra za socialno delo in občine,
-	vsi prejemniki sredstev bodo javno obveščeni.
4.	Občine in občani smo bili različno prizadeti. Različne so višine zavarovanj, različni so pristopi zavarovalnic, nekateri objekti sploh niso bili zavarovani itd. Javni objekti v nekaterih občinah sploh niso ali pa so zelo malo poškodovani in zaradi tega so izhodišča za razdeljevanje oz. porabo odobrenih sredstev zelo različna.
V občini Kidričevo je bilo več tovrstnih objektov močno poškodovanih, in sicer OŠ Lovrenc, OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce, Vrtec Kidričevo, Dom krajanov Mihovce, Doma krajanov Kungota, društveni prostori v Cirkovcah, zdravstveni dom ... Poškodovana je bila tudi javna razsvetljava. Ker nam trenutno še niso znani čisto vsi stroški intervencij in sanacij na vseh objektih, zavarovalnine in drugo (predvsem stroški odvoza in deponiranja salonitne kritine so dosti višji, kot se je po podatkih, ki so jih občani oddali na obrazcih št. 4 in so bili vnešeni v aplikacijo »AJDA«, dalo razbrati; razlika izhaja iz dejstva, da številni občani opravljajo sanacijo z menjavo strešne kritine na celotnih ter neprijavljenih objektih, torej ne samo v oškodovanem delu, ki so ga prijavili), komisija za oceno škode ne more odločati o višini ostanka sredstev (za razdelitev) in kriterijih za njihovo razdelitev.
5.	V občini Kidričevo je bilo izpolnjenih 1550 obrazcev za oceno škode. Občina izvaja brezplačno pobiranje in odvoz salonitne kritine na deponijo Čistega mesta v Gajkah pri Ptuju. Kritino je potrebno pripraviti in zapakirati po navodilih.
Odvoza opečne ali druge kritine ter drugih gradbenih odpadkov občina ne organizira, temveč jo je potrebno odstraniti na lastne stroške.
6.	Javna sredstva Karitasa, Rdečega križa in Centra za socialno delo so bila razdeljena v skupni višini 60.576 €, in sicer:
-	6.976 € Centra za socialno delo in Župnijskega Karitasa 17 občanom,
-	29.900 € Karitasa 52 občanom in
-	23.700 € Rdečega križa 61 občanom.
7.	Komisija za oceno škode bo po prejemu vseh podatkov o nastalih škodah zaradi škode po neurju začela razpravo o kriterijih morebitne delitve preostanka sredstev med občane predvidoma konec tega meseca.
Egon Repnik,	Jože Murko,
predsednik Komisije	župan
za ocenitev škode
Nedelja - dobra vest za novo politiko!
Gregor Golobič je 19. septembra 2008 na spletni strani www.zares.si sporočil:
»Slovenija se bo na nedeljskem razpotju odločala med jasnima alternativama. Na eni strani je nadaljevanje avtoritarne »pravšnje« poti, pred katero je te dni posvaril dr. France Bučar kot nesporna moralna avtoriteta slovenske demokratizacije in osamosvojitve.To je politika izključevanja in diskvalificiranja, politika, ki je celo akademika Janka Kosa pripravila do sramotnega dejanja, ko je na današnjem Zboru za republiko označil voditelje strank leve sredine za tretjerazredne!
Druga pot vodi naprej, je pot povezovanja in vključevanja, pot vseh državljank in državljanov, ki so vsi enako prvorazredni. V odprtem družbenem dialogu z vsemi želimo soustvarjati nov razvojni sporazum in postaviti v ospredje vrednote znanja, ustvarjalnosti, socialne in medgeneracijske solidarnosti, vse v luči izzivov trajnostnega razvoja. To je naša smer - tu se stekajo mnoge pob mnogih ljudi!
Sprememba je v zraku. Predčasnih volitev se je udeležilo štirikrat več volivcev kot kadarkoli doslej. Štiri leta nesproščenosti so mobilizirala ljudi, da hočejo drugačno, novo politiko. Zato vabim vse, da izkoristijo priložnost prispevati k nedvoumnosti nedeljskega sporočila: dovolj imamo podcenjevanja, zahtevamo bistveno več!
Glasujte po svoji vesti - samo v njej sta združena srce in razum. Vaš glas naj bo glasnik te dobre vesti. Zares dobre tudi za novo politiko.«
Čeprav se v občini Kidričevo niste odločili za spremembe, dovolite, da se vsem, ki ste v nedeljo namenili glas stranki Zares-nova politika - in s tem meni - iskreno zahvalim. Spoštovane občanke in občani, pripravljena sem še naprej delati za politiko. Tudi v bodoče bom skušala biti konstruktivna. V sodelovanju z ostalimi pa si bom prizadevala uresničevati cilje Zares-a, da bo politika postala moderator javne razprave in ne vladar ter »obvladovalec« vsega in vsakogar. Če hočeš biti tudi ti soustvarjalec nove razvojne poti, se nam pridruži (kot član ali kot simpatizer) na naslovu Zares-nova politika, Trg prekomorskih brigad I, 1000 Ljubljana, ali pošlji dopis na: Silvestra. klemencic@zares.si Zares HVALA!
mag. Silvestra Klemenčič prof, vaša kandidatka Zares-nova politika
Politične stranke/Poslanski kotiček
POSLANSKI KOTIČEK Z BRANKOM MARINIČEM
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V pričakovanju nove vlade
Najpomembnejši medijski dogodek letošnjega leta - državnozborske volitve, na katerih smo s svojim kandidatom sodelovali tudi člani OO LDS Kidričevo - je za nami. Čeprav je o končnih analizah rezultatov volitev še nekoliko preuranjeno govoriti, lahko z gotovostjo ugotovimo, da se je volilno telo polariziralo na izbiro med strankama SD in SDS. Ceno takšnega strateškega glasovanja pa so plačale manjše stranke. Kot kažejo prešteti glasovi, je na desnosredinskem polu bila ta zadeva mnogo bolj usodna, saj je SDS vase posrkala prevelik delež volivcev Nove Slovenije, zaradi česar se NSi ni uspelo uvrstiti v parlament. Odstotki, ki so NSi zmanjkali, namreč ta hip izostrujejo poraz desnice, ki je mnogo večji, kot bi bil, če bi NSi vstopila v parlament. To pa je tudi ključni moment, ki daje prednost levosredinskemu trojčku v pogajanjih za sestavo nove koalicije.
Če pokomentiram še doseženi rezultat LDS-a v našem volilnem okraju (5,49 %), ki je sicer nekoliko višji od državnega povprečja LDS (5,2 %), moram iskreno priznati, da sem pričakoval mnogo višjo podporo volivk in volivcev iz občine Kidričevo. Zakaj ste, spoštovane občanke in občani, raje glasovali za ljudi, ki z našo občino nimajo nič skupnega in tudi v prihodnosti ne bodo bistveno pripomogli k njenemu razvoju, veste najbolje sami. Zato se tudi v prihodnje, ko boste morda v kakšni gostilniški razpravi ali pa doma negodovali, kako nas nekatere druge občine prehitevajo v razvoju oziroma kako se nič novega ne naredi v našem kraju, vprašajte, ali morda niste tudi sami delno krivi za takšno stanje. Z moje strani mi dovolite le še, da se vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli, da smo volilno kampanjo uspešno pripeljali do konca, kakor tudi vsem volivkam in volivcem, ki ste oddali svoj glas za LDS, najlepše zahvalim!
Dr. Anton Habjanič
Kmalu se bo izteklo mandatno obdobje 2004-2008. V tem času smo bili priča številnim spremembam na različnih področjih. Kako pa vi ocenjujete iztekajoči se mandat?
Prav ta mandat je mandat velikih sprememb. Z volitvami 2004 smo dobili koalicijo pomladnih strank in DeSUS-a, ki je bistveno spremenila koncept vodenja in upravljanja države. Spremenil se je pristop do državljanov, gospodarstva. Spremenili smo odnos do opozicije. Lahko rečem, da ta mandat ocenjujem kot uspešen mandat.
Sami ste opravljali delo poslanca Državnega zbora RS. Kako bi ocenili svoje delo?
Da sem bil izvoljen za poslanca, je bila volja ljudi. In sebi ter ljudem sem se zavezal, da bom delal v dobro vseh. Delo, ki sem ga opravljal z veseljem, ocenjujem kot dobro, zavedam pa se, da ni nič tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše.
Ste na kakšen dosežek posebej ponosni?
Dokazali smo, da smo precej boljši od prejšnje politične elite. Spoprijeli smo se z reformami, s katerimi smo Slovenijo popeljali do dosežkov, ki v EU nimajo primerjave. Trendi gospodarske rasti, izvoza, investicij, plač, pokojnin, zaposlenosti. Dobili smo evro, smo v Schengenskem območju, uspešno smo zaključili polletno predsedovanje EU.
Na letošnjih državnozborskih volitvah ste se odločili za ponovno kandidaturo. Bo v drugo lažje, glede na štiriletne izkušnje in kakšne načrte pripravljate za prihodnje obdobje? Ponovna odločitev za kandidaturo je zame bila težja od prve. Priznati moram, da sem se v prvem mandatu marsikaj naučil. Spoznal sem mnoge bližnjice do dodatnega državnega denarja. Ljudje zahtevajo vedno več. Neradi se spomnijo, kaj dobrega je bilo v preteklosti. Želijo vedeti, kaj bo jutri, kaj bo v prihodnje. Vse to pa zahteva mnogo osebnega odrekanja na vseh področjih, če želiš biti še boljši. In tega si želim, biti dober - boljši, kar pa od človeka zahteva trdo in predano delo.
Ste že zasnovali kakšne konkretne načrte, ideje?
Kot poslanec DZ RS moraš tesno sodelovati z občinami širšega območja. Zastopati moraš njihove razvojne načrte, strateške usmeritve, ki jih je potrebno vnesti v številne vsebine posameznih zakonov. Slednje pa sprejema in potrjuje Državni zbor RS. Mnogokrat poslušam očitke, kaj je ta ali oni poslanec naredil za našo občino. Naloga poslanca je sprejemati zakonodajo, skozi katero občine dobivajo pristojnosti in investicijski denar, da se lahko razvijajo na različnih področjih. Kakšni so načrti občin, pa je delo županov, občinskih svetov in občinskih uprav.
Bi ob koncu želeli še kaj dodati?
Dodal bi, da je Slovenija še vedno v objemu nekaterih lobijev, denimo gradbenega, ki ga, kljub spremembi nekatere področne zakonodaje, nismo uspeli povsem onemogočiti. Prav tako je veliko zlorab “civilne družbe” in “strokovne javnosti”, do katerih ne bi smelo prihajati.
Po pisanju tega članka je že prišel čas volitev in so tudi že znani rezultati volje volivk in volivcev. Dosedanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Branko Marinič je kandidiral vil. volilnem okraju 8. volilne enote, kamor spadajo občine Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Žetale, Zavrč, Cirkulane in Videm. Na volitvah mu je svoj glas zaupalo 4.183 volivk in volivcev (39,03 %) in mu s tem ponovno podelilo poslanski mandat. Ob tej priložnosti je poslanec Marinič dodal: »Vsem volivkam in volivcem 8. volilne enote I I. volilnega okraja se iskreno zahvaljujem za njihovo podporo. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali doseči ta rezultat. Štiri leta smo se namreč skupaj trudili za boljšo in lepšo prihodnost. Ponovno ste mi zaupali svoj glas in vašega zaupanja ne bom izneveril. Še naprej se bomo trudili, da bomo živeli dostojno, da bo pomemben tudi majhen človek in da problemi ne bodo zamolčani. Smo na pravi poti in na tej poti bomo tudi ostali!
Stanka Letonja
Civilna iniciativa za sanacijo odpadnih gum v Lovrencu
DOVOLJ NAM JE OGROŽANJA ZDRAVJA IN OKOLJA
Ustavna pravica vsakega državljana Republike Slovenije je živeti zdravo in v zdravem okolju. Te pravice smo se občani občine Kidričevo in okoliških občin začeli še bolj zavedati, ko smo v manj kot letu dni doživeli dva velika požara na deponiji odpadnih gum v opuščeni gramoznici v Lovrencu. Oba požara sta okoljski nesreči, ker sta imela za posledico onesnaženje okolja (predvsem zraka in drugih naravnih danosti). Prvi požar se je zgodil 16. 8. 2007, drugi »velepožar« pa je izbruhnil 16. 7.2008, malo pred polnočjo, in so ga gasilci dokončno pogasili šele naslednji dan okrog 22. ure. Iz požarišča se je ves čas požara sproščal gost črni dim in se kot velik črni oblak pomikal proti Ptuju in naprej, zato je občanom občine Kidričevo prekipelo. Dovolj jim je bilo neodgovornega odnosa do narave in ogrožanja zdravja. Dan po požaru, 18. 7.2008, so se zbrali na zboru v krajevni dvorani v Lovrencu ter ustanovili Civilno iniciativo za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu (v nadaljevanju Cl). Za predsednika so izvolili Jožeta Medveda (svetnika in podžupana občine Kidričevo, ki je vseskozi nasprotoval sanaciji gramoznice na način, kot je to počelo podjetje Albin Promotion), za podpredsednika pa sta bila izvoljena Anton Habjanič (občinski svetnik) in Damjan Medved.
Soglasno je bilo sprejetih tudi 10 sklepov, od katerih so najvažnejši, da se zahteva takojšnja prekinitev del na deponiji, da se
prepove nadaljnjo sanacijo jame z odpadnimi gumami, da se najde subjektivno in objektivno odgovorne za okoljsko nesrečo, da se izdelajo analize zraka, vode, vrtnin ter poljščin in da se občane obvesti o resnosti tveganja, predvsem pa katere nevarne snovi so se sproščale pri izgorevanju gume in kakšen vpliv imajo le-te na zdravje ljudi in okolja in da se jama dokončno sanira na ekološko nesporen način.Vse te sklepe je na izredni seji sprejel tudi Občinski svet Občine Kidričevo.
Cl si je od ustanovitve pa do danes maksimalno prizadevala za realizacijo sprejetih sklepov. Dvakrat smo se sestali s samim ministrom za okolje in prostor, gospodom Janezom Podobnikom. Dobili smo veliko konkretnih obljub, stanje dva meseca po požaru pa je na deponiji enako kot naslednji dan po požaru. Zgodilo se je le to, da se je jama ogradila z 2 metra visoko žično ograjo in da od 29. 8. 2008 jamo protipožarno varujejo gasilci. Izdelane so bile tudi analize podtalnice, poljščin in vrtnin.V nobenih ni zaznati večjih vsebnosti snovi, ki bi bile posledica emisij, sproščenih ob požaru. Poudariti moramo, da analize zraka ni bilo narejene, niti nismo dobili strokovne razlage, katere nevarne snovi so se sproščale v zrak pri gorenju gume, prav tako pa je pri tem še pomemben podatek, da so se jemali vzorci vrtnin in poljščin šele tri tedne po požaru.
Tudi upravni postopki, ki jih je sprožilo Ministrstvo za okolje in prostor v zvezi z odpravo posledic in zahtevami Cl in Občinskega sveta Občine Kidričevo, potekajo zelo počasi. Tako naj bi bil 3. 9. 2008 s strani Agencije za okolje Republike Slovenije (ARSO) sprejet odlok o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Albin Promotion, ki pa naj še ne bi bil pravnomočen. Vlada Republike Slovenije pa je na seji 17. 9. 2008 sprejela odlok o sanaciji deponije. Moramo povedati, da smo v Cl ogorčeni nad neučinkovitostjo pristojnih in nad počasnostjo upravnih postopkov, še posebej zato, ker je direktor podjetja Albin Promotion, g. Albin Brenči, na občini Kidričevo dal izjavo, da mu ni bil izrečen še noben ukrep in da bo z deli nadaljeval. V Cl odločno protestiramo proti takšni samovolji, zato smo 3. 9. 2008 pripravili protestni shod ob gramoznici, kjer smo javnost, pristojne institucije in g. Albina Brencla opozorili, da takšne samovolje ne bomo dopustili in tudi ne nobene druge aktivnosti, razen tistih, ki so potrebne za dokončno zaprtje in sanacijo jame na ekološko nesporen način.
Ob koncu moramo povedati, da so predsednik Cl, g. Jože Medved, in podpredsednika Cl, g. Anton Habjanič in g. Damjan Medved, deležni anonimnih groženj s fizičnim napadom, direktor podjetja Albin Promotion pa od imenovanih zahteva izplačilo materialne odškodnine, ki naj bi jo utrpela on in njegovo podjetje. Ni prijetno, pa vendar se nismo ustrašili. Delali bomo še naprej v korist vseh naših občanov in si prizadevali ustvariti čim bolj zdravo in zadovoljno življenje nas in naših potomcev.
Jože Medved, Odbor Cl za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu
Foto:Anton Habjanič
V RAZMISLEK ..
Letošnje počitnice je najbolj zaznamovala ekološka katastrofa, ki se je zgodila v gramoznici Lovrenc. Zbrali smo nam dosegljivo dokumentacijo in na njeni osnovi naredili kronologijo dogajanja, ki je pripeljalo do nje.
1.	29. 3. 2006 je odbor za varstvo okolja in požarno varnost (še v prejšnjem mandatu) na svoji 21. redni seji obravnaval vlogo AP d.o.o. za sanacijo opuščenih gramoznih jam. Sprejet je bil sklep: MOR - ARSO se pošlje dopis s priloženo vlogo AP d.o.o., s prošnjo, da podajo mnenje glede predvidenega načina sanacije gramoznice. Po prejemu odgovora bo odbor za varstvo okolja in požarno varnost ponovno obravnaval vlogo AP d.o.o.
* to je bila edina obravnava zadeve s strani odbora za var. okolja o zadevi, o njej ni razpravljal niti obč. svet v prejšnjem mandatu
2.	Dne 24. 8. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor Agencije Republike Slovenije za okolje poslalo odgovor na dopis:
Citat: »Glede na to, da ocena kakovosti zemljine še ni izdelana in da niso podrobneje opredeljeni kraji vnosa, ni moč podati mnenja stranke AP d.o.o.«
3.	Občina Kidričevo - občinska uprava je podjetju AP d.o.o. izdala dne 16. 6. 2006 SOGLASJE k uporabi prostora pare. št. 834/2,838/1,838/2 in 841/1 k.o. Lovrenc na Dr. polju, katerih lastnik je Občina Kidričevo, za pridobitev smernic zaradi izdaje gradbenega dovoljenja sanacije opuščene gramoznice. Občina Kidričevo po pridobitvi smernic, študije vplivov na okolje in ostalih soglasij, v kolikor bodo
le-ta pozitivna, z investitorjem sklenila ustrezno listino za pridobitev stvarne pravice, s katero se investitorju dovoli izvajanje del. Iz tega sledi, da je Občina Kidričevo, katero je vodil takrat v funkciji podžupana g. Jože Murko, izdala soglasje podjetju AP d.o.o. pred pridobitvijo mnenja Ministrstva za okolje in prostor.
(2 meseca prej)
4.	30.8.2006 je Občina Kidričevo - občinska uprava izdala soglasje k uporabi zemljišča pare. št. 834/2, 838/1,838/2 in 841/1 k.o. Lovrenc na Dr. polju, zaradi postavitve ograje pod naslednjima pogojema:
-	investitor si mora pred izvedbo del pri-
dobiti potrebno dovoljenje za poseg v prostor,
-	soglasje se nanaša samo na postavitev ograje.
5.	4. 12. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi. Na podlagi tega dovoljenja je lahko pričelo podjetje AP d.o.o. z mletjem gum na območju zapuščene gramoznice.
6.	16.8.2007 se je zgodil prvi požar.
7.	31.8. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor stranki AP d.o.o. izdalo vodno soglasje.
8.	5.9. 2007 je podjetje AP d.o.o. poslalo na Ministrstvo za okolje in prostor zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo opuščene gramoznice.
9.	12. 12. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo investitorju AP d.o.o. gradbeno dovoljenje za sanacijo opuščene gramozne jame z granulatom avtomobil-
skih gum po normi CE SIST EN 13242 na zemljiških parcelah 834/2,838/1,838/2 in 841/1 k.o. Lovrenc na Dr. polju.
Dne 18. 10.2007 je bila seja občinskega sveta, na kateri je le-ta prvič odločal o navedeni tematiki. Pred tem je občinska uprava pod vodstvom podžupana občine Kidričevo g. Jožeta Murka, ki je po volitvah postal župan občine Kidričevo, že izdala določena soglasja, ki so občino Kidričevo zavezovala k izdaji služnostne pravice. Občinski svet se je na osnovi tega dejstva in odločbe s strani Inšpekcije za okolje in prostor o sanaciji jame odločal o izdaji služnosti. V kolikor služnostne pravice ne bi izdali, bi materialno odgovarjali za posledice že izdanih soglasij. Na podlagi negativnih izkušenj iz preteklosti s sodbami (izgubljena tožba v višini 92.000 €
-	kot posledica izgradnje KTV Lovrenc pod vodstvom takratnega predsednika gradbenega odbora g. Jožeta Medveda, zdajšnjega podžupana) in dejstva, da je projekt sanacije jame zajemal predhodno odstranitev vseh že obstoječih odpadkov v jami, se je občinski svet odločil o izdaji služnostne pravice. Ob izdaji služnostne pravice je občinski svet postavil pogoje glede transportne poti (odškodnina, omejitev hitrosti na 10 km/h, polivanje makadamske ceste v sušnih dneh).
Iz navedenih dejstev izhaja, da se je občinski svet skorajda moral odločiti, kot se je, še posebej ob predpostavki, da bodo inšpekcijske službe vršile nadzor nad sanacijo in da se bo ta zato vršila v skladu s projektom.
Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da sicer popolnoma legitimno civilno iniciativo, ki jo podpira tudi naša svetniška skupina, vodijo akterji, ki so nosilci javne funkcije (svetnik
-	podžupan , svetnik - vodja koalicije).
Bogdan Škafar, občinski svetnik
GRENKO SPOZNANJE
Ker se že več let ukvarjam s čebelami, mi ni vseeno za njihovo preživetje. Saj po cvetenju kostanja praktično ni več prave paše.Travniki se pokosijo že v začetku cvetenja, nakar čebele ostanejo brez paše.
Zato si vzamem več časa za opazovanje polja in uživanje v naravi, poslušam petje ptic in drobnih žuželk. Pa vendar me ob pogledu na polja po žetvi žitaric močno zmrazi.V preteklosti so bile njive posejane z ajdo in drugimi cvetočimi rastlinami (oljna ogrščica).Ta paša je vsaj čebelam pripomogla preživeti. Odgovornim za kmetijstvo predlagam, da o tem razmislijo, saj je to korist za čebele in ostalo kmetijstvo in sadjarstvo.
Čebelarski strokovnjaki priporočajo sejanje facelije, da imajo čebele dovolj za dnevno porabo, na njivi pa bi se ustvarjal humus za dopolnilo gnojenja. Zavedati se namreč moramo, da se razmere za čebele vsak dan poslabšujejo, in mislim, da bi morali odgovorni za kmetijstvo razmisliti tudi v to smer. In vprašajmo se, kam se ta svet pomika.
Je bleda postala prej rožnata slika.
Pred čebelnjaki visijo črne zastave, grobovi čebel so cvetoče dobrave, umazane rose božajo pisano cvetje, več ne vemo, ali je zima ali poletje.
Sklenil bo človek zgodovino, zavedno ugasnil uničujočo »mašino«.
Anton Topolovec
v	v	t-oto: bpiet
Crn dim pregnal je čiste meglice, otožnih glasov se oglašajo ptice.
In ko bo še zadnja čebela umrla, bo zemlja vse, kar je rodila, spet vase požrla.
I ------
LEKARNA PTUJ PRAZNUJE 50 LET
Lekarna Ptuj praznuje petdeseti rojstni dan, to je petdeset let delovanja v prostorih na Trstenjakovi ulici 9. Lekarniška dejavnost sega veliko dlje v preteklost, saj je Ptuj prvo lekarno dobil že leta 1587. Danes deluje v sklopu javnega zavoda Lekarne Ptuj sedem lekarniških enot. Vse so nastale in se razvijajo ob pomoči vseh zaposlenih v zavodu, zlasti pa ob strokovni in organizacijski podpori Lekarne Ptuj.
Mesto Ptuj z okolico se upravičeno ponaša s svojo bogato preteklostjo. Bogata je tudi zgodovina lekarniške dejavnosti na Ptuju, saj je v šestnajstem stoletju, ko so v slovenskem prostoru nastajale prve lekarne, eno prvih leta 1587 dobil tudi Ptuj. Leta 1922 sta na Ptuju delovali dve lekarni, in sicer Lekarna pri zlatem jelenu in Lekarna pri zamorcu. Tega leta se jima je pridružila še tretja in hkrati prva slovenska lekarna, to je bila Lekarna pri svetem Antonu. Lekarna pri zlatem jelenu je bila poškodovana v času druge svetovne vojne. Ostali dve lekarni so leta 1958 zaprli in preselili ta del zdravstvene dejavnosti v prostore na Trstenjakovi ulici 9, kjer je Lekarna Ptuj še danes.
Ob pomoči kolektiva Lekarne Ptuj se je na širšem območju širila mreža lekarn. Najprej v Majšperku, nato v Kidričevem in leta 1975 še v Ormožu in Središču. Slednji dve enoti sta se kasneje odcepili in nastal je samostojen zavod - Lekarna Ormož.V Lekarnah Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mrežo in približevali dejavnost preskrbe z zdravili prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Lekarna Gorišnica, Lekarna Breg in Lekarna Budina-Brstje na Ptuju, lekarniška podružnica Videm pri Ptuju.
Vzporedno s širitvijo mreže lekarn na širšem območju Ptuja in Ormoža se je spreminjal tudi način dela lekarniških farmacevtov in drugih strokovnih delavcev. Nekoč je bilo pomembno, da je pacient dobil pravo zdravilo ob pravem času. Danes je to premalo. Vročitev zdravila spremlja nasvet o njegovi varni pravilni in učinkoviti uporabi.
Ta nasvet podeli izdelku, ki mu rečemo zdravilo, njegovo pravo vrednost. Ob preskrbi prebivalcev z zdravili na recept postaja vse bolj pomemben del našega dela svetovanje in izdajanje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov, izdelkov za nego in prehranskih dopolnil, s katerimi odpravljamo manjše zdravstvene težave
in pripomoremo k ohranjanju zdravja.
Naš praznik želimo deliti z vsemi, ki kakorkoli potrebujete naše storitve. Lekarniški farmacevt in vsi ostali, zaposleni v lekarnah, smo tu zaradi vas. Zato bomo v tednu, ki ga namenjamo praznovanju, to je od 3. I I. do 7. I I. za vas pripravili svetovalne kotičke. Strokovni delavci vam bomo svetovali o temah, ki smo jih v zadnjem letu objavljali v medijih, in seveda tudi o vsem ostalem, kar vas zanima in je povezano z zdravjem, zdravili in drugimi izdelki, ki so na voljo v naših lekarnah.
Prijazno vabljeni - praznujte z nami!
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
direktorica
Foto: Saša Peršoh
ODPRTJE NOVE KOTLOVNICE
V sredo, 10. septembra 2008, smo svečano odprli novo Kotlovnico v Kidričevem, v kateri bo podjetje Revi-tal letni od rez lesa iz čiščenja gozdov znotraj industrijske cone Talum in odpadni les uporabil kot gorivo. Podjetje Revital ima nameščenih 18.000 m2 pokritih površin za vzgojo lončnic, vrtnin in sadik. Prav velika poraba kurilnega olja in pa smotrnost izkoriščanja lesa kot naravnega vira goriva sta bila osnovna razloga, ki sta nas vodila k realizaciji tega razvojnega projekta. Zraven tega bomo eliminirali porabo fosilnih goriv, drastično zmanjšali izpuste C02, saj je lesna biomasa C02 ekvivalent in s projektom potrdili prejem okoljevarstvenega dovoljenja, ki si ga je Talum pridobil novembra 2007, saj v tem primeru skupaj s hčerinskim podjetjem nakazuje pomembnost izkoriščanja obnovljivih virov energije. ODNOS DO OKOLJA ...
TALUM je od leta 2001 do danes zmanjšal količine načrpane podtalnice za več kot 6-krat, trend zmanjševanja pa je načrtovan tudi za v bodoče. V zadnjih letih je zmanjšal tudi količine pare za ogrevanje za več kot 3-
krat. Cilj TALUM-a je trajnostni razvoj s stalnimi izboljšavami, kar omogoča, da je skupaj s hčerinskimi podjetji okolju prijazno podjetje ob upoštevanju ekonomskega in socialnega vidika.
Orodje, ki ga za ta namen uporablja, je standard ISO 14001, ki je vključen v integrirani sistem vodenja okolja, kakovosti ter varnosti in zdravja pri delu. Skladnost z zahtevami standarda TALUM uspešno vzdržuje od leta 2001 s pridobitvijo mednarodnega certifikata, v proces upravljanja z okoljem pa so vključeni vsi zaposleni ter poslovni partnerji. Obveznost Slovenije po Kjotskem protokolu je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008-2012. TALUM je ta cilj že zdavnaj presegel, saj je zmanjšal emisije toplogrednih plinov v letu 2007 glede na izhodišče za 45 %, z zaustavitvijo elektrolize B pa celo za 60 %.
Od leta 2006 je TALUM na prvem mestu v svetu po specifični porabi električne energije na enoto proizvedenega primarnega aluminija, s čimer samo še potrjuje pravilno smer razvoja. S svojo dosedanjo strateško usmeritvijo in načrti v nadaljnje vlaganje v ra-
zvoj družbe in okolja dokazuje, da je vreden zaupanja ne le lokalnega okolja, temveč predvsem svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev in kupcev.
29. novembra 2007 smo od Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, pridobili integralno okoljevarstveno dovoljenje.
TALUM je v hčerinskem podjetju Revital, ki se na 18.000 m2 pokritih površin ukvarja z vzgojo lončnic, vrtnin in sadik, letno porabil za ogrevanje rastlinjakov do 400.000 litrov kurilnega olja. Zaradi emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv, se je TALUM odločil za postavitev kotlovnice na lesno biomaso (odpadki iz predelave in obdelave lesa) ter tako v celoti nadomestil uporabo fosilnih goriv za ogrevanje rastlinjakov in odpravil emisije toplogrednih plinov.
Namreč, drevesa za svojo rast porabijo prav toliko C02, kot se ga sprosti pri njegovem kontroliranem sežigu v kotlovnici, kar pa ne velja za emisije pri zgorevanju fosilnih goriv.
Dejan Levanič, Talum
------------------1-------
ŠOLARJI PONOVNO V PROMETU
Foto: Saša Peršoh
Kakor je že v navadi, je delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v obdobju pred in na začetku novega šolskega leta predvsem povezano s šolarji in njihovo varnostjo.Tudi letos ni bilo nič drugače.
Že avgusta smo se začeli pripravljati na novo šolsko leto s seznanitvijo z akcijo »Varna šolska pot«. Najprej je bilo seveda
treba pregledati že obstoječe šolske poti, s šolami uskladiti vse morebitne nejasnosti glede njihove trase. Prav tako je bilo potrebno na nekaterih mestih bolje označiti prehode za pešce in/ali označbe za avtobusna postajališča, torej dve prometni »sestavini«, ki sta še kako pomembni pri vsakdanjem udejstvovanju šolarja v cestnem prometu. Šolske poti smo še dodatno označili s posebnimi trikotnimi označbami, da bi bili vozniki še posebej pozorni na šolarje. Prav tako so se po osnovnih šolah razdelile kresničke in odsevni trakovi, namenjeni prvo- in drugošolčkom.
V sodelovanju z upokojenskimi društvi v naši občini smo ravno tako poskrbeli za prostovoljce, ki so s svojo prisotnostjo pazili na naše najmlajše, sploh na tistih najbolj kritičnih mestih, kot so prehodi za pešce. Vsem upokojencem, ki so nesebično žrtvovali svoj prosti čas, se seveda prav toplo zahvaljujemo in upamo, da bomo dobro sodelovanje ohranili tudi v prihodnje.V znak hvaležnosti smo jim pripravili tudi manjšo zakusko, v zahvalo za njihov trud in pomoč pri varovanju tistih, ki so v prometu najbolj potrebni pomoči - predvsem prvo- in drugošolčkov.
Avgust in september sta bila torej z naše strani fokusirana na šolarje. Kljub temu da bo šolsko leto počasi prešlo že v tretji mesec trajanja, pa naj vozniki nikakor ne pozabijo, da je na cesti še veliko malčkov, na katere morajo biti še posebej pozorni.
Marko Bauman, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
V SRCU MOJEM JE TOPLO!
V mesecu septembru se je od nas poslovila najstarejša krajanka Šikol - Forštat, ki je svoj šestindevetdeseti rojstni dan praznovala 17. julija. Marijo Freitag, po domače pa Šinkočevo mamo, smo vsi poznali kot zelo vedro krajanko.
Ob njenem 96. rojstnem dnevu smo jo obiskale odbornice KORK Cirkovce, ljud-
ske pevke, najbolj pa se je razveselila Veselih Polank. Morale so ji še dodatno zaigrati več poskočnih viž.
V njenih očeh je bilo videti veselje, saj je rekla, da ji muzika daje moč in jo osrečuje.
Naši slavljenki smo zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let, da bi nas ponov-
na srečanja navdajala s srečo in zadovoljstvom, vendar je Miciko bolezen, ki jo je že dalj časa držala v postelji, premagala in tako ne bo mogla več ponovno reči: »Poglejte, čeprav štejem že kar lepa leta, so me obiskala dekleta, mi zapela in zaigrala, da mi bo še dolgo časa lepo in toplo pri srcu. Hvala!«
Vsem njenim domačim izrekamo iskreno sožalje.
Odbornica KORK Cirkovce - Šikole Milka Brumec
OBVESTILO
Vse krajanke in krajane Apač obveščam, da sem dne 2.9.2008 odstopila od vloge predsednice kakor tudi članstva Krajevnega odbora Apač. Po uradnem sprejetju sklepu o razrešitvi na občinskem svetu bo v naslednji številki podan tudi razlog odstopa.
Nada SAKELŠEK
Foto: Pavla Ve/er
KAČA NI ZLO
Foto: Saša Peršoh
Aleš Lubej je človek, ki po službi ne glede na vreme vsak dan preteče 8 kilometrov, ob sobotah, ko mu to dopuščata čas in vreme, pa prekolesari po 100 kilometrov. Zanimajo ga grška mitologija, krščanstvo in budizem. 33-letni Jablančan posluša stari rock in ne zamudi nobenega koncerta skupine
Siddharta, predvsem pa je poznan po tem, da ima v terariju, ki si ga je uredil kar v svoji sobi, nenavadni in zanimivi živali - kraljevska pitona - samico in samčka.
Zakaj ste se odločili ravno za pitona, zakaj ni vaš hišni ljubljenček npr. mačka ali pes? Kako sprejemajo vaši živali domači?
Vedno sem imel rad naravo, smo del nje, narava je tisto, brez česar ne moremo, a se tega premalo zavedamo. Zakaj kači? Od vseh živali me zaradi lovskih sposobnosti, o katerih ljudje lahko samo sanjamo, najbolj impresionirajo kače, velike mačke in ujede. Izmed teh so najcenejše, najdostopnejše in potrebujejo najmanj časa za vzdrževanje kače. Seveda pa vse skupaj stane kar precej, če želiš imeti vse na visokem nivoju. Nikakor pa ne morem reči, da je kača hišni ljubljenček, saj je žival, ki ima rada svoj mir. Navadi se lastnikovega vonja in načina rokovanja, ne čaka pa komaj, da prideš domov, ne jemlje te kot lastnika, ampak kot del okolja, ki je ne ogroža. Moji domači nad Aresom in Atheno niso navdušeni, a so se že navadili. Mnogi me pa sprašujejo, kaj imam od pitona - ne gre za željo po bližini, ampak za spoštovanje narave takšne, kot je: divje, neukrotljive, brez kompromisov.
Kaj je značilno za kače? V katero vrsto kač sodita vaši dve?
Pri kačah je fascinantno tudi to, da so zelo elegantne, z jezikom lahko vohajo 10.000-krat bolje od človeka, s čutnimi jamicami ob ustih pa zaznajo par tisoč stotink stopinje spremembe temperature v zraku, da lahko zaznajo plen. Vidijo zelo slabo, ločijo le svetlobo in temo, zaznajo pa gibanje. Obstaja okrog 2900 vrst kač. Le desetina od teh je strupenih. In še od teh je le desetina nevarnih človeku.Vse ostale so nestru-pene.Te večinoma ubijajo plen s stiskanjem. Takih je tudi 35 vrst pitonov. Ares in Athe-na sta kraljevska pitona (python regius) iz roda python. Kraljevski pitoni so najmanjši pitoni iz rodu pyhton. Ena izmed teorij pravi, da so dobili svoje ime po izbirčnosti, saj je prva hrana, ki jo pojedo v življenju, velikokrat edina hrana, ki jo jedo. Druga teorija pa pravi, da so takšno ime dobili zato, ker jih je imela egipčanska kraljica Kleopatra zmeraj ovite okoli roke. Pitoni in udavi so edina skupina kač, ki imajo obe pljučni krili, vse ostale družine, ki so se razvile kasneje, imajo samo desno
pljučno krilo, levo je zakrnelo. So gluhi - v glavi imajo slušne koščice, zunanjega in srednjega ušesa nimajo, čutijo le valovanje in vibriranje zraka. Najbolje pa čutijo vibracije, ki se prenašajo po podlagi. Na tresljaje je občutljiva cela trebušna stran trupa, najbolj pa spodnja čeljustnica.
Kje ste kupili Aresa in Atheno?
Athena je samica, ki je stara okrog dve leti in pol, Ares pa enoletni samec. Poleg živali imam rad grško mitologijo, kjer sem si izposodil imeni -Athena je bila grška boginja modrosti, Ares pa bog vojne.
Aresa sem skupaj z vsemi papirji in tudi s salmonelo, smrtonosno za človeka, kupil pred enim letom na sejmu Exotica v Avstriji. Athena pa je bil kupljena v Zooticu v Mariboru.
Kolikšne so cene kraljevskih pitonov in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu?
Kraljevskega pitona lahko dobiš že za 50 €, ampak brez dokazila, da ni bil vzet iz narave, brez vsakega certifikata. Kače, ki so vzete iz narave, v ujetništvu ne preživijo, zato kače vzrejajo na farmah, kjer samice, vzete iz narave, izvalijo jajca, iz katerih se izvalijo mladiči, ki jih potem prodajajo z vsemi papirji in dovoljenji.Tako žival, ki je seveda dražja, je najbolj zanesljivo kupiti, vendar pa certifikat vseeno ni zagotovilo, da takšna žival ni na istem zdravstvenem nivoju kot žival, vzeta iz narave. Rejci pač ne izpolnjujejo vedno dolžnosti ...
Foto: Saša Peršoh
Kakšno oskrbo potrebujejo kraljevi pitoni?
Potrebno je zagotoviti terarij z ustreznimi grelnimi telesi (žarnicami, grelnimi folijami in kabli), dnevna temperatura mora biti med 26° in 32°C, dnevna vlaga pa med 60 in 70 %, v času levitve pa malo večja. Kačam je potrebno nuditi skrivališče in vodo, terarij mora biti na eni strani toplejši, na drugi strani pa hladnejši, da si same regulirajo temperaturo.
Kako preživijo dan?
Dan preživijo v skrivališčih, ob mraku pridejo na plan in so najbolj aktivni v prvi polovici noči ali od polovice noči do jutra, ko se v obdobju aktivnosti prehranjujejo.Ares in Athena sta najbolj aktivna od sedme, osme ure zvečer do polnoči.
Kako se prehranjujejo?
Ares in Athena pijeta vodo, prehranjujeta pa se z miškami - tedensko pojesta vsak po dve, v obdobju mirovanja pa ne jesta tudi po cele mesece.Tako npr.Atena ni jedla sedem mesecev.
Ker imajo kače zelo raztegljivo lobanjo, pojedo celi plen.
Zanimivo je, da pitoni ne kibernirajo, ampak brumirajo - v sušnem obdobju se ustavi samo metabolizem - pitoni ne jedo, se pa parijo, spolno nezreli pa mirujejo.
Kako pogosto se levijo?
Levitev je odvisna od starosti in količine hrane, ki jo kače zaužijejo - mladiči se levijo enkrat mesečno, odrasli pa 3—4-krat letno.
Foto: Sašo Peršoh
Kako poteka razmnoževanje?
Kače naj bi bile po naravi samotarji, razen takrat, ko se parijo. Po teoriji Jurgena Her-gerta, lastnika 1300 kač, številnih kuščarjev, pajkov, škorpijonov, pi-ranj in krokodilov, ki na svoji farmi prideluje tudi 64 % kačjega strupa na svetu (kačji strup služi za pridobivanje protistrupa za kačje ugrize in za zdravila), pa so kraljevi pitoni drugačni - med sabo se sprejemajo in so kot vrsta skupaj tudi takrat, ko se ne parijo.
Obstaja splošna teorija, da se kače, če so zaprte skupaj, med seboj ne parijo.
Pri parjenju samec iz kloake potisne parni hemipenis (moški spolni organ) in ga samici potisne v njeno kloako. Po končani “nosečnosti” samice izležejo jajca ali skotijo žive mladiče. To je odvisno od družine. Večina pitonov in gožev izlega jajca, medtem ko večina udavov in gadov koti žive mladiče. Nekaj vrst pitonov so tudi edini plazilci, ki lahko zvišajo telesno temperaturo (do 8 stopinj) in grejejo jajca. Zanimivo je tudi, da lahko samica spermo shrani v kloaki in jo uporabi, ko želi, torej »zanos« brez parjenja oz. nekaj let po njem!
Ali so kraljevi pitoni nevarni?
Ne, niso, kače se človeka hudo bojijo, z ugrizom napadejo samo v obrambi, ko ne morejo več pobegniti. Pitoni človeka v obrambi ugriznejo, plen pa zadavijo.
Na splošno so kraljevi pitoni mirnega značaja, v angleščini jih poimenujejo z izrazom bali python - žogasti piton - saj se takrat, ko so ogroženi, zavijejo v kroglo, glavo pa skrijejo v sredino.
Edini kači, ki bi človeka napadli kot hrano, sta mrežasti piton in anakonda.
Kača bi naj bila zlo, ki je zapeljalo Adama in Evo. Se strinjate s to trditvijo?
To ne drži.Adama in Evo je zapeljal hudič, ki se je spremenil v kačo oz. se je pokazal v njeni podobi. Med ljudmi je pogost tudi predsodek, da
so kače mokre in sluzaste, ki izhaja iz dejstva, da se kače svetijo, saj imajo bleščečo kožo. Seveda to ni res. Luske so iz čistega karatina, kot pri ljudeh nohti in lasje. Če so ljudje zdravi, se njihovi nohti in lasje svetijo. In tako je tudi pri kačah - če so zdrave, se svetijo.
Naj kaj morajo biti rejci kač še posebej pozorni?
Ne glede na poreklo in papirje je pri plazilcih dobro opraviti preiskave glede prisotnosti parazitov in salmonele! V naravi je to običajni del črevesne flore, v ujetništvu pa ni zaželjeno, saj oboje lahko živali skrajša življenje, salmonela pa je človeku potencialno smrtno nevarna!
V zagotavljanju vrhunskega nivoja zdravstvenega varstva divjih in eksotičnih živali pa je najboljši Zlatko Golob, doktor znanosti na področju veterinarske medicine, poznan in šolan tudi v tujini pri največjih strokovnjakih na svetu.
Kaj bi svetovali lastnikom živali?
Ko razmišljamo o nakupu živali, je potrebno dobro premisliti, zakaj si neko žival želimo, se vprašati, ali poznamo njene potrebe, če si jo lahko finančno privoščimo in če se je ne bomo naveličali.
Do živali moraš imeti tak odnos kot do sočloveka.
Narava je ena sama, imamo jo v najemu, moramo jo pustiti takšno, kot je.
Narava lahko preživi brez človeka, človek pa brez narave ne more!
Solo Peršoh
Foto: Saša Peršoh
Iz zgodovine občine Kidričevo
IZ ZGODOVINE OBČINE KIDRIČEVO
RUSKI KADETI V STRNIŠČU
Kako je ruske kadete zaneslo ravno k nam?
Med prvo svetovno vojno je v carski Rusiji izbruhnila revolucija, po kateri so oktobra 1917 oblast v državi prevzeli boljševiki. Sledila je državljanska vojna med revolucionarno Rdečo armado in protirevolucionarnimi, t.i. belimi vojskami. Ob koncu leta 1920 so bile protirevolucionarne enote že pred porazom.Toda njihovi poveljniki večinoma niso razmišljali o predaji, ampak so se odločili, da svoje vojske umaknejo na tuje, kjer so jih nameravali reorganizirati, primerno opremiti in okrepiti ter nato ponovno poslati v boj proti boljševiški oblasti v Rusiji. Pred prodirajočo Rdečo armado so se tako na jugu Rusije enote generala barona Petra Nikolajeviča Vrangla umikale na Krim. Položaj je postajal brezizhoden in zato se je tudi Vrangel odločil za umik svojih enot na tuje. Novembra 1920 so se iz črnomorskih pristaniških mest Sevastopol in Novorossijsk umaknile še zadnje protirevolucionarne vojaške enote in ogromno število prebivalstva, ki je bežalo iz strahu pred maščevanjem boljševikov.Več kot 160 ladij, prenatrpanih z begunci, je odplulo v Carigrad. Begunce so nato začasno namestili v okolici Carigrada, vojake pa poslali na polotok Galipoli. Nekatere ruske begunce so z ladjami prepeljali tudi na egejski otok Lemnos. Večina ruskih beguncev je kasneje dobila zatočišče v Franciji, Nemčiji, Češkoslovaški in Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Med begunci, ki so zapustili Rusijo, so bili tudi pripadniki Donskega imperatorja Aleksandra III. kadetskega korpusa in Krimskega kadetskega korpusa. Glavnino Donskega kadetskega korpusa so Britanci s parnikom Saratov evakuirali v Egipt, jih nato premestili v libijsko puščavo, na koncu pa namestili ob Sueškem kanalu v taborišču blizu Ismailije. Preostale kadete, reorganizirane v 2. donski kadetski korpus, pa je sprejela Kraljevina SHS. Ti so bili najprej 2. novembra 1920 evakuirani iz Evpatorije. Dan pred tem pa je Jalto zapustil tudi Krimski kadetski korpus. V Carigradu so oba kadetska korpusa vkrcali na parnik Vladimir in 8. decembra 1920 sta skupaj s številnimi drugimi ruskimi begunci priplula v jadransko pristanišče Bakar. 23. decembra 1920 pa sta kadetska korpusa z vlakom prispela v Strnišče (današnje Kidričevo).
Kadetski korpusi so bili v carski Rusiji vojaške izobraževalne ustanove, v katerih so si učenci pridobili izobrazbo, enakovredno zaključeni realni gimnaziji. V njih so se izobraževali mladostniki, stari od II do 18 let. Gojenci 2. donskega imperatorja Aleksandra III. kadetskega korpusa so bili tako predvsem mladoletni pripadniki donske, kubanske in terske kozaške vojske.V sestavi korpusa je deloval tudi Donski vzgojni zavod, v katerega so sprejemali otroke, stare od osem do deset let. Med temi otroki je bilo veliko Kalmikov (narod v srednji Aziji). Donski kadetski korpus je bil ustanovljen leta 1883, Krimski kadetski korpus pa leta 1920 na Jalti. Sestavljen je bil iz nekdanjega Petrovsko-poltavske-ga, Vladikavkaškega in Sumskega kadetskega korpusa ter Konstanti-novske vojaške šole s Feodosijskim internatom. Zaradi nenehnih spopadov z Rdečo armado, v katere so bili vpleteni tudi mladoletniki, so bile vrste teh vojaških učnih ustanov močno razredčene in general Vrangel se je odločil, da jih združi v enoten korpus. Krimski kadetski korpus je tako ob prihodu v Strnišče štel 650 kadetov. Med njimi je bilo kar 229 takšnih, ki so sodelovali v vojaških spopadih, 52 jih je bilo med boji ranjenih, 40 pa jih je prejelo različna vojaška odlikovanja. Kadeti Krimskega korpusa so bili organizirani v 5 čet, in sicer so bili razporejeni od pripravljalnega do 7. razreda. Med zaposlenimi v
Krimskem kadetskem korpusu je bilo 29 pedagogov in 8 administratorjev ter vzdrževalcev. Korpus je vodil general poročnik Vladimir Valentinovič Rimski Korsakov, sorodnik ruskega skladatelja Nikolaja Andre-jeviča Rimskega Korsakova.
V Strnišču so oba kadetska korpusa namestili v opuščeno avstro-ogrsko vojaško taborišče, v barake nekdanje rezervne bolnišnice KI atovo, ki so stale zahodno od graščine (le-ta stoji še danes). Barake so bile popolnoma dotrajane in bivanje v njih je bilo obupno. Stene so imele velike razpoke, skozi katere je pihal veter in naletaval sneg. Strehe so puščale, podi so zgnili, vodovod in kanalizacija nista delovala, električna napeljava je bila uničena ... Vendar barake niso bile namenjene le za nastanitev korpusov. Osebje kadetskih korpusov je moralo nadaljevati s šolanjem gojencev. Zaradi prostorske utesnjenosti so bili prisiljeni, da pouk za kar nekaj oddelkov izvajajo istočasno v isti baraki.Tudi šolskega inventarja kadetska korpusa nista premogla. Ker ni bilo niti klopi, so tako morali nekateri kadeti poslušati predavanja stoje, preostali pa so sedeli na posteljah in na tleh. Pisali so tako, da so zvezke prislonili na kolena ali na hrbte sosedov. Predavatelji so namesto šolske table uporabljali povoščeno platno, velikokrat pa kar vrata barak.V takšnih improviziranih učilnicah je bilo pozimi tako zelo mrzlo, da so kadetom med pisanjem otrpnili prsti na rokah. Ko si je leta 1922 ministrski odposlanec Radovan Košutič ogledal begunsko taborišče v Strnišču, je

Poveljnik Krimskega kadetskega korpusa, general poročnik VladimirValenti-novič Rimski-Korsakov.
Kadeti pri pouku francoskega jezika v baraki nekdanjega avstro-ogrskega vojaškega taborišča v Strnišču.
ministru za prosveto pisal, da v Kraljevini SHS še zaporniki živijo v boljših pogojih kot ta mladina. Kljub vsem tegobam so predavatelji krimskega kadetskega korpusa v Strnišču izpeljali dve šolski leti, v katerih je šolanje uspešno zaključilo 170 kadetov in 16 učencev drugih ruskih šol.
Krimski kadetski korpus vse do junija 1921 ni prejemal nobene posebne denarne pomoči s strani Državne komisije za ruske begunce. Zato so si morali nekako pomagati sami. Gojenci so začeli urejati zelenjavne vrtove, vodstvo pa je v opuščenih barakah odprlo različne obrtne delavnice.
V	mizarski delavnici so tako kadeti za potrebe korpusa izdelali okoli sto miz in prav toliko klopi.Tudi za učbenike so v korpusu poskrbeli sami. Napisali so jih predavatelji, nato pa so jih kadeti na ciklostilih razmnožili. Kadeti so delali tudi v čevljarski, ključavničarski in fotografski delavnici korpusa.
V	eni izmed barak so uredili celo pravoslavno cerkev. Postavili pa so tudi amatersko gledališče, ki je imelo, čeprav je bilo narejeno primitivno, vse osnovne elemente pravega gledališča. Kadeti so montirali odrsko osvetljavo, izdelali različne kulise in suflersko kabino. Sami so izdelovali tudi kostume. V predstavah so poleg kadetov
Ruski kadet, pripadnik enega izmed ruskih kadetskih korpusov, nastanjenih v Kraljevini Jugoslaviji.
nastopali še zaposleni v korpusu, ženske vloge pa so navadno odigrale hčere oficirjev. Večkrat jim je na pomoč priskočil tudi masker iz Maribora. V korpusu so, kolikor je bilo v danih razmerah le mogoče, skrbeli za kulturno življenje. Za kadete so odprli čitalnico, ustanovljena sta bila cerkveni pevski zbor in pihalni orkester. Slednjega je vodil nekdanji kapelnik preobraženskega polka in priznani dirigent Cibulevskij. Pod njegovim vodstvom je število glasbenikov naraslo na 60 članov.V poletnih mesecih je godba pogosto spremljala čete kadetov, ki so korakale po ptujskih ulicah.
Kadeti iz Strnišča so navezali prijateljske stike s pripadniki mariborske vojaške realke, naslednico nekdanjega avstro-ogrskega kadetskega korpusa.Ti so v pomoč ruskim kadetom direktorju donskega kadetskega korpusa, generalmajorju Aleksandru Ivanoviču Babkinu, poklonili uniforme, ki jih sami niso več potrebovali. Babkin je nato z nujno potrebnimi oblačili opremil 2. stotnijo donskega kadetskega korpusa. Sicer pa so v parku mariborske vojaške realke pripravili tudi dobrodelno prireditev za pomoč ruskim beguncem, nastanjenim v Strnišču. Že januarja 1921 je namreč v barakah nekdanjega avstro-ogrskega vojaškega taborišča vključno s kadeti bivalo 1013 ruskih beguncev. Med letom pa je število beguncev še naraščalo.
Zaradi slabih življenjskih razmer se je Donski kadetski korpus decembra 1921 odselil v Bi lečo, Krimski pa je vztrajal še do 20. oktobra 1922 in nato odpotoval v Belo Crkvo. Za najmanj enajst kadetov Krimskega kadetskega korpusa pa se je življenjska pot v Strnišču končala. Podlegli so različnim nalezljivim boleznim. Sodeč po raznih govoricah pa naj bi bilo na neznanih lokacijah v današnji občini Kidričevo pokopanih še okrog 150 kadetov.V Kidričevem se je do današnjih dni kot spomin na bivanje ruskih kadetskih korpusov ohranil le nagrobnik kadeta Krimskega kadetskega korpusa,
Aleksija Vladimiroviča Alftana, ki ga lahko najdemo na avstro-ogr-skem vojaškem pokopališču.
Radovan Pulko, prof. zgodovine in geografije
Viri in literatura:
- Arhiv Republike Slovenije, AS 1021 Šulgin Dimitrij, 1931-1945.
Kameram e	Kopnyca 3a
Py6e)KOM 1920-1945, fb/iai-me
Postroj ruskih kadetov nekje v Kraljevini Jugoslaviji.
OOteflHHeHH« Ka/icr Poccmmckhx 3apy6e*Hbix KaaeTCKHx KopnycoB, Hbto HopK,CIHA, Russian Cadet Schools Out-side of Russia, Published by Association of Russian Cadets Graduated outside of Russia, Inc., New York, USA [1970].
-	KajieTCKaa flepeKJiHHKa, flepHOflHHecKHH McypHaji OOteflHHeHHfl Ka/jeT Pocchhckhx Ka/tercKHx KopnycoB 3a py6e>KO\i, Hbio MopK,CLLlA, Cadet’š Rollicall, Periodi-cal Magazin Published by the Association of Russian Cadets graduated outside og Russia,Inc., New York, USA 1973, JN» 5.
-	Vida Roji c, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 20 (LV), številka 1, 1984.
-	Radovan Pulko, Ruska emigracija na Slovenskem 1921-1941, Vojni muzej Logatec, Logatec 2004.
-	http://www.kadeti.org.yu, 3. 10. 2008.
Zadnji ohranjen grob ruskega kadeta na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču v Kidričevem (foto. R. Pulko, junij 2008).
MORJE, TOPLICE ZA REKREACIJSKO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE INVALIDOV
Društvo invalidov Kidričevo poleg svojega rednega dela skrbi tudi za razgibano rekreacijsko in družabno življenje.
Po občnem zboru, ki je bil delegiran po delegatskem sistemu (Statutu društva), smo v mesecu marcu pričeli s prijavami za rekreacijo, plavanje in druženje na otoku Krku v mestu Omišalj. Razveselil nas je podatek o prijavljenih - 55 članov. S posebnim socialnim programom ohranjevanje zdravja v slovenskih zdraviliščih, in sicer v toplicah Lendava, Banovce in Olimje, se nas je prijavilo kar 44 članov društva.
V soboto, 5. 7. 2008, nas je avtobusni prevoznik “Lukarija” iz Dornave popeljal proti mejnemu prehodu s Hrvaško. Vožnja je potekala preko Zagreba, Karlovca, Delnic, Rijeke in preko nekdanjega Titovega mostu na otok Krk v mesto Omišalj v hotel Delfin. Med 7-dnevnim bivanjem nam je vreme polepšalo rekreacijo v vodi ter druženje. Na otoku smo si ogledali še mesto Krk s kulturnimi spomeniki, ulice, ki so v starem delu pretežno kamnite, in pristanišče prestižnih jaht. Bili smo veseli in zadovoljni, saj smo že 5. leto letovali v tem delu Jadrana.Vrnili smo se zdravi in spočiti za nadaljnje delovne naloge, ki nas čakajo v domačem kraju.
Lep dosežek društva pa je, da že drugo leto rekreiramo invalide v slovenskih zdraviliščih. Tam imamo možnost rekreacije v vodi, npr. plavanja, in tudi telesna vadba v vodi poteka dvakrat dnevno pod strokovnim vodstvom. Zato bi prosila člane, ki so določeni v ta program, da se udeležijo le-tega.V ta namen dobijo karte za v bazen dvakrat dnevno in nastanitveni apartma.Vse to pokriva društvo preko zveze. Hrana ni vključena v ta aranžma, člani si v apartmajih kuhajo sami ali pa se abonirajo v hotelu.Vse to je za društvo velik zalogaj. Da pa to zmoremo, se prijavljamo na razpise v Občini Kidričevo.Tudi nekaj članov imamo iz drugih občin, tako da bomo zaprosili za sredstva in spremljali njihove razpise. Bodite še naprej zdravi in se vidimo v jesenskem času.
Predsednica Marta Pinterič
OBVESTILO
Društvo invalidov Kidričevo je dobilo obvestilo iz Nove KBM, enota Ptuj, da ste davkoplačevalci namenili del dohodnine društvu invalidov Kidričevo. Za sredstva se vam zahvaljujemo.
Predsednica Marta Pinterič
-------- ---------------------------------
INVALIDSKE ORGANIZACIJE ZVEZE ORGANIZIRALE ŠPORTNA TEKMOVANJA V KONOVEM PRI VELENJU.
Društvo invalidov Kidričevo se je prijavilo na Zvezno tekmovanje v naslednjih športnih disciplinah:
-	ribolov
-	streljanje z zračno puško
-	pikado
-	rusko kegljanje
Zgodaj zjutraj 14. 6. 2008 ob 6. uri nas je avtobus popeljal proti Konovem. Tekmovalcev nas je bilo kar 30 članov in članic. Prijavili smo se v vseh disciplinah
-	moški in ženske ekipno.
Od osmih društev, ki so se udeležila tekmovanja, smo Kidričani bili pohvaljeni, da smo bili najmočnejša ekipa doslej. Tekmo-
vanje je bilo strokovno vodeno, saj nas je vodil profesor tel. vzgoje, g. Jože Kavtičnik, univ. dipl.Vsak tekmovalec si je želel osvojiti pokal, kolajno, pa vendar smo osvojili: moški v ruskem kegljanju drugo mesto, ženske v streljanju prvo mesto, ribolov na tretjem mestu, ženske v kegljanju peto mesto, ženske v pikadu tretje mesto, moški v pikadu tretje mesto, moški so tudi nekaj nastreljali, žal pa so bile puške neprimerne. Se enkrat bom napisala: važno je sodelovati. Hvala tekmovalcem! Lep športni pozdrav!
Predsednica Marta Pinterič
ABONMA KOMEDIJA 2008/2009
Dramska sekcija PD Cirkovce razpisuje že sedmo gledališko sezono in vpis abonmajev za sezono 2008/2009. V letošnji abonmajski program smo vključili pet komedij, ki vas bodo zagotovo nasmejale, razvedrile, pa tudi zbodle, saj je v vsaki kanček resnice. Predstave bodo od oktobra do marca, predvidoma ob vikendih, ob 19. uri, v večnamenski dvorani v CIRKOVCAH.
Vpis abonmajev za »stare abonente« bo od 20. do 30. septembra 2008, za »nove abonente« pa od 2. do 12. oktobra 2008. Potrditev in vpis abonmajev ob navedenih terminih je možen na telefonskih številkah: 031-712-044 (Milan Munda) in 041-588-617 (Sabina Kelenc).
CENA ABONMAJA 2008/09
Predstave bodo enkrat mesečno ob 19. ur v večnamenski dvorani v CIRKOVCAH. SPLOŠNE INFORMACIJE o časovni razporeditvi abonmajskih predstav so vam na voljo na spletni strani vvvvvv.pdrustvo-cirkovce.si, v dnevnem časopisu Večer (Prireditveni vodnik) in Štajerski tednik.
PROGRAM ZA SEZONO 2008/09
CAFE TEATER
Marko Pokorn
KDO VAM JE PA TO DELU?
Režiser: Jaša Jamnik
SNG MARIBOR
Tone Partljič
ZA NACIONALNI INTERES
Stari abonenti Parter od 1. do 6. vrste	32,00 EUR
Parter od 7. vrste dalje in tribuna	30,00 EUR
Novi abonenti Parter od 1. do 6. vrste	34,00 EUR
Parter od 7. vrste dalje in tribuna	32,00 EUR
Cena posamezne predstave z vstopnico za izven je	8,00 EUR.
Režiser: Jaša Jamnik
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Tone Partljič PARTERSKI ODNOSI Režija: Vinko Moderndorfer
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Evald Flisar
AKVARIJ
Režiser: Dušan Mlakar
Abonmajska karta je prenosljiva. Vsebuje 5 predstav, in če si katere ne boste mogli ogledati, bo ta predstava ostala neizkoriščena. Ne morete je uporabiti kot nadomestno vstopnico za drugo predstavo. PREDNOSTI ABONMAJA:
-stalen sedež,
-ogled predstav po ugodnejši ceni,
-plačilo na več obrokov,
-vstop z abonentsko kartico,
-redno obveščanje o terminih predstav.
DRAMSKA SEKCIJA PD CIRKOVCE
Feda Šehovič
KURBE
Režiser: Jože Mohorko
PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA
Sabina Kelenc, Dramska sekcija PD Cirkovce
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE PTUJ-KIDRIČEVO NA TEKMOVANJU ORAČEV PODRAVJA
DRM Ptuj-Kidričevo smo se 22. avgusta 2008 udeležili tekmovanja oračev Podravja v Lenartu na njivah Porčič pri podjetju Sa-ubermacher.
Ta tekmovanja so v naših vaseh že kar tradicija, saj imajo prvi pokali, ki smo jih osvojili za visoka mesta, letnice, ki že predstavljajo zgodovino. V tem času se je zamenjalo že veliko tekmovalcev. Naša ekipa je štela šest članov. Sestavljali so jo Boris Medved, Primož Medved, Matjaž Peršuh, Peter Hergan, Tomaž Strmšek, Marko Predikaka in Milan Hergan.
Imamo dva zelo uspešna tekmovalca, Primoža Medveda in Matjaža Peršuha, ki segata v sam vrh regijskih tekmovanj v obračalnem plugu, ter Tomaža Strmška, ki je z zelo bogatimi izkušnjami, znanjem in lepimi rezultati nekdanji tekmovalec ptujske kmetijske šole.
Za vsem tem pa stoji naš največji sponzor - Strojni krožek Dravsko polje, predvsem pa se zahvaljujemo Milanu Strmšku, predsedniku, ter seveda celotnemu upravnemu odboru.
Zahvaliti se moramo tudi
dvema podjetjema, ki sta prispevala dva traktorja v brezplačno tedensko uporabo. To sta ptujsko podjetje Limb Luxis in podjetje Claas. Ne smemo pa pozabiti tudi na gospoda župnika iz Lovrenca, Karla Pavliča, ki pa nam je zaupal svoj traktor in plug.
Foto:Arhiv DPM Ptuj-Kidričevo
mož Medved in Matjaž Peršuh. Upamo, da nam bodo sponzorji še naprej ostali zvesti in nam pomagali do najvišjih rezultatov.
Z letošnjega tekmovanja v oranju smo se vrnili z dvema pokaloma. Za posamično drugo mesto je pokal osvojil Matjaž Peršuh. V dvojicah sta pa drugo mesto osvojila Pri-
David Žerak, tajnik Društva podeželske mladine Ptuj - Kidričevo
ZAHVALA POLJU
Turistično društvo Kidričevo je v sodelovanju z Občino Kidričevo, Krajevnim odborom Starošince, Prostovoljnim gasilskim društvom Starošince, Društvom podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, Vrtcem Kidričevo, enota Cirkovce, ter Prosvetnim društvom Cirkovce v soboto, 14. septembra 2008, v Starošincah pripravilo že tradicionalno prireditev Zahvala polju.
V prireditvenem šotoru pred muzejem Zbirka podeželja so se v deževnem nedeljskem popoldnevu zbrali številno obiskoval-
Foto: Saša Peršoh
ci, ki jih hladno in neprijetno vreme ni odvrnilo od tega, da bi se podali v Starošince.
Prireditev se je začela z otvoritvijo razstave jedi »Za likof«, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo. Ogledali smo si lahko jedi, ki so jih ljudje uživali takrat, ko so končali s težkimi deli na polju.
Razstavljena so bila sveža in posušena zelišča, na ogled je bila postavljena tudi razstava gob ter umetnin iz izrezljanih buč.
Otroci so pod vodstvom vzgojiteljic iz cirkovškega vrtca ustvarjali v jesenskih delavnicah, kjer so iz jesenskih plodov izdelovali različne izdelke.
Foto: Saša Peršoh
Ogledali smo si lahko prikaz starih opravil - »kožuhaja«, »prebiraja boba«, »lušeja fižola«.
Med prireditvijo, ki so jo s petjem popestrile ljudske pevke Zanjice iz Cirkovc in ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika, s plesom pa FS Vinko Korže Cirkovce in gostujoči skupini Julijana iz Hruščice pri Jesenicah ter Folklorna skupina Breza iz Pragerskega, je
vse zbrane nagovoril župan občine Kidričevo Jože Murko.V začetku popoldneva pa je sveto mašo daroval cirkovški župnik g. Janko Strašek.
Na prireditvi so bil podeljene nagrade za urejene hiše in poslovne objekte v naši občini, potekala pa je tudi izbira naj boba, runkla, fižola, paradižnika, jabolka in naj buče ter tekmovanje v kuhanju bobovega golaža z mesom.
Po koncu prireditve je sledila še zabava z ansamblom Pepy krulet.
Za uspešno izvedbo ZAHVALE POLJU je potrebno izreči vse čestitke organizatorju in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi
Foto: Saša Peršoh
prireditve, ki jo je povezovala Majda Erlač. Kljub deževnemu in mrzlemu vremenu je prireditev zelo dobro uspela. Na svidenje prihodnje leto!
Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
Tekmovanja v kuhanju bobovega golaža se je udeležilo pet ekip.
Najboljšo jed je uspelo skuhati ekipi Gremo v akcijo iz Starešine, s čimer so se strinjali tudi nastopajoči in obiskovalci, ki so se pogostili z golažem.
Na tekmovanju za naj bob je zmagal Stanko Štrbak iz Lovrenca, ki mu je uspelo pridelati krompir, težak I kilogram. Za fižol, dolg 3,2 metra, je dobil priznanje g. Krajnc iz Starošinc.
Na vrtu Slavke Mir iz Velikega Brebrovnika je zrasel 44-dekagramski paradižnik. Za 7 kilogramov težak »runkl« je prejel priznanje Tone Bauman iz Dragonje vasi, za 55,8 dag težko jabolko Sadjarstvo Krepfl iz Rač, za največjo bučo (24,5-kilogramsko) pa je dobila priznanje Zdravka Kermat iz Strni-šča.
KOMISIJA za ocenjevanje urejenosti okolja v sestavi predsednice Zdravke Kermat in dveh članic - Marije Bauman in Tine Emeršič - je pri ocenjevanju upoštevala balkonsko cvetje, barvno usklajenost, celostno podobo, urejenost ograje - žive meje in pestrost rastlin.
Priznanje za lepo urejeno hišo je bilo podeljeno Marku Pergarju iz Njiverc, Simoni Debeljak iz Kungote pri Ptuju, Dragici Vavken iz Strnišča, Jožici Petek iz Župečje vasi, Mariji Tekalec iz Pleterij, Miri Pernat-Bračko iz Mihovc, Mileni Dolenc iz Dragonje vasi, Majdi in Francu Gojkošku iz Šikol, Štefki Iljevec iz Lovrenca, Zori Ko res iz Spodnjih Jablan, Ivanki Novak iz Zgornjih Jablan, Majdi Kancler iz Spodnjega Gaja in Zlatki Kolenda iz Stražgonjce.
Za urejeno kmetijo so prejele priznanja Mojca Hajšek iz Cirkovc, Irena Unuk iz Pongrc in Marija Vodušek iz Starošinc. Priznanje za urejeni balkon pa je šlo v roke Milke Zajc iz Tovarniške 5 v Kidričevem.
Saša Peršoh
STAREJŠI GASILCI IN GASILKE V LOVRENCU
VV nedeljo, 7. septembra, je na nogometnem igrišču v Lovrencu v organizaciji Gasilske zveze Kidričevo in Prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc na Dravskem polju potekalo Tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenije in I I. meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Lovrenca.
Tekmovanja se je udeležilo 28 ekip - 25 ekip, ki tekmujejo v ligi, in tri ekipe izven lige; 22 moških in 6 ženskih.
Na I I. meddruštvenem tekmovanju starejših gasilcev in gasilk za pokal Lovrenca so se med gasilci na tretje mesto uvrstili gasilci iz Štrekljevca, drugo mesto je dosegla ekipa Matke, slavili pa so domačini, ekipa starejših gasilcev iz Lovrenca na Dravskem polju.
Med starejšimi gasilkami je bila najuspešnejša ekipa Gaberke, drugo mesto je šlo v Prevalje, tretje pa v Šmartno ob Paki.
TISKARSKI ŠKRAT
V prejšnji številki Ravnega polja smo v prispevku Proslavili dan gasilcev nehote preimenovali g. Tonija Dolenca, predsednika PGD Jablane. Za napako se mu iskreno opravičujemo.
Uredniški odbor Ravnega polja
^ 20 zu
Foto: Saša Peršoh
Tekmovanje v Lovrencu je bilo zadnje izmed 7 tekmovanj v ligi - tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenije. Gasilci so se med sabo pomerili tudi v Teharjah, Vojniku, Žalcu, Polju, Prevaljah in Oplotnici. In potem, ko je bilo upoštevanih najboljših 5 rezultatov posamezne ekipe, so bila mesta razdeljena tako:
Starejši gasilci
1.	mesto - PGD Oplotnica
2.	mesto - PGD Kasaze Liboje
3.	mesto - PGD Polje Starejše gasilke
1.	mesto - PGD Polje
2.	mesto - PGD Gaberke
3.	mesto - PGD Prevalje
Ekipa starejših gasilcev iz PGD Lovrenca pa se je med 20. ekipami uvrstila na osmo mesto.
Med številnimi gasilci je bilo opaziti velika imena slovenskega gasilstva: predsednika Gasilske zveze Slovenije Antona Korena, poveljnika GZS Matjaža Klariča, častnega predsednika GZS Ernesta Gjorija, Ivana Sisingerja iz mariborske komisije za veterane ter druge.
Zbrane so na podelitvi priznanj in pokalov nagovorili podžupan občine Kidričevo Jože Medved, predsednik GZ Kidričevo in PGD Lovrenc Anton Leskovar ter Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je ob tekmovanju povedal:
»V Lovrencu v zadovoljstvo organizatorja in vseh, ki so prišli v Lovrenc, poteka v zelo dobrih, lepih pogojih in v lepem vremenu letošnje zadnje srečanje v seriji 7. srečanj gasilcev veteranov. Liga veteranov je dosegla svoj namen - posvetiti pozornost in dati možnost starejšim gasilcem. Želja, da se ohranjajo gasilske vrednote čim dlje, se prenaša na mlajše. Na tak način se ohranja članstvo, ki je pripravljeno pomagati. Ponosni smo na starejše ga-
silce in gasilke. V gozdu, ki se imenuje slovensko gasilstvo, je pomembno, da smo pozorni na vsako drevo.Videti moramo mlade (teh je okrog 25.000) kot tiste, ki bodo prevzemali in nadaljevali uspešno delo. Videti moramo starejše kot tiste, ki ne smejo iti v pozabo. Močno vez, jedro pa predstavljajo operativci, ki izvajajo temeljno poslanstvo - temeljne aktivnosti, ko pride čas za to. Zahvala organizatorjem za lepe pogoje, tudi vnaprej jim želim uspešno delo, zahvala domači občini za gostoljubje, zahvala tudi sodnikom, predvsem pa nastopajočim, ki jim želim še veliko zdravja in zadovoljstva v vrstah gasilstva kot tudi v vsakdanjem življenju. Hvala za pripravljenost nastopati, hvala za vztrajnost ostajati v gasilskih vrstah - to zmore le človek, ki dela z dušo in srcem.«
Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA V VRTCU KIDRIČEVO
Vrtec Kidričevo z enoto vrtca v Cirkovcah je to šolsko leto začel z dvanajstimi oddelki.Trije oddelki so v Cirkovcah in devet jih je v Kidričevem. Te oddelke obiskuje 23 I otrok. Za te otroke skrbi 31 zaposlenih. Potrebe po predšolski vzgoji, izobraževanju in varstvu otrok so velike in večje, kot so naše dosedanje kapacitete, zato je zunaj ostalo veliko otrok.
Vsebina, metode in oblike dela so naravnane na spodbujanje različnih aktivnosti pri otrocih, v zadovoljevanje želja, sposobnosti in interesov otrok.
S sproščeno igrivostjo in vedrim vzdušjem ustvarjamo vrtec, v katerem se otroci dobro počutijo in ga imajo radi.
Delujemo kot sodoben vrtec, ki je usmerjen k otroku, k staršem in v okolje, z raznovrstno, vsebinsko bogato ponudbo z upoštevanjem Kurikula za vrtce.
Ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki zagotavljamo enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka, ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da nam starši zaupajo svoje otroke. Zavedamo se odgovornosti in obveznosti, ki jih s tem sprejemamo do otrok, staršev oz. družine in hkrati tudi do družbe.
Foto: Saša Peršoh
Dobrobit otroka nam predstavlja najvišjo vrednoto, na kateri temeljijo in so ji podrejene vse ostale vrednote.Te vrednote so:
-	spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete otrok,
-	zagotavljanje varnega, zdravega, razumevajočega in spodbudnega okolja za otroke,
-	uresničevanje pravic otrok do enakih možnosti,
-	delo z otroki temelji na poznavanju in razumevanju značilnosti otrokovega razvoja v določenem starostnem obdobju in na značilnostih posameznika,
-	vrednotenje in negovanje tesnih vezi med otrokom in družino.
Otrokom od 5. leta dalje ponujamo nadstandardne programe preko Zavoda za šport Slovenije: »Zlati sonček«, v okviru katerega izpeljemo tudi plavalni tečaj in smučarski tečaj.
Vsem otrokom od 5. leta dalje nudimo dodatno, kot obogatitev programa: plesno dejavnost in folkloro, pevski zbor, tuji jezik nemščino in angleščino.
Te obogatitvene programe vodijo naše delavke, ki so za to usposobljene.
S tem bogatimo naš vzgojni program, v katerem zagotavljamo uresničevanje ciljev intelektualne, estetske, moralne in telesne vzgoje ter uresničevanje splošnih vzgojnih ciljev.
Ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki je zagotavljanje enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju.
To šolsko leto je za Vrtec Kidričevo še posebej pomembno, saj smo v Kidričevem dobili novi vrtec. Novi vrtec je večji in svetel in bo otrokom nudil prijetno bivanje v njem. Pridobili smo tudi telovadnico. Nestrpno smo čakali, kdaj se bomo lahko preselili in zaživeli v novih prostorih vrtca. Slavnostna otvoritev vrtca ob obisku g. ministra je bila 5. septembra 2008, vendar prostori vrtca še niso bili pripravljeni, da bi lahko začeli bivati v njem.
Vrtec je namenjen predvsem otrokom, da bodo imeli boljše bivalne pogoje, zato smo se dogovorili, da bo preselitev iz starega vrtca v novi vrtec nekaj posebnega. Stari vrtec je svojemu namenu služil 43 let in v teh letih so številne generacije otrok preživele svoja predšolska leta brezskrbno in zadovoljno pod budnim očesom vzgojiteljic in pomočnic,
Foto: Saša Peršoh
pred leti tudi medicinskih sester in varuhinj.
Želeli smo, da si bodo otroci zapomnili preselitve iz starega v novi vrtec. Dogovorili smo se, da se v ponedeljek, 15. septembra 2008, popoldan ob 15.30 uri skupaj s starši preselimo v novi vrtec. K selitvi oziroma preselitvi smo povabili starše, ki so z veseljem pristopili. Dogovorili smo se, da otrok odnese nahrbtnik, svojo najljubšo igračo, vrečko s copati, starši pa pomagajo prenesti druge igrače in opremo. Da bi bilo bolj slavnostno in da bi z nami sodelovalo tudi Kidričevo - ljudje, s katerimi sobivamo, sem povabila še ansambel Repi Krulet iz Cirkovc, ki nas je spremljal, ko smo v povorki zapuščali stari vrtec in šli v novega. Povabili smo tudi župana g. Jožefa Murka in predsednico za družbene dejavnosti go. mag. Silvestra Klemenčič in oba sta se odzvala povabilu. Da pa bomo imeli tudi dokaz in spomin, nam je vse lepo posnel gospod Trčko in fotografiral gospod Langerholc. Bili smo veseli, da nam je vreme služilo in da so se skoraj vsi starši udeležili selitve iz starega v novi vrtec. Prav lepa je bila povorka; prvi so vodili povorko ansambel Pepi Krulet, takoj za njimi so otroci nosili zastave; slovensko, evropsko in zastavo vrtca, ter tablo, ki smo jih sneli iz starega vrtca, za njimi pa otroci s starši in zaposleni. Povorka je bila dolga skozi celo naselje.
Preden smo vstopili v novi vrtec, nam je g. župan zaželel vse lepo v novem vrtcu in nam predal ključ v uporabo, prav tako mag. Silvestra Klemenčič, ki je zaposlenim in otrokom podarila Zlato zbirko Slovenske klasične glasbe. V vrtcu je otroke pričakal otroški šampanjec, da so skupaj s starši nazdravili novemu vrtcu, pecivo in kava za starše. Ogledali so si vrtec, kajti od naslednjega dne naprej bodo otroke pripeljali v novi vrtec.
Kot ravnateljica želim našim otrokom prijetno bivanje v novih prostorih, da bi pridobili čim več izkušenj in spoznanj, ki jim bodo služila pri krojenju uspešne prihodnosti v življenju, da bi bili zadovoljni tako otroci kot starši in nenazadnje tudi zaposleni v Vrtcu Kidričevo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri izgradnji našega vrtca, predvsem pa se zahvaljujemo Občini Kidričevo, Ministrstvu za šolstvo in šport in Talumu iz Kidričevega.
Nežika Selo, ravnateljica
----------------1
V NOVO ŠOLSKO LETO
Prvega septembra smo ponovno zakorakali v novo šolsko leto. Šolski prag Osnovne šole Cirkovce je prestopilo 177 učencev, 12 prvošolčkov pa je prvič sedlo v osnovnošolske klopi.
Tudi v tem letu želimo nadaljevati z dobrim delom, ki ga opravljamo tako, da bomo uresničili začrtane smernice za obvezni učni program osnovne šole, hkrati pa bomo skušali zadovoljiti čim več interesov in potreb naših učencev glede pouka, interesnih in drugih obšolskih dejavnosti. Nadaljevali bomo z že utečenimi projekti, za katere menimo, da so izboljšali kvaliteto dela in
življenja na naši šoli (Ekošola, Unesco šola), vključili pa se bomo tudi v nove (Zdrava šola).
Vemo, da smo za delo dobro usposobljeni, naše delo pa je kvalitetno, tako da bomo učence z našim strokovnim znanjem, s primernim sodelovanjem in upoštevanjem vseh veljavnih družbenih norm popeljali v svet znanja, hkrati pa jim pokazali še vse tisto, za kar smo prepričani, da bodo potrebovali za svoje življenje.
Tudi rezultati iz preteklosti nas v teh pričakovanjih navdajajo z optimizmom. Pod vodstvom učiteljev - mentorjev so učen-
ci v preteklem šolskem letu dosegli vidne uspehe na različnih področjih.
Želimo si dobrih odnosov s starši učencev, prav tako z ustanoviteljem, Občino Kidričevo, ter predstavniki družbenih in drugih organizacij, od katerih pričakujemo pomoč in sodelovanje.
Vsem učencem, staršem in delavcem šole želim čim več uspeha v šolskem letu 2008/2009.
Ravnateljica Ivanka Korez, dipl. ped. in soc. kult. Osnovna šola Cirkovce
PRVIČ V ŠOLI	SPREJEM PRVOŠOLCEV
V šolskem letu 2008/2009 je šolski prag v Cirkovcah prestopilo 12 prvošolcev in prvošolk, ki so I. september že težko pričakovali.
Na začetku so si polni pričakovanj skupaj s starši ogledali predstavo Piščanček Civko, ki so jo odigrale učiteljice I. triletja iz OŠ Kidričevo. Ob doživetem igranju so občudovali lutke, ki so jih naredile učiteljice same. Domiselno in skrbno so pripravile tudi sceno.
Navodila za začetek pouka je staršem posredovala gospa ravnateljica, otroci pa so medtem odšli s svojo učiteljico v učilnico, kjer so si izdelali čebelice. Pri delu so pokazali, da so čebelam podobni tudi sami, saj so bili delovni in poslušni. Obljubili so, da bodo taki tudi v prihodnje.
Prvi šolski dan je minil v prijetnem vzdušju. Upam, da jim bo ostal dolgo v spominu.
Učiteljica Marija Jurtela
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce
ODGOVORI NA A
Kako se imenuje uvodna glasba h kakšni oddaji, ki se redno ponavlja?
Kdo je bil vsestranski starogrški filozof, čigar Poetika velja za začetek literarne teorije?
Kaj je dobro vplačati vnaprej za zagotovljen obisk koncertov ali gledaliških predstav?
Saša Peršoh
»Piščanec Civko, to sem jaz, veselo pojem na ves glas.
In z mano pojete še vi, saj moji ste prijatelji.«
Tako je glavni junak lutkovne igrice piščanec Čivko pozdravil letošnje prvošolce.
Učiteljice I. triade OŠ Borisa Kidriča smo se tudi letos odločile, da sprejmemo učence prvih razredov na poseben način.Tudi letos, tako kot že več let zapored, smo pripravile odrsko predstavo. Izbrale smo lutkovno igrico Piščanec Civko. Prve priprave so se začele že v mesecu avgustu, ko smo izbrale način izdelave lutk in scene. Pod našimi rokami je začelo nastajati kokošje dvorišče, na katerem so kmalu oživele lutke piščanca Čivka, koklje Karoline, putke Pepce, mame koklje in petelina Petra.
Pastirica Mica, ki je zgodbo pripovedovala, je naše junake popeljala še na OŠ Cirkovce in OŠ Breg.
S predstavo smo vsem letošnjim prvošolcem zaželeli dobrodošlico v osnovni šoli.
Prisrčen sprejem in odziv otrok nas zavezuje, da nadaljujemo z gledališko dejavnostjo tudi v prihodnje.
Učiteljice I. triade OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo
Foto:Arhiv OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
PAVČKOV TEDEN V OŠ CIRKOVCE
Priljubljeni mladinski pesnik Tone Pavček je 29. septembra praznoval osemdeseti rojstni dan. Zveza Bralne značke Slovenije je k pesnikovem praznovanju povabila vse osnovnošolce. V to akcijo smo se vključili učenci OS Cirkovce s Tednom Pavčkove poezije.
V knjižnici so knjižničarke pripravile razstavo o njegovem življenju in delu, učenci pa so po ogledu razstave reševali literarno uganko. Pri urah slovenščine so prebrali katero izmed njegovih pesmi in se tudi sami
poskusili v pisanju pesmic.V krajši radijski oddaji so sedmošolci v okviru dodatnega pouka popestrili petkovo razredno uro, v ponedeljek pa so tudi starši na roditeljskem sestanku prisluhnili njegovi poeziji. Ustvarjalni so bili tudi v oddelku podaljšanega bivanja učenci I .in 2.razreda.S pomočjo učiteljice Mateje Lampret, ki je pridno zapisovala njihove verze, je nastala pesem Šolo imamo radi.
Kristina Bauman
Poročilo na POP TV
»Drage dame in gospodje, končno tudi k novici dneva. Naši jasnejši podatki poročajo, da sta se danes, 15. 9. 2008, ob 15.30 Martin Krpan in Brdavs pomerila v igranju šaha. Zmagovalec še ni znan, a po natančnejših informacijah vemo, da se je Brdavsu že izpahnila čeljust zaradi zehanja, Martinu Krpanu pa roka, ki mu je bila v oporo glave. Podatki, zakaj ali kako sta prišla in zakaj sta se odločila ravno za šah, ne pa za klasični srednjeveški boj, bodo jasni po jutrišnjem intervjuju z zmagovalcem in poražencem. Zdaj pa samo kratek intervju z gospo Jožico Treziko Marijo Jurčič, eno izmed očividcev. No, gospa Jožica Trezika Marija Jurčič, kaj bi nam znali povedati o tem igranju šaha?« JTMJ: »Ja, kok jst vidm, je to kr napet boj. Mišim, to je pa ja igranje šaha leta.« Novinar POP TV: »Kaj mislite, kdo bo zmagal?«
JTMJ: »Ja, to pa se še ja ne ve. Ampak navijam za Martina, veste, k srn bla še jst mejh-na, je bil on zlo popularen klele pr ns, pa tut on tko al tko pokonča vsasga.«
Novinar POP TV: »Kaj pa mislite, kako sta junaka srednjega veka prispela sem?«
JTMJ: »Ja, sj pa veste, to je kt pr unem čarovniku ... kuko mu je že ime ...?«
Novinar POP TV: »Mislite Harrya Potter-ja?«
JTMJ: »Neki že je, no, vglavnem: jst mišim, da sta pršla s knjige.«
Novinar POP TV: »Že prav. No, to je bil intervju v živo s kraja dogajanja, mi pa se vrnimo v naš studio.«
Irena Čačič, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
BOJ MED KRPANOM IN BRDAVSOM V DANAŠNJEM ČASU
Martin in Brdavs se znajdeta sredi Maribora. Mimoidočega Martin vpraša, ali ve, kje je doma kralj. Pove mu, da živi v gradu.
Potem se je Martin odpravil. Ko je prišel do kralja, je vprašal, zakaj ga kralj potrebuje. Stražar je rekel, da ne ve, in ga napotil k njemu. Kralja pokliče Martina, naj vstopi. Potem je kralj vprašal Krpana, ali se želi dvobojevati z Brdavsom. Privolil je.
Kralj je rekel: »V soboto ob 17. uri na stadionu v Mariboru.«
»V redu,« je odvrnil Krpan.
Napočil je dan boja. Skoraj vsa Slovenija je prišla gledat derbi med Martinom Krpanom
in Brdavsom. Martin Krpan se je pripeljal s tankom in na njem je bilo I 15 mitraljezov. Brdavs pa je imel tank s I 16 mitraljezi.
Boj se je začel. Dvakrat sta se počila in že je Brdavsu razneslo tank. Zmagal je Martin Krpan. Za nagrado je dobil I 000 000 ameriških dolarjev. Za ta denar si je kupil tri vile, petintrideset
športnih avtomobilov, petinštirideset prenosnih računalnikov, štiri maserke in šest sobaric.Tako je Martin Krpan postal bogat.
MATTEO POLANIČ, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
ŠOLO IMAMO RADI
DANES V RAZREDU JE PRAVA ZMEŠNJAVA.
UČENCI RAČUNAJO GLASNO IN ZRAVEN MOTOVILIJO.
KO JE NA VRSTI SLOVENŠČINA, NASTANEJO TEŽAVE,
SAJ GASILKE N ISO VEČ TA PRAVE.
PRI OKOLJU TIHO SMO IN POSLUŠAMO,
A PRI G ASBI VESELO POJEMO.
TELOVADBA STVAR JE PRAVA,
ZARADI HRUPA NASTANE PRAVA ZABAVA.
NAMESTO ČOPIČEV PRI LIKOVNI DE-AJO NAŠI JEZIČKI,
PRI TEM VESELI SMO KOT MAJHNI ČRIČKI.
TAKO, SEDAJ VESTE, ZAKAJ ŠOLO IMAMO RADI,
IN DA JE TAM ZARES VELIKO, VELIKO ZABAVE.
Učenci OPB, I. IN 2. ROŠ CIRKOVCE
NA PAŠI
O paši nekoč sem spraševal očeta.
»Kot otrok sem pasel krave pri starih starših. Ker sem bil star komaj 7-8 let, so mi pri pripravi krav pomagali starejši ljudje. Krave smo speli skupaj, jaz pa sem jih odpeljal na vaško gmajno.Tam so pasli tudi drugi vaški otroci. Drug drugemu smo krave pomagali odpeti in jih prosto spustili na pašo. Mi, otroci, smo se igrali razne igre (skrivalnice, slepe miši, plezanje po dreves ih) .V poznem poletju smo se včasih tudi kopali v Polskavi. Jeseni, ko so plodovi že dozoreli, smo zakurili ogenj in pekli krompir ter jabolka. Ko smo bili že siti, pa smo večinoma lenarili in pozabili na krave. Zato so nam te včasih tudi pobegnile. Vendar smo jih še vedno pravočasno našli in prignali nazaj. Ko se je začelo mračiti, smo morali krave prignati domov. Za otroke je bilo to kar nevarno opravilo, saj smo morali krave, ki so se prosto pasle na travniku in jim je bilo na travniku prav prijetno, sami spet speti. Po paši so se doma krave še pomolzle, mleko, ki pa se ni potrebovalo doma, smo odpeljali v zbiralnico.
Čeprav je bilo delo naporno, je pomenilo zabavo in druženje s prijatelji na drugačen način kot danes.«
Dejan Klajnšek, 6. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
SMISEL ŽIVLJENJA
Učenci 8. a razreda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo so razmišljali o smislu življenja:
Vsako življenje ima po mojem mnenju smisel. Tudi moje, samo da jaz svojega smisla življenja še nisem našla.
Jana Turk
Moj smisel življenja je cilj, velik cilj, ki ga po korakih izvršujem. Pot do tega cilja pa je dolga in med to potjo velikokrat padeš v brezupen položaj. Toda življenje te spravi na noge in spet zablestiš.
Konec pa je takrat, ko si že na koncu moči in tudi življenja, in takrat se zavedaš, koliko bi še lahko naredil, toda ko prideš do tega, je že vsega konec in takrat se spustiš v globok spanec, iz katerega se več ne zbudiš.
Aleš Vek
Smisel življenja je lahko marsikaj. Mladi velikokrat rečejo svoji ljubljeni: »Ti si moj smisel življenja. Brez tebe mi živeti ni.«Toda to ni res. Moj smisel življenja so moji starši in sorodniki.Velikokrat revni najstniki, ki se prepirajo s starši, zaidejo na kriva pota in so droge in alkohol njihov smisel življenja. Mislim, da bi naš smisel življenja moral biti ohraniti naravo. Toda vsega ne moremo več popraviti. Narava nam je dala veliko darilo - življenje, ki smo ga z veseljem odprli in okusili. A kaj smo mi vrnili njej? Nič, šli smo jo uničevat. Zato se nam bo maščevala.
Nuša Korošec
Ima življenje smisel, za katerega živimo? Samo en odgovor je, in ta je da.V življenju moramo osrečevati ljudi, s katerimi živimo. Starši, ta beseda tako lepo zveni.Tudi starši vidijo smisel življenja v otrocih, ker jih cenijo, spoštujejo in imajo radi.
Jaz sem se predal toku življenja. Ne vem, kaj vse bom še doživel. Do zdaj je vse v redu. Doživel sem veliko lepih, pa tudi slabih izkušenj.
Kar nekaj ljudi pa izgubi vse, kar jim je drago.V orkanih in nesrečah izgubijo sorodnike, prijatelje ali domove. Ti ljudje večkrat izgubijo smisel življenja.
Matic Pintar
Življenje se začne z rojstvom, nato začnemo rasti in se učiti, kasneje začnemo spoznavati ljudi. Smisel življenja je življenje samo. Smisel življenja je, da živiš in zajemaš življenje z veliko žlico. Življenje je največji dar, ki ga lahko dobiš.
V življenju lahko zelo veliko dosežeš, lahko živiš tako, da te vsi opazijo, ali pa tako,
da greš skozi življenje tako, da se malokdo zaveda, da si umrl. Živeti je za nekatere težje, za druge pa lažje, ker imajo nekateri na primer finančne težave. Žal mi je pa za vse tiste, ki imajo kratko življenje. Res je škoda, če umreš kot dojenček, otrok ali pa kot najstnik, saj ne izkusiš vsega, kar ti življenje prinaša. Smisel življenja je, da živiš svoje življenje, kakorkoli hočeš, da živiš svoje sanje in ne svoje nočne more, na koncu življenja pa hočeš ali nočeš vsakega čaka smrt, kateri še nihče ni ušel.
OSMOŠOLKA
Velikokrat se zgodi, da pri pogovoru s starši naletimo na samostojno življenje, dolžnosti in podobno.
Jaz mogoče na življenje gledam z drugega vidika. Zame je še zaenkrat sproščeno in brezskrbno. Če odmislim šolo. Vem pa, da bom tudi jaz enkrat odrasla in pričela se bo druga zgodba.
Življenje sestavlja veliko smislov, navdihov. Ljubezen, prijateljstvo, družina itd. A kaj se zgodi s tistimi, kateri smisla ne najdejo? Mislim, da je njihovo življenje pusto, brez navdihov.
Lahko bi rekli, da imajo pesniki in pisatelji ogromno navdihov, da sedejo in napišejo dobro zgodbo, da se jim kar zavida. Ampak moje življenje je smiselno, saj ga vzamem kot darilo. Darilo pa je treba odpreti, občudovati, vonjati in ga doživeti.
Julija Lozar
Ko se rodiš, začneš živeti in moraš razumeti, da si del življenja, njegova skrb in ljubezen.
Ko malo zrasteš, moraš iti v šolo in se učiti, da se boš izšolal in po svoje uspel in se ti bodo uresničile želje in da boš imel en smisel življenja več. Ko končaš šolo, moraš najti službo in si ustvariti dom in svoj največji smisel življenja, dar, ki ti ga življenje da, to je družina. In kakor so nas starši naučili biti ljubeči do vseh ljudi in kakor nas Bog uči: ljubite tudi sovražnika.
Moramo se tudi zavedati tega, da kakor pravijo različni pesniki: življenje je dar, eden za vedno in ni večno, zato ga imejte radi, saj je smisel nas.Verjetno je vsakdo bil kdaj že v veliki nevarnosti pred marsičem, zato spoštujmo življenje.
Mogoče nas ne bi bilo več na tem svetu, če ne bi imeli sreče, in ves smisel življenja bi izginil. Eden teh smislov življenja je družina. Družino moraš spoštovati in ljubiti.
Zapomni si: iz ljubeče družine si prišel in glej, da boš ti tudi takšen do svoje. Saj je tvoj dar in glej, da ga ne boš zapravil.
Blaž Kovačič
VABIMO NOVE ČLANE
Za nami je 12. državno prvenstvo tvvir-linga Slovenije, ki se je v tem letu odvijalo v Kanalu ob Soči. Novozastavljeni cilji so višji od lanskih in verjamemo, da bomo s pridnim delom in treningom to tudi dosegli. Tako se že pripravljamo na 13. državno prvenstvo, ki se bo odvijalo v Slovenski Bistrici.
TVVIRLING KLUB KIDRIČEVO vpisuje nove člane za šolsko leto 2008/2009 v dejavnost tvvirling-a; vse fante in dekleta, ki jih ta zvrst plesa veseli.Vabimo vas, da se nam pridružite v tem športu.Vpis poteka ob ponedeljkih v mesecu oktobru v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča in na sedežu društva.Vsi tisti, ki se nam želite pridružiti na naših prijetnih vadbenih urah, lahko to storite najkasneje do 20. oktobra 2008.
Vljudno vabljeni!
Tvvirling klub Kidričevo Suzana KODERMAN, predsednica
»Ta je za spomin na ...« Foto:Vili Koderman
POZDRAVLJENI, LJUBITELJI ŠPORTA!
Foto:Arhiv ŠD Cirkovce
Člani Športnega društva Cirkovce smo bili celo poletje zelo aktivni. Največ časa nam je vzela preureditev oz. obnovitev športnega parka v Cirkovcah. Športno društvo Cirkovce smo s pomočjo Občine Kidričevo in Fundacije za šport prenovili celotni športni park, ki je bil obnove že zelo potreben.Večino vseh del smo opravili člani prostovoljno v kar 8 delovnih akcijah, kjer se nas je v povprečju zbralo okrog 15. Zamenjali smo mreže za goli in na samih golih. Največja pridobitev je igrišče za odbojko na mivki.V sodelovanju sTK Cirkovce smo se odločili in preuredili eno izmed teniških igrišč v igrišče za odbojko na mivki. Drugo igrišče pa smo popolnoma usposobili za optimalno igranje tenisa.Tudi v tej izgradnji je bilo veliko gradbenega dela, ki smo ga opravili na »roke« in s pomočjo mehanizacije naših članov, brez katere nam niti približno ne bi uspelo. Ni skrivnost, da so traktorji in ostali priključki Goričanovih in Napastovih iz Cirkovc večino časa
SUDOKU
prebili na našem gradbišču. Seveda pa brez dobre volje naših članov tega projekta ne bi mogli izpeljati v takem obsegu. Delo je bilo tako rekoč zastonj oz. so ga opravili člani. Pa ne gre samo za delo, prispevali so tudi ves material, ki smo ga prinesli, da zmanjšamo stroške in naredimo čim več. Skupaj nam je uspelo. To se je videlo v zasedenosti igrišč, tako nogometnega kot tudi teniškega, in predvsem igrišča za odbojko na mivki. Tu smo morali zaradi velikega povpraševanja vzpostaviti urnik koriščenja. V veselje nam je bilo tudi, da so zraven naših članov prihajali od drugod. Tu mislim predvsem Saša Peršoh »kolege« iz Pra-
gerskega, ki so se navdušili nad igranjem odbojke in s katerimi smo skupaj preživeli nekaj večerov. Ta prostor je po dolgem času ponovno zaživel v celoti.To nam dokazujejo tudi različni pikniki, ki so bili posledica celotne obnove. Nismo pa bili aktivni samo odrasli, temveč je kar nekaj osnovnošolskih otrok praznovalo rojstne dneve in preizkusilo mivko. Mislim, da smo pridobili kar nekaj bodočih članov, ki bodo nadaljevali naše poslanstvo.
Pa da omenim nekaj najbolj prizadevnih članov. To so Jure Novak, Aleš Rozman, Boštjan Mikložič, Grega Medved, Aljaž Medved, Dominik Turk, Marko Urih, Tomaž Potočnik, Danilo Piljak, David Jerič, Martin Sagadin, Mitja Krničar, Uroš Goričan, Andrej Napast, Metod Skamlič, Damjan Napast, Simon Medved, Sašo Gajser, Bogdan Potočnik, Mirko Draškovič in Samo Gajser.Vendar pa nismo bili aktivni samo moški predstavniki, na pomoč so nam priskočile tudi nekatere članice: Darja Potočnik, Simona Pozeb, Lidija Potočnik, Tanja Napast. Seveda je bilo aktivnih še nekaj članov, ki pa so namenili nekoliko manj svojega časa.
To igranje odbojke se nam je obrestovalo že na prvem gostujočem turnirju v Šikolah. Naša ekipa ŠD CIRKOVCE PICERIJA KLARA je prepričljivo osvojila prvo mesto in gladko pometla z vso konkurenco. Igrali so v zasedbi: Bogdan Potočnik, Simon Medved, Aljaž Medved, Andrej Napast in Sašo Gajser.
S pomočjo že vpisanih številk zapolnite lik tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpični koloni in v vsakem kvadratu vpisane vse številke od I do 9.
	2		5		00		6	
00		9				1		5
	5						7	
			3		1			
		8		9		4		
			7		5			
	9						1	
6		4				8		3
	8		1		6		2	
ODGOVORI NA K
Se spomnite slovenskega imena za september?
Kaj je najtanjša krvna ali mezgovna žila?
Kakšen naziv ima poveljnik letala v civilnem letalstvu?
uej|de>j ‘EJE|!dE>| ‘D3AEUJ!>j:» eu uoAoSpo
EUJUOqE ‘|3JOJSUV‘OZjAE :y EU U0A0§P0 uoAoSpo milAEJj
Šport
V drugi naši paradni disciplini - v košarki - je naša ekipa ŠD CIRKOVCE EKART DESIGN prav tako osvojila prvo mesto. To ekipo so sestavljali Uroš Goričan, Jože Kolarič, Jernej Gornjak, Luka Lesničar. Skratka Cirkovčani smo preplavili Šikole.
Na nogometni del v športnem vikendu v Šikolah pa na žalost nismo mogli priti, saj smo imeli takrat izlet članov ŠD Cirkovce v POMURJE. Zelo zanimivo je bilo spoznati tudi te konce Slovenije. To je bil naš že drugi tradicionalni izlet in vsako leto obiščemo drug konec Slovenije. Spoznali smo lepote reke Mure, se ustavili na Babičevem mlinu in otoku ljubezni, si ogledali lončarstvo v Filovcih, druge znamenitosti v Bogojini in se na koncu okrepčali v turistično-iz-letniški kmetiji »Na koncu vasi« v vasi Cven ter še degustirali »izdelke« v ljutomerski vinski kleti. Po napornem dnevu smo se vsi zdravi vrnili domov.
Foto:Arhiv ŠD Cirkovce
Na koncu pa naj vas vse povabim na rekreacijo, ki se bo pričela v začetku oktobra v športni dvorani v Cirkovcah. Rekreirali se boste lahko v nogometu, odbojki, košarki, punce pa tudi v pilatesu in aerobiki.VABLJENI VSI!!!
Več o dogajanjih v ŠD Cirkovce pa najdete na www.sportnodrustvocirkovce.si in sdcirkovce.mojforum.si
Športni pozdrav Samo Gajser, predsednik L10 ŠD Cirkovce
ŠPORTNI VIKEND "ŠIKOLE 2008"
Najprej druženje, šele nato tekmovanje V poletnih mesecih je ponavadi manj dogajanja in včasih že nestrpno pričakujemo vrnitev prijateljev z dopustov, da se bomo spet lahko družili in zabavali. Športno društvo Šikole s kar 80 člani je zadnje počitniške dni priredilo Športni vikend, športna rekreacijska tekmovanja za vse, željne rekreacije in druženja. »Želeli smo popestriti poletno zatišje in
na igrišče v Šikole v treh dneh privabili okrog 400 ljudi, ki so tekmovali ali samo spodbujali,« je povedal predsednik Športnega društva Šikole Bogdan Babšek in dodal: »V petek sta se odvijali tekmovanji v košarki in odbojki, v soboto nočni turnir v malem nogometu, v nedeljo pa so se kolesarji odpeljali na krajšo rekreacijsko turo.«
Vseh tekmovanj se je skupno udeležilo približno 180 tekmovalcev. Na turnirju v odbojki pod vodstvom J. Plajnšek in T. Ba-števc je tekmovalo I I ekip, med katerimi so se najbolje odrezali člani Športnega društva Cirkovce.Vzporedno s tekmovanji odbojke se je odvijal organizacijsko dovršen turnir košarkarskih trojk pod vodstvom M. Kirbiša in F. Gojkoška.Tudi v tej disciplini so tekmovalci iz Športnega društva Cirkovce na koncu dosegli največ zmag. Ob nogometnem turnirju se je Babšek spominjal: »Pobuda za organizacijo nočnega turnirja na našem igrišču se je porodila že pred leti. Prvega sem skupaj s prijatelji Bojanom, Sebastijanom in Matjažem, tudi pobudniki, in seveda drugimi sovaščani organiziral leta 2006. Letos se nam je zdelo smiselno, da že tradicionalni turnir vključimo v Športni vikend.« Turnirja pod vodstvom S. Erha-tiča in B. Čelana se je udeležilo šest ekip, ki so se potegovale za prehodni pokal. Kot že leto poprej so v finalu igrali nogometaši ekipe Anza ing, a so bili letošnji nasprotniki iz ekipe Picerija Klara za njih premočni. Ekipa Gostilne Kureš je zasedla tretje mesto.
Športna prireditev v Šikolah se je zaključila z rekreativno kolesarsko turo pod budnim očesom Ž. Dovnik. Udeležilo se je je kar 50 kolesarjev. Ob pol deseti uri so se odpeljali proti Sestržam, skozi Pod-lože, pod Ptujsko Goro zavili v Lovrenc, kjer so se okrepčali. Okrog pol enajste ure so se svečano zapeljali skozi cilj v Šikolah, kjer so jih že čakale dobrote kuharskih mojstrov Dušana, Marjana in Željka.
Organizatorji niso skrivali zadovoljstva. Pravijo, da je njihov cilj dosežen. Na in ob igrišče so želeli privabiti čim več ljudi in se jim s to prireditvijo predstaviti kot novoustanovljeno društvo. Babšek je poudaril, da prireditev ne bi mogla biti tako uspešna, če pri pripravah in izvedbi ne bi sodelovali mnogi, ki so vsak s svojim delom dodali k uspešnemu vikendu.
Tina Baštevc
Foto: Bogdan Babšek
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V NJIVERCAH
Člani Športnega društva (ŠD) Njiverce smo v sodelovanju z gostinskim podjetjem MARK 69 v soboto, 12. 7. 2008, na asfaltnem igrišču v Njivercah organizirali I. nočni turnir v malem nogometu. Kljub temu da se je zaradi nekoliko neugodno izbranega termina (čas dopustov, zaključek festivala Lent, veselica na Pragerskem, dva turnirja v bližnji okolici na isti dan ter turnir v Apačah prejšnjo noč) turnirja udeležilo nekoliko manjše število ekip, kot smo pričakovali, se je tekmovanje zavleklo do zgodnjih jutranjih ur. Vseh osem prijavljenih ekip smo namreč razdelili v tri skupine, kjer so se
v prvi skupini med seboj pomerile ekipe ŠD Njiverce, OKI team in ŠD Tinje.V drugi skupini so igrale ekipe MARK 69, Hajdoše in BUBI bar.V tretji skupini pa je bila odigrana le ena tekma, in sicer med ekipama SAŠ bara in Krovstva Zbičajnik. Najboljši dve ekipi iz prvih dveh skupin in obe ekipi iz tretje skupine so se nato uvrstile v nadaljnje tekmovanje, kjer sta se najprej med seboj pomerili ekipi OKI teama in SAŠ bara. Drugo tekmo nadaljevanja sta odigrali ekipi Krovstva Zbičajnik in MARK 69.
Tretjo tekmo pa domača ekipa ŠD Njiverce in ekipa BUBI bara.Vse tri zmago-
valne ekipe posameznih tekem, v katerih so glede na odlične predstave nekaterih igralcev na svoj račun prišli tudi številni gledalci, so se nato medsebojno pomerile še v finalnih dvobojih. Po odigranih zadnjih treh tekmah turnirja se je izkazalo, da je bila najboljša ekipa OKI teama, ki je prejela zmagovalni pokal in denarno nagrado v višini 360 €. Drugo mesto je osvojila ekipa BUBI bara, ki je prejela pokal in denarno nagrado v višini I 80 €. Tretje mesto pa je pripadlo ekipi MARK 69, ki je prejela pokal in denarno nagrado v višini 90 €. Prav tako pa sta pokala prejela tudi najboljši strelec turnirja Rok Mordej in najboljši vratar turnirja Boštjan Krajnc, ki sta oba zastopala barve zmagovalne ekipe OKI team.
Predsednik ŠD Njiverce, Anton Habjanič ml.
KDO JE ...
... presekal gordijski vozel?
... utemeljitelj psihoanalize?
... vodil argonavte?
... izumil žarnico z ogleno nitko?
... odprl skrinjico, v kateri so bile vse tegobe, da so se potem razsejale po svetu? ... ustvaril osebo Sherlocka Holmesa?
... prvič poletel na smučeh sto metrov?
Izbiraj med: Pandora, W. A. Mozart, Aleksander Veliki, Arthur Conan Doyle, Jazon, Sigmund Freud,Thomas Alva Edison, Sepp Bradi
Saša Peršoh
Foto M. V: Ekipa ŠD Njiverce, ki bi se z nekoliko več športne sreče lahko uvrstila v finale turnirja (od leve stojijo:Anton Habjanič, Denis Zajc, Aljaž Brumen, Dario Kokol; od leve čepijo:Tadej Kirbiš, Uroš Jazbec in Miha Grabar).