z*f dì . 'J&ytè-iédttt, "3j^' ^tc. tea $■ Jf. c, Hj ^.Uu4iHs {'j) crO>d '-', f-4x>'J W*$mmvmemmm Ste* Mu» «tutte 60 *l»»rjev« d 26‘— » 13— Naročnina lista : Geto leto . . j K 50— epi leta . Četrt leta Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66,— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it 5. — Telefon št 220. 82. štavilto». inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enorednc petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust „Straža” izhaja v pon» del jek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo. Sfeodvisen Politiken il mi »a slovensko ljudstvo. Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. E&rib&r* dne 30. julija 192& Letnik XIh Potek sle:« ne sli I» orlovskega tabora w Mariboru« Sprejem hrvatsko katoliškega dijaštva. Posebni vlak iz Zagreba, ki bi naj pripeljal mile nam brate Hrvate, je imel v sredo zvečer 2 uri zamude. Na kolodvoru so pričakovali brate in sestre z juga mariborski Orli in Orlice z godbo (železni čarsko). Ob tej priliki se je zbralo kljub neprestanem dežju veliko število občinstva na peronu in zunaj kolodvora. Dijaški orlovski pevski zbor je prepeval narodne pesmi. Med občinstvom smo opazili vladnega komisarja dr. Leskovarja in zastopnike raznih korporacij. Cehoslo vaške Orle je zastopal orjak br. Kulansky . predsednik Ustredny Rada Cehoslovenskega Orla. Nadalje trije odlični begunci iz juga: o. frančiškanski provincial s Cresa, župnik Trinajstič iz Dobri -ne in župnik Miloučič iz Bačke na Krku. Ko je privozil posebni vlak (nad 30 vozov) na kolodvor, je zaigrala godba, občinstvo pa je viknilo v burni poz -cirav došlim bratom. Vsklikanja,, pozdravljanja in navdušenosti ni bilo ne konca ne kraja. Za red so skrbeli reditelji dijaki in Orli. Došle goste, bilo jih jv okoli 1700, je pozdravil v imenu obmejnih Slovence , in v imenu slov. katol. starešinstva dr. Alojzij Juvan. Povdarjai je, da vriska srce veselja vsakem;; Slovencu na tej skrajni meji naše domovine, ko pri hajajo tako velike in za sveto narodno in katoliško stvar navdušene množice v osvobojeni Maribor. Odzdravil mu je predsednik Jugoslovanske kat. cLij. lig? Kolarek. Rekel je: Ena misel, eni cilji nas vodijo ,Vsi čemo delati, živeti in umreti za veliko naciionalno in krščansko idejo. Nato smo odkorakali ob 10- liri z godbo na čelu po Aleksandrovi cesti na Slom -škov trg, kjer so se posamezne skupine porazdelile na svoje stane. — S posebnim vlakom se j'e pripel',a1, iudi križevački gr, k. biskup dr. Dionizij Njaraci? ki je gost našega knezoškofa. Staroslovanska sv. maša pri frančiškanih. Četrtek ob 148. uri je bral v frančiškanski ’elicvi pred glavnim oltarjem tiho sv. mašo v staroslovenskem jeziku grško-katoliški ali unijatski biskup iz Križevcih, dr. Dionizij Njaradi, Rajsko milodone-Če cerkveno petje so pod vodstvom frančiškana patre Klara Horvat iz Zagreba oskrbeli bivši semeniški dijaki iz Križeve. Cerkveno petje je bilo brez sprem Ij an j a orgel, ker grško-katoliška ali unijatska vence ne pozna orgel. Sv. maša, katero je bral škof dokler Njarady, je prav gotovo prva sv, maša, katero je bral kak škof v staroslovenskem jeziku v naši častitljivi baziliki. Maši koje cerkveni obredi so zelo zanimivi in se v nekaterih delih precej razločujejo o? latinsko-kaitoMških, so z veliko pobožnostjo prisosto-vali katoliški dijaki iz našega juga. V soboto zjutraj bo škof dr, Njaradi zopet maševal v frančiškanski cerkvi ob 548. uri zjutraj. Slavnostno zborovanje celokupnega jugosi, dijaštva, Dijaštvo, ki se je pripeljalo v sredo zvečer iz cele Slovenije in Hrvatske v Maribor, je s svojim zborovanjem otvorilo I, slovanski orlovski tabor. Zborovanje se je vršilo v Götzovi dvorani ob prisotnost; 2000 slovenskih in hrvatskih dijakov in dijakinj. — Ob 1410. uri otvori predsednik Jug. kat. dijaške lige bogoslovce Kolarek zborovanje. Gromovito ploskanje in živijo-kiici spremljajo predsedstvo pri nastupu in Kola rekov pozdravni govor, ki v njem pozdravlja prvi edinstveni nastop slovenskega in hrvatskoga; di -ja šiva. Pozdravlja navzoče goste: biskupa križovar-skega Njaradija, zastopnika vlade poverjenika za uk in bogočastje dr. Karla Verstovšeka, starosto cebo -slovaškega Orla br. Kulanslciga, za tem prvobontelj?. za ujedinjenje senjora dr. Ljubo Markoviča in pro -vincijala o. Franja Miloševiča, begunca iz Cresa, o. Marzolina Padovana. Obžaluje, da ni med nami našega dr. Mahniča. Poslal je pismo. Celega pisma p;v mogoče priobčiti, ker je na razpolago premalo prostora; podajamo samo kratko vsebino: Pozdrave Jugosl. kat dijaštvu, ki se je zbralo v Mariboru pri skupnem nastopu! Temelj našega pokreta je katoliška vera. Ravno naša omladina je s svojim delom največ pripomogla k ujedinjenju. Naj bo v Vas zmeraj svež dull verskega življenja. Bodimo vsi ne samo dobro pouče ni in globokoverni kristjani,' ampak bodimo tudi pra Jetični katoliki. Poziv na vse dijakinje,,.naj se pridružijo dijaštvu pri delu, pozdravlja njihovo delno uje - činjenje v organizacijo katoliških dijakinj v „Sekretarijatu jugosl. dijaške lige“. — Z veseljem opazuje , da se dijaki ne omejijo samo na književni in socijalni študij,- ampak posvečajo tudi skrb plemeniti zabavi. petju, glasbi, športu in gimnastiki. — Orlovstvo širiti naj bo eno največjih nalog dijaštva! Nasprotniki, očitajo našemu dijaštvu politično strankarstvo, toda nobenega -strahu pred njimi, V delu bomo našli moč za boj proti nasprotnikom, — (Po prečitanju pisma dolgotrajno ploskanje in živijo-kiici dru Mahniču.) Kot druga točka je bit referat domagojca Nikola Galkovskega: „Idejne smernice katoliške akcije.“ Idejni boj je znak sedanje dobe. Liberalizem s svojim nasprotstvom napram vsemu, kar je sveto in drago vernemu katoliku, ni nastopil samo proti pozitivni religiji, ampak je škodoval na demokratičnem razvoju. narodnega gospodarstva. Politični terorizem v državni politiki, je izrodek liberalno' kapitalističnega režima. Tudi dijaštvo je zašlo v val liberalizma. Reakcija Je socijalizam, ki se je v svojem etično religioznem svetovnem nazoru oprijel materijalizma. — Mi stojimo na stališču,ki ga zastopa od svojega prvega nastopa dr. A. Mahnič in kr se je zanj boril dr. Jan. E. Krek. Mi smo dediči Evangolistovega testamenta. Za tem se preč ta pozdrav „Poljske kat. TJ. J,“ „Polonia“ v Krakovu: „Bog i otadžbina“ to je naše geslo. Sovražnik ogroža našo domovino, ki je od davnih časov bila steber krščanstva in nosi to poslanstvo tudi še naprej in ga z novimi žrtvami potrjuje. — Ni nam mogoče udeležiti se Vašega slavlja, ker je domovina v nevarnosti, a v duhu smo z Vami. Pozdravljamo Vaš sestanek in se pridružujemo vsem Vaši--; n sklepom; želimo Vašim sklepom obilo uspeha! — Dijaštvo je sprejelo ta pozdrav z močnim in dolgo -_trajnim ploskanjem. Domagojec Ivan Protulipec govori o „katoliško dijaštvo v borbi za svoja načela.“ Dr. Anton Mahnič j« početnik katoliškega dijaškega gibanja. Iz majhnega početka naše katoliške dijaške organizacije se je razvila falanga, ki se je že boje nasprotniki. Celo v Beogradu, in Subotici so postavljeni krepki mejniki naše organizirane moči. Srednješolci vstrajajo v svojih klubih, čeravno imajo prestati najhujši terorizem in to še od strani vlade. Nevaren nasprotnik nam je komunizem, ki se je vsesal v vse šole, tudi v ljudske. Treba nam je pozornosti in čuječnosti, da odbijemo skupni napad liberalno-komunistiene struje, ki ji je mržnja do krščanstva skupna; a najnevarnejši so pa komunisti. Iz naših vrst moramo postaviti v kul -turne borbo resne znanstvenike, umetnike, organizatorje, ki bodo zgradili našo jugoslovansko katoliško kulturo Preko naše dijaške organizacije se ojači moč naših organizacij vobce. Ovirajo nas povsod; niari-jine kongregacije hočejo prepovedati, vsak znak kat. mišljenja zadostuje, da zapadejo naši organizirani dijaki najhujšemu zasramovanju nasprotnih dijakov . Avstrijskih in madžarskih bajonetov se nismo bali, nas niso ugonobili, zato vzdržimo tudi pred napadi v svobodni Jugoslaviji. Krist ali antikrist — je naša deviza. Po končanem govoru stavi govornik na vlado resolucijo, da pusti ta našemu dijaštvu popolno svo -bodo kulturnega razvoja. Viharno pozdravljen nastopi škof Njaradi: Lepo, divno, kar sem slišal. Moje misli gredo v 9. stoletje; v letu 869, ko sta v jugoslovanskih pokrajinah delovala sv. Ciril in Metod, v 6. stoletje, ko so prišli v naše pokrajine junaški pradedje. Gedeon je premagal s 300 ljudmi nasprotnike, premagali jih bomo tudi mi, ki nas je že na tisoče. Želim iz srca, da se Vaše vrste pomnožijo na „sto stotina“ ! (Dolgo trajajoče ploskanje in živijo-kiici.) Z vso prisrčnostjo, ki je našla izraz v gremo -vitem aplavzu, pozdravljen, nastopi starosta čehoslo-vaškega Orla br. K u 1 a n s k i, ki pozdravi v ime -nu čehoslovaške mladine, katoliških Moravanov, v imenu cirilo-metodijske ideje, ki je edina, prava vseslovanska. Na Cehoslovaškem v srednjih šolah ni dovoljena katoliška organizacija, vse prevladuje terorizem. Vi imate duhovništvo, episkopat zvest pravemu katolicizmu, a pri nas niti tu nismo trdni. Delajte , da dobimo mi potrebno podpore od Vas! Marakovič (hrvatski senijor) pozdravi vse goste v imenu kat. hrv. senijorata. O. Miloševič; Izroča pozdrave svoje in svojih drugov. Prosim Boga, da se naša organizacija ojači v vseh panogah, kulturni, socijalni in politični. Pri -de veliki dan, ko bo treba pokazati junaštvo. Za tem je bila soglasno sprejeta resolucija: Jugoslovansko katoliško dijaštvo najodročnejše pro -testira na svojem predst. sestanku proti italijanski; -mu nasilju v Primorju. Pošlje se pozdrav Njegovemu Visočanstvu regentu Aleksandru: „Predstavnika ujedinjenog naroda i prvog sina slobodne Jugoslavije sa svog mani -festacionog zborovanja u Mariboru pozdravlja orga-nizovano Jug. kat. djaštvo.“ Pozdrav biskupu dr. Mahniču : „Dr. Mahnič, biskup, Varaždinske Toplice. TJ borbi za. katoličku i-deju i ukristianizaciju jugoslovenskog naroda šalje sa mariborskog slavlja svom omiljenom vodji izraz sinovske udanosti Jug. kat. djaštvo.“ Predsednik Kolarek zaključi zborovanje. Vsi navzoči vstanejo in pojejo „Lepa naša domovina“ in „Bože pravde.“ Tako se je začel I. slovanski orlovski tabor . Pokazali smo, da smo ujedinjeni Jugoslovani, poka -zali, da hočemo resno delo in da se ne bojimo svojih nasprotnikov kljub njihovemu rogoviljenju in psovanju. Delo je začeto, sedaj pa krepko naprej! Prihod in sprejem tekmovalcev. V četrtek ob 3. uri popoldan je prispelo z osebnim vlakom okrog 200 tekmovalcev in večje število dijakov ter fantov v narodni noši. Na kolodvoru jih je sprejel z godbo na čelu sprejemni odbor, deputacija Orla in mnogoštevilno občinstvo. Godba je zasvi-rala orlovsko koračnico, nato je v imenu odbora po -zdravil tekmovalce Vladimir Pušenjak, kateri je povdarjai veliko delo Orla in uspehe, katere je :o delo povzročilo. Omenil je, da imajo največ zaslug .a pov-zdigo Orla vstrajni delavci, h katerim spadajo v prvi vrsti tekmovalci. Z željo, da bi dosegli cilje,., katere so si stavili in da bi uspehi tekme povzdignili celo orlovsko organizacijo, je zaklical v imenu pripravljalnega odbora, Slovencev v Mariboru in ogromne večine ljudstva v mariborskem okraju, osobito v imenu obmejnih Slovencev „Prisrčno dobro došli“. Po govoru se je razvil sprevod po Aleksandrovi cesti. Gosposki ulici zgodbo na čelu na Glavni trg, čez dravski most, od koder so tekmovalci odkorakali na telovadišče. Celo pot je mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravljaj tekmovalce in mariborske Orle, Orlice in naraščaj. Tekma za prvenstvo. Včeraj v četrtek ob 14, uri se je pričela tekma za prvenstvo OZ, ki se je vršila v telovadnici drž,: gimnazije radi slabega vremena. Pred tekmo je zdravniško preiskal tekmovalce narodni poslanec br, doktor Jankovič Franc. Pri tekmi je udeleženih pet bratov in sicer: Hvale Josip, (Vič); Kermavner Ivo (Jezica) ; Kristan Bogo (Ljubljana, Sv. Peter); Lojk Leo (Vič) in Rihar Polde (Ljubljana Sv. Peter.) Kot sodniki fungirajo nastopni bratje: Ilc Andrej, Jager Ivan, Kobler Franc, Kos Anton, Krhne Stefan, Malner Jože, Pavlič Jože, Peterlin Ivan, Peterlin Maks in Velkavrh Stanko. Tekma je bila celo popoldne živahna in navzoče občinstvo je z napetostjo sledilo težkim tekmoval* nim vajam, ki so po; težkosti enakovredne mednarodnim tekmovalnim vajam. Uspeh tekem se pričakuje z veliko napetostjo-Tekma se danes nadaljuje. Cast orlovski požrtvovalnosti in delu! Popoldansko zborovanje dijaštva. V četrtek popoldne so zborovali ob treh: aka* demiki v levi dvorani Kazina, bogoslovci v desni dvorani Kazina, srednješolci v Narodnem domu in dijakinje v telovadnici šolskih sester. Akademiki zborujejo. Sekretar J. K. D. L. iur. Simetin otvarja zborovanje, pojasni živo potrebo današnjega sestanka ten ozdravlja vse navzoče. Za predsednika zborovanja predlaga med. Prykrila in za podpredsednika tov . Kalana. Novoizvoljeni predsednik preide na prvo toč-ko dnevnega reda: Porodilo akad. sekretara c stanju akad. društev. Iz poročila se vidi, da je vse delo v poedinih društvih bilo predvsem namenjeno notranji preureditvi in konsolidaciji, ki Je bila poire1 ma po ranah, ki jih je zadala vojska. Vsa društva so po voj ski številno silno narasla. Na zunaj znala so si vsa društva zadobiti dovolj ugleda in uvaževanja. Kot druga točka je bil referat eksp. akad. Fr. Žarna o „Studiju socijalnih problemov in praktič nem delu v akad. društvih.1' Kaj je socializem in socijalni pokret ? Vzroki teh pokretov? Liberatno-kapi-talistično gospodarstvo. Vsi vzroki socijalnih pokretov leže v prvi vrsti na gospodarskem polju. Vsi dosedanji poskusi niso zadeli prave smeri in zato je bi~ ;enje znanstva,, pisateljevanje, govorništvo, kiuigo-vodstvo, higijena. Praktično delo: Paziti je treba na psihologijo našega ljudstva, spoznavati moramo najaktualnejša časovna, krajevna, stanovska vprašanja in narodne potrebe. To se najlažje zgodi v počitni cah in teoretično med študijami, Katera vprašanja moramo posebno razmotri - vati? 1. Versko naravna, misijonska, proučevanje pravoslavja (špecielno), ljudsko moralo. 2. Socijalno vbrašanje: delavsko in gospodarsko vprašanje. 3. Prosveta: izobraževalna društva, Orel in di-! jaška društva» j 4. Politika: programi pol. strank, časovni ob - j -rr - -v ... tofiške misli. Zlasti za Hrvata je pred vsem'katoličanstvo, ki varuje njegovo plemensko individualnost Potem biča nasprotnike, omenja zlasti surovo pisavo „Obzorja“ in mariborskega liberalnega lističa, ki je popolnoma izgubil razum, da laja kakor Sčene. A to nas ne moti. Kjer ni verske kulture, tudi ni morale. Mi smo olikani, ker smo verskega, mišljenja, koder tega ni, je doma barabstvo. Pojdite naprej k solncu in svetlobi, Bog vam daj ognja v boju za naše plemenite cilje. Po njegovem govoru stopita v dvorane načelnik našega Orla g. Pirc in načelnik češkega Orla gosp. Dolauski ter sta bila sprejeta z viharnim ploskanjem. Nastopi poslanec Vesenjak in pozdravlja naš episkopat, ki je tako tesno sklenjen z ljudstvom. — Knezoškof ljubljanski dr. Jeglič povdarja potrebo vere, življenja po veri in ljubezni. 'Množica je sprejeta njegov nastop z viharnim odobravanjem. — Predsednik pozdravi Amerikance in njihovega voditelja Ant. Grdino. — Škof dr. Sarič iz Bosne je sporočil pozdrave katoliških Bošnjakov. Kar je Orlu solnce, to je kristjanu križ in mi gremo tudi na križ za katoličanstvo. Potem pozdravi Dolauski v ognjevitem nagovoru v imenu čehoslovaškega Orla in pozdrav lja idejo cirilo-metodijsko. — Dr. Leskovar pozdravi v imenu mariborskega mesta. Sovražniki n*6 napadajo, ker hočemo vzpostaviti, kar je uničila vojna in predvsem moralni red. Katoliško ljudstvo hoče kato ~ liški temelj državi. Ljudje, ki nimajo katoliškega prepričanja, znajo samo rušiti. — Za njim govori urednik Zebot. Omenja prihod Cehov. Hoteli smo imeti koridor do Cehov, a ga nam ententa ni dala. Naša katoliška organizacija naj bo dotični koridor. — Anton Grdina je pozdravil v imenu amerikanskib. Sloven -cev. Omenjal je velike potrebe, ki vladajo v Ameriki È o katoliški duhovščini in katoliški inteligenci. — ir. Verstovšek je pozdravil v imenu pokrajinske vlade. Domovina težko čaka delavcev. Dela je obilno v javnem življenju, mladina naj se pripravi, da bo za-mogla stopiti na delo. Dijaštvo je sprejelo ajegov navdušeni govor z burnim odobravanjem. — S tem je bU oficijelni del končan. Komerza so se udeležili štirje škofje: Napotnik, Jeglič, Sarič in Njaradi. Pri prvi mizi so med odličnjaki in narodnimi prvaki sedeli: dr. Leskovar, dr. Lajnšič, dr. Verstovšek, minister Jankovič, poslanca Hohnjec in Vesenjak, dr. Juvan, dr.. Tominšek, kurat Zavadlal, dr. Capuder, dr. Medved, prof. Zidanšek, škofov kaplan Umek ter mnogo odličnih krvats- politične vesti. 3«$*elavlia. V Beogradu rešujejo kriz Glede člena 15. volilnega zakona je dosežen sporaeum. Pasivno volilno pravico zgubijo vsi uradniki, izvzemši ministre in visokošolske profesorje, ki predavajo na juridični fakulteti. Izvozno vprašanje je tudi v glavnem rešeno sporazumno. Radikali so tozadevno popustili toliko, da bo svoboden izvoz koruze, izvoz pšenice bo pa radi naših obveznosti napram Cehoslova-ški, Grški ter Avstriji omejen na gotove množine. Prva količina za izvoz bi naj bila 15.000 vagonov. Celo v vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad se je doseglo toliko, da dobijo demokrati v Sarajevu notranje zadeve in prosveto. V Sloveniji ostane predsednik dr. Brejc. Notranje zadeve bi naj dobil nevtralni s uradnik dr. Ratej, demokratom bi se pa prepustilo I pravosodje in gerentstvo za socijalno politiko. V Za-I grebu bi naj ostal ban dr. Laginja, podban bi naj 1 postal dr. Rojc. Radikali zahtevajo tudi, da ostane J sedanji notranji poverjenik dr. Bazala. V vprašanju I pokrajinske vlade v Zagrebu še ni pravega sporazuma. Glede agrarne reforme sta se sporazumela Križman in Protič. Iz vidika dosedanjega poteka pogajanj lahko sodimo, da bo Vesničeva vlada zopet prišla na površje z dosedanjimi ministri, ako se bodo stranke še sporazumele: 1. Kdo bo predsednik parlamenta; 2. kdo bo poverjenik za prosveto v Zagrebu; 3. ali bo obveljalo od Jugoslovanskega kluba zahtevano in že potrjeno pravo ženske volilne pravice v Sloveniji ? Omeniti pa tudi treba, da sedaj rešuje vladno krizo vsak list po svoje in v dobrobit svoje stranke. HaHJa. Po Italiji se po poročilih italijanskega časopisja nadaljujejo nemiri in izgredi. Anarhisti so zažgali v Benetkah arzenal kot znak maščevanja za nacijonalistično divjanje v Rimu. Požar, ki se je razširil, je povzročil večmilijonsko škodo. Uničene so tedi zaloge živil, ki so bile v pristanišču. Kakor v Be-I netkah je prišlo tudi po drugih mestih severne Itoti-I je do anarhističnih izgredov. Za vzpostavitev reda je nastopila vlada z vojaštvom. Albanci so zavzeli 28. t. m. po hudem boju tfalono. Preganjanje Jugoslova«®v v Splitu od strani Italijanov se nadaljuje. Iz Šibenika v Zader so odvedli 24 aretiranih omladincev, katere so pretepali v ječah'. Paljska. Pogajanja med Rusko in Poljsko se še niso pričela. Obojestranska armadna vodstva j izmenjavata medsebojno brezžične brzojavke glede I sprejema parlamentarcev. J 5 S e v e r n o bojno poročilo sporoča, da 1 so zavzele sovjetske čete po hudih dvodnevnih bojih lo vse skupaj brez uspeha. Dve ekstremne smen o -pažamo: ena, ki zanika vsako individualnost, druga druga kapitalistična, Mi se držimo srednje poti: krščanskega solidarizma. Podaja nadalje praktične nasvete, kako bi dijaštvo pomagalo pri reševanju tega vprašanja. Priporoča veliko študija in zanimanja za zadružništvo. Med predavanjem prišli so na zborovanje kne -zoškof ljubljanski Bon. Jeglič, knezoškoi lavantinski Mihael Napotnik in grš.-kat. škof v Križevcih doktor Njaradi, katere pozdravi zbrana akademska omladi -na z burnim oduševljenjem. Po predavänju pozdravlja knezoškof dr, Jeglič vse akademike ter jim čestita, da razpravljajo o tako važnem vprašanju, opozarja na veliki pomen socijalizma in poziva še enkrat n» delo, ki bo rodilo gotovo uspeh. Nato pozdravi knezoškof Napotnik ter izraža veselje, da se zborovanje vrši v njegovi škofiji Be -sedam prevzvišenih gosp. je sledilo veliko zborova - »j*. Tretja točka je bil referat iur. Slavo Papeža o „Reorganizaciji akad. društev.“ Poda na kratko pregled raznih naših društev v preteklih letih» Kaj je namen društva: Vzgajati značajne, narodnozavedne in krščanskomrsleče akademike. Nato podaja mnoge koristne in praktične nasvete glede reorganizacije društev bodisi glede na notranje ali pa zunanje življenje društev. Priporoča posebno društva z omejeni« Številom Slanov. Glavno načelo: Ne vzgajajmo množice, ampak značaje. Na koncu predlaga resolucije, o katerih se je po desetminutni pavzi razvila živahna debata. Po več kot dveurnem zanimivem debatiranj« so bile sprejete sledeče resolucije: Tugosioraask! kat. narod«? akademiki, zbraai ma mariborskem kongresu dne 29. julija 1820, se sklenili glede reorganizacije jug. kat. afcad. društev sled»*« 1. J »gosi. kat akadesnična društva se lahko Hale v Sv* ali več društev, kakor hitro prekoračije število 50. 2. V ju gosi. kat. akademičua društvu se sprejemajo samo oni akademiki, ki so načelen kat. pre -pričanja in se pred vstopom v društvo pismeno zar vežejo, da hočejo po svojih močeh v društvu sode forati. S. OSgoja društvenih novincev aaj bo temeljita, in aaj se poveri enemu starejšemu zglednemu članu, ki ga voli občni zbor. 4, OčBo$n« se svetuje, d* bodi vsak člaa jug. kat. akademičnega društva tudi člaa telovadas sek -«je ON*. BsgoslovcS zborujejo. Predsedaik’ otvori zborovanje s pozdravim «a, vse navzoče, pozdravlja posebno tovariše iz Boe«« . Poda sliko o letošnjem delovanju bogoelovskeg* se -kretarijata v Zagrebu, v katerem so bila združene, skoraj vsa društva jugoslovanskih bogoslovcev. Glavno delo je bilo to leto, da so po vojski zopet stopili bogoslovci v ožji stik med sabo, posebno pa, fla «o začeli skupno delovanje Hrvatje in Slovenci. Drag* točka programa je bil referat bogoslovca Ivana Gašpert iz Zagreba o „Smjeri i načinu radu u bogoslovskim zborovima,“ Zakaj sj*o prišli v Maribor? Da začrtamo smer dela za bodočnost. Govori o razmerju posameznih bogoslovskih zborov do sekretarijata. Doslej ni bilo skupne organizacije za bogoslovce, a mi jo tukaj moramo ustvariti. Podaja kratko zgodovino sekretarijata in zgodovino posameznih zborov. Omenja poskus upostaviti edinstveno bo-goslovsko organizacijo v letošnjem letu in zakaj se je ta poskus ponesrečil. Za tem razvija namene se -kretarijata: duh požrtvovalnosti in vstrajnosti, duh skupnosti krepi organizacijo in posameznika. — Kako pa se vrši to delo v sekretarijatu? Delujejo razne sekcije, da je delo razdeljeno, da ni treba samo e-nemu delati. Gojijo se prijateljski odnošaji med posameznimi zbori, vršijo se slavnostne akademije in prijateljske, neprisiljene zabave. Poroča o vodstvu sekretarijata in razvija delovanje posameznih odbornikov, njih dolžnosti in pravice. — Tri načela katol . dijaškega pokreta: katolicizem in katolicizem v bog. društvih, jugoslovanstvo —- patriotizem, demokrati -zem. — Ce bomo delali tako, bo naše delo imelo us1 peh. 3. točka programa se je postavila na zadnje . Nastopi bogoslovec Kovačič iz Maribora, ki govor: : Kaj nam jo poleg bogoslovskega študija in askezo najbolj potrebno? Prvo je strokovni Študij in askeza, Presojati jo treba vso pripravo z ozirom na bodoči poklic. -Specijalizacija. Kdor svojega duha ne dvigne že v šoli čez nivo toga, kar se zahteva, ga v življenju ne bo dvignil niti: čez najpotrebnejše v lastnom poklicu. Potrebno je društvo. Teoretično delo v društvu: po- zor. Na ta način bomo dosegli nekaj, ne samo ne -kaj, dosti bomo dosegli. Crez leta borno lahko s po -nosom aidi na delo, ki smo ga storili za narod. To delo pa nam je bilo omogočeno zato, ker smo se kot bogoslovci pripravljali nanj z vso skrbjo m resnostjo. — Po govoru se je razvila debata, katere so se udeleževali večinoma Hrvati, znamenje, da oni- bolje razumejo naš jezik, ko pa mi nekateri njihovega. (Hi»!) Frater frančiškan R. Mikolič „Bakula“ govori o ulogi, ki bi jo naj igrali posamezni bogosl. zbori v Ligi: Gojiti in jačiti j© treba katoliški radikalizem med dijaštvom, navajati ga k čuvanju cerkvene av -foritele in k sodelovanju pri naših dijaških glasilih . Poroča o razmerju bogoslovskih zborov in redovniških zborov do Lige, v kateri imajo bogoslovci svoj sekretarijat. Najpoprej pa je treba trdne in močne organizacije, ker le v organizaciji je moč ! — Deba -ta, ki jo je otvoril predsednik, je bila jako živahna , ker se niso vsi strinjali s posameznimi izvajanji re-fereat*. Po olKoru 10 minut se predložijo zboru pravila za skupno organizacijo vseh zborov, ki se je udeležujejo zopet samo Hrvati, ker je večina, „gg. Slo -vencev“ predčasno odšla „po opravkih.“ Po enour -nem razmotrivanju se sprejmejo pravila z nekateri -mi bistvenimi in nebistvenimi spremembami, kakor jih je predlagal odbor. Predse&aik zaključi zborova*je s pozdravom na Zborovanje srednješolcev. (Poročilo sledi). Ženske ziiiwäHjt se je vršilo v lepo okrašeni dvorani zavoda šolskih sester v prisotnosti kakih 300 dijakinj. Kot prva je govorila medicinka domagojka iz Zagreba Leopoldina Gulin o „osnivanja ženskih kat djačkih organizacija.“ — Kot druga bi morala nastopiti Daničarka phil, Marijana Zalaznik. Ker pa ra -radi neldh druž. razmer, o katerih je njih zvedela v zadnjem trenotku ni mogla prisostovaü zborovanju , se je referat, ki bi ga morala imeti: „Početki katol. dijaškega pokreta v Sloveniji,“ moral črtati iz pro -grama. Namesto tega se je kot poslednja točka zbo -rovanja upostavil referat, ki je bil določen za petek: „Katolički ženski pokret u Hrvatskoj.“ Referirala je cand, pharm, „Domagoj“ Mirka pl. Peičič. V kratkem jedrnatem govoru, je podala zgodovino kat. ženskega gibanja na Hrvatskem in uspeh tega gibanja. — Šenjor dr., Ljubomir Marakovič govori o početku kat. dijaškega pokreta na Hrvatskem, M ga je doživljal cel čas sam kot dijak. — Zensko zborovanje so poselili tudi knezoškof dr. M Napotnik, knezoškof lju -bljansld dr. A. B. Jeglič in grško katoliški škof križe vački Njaradi. Prisostoval je tudi predsednik kat. djaške Lige Kolare k» Komen katoliško narodnega dijaètva. Včeraj zvečer ob osmi* se je pričel v veliki Götzovi dvorani komerz katoliško narodnega dijaštva. Cela prireditev ie bila vzorna, red povsod natančen, disciplina popolna. Svirala je mariborska železničarska godba Obširna dvorana je bila nabito polna. O-tvoril je predsednik Dijaške zveze, bogoslovec Kola-rek iz Zagreba. Pozdravil je mariborsko meščanstvo in izrazil prepričanje, da stoji mariborsko meščanstvo na naši strani. Potem predlaga za predsednika kot predstavitelja tega meščanstva gospoda ministra na razpoloženju dr. Jankoviča. Dr. Jankovič prevzame predsedstvo. V svojem nagovoru spominja, kako je bilo nekoč, ko se je šele pričela katoliška dijaška organizacija. Med učečo se mladino je, vladalo mrtvilo, širilo se je močvirje, v katerem je dijaštvo propadalo v znatnem številu. In kar je bilo še idealnejše mladine, je prišla do za -ključka, da je treba vere in ustanovili so svoje društvo. Potem poriva dijaštvo, naj stoji trdo, kakor so trdo stali nekoč. —- Godba zaigra- „Lepa naša domovina“, vsi udeleženci vstanejo. Za njim prevzame besedo prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik. V kratkem a jedrnatem in ognjevito prednašanem govoru razvija slede -Če misli: Najprej izroča svoj pastirski pozdrav, izraža svoje veselje, da so se zbrali v tolikem številu, in povdarja veliki pomen teh dni. Obilno ploskanje' je dokazovalo, kako so besede segle v srca. — 'Godba je na koncu zaigrala „Hej Slovani!“ Se pred njegovim govorom se je spomnil predsednik dr. Jankovič našega vladarja in prestolonaslednika, tega simbola našega zedinjenja. Občinstvo je vstalo s sedežev in godba je zaigrala: „Bože pravdi.* Dalje je pozdravil dr. Hohnjec dijaštvo v ime nu Jugoslovanskega kluba, Povdarjal je važnost ka- 30 julij m. Jt9;2ü, Brody. Öd Crody-jiì naprej prodirajo bol-èoviki v no-itranjost Galicije. Ruska armada je tudi v prodiranju ter napredovanju v dolini Dnjestra. Veliki nemiri poljskega delavstva so izbruhnili v Poznanju in v zapadni Poljski. Poljska vlada je odposlala proti ' rogo viičže m čete z nemške meje. Turčija. Tur š k i v r h ovni s vet' s sultanom vred. ja sklepal o potrebi podpisa mirovne pogodbe. Častmi«. »rak#-p®«Hitetial»ka služba na © Hfawsfkem taboru Na sestanku časnikarjev se je sklenilo glede poročanja v naše liste sledeče: Četrtek, 29. julija: Tekma: preskrbi poročilo član razsodišča. Poročilo o sv. maši: Stupan. Zborova n j a dijakov: za vsako zborovanje določijo dijaki sami poročevalca (opozorita jih Puc-Krajnc). JR-o z d r a v n i večer d i j a št v a: dr. Lenarti. Petek. 30. julija: T ekma: član razsodišča . Zborovanja d i j a š t v a: dijak-poročevaleč (o-pozorita Puc-Krajnc). Zborovanje k a t e k e -o v: dr. Medved. Tekma: Clan razsodišča. Zborovanja dijak o v : dijaki. Kate h e t i : dr. Medved. Prihod in sprejem Orlov: Zebot . «Sprejem C e k o s 1 o v a k o v v St. liju: Ze - bot-Stabej. S p r e j e m v M a r i b o r u: Puč. Z b o-rovanje orlovskih delegatov: Stabej. K o m e r z : dr. Lenart. Gledališče: Stabej. Sofcate, 31. julija: Budnica: Zebot. Sveta maša: Stupan. Tekma: član razsodišča. Orlo v-s k a zveza: Puc. Zborovanje u č i t e 1 j S t-V a : Fink-Krajne. D e l «, v « t v o : Sjr»p«fc. ® jr. * A V-s k i kmetje: Pušenjak. D i j a k i : poročevalec - dijak. Orlice: šolska sestra in Filipčič. Marijine d r u ž b e : Gomilšek. Rokodelski pomočniki: dr. Medved. Ženska zveza: M. Krajnc. Promenadni koncert: dr. Lenard , ' Ü Ö i t e 1 j s t v o: Fink. Orlovska z v e z a: Puc. Bodoči vzhodno azijski interesi: ing. Lupša. D i j a S k a Liga: dijak. Hrva t s k a mladinska društva: bogoslovca Kovačič in Kramberger. Obrtna zveza: Ogrin-Rojs. Ljudski o d e r : Bevk. Akademično stare j š i n s t. v o : dr. Lenard. H r v a t s k o- s ta- re j š i n s t v o: poročevalca preskrbi Stabej. P e v-s k a zveza: Bajuk. S K S Z: Puc. J S Z: Kremžar. Na Slomškovem, grobu: Kalan. Zaključni sestanek dijaške L i g e : dijak. Cerkvena sloves n e si pri frančiškanih : V. Stupan. Koncert „L j u b i j a a e“ : Stabej. M «r n i f e s t a č n o zborovanje za zasedeno ozena- j IJe: dr. Lenard. Podoknica dostojanstvenikom: Zebot. Cerkvene slovesnosti pri fran&iš -kanih: Stupan. Nedelja, 1. avgusta: Budnica in zbiranja udeležencev : Puo-Žebot. Slavnostni obhod: vsi poročevalci. S v. m a š a in pridiga: Krajnc. M a-ailestačno zborovanje: vsi poročevalci . lavna telovadba in veselica: vsi poro -čevalci. Pondeljek, '2. avgusta : Odhod posamezni i h s k u ,p i n : Stabej, Stupan. Kmetska z v e-: a: Krajnc-Zebot. Sv. vojska: dr. Kovačič. Dobrodelnost: Kalan. lYsì poročevalci morajo prinesti svoja porobila sproti v tajništvo Slovenske ljudske stranke v Cirilovo tiskarno. Najpozneje opoldne mora biti vsako poročilo o vseh dopoldanskih prireditvah v pisarni. Poročevalci naj opišejo predvsem zunanji značaj vseh prireditev, imena odličnih udeležencev, govornikov in predsednikov. Navesti je treba samo le kratko vsebino govorov. Glavrio je, da ima uredništvo takoj po končani prireditvi ali zborovanju poročilo v rokah. Dnevne vesti, j Došla škofa. Včeraj dopoldne Sla se pai polj al a j na orlovski tabor knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jc~ f giič in posvočeni škol sarajevski dr. Sarič. Gr. kat. | škof dr. Njaradi se je pripeljal že v sredo zvečer. Cehi se bodo peljali skozi Celje v pondeijek I 2. avgusta predpoldne. Občinstvo naj bi razobesilo * zastave in se sprejema na kolodvoru mnogoštevilno udeležilo» Kraaooai se pripeljejo v Maribor na tabor danes ob dveh popoldne. Župnijo Velika Nedelja je dobil č g. Miroslav Horvat, dosedaj župnik pri Sv. Lovrencu na Poh. Spilje izpraznili. Dne1, 29>. julija ob Ö. uri zjutraj so naše čete izpraznile Spilje, nakar so avstrijski orožniki vkorakali v Spilje. Župnik v Spilju č. g. Leopold Vozlič narodni mučenik. Ko smo 29. 7. morali izprazniti na povelje ententine komisije Spilje, je nemška druhal, več sto mož močna, privrela pred župnišče v Spilju. Pol oblečenega in pol obutega župnika Slovenca Vozliča je druhal v spremstvu orožnikov tirala preko nove državne meje" v St. Uj. Množica je divjala, opljuvala in tepla sivolasega starčka. Podrobno poročilo sledi. Divje so Nemci delali tudi s Slovencem-gostilničar -jem Plohom. Vandalizem ! Lep jubilej. Dne 31. julija t. 1. obhaja v Mariboru tu bivajoči umirovljeni g. nadučitelj Ivan Podobnik SOletnieo svoje učiteljiščne mature in obeneifi -501 otnico, kar je bil imenovan učiteljem. Izmed 12 ta- kratnih maturantov je doživel samo on to redko sla-•vije,"drugih 11 je že pobral«, kruta smrt. ' Služboval jo g. Podobnik nekaj časa na Štajerskem, med drugim v Rajhenburgu, potem pa nad 20 let na Koroš - kem in sicer pri Sv. Jakobu niže Celovca, v Svečah, v Velikovcu in na Jezerskem. Bil je vedno kremenit značaj in vrl narodnjak; radi tega je moral tudi pretrpeti mnogo preganjanj in preziranj, kar pa njegovega plemenitega duha nikdar ni upognilo. Med koroškimi Slovenci je še zdaj priljubljen; povsod, kjer j« deloval, je v najprijetnejšem spominu. Bog ohrani še mnoga leta tega narodnega veterana zdravega in čilega! Za Skrabžev spomenik. Podružnica SDZ za ribniški okraj postavi rajnemu učenjaku-slavistu p. Stanislavu Škrabe u časten spomenik. Naš umetnik g. Kralj Fr. dela spomenik, ki bo narejen v sredi avgusta. Stroškov je veliko, zato se podpisani odbor za Hkrabčev spomenik obrača na vso jugoslovansko javnost za denarne prispevke, ki se naj pošiljajo na: „odbor za Skrabčev spomenik“ v Ribnici, Dolenjsko, Slovenija. Za odber: Andrej Ilc, bogoslovec, tačasni tajmiE Železnic ne bedo gradili tajeeemci. Kakor se doznava, je minister za promet dr.'Anton Korošec izjavil, da železnic v naši državi pod nobenim pogojem ne bodo gradili tujezemske tvrdke. S tem je dr. Korošec našemu narodnemu gospodarstvu dal edino pravo smernico: Ce hočemo biti res. svobodni, je potreba, da se predvsem osvobodimo .tujega kapitala , ki hoče našo zemljo izrabljati. Postavimo se na lastne noge! To načelo je izvedel tudi pri železničarjih, kjer je odpustil najbolj revolucionarne inozemske železničarje, ki so povzročili zadnji štrajk ter jih nadomestil' z domačini. Isti namen, da se osvobodimo tujih kapitalistov, naj bi imela tudi Središnja zadruga za izvoz. Toda demokrati© kapitalisti so s svojim rovarjenjem proti njej zakrivili, da še dosedai ni mogla začeti delovati. Demokratom je ljubše, če novo žetev pokupijo Judje in banke, pri katerih so seveda sami močno udeleženi, ja 'se % izvozom in verižnBšt-vom na stroške ljudstva kujejo milijoni, kakor da bi se dobiček razdelil med ljudstvo in tako pomnožil domači kapital. V največji nevarnosti smo, da nas s snovanjem tvorni c in drugih podjetij preplavi tuje-zentski kapital. Zato s tem večjim veseljem pozdrav -ljamo izjavo ministra dr. Korošca, ki imj bi se «dejstvih» v vseh panogah naše gospodarske politike. Madžarska in -nemška agitacija na Cehosl.)vaškem.- V obmejnih krajih Slovaške, kamor sega madžarski ' vpliv, trosijo madžarski agenti hujskajoče letake, ki pozivajo mirno prebivalstvo, naj ne oddajajo žita in ne podpišejo državnega posojila. V severnem delu Češke, kjer so naseljeni Nemci, pa je izbruhnila stavka. Začeli so jo Nemci, ki so limeli na pasovih napise. „Unabhängiges Deutschböhmen.“ Kmalu se je stavka izprevrgla v politični štrajk proti čehoslo-vaški republiki. Stavkujoče Nemce so vodili plačam agenti iz nemških milijonarskih krogov. Podraženje premoga in pokrajinska vlada. Liberalni in socijalistični listi pišejo, da je pokrajinska vlada v Ljubljani potrdila podraženje premoge. Morali bi pa vedeti, da pokrajinska vlada vsled obsto -ječe svobodne trgovine ni kompetentna diktirati cene, in more nanje le indirektno pritiskati. Tudi tega ne vejo menda, da je poverjenik za javna dela pridobil trboveljsko družbo za to, da daje 1000 vagonov po znižani ceni za revnejše sloje. Liberalci, ki zahtevajo razbrzdano svobodno trgovino in branijo milijonarje pred stanovanjskimi odredbami poverjeništva za socijalno skrb, so se v obdolžitvi podraženja pač -1 zmotili v adresi! Obnašanje demokratov. Pisarija narednika F. Pirca v „Delavcu“ rodi vspehe. Pri glavnem kolo -dvoru so duševni bratje „Delavca* poškodovali mlaj. Zlikovce je še pravočasno prepodila policija. Pri štednom župnišču je podporočnik Vučetii s sv»ji*a verna sestrama razgrajal in zabavljal čez tabor. Vuče-tič je imel opravka s policijo. Poštni urad „I. slovanski orlovski tabor* bo uradoval v taborskih dneli na Teznu. Sprejemal bo tudi priporočena pisma, in otvorjena bo javna tele -Ionska govorilnica. Vse tam oddane poštne pošiljatve bodo imele poseben žig. Nabiralnik za pošiljatve s taborskim poštnim žigom bo tudi v mestu na glavni pošti. Opozarjamo na to še prav posebej. Pisarna za dodelitev zunanjih gostov aa. orlovskem taboru v Mariboru v gostilne se nahaja v tajništvu SLS, Cirilova tiskarna, I. nadstropje. Tam dobijo zunanji gostje nakazila za obed in večerjo. Pevska vaja za mašo bo v soboto 31. julija točno ob pol dveh na vrtu šolskih sester v Samostan -ski ulici. Vse pevke in vsi pevci, ki so se priglasili, ali sicer želijo sodelovati, naj pridejo točno k pevski vaji! Ustanovno zborovanje Pevske zveze bo t soboto 31. avgusta ob pol petih na vrtu šolskih sester v Samostanski ulici. Pevski zbori! Pošljite zanesljivo svoje zastopnike k temu velevažnemu zborovanju! Izkaznice za Bled izdaja taborska pisarna na Koroški cesti št. 1, I. Mariborčani, ki se udeleže izleta na Bled, dobe poleg taborske izkaznice še drugo posebno izkaznico. Prvenstvena tekma v Ljudskem vrtu. V soboto ob 18. uri (6. uri pop.) se vrši v Ljudskem vrtu velika prvenstvena nogometna tekma med prvakimo slovenskega Športa S. k. „Ilirijo“ iz Ljubljane in tukajšnjim I. Slov, š, k. „Maribor“. Igra bo zelo zanimiva, ker postavi zadnji klub svoje najboljše igralce v tekmo, Ilirija pa je znana kot močan nasprotnik. saj je igrah*~za4ojo tekmo proti zagrebškemu 1L A» S K. z rezultatom 1:1. op. ured.: Opozarjamo vse posetnike orlovskega tabora in ljubitelje športa» da se tekme-v velikem številu udeleže, ker je kraj prireditve oddaljen od sredine mesta (Gosp. ui.) samo 3 do 4 minute in se igra konča še pred osmo uro, tako, da imajo posetniki dovolj časa do koncerta „Lju- I bi Jane v Götzovi dvorani. Umetnik-podobar Ivan Sojč iz Maribora je razstavil v izložbinem oknu pri Pirchanu v Gosposki ulici dva reliefa : Sv. Frančiška in Sv. Antona Padovanskoga. Vse obiskovalce orlovskega tabora o-pozarjamo, da si ogledajo ti dve umetnini našega slovenskega umetnika. •fódftàOf, « raje pisno- zgodo vinski pregled je na razpolago vsem udeležencem I. slovanskega orlovskega tabora. To je edina, brošura, ki jo priporoča odbor. Drugih brošur ne priporočamo v nakup. Izvod staue 4 K. Plakati, ki naznanjajo „Brošuri sta izšli" sta od nasprotne strasi. „Obljubljena dežela Somalija“ je pravkar izšla. Opisuje deželo, kjer ni Boga. ne božjih zapovedi» ms krščanskega zakona, ne božje službe, ne verske šole, dežela, kakor si jo predstavljajo in Sei« komunisti Kdor želi vedeti, kako je v tisti deželi Sodja-kii, si naj knjižico naroči pri- „Katoliški Ligi v Ljubljani.“ „Zločin nad domovino“ je naslov brošuri, ki ja razpošilja „Katoliška Liga“ v Ljubljani. Izvod stane 4 K, za trgovce, kolpoterje in vse, ki pošiljajo denar, naprej, 3 K 50 vin. Brošura je pisana tako poljudna vi zanimivo, da je ne bo odložil nihče preje, dokler je *e prebere. Pokaže nam v jasni luči, kdo je razdvojil našo domovino in zanetil med nami prepir in sovraštvo. Dokazi so tako prepričevalni, da ne bo mogel nihče dvomiti. Brošura je ' izšla prav v času» ko se je pričelo nanovo in s podvojeno silo zločinih nad našim narodom in je torej v resnici časovno po -i t robna Vsa naročila pošljite na. naslov: Katoliška Liga, Ljubljana. Borza. LDU. Beograd, 28. julija. Valute: 28 dinarjev v zlatu 24—24.20, angleški funti <58 -78, francoski franki 150—158, dolarji 18—18.25, italijan ske lire 110—115, levi 42—43, romunski lei 30.50— 51, nemške marke 46—46.50, drahme 250—270, čeho-slovaške krone 40—41, avstrijske krone 11.50—12.50; devize: Pariz 125—128, London 65—67, Beri:a 45.58 -46, Dunaj 10.10—10.25, Praga 40—41.50. — LDtK Praga, 28. julija. Devize: Beograd 266, Dunaj 25.87, Zagreb 60..50; valute : dinarji 264, avstrijske žigosane krone 24.87. — LDU, Dunaj, 28, julija. Devize:, Berlin447, Curih 2800; valute: nemške marke 445, leji 420, levi 320, švicarski Iranki 2775» francoski franki 1275, italijanske lire 900, angleški funti 625,. dolarji 165, carski rublji 200; v prostem prometa : Zagreb 245—263, Budimpešta plačilo v denarju poštne .hranilnice ali v žigosanih kronah 100—113, madžarske žigosano krone 100—112, Praga 370—392, Varšava in Krakov v poljskih markah 95—105* čehoslovaS-ke krone pettisočaki 372—396, manjši bankovci 373— 37, dinarji 975—1025, — LDU. Curih, 28. julija, Devize: Berlin 14.20, Newyork 583.50, Londou 22.06* Pariz 45.30, Milan 31.85, Bruselj 48.50, Praga 11.75* Beograd 31,75, Zagreb 8, Budimpešta 3.40, Varšava Z, Dunaj 3.45, avstrijske žigosane krone 3.50. LISTEK. : Brat Nandžič:! : Spanimi orlovske mladosti» (Dalje.) Reči moram, da je tudi mene ta tuš precej za-; del. Toda tovariši so me potolažili, češ, da je razred,-; nik pač besen, ker je strupen liberale© . . . O sokolstvu nismo takrat kar nič govorili, S* I manj seveda o kakem orlovstvu. Danes — po 15 i»-I tih — se pa že v prvem razredu ljudske šole zmor -jajo in tepejo prezgodaj dozoreli Sokolići in Orliči, i Res, danes že otroci — toda ne — danes že otročiči 1 niso več — „otroci“! I Nekako sredi prvega semestra me je vprašal brat — takrat šestošolec — če sem že povabljen k sestanku. Začuden sem ga vprašal, kakšen Stanko naj bi me bil povabil. Brat se mi je skrivnostno, pa. dob-'rodušno smejal, toda nobene besede nisem mogel več izvleči iz njega. Spoznal sem, da ima skrivnost, za katero jaz za enkrat še nisem zreL Toda nekaj tednov kasneje sem vendar prišel na „sestanek“, namreč na sestanek katoliško narod-nega dijaštva. Vršil se je zelo skrivno v neki garderobi v „Unionu.* Tisti večer je predaval sedmošolec Andrej Gosar o luteranstvu. Več se o tistem večeru ne spominjam, toda od takrat dalje sem bil popolnoma „naš“, — „zaupen mož.“ III. V četrti šoli nam je dal profesor slovenščine domačo nalogo z naslovom: Voda dobro služi, a slabo gospodari. Razglasil je nekaj nagrad za najboljše izdelke. Jaz sem že iz tretje šole slovel kot dober pi -sec slovenskih nalog. S prijateljem Grčo sva se vedno navduševala za lepo slovenščino. On je zlasti ljubil Krsnika kot njegov ožji rojak, jaz sem bil zaljubljen v Meškota. Seveda sem prišel kot tak takoj v poštev, kot pretendent za razpisano nagrado. Prijatelji so me bodrili, da mdrhtn zadeti prvo. Toda meni samemu so “«i MANUFAKTURNO Biß©© iSZ tkanme (Stole) su moške m .ženske obleke u» kostume, borni ab&sto ih lemite blàpf aft obfeke, predpasnike in vse vrste perilo, naj a» z popokam zaupanjem o hine »a uumuiakturuo trgovina 601 Gösis® ste mMà 11. €3e»e> ixnaevsr&M© lbs?©sG raaMiatjpMesjj®!, siljenj». manufaktur-nega istega pe *©!© znižanih sensi® se hoče prepričati, pri fsrdki mmmm »elea cerkva s*. fllsjlailš. Kemika cesia it. t jje zdel ta ideal nedosegljiv — naloga pretežka. Troha jo je bilo delati z glavo, ne s — srcem. V tistih dneh sem se seznanil s tovarišem Stanovnikom iz a-razreda. Tudi on me jo bodril. Pa čeprav je videl, da nimam poguma, ini je kratkornalo jekel: Ti moraš dobiti nagrado. Ce se sam ne upaš pismene naloge napisati, preskrbim ti jo jaz! Nekaj dni kasneje sva šla skupaj po Vodnik« -vem trgu. Pri spomeniku srečava Franca Torsegla -va, ki jo šel v spremstvu nekaterih dijakov. Stanovnik me predstavi. Terseglav seže v žep in’mi molče ponudi neke papirje. Pogledam — bil je spis z naslovom: Voda dobro služi, slabo gospodari. Vesel ga spravim, a vsi smo še ostali' v Terseglavovi družbi. Doma sem prebral njegov spis za mojo nalogo, a bil je preučen za moje zmožnosti. Nisem se ga u -pai prepisati, temuč sem ga skrajšal in prenarecli! . Ko so prišle naloge nazaj, sem dobil — drugo na -grado. Toda poleg te dobrote sem imel še to, da sem t)il znan s Terseglavom, s katerim sem odslej poleg drugih dijakov pogosto občeval. Prihajal je rad na ataše sestanké, pa drugače smo se tudi večkrat kje mašli. Že pri prvem srečanju nam je pravil, da misli izdajati nov mladinski list z naslovom „Mladost.“ Re-ket. je, da bo namenjena bolj kmetiškim fantom, vendar bi bilo želeti zelo, da bi se mnogo študentov nanjo naročilo. „Zori“ ne misli delati konkurence, a za dijake bo imela pomen, ker jih bo seznanjala z organizacijo med ljudstvom in bo budila med njimi smisel za gibanje naroda po širni domovini. Z vnemo smo se oprijeli ie misli. Ko je izšla 1. Številka, je bila za nas senzacija. Brali smo jo skup- no in skoro vsi „naši“ so se naročili nanjo. V našom razredu je bila „Mladost“ nekaj časa naravnost znamenje, po katerem smo se spoznavali. Tako je bilo zasejano v naše lehe prvo seme , iz katerega je vzklilo veselje do orlovstva z vsem njegovim lepim programom. „Mladost“ smo imeli rajši, nego „Zoro.“ Spominjam se, da sem nekoč priporočal „Zoro“ nekemu tovarišu Pečku. Storil sem to za po-skušnjo, ker nisem prav vedel, kako je ž njim. Odgovoril mi jo: Imam rajši „Mladost.“ Mene le to veseli, da vidim, kako se naše ljudstvo po deželi giblje. Vesel sem bil tega odgovora in potem sva preko cele dolge Sentpeterske ceste razpravljala in modrovala o „Mladosti“ in o gibanju našega ljudstva. Smisel za organizacijo med ljudstvom je budil med nami zlasti tovariš Stanovnik. Vedeli smo, da občuje z dr. Krekom in dr. Peganom. Ze zato smo ga zelo obrajtali. Večkrat sva, govorila, kako mora dijak v počitnicah doma ven med ljudi. Učil me je, kako občevati s priprostim ljudstvom. Nekoč sem mu potožil, da se ne bojim ravno več doma iti med ljudi, le s kmetiškimi dekleti da ne znam nič vrednega govoriti. Pohvalil se je, da sam tudi v tem oziru ni v zadregi in mi je dal zopet nekaj navodil, katerih pa da~ nes žalibog ne vem več. IV, Med tem je dozorel načrt patra Žužka. Ustanovila se je Marijanska kongregacija za dijake in ne -kega lepega dne se je vršil sprejem. Ni samo stvar sloge, če sem zapisal: nekega lepega dne, zakaj tisti dan je bil za nas resnično lep. Sicer moram pa poprej še nekaj drugega vsej pravici povedati. p° Predno smo — ožji krog mojih prijateljev — s& odločili za vstop v kongregacijo, smo imeli na spre -hodih živahne disputaeije. Za kongregacijo smo bili zavzeti in smo prav radi poslušali, če je katehet v šoli govoril o njej navdušene besedo. Govoril je'seveda na splošno in ni omenil, da se snuje tudi tu v, Ljubljani. Toda — da bi ravno mi vstopili! Z vstopom pa pridejo tiste sitne obveznosti. Treba bo nedeljo za nedeljo na shod. In če te ne bo — opraviči se, ali pika! Seveda smo že doslej hodili nedeljo za nedeljo — redko smo manjkali — toda hodili smo prostovoljno in čisto svobodno. Ne gospodinja, ne katehet, ne p. Žužek — nihče nas ni silil. Pa kljub temu, ne, prav zato smo hodili. Privlačnost dobrega zgleda, ki smo ga videli drug na drugem — seveda tudi notranja nepokvar -jenost kot posledica dobre vzgoje — nas je držala skupaj. In glej, naenkrat hoče p. Žužek z verigami — nad nas. Ali nam ne kaže, da se umaknemo, da o -stanemo popolnoma svobodni, da se ne damo vplivati od nobene strani? Moliti — da. Pogosto sv. obhajilo vsekako. toda — le svobodno! O ta študentovska svobodoljubnost ! Ne bom je zagovarjal, toda ostala bo na svetu brez mojega zagovarjanja in prav dobro bi bilo, ako bi razni gg, I katehotje, oziroma voditelji zavodov etc. malo bolj računali z njo. Toda to le mimogrede. Končno so padli predsodki — zopet je vplival zgled trdnosti in moške odločnosti nekaterih — in-prišel je dan sprejema. (Dalje prihodnjič.) ariborstea eskomptna banke v Mariboru. i® um® §!©■« 11. Telefon ifev. 16* Pecfrulnica : MURSKA SOBOTA. $pr©J©wi@ s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. lupilih In PF9Cte|ieS Devize, valute, vrednostne papirje itd» fedele : Oeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Hilf© predujme S Na vrednostne papirje in na blago, ležeče r javnih skladiščih. Bal© kredite: Pod najugodnejšimi pogoji. ae RF@VlZ©llt8 s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. I Ila naznanila. Rasna s um vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlati'.ire in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. JftfS IGNACIJ* MARIBOR GRAJSKI TEG v gradu (Burg). Bnhìlìt večje skladišče Xs.itDilli (ssagseine) tuli pritlična klet, n»jr»je v bližini glavnega kelodvor», Frcn O grb, e k trgovec v iàariboru, Vetrinjska nuca 17. 613 za snaženje sprejema XtJIHU Marija Hitenja v Aleksandrovi cesti 6, na vrtu, Maribor iliü® Prva jugoslovanska prekajevalnica klobas is tvornica salam, prodajalna; MARIBOR, Cisspeskiui.lS STÄB- I Rudolf M EPÜGftt Vsaki dan sveža kuhana gnjat in narezki. 620 Pwwte »e Pridnega šoferja išče okrajno glavarstvo Maribor. 617 Salonska PETROLEJ " svetel, ima na prodaj. Družba za promet petroleja z e. z. I. MAEOESO, Maribor. 614 PO CENI manufakturno blag® ie cfcspelo iz inozemstva in se dobi pri l H. ŠOŠTARIČ MARIBOR, Gosposka «I. §, Izgotovljene moške hlače Iz hlačevme, K 140—, 160—, 180-— itd. Izgotovljene hlače za đeč'Se, K 60-—, 70’— in 80—. Flavina, močna, meter kron 40'—, 48 — itd. na. dveh straneh tièk, meter K 48 —, Pri stari zalogi so se cena primemo znižale. Sukno za molke obleke, meter K 220 —, 260* — , 300 — itd. Hlačevma za molke obleke, met. K 70-, 80-, j 100 — itd. .{ Izgotovljene moške oblek?, suknene K1500—, 1800'—, 2000'— itd. Izgotovljeno obleke is hlačevine, K 600-—, 700 —, 800'— itd. Melika izbira perila in pletenin lastnih Izdeikev. JjMmwimWTÄ istnrfenega ib Če KatoUbMca tisSsarma v Cii iemga. VedenEtea pimèm Eù doti. £