LUBLANSKE
O ¥
JANN. FRIDR. EGBRJA*
r	i a i —*
maliga Serpana 1797-
JIro. 53.
Lublana.
^hetertek vezher je fhal od tod vef regiment ^ Wartensleben pgfhzi, inu regiment Lobko-viz kojniki pruti lafhki desheli. Od Duneja fo perfhli trie batallioni grenatgrjov, dva batallio-na pefhzov, inu ena truma dunejfkih dobrovol-zov; fo leshali svunej mgfta pod fhotorji. Pg-tgk fo fhli dalaj pruti lafhkim pod generaltnajo* ram Sekendorf.
Pgtek po poldne je na tihim perfhal Feld-zeigmafter Baron Terzi, drugi dan v'Sabboto je vsgl prebivalifhe v' Fiftamii, Pod njim ftoji ena
zgla
zgla pofgbna armada, katera je sdej sazhfla Je. fem perhajat, inu jih je v' fabboto perfhlo ofem batallionov s'kanoni inu ftrelno perpravo. S' tirni fo perfhli generali Saint Julien, Zopf. inu Frcon.
Nedelo fo offizirji od general kvartierja povabili na en plgf vfo gofpodo , ozhitne flushab-iiike , inu mgftnane , sato , kfr fe fhelg s' njimi isnanit, inu priasnoft narediti.
Tg dni je fkus Lublano fhal franzoski general Vallette, inu glavar ene pol brigade De-saix, katgra fta bila na vojfki per mgfti Pvivolj na lafhkim od zefarfkih vjgta; tudi s'njima okol 1,100. vjgtih franzosov inu offizirjov. Ti fo sdej fpufheni, inu grgdo domu ; tedej je popolnoma snamine, de je mir med Zefaijam, inu med franzosi gotov, k§r vjgte eden drugimu fpufhajo.
Dunej 24. Roshnizv§ta.
Med blishnim bengfhkim ludftvam je nepo-koj vftal, tedej je sapovedano vikfhimu vodniku zefarfke armade Feldzeigmaftru Terzi de im* en del vojfke pod generalam Klenau v'benefh-ko Iftro poflati, de fe bode varnoft sa Iftro in« biishne zefarfke deshele naredila,
Sdej imenuvani Feldzeigmafter je nasnanje dal, de fo zefarfki mgfta Pirano , Umago, Cit-tanova, Parenzo, Orfera, inu Rovigno v'be-iigfhki Iftri obftavili ; de fe je vfe s' Igpo godilo,
1 o, inu je ludgm laft inu bramba fkus eno os-nanilo perterjena. Breg per morji je fkus na barkah prepelane foldate obftavlen. Na unim kraji Iflre pruti jutrajnim fonzi je oberftar Rasi-mir noter do Albone vsgl, inu otoke Veja, Ker-fo , Arbe, inu Pago obftavil.
Pifma is Terfta pravio, de je Vajvodina Klementina 14 Pvoshnizveta ob defgtih fvezher fe od tam s'dobrim vetram zhes morje v'Nea-pel odrinila.
L ajhko.
Armada Sardinfkiga Krala ftoji ob vodi Tef-x sino ; je 500. kojnikov, 500. ftrglzov, 630. k a-nongrjov, inu 8/500. pgfhzov. Vfi prejemajo plazhilo, kakor bi na vojfki ftali.
En rasdelik franzoske armade pod genera-lam Joubert je flial na morfki breg pruti Geno vi; pravio , de grgde fhpanzam na pomozh, de, bodo britanzatn Gibraltar prozh vsgli. Vezh drugih rasdelkov franzoske inu lombardfke armade oftane bliso Genove, dokler fe tam fpet pokoj naredi.
Kar je is Genove flifhat, grede tamkej ta nova rgzh smirej naprej. En adjutant generala Bonaparte pride 26. velikiga Travna s' pifmami v'Genovo; na to fe sbere en pofebni fvgt, ker je fklgneno poflat v' Pariš Shtefana Rivarola sa
pofla- „
poflanika, inu k* generalu Bonaparte poflat Se-liatorje Durazzo , Doria, inu Calvi. Temzhafi fe dershujejo pofvetvanja zhes to, kar je Bonaparte pifal, inu franzoski poflanik Faypoult je mozh-110 podpgral fvete generala Bonaparte^ Pervi dan Pvoshnizveta fo fklepi konzhani, inu fkus tri fenatorje generalu poflani. S' njimi grg tudi Faypoult; Doshe pak pufti po mgfti osnanit, de nej bodo vfi per pokoji, de oblaftuvanje fkerb ima sa fploh dobro zele republike; inu pove, kaj fe je na Bonaparte pifalo.
V" cifpadanfki republiki je Bonaparte vezh rezhi drugazhi obernit vkasal, kakor je bilo is perviga narejeno. Sdej fe mujajo, po tim pove-li cifpadanfko inu cisalpinfko republiko popravit. Mgfto inu deshela Jakin profi, de bi sferne republikame sdrushena bila. Podobno je pak, de fe vfe to le sa en zliaf nareja; vfem rezhefl fe bode fhe lg takrat' prava visha dala, kader bode mir po zgli Europi dokonzhan.
VPapeshovi desheli je filno dofti franzos-kih ven pobggnenih mafhnikov. Svgti ozhe Pa; pesh jim je puftil povgdat, de jim nemore dale] k'shiveshi pomagat. Oni fo tedej Papesha pr®' fili, de bi sa nje befgdo v' Parisi noter poloshili de bi fragli domu pridti. — Tukej v' krajnfki desheli fo bili eni takih pobegnenih mafhnikov, ti fo uni dan od tod pruti fvojim domi fhli; je tedej snamine, de jim je Papesh to perpufhenje shg is Parisa dobil.
Fran-
Franzosi fo generala Canclaux sa poflanika per Neapolfkim Krali svolili. Ta je 23. veliki-ga Travna v' Neapel perfhal. Drugi dan je 0-bifkal visharja vunajnih opravil principe di Ca-ilelcicala. Tudi fe je podal k' Principe Belmon-te Pignatelli.
Neapolfki dvor, Kral, Kraliza inu otrozi fo v' ingfti Puglia, zhakajo na pe.rhod vikfhivaj-vodine inu nevefte Klementina.
Franzojko.
Tih pgt fo 4. dan Pvoshnizvgta fvetvalifham povedat puftili, de fo pred ta dan prejgli glihanje sa mir, katgro je Zefar 23. dan mal. Trav-, na podpifal, inu katgro je v' Leobni fkleneno bilo iS- dan maliga Travna.
Vfe pifma is Parisa terdio, de britanzi mi-flio mir s' franzosi naredit. So poflali v' Pariš, de pi fe popotne pifma naredile sa eniga mefhe-tarja, kateriga fo namenili, de bo perfhal, na mir glihat.
Peteri moshje ozhejo imgti 15-0. tavshenl jiber, de bodo perpravili prebivalifhe sa turfh-kiga poflanika , kateriga v' kratkim perzhakuje-jo. Pallaft Monaco bode sajn perpravlen.
Novizh isvoleni ladavez ali vishar Barfche^ lemi je perfhal v'Pariš pgti dan Pvoshnizvgta. So mu perpravlali, de bi ga s' veliko zhaftjo pre*
toi*
jgli, al on je na tihama perfhal. Drugi dan je bil med tih pgt mosh gori vset.^ Paprejfhni fo najn zhakali v'lopi, katera fe sna saflifhavniza (audienz Sal) imenuvat, ker v'nji saflifhujejo, kar ima kdo naprej perneit. Miniftri fo ga naprej perpelali, ladavzi fo ga po bratovfko ob-jgli, Barthelemi fam je en lgp nagovor fturil, na katgriga mu je predfednik Carnot odgovoril.
Trgtji dan Roshnizvgta je Cochet govoril, de fe ima ena sapoved narediti, po katgri bodo taifti ftarifhi dolshni fvoje otroke per kerftneh bukvah sapifat, kir fo fe jih povedat branili, sa-to , kgr fo bili fileni druge imgna otrokam dajat, ne pak imgna od fvefnikov. Ti, kateri fo i*ng Robpspierre ?li Marat dobili, nej fa?)0 d.ruge imena otrokam dati. Vfakimu nej bo-dio proilo perpufheno, kakorfhno img kol ozbe Ivojiruu otroku dati.
Nekatgri med sbranimi moshmi fo saftopi' dali, de bi fe rezhi per franzofkim oblaftuvanji drugazhi prenaredile. Drugi sbrani moshje f°sa' glgdali, kam ta pgf nogo moli, inu fo jgli sU' per govorit, naprej metat, de nekateri mifl10 republiko oburgzhi.
Poule en duhovni, kateri je deshelaka S'c' yes oftrelil inu vmoriti otel, je obfoyen, de bode n&tergi per prangerji ftal, inu na dvajfet Igt v Cfaelgsje sakovan.
Lubld
Lublana.
Je flifhat, de v' kratkim pride nekej tavshent Ogrov k' nam , katgri pojdejo dalej pruti lafhkem deshelam. Eni pravjo, de jih bode g,ooo, drugi pak de okol 30,000.
Nifim kriv, de v'zhafi noveh rezhi smart-ka , ker jeh lam nemorem narediti. Namgft tega bom eno llaro povgdal. Letaf pomladi, ka* der fo fe zefarfki tukej memo nasaj poteguvali, franzosi pak od Verhnike doli sa njimi pcrtifka. li, fo ludjg eno zhudno rgzh govorili, namrezh: de je en na piketi ftojezh franzos eniga zefar-fkiga k' febi klizal. Ta le sgovarja, de ne fmg, kgr ni perpufheno, is piketa jiti. Franzos ga Ig-po profi, rekozh: pridi k'meni, fturi meni dobroto, neboj fe nizh hudiga; profim , de mizhe-vle isujefh. Zefarfki fe pufti fprofit; grg; mu zhevle isuje; kar saglgda , de franzos ima par-klelnu krgmple na nogah. Kaj slodja je to! sa-. vpie preftrafhen. Franzos odgovori: Jef fim fam hudnik is pekla, nikar fe nevflrafhi, Donef je ofem inu dvajfeti dan mgfza Sufhza , noter do perviga majnika bom fhe franzosam pomagal.
Katgri porankim gofpod Marki Shlogar mafh-niki tgrjat imajo, nej fe 21. tiga mgfza ob treh popoldne per mgftni gofpofki oglafio.
Katgri kej tgrjanja imajo per premoshenji ranze fhtazunarize Mariana Voguv, nej fe 17. tiga mgfza glafio per mgltni gofpofki ob trgh popold.
Opominenje.
Skns Naprej - nefenje nafhiga VikfhigaPo* glavarftva, inu pervolenje vojfkne komande na krajnfkim fe je saftopnoft fturila , de od sdej sa naprej tg shiveshne Gotovine nar vezh zhes Seg-no po vodi k' armadi pojdejo.
Gofpod F. M. L. Graf Hadik je to dobroto jimgl, vfim pod njim ftojezhim fovdaflinem tru-Biam na to nar ojftrgjfhi visho sapovedat, de jima laftnino tih kingtov slafti detalo , * inu mervo s'meram puftiti, na fploh pak k'bolfhimu nafhe peshele to nar ojftrejfhi sadershanje foldatam na* dovgdal, sa kar mu deshela tudi vfo hvalo vg.
O s n a n i 1 o*
Kir je fkus fmert Gofpod Bernarda Graf jRochen\varta ena Schellenburg - Theresianfka Shtiftunga sprasnena, toku jimajo tijifti, katerim le k'nji pravizo jimeti sdi', fvojo proshnjo s' sprizhuvanjam fvoje .Shole, o trgh nedelah per ^Ferordenfkim Sedeshi, noter poloshiti. Lubla* tia na 27. Roshenzvgta 1797.
Terjovzi po ranzi Marii Detelovki birtoV-fki uiovi fe imajo glafit per mgftni gofpofki 20» dan tekozhiga mgfza ob trgh popoldan.
Od deshelne gofpofke pravize Landreht fe osnani, de nej tgrjovzi ranze Rosalie ZitteneK 2. dan perhodniga mefza velikigaSerpana ob desetih sjutrej fkup pridejo.
Trinajfti dan tiga mgfzabode v'grafhini Ru-jperzhi verh na dolgnfkim prodajanih 460. mer; nikov pfhenize, inu go. ptofa taiftim, katgfi narvezn ponudio.