Slev. 107. ? mu. v mm one I7. avgusta 1924. posamezna številka stane 2 Din. LBlO Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 sa pol leta ..... .120 za celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60 Cene lnseratom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50. veliki po Din V— tn 4-—. oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v ooiovinl. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulic) 6/IIL Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon SO. upravniStva 328. Političen list za slovenski narol Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Kraljev prihod v Belgrad. AVDIJENCA DAVIDOVICA, JOVANOVIČA IN NASTASA PETROVIČA PRI KRALJU. - ČVRST POLOŽAJ VLADE. Trden položaj vlade. (Telefonsko poročilo.) Belgrad, 16. avg. Polažaj je jak in čvrst. Radikali gledajo na položaj razdvojeno in so se razbili v dve skupini. Ena je skupina korupcio-nistov in nasilnežev, druga skupina je pa tista, ki se zbira okrog Ljube Jovanoviča. Korupcionistična skupina je hotela oslabiti vladno akcijo s tem, da jo sama izdelala zakon o pobijanju korupcije. S tem so se hoteli opravičiti pred narodom. Vendar jih je vlada prehitela, ker je sama izdelala zakonski načrt, katerega bo v kratkem sama pretresala. Ta načrt sta sestavila pravosodni in notranji minister. Prišel bo v parlamentu kot prva točka na dnevni red. S tem so izpodbita tla poskusu, da se Pašičevi korupcionisti rehabilitirajo med ljudstvom. Ker Pašič vidi, da mu ni mogoče najti Izhoda iz neprijetnega položaja, jc sklical veliko zborovanje, na katerem hoče >bra-niti državo« pred »protidržavnimi elementi«. S tem zborovanjem ne namerava napraviti samo manifestacije za svojo stranko, ampak nastopiti tudi proti Jova-novičevi skupini v klubu in izvesti moralni pritisk na levičarsko skupino v klubu, da bi se uklonila Pašičevi tezi. S tem hoče v stranki vzpostaviti moč in red. Pravilno razvijanje položaja pa stav-Ija Pašičevim radikalom največje zapreke. Jovanovičeva struja dobiva vedno več tal. Misli se, da bodo skupščinske seje v prvi polovici septembra, posebno pa seje v oktobru, zelo važne za naš notranji položaj. Važne bodo tudi za notranje odnošaje med radikali, da se izoblikujeta tisti dve skupini, ki se začrtavata v radikalni stranki. Pašičeva skupina bi bila popolnoma potisnjena s pozicije, na kateri se nahaja, v ozadje. Radikali se dnevno trudijo med svojimi tovariši, da vzpostavijo Pašiča. S temi načrti se največ pečajo tisti, ki vedo, da vlada narodne sloge in čistih rok one-mogočuje niih povratek v politično življenje, kjer so prej imeli odločilno besedo. Jovanovic je dolgo časa čakal v radikalni stranki. Njegova akcija ni prišla nenadoma, ampak je bila naravna posledica dolgega razmotrivanja in dela med radikali, da se zvežejo s čistimi ekstremisti na tistih tleh, na katerih bi bilo radikalom mogoče sodelovati z drugimi strankami ter stvoriti tak položaj, v katerem bi bilo mogoče izvršiti konsolidacijo države. POGAJANJA Z ITALIJO. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Pogajanja z Italijo razen konzularne konvencije so v glavnem končana. Ostanejo še razprave o spornih vprašanjih, ki se tičejo konzularne konvencije. Predlogi, ki sta jih stavili obe delegaciji, bodo vzeti v pretres na prvi seji ministrskega sveta. Delo o konzularni konvenciji bo nadaljevala sekcija in bo končano v dveh sejah. Pričakuje se, da se bodo razgovori končali še ta teden. S tem bodo končani razgovori o vsem materialu, ki je določen za diskusijo v Belgradu. Treba je rešiti še vprašanja, ki se tičejo Reke in njenih odnošajev z našo državo. O tem se bo razpravljalo na posebnih sestankih, ki se bodo vršili v Benetkah še tekom tega meseca. POPOLNA BLAMA2A »JUGO - SOKOLA«. Zagreb, 16. avgusta. (Izv.) Jugoslovanski sokolski zlet se je popolnoma ponesrečil. Zagrebško prebivalstvo je »jugoslovanske Sokole« popolnoma ignoriralo. Velike ovacije pa je prirejalo zagrebško občinstvo hrvatskim Sokolom - jezdecem. Veliko zabave je pripravil Zagrebčanom neki Pajer, ki je izobesil na čast jugoslo-venskim Sokolom — črno-rmeno zastavo I STATISTIKA PREBIVALSTVA. Belgrad, 16. avg. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je izdalo naredbo podrejenim organom, da takoj končajo vse priprave za tisk in publikacijo statistike prebivalstva. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Včeraj ob 5. popoldne je prispel kralj s kraljico in prestolonaslednikom v Belgrad. Kralja je pričakoval na kolodvoru po njegovi želji ministrski predsednik Ljuba Davidovič in dvorsko častništvo. Kralj se je z Davidovičem spustil v razgovor o položaju. Davidovič je kralju poročal o dogodkih v zadnjih dneh tako o notranji kakor zunanji politiki, ki so se dogodili za časa kraljevega bivanja na Bledu. Kralj se je pokazal zelo dobro razpoloženega. Zvečer ob 9. uri je bil Jovanovic na večerji pri kralju. Današnji dan je potekel brez posebnih dogodkov. Predpoldne je bil pri kralju minister za notranje zadeve Nastas Petrovič. Poučil je kralja o delu vlade in posebno o delu, ki so ga izvršili razni odbori. Ukazi o velikih županih še niso pod- Ylac!a m raMštvo. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Deputacija uradnikov je obiskala ministrskega predsednika Lj. Davidoviča in mu razložila nujno potrebo po izboljšanju uradniškega po-zume potrebe uradnikov, zato ima na pro-zume potrebe uradnikov, zat oima na programu izboljšanje uradniškega stanja. Dal je besedo, tla bo njihove zahteve v najkrajšem času izpolnil, ter je prepričan o potrebi, da se uradniško vprašanje reši v najza-dovoljivejši meri. Ponudbe za posojilo. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) V finančnem ministrstvu je bilo več sestankov, na katerih so razpravljali o ponudbah, ki so bile stavljeno vladi glede posojil naši državi. Sestankom sta prisostvovala bivša ministra za finance dr. Kosta Kumanudi in Voja Veljkovič. V prvi vrsti so razmotrivali o Blairovi ponudbi, da se oživotvori njegovo posojilo. Blairova skupina bi imela lansko leto plačati drugi obrok v znesku 10 mili-nov dolarjev, česar pa ni storila, radi česar bi imelo biti njeno posojilo zavrnjeno. Zahtevala je namreč opcijo za dve leti za 10 milijonov dolarjev, kakor je vzakonjeno po dogovoru. Kot prvi del tega drugega obroka nudi Pred gospodarsko obnovo Evrope. Pet let po sklepu vojaškega miru se te dni v Londonu sklepa končno tudi politični in gospodarski mir, ki naj v Evropi in ostalem svetu uvede zopet normalne, znosne razmere in odpre pot mirnemu razvoju. Londonska konferenca dovršuje svoje delo, njen uspeh *je zagotovljen. Francija in Nemčija sta končnoveljavno pristali na žrtve, ki jih sporazum terja od ene in druge in v ponedeljek se po vsej priliki podpišejo zapisniki: Davvesov načrt o reparacijah se uveljavi. Po brezprimerno zagrizeni politični in gospodarski borbi med glavnima nasprotnikoma iz svetovne vojne — Francijo in Nemčijo — je pod pritiskom Anglije in Amerike končno zmagala trezna pamet. Da je bilo do tega treba celih pet let, polnih težkih žrtev in grenkih izkušenj ne samo za oba glavna akterja, ampak tudi za ves ostali svet, se ni čuditi. Pomisliti moramo, kako globoko so bili zastrupljeni duhovi na eni strani po zmagi, na drugi po porazu, na obeh po medsebojnem sovraštvu. V Franciji je vrhu tega deloval strah pred nemško revanšo; vsak Francoz bi bil najraje videl, da se Nemčija razbije na kose ali za večno priklene na kratko verigo kakor nevaren pes. Nemci so odgovarjali z zagrizenim odporom, z grožnjami. Z odplačilom reparacij po verzajski pogodbi sploh niso resno začeli, nakar je Francija znova udrla v nemško ozemlje in važne industrijske predele vojaško zasedla. Nemci so šli tako daleč, da so iz vseh sil ubijali svoje lastno gospodarstvo, samo da Francija ne bi prišla na svoj račun. To se jim jo tudi temeljito nosrečilo in Fran- plsani, ampik je podpis preložen na ponedeljek, ker je treba rešiti še vprašanja posameznih oseb, posebno za Bosno in Hercegovino. Popoldne je bil pri kralju Lj. Davidovič in sicer od pol 6 do pol 7. Kralj je po tej avdijenci odpotoval s kraljico z brzoviakom ob 7 v Topolo, da prisostvuje parastosu za pokojnim kraljem Petrom ob 9 zvečer sta odpotovala z brzoviakom Davidovič in Jovanovic. Prenočila bosta v Mladenovcu, zjutraj pa odideta z jutranjim vlakom v Topolo. Tudi v pogovorih ter avdijencah pri kralju se je pokazalo, da je položaj vlade čvrst in da njene smernice odgovarjajo potrebam države in velikemu preobratu celokupne evropske politike v smislu demokracije. Blairova skupina takoj pet milijonov dolarjev v nominalni vrednosti. Od teh plača dva milijona v gotovini, tri milijone pa za opcijo v <15 dneh. Druga ponudba posojila je prišla od tvrd'-o Armstrong-Whitesorth, ki ponuja 7 mil"onov funtov šterlingov. Ta tvrdka je an-gleLlca. Od teh 7 milijonov da 3 milijone z jamstvom angleške vlade, 4 milijone pa v gotovini. Razen Armstrong-Waitsorth je dobila vlada še nekoliko ponudb. Vsi ti ponudniki zahtevajo opcijo in prekinjenje z Blairovo skupino. O teh vprašanjih se še ni ničesar reševalo in se bo vsa zadeva predložila ministrskemu svetu. Vlada se bo po vsej priliki odločila za eno teh ponudb, ker hoče končati započste železniške načrte, kakor Niš-Prokoplje, Užice-Vardište, lička železnica, Ormož-Ljutomer ter druge v Sloveniji pro-jecirane proge. POTREBE KATOLIŠKE DUHOVŠČINE. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Društvo katoliških duhovnikov je predložilo ministrstvu za vere zahtevo, da se povišajo katoliškim duhovnikom draginjske doklade v dvakratni dosedanji višini. To se mora izvršiti, sicer duhovščina ne more izhajati vsled draginje, ki je nastala. Minister je njihove razloge vzel na znanje in obljubil pomoč, v kolikor bo mogoča. cija ne-le ni dobivala nemških reparacij-skih milijard, ampak je za vzdrževanje vojaštva in uprave v zasedenem nemškem ozemlju štela iz lastnega žepa težke nove milijarde. Ako pa ne funkcionira gospodarstvo v dveh najnaprednejših evropskih veledrža-vah, je jasno, da se ustavlja celokupni gospodarski svetovni ustroj. To smo čutili vsi na lastni koži in še čutimo. Prav posebno pa sta bili prizadeti največji in gospodarsko najpomembnejši državi na svetu: Anglija in Amerika. V Angliji je nad en milijon brezposelnih, katerim država plačuje podporo; to je zanjo težko finančno breme, a obenem tvori nevarno socialno rano. V Ameriki se pa kopiči zlato in blago, da se gospodarstvo duši v lastnem bogastvu, za katerega ne najde potrebnega odtoka. Stvari tako niso mogle iti dalje. Amerika, ki je prva leta po vojni vznevoljena prepuščala Evropo njeni usodi in izjavljala, da se noče več pečati z njo in njeno politiko, je postala nepotrpežljiva; enako Anglija, ki se je odločno upirala francoskim željam po uničenju Nemčije. Na pritisk teh dveh se je sklical lani odbor gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi, pu-stivši ob strani reparacijsko komisijo, v katere nepristranost ni nihče posebno verjel, proučil gospodarski položaj Nemčije, ugotovil, v koliko je sposobna plačati in obenem izdelal načrt, kako praktično izvesti reparacije. Odbor je svojo nalogo dovršil in njene uspehe podal v obliki toliko imenovanega Dawesovega poročila, odnosno načrta. Ta načrt so načelno sprejele vse prizadete stranke, toda do njegove uporabe je bila še dolga pot. Ker načrt temelji na načelu, da se uredi nemško cosDodarstvo enotno nod izključnim nemškim vodstvom, dasi pod nedzorstvont zaveznikov, je takoj stopilo na plan vprašanje o gospodarski in vojaški izpraznitvi zasedenega nemškega ozemlja — tako bolestno občutno za francoske nacionaliste. Treba je bilo urediti vprašanje, kdo naj razsoja o morebitnih nemških zamudah, kar bi po verzajski mirovni pogodbi morala storiti reparacijska komisija, ki jo pa Nemci smatrajo za navadnega francoskega biriča in rablja in jo strahovito sovražijo. Treba je bilo dalje rešiti vprašanje o sankcijah za slučaj nemških zamud! To vprašanje je bilo posebno kočljivo zato, ker so ameriški in angleški bankirji, ki naj preskrbe nemško posojilo v zneska 800 milijonov zlatih mark, kakor to predvideva Dawesov načrt, izjavili, da posojila ne dajo, ako bo dolžnik, t. j. Nemčija vedno v nevarnosti, da mu tujec pošlje v, deželo svoje vojaštvo. Končno je bilo tu vprašanje nemških dajatev v naravi, glede katerih je Francija zahtevala, da prevzemi za te dajatve nemška vlada odgovornost tudi preko določenega roka (1930). Vsa ta vprašanja so se zdela zaenkrat nepremagljiva. Ali naj Evropa res polagoma pogine ob reparacijskem vprašanju?, Ne! so odločile tedaj ljudske mase v Angliji, Franciji in Nemčiji. Pri prvih prihodnjih volitvah so vrgle dotedanje državnike, ki so hodili po starih potih kapitalistično - imperialistične politike in se za potrebe širokih slojev malo brigali. Na krmilo so dvignile može socialnih načel, naklonjenih misli iskrenega sporazuma med vsemi narodi, vsenarodnega bratstva in vzajemnega dela: Mac Donalda, Herriota, Marxa. Po Evropi je zavel nov pomladni veter. V ljudeh je ostalo upanje: sedaj bo končno boljše, ti možje dvignejo zavoženi voz politike in gospodarstva iz močvirja zopet na trdna tla. Tega dela so se morali kmalu lotiti, in sicer na najtežjem koncu: pri reparacijskem vprašanju. Sešla se je londonska konferenca. Celi svet je spremljal njen potek s strahom in upom. Saj so bila vprašanja, ki jih je imela rešiti in ki smo jih gori navedli, skrajno kočljiva in zapletena. Večkrat in še v zadnjih dneh se je zdelo, da Mac Donald, Herriot in Marx ipak ne bodo kos težki nalogi in da se tudi ta poizkus za rešitev reparacijskega vprašanja ponesreči. Toda strah se je izkazal kot neopravičen, londonska konferenca je dosegla sporazum med zavezniki in Nemčijo. Angleško, francosko in nemško ljudstvo si more čestitati na uspehu svoje volje. Vsekakor gre velik delež na tem uspehu tudi Ameriki, ki je na konferenci sodelovala % največjim poudarkom. Vendar je dejstvo, ki zasluži ves poudarek, da gre glavna zasluga za končno likvidacijo vojnega stanja v Evropi delavnim ljudskim siojem v Angliji, Franciji in Nemčiji, ki so obračunali s starim političnim redom in odprli pota novi dobi miru in dola. Borzna poročila. Dne 16. avgusta 1924. ZAGREBŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 14. avgusta 1924.)' Prost promet. Italija 3.65 (362.15-365.15), London 368.50 (365.50—368.50), New York 80.86 (80.25-81.25), Pariz 4.55 (4,47-4.52), Praga 241.50 (239.50-242.50). Curiška borza. (V oklepaju tečaji z dne 14. avgusta 1924.) Belgrad 6.60 (6.60), Berlin 1.25 (1.25), Italija 23.90 (23.80), London 24.08 (24.06), New-york 5.2875 (5.305), Pariz 30.22 (29.55), Praga .15.85 (15.70), Budimpešta 0.0070 (0.0070), Dunaj 0.007475 (0.00775). Brez dvoma se kupi najbolje pri tvrdki o (H.'5?*n * n lcuar» Bizfak LjubSjana, Sv. Petra ccsJs 20 konfekcija za gospode in dalke, srake« klobuki, mndni predmeti, angleško in češko sukno vedno v nalogi. Izdelujeva obleke po meri in nainevejšem kroju. Stran X__SLOVENEC, dne Stavnosfiia otvoritev velesejma. Letošnji velesejem bo zopet pokazal gospodarsko moč našega naroda. Obenem bo moral tudi pomagati naši industriji, trgovini in obrti iz težkih razmer, ki so nastale zaradi zastoja prodaje. Že pred 10. uro so se začeli zbirati povabljeni gostje, med njimi: prometni minister g. Anton Sušnik, dva zastopnika g. kne-zoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki se otvoritve radi odsotnosti iz Ljubljane ni mogel udeležiti, dr. Baltič, dr. Ipavic, g. pomočnik vojnega ministrstva general Kala-fatovič, komandant dravske divizije general Zivkovic. Iz ministrstva trgovine in industrije gg. Todorovič, Lazarevič in drugi. Udeležil se je otvoritve tudi ves ljubljanski konzularni zbor: dr. Beneš, češkoslovaški generalni konzul; De Flach, francoski konzul; dr. Strautz, generalni avstrijski konzul; Dular, belgijski konzul; Štrucelj, portugalski konzul; De Comelli, italijanski delegat; zastopana so bila poslaništva Velike Britanije, Romunije, Bolgarije, Češkoslovaške, Italije. Nadalje so bile zastopane vse naše gospodarske korporacije in institucije. Ob 10. uri je otvoril velesejem predsednik g. Fran Bonač z daljšim nagovorom, v katerem je izvajal približno sledeče: Letošnja prireditev naj ublaži denarno in občo gospodarsko krizo, ki je zavladala v dobi od 3. do 4. velesejma. Z izboljšanjem položaja industrije se bo izboljšala naša plačilna bilanca. Treba je smotrenega gospodarskega dela za povzdigo našega gospodarskega življenja. Ko je pozdravil vse navzoče zastopnike raznih državnih in gospodarskih institucij, je prosil zastopnika centralne vlade za otvoritev. V imenu centralne vlade je otvoril velesejem g. prometni minister Anton Sušnik s sledečim nagovorom: »Imam častno nalogo, da kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo in osrednje vlade otvorim četrti ljubljanski velesejem. Program nove vlade je znan. Sedanja vlada hoče biti vlada reda in miru, zakonitosti in poštenja. Ta vlada je odločena storiti vse, da zavladajo zakoni, red in poštenje v vsem javnem življenju, politiki in gospodarstvu. Radi slabih prometnih razmer, radi zgrešene finančne politike in vsled zavožene carinsko-tarifne politike, kar otežuje naš izvoz in omogočuje divjo konkurenco tujih držav, se naše gospodarstvo ni moglo razviti. Zato mora sedanja vlada storiti vse za razvoj vseh važnih panog našega gospodarstva, med katerim zavzemajo poleg kmetijstva, trgovina, industrija in obrt najodličnejše mesto. Ureditev prometa je najvažnejše vprašanje, kajti dobro urejene železnice so predpogoj za razvoj trgovine in industrije. Ravno tako pripravlja vlada nov carinsko-tarifni zakon. Vse to bo dalo nov razmah in gospodarstvu novo življenje. Slovenska obrt je razvita tako daleč, da zavzema častno mesto v svetovni konkurenci in je med prvimi v naši državi. To dokazujejo veliki uspehi ljubljanskih velesejmov. Vlada bo storila svojo dolžnost. Otvarjam četrti velesejem z željo, da naj se trgovina, obrt in industrija razvijajo v začetem pravcu, kar bo v korist vsej državi. Živel slovenski narod, živela naša domovina!« Po nagovoru se je podal g. minister na ogled razstavljalnega prostora, ki si ga je zelo natančno ogledal v spremstvu g. ravnatelja Dularja. Pri mnogih razstavljalcih Sličice iz Dunaja. Schon bist du, doch gefalirlich auch dem Schiiler wie dem Meister; ontnnrvend veht dein Sommcrhauch du Capua der Gcister. Grillparzer o Dunaju. S precejšno radovednostjo sem prestopil koncem julija tega leta avstrijsko mejo. Nisem bil še nikdar v republiki Avstriji, nisem še videl »cesarskega mesta« v republikanski obleki pod socialističnim županom Seitzom (Zajcem?). Tudi še nisem nikdar živel v kraju, kjer bi bil vsak delavec in vsak uradnik milijonar. No, Dunaj je ostal, kakršen je bil. Še vedno bi moral Martin Krpan pustiti trebuh zunaj, če bi hotel živeti nekaj tednov na Dunaju s svojimi prihranki; tako draga so živila tudi za človeka z jugoslovan. valuto v žepu. Dunajčani so še vedno taki, kakršni so bili nekdaj: zelo ljubeznivi, veseli, po-strežljivi; zabavišča so dobro obiskana, parki vsi v cvetju, dekleta »zal' oblečene«, kakor jih je gledal že Prešern. In če slovi kaka gostilna po dobrem pivu in vinu, šumi v njej kakor v panju, čeprav plačaš za liter dobrega vina kar 30.000 K (kakih 35 Din). Neprestano prihajajo in odhajajo čebelice. O Donavi v Avstriji veljajo še vedno besede, ki jih je naslovil nanjo Schiller z ozirom na Dunajčane: Mirh urmvohnot mit glHnzendem Aug' dns Volk der Phttaken: linmer ist Sonntag, es dreht immer um Herd sich der Spiess. Niti imen ulic z malo izjemami niso spremenili; še vedno imaš tlabsburger- Ljubljana, 15. avg. 1924. se je ustavil in spregovoril z njimi par besed. Zanimal se je skoro za vse naše izdelke, posebno pa za naše obrtniške izdelke. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad velikim napredkom ljubljanskega velesejma kakor tudi nad izborno organizacijo. Pri vhodu v češkoslovaški paviljon ga je pozdravil gen. konzul dr. Beneš, naglašajoč želje po trajnih gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Minister g. Sušnik mu je odgovoril, da bodo morali postati stiki med Češkoslovaško in Jugoslavijo še tesnejš. Ravnotako je pozdravil g. ministra Sušnika pri vhodu v francoski paviljon g. konzul Flacli. G. minister si je ogledal tudi razstavo zdravstvenega odseka, kjer ga je pozdravil g. sanitetni šef Katičič in o kateri se je zelo pohvalno izrazil. Po ogledu se je vršila pogostitev gostov. Popoldan. Popoldanski poset sejmišča je bil zelo velik. Prišlo je silno mnogo letoviščarjev (iz Rogaške Slatine). Prišli so pa že tudi trgovci, tako da niso bili na sejmišču samo radovedneži. V večjem številu kakor lani je zastopana na letošnjem velesejmu elektrotehnična stroka, potem usnjarska in tekstilna industrija. Kmetovalcem se nudi na sejmu velika izbira poljedelskega orodja. Sklenilo se je prvi dan nekaj kupčij v elektrotehniški in v tekstilni stroki. Prireditev paviljonov in posameznih razstavljalnih prostorov je zelo okusna, posebno se odlikuje papima in elektrotehnična. Reklama je živahna. Vrvenje je bilo cel dan živahno in obeta v slučaju lepega vremena dober rezultat DrugI dan velesejma. 16. avgusta 1924. Današnji dan velesejma je potekel v nekoliko slabšem razpoloženju. Predvsem so prišli kmetovalci, ki so se predvsem intere-sirali za poljedelske stroje in orodje. Posebno pozornost so posvečali zvonovom, katere so si ogledovali farani v družbi svojih gg. župnikov. Prišli so tudi letoviščarji. Med inozem-ci so bili prišli Čehi in lepo število Italijanov. Posebno iz Italije prihajajo velesejmskernu uradu poročila, da je razprodanih že Ca 2000 legitimacij. Italijani se zanimajo posebno za uvoz konj, ker je Italija znana država, ki mOra uvažati zelo veliko razne živine. Poleg lesa je to najvažnejši naš produkt, ki gre v Italijo. Obiskali bodo velesejem ob priliki konjske razstave dne 26. avgusta, za katero vlada tudi med našimi kmetovalci veliko zanimanje. Konje je izbiral za razstavo kmetijski odsek velesejma po celi Sloveniji pod vodstvom priznanih kmetijskih strokovnjakov. Dosedaj je izbranih že 120 konj. Ravnotako je najavljenih še mnogo obiskovalcev iz Koroške in Štajerske (Avstrija). V splošnem je razpoloženje med razstav-ljalci zelo optimistično. Danes je obiskal velesejem bolgarski poslanik g. Vakarelsky s soprogo, ki se je zelo laskavo izrazil o prireditvi ljubljanskega velesejma. Šel je tudi na Grad, odkoder si je ogledal mesto in okolico. Vzhičen je izjavil: Ce n'est pas une ville, c'est un bijcu (to ni mesto, to je biser. Povdaril je tudi potrebo po ožjih trg, stikih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Tudi zagrebški velesejem je poslal na gasse, Albrechtsplatz, Ferdinandsbrucko, Franz Josefs Bahnhof, Stphaniev/arte itd. Franzensringa ni več; imenuje se sedaj Ring 12. November. Tujcu bo razlagal domačin, da je to dan, ko se je spremenila Avstrija v ljudovlado. Prav tako je še mesto polno spomenikov, ki predstavljajo Habsburžane. Niti ob prevratu niti pod socialistično mestno upravo ni prišlo nikomur na misel, da bi se sedaj znosil nad spomeniki. Pa ni treba misliti, da so morebiti dunajski socialisti za restavracijo Habsburžanov. Obratno! Bil sem na Dunaju baš 27. julija, ko so mnogi stotisoči manifestirali po ulicah proti vojni in za ohranitev republikanske državne oblike. Samo ljudje so toliko pametni, da ne mislijo, da se človek izkaže dobrega republikanca s tem, da odbije kakemu kipu nos ali da prevrne s podstavka kip kakega generala, ki je umrl že pred 70. leti. V tem oziru mi Dunajčani ugajajo: ne sramujejo se svoje zgodovine in ne hite zatrjevat, da so poprej imenovali ulice po Habsburžanih in njihovih državnikih in vojskovodjih »iz strahu pred krvnikom Francem Jožefom«, po domače rečeno: iz hinavščine. »Slovenec« nima namena, da bi branil večino v ljubljanskem občinskem svetu v predvojni dobi, večino, ki je bila skozi par desetletij narodno-napredna in ki je imenovala nekatere ljubljanske ulice po Habsburžanih. Vendar lahko mirno rečemo, da ji delajo tisti krivico, ki ii očitajo, da ie postavljala Francu Jožefu in Rarleckiju spomenik »iz strahu«, t. j. iz hinavščine. Če bi bilo to res, potem bi si pač malokdo štel v ljubljanskega par svojih uradnikov, da si ga ogledajo. Interes kupcev se že opaža. Povpraševanje je veliko in zaključki so že prišli. Opaža se sicer še veliko netrgovske publike, ker si trgovci še ogledujejo in čakajo. Do sklepov je prišlo v tekstilni industriji in v pleteninah, v puškarstvu, v igračah. Huda je konkurenca v električni stroki, vendar pa je situaoija zadovoljiva. Tudi kemični izdelki gredo, nekaj tudi usnjarski izdelki. Med obiskovalci omenimo še skopljanske trgovce, ki so zelo zadovoljni in so že sklenili par pomembnejših zaključkov. Danes ob 9. uri je odpotovala iz Ljubljane v Belgrad delegacija za trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki si je ogledala velesejem. Ugledna oseba se je izrazila, da se mora institucija ljubljanskega velesejma obdržati, ker je naravnost vzorna in posnemanja vredna, Danes je prejel velesejmski urad od g. ministra agrarne reforme g. Ivana Vesenjaka brzojavni pozdrav sledeče vsebine: »Srčno se radujem nad vzornim dokazom slovenskega smotrenega narodno-gospodarskega dela in stremljenja. Krepko naprej v blagor ljudstva in za okrepitev domovine! — Podpis. • * • Izšla je IV. številka Sejmskega vestnika IV. Ljubljanskega velesejma z zanimivo vsebino. Splosuo pozornost vzbuja prvovrsten strokovni članek gospoda rud. svetnika ing. Igo Pehanija »Rudarstvo v Sloveniji«, ki se je začel v tretji številki in se v četrti končal. Velesejmski urad ima še nekaj izvodov na razpolago. Legitimacije za poljubni obisk letošnjega velesejma se prodajajo po Din 50.— v pred-prodajl pri Zadružni gospodarski banki, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Jadransko-po-dunavska banka, Slavenska banka, Ljubljanska kreditna banka, Obrtna banka, Trgovska banka, Aloma Company, Tourist-Office (Put-nik) v Ljubljani in v paviljonu pri glavnem vhodu na sejmišče ob Gosposvetski cesti. ' Ekspozitura »Slovenčeve« uprave na velesejmu ima kot lani svoj prostor pri vhodu na desni strani poleg sejmskega poštnega urada. Ondi se prodaja »Slovenec«, obenem pa sprejemajo novi naročniki na naše časopise ter oglasi. Cenjeni naročniki dobe ondi vsa tozadevna pojasnila. Podaljšanje policijske ure povodom ljubljanskega velesejma. Z ozirom na velik dotok tujcev v Ljubljano za čas velesejma, kateri dohajajo zlasti z nočnimi vlaki in si ne morejo ponoči preskrbeti prenočišča ter da se gostom pokaže Ljubljana -gostoljubno in vabečo ter radi drugih razlogov, odredil je g. veliki župan sledeče: Za vse gostilne, restavracije se podaljša policijska ura do 24. ure. Za vse kavarne se podaljša policijska ura do 2, ure ponoči. Kavarne Emona, Evropa, Jadran, Narodna kavarna, Slon, Union, Zvezda imajo odprte do 4. ure zjutraj, vendar se po 2. uri ponoči ne smejo točiti alkoholne pijače, Restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograjenem sejmišču ljubljanskega velesejmna imajo policijsko uro ob 1. uri ponoči, vendar ne smejo od 24, ure naprej točiti alkoholnih pijač. Zdravstveni predavanji. V higijenski razstavi na ljubljanskem velesejmu predava v nedeljo, dne 17. t. m. oficijal drž. hig. zavoda Puhar Leopold »O vplivu alkohola na telo in dušo« in v ponedeljek, dne 18. t. m. dr. Fink Marija »O ženskih spolnih boleznih«. (To predavanje je samo za žene.) — Pričetek vsakokratnega predavanja ob štirih popoldne. čast, če imenujejo Ljubljančani po njem kako ulico ... Kakor zgodovina ne ovira Dunajčanov, da bi danes ne bili dobri republikanci, tako ne ovira nas, da bi ne bili dobri državljani Jugoslavije. Socialistični Dunaj ni niti večine prostorov v nekdanjih cesarskih gradovih porabil za urade, ampak jih je pretvoril v muzeje. Za 5000 K si kupiš dovoljenje, da si smeš n. pr. ogledati prvo nadstropje gradu Schonbrtuma. Sluga te vodi skozi 40 sob, okrašenih deloma z lepimi slikami, pokaže ti dve preprosti sobi z razgledom na sever: delavnico ln spalnico Franca Jožefa v originalni opremi. V kotu spalnice stoji preprosta železna postelja, na kateri je umrl Franc Jožef. Sobi se v ničemer ne ločita od bivališča kateregakoli višjega uradnika. Karel in Cita sta pa stanovala v najlepših soban na južni strani gradu. Posebno razkošna je bila cesarica Marija Terezija. Uredila is je bila takozvani »Millio-nenzimmer , čegar okrasitev je stala v njeni dobi milijon goldinarjev. Tudi schonbrunnski zveririjak si lahko oglerlaš proti vstopnini 5000 K; paziti moraš samo, da te pri vstopu ne spoznajo za tujca; sicer boš plačal vstopnino za tujce: 10.000 K. To velja pri vseh muzejih. Tujci plačajo povprečno še enkrat toliko kakor domačini. Število živali zaostaja sicer za predvojno dobo. Toda za tujca, ki si hoče ogledati živalski park v enem dnevu, jih je še vedno toliko, da odideš ves truden iz parka, ne da bi se bil utegnil zadostno po-muditi pri posameznih kletkah in pre-grajah. Če bi si prišel Franc Jožef po osmih Na higijenski razstavi se vrši poleg popoldanskega predavanja »O alkoholu« tudi predavanje s filmom »Kako ostanemo zdravi« in sicer ob 10 dopoldne. i Godba dravske divizijske oblasti igra vsak popoldan pod osebnim vodstvom gosp. kapelnlka Čerina od pol 5. do pol 0. na velesejmu, kakor tudi zvečer od 7. naprej. V nedeljo igra godba tudi dopoldan od pol 11. do 12. ure. Razstava »Pekot-čevljev. Po vsej državi zaiana tovarna čevljev Petra Kozine, je kakor prejšnja leta, tudi letos razstavila svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu. Paviljon firme »Peko« je tako okusno urejen, da se ob njem takorekoč mora ustaviti vsak posetnik velesejma. Tvrdlca Peter Kozina je v tesni zvezi z razvojem naše industrije. Leta 1903. jo ustanovil g. Peter Kozina v Tržiču z malim obratnim kapitalom nekako eksportno trgovino, ki se je bavila z nakupom in razprodajo na Gorenjskem zelo razširjenih izdelkov čevljarske obrti. Že takrat se je firma »Peter Kozina« odlikovala po svojem solidnem blagu in Kozi-novi čevlji so kmalu začeli vzbujati pozornost tudi onstran meje. Tedaj je začel marljivi podjetnik misliti na ustanovitev mehaničnega izdelovanja čevljev. Pri lem so mu bila v izpod, budo ogromna naročila, ki so prihajala iz inozemstva. Na drugi strani pa je g. Kozina kot zaveden narodnjak naletel na težkoče, ki .50 mu jih delale avstrijske oblasti. Vztrajno pa je premagoval vse ovire in njegovo podjetje se je razširilo leta 1911. v sedanjo moderno tovarno v Tržiču, katero so gradili 3 leta. Prišla je vojna, ki je težko prizadela vso našo indu--BziJd m nfjafpod ntuaAomzojj rpnj nt otuis nesla. Šele po osvobojenju je zamogla Kozi-nova tvornica krasno uspevati in je pošiljala na trg velike množine svojih izdelkov. G. Kozina je izvedel nacionalizacijo čevljarske industrije, ki je bila poprej pri nas skoraj izključno v nemških rokah. Danes stoje pod vodstvom g. Kozine tri največje tovarne čevljev v Tržiču, ki producirajo letno nad 1 milijon parov čevljev. Tovarna »Peko« izdeluje čevlje od najnavadnejše do najfinejše vrste. V veliki meri se »Peko« izdelki izvažajo v inozemstvo, priljubljeni pa so razen v Sloveniji zlasti na Hrvatskem in v Srbiji. Pisalni in šivalni stroji. V paviljonu a 148 je rastavila slovita tvrdka: Bernh. Stoe-ver-Werke, Stettin, svoje svetovno znane »Stoever« pisalno in šivalne stroje, ki zavzemajo v fini in precizni mehaniki eno prvih mest, vsled česar so ti izdelki z nenavadno hitrostjo osvojili svetovni trg. Ker je povpraševanje po teh strojih tudi v Sloveniji zelo veliko, sporočamo interesentom, da je zastopnik navedene tvrdke: L. Baraga, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 6. I., ki ima pisalne kakor Šivalne stroje stalno v zalogi. Velika razstava konj na ljubljanskem velesejmu obeta postati po vseh dosedanjih pripravah in po došlih priglasilih prvovrstna prireditev na letošnjem velesejmu in bo imela za vse sloje prebivalstva največjo privlačno silo. Po svojih najlepših in najboljših konjih, ki bodo razstavljeni iz vse naše dežele, ne bo zanimala samo ljubiteljev konj in športnih krogov, ampak v prvi vrsti tudi naše kmetovalce, ki se pečajo s konjerejo in iz katerih srede bo razstavljenih največ plemenskih in drugih konj. Razstava je poklicana, da nam pokaže, kako daleč smo se že povspeli v razvoju naše konjereje, po drugi strani nas ima pa spodbuditi in navdušiti za nadaljnji napredek v tej važni gospodarski stroki. Za najlepše , in najboljše konje se bo razdelilo 80 premij in razen teh tudi diplome. Prostor za razstavo se prireja na obsežnem gokol-skem telovadišču, ki leži tik velesejma. Po- letih ogledati Dunaj, bi se tu počutil nadvse slabo. Plemstva ni več. Niti njegovih ljubih konj ne vidiš več na Dunaju. Pripovedovali so o njem, da se ni nikdar maral voziti z avtomobilom. Bil je še iz dobe, ko je bila lepa kočija s čilimi konjički višek razkošja. Danes so take stvari na Dunaju samo še za v muzej. Z dunajskih ulic jo konj tako rekoč izginil. Vozi samo še skromne tovorne vozičke; vidiš ga tako redko, da kmalu ne bo za dunajskega otroka samo krava in ovca redkost prve vrste, ki jo bo treba iti gledat v okolico, ampak tudi konj. Dunajski izvošček ima samo še avto. Teh je v mestu na tisoče. Po vseh ulicah se jim moraš izogibati. Hvala Bogu, da ne povzročajo takega prahu kakor pri nas, ko ob poletnem prahu prekolneš avto, če ga le od daleč zagledaš, kako pripravlja tvojemu nosu bogato pojedino samega prahu. Moderni Dunaj je namreč ponosen na to, da se uspešno bori proti prahu. Ulico so seveda tlakovane (že od prej) in namočene z oljem. Nikdar nisem imel tako lepe prilike, opazovati dunajskega bogastva, kar se tiče avtomobilov, kakor 5. avgusta, ko sem jo mahal peš proti Hohe Warte; peš radi tega, ker so bili vsi vozovi cestne železnice tako prenapolnjeni, da si se podal v živ-ljensko nevarnost, če si se vrinil med gručo občinstva, ki je stalo na stopnicah. Poleg cestne železnice je drdrala proti Hohe Warte črna procesija avtomobilov, ki se jc ob vsakem prometnem zastoju takoj zgostila v vlak samih avtomobilov. In vendar se je uprava mestne železnice zelo potrudila, da bi obvladala ogromni promet: kar log ograj in pregraj za posamezne skupine konj bo sredi razstave tudi prostorno teka-lišče za prepcljevanje konj. Prostor bo opremljen s tremi vodovodi, s-potrebno zalogo sena dn drugimi pritiklinami. Razstava sc otvori v nedeljo, dne 24. avgusta, in bo trajala samo ta dan od osmih zjutraj do šestih popoldne. — Priporočamo vsem krogom, ki se interesirajo za razvoj naše konjereje, da si ogledajo to velezanimivo prireditev, ki bo prva te vrste v Ljubljani. ^f Manj kinavščine in ve£ stvarnosti. Takozvano »napredno« časopisje se razburja v imenu »jugoslavenskih privredni-kov« nad »nepotrebno politično introduk-cijo«, s katero je otvoril prometni minister g. Susnik IV. velesejem. Da ne bo v tej zadevi nikakega spodtikanja, ugotavljamo, da je g. minister popolnoma upravičeno po-vdaril, da hoče biti nova Vlada — vlada reda in miru, zakonitosti in poštenja. Tudi je imel prav, ko je omenil, da se naše gospodarstvo vsled neurejenih prometnih razmer in vsled zgrešene finančne in ca-rinsko-tariine politike ni moglo razviti. Ali je g. minister morda govoril neresnico? In cla je povdaril slovenski karakter prireditve, napil slovenskemu narodu — ali ni govoril resnice? Ljubljanski velesejem je specifično slovenska prireditev, ki naj pokaže, kar premore Slovenija. Vse dosedanje »jugoslavenske« vlade so bojkotirale Slovenijo. Nobeno industrijsko podjetje se ni moglo ustanoviti brez neposredne sdozvo-le« g. Savica, obdavčenje slovenske industrije je trčilo baš ob najijutejše ugovore »jugoslavenskih privrednikov«, v trgovskih pogajanjih z Italijo je bivša vlada udarila v prvi vrsti slovensko industrijo itd. Demo-kratarski »privrednikk naj si pa zapomnijo, da je ljubljanski velesejem eminentno slovenska ustanova, da ima kraljevski minister — v kolikor je sin slovenske matere i— pravico, da nazdravi na slovenskih tleh slovenskemu narodu! + Hinavščina brez primere. »Jutro« vprašuje v drzno-emičnem tonu, kako neki utemeljuje nova vlada odgoditev narodne skupščine na nedoločen čas. »Jutro « naj ne apelira na neumnost svojih čitateljev, ki jim to demagoško pisanje že preseda. Pašič in Pribičevič nista imela zaupanja zbornice in sta hotela vladati do 20. oktobra v znamenju prikrite diktature. Nova vlada ima impozantno večino 169 glasov, in ta večina se je izrekla za odgoditev., ker je izven dvoma, da mora imeti nova vlada toliko časa, da izdela do ponovnega sestanka zbornice najnujnejše zakonske predloge, Tudi Žerjav ni stresal svojih reakcionarnih socialnih zakonov iz rokava. Gospoda se bo še prehitro uverila, da je med voljo dejanske večine parlamenta in samovoljo male klike bistvena rsziika. ,+ Stari Avstrijakant, »Slovenski narod« se strašno ogorčuje, ker smo ugotovili, da Hrvati veljajo ravno toliko kolikor Srbi. To je »Narodu« škandal! Kako se morejo Srbi, ki so prelivali kri za našo svobodo, primerjati s prekucuškimi Hrvati, ki so »največji sovražniki naše države!« [To naziranje imenuje »Narod« naravnost ^klerikalno infamijo, ki naj si jo Srbi dobro zapomnijo.« — Mi moramo spričo takih izbruhov »Slovenskega naroda« resno dvomiti, ali so možgani onih gospodov, ki take stvari pišejo, v redu. Po nazoru teh predpotopnih individuov so Hrvati in Slovenci v Jugoslaviji res manjvredni »plemeni«, tako nekako, kakor črnci v Ameriki. Kar se tiče svobode jugoslovanskih narodov, naj si »Narod« zapomni, da je plod žrtev vseh izobraženih narodov zemlje in naših lastnih prizadevanj, in da si na podlagi teh žrtev nima nihče lastiti kakšnega prvenstva nad nami, niti smemo mi sami na račun te krvi zatirati drug drugega. Taka načela so veljala za časa Ti-murlenka ali Walensteina, ne pa danes, ko živimo v dobi demokracije, »Narodu« to seveda ne gre v glavo, ker živi še čisto v časih, ko je avstro-mažarska birokracija delila naroda v »državotvorne« in »pre-kucuške«, v žlahtne potomce vitezev, ki so sukali meč, in umazano sodrgo hlapcev, ki je sejala zanje žito. Da se »Narod« ne more iznebiti te ideologije, je razumljivo, ker je do kosti in mozga avstrijakantski. »Vlada je padla!« »Slovenski narod« je prorokoval, da bo vlada padla v treh dneh. Ker je ta rok danes ob 14. uri 37 minut in 59 sekund potekel, je vlada ipso facto m o -r a 1 a pasti. S 60. sekundo smo torej dobili novo vlado, ki so jo sestavili ata »beim Maček, dem weltberuhmten... tam za vodo namlich.. .< Strupeno sovraštvo. Ljubljanskim na-prednjakom kar ne gre v glavo, da so se časi izpremenili in da imamo sedaj drugo vlado, vlado pravice, reda in zakonitosti, in ne več vlado Žerjavove nasilnosti. Svoje onemogle jeze nad tem dejstvom ljubljanski naprednjaki ne morejo prikriti niti v trenotkih, v katerih bi zahteval že navaden takt nekaj samozatajevanja in možatosti. Posebno sijajno so se izkazali ljubljanski naprednjaki o priliki otvoritve ljubljanskega velesejma. »Narod« sploh ne omenja, da je otvoril velesejem minister Sušnik kot zastopnik vlade, ^Jutro« pa je govoru g, ministra posvetilo ostuden pam-f!et kot —uvodni članek! To pove vse. Ali mislijo ti gospodje morda, da jc ministrske časti vreden samo kakšen ljubljanski žid? Tem ljudem bo treba pokazati, da je vsak jugoslovanski minister — minister in zastopnik vlade! Zadnje zavetje. Veliki župan g. dr. Baltič se je pri otvoritvi velesejma sukal večinoma le okoli gospodov generalov, ministra pa je poskušal ignorirati, kjerkoli je le mogel. Kaj pa, če bi gospodje ministri začeli ignorirati prihodnji teden g. velikega župana? sillSIIISI I=W=I!!=II!=M in drugim tvrdkam pripoi-očamo, da se ob času velesejma poslužujejo za reklamo predvsem »SLOVENCA«, ki izhaja ta čas v znatno pomnoženi nakladi in cenjenim tvrdkam ravno ta čas I Oglase sprejema ves čas velesejma tudi ekspozitura »Slovenca« na velesejmu, desno od vhoda, tik sejmske pošte. IIIEIilssmEIIISmS!tlEmEm= v procesiji so jo cingljali vozovi vsi z napisom: »Hohe Warte. Sportplatz.« Tam so namreč italijanski pevci peli med 24. julijem in 10. avgustom desetkrat Verdijevo Aido. Pod milim nebom seveda. Zato se vstopnica ni glasila na določen dan, ampak na določeno predstavo. Če je bilo vreme deževno ali samo vetrovno, so predstavo odpovedali in jo preložili za dan ali dva dni. Veliko igrišče Hohe Warte leži na pobočju, ki pada v smeri proti kanalu Donave. Tam so zgradili na prostem velikanski oder in klopi za 17.000 gledalcev (sami numerirani sedeži). Na stojiščih je bilo prostora za 8000 gledalcev. Cene niso bile nikaka šala: najdražji sedež je veljal 230 tisoč K (kakih 275 Din), najcenejši 50 tisoč K. Poceni so bila stojišča: za 12.000 K si med predstavo stal visoko gori za sedeži, v odmorih pa sedel na tleh. E, v bregu je težko stati; nekateri so si na precejšnji strmini sicer izkopali v tla nekake stopinjo, kjer so stali na ravnem, drugi smo se pa usedli na tla in ob pričetim dejanj rotili sotrpine, naj se vsi usedejo na tla, češ da bomo prav tako vsi enako videli, če vsi sedimo, kakor če vsi stojimo. Pa je še vedno nekatere spredaj premotil vrag ob pričet-ku dejanja, da so po nepotrebnem vstali — in sedaj jim je morala slediti vsa počivajoča karavana. Pomp, s katerim so skušali osvojiti Italijani dunajsko občinstvo, je bil seveda ogromen. Reflektorji so iz ozadja razsvetljevali oder, na katerem je nastopalo istočasno po par sto oseb. V II. dejanju je pri-jahal Faraon na oder na živem velblodu. Sodelovali so pevci in pevke prvih gledališč v Italiji; tudi zbor, kjer so peli dunaj- ski pevci, je bil ojačen z vodilnimi glasovi iz Italije. Dirigiral je sam slavni komponist Mascagni. Italijani so storili vse, da izvo-jujejo zmago svoji umetnosti v Dunaju, ki je znan kot mesto ljubiteljev glasbene umetnosti. Kako so bili z uspehom zadovoljni, ne morem reči. Kar se tiče stojišča, so gledalci ploskali prav skromno. Sicer pa dvomim, če bi se bil plosk s stojišča slišal na oder; saj tudi'mi nismo slišali ploska s prvih sedežev. Jasno je bilo, da Dunaj še ni pozabil vojne in Tirolske. Vsekako pa je bila predstava 12.000 kron prav vredna, tudi dvakrat ali trikrat toliko. Že sama tehnika uprizoritve na prostem je odtehtala neznatno vstopnino: nad teboj zvezdnato nebo, pred teboj pa pogled na Dunaj v nočni razsvetljavi. Kakor ogromen krog samih luči se je svetilo iz Pratra »orjaško kolo«. Še nekaj o dunajskem denarju! Za naš dinar se je dobilo 28. julija 839 K, teden pozneje 859 K. Menja se morebiti neznatno ugodneje v Ljubljani nego na Dunaju, ker je treba na Dunaju plačati pri vsaki zamenjavi denarja nekaj davka. Najmanjši denar v prometu je 100 K. Dobiš ga v obliki bankovca ali pa tudi v obliki bakrenega novčiča, manjšega in tanjšega nego je bil avstrijski vinar. Prav tako dobiš v bakru 200 K, v niklu 1000 K in v srebru 10.000 K. Pardon! »Šilinga« v vrednosti 10.000 K ne dobiš več v prostem prometu, ampak samo pod roko, če plačaš zanj 15.000 papirnatih kron. Tistim pametnim ljudem, ki so med vojno spravljali srebrne krone in zlate de-setake, je šiling obudil stare skomine; planili so po njem in ga poskrili, tako da ga je država nehala izdajati. J. D. Planina pri Rakeku. V nedeljo 10. avg. je planinski sokol priredil tu svojo veselico. Bodi. Nekaj pa je, kar vsekakor ne more biti v redu: kako namreč pridemo do tega, da mora cela država sodelovati pri skrajno strankarski sokolski prireditvi! Posestvo tukajšnjega graščaka kneza Windisch-Graetz ie pod takozvano državno upravo. Ta ima svoje vozove, konje in hlapce. Ima jih menda zato, da služijo državni upravi, nikakor pa strankarskemu sokolu, torej čisto privatnemu društvu. Sekvestor knezovega vele-posestva v Planini je inžener Sodnik, ki sicer biva v Ljubljani, ima pa tu svojega namestnika. Inžeuerja Sodnika poživljamo, da pove, ali je državna uprava veleposestva Windisch-Graetz sodelovala pri zadnji sokolski prireditvi z njegovo vednostjo in dovoljenjem ali ne? S konji in vozom državne uprave jo uslužbenec iste uprave vozil na veselični prostor in z njega mize, stole, klopi, deske in potrebščine v soboto in ponedeljek skoro celi dan. Istotako vprašamo inženerja Sodnika, ali imajo samo pristaši JDS v Planini pravico voziti se brezplačno s konji državne uprave, ali tudi nežerjavovci? Sv. Gregor. Dr. Krekova spominska plošča je došla. Žal, da jo radi obilnih ovir letos še ne moremo vzidati in slovesno odkriti. Bomo pa to storili prihodnje leto ob 60 letnici njegovega rojstva. Zahvaljujemo se prav srčno za doposlane doneske in se priporočamo, da bi se še drugi zavodi kmalu poslužili doposlanih jim položnic, ker dosedanji prispevki daleč ne dosegajo stroškov. Imena darovalcev bomo ob-jaAili. Ig. V nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil v Katoliškem domu protestni shod proti krivični, previsoko odmerjeni osebni dohodnini. Za shod je vladalo veliko zanimanje in se je pokazalo, da so ljudje do skrajnosti razburjeni. Kako krivično se je razdelila ta dohodnina, naj povesta le dva slučaja izmed mnogih. Janezu Podržaju se je predpisal davek od hleva 5500 K, ima pa samo 1 kravo. Računal se mu je dohodek tudi iz gozda, dasi nima niti ene parcele, na kateri bi rastlo le eno drevo, ki bi bilo za posekati. Posestva nima, dohodka nima, kapitala tudi ne, plačati mora pa dohodnine 6000 K! — Janezu Zražba se je predpisal davek 1760 K, prodal pa ni niti za 10 K, zasluži tudi nič, lesa nima, da bi ga sekal, denarja tudi nima, da bi plačal. Zalo se obračamo do mož, ki so v prizivni komisiji, da naj ljudem pomagajo, kolikor morejo. Ljudje so obupani in s strahom pričakujejo najhujšega — eksekucije. — Shod je enoglasno sprejel sledeče resolucije: Na protestnem shodu, ki ga je sklicala okrajna kmečka zveza za Ig in okoliš dne 10. avgusta, so se naprosili poslanci »Jugoslovanskega kluba«:, da naj posredujejo in nam pomagajo, kolikor morejo, da se upoštevajo naše zahteve: 1. Z ozirom na povprečno 60kratno povišanje vseh prejemkov in izdatkov je povišanje davka prostega minimuma pri dohodnini z zneskom 20.000 I\ brezpomembno ter ga je treba zvišati že za leto .1924 na 98.000 K, to je na 60kratni znesek predvojnega minimuma .1600 K. 2. Davčna lestvica je že za leto 1924 tako iz-premeniti, da bo plačal na dohodnini vsak samo BOkrat toliko, kolikor se je plačalo 1. 1914. od dohodkov iste denarne vrednosti, to je na dohodek, ki je bil 60krat manjši kakor sedanji. — 3. Davčne napovedi, prošnje za odmerno podlago in priziv proti dohodnini naj bodo kolka proste. 4. Invalidni davek se naj ukine. 5. Davčni tajni zaupniki naj se odstranijo ter naj se zemljiškim posestnikom in obrtnikom dohodninski davek razdeli sorazmerno po direktnem davku.. — Shoda se je udeležilo čez 300 davkoplačevalcev. Mirna peč. Naše občinske volitve so se bile vsled intrig nekaterih samostojnih nezna-čajnih kričačev nekaj pomaličile. Zato je vsa zadeva romala v Novo mesto. Kakor čujemo, so sedaj volitve potrjene v korist SLS, ker odbi naša lista .13, liberalna pa 12 odbornikov. Potemtakem je bilo veselje v liberalnem taboru prezgodnje. — Novica v Mirni peči je tudi ta, da se tukajšnji orožniški vodja g. Cucek spravlja v pokoj. Njegovega odhoda se Širna mirnopeska občina, razen par njegovih pobra-timov, srčno veseli. Odkar je namreč nastopila nova vlada in zavela iz Belgrada druga sapa, hodi mož potrt, zamišljen in skrajno slabe volje okrog, ČeŠ, da je bolan. Mi pa vemo dobro, kake bolečine mučijo tega gospoda in mu, kot vnetemu oboževatelju Žerjava in njegovega »Jutra« delajo preglavice. Zaslug, bogve kako velikih, si mo ž ni stekel: Res je, da je pohra-time podpiral, druge ljudi, ki mu niso šli na roko, sekiral. Pa brez zamere! S Svete Gore pri Gorici. Odkar sta prišla nn Sveto Goro pri Gorici zopet slovenska frančiškana, fo je tam pričelo novo življenje. Romarji prihajajo od vseh strani: iz cele Goriške, s Krasa, Furlanije, videmske in tržaške škofije. In res romarji se na Sv. Gori jokajo od veselja in ginjenosti, ko slišijo v cerkvi zopet slovensko besedo božjo in se morejo spovedovati zopet v slovenskem jeziku. Iu drugi zopet pogosto povprašujejo zlasti po prejšnjem slovenskem gvardijanu p. Kapistranu ter se spominjajo, koliko jc moral prestati na Sv. Gori v najtežjem času, v pomanjkanju in bedi in koliko dobrega jc storil ouim, ki so v enako trdih časih postavljali svoje barake. In kljub temu so nekateri premalo znali ceniti njegove velike zaslugo za svetišče Matere božje in so mu izkazali mesto hvaležnosti nehvaležnost in to baš v trenutku, ko se poslavlja od ljube mu Slovenije in se podaja na pot v daljno Ameriko. Naj mu dobri Bog in svetogorska Mati božja obilno blagoslavljata v novem delu sveta vsak njegov trud, vsak njegov korak, ki ga bo storil v prid ameriškim Slovencem! — Redka slovesnost se je vršila na Sv. Gori 6. avg. t. 1. Preneseni so bili iz stare grobnice telesni ostanki velikega kardinala Missije v samostan, kjer jih je blagoslovil generalni vikar goriško nadškofije msgr. Lenart Sion ob navzočnosti nadškofijskega kanclerja g. dr. Mihaela Taroša, solkanskega dekana g. Jakoba Rejca, samostanske družine in sveto-gorskega ljudstva. Nato je bila rakev s pokojnim kardinalom — ostala je kljub hudemu obstreljevanju v vojskinem času čisto nepokvarjena — prenešena v novo grobnico nove bazilike, kjer bo kapela sv. Mihaela. Ob odprti grobnici so v dveh italijanskih in enem slovenskem govoru povdarjali govorniki v znesenih besedah pokojnikovo sveto življenje, njegovo globoko vero in neutru-dljivo delovanje v čast božjo in Marijino, Pomanjkljivo je bilo pa to, da noben govornikov ni omenil, da je bil pokojni kardinal sin slovenske matere in da je hotel počivati na slovenski Sv. Gori v sredi svojih slovenskih Goričanov. Naj počiva v miru veliki Slovenec z murskega polja župnije sv. Križa pri Ljutomeru in naj tam gori prosi za Slovence, zlasti še za hudo prizadete Goričane! Gorenji Logatec. Ne bo tega še dva meseca, ko je nekdo potegnil našo Orjuno, češ da se v naši občini ustanavlja komunistična stranka dn da ima svoj ustanovni občni zbor pri Ambrožiču v Gorenjivasi. In res, Orjuna je šla na ta lim in je zbobnala svoje pristaše iz vse okolice skupaj. Zvečer, ko se je že vse podalo k počitku, pa prihrumi celo krdelo junaških Orjuncev v Gorenjo vas in začne streljati kakor za časa odhoda Itašljanov iz našega ozemlja. Napadeni tudi niso držali rok v žepu in junaki Orjunci so jo umih nog od-kurili kakor po navadi. — Začelo se zaslišavanje za zaslišavanjent — nekaj napadenih je bilo celo zaprtih, medtem ko se Orjuncem ni prav nič zgodilo — in orožništvo je bilo vse na nogah, da najde zločince. Dognalo se je, da je Orjuna napadla mirne fante in začela nanje streljati, posledica tega pa je bik, da morajo sedaj pošteni orožniki, ki so to dognali, po prizadevanju našega okrajnega glavarja dr. Senekoviča kazenskim potom v Banat — baje jih je do 18. Seve ko bi orožniki drugače izpovedali in zvalili vso krivdo od Orjune na napadence, bi se jim nič ne zgodilo ampak morda bi bili celo odlikovani, tako pa morajo oni, ki so pošteno postopali in se niso bali izpovedati resnico, sedaj s svojimi družinami ne samo na kako drugo mesto pod svojim poveljnikom, ampak, kar jc proti vsem njihovim predpisom, kot kaki zločinci izpod področja svojega poveljnika pod tujega v popolnoma neznane kraje in med tuje ljudi. Čas je že, da se znebimo tega Senekoviča. G. sodnika Baričeviča" pa opozarjamo, da kljub svojim simpatijam za Orjuno, ne sme kot sodnik pri zaslišavanju delati nobene razlike med onimi, ki pridejo predenj, naj bodo Orjunci ali Sokoli ali pa pošteni gorenjski fantje. To za enkrat, če pa to ne bo izdalo, pa prihodnjič še kaj več. j p za velesejem v Ljubljani, i ju Mariboru, Pragi, Gradca predaja BLOHfl COMPflNV, Ljubljana, Kongresni trg 3. — Obletnica smrd kralja Petra I. — Na prošnjo ministrstva za vere se bodo danes, dne 17. avg. ob tretji obletnici smrti kralja Petra I. v tukajšnji stolnici ob 11. uri vršile cerkvene molitve po obredu, določenem ob smrti pokojnega kralja. Svečanosti se bodo udeležile vse tukajšnje oblasti. — Pri občinskih volitvah v Dolenjivast pri Ribnici je dobila SLS 267 glasov in 21 odbornikov, Gospodarska stranka pa 47 glasov in 4 odbornike. — Smrtna kosa. V Štfcngi pri Litiji je pfc dolgi mučni bolezni umrla sestra ondotnega župnika Marija Žnidaršič, stara 42 let, ter je bila tam pokopana na praznik Mar. .Vnebovzetja. N. v m, p.! — Sestanek bivših južnih železničarjem Danes, 17. t. ni. v nedeljo se vrši sestanek vseh bivših južnih železničarjev, kateri so bili po .10. oktobru leta 1924 penzijonirani ali pa reducirani, da se pogovorimo o naših zadevah. Sestanek se vrši v gostilni Moser v Zidanem mostu. — Pripravljalni odbor. — Začetek šolskega leta. Na srednjih šo« lah prične pouk 15. septembra. Na ljudskih šolah, ki so v istih krajih, kakor srednje šole, se prične pouk ravnoiako, kakor na srednjih šolah. Na deželskih ljudskih šolah pa prične pouk 10. septembra. Izpiti in druge priprave sc izvrše v času pred 15. septembrom. — Pričetek šolskega leta. Kakor čujemo< se bodo po naredbi ministrstva prosvete ponavljalni izpiti vršili v dneh od 1. do 13. septembra, dne 15. septembra bo prvi šolski dan. — Orožniki iz Slovenije se ne premestijo! Javljajo nam iz Belgrada, da je preklican ukaz, po katerem bi moralo 120 slovenskih orožniških komandirjev v razne srbske kraje in bi jih nadomestili srbski orožniki. Upamo, da se v kratkem ukine tudi ukaz, s katerim ic 18 obmeinih orožniških komandirjev po- slanih v Srbijo. Veselo ne bo tega samo prebivalstvo, ampak tudi orožništvo, odtrgano od svojih družin, na najbože slovensko ali pa srbsko. — Vrhniška »Kmetska zveza« ima 17. t. m, v Rok. domu važno sejo. Ker bodo prostori vsled evharističnega shoda za poznejši čas zasedeni, je pričetek seje takoj po kosilu. Poroča g. poslanec Stanovnik. Vabljeni tudi .vsi člani! — Tajništvo. — Nagrado za verouk nekaterim lcate-Iietom še od januarja meseca 1.1. naprej nišo izplačali; prijave smo naredili po navodilu »Uradnega lista« do 15. aprila; ko pa smo začeli izprašeArati, zakaj da nam no izplačajo, so nam odgovorili, da ni zadostnega kredita. Kaj je s to zadevo? — Tropična malarija v Dalmaciji. Splitski »Novi Dobi« poročajo iz Šibenika: Te dni je umrl v šibeniški bolnici pripravnik finančne kontrole Mate Librenjalc. Imel je šele 21 let. Skoro vsak dan prihajajo v bolnišnico žan-darji in organi finančne kontrole, ld so težko okuženi po tropični malariji, ki neusmiljeno razsaja v severnem delu Dalmaije. Bilo je že več smrtnih slučajev. Bolne so cele družine. Tako je v skradinslci okolici, benkovski in ob-rovsld občini in na otoku Ugljanu. Najhujše je pa na Pagu. Pomoči prebivalstvo ne dobi od nikoder nobene, dasi je v Trogiru malarični zavod. — V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, za dobo od 1. do vštetega 15. sept. t. 1. za enega zasebnega nameščenca, svojega zavarovanca, prosto mesto s prvovrstno prehrano, to je s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 27. t. m. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protin-skim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko ootuje brez spremstva. —■ Poziv trafikantinjam in trafikantom. Zveza trafikantov za Slovenijo je imela dne 7. avgusta t. 1. širši sestanek članov, na katerem se je razmotrivalo o bednem položaju, v katerega so trafikanti zabredli vsled ved-nega znižanja prodajne provizije. Na sestanku se je konstatiralo, da nimajo trafikanti nobenega zastopnika, ki bi se potegoval za njihove pravice. Zato se je sklenilo, da odpotuje 24. t. m. delegacija trafikantov z enim poslancem SLS s spomenico v Belgrad ter najenergičneje nastopi za zvišanje prodajne provizije, kajti 5 odstot. od prodaje tobaka niti ne zadošča za kritje režije. V to svrho za-prošamo Jugoslovanski klub, da podpira našo delegacijo, trafikanti in trafikantinje se pa poživljajo, da se pridno organizirajo. Člani se sprejemajo vsaki dan razen nedelje od 17 do 18 ure pop. na Starem trgu štev. 21-1 pri tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze, — Odbor. — Češkoslovenska obec v Ljubljani in Češki klub v Mariboru priredita v nedeljo, dne 24. avgusta 1924 izlet v Rogaško Slatino ob vsakem vremenu. Tega izleta se udeležita tudi Jugoslovenska - češkoslovaška liga v Ljubljani in Mariboru. Imenovana društva vabijo svoje člane k obilni udeležbi, kakor tudi nečlane Čehoslovake, iz okolic Celje, Novega mesta, Ptuja in drugih krajev Slovenije. Dobrodošli bratje Jugoslovani. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Prijave k udeležbi sprejema ustmeno in pismeno najkasneje do torka, dne 19. t. m. gosp. Viljem Sequardt v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, na dvorišču. Pri prijavi je plačati predplačilo 25 Din na račun skupnega kosila. Izletniki iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz glavnega kolodvora v Ljubljani ob 5-28, prihod ob 9.8 v Rogaško Slatino, se vrnejo od tam z vlakom ob 18.19, prihod v Ljubljano ob 22.15. Udeležniki, ki so člani »Planinskega društva« plačajo polovično vožnjo, pod pogoji, ki so bili tozadevno objavljeni. Za mariborsko oblast se dobijo eventuelno podrobne informacije pri Češkem klubu v Mariboru. Nesreče, Na parni žagi Mimbek Nor-fcerta v Vuzenici je Žagar Urh Aleks deval na jermenico jermen, katera ga je zagrabil in mu zlomil levo roko. Ponesrečenec je bil oddan ,v bolnico v Slovenjgradcu. — Na parni žagi mestne občine Ptuj je delavec Vinko Franc žagal na cirkularki drva. Žaga mu je vrgla prežagan kos lesa v glavo, vsled česar je mož , padel na krožno žago in zadobil ureznine na j levi strani glave. Vsled težke poškodbe je moral v bolnico. — Tolar Miha, gozdni delavec pri gozdni upravi v Boh. Bistrici, je podiral smreke, Pri tem delu ga je padajoča smreka zadela in mu zlomila desno nogo. Mož je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. — Fa-tur Franc, elektrotehn. vajenec iz Zaloga, je na potu proti domu spodrsnil na žel, tiru in si zlomil desno nogo. Prepeljan je bil takoj v bolnico, — Pod »Fidrom« pri Kranju se je teško ponesrečil delavec Ivan Knez in so ga morali prepeljati v bolnico v Ljubljano, — Neznan pcžigaicc se je pojavit v okolici Kranja. Do sedaj je znano, da jc zapalil že tri kozolce, ni sicer v rupaličah sn v Pre- j dvoru. Kozolci so popolnoma zgoreli, zgorelo pa je tudi veliko žita. — Pazite na ponarejene lire! V Milanu !n tudi v več drugih gornjeitalskih mestih so .......... Danes, dne iT. avgusta - TISKARSKI DAN! Ob 16. Velika tekma. ~ Ob 17. Vrtna veselica. (IgriSče Ilirije.) (Narodni dom.) AAAAAAAAAAAAAA VVVVVvfvV9?Vfl ........................................ izsledili veliko družbo ponarejalcev in razpe-čevalcev raznih lirskih bankovcev. Zaplenil! so takih bankovcev za več milijonov lir. Veliko bankovcev so razpečali Italijani tudi v Jugoslaviji, kjer so jih naše oblasti že tudi več zaplenili. Bankovci imajo te-le številke serij: 3132, 3364, 3377, 3416, 3421 in 3430. Zato je potrebna jako velika pazljivost pri menjavanju in sprejemanju lir. ■— Tatvina mesa. V Zelebeju je vlomil neznan postopač v kaščo posestnika Josipa Ne-maniča in mu je ukradel okrog 100 kg suhega mesa v vrednosti čez 5000 Din. — Cestni roparji. Na deželni cesti med Kamnikom in Kranjem so napadli trije oboroženi roparji 20letnega posestnikovega sina Jakoba Malija iz Olševka. Fant je peljal na vozu vrečo otrobov. K sreči je roparje še pravočasno opazil in pognal konja v dir, tako da jim je srečno utekel. Pač pa so odnesli roparji vozno plahto, — Tatinski bolničarki. V Sarajevu so aretirali bolničarki Jovanko Radenovič in Marijo Ileček. Ugotovili so, da sta plenili bolnike, Pobirali sta tudi denar in dragocenosti umrlim bolnikom. Pri hišni preiskavi so našli pri njih veliko zlatnine in srebrnine in več hranilnih knjižic v približno vrednosti več stotisoč dinarjev, Poilicijskemu detektivu sta ponujali več tisoč dinarjev, če zataji njihove zločine. — Moško kolo je bilo ukradeno Avgustu Ogrincu iz Mekinj pri Kamniku. Kolo ima številko 571.684. Izslediteij tatu dobi lepo nagrado. — Odkrito sc veselimo, ko čujemo, da se katera naših industrij povoljno razvija. Čokoladna industrija se je pri nas že tako izpopolnila, da krije lahko vso domačo potrebo. Žal pa občinstvo iz stare navade še tuintam sega po inozemskem blagu. Reči moramo iz stare navade, ker izdelki naših tovarn dosegajo v vsakem oziru produkte inozemskih tovarn. Zlasti pa naša Mirim čokolada mora zadovoljiti vsakega še tako razvajenega gurmena. Tovarna se je v začetku tudi borila z raznimi težkočami, a sedaj so vse hibe odpravljene. Kdor okusi sedaj Mirim čokolado, vsak jo hvali. — Zadnje novost. »Coty« cenejši. Tvrdka M. Bartl, paviljon C štev. 75, ima svetovno-znane »Coty« za časa' velesejma, n. pr.: velika Coty po Din 45-—, mala Coty« po Din 28-—. Oglejte si ta paviljon na vcle-sejmu, 4783 — Zahtevajte povsod le prvovrstne in preizkušene čajne mešanice znamke »BUDDHA«. 4725 — Naznanila! Tvrdka G j uro Valjak, Specialna veletrgovina z vinom v Mariboru, bode letos v svojem lastnem paviljonu na velesejmu točila razen Specialnih vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina, na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo. 4654 JVCorski svetilnik '/.fflSS Yclese{em paviljon š Minister Sušnik v Mariboru. Včeraj dopoldne ob pol desetih se je pripeljal v Maribor minister za promet Sušnik. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki železničarskih organizacij in pa posl. Zebot. Gospod minister je vzel na znanje želje in zahteve raznih organizacij, nato pa se je v spremstvu velikega župana Pirkmajerja odpeljal v železniške delavnice, kjer se je razgovarjal s posameznimi delavci. Gospoda ministra so delavci in meščanstvo navdušeno pozdravljali, kamorkoli je prišel. š Seja načelstva SLS in zaupnega zbora za mesto Celje se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob 8- uri zvečer v delavskem tajništvu pri Belem volu«. Ponoštevina udeležba važna 1 Načelnik. š Obrtniki, trgovci in indnstrijci celjskega okraja, ki žele v dnevih ljubljanskega velesejma inserirati v »Slovencu«, lahko to store vsak dan v »Slovenčevi« upravi pri »Belem volu«, I. nadstr. osebno ali pismeno na naslov Uprava »Slovenca«, podružnica Celje, Beli vol. š Celje. V sredo, dne 20, t, m., gostujejo v tukajšnjem mestnem gledališču člani »veselega gledališča« pod vodstvom g. M. Spa-šiča s štirimi enodejankami. V Mariboru je dosegla ta družba popoln uspeh. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšck. S Sv. Jakob v Slov. Goricah. Če so vsa poročila »Jutra« in »Tabora« tako točna in resnična, kakor poročilo o izidu volitev v naši občini, potem si dasta lahko oba lista dostaviti patent na laži. Pravita, da je zmagala protiklerikalna lista, pa so kandidati ravno tiste liste »posebno zagrizeni klerikalci.« So to možje, ki so in bodo svojo krščansko prepričanje in svojo politično pripadnost k SLS stranki vedno neustrašeno pokazali tudi javno; zato je sramotno razžaljenje za vsakega izmed teh, če bi ga kdo imenoval za »pro-tiklerikalca«. Kar se tiče g. župnika, pa je znano, da se ni hotel vtikati v občinske volitve, ker sta obe stranki postavili kandidate, ki se štejejo med njegove posebne prijatelje. š Poročil se je v St. Jurju ob j. ž. g. inž. Ciril Jeglič z gdč. Vido Zganjarjevo, hčerko nadučitelja v Blagovici. š Javen železničarski shod. Mariborska skupina »Prometne zveze« sklicuje za torek dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer javen železničarski shod, ki se bo vršil v dvorani »Zadružne gospodarske banke«. Na shodu bo poročal zastopnik osrednjega odbora iz Ljubljane o stališču Prometne zveze, ki ga zavzema napram sedanjemu zakonu za državno prometno osobje. Poročal bo na shodu tudi zastopnik jugoslovanskega kluba g. poslanec Zebot. Železničarji! Udeležite se vsi shoda, da se porazgo-vorimo, kako naj se poravnajo krivice, ki so se nam zgodile z uvedbo novega zakona. š Velika nevihta je divjala v četrtek popoldne v Savinjski dolini. Okrog 2. ure popoldne so temni in težki oblaki zakrili nebo in zagrnili solčavske in savinjske planine. — Vse je z groznim strahom pričakovalo velike nesreče, ko je naenkrat močen vihar začel lomiti in ruvati drevesa, ter je med debelimi kapljami dežja začela padati tudi toča! Burja je zadivjala tudi v Celju in okolici, toda večje nesreče ni bilo. Pač pa je toča uničila vso ajdo in deloma koruzo ter eno četrtino hmelja v vaseh Breg in Ločica, občini Polzela, ter prizadela veliko škodo tudi okrog Žalca, posebno v vaseh Sp. Grušovlje in Podlog. — Proti večeru se je nebo zopet zjasnilo in vodo že padajo. š Ogenj na Gornji Polskavi. — Denar ▼ senu. Predvčerajšnjem zjutraj Je Iz&ruhnil pri posestniku Ivanu Poljancu na Gornji Polskavi požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Ogonj je izbruhnil na hlevu, kjer je bilo polno sena. Na pomoč je prišla požarna bramba iz Gornje Polskave, ki pa je mogla rešiti samo premičnine iz hiše. Škoda je zelo velika in je le malo krita z zavarovalnino. V senu na hlevu je zgorela tudi večja vsota denarja, katerega je imela pripravljenega gospodinja za hranilnico. Nesrečno družino so nastanili v skladišče tamošnje graščine. Trganje, revmatizem zdravi najbolje Reu-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa dobiva v lekarni Leustek. p Idrijske norico. V Idriji se je zastrupila 27 letna rudarjeva žena Ivana Brus. Zapustila je tri otročiče, katerih najmlajši ima šele 7 mesecev. V smrt so gnale ženo nesrečne družinske razmere. — Pri grabljenju sena se je ponesrečila 50 letna rudarjeva žena Marija Ipavec. V strmem bregu ji je spodrsnilo, da je padla. Nezavestno so prenesli na dom in ni upanja, da bi okrevala. p Sodna imenovanja. »Bollettino Giudi-ziario« objavlja zadna sodna imenovanja za Primorje. Za sodišča v Trstu, Gorici, Bistrici, Bovcu, Lastovu in Ajdovščini so imenovani izključno samo Tirolci. Kakšno je ob teh razmerah sodno poslovanje, si je lahko misliti. p Angleško brodovje v Trslu. Minuli četrtek je priplulo v Trst angleško vojno bro-dovje, ki jc bilo posetilo naše dalmatinske luke. ■ n n B ■ lj Prometni minister g. dr, Sušnik bo sprejemal stranke danes dne 17. t. m. od 10 do 13 v palači Deželne vlade. lj Ata. Na praznik so imeli ata svoj dan. Prišli so sicer šele iz špitala, kjer so dobili sijajno spričevalo o svojih zmožnostih, ampak ker so ubogali tistega gospoda dohtarja, ki imajo riate špegle, jim je kmalu odlegel glavobol. V petek dopoldne so vstali popolnoma r.dravi, sveži, čili und gaiiz jugendlich. Ob devetih zjutraj so že krtačili svoj cilinder — eeht Borsaliuo, bitte sehr — no, in okoli pol-desetih so se ata odpeljali na velesojem in Tivoli. Tam so se konji pri nekih vratih ustavili in ata so stopili z voza. Im Salonrock und Cylinder, friseh gebllgelt. Potem so pa ata šli noter in so čakali- Nekaj časa so gledali razne ljudi, potem so pa začeli opazovati naravo, če morebiti kje na sejmišču rastejo popeljni. Kar naenkrat pa so ata opazili neko gibanje. »Aha,« so dejali ata, »jetzt kommt dor Herr Btlrgermeister!« Pa so ata zavpili: »Hoch Herr von Laschan, hochl« Ljudje so gospoda ata sicer nekaj čudno gledali, ata so pa rekli: »Ja, ali niso prišli Herr von Laschan? Oh, kako so bili to golant gospodi« Potem so pa ata spoznali, da ta gospod, ki so se ravnokar pripeljali, le niso Herr Laschan, ampak čisto navaden gospod župan Perlčl Pa so se ata obrnili na stran pa so reldi: >En tak-le dohtar! Ah, der Herr von Laschan! To so bili gospod!« Potem so pa ata zopet čakali. Kar naenkrat neko gibanje in zibanje med množico. Avtomobil se še ni ustavil, pa so že ata zakričali: »Seine Majestat unser allergnadigster Herr und Kaieer Franz Josef I. lebe hoch, hoch, hochl Živijo cesar!« Ljudje so strmeli, obrnili so so pa vsi proti avtomobilu. Iz avtomobila so stopili bolj mlad gospod. Ko so ata tega gospoda videli, so se prijeli za glavo, pa so rekli: >Ja, das is' ja n<5t Seine Majestat! Kje pa imajo Kaiserbart?« Ves nesrečen, da ni prišla na velesejem Seine Majestat, so jo ata ubrali iz velesejma ven in so se takoj odpeljali zum Maček, dem \veltberlihmten, tam za vodo, da dajo duška svojim srčnim čuvstvom in so še enkrat navdušeno zakričali: »Seine Majestat der Kaiser Franz Josef I. lebe hoch, hoch, hoch!« Potem so šli pa domov. lj Razstava stavbene umetnosti na obrt« ni šoli. Vabimo vse sloje, da posotijo stavbeno razstavo, kjer se jim bo nudila prilika, da vidijo napredek v umetnem stavbarstvu. Razstava je odprta do 25. avgusta 1924. lj Cvetlični dan na velesejmu. Na praznik so priredila razna ljubljanska društva svoj cvetlični dan. V Ljubljani taki dnevi niso nič novega. Nekaj novega pa je bil ta cvetlični dan za tujce, ki so obiskali ljubljanski velesejem. Po sejmskem prostoru se je vrtelo vse polno oseb, M so prodajale razne znake, cvetlice, razglednice in podobne stvari, vse seveda »za narod«. Tujci, katerim se je ta roba vsiljevala, so gledali začudeno razne listke in podobice, dajali so tudi denar, ampak pozneje so zmajevali z glavami in se čudili. In čudili so se po pravici nad netaktnostjo enega dela našega občinstva, ki še danes ne zna razločevati domačih narodnih praznikov od prireditev, ki so namenjene v prvi vrsti za tujce. lj Samolastnost g. ravnatelja Juga. Občinski svet je svoječasno sklenil, zlasti po prizadevanju ravnatelja Juga, da se mestni dekliški licej odpravi in mesto njega ustanovi dekliška realna gimnazija. V šolskem letu 1919/20 se je ukinil I. razred liceja in se je otvoril I. razred realne gimnazije. Na ta način je v šolskem letu 1923/24 llcej izdihnil in letošnjo jesen se otvori VI. razred realne gimnazije. — Ravnatelj Jug je pa razglasil vpisovanje v V. razred liceja ter tudi vanj vpisoval. Ako mu je tako dovoljenje dal bivši gerent dr. Krejči, pozivamo sedanjega vladnega komisarja dr. Periča, da to dovoljenje takoj prekliče, ker je tako postopanje v občutno škodo financ mestne občine, ako pa je to protizakonitost in nekorektnost zakrivil g. ravnatelj Jug na lastno pest, zahtevamo, da se disciplinarnim potom pozove na opravičbo, ker smo mnenja, da posamezen mestni uslužbenec nima pravice derogirati sklepov obč. sveta ljubljanskega. Ako bi se letošnjo jesen zopet otvoril V. razred liceja, bi moralo mesto vzdi-ževati poleg osemraz-redne realne gimnazije tudi dva razreda (V. in VI. razred) liceja. Namesto zopetne otvoritve liceja, je mnogo umestneje, da se na obstoječi mestni dekliški realni gimnaziji otvori za I. razred vsporednica, ker se je letos vpisalo v prvi razred okrog 70 deklic. Priporočamo g. vladnemu komisarju, da posveti razvoju mestne ženske realne gimnazije vso pažnjo in zlasti nadzira delovanje g. ravnatelja Juga na tem zavodu. lj Sestanek maturantov. Maturanti držav« ne gimnazije iz leta 1909 se sestanejo v torek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Tivoli. Sklicatelji. Frančiškanska prosveta priredi 24. t. m, izlet na Sv. goro pri Litiji, h kateri so vabljeni vsi člani in prijatelji prosvete — V sredo dne 20. t. m. odborova seja, obvezna za vse odbornike. — Predsednik. lj Za današnjo humoristično nogometno tekmo med zagrebško in ljubljansko tiskarsko reprezentanco vlada veliko zanimanje. Postave obeh moštev garantirajo, da bo na igrišču obilo smeha in zabave. Ljubljanska reprezentanca je sledeče sestavljena: Kosem Dragotin — Zaje Viktor, Ivlco-vič Fr., — Černe Vekoslav, Radočaj Nikola, Andrejčič Niko — Sternad Vinko, Hartman Ljubljanski velesejem Paviljon H 326-321 rph» i m Maribor M Lojze, Ogcreutz Fr., H črvu® Pepičku, Podkraj-nik Pcpe. — Zagrebško moštvo je sestavljeno is sledečih krivonožnih in trebuho-nosaih karikatur: Siunkovič Josip — Štark Evgen, Kajganič Gjuro — Klimek Fr., Holetič Hinko, Pardo N. — Marakovič Petar, Šostar Viktor, Kristič Sij., Segedi Andrija, Finderle Š. — Boj bo sigurno »hud« in je z ozirom na obe »prvovrstni« moštvi težko prerokovati, na kateri strani bo zmaga. Ljubljansko moštvo ima med seboj par športnih funkcijonarjev, kar njegovo športno sposobnost gotovo zvišuje. Vendar se mora upoštevati, da vsebuje zagrebško moštvo na drugi strani par dolgoletnih podpornih članov športnih klubov, kar tudi ni kar tako. — Revanš bo v Zagrebu. — Tekma zasluži po svoji zanimivosti, da si jo ogleda cela Ljubljana. lj Državno gimnazijo v Ljubljani se po odloku prosvetnega ministrstva odslej nazivajo takole: humanistična gimnazija v Tomanovi ulici >1. drž. gimnazija«; realna gimnazija na Poljanski cesti >11. državna realna gimnazija«; realna gimnazija v Beethovnovi ulici >111. državna realna gimnazija«. lj Umrli so v Ljubljani: Srečko Lenardič, zasebni uradnik, 23 let. — Marija Bogatin, žena tovarn, kovača, hiralka, 39 let. — Ivan Premrl, čevljarjev sin, 5 mesecev. — Vera Podobnik, hči železn. delavca, 7 mesecev. — Amalija Vizjak, bivša šivilja, 67 let. — Jera Prajnič, vdova železn. paznika, 90 let. — Ivan Pfeifer, krojaški vajenec, 17 let. — Marta Na-bernik, hči uradnega sluge, poltretje leto. — Ana Zupančič, gospodinja, 43 let. — Nada Keržič, hči železolivarja, 14 dni. — Ivan Ce-larc, tovarn, kurjač, 52 let. — Alojzija Jama, rejenka, 3 mesece. lj Umrla je v hiralnici sv. Jožefa Jera Prajnič v 90 letu svoje starosti. Pogreb se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 15 na pokopališče pri sv. Križu. N. v m. p. lj Ljubljansko barjo. Glavni odbor za obdelovanje, ki je po zakonu dolžan vzdrževati glavne odvodnike na barju ter skrbeti za njih čiščenje in trebljenje, je sklenil izvršiti tekom letošnjega leta obširno temeljito in tehnično popravo vseh glavnih odvodnikov, da se prepreči Tiar največ mogoče poplave kulturnih zemljišč na barju. Stroški za ta dela so ogromni in jih morajo kriti prizadeti posestniki sami. Opaža se pa, da se vsi barjanski posestniki ne zavedajo, kakšne važnosti in koristi so ta dela zanje in za njihovo gospodarstvo, ker ponekod često zgolj radi lastne komodnosti pokvarjajo uravnalne jarke z gonjo in napajanjem živine, z nedopustnim zajezanjem vode, samolastno napravo perišč itd. Talca dejanja ne škodujejo samo drugim posestnikom, ampak so tudi po zakonu nedopustna in kazniva. Vsled tega se vsi barjanski posestniki v splošnem in lastnem interesu opozarjajo, da opuste vsako dejanje, ki bi povzročilo na glavnih od-vodnikih, posebno po izvršenem očiščenju, kakoršnokoli škodo, ker bi se v nasprotnem slučaju morali klicati na odgovor radi prestopkov po vodnem zakonu in zakonu za osuševanje barja ter obsoditi v povračilo vse povzročene škode. lj Predrzna tatvina v kapelici na Rakovniku. Predrzen tat, gotovo kak postopač, ki se ne straši v tatinskem namenu prestopiti celo prag svetišča, je vlomil v rakovniški kapeli v omaro. Ukradel je več duhovniške obleke za razne cerkvene obrede in pa mehko vezan brevir. Pri današnjih nabavnih cenah obleke je škoda zelo občutna. lj Za prihodnje jesensko porotno zasedanje se pripravlja več zanimivih slučajev. Med temi pride na vrsto bržkotne že tudi obravnava proti Jerančiču, ki je bil, kot smo že svoječasno poročali, obtožen umora svoje zaročenke ob Vodovodni cesti. Obsežna in dolgotrajna policijska in sodna preiskava, ki je bila vsled pomanjkanja prič in posebno očividcev silno otežkočena, je dobavila sicer precej obtežilnili in sumljivih momentov, vendar pa zadeva še vedno ni popolnoma pojasnjena in je po mnenju več odličnih pravnikov zadeva dvomljiva. lj Velike tatvine na železnici. Letos so Orient« v Ljubljani. Tudi on je bil z drugimi vred izredno dobre volje in se je prav živahno udeleževal zabave. Okoli tretje uro zjutraj pa je nenadoma vstal in odšel brez vsakega opravičila in slovesa na vrt. Navzoči so mislili, da je odšel domov in ga niso pogrešili. Ko pa je nekaj časa po njegovem odhodu šel njegov brat Pavle na vrt, je čul iz teme težko hropenje, kakor da se kdo bori s smrtjo. Šel je v smeri glasu in našel svojega brata na travi v zadnjih zdihljajih. Še pred-no je poklical ljudi, je brat izdihnil. Ugotovili so, da se je ustrelil. Uradna komisija, kateri je prisostvoval policijski zdravnik dr. Avra-movič, je ugotovila, d ase je ustrelil pokojni Anton v leva prsa in si je prestrelil srce. — Umrl je v nekaj minutah. Zakaj je izvršil mladi fant samomor, je še popolnoma nepojasnjeno. Po izpovedbah domačinov, prijateljev in znancev je bil pokojni jako miren, dostojen in ljubezniv človek in zelo priljubljen v družbi. Tudi z domačimi ni imel nobenih večjih sporov in prepirov. Tudi nihče ne ve, da bi bil imel kake ljubezenske spletke, ki bi ga dovedle do tega nesrečnega koraka. Truplo pokojnika so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. . lj Sobotni trg je bil jako živahen in dobro obiskan. Vseh vrst raznih živil je bilo nabito polno. Poleg najrazličnejše zelenjave jc bilo jako mnogo uvoženega ip pa domačega sadja, ki je letos izredno lepo in tudi dobro. Jabolk, hrušk, sliv, češpelj je bilo silno mnogo. Nekateri so pripeljali kar cele vozove sadja na trg. Tudi kupčije so sc jako živahno razvijale, Tudi cene so vsled obilice blaga posebno proti poldnevu precej padle. Grozdje črno in belo domače in vipavsko je bilo od 10 do 16 Din kg, dine jako lepe po 20—25 Din kos, brusnice po 8 Din liter. Dobile so se še tudi maline in pa precej raznovrstnih gob. Tudi ribe so sc dobile in sicer uvoženi karfi in ščuke in sicer po 100 do 120 kron kg. Dovje, 15. avgusta. Danes, 15. avgusta, so našli ljubljanski Skalaši na severni triglavski severni Triglavski steni ponesrečenega Dr. Kle-menta Juga. Pred tednom je šel v Aljažev Dom v Vratih, odkoder je hodil zabijat kline v triglavsko severno steno (1000 metrov) z namenom, da bo naredil n o -v o pot in sicer desno od srede severne stene navpično proti Bambergovi poti, kjer je jako huda strmina. Bolj na desno se je pred dvemi leti ponesrečil abiturient Emanuel Kusy-Dubrav. — V ponedeljek je šel tretjič s kladivom in 7 klini gori, zvečer ga ni bilo nazaj v Aljažev Dom. V sredo pride oskrbnik to povedat v Mojstrano. Nemudoma gre rešilna ekspedicija, — Mojstrančani, pozneje še Jeseničani in Ljubljančani, — iskat ponesrečenca. — Danes, 15. avg. opoldne, izvem, da so ga našli mrtvega v steni. Hotelir Rabič ga je svaril, naj ne zabija klinov sam, ampak naj vzame seboj kakega tovariša za slučaj, če si n, pr. zlomi nogo, pa odgovoril je mladi pogumni doktor,. Goričan, da on pleza previdno, spremljevalec pa bi ga v par dneh zapusti!. Pomenljivo je, kaj sem govoril o Dr. Klem. Jugu in njegovih predrznih turah z Janko Mlakarjem, ko je le-ta p"isel pred 14 dnevi iz Vel. Kleka k meni v družbi s Cilenškom, Janko je rekel: »Jaz ne poznam osebno mladega Dr. Juga, berem pa v »Plan. Vestniku« spise njegovih plezalnih tur. Jaka, zapomni si, on se bo kmalu ubil.« Podpisani pristavim svoje osebno mnenje: »Omne nimium nocet« — ne pretiravati, — vse kar je prav. To naj bi veljalo tudi pri turistiki. Dr. Jug je iz Solkana. Študiral je v Italiji in v Parizu. Zadnje tri tedne je bil v Aljaževem Domu, od koder je delal plezalne ture čez Cmir, Stenar, Suhi plaz, Nastaljek, Špik itd. — V triglavsko steno je sedaj zabijal kline in po svoji poti delal iz kamenja piramide, da zaznamuje svojo pot. Padel je iz velike viš:ne, ker je glava vsa razbita in trunlo zelo poškodovano. — V mraku ga bodo pripeljali na Dovje v mrtvašnico. Jakob Aljaž. Od druge strani se nam še poroča: V torek zvečer je prišel v Vrata dr. Jugov tovariš g. Ogrin iz Ljubljane. Vprašal je po dr. Jugu in zvedel od oskrbnika, da bi se bil imel Jug vrniti že prejšnji večer, a ga še vedno ni. G. Ogrin se je s še enim tovarišem takoj odpravil v steno, iskat dr. Juga. Pregledala sta teren pod steno in spodnjo steno in šla nato po Bambergovi poti na vrh, ne da bi našla kako sled o dr. Jugu. Tudi v knjigi v Aljaževem stolpu ni bilo njegovega podpisa. Obiskala sta nato vse bližnje koče, a o dr. Jugu ni nihče vedel ničesar. Tedaj je bilo jasno, da se je morala dr. Jugu pripetiti nesreča. Hitela sta v Mojstrano, kjer sta obvestila vodnika in poskrbela, da se je sestavila rešilna ekspedicija, sestoječa iz Jugovih tovarišev Skalašev in Mojstrančanov, katerim so se kasneje pridružili šc Jeseničani in Ljubljančani. Rešilna ekspedicija je odšla na pot v četrtek. Dr. Jugovim tovarišem je bila dobro znana smer, v kateri je hotel dr. Jug najti novo pot čez triglavsko steno. Res so našli truplo na polici sredi med Pragom in Luknjo. Dr. Jug je padel do sto metrov globoko ter na mestu obležal mrtev s strtimi kostmi. Truplo so navezali na vrvi in ga spustili približno 300 metrov globoko na stezo, ki vodi preti Luknji. Odtod so truplo na nosilnici prenesli v Aljažev dom, odtam pa z vozom prepeljali v Mojstrano, kjer so ga položili v krsto, nato pa prenesli v mrtvašnico na Dovjem. Dr. Joža Glonar: Češki mesečnik za stavbno umetnost, »Stavba«, je v svoji zadnji številki prinesel pod gornjim naslovom članek, ki ga je za ta list napisal eden vodilnih nizozemskih arhitektov, Theo van Doesburg. »Stavba« sama je to svojo številko posvetila poročilu o nizozemskem stavbnem časopisu »De Stijl« in prinaša bogat ilustrativen materij al o moderni nizozemski arhitekturi. »Temelj zdravega razvoja arhitekture (ln umetnosti sploh) je v tem, da se skuša pojem forme v smislu že vnaprej podanega tipa premagati. Na mesto rabe preteklih slo-govih tipov kot šablon, torej namesto imitacije in pomnoževanja teh preteklih slogov je nujno potreba postaviti problem arhitekture docela znova. Nova arhitektura je elementarna, t. j. izvaja se edino iz elementov stavbe v najširšem smislu. Ti elementi, kakor n. pr.: funkcija, ploskev, masa, čas, luč, prostor, barva in podobni so ob enem elementi tvorbe. Nova arhitektura je ekonomična, t. j. svoje elemente organizira tako stvarno in štedljivo, kolikor se le da, ne da bi delala silo tem elementom ali materialu. Nova arhitektura je funkeionelua, t. j. razvija se iz eksaktno dognanih praktičnih potreb, ki jih precizira v jasnem tlorisu. Nova arhitektura je brez forme, t. j. ni formalistična. Vkljub temu je izrazito določena: zavrača kakršnokoli aprijoristično estetično shema, ne sili v nikake oblike (kar delajo peki in slaščičarji!), ampak ustvarja funkcijonelne prostore, ki jih zahtevajo praktične potrebe stanovanja. V nasprotju s slogi preteklosti ne priznava nobenega v sebi sklenjenega tipa, niti temeljnega prostora. Razvoj funkcionelnih prostorov je točno določen s pravokotnimi ploskvami, ki same po sebi nimajo nobeno individuelne forme, ker si jih lahko mislimo v neskončnost povečane, dasi omejujejo druga drugo. Tako nastane sistem osi, katerega različne točko odgovarjajo primernim točkam v univerzalnem odprtem prostoru. Tako so te ploskve v neposrednem razmerju napetosti z odprtim prostorom (eksterijerjem). Nova arhitektura jo naredila pojom mo-numoutalnosti neodvisen od malih ali velikih dimenzij. Pokazala je, da jo monumontalnost odvisna od medsebojnega razmorja stvari. Nova arhitektura no pozna ne enega pasivnega momenta, premagala ;ie luknjo, vrzel. Okno kot odprtina ima z ozirom na »sklenjenost« ploskve enako aktiven pomen. Nikjer ne nastane vrzel ali praznota, vse jo določeno s svojim kontrastom. ( Nova arhitektura je prebila zid in tako zanikujo dualistično razlikovanje rred zunanjostjo in notranjostjo. Sedaj ni več nosečih zidov (zid prostor samo omejuje), na njih mosto so stopilo oporno točke. Tako nastaja nov odprti sistem tlorisa, ki je popolnoma različen od klasičnega, ker so tukaj zunanji in notranji prostor prodirata. Nova arhitektura jo odprta. Celota je prostor, ki so razlikuje po praktičnih potrebah. V interijeru ga delijo ploskve de-lečih, v eksterijeru pa varujočih sten. Prvo, ki mod seboj ločijo razno funkcionolne prostore, so lahko gibljive, t. j. te ploskve (prejšnji notranji zidi) so lahko na progah, po katerih se premikajo (po tem so mora ravnati tudi konstrukcija vrat), različno postavljeno. Mogoče bo v daljšem stadiju tega razvoja tloris sploh izginil in ga zamenila eksaktno dognana konstitucija, ki bo vse silo in napetosti reducirala na nekoliko najugodnejših opornih točk. Stara arhitektura jo računala edino a prostorom, kakor akcentom tvorbe, nova pa jo pritegnila tudi moment trajanja. Enota časa in prostora dajo arhitektonski tvorbi popolnoma nov in popolnejši izraz. Nova arhitektura je antikubična, t. J. ona no poskuša skleniti funkcionelne prostorne enote v kocko, ampak dirigira te prostoro-vo enoto od sredo na njo površino. Tako dobiva arhitektura, v kolikor je to z novimi tehničnimi sredstvi mogočo, bolj ali manj' viseč značaj v nasprotju s prirojene težko neokretnostjo. Nova arhitektura jo zavrgla monotono ponavljanje kakor je enakost uveli polovic, slika in nje pendant, simetrija. No pozna časovnega ponavljanja, ampak kinetično vrsto različnih tipov in norem Kompleks ja ravno tako celota, kakor posamezna hiša. Za kompleks, n. pr. za kako mesto, veljajo prav, isti zakoni. Proti simetriji stavi nova arhi-; tektura kot novo nalogo uravuovešenost neenakih delov, ki so različni po svojem funkcionalnem značaju, kraju, obsegu, teži in pro-porciji ploskov. Enakovrednost toh delov se skuša ohraniti z ravnovesjem in harmoničnimi razmerami, ne pa s podobnostjo dveH polovic. S popolno negacijo simetrične osi je po novi arhitekturi dobilo isto ceno »spredaj« in »zadaj«, »levo« in »desno«, skoro tudi žo »zgoraj« in »spodaj«. Ne ena, no druga plat ne dominira. V nasprotju s frontalnostjo, ki je zahteva statičnega pogleda na življenje, razvija nova arhitektura bogastvo raznoličnih možnosti funkcij prostora in časa. Nova arhitektura je privedla slikarstvo, kot poseben imaginaren izraz harmonije, ali s sekundarno pomočjo kompozicij, ali s primarno pomočjo elementarno barvanih ploskov, do kraja. Nova arhitektura prevzema barvo elementarno, t. j. kot prvino izražanja razmor prostora in časa. Broz barve bi te razmere ne bilo živa realnost, ostalo bi nevidne. Ravnovesje arhitektonskih razmer se pokaže šele z barvo. Organizirati barve v harmonično enoto (ne samo na goli, dvodimenzionalni ploskvi), ampak v novi oblasti časa in prostora, je naloga modernega slir karja. V daljšem stadiju razvoja se bo barva lahko nadomestila z denaturiranim materi-jalom, ki obsega razne barve ,že v svojem kemičnem ustrojstvu. Tukaj se odpirajo nove naloge za kemijo. Nova arhitektura je antidekora-t i v n a. Barva ni preprosto okrasu joč orna-mentalen element — kakor ga nekateri za barve slepi arhitekti še vedno skušajo ume-vati, ampak organski, konstitutiven, izra-žujoč element arhitekture, ravno tako ne-i izogibno potreben kakor steklo, železo itd Kot sinteza novega umetniškega stvar« janja jo stavbna umetnost del novo arhiteki ture, arhitektura pa sinteza vseh umetnosti v njih elementarnih pojavih. Nova arhitektura zahteva od umetnika, da misli štiri-dimenzijonalno, arhitekt (k temu štejemo tudi slikarja in kiparja) pa je prisiljen konstruirati v oblasti časa in prostora; kor nova arhitektura ne potrebuje nobenega postranskega umetniškega produkta, najsi bo v obliki slike ali kipa, jo naravnost naloga umetnika, da z bistvenimi sredstvi ustvari harmonično enoto. Nova arhitektura nima prostora za zasebna čustva, ona zahteva kolektivni izraz, t. j.: maksimum izraza in minimum sredstev brez škodo za smotrenost. Ta nova arhitektura, ki jo na Nizozemskem od 1. 1916 naprej zastopa časopis »Do Stijl«, jo doživela svojo proikušnjo z mnogimi stavbami na Nizozemskem in z razstavo, ki so jo njeni privrženci priredili lani v Parizu.« IV. RAZSTAVA NARODNE GALERIJE V LJUBLJANI. Obenem z otvoritvijo velesejma je bila dne 15. t. ni. otvorjena 4. razstava Narodne galerije, ki vsebuje dela članov društva upodabljajočih umetnikov »Manes« iz Prage. K otvoritveni svečanosti se je zbralo toliko odlične publiko in ljubiteljev umetnosti, kakor tega v Ljubljani ob umetniških dogodkih nismo navajeni. Kakor je glasilo sporočilo z Bleda, ki je prišlo prirediteljem neposredno pred otvoritvijo, je Nj. veličastvo kralj Alek- sander sprejel protektorat razstave. Vlado je pri otvoritvi zastopal železniški minister g. A. Sušnik, v njegovem spremstvu sta bila veliki župan g. dr. Baltič in še! dr. Marn. Izmed drugih odličnih osebnosti omenjamo čehoslova-škega poslanika v Belgradu g. Šeba, romunskega poslanika Duca, čelioslovaškega generalnega konzula v Ljubljani g. dr. Beneša, avstrijskega konzula Trolla, francoskega Fla-cha, italijanskega De Comellija, portugalskega Štriclja, belgijskega Dularja; navzoča sta bila župana Ljubljane in Maribora dr. Perič in g. Grčar, ravnatelj magistratnih uradov dr. Zar-nik, zastopnik univerze dr. V. Molž, obrtne zveze inžener Šuklje, zastopnik velesejma g. BonaČ, lektorka Miss Copeland, predsednik češke kolonije g. Ilužička, predsednik Češko-jugoslovanske lige dr. K. Triller, zastopniki fžurnalistike in umetniških društev in mnogoštevilno odlično občinstvo. Češko društvo Ma-nes so zastopali gg. podpredsednik M&nesa kipar Kafka ter slikarja Kotliček in Slaviček. Razstavo je otvoril s kratkim nagovorom v slovenskem in češkem jeziku predsednik Narodne galerije g. Zorman, ki je povdarjal njen pomen za kulturno zbližanje Slovencev in Čehov ter se zahvalil češki vladi, gen. konzulu g. Benešu in društvu Manes, ki so omogočili to razstavo. Odgovori! je zastopnik Manesa kipar Kafka in povdarjal kulturne stike Slovencev s Čehi v preteklosti tako, da je pričujoča razstava samo potenciran izraz nekega stanja, ki traja že daljšo dobo. Povdaril je posebno, da v arhitekturnem oddelku razstave domini ra soli a profesorja arhitekture na ljubljanski tehniki Jos. Plečnika, ki je imel v j zadnjem petuajstletju odločiven vpliv na raz- i voj češke arhitekture kot profesor umetnoobrt-ne šole v Pragi. Društvo Manes je bilo, ki se je največ prizadevalo, da je prišel svojčas z Dunaja v Prago. Danes z zadoščenjem omenja, da je Slovenec Plečnik arhitekt izvršil preureditve hradčanskega gradu v rezidenco prezi-denta-osvoboditelja. Končno je izrazil željo, da se kmalu uresniči misel razstave slovenskih umetnikov vPragi v okrilju društva >Manes«. Razstava je izredno bogata; vsebuje vsega skupaj 323 slikarskih, kiparskih, grafičnih del in arhitekturnih osnutkov. Namen razstave je, pokazati obraz sedanje češke umetnosti, kolikor jo predstavlja društvo Manes, le rahlo je naznačena s par starejšimi deli zveza s preteklostjo, v sedanjost pa sega prav do najekstrem-nejših teoretičnih poskusov v smislu kubizma in konstruktivizma. Narodna galerija je oskrbela lep bogato ilustriran katalog z uvodom češkega umetnostnega zgodovinarja dr. N. Ma-tejčka o moderni češki umetnosti. Podrobno se k razstavi še povrnemo. pr Vodstvo po razstavi češke moderne Umetnosti priredi Narodna galerija v nedeljo, t. 111. ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Vodi dr. M. Mesesnel. pr Segantinijeva proslava. Ob priliki 25 letnice velikega slikarja so priredili v Segan-tinijevem muzeju v St. Moritzu (Švica) posebno razstavo njegovih del. Približno 30 originalov obsegajoča zbirka je nudila obsežen pregled njegovega delovanja. Svečanostni govor je imel slikarjev sin Gottardo Segantini. pr Morala in družba. Uredništvo »Uzgaja--elja nam javlja, da je rok ankete »Morala in družba : podaljšan do 15. septembra t. 1. Rorl predstav za časa ljubljanskega velesejma. Nedelja. 17. avgusta. Opera: Gorenjski slav- ček. Ponedeljek, 18. avgusta: Zaprto. Torek, 19. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti- cana, V vodnjaku. iSreda, 20. avgusta. Drama: Firma P. B. Četrtek, 21. avgusta. Opera: Carjeva nevesta. Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka. Sobota, 23. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti- cana, V vodnjaku. Nedelja, 24. avgusta. Opera: Pikova dama. Nedelja, 24. avgusta. Drama: Firma P. P. Ponedeljek, 25. avgusta: Zaprto. Začetek opernih predstav ob pol 8. uri, dramskih ob 8. uri zvečer. Uprava si pridržuje pravico eventualnih sprememb repertoarja. * * • Dr. Makso Moric. V torek dne 19. t. m. Jtiastopi prvokrat v našem opernem gledališču odlični pevec tenorist dr. Makso Moric, član dunajske ljudske opere. Dr. Moric je naš rojak ter jo dosegel v vseh svojih dose-. danjili nastopih tako na "."miaju kakor tudi na graški operi odlične uspehe. V Ljubljani nastopi kakor Turiddu v Mascanijevi operi »Cavalleria Kusticana«. V tej vlogi gostuje dr. Moric, ki nastopa sicer pod umetniškim imenom Adrian v torek 19. in v soboto dne 23. t. m. Odličnega rojaka, umetnika iskreno pozdravljamo na domačem odru. Narodna opera »Gorenjski slavček«. Danes v nedeljo dne 17. t. m. se poje v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Glavno vlogo Minke poje ga. . Pavla Lovšetova kot gost. Gospa Pavla Lov-šotova je pela Minko pri prvi vprizoritvi dne 1. decembra 1922 in ako se ne motimo jo poje v nedeljo 20tič na našem odru. Franja . poje g. Banovec, mater Majdo pa gna. Ro-pasova. Chansoneta g. Šubelj, njegovo soprogo ga. Smolenska. Oskrbnika Štruklja postavi na oder g. Zupan, njegovega pisarja pa g. Mohorič, Lovro je g. Debevec, krčmar pa g. Perko. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Socialni vestnik. Fran Erjavec: Inozemski delavci. Pri nas je to vprašanje že dolgo časa na dnevnem redu, zlasti pa še, odkar je začela neka zasebna organizacija uganjati s to stvarjo vprav cirkuško demagogijo. Zato se čudim, da se doslej ni čula o tem predmetu še prav nobena resna beseda od poklicanih strani. Šele zadnje dni se je oglasil v »Slov. Narodu« g. dr. M(ohori)č, ki je vzel v pretres najnovejši pravilnik ministrstva za socijalno politiko, ga obravnal s pravnega pogleda in ga seveda obsodil, kakor tudi to skrpucalo zasluži. Problem je na kratko naslednji: Pri nas sta se po vojni industrija in obrt razvili z nenormalno hitrostjo, zato je povsem umljivo, da smo naenkrat potrebovali celo vrsto različnih specialnih kvalificiranih delovnih moči, ki jih pa pri nas nismo imeli. Slovenskega človeka so do prevrata uporabljali iz najrazličnejših razlogov po večini za težaška dela, zato je morala celo stara industrija, kaj šele nova delati vsepovsod s tujimi, zlasti nemškimi specialisti in to velja tudi še danes ter bo veljalo še dolgo, dolgo let Zakaj res sposobne, domače, kvalificirane delovne sile se ne vzgoje preko noči. Na import tujih strokovnjakov in specialistov bomo torej brezpogojno navezani še dolgo, dolgo let in tu ne pomaga prav nobsno kričaštvo. V gospodarskem življenju nimata mesto ne demagogija ne sentimentalnost. Da import tujih specialistov ne krati kruha domačim delavcem, ve vsak otrok, zato je tudi razumljivo, d adelavske organizacije, ki so menda v prvi vrsti poklicane braniti delavske interese, še nikdar niso proti temu im-portu protestirale. V dokaz te trditve naj navedem en som slučaj iz lastne prakse: Neki obrat na bivšem Štajerskem je zaposloval pred tremi ali štirimi leti 52 delavcev in sicer tri tuje specialiste ter 49 nekvalificiranih in pol-kvalificiranih domačinov. Zgodi sc pa. da eden teh specialistov umrje, drugega co pa izgnali radi komunistične propagande. Vodstvo obrata se obrne na vse strani za dovoljenje, da dovede mesto odpadlih dva nova specialista, toda kljub priporočilom vseh merodajnih faktorjev v Sloveniji je ministrstvo za socialno politiko v svojem rotoričnem nepoznanju najprimitivnejših nalog prošnjo odbilo in posledica je bila, da je moral obrat ustaviti svoje poslovanje in radi dveh tujcev je ostalo brez dela in jela 49 domačinov. Ta slučaj menda dovolj jasno dokazdje, kako delikatno in važno je to vprašanje v gospodarskem in socialno-političnem pogledu, zato bi človek tudi pričakoval, da se ureditvi vprašanja inozemskih delavcev posveti čim največja pažnja ter izdela tozadevni pravilnik v sporazumu z vsemi zainteresiranimi faktorji. Toda zgodilo se je ravno obralno. V ministrstvu za socialno politiko načeluje najvažnejšemu oddelku, to je delavskemu gospod, ko-jega nesposobnost je že notorična in ki je poleg vsega še naravnost šovinističen centralist, zato je popolnoma naravno, da so tudi plodovi njegovega dela več kot kvarni za vse obširno polje, na katero njegova »delavnost« vpliva. In naraven plod tega njegovega »dela« je tudi najnovejši pravilnik glede zaposlovanja inozemskih delavcev, ki je s pravnega pogleda enostavno nezakonit, z upravnega pogleda pa centralistični absurdum, ki zavira in ubija ves normalni gospodarski in socialno-politični razvoj. Vsaj nekoliko pregleda po našem delavnem trgu imajo danes faktično edinole posredovalnice za dolo, zato bi bilo menda popolnoma naravno, da so v prvi vrsti one kompetent-ne izdajati dovoljenja glede importa inozemskih delovnih moči. In izdajanje teh dovoljenj se lahko brez ogrožanja »državnega in mednarodnega edinstva« poenostavi in prenese na pokrajinske urade posredovalnic za delo, kar bi omogočilo le naglo in res pravilno reševanje teh zadev ter onemogočilo nepravilnosti, ki so se doslej v tem pogledu na našo veliko škodo vršile. Ministrstvo za socialno politiko danes faktično nima prav nobenega, da, niti najmanjega pregleda in vpogleda v vse tozadevne razmere, zato je tudi nerazumljivo, da je »centraliziralo« celo take malenkosti in s tem povzročilo rednemu gospodarskemu življenju le nove ovire, radi katerih trpi že itak dovolj. In kako se v ministrstvu za socialno politiko take in podobne vloge rešujejo, naj služi le en primer: Spomladi 1. 1922 je vložilo vodstvo neke velike domene prošnjo, naj se mu dovoli importirati 2000 inozemskih delavcev za obdelovanje sladkorne pese. Na to prošnjo je slovenska osrednja državna posredovalnica odgovorila, da imamo takih delavcev doma na tisoče in tisoče, ki so tega dela popolnoma vešči in umirajo gladu radi brezposelnosti. Toda ministrstvo za socialno politiko je šlo preko tega, izdalo dovoljenje, naši ljudje so pa doma stradali, oziroma šli s trebuhom za kruhom po svetu. Torej: Anulira naj se čim- prej navedeni pravilnik in izda nov, ki bo odgovarjal zahtevam in potrebam. Predlogi za tak pravilnik leže v ministrstvu in tudi pri ljubljanski trgovski in obrtniški zbornici že par let. Pa ne samo to, anulira naj se tudi čim prej cela vrsta drugih odredb in pravilnikov tega ministrstva, kjer je menda nesposobni centralizem uprizarjal zadnja leta največje brezglavosti na silno škodo vsemu našemu gospodarskemu in socialno političnemu življenju in razvoju. Cerkveni vestnik. En dan duhovnih vaj. Poleg kolegija oo. jezuitov na Zrinj-skega cesti v Ljubljani zidajo »Dom za duhovne vaje«, prvo hišo te vrste v Sloveniji (in najbrž v Jugoslaviji). Hiša bo imela 30 sobic za ravno toliko oseb, ki bodo želele delati duhovne vaje. Delale se bodo vsak teden celo leto, navadno pač po 3 dni, katerikrat morda tudi po 8 dni; prišlo bo torej vsako leto na vrsto približno 1500 oseb. Vrstili se bodo seveda po poklicih: duhovniki, učitelji, učiteljice, delavci, dijaki, kmetski gospodarji, matere, dekleta itd. Po drugih deželah, lcjer že imajo take hiše, t. j. v Franciji, Belgiji, Holandiji, Španiji, Italiji in Nemčiji, ljudje dobro vedo, kaj so duhovn« vaje; pri nas bi utegnilo marsikomu biti to nekaj novega. Marsikdo bi utegnil reci: Kaj ni dovolj, da imamo misijone, na vsakih deset let? Zdaj pa še duhovne vajel Pa molčati, pravijo, se mora, kot zid, vse tri dni! In moliti, od jutra do večera, pa cerkvene govore poslušati, menda po štiri ali pet na dan, pa premišljevati svoje življenje, svoje napake, in pripravljati se za dolgo spoved! To mora biti strašno dolgčas! Kaj jc na ysem tem, najprej in najkrajše izvemo, če čitamo zapisnike mož, ki so take duhovne vaje prvič delali. Tako ie v svoj dnevnik zapisal italijanski delavec, ki je v hiši za duhovne vaje, Villa Sortirana pri Milanu, 1. 1913 opravil tridnevne duhovne vaje: »Danes je tretji dan mojih duhovnih vaj. Ko smo se v ponedeljek popoldne peljali v Sartirano, smo se norčevali iz trdega ležišča, ki nas Čaka, iz natezalnic, v katere nas bodo vklepali, iz »želite«, ki jo mislijo z nami napraviti itd. Ko smo prišli v hišo, so vsakemu odkazali svojo sobico s preprosto opravo: postelja, križ, klečalnik... Po skupni večerji v obecinici smo šli v kapelo, kjer je pater, ki vodi te duhovne vaje, molil molitev k Sv. Duhu. Nato je pol ure govoril o namenu duh. vaj ter o načinu, kako jih je treba delati (molk, izpraševanje vesti). Molče smo se razšli k počitku. V3e tri dni vlada po vsej hiši molk, mir. V torek zjutraj smo začeli na vse zgodaj; ves dan je natančno razdeljen: jutranja molitev, sv. maša, zlasti pa; štirje govori. G. pater nam je najprej govoril o Bogu, eno celo uro; potem o namenu človekovem, o smrti, o večnosti... Bilo mi je strašno pri srcu prvi dan. O teh rečeh še nikoli nisem doslej premišljeval. Hotel sem jo že pobrati, saj sem itak prišel pravzaprav zoper svojo voljo, samo na prigovarjanje svojega prijatelja.. Blagroval sem ljudi, ki so hodili mimo hiše po tlaku, svobodni, veseli, jaz pa v tej zaprtiji, v tem molku. Kaj mi je iega treba! Da sem kljub temu vzdržal do večera, je pripomogel največ zgled ostalih, ki so vsi vztrajali. Zvečer pa sem jo res hotel pobrati. Ko so se drugi »vajevci« po večerji po vrtu sprehajali, vsak zase, zatopljeni v premišljevanje, sem jaz stopil k samostanskemu vratarju in mu rekel: »Odprite mi, da grem ven; umrl bom tukaj od dolgega časa.« Frater pa mi je mirno odgovoril: »Dozdaj še ni nihče zaradi tega pri nas umrl. Mar hočete Vi biti prvi? Kar pojdite lepo k počitku; jutri zjutraj boste drugih misli.« In prav je imel: včeraj sem bil miren. Pater nam je govoril o nesreči greha, o poglavitnih strasteh človeškega srca ter o spovedi. Pripravljali smo se za »dolgo spoved«. Imel sem ves dan dovolj dela. Našel sem samega sebe. Našel sem svojo poglavitno strast in napako. Le prehitro mi je dan minil. In danes, četrtek, tretji dan duhovnih vaj, sem dopoldne opravil dolgo spoved. Zdaj sem srečen, da bi vriskal. Toda še vedno traja molk. Pripravljamo se za jutrišnje sv. obhajilo. In potem domov! Kako bo vesela moja žena, kako tudi otroci, zakaj vrnil se bom ves drugi človek. Našel sem mir srca in mir bo odslej vladal tudi v družini. O, kako bomo srečni! Naredil sem samo en sklep, ampak tega se bom z božjo pomočjo držal do smrti.« Da, prav je imel naš delavec: v vsakdanjem hrupu življenja se človek seznani z nebroj ljudmi, se seznani tudi z neštetimi dejstvi: izumi, vsakdanjimi dogodki itd., ampak z enim se ne seznani: s samim seboj! Samega sebe ne spozna, v svoje srce si ne upa ali ne zna gledati. Odtod pa vsa nesreča: nemir srca, zgubljeno življenje. Pri duhovnih vajah človek torej najde samega sebe in najde spet Boga. Ker začne mož po duh. vajah trezno živeti, se to kmalu pozna tudi v gospodinjstvu; ker se pri duhovnih vajah nauči obvladati svojo voljo, svojo razdražljivost, se to kmalu pozna tudi v duševnem ravnotežju. v zdraviu živcev itd. Zidamo društvene domove, zidamo šole, zidamo cerkve: ali pravi duh, Kristusov bo vladal v društvih in šolah, če se bodo voditelji In učitelji v »domu duhovnih vaj« leto za letom poživljali; in veselo bo v cerkvah, ako bo iz »doma duhovnih vaj« prihajala obnovitev src. Zato je zidava tega doma — skoroda — naši dobi najbolj potrebna in priporočila vredna. Obresti bo hiša nesla —■ stoterne. Radujmo se, da se bo leta 1925 — v sv. letu — izročila svojemu namenu. Eden iz mnogih. • • • c Evharistični shod za litijsko dekanijo v Šmartnem se je kljub nestalnemu vremenu dne 9. in 10. avgusta veličastno izvršil. Govori so kolikor mogoče pozajeli evharistično tvarino, pni čemer so prišli domačim duhovnikom na pomoč gg.: vseučiliški profesor dr. Rozman, p. Ramšak in škof. tajnik Jagodic. Govorniki so obravnavali sledeče: 1, Presv. Evharistija — Bog med nami. 2. Presv. Evha-ristija Bog v našem srcu. 3. Presv. Evharistija in mladina. 4. Presv. Evharistija in misijoni. 5. Presv. Evharistija in družina. 6. Evharistični Jezus, naše življenje. Poleg teh govorov so bila tudi zborovanja za posamezne stanove, katera so vodili: za može g. p. Ramšak, za žene g. župnik Širaj, za fante g. p. Ramšak, za dekleta g. dekan Rihar. Sad teh zborovanj naj bi bil pri možeh »Apostolstvo mož«, pri ženah Marijina družba ali obilnejši vstop v III. red, pri fantih in dekletah več evharistič-nega življenja posebno potom odsekov pri Marijinih družbah. Bogato z venci in cvetjem ozaljšana ccrlcev ter z mlaji in neštetimi venci okrašen trg pred cerkvijo, kjer je bila dopoldanska in popoldanska slovesnost, vse to je pripomoglo k večji pobožnosti. Prelepa je bila popoldne procesija, ki jo je vodil g. dr. Rož-man. V sprevodu je bilo za 7 banderi, 13 dekliškimi in 4 mladeniškimi zastavami do 5000 udeležencev, ki so v primernih razdaljah navdušeno prepevali. Vso prireditev je poživljal do 70 pevcev in pevk broječi zbor pod vodstvom zadružnega tajnika g. Loboda. — Vsaka evharistična prireditev znova dokazuje, da je evharistični Jezus v resnici »kralj in središče vseh src«. c Shod v Crngrobu. Na Veliki Šmaren so imeli tretjeredniki iz škofjeloškega okrožja svoj skupen shod v Crngrobu pri Škofji Loki, ki se je imenitno obneseL Čeprav je prejšnji dan neprestano deževalo in je na sam Šmaren dan bilo le malo upanja za lepo vreme, je vendar prišlo toliko ljudstva skupaj, da je bila velika crngrobska cerkev skoraj popolnoma polna. Po končani službi božji jo bilo zun.tf cerkve zborovanje, ki se je izvršilo v najlepšem redu. Deklamacijo je imel 15 letni treije-rednik Franc Babič iz Škofje Loke, nagovor na fante mladenič Jožef Sušnik iz Breznice nad Škofjo Loko, nagovor na može g. Lovro Hafner iz Preske pri Medvodah, nagovor na žene Frančiška Schiffrer iz Stražišča pri Kranju in nagovor na dekleta Marija Rant iz Reteč. O zgodovini škofjeloške tretjeredne skupščine je govoril g. Andrej Dolinar, bančni uslužbenec v Ljubljaui. Zaključni nagovor je imel preč. g. dekan Mrak iz Stare Loke. Za sklep shoda so vsi zborovalci zapeli Marijino pesem: Marija, mati ljubljena. Ljudje so bili z vsemi govorniki in s celo prireditvijo zelo zadovoljni in so izražali željo, da bi se taki shodi vršili vsako leto. K lepemu uspehu tega shoda so mnogo pripomogli gg. uredniki Domoljuba iu Slovenca in pa preč. gg. duhovniki, ki so ta shod oznanili in priporočili, za kar se jim vodstvo tretjega reda v škofji Loki najtopleje zahvaljuje. c Sodalitas ss. Cordis Jesu za mežiško dolino iu dekanijo Dravograd ima dno 21. avgusta ob 10. uri svoj sestanek na Poljani v mežiški dolini. Ekshortacijo ima avtor romana »Na Poljani« g. Ksaver Meško. Nato poročilo o uvedbi »Dejanja sv. Detin-stva« jx) posameznih župnijah ter razgovor o ustanovitvi in delovanju: Krščanske šole. — Udeleženci naj se priglase do torka, 19. avgusta, župnemu uradu na Prevaljah radi kosila. Gospodje duhovni sobrati iz sosednih dekanij iskreno vabljeni. c Ob 75 letnici »Civiltit Cattolica.« Rimska katoliška revija »Civilta Catolica«, ki jo izdajajo jezuiti, praznuje letos 75 letnico svojega obstoja. Tem povodom je poslal papež Pij XI. uredništvu lastnoročno pismo, v katerem visoko ocenjuje zasluge lista in jezuitskega reda sploh. i kongres 6., 7. in 8. septembra 1924. 1. Slovesen sprejem kardinala in apostolske^ ga nuncija. 2. Ob 6 zvečer v stolnici: Pridi sv. Duh. Uvodna beseda. — Papežev blagoslov po apostol. nunciju). Blagoslov z Najsvetejšim. 3. Ob pol 8 v drami: W. Shakespeare: Mac-beth. (Stolne dijaške kongregacije.) 4. Od 8 do pol 9: Slovesno zvonenje. 5. Ob pol 9 na gradu: Fanfar©, V nedeljo, dne 7. septembra: 1. Ob 6 zjutraj v vseh cerkvah: Prvi marijan-ski aovor. Sv. maša in skupno sv. obhajilo. 2. Ob pol 9 pri oo. frančiškanih: Slavnostni govor. Dr. Mihael Opeka. Ob 9 istotam: Pontifikalna sv. maša. 3. Ob 10 v Unionu: Versko prosvetno zborovanje. 4. Ob 3 popoldne v stolnici: Slovesne večer-nice. Molitve /.a blagor domovine. 5. Ob 4 popoldne: Stanovski govori. Slovesne litanije z blagoslovom: Pri sv. Jožefu za može, pri frančiškanih za mladeniče, v Križankah za akademike, pri uršulinkah za matere, v stolnici za dekleta, v Marijanišču za duhovnike in bogoslovce. 8. Ob 7 zvečer v Ljudskem domu: Marija v upodabljajoči umetnosti (skioptične slike). 7. Ob pol 8: Razsvetljava. 8. Ob 8 v stolnici: Marijin oratorij. Razvoj slovenske Marijine pesmi. (»Ljubljana«.) 9. Od 9 zvečer do 4 zjutraj v frančiškanski in v uršulinski cerkvi: Nočne molitvene ure v spravo in zadoščenje pred izpostavljenim Najsvetejšim. Od 9 zvečer do 5 zjutraj na Rakovniku: Li-turgično češčenje relikvij. Na praznik, dne 8. septembra: 1. Ob 5 zjutraj na Rakovniku (izven cerkve): Tiha sv. maša, skupno sv. obhajilo in go-vor za salezijanske sotrudnike. Ob 6 zjutraj na Rakovniku: Slovesno posve-čevanje nove cerkve. 2. Ob 6 zjutraj v vseh cerkvah: Drugi mari-janski govor. Sv. maša in sv. obhajilo. 3. Ob pol 9 v stolnici: Slavnostni govor. Dr. Anton Korošec. Ob 9 istotam: Pontifikalna sv. maša. 4. Od 10 do 12: Zborovanje Marijinih družb: V Ljudskem domu za može in mladeniče. ,V Križankah za akademske in srednješolske kongregacije. V Unionu za žene in dekleta. 5. Ob 9 zborovanje III. reda. 6. Ob 2 popoldne na Valvazorjevem trgu: Posvetitev ljudstva Mariji, odtod slavnostni obhod z novovenčanim kipom Pomočnice kristjanov na Rakovnik. Ob dohodu na Rakovnik: Zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov po kardinalu Cagliero. 7. Ob pol 8 istotam: Akademija. Pozdrav in slovo visokim dostojanstvenikom. 8. Ob 8 zvečer: Razsvetljava novoposvečenega Marijinega svetišča. • * m Modre izkaznice (po [10 Din) so le na 1. tirani svetlomodre, drage strani so bele (ka-kor pri čisto belih). Dobe jih kraji, odkoder vožnja v Ljubljano stane nad 10 Din. Bele izkaznice (po 5 Din) dobe kraji, ld bi s polovično vožnjo prihranili manj kot 10 Din in bi jim torej modra ne prihranila toliko kot stane. Čeke škof ordinarijata z znamko M. K. (Marijanski kongres) rabite izključno za pošiljke v prid kongresa, ne za druge stvari, da ne bo zmešnjave. — Ker se je natis okrožnice zakasnil, prosimo za prvo pošiljatev denarja do 24. avgusta. Kdor želi skupnega prenočišča, naj priglasi število svojega kraja (moške posebej, ženske zase) in noči, ko žele nočevati v Ljubljani, na odbor M. K. Skupno prenočišče bo stalo 2 do 3 Din (na slami) za osebo enkrat. Odprte bodo tudi nekatere cerkve, v dragih pa bo celonočno češčenje. Stanovanje v hotelih naj si naroči vsak sam; ravnotako privatna prenočišča. Vendar je treba storiti to takoj, ker bo kmalu vse oddano! M. Kongres je za vse častilce Marijine, ne fe za Marijine družbe ali ženske. Nasprotno: ravno možje in fantje naj pokažejo z udeležbo, da žele javno pred svetom pokazati zaupanje do Marije, Pomočnice kristjanov in Kraljice miru. Priglasite se takoj čč. župnirn uradom in si preskrbite izkaznico, da bomo pravočasno mogli preskrbeti nove, če jih zmanjka. — Odbor M. K. Učiteljski vestni. Na vprašanja, ki prihajajo nam glede sprejema v »Slomškovo zvezo« naznanjam, da sprejemamo v »Slomškovo zvezo« le take učitelje in učiteljice, ki majo pogum, da se zavežejo vzgojevati mladino in delovati med narodom na krščanskem temelju v zmislu društvenih pravil. Posebno dobro došli so »Slomškovi zvezi« idealni absolventi in absolventke učiteljišč. Dne 29. julija t. 1. v »Slovencu« objavljeni dovtip pa ostane v veljavi za vs etiste, ki so kdaj bili v »Slomškovi zvezi«, pa so i z s t o -p i 1 i in se vpisali v UJU. — Iv. Štrukelj, predsednik »SI. zveze«. Izlet v Kamniško Bistrico.. Dne 19. t. m. gredo člani in članice »Slomškove zveze« na izlet v Kamniško Bistrico. Odhod z jutranjim vlakom, vrnitev z večernim. V ilustracijo koruptnili razmer. Pišejo nam /z Most: Radi delitve šole v desko in dekliško so tri učne osebe postale nadštevilne. Človek bi pričakoval, da bodo odpuščene tri najmlajše, kar bi bilo edino pravično. Odpuščene pa so take, ki imajo že po 10 in več službenih let, mlajše so pa ostale. Radovedni £>mo, če bo o tem kaj poročalo oficijelno glasilo UJU-jevo? §§ 224 in 71 uradniškega zakona. Ta dva paragrafa naj varujeta liberalno učiteljstvo pred premestitvami. Prav! Tudi mi smo za to, da bodi učiteljstvo nepremestljivo. Paragrafi pa morajo veljati za vse državljane enako. Izza kulis smo izvedeli to-le skoraj neverjetno novico: Nadučitelja, ki ima 8 nepreskrbljenih otrok, so nameravali prestaviti ta mesec v Semič za Gorjance! In kaj je zakrivil? Nič drugega nima na sebi kot to, da je odločen Slom-škar in pristaš SLS. In to naj bi zadostovalo, da bi se ga uničilo materijelno in moralno in z njim številno družino! Ali si morete misliti še večje hudobije!? Pero se mi ustavlja in ne morem pisati kaj več o tolikšni brezsrčnosti. Sodbo o taki srčni kulturi pa naj si ustvari vsakdo sam. Orlovski vestnik. V nedeljo, 24. avgusta, orlovski tabor trebanjskega okrožja v Višnji gori. Ob pol 7. uri pred kolodvorom slovesni sprejem gostov. Ob 9. uri zbirališče udeležencev pred domačim društvenim domom; nato sprevod v Višnjo goro, kjer se vršti na prostem sv. maša. Po maši tabor. Ob dveh litanije, nato ob 3. uri javna telovadba. Pri prireditvi igrata domača in žužemberška godba. Izkaznice za polovično vožnjo naročite vsi udeleženci nemudoma pri orlovskem odseku v Višnji gori. Stane vsaka 1 dinar. Za udeležence poleg lepega telovadnega sporeda rovost »Stadion« domačega odseka, ki ga je odsek zgradil za orlovske prireditve. Bog živi! Mladinski vestnik. mMnskiSi dnevov v Mariboru. FANTOVSKI DAN. Petek, 22. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv maša v stolnici. Ob 9. url: Zborovanje učiteljstvo, akademikov in dijaštva v dvorani palače Zadr. gosp. banke. 1. Dijaštvo nosite!j verskega preroda slo venskega naroda. Dr. Anton Korošec. — 2. Izobrazba inteligenčnega naraščaja. Dr. Matija Slavič. — 3. Ljudska šola. Ivan Prijatelj. — 4. Program slovenske mladine. Dr. Karol Capuder. — 5. Humanističen in realističen prosvetni ideal. Dr. Fr. Ks. Lukman. — 6. Romantična ideja orlovstva. Dr. Jos. Jeraj. Sobota, 23. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik profesor Ivan Bogovič. 1. Verskoobnovitveno gibanje mladine. Dr. Jos. Leskovar. — 2. Verskonravna obnova posameznika. Evald Vračko. — 3. Verski prerod družbe. Jožef Mirt. — 4. Dobrodelnost in misijonstvo. P. Pavel Potočnik. Ob 14. uri: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Jos. Jeraj. 1. Smoter moške izobrazbe. Ivan Vese-njak. — 2. Prosvetna sredstva. J. Stabej. — 3. Telesna vzgoja moške mladine. Dr. Matej Justin. — 4. Osebnost prosvetnega delavca. Alojzij Rezman. — 5. Prosvetna kultura slovenskega naroda. Dr. Andrej Veble. Ob 18. uri: Odkritje spomenika dr. K. Ver-stovšku na njegovem grobu, Pobrežje. Spregovorita dr. Anton Jerovšek iu dr. Karol Capuder. Ob 20. uri: Bakljada po mestnih ulicah. Ob 20.30 uri: Pozdravni večer v veliki Gotz-ovi dvorani. Svira godba Mladinski dom iz Ljubljane. Nedelja, 24. avgusta 1924: Ob 5.30 uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti (Frančiškova kapelica). Ob 8.15 uri: Zbiranje udeležencev za slavnostni sprevod v Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu. Ob 9. uri: Slavnostni sprevod po mestu. Ob9.45 uri: Pridiga in sv. maša na Slomškovem trgu. Pridigar in celebrant prevzvi-šeni škof gospod dr. Andrej Karlin. Ob 10.30 uri: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govorijo: 1. Vzoren mladenič — vzoren mož. Dr. Anton Korošec. — 2. Orel — ideal slovenskega fanta. Dr. Joža Basa j. — 3. Izobraženec in ljudstvo. Jožef Meško. — 4. Ljubezen do rodne grade. M. Napotnik. Ob 14. uri: Slovesne večernice in »Te Dcuin« v cerkvi Matere Milosti in v stolnici. Ob 15. uri: Javen orlovski telovadni nastop v Ljudskem vrtu. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBB Maročajt® .Slevanca'! OBmBBBfflGsnraBesiGBBBBSHBOBraninsonsa Poljedelski vestnik. Makso Sever: Vzgoja semen pri nas doma. Semena, ki jih pridelujemo v Sloveniji, se že dolgo jako uspešno uporabljajo in uživajo dober sloves. Lega Slovenije, ki je za produkcijo ugodna, je močno uplivala na poplemenitev. Potom poplemenitve se je posrečilo vzgojiti veliko število dobičkanosnih vrst, ki imajo izrazite praktične lastnosti. Naša semena se odlikujejo predvsem po svoji utrjenosti. To je posebno dobrodošlo onim vrstam, ki prezimujejo in rastlinam, ki se po več let negujejo. Črna detelja, repno iu korenjevo seme je pridobilo ostalim semenom v Sloveniji gotovo velik ugled. Velike vsote, ki gredo vsako leto iz naše države za tuja semena, kakor tudi povečan izvoz, ki smo ga dosegli po prevratu za doma pridelana semena, nas vspodbuja delati na to, da se bodo naša domača semena še bolj uvaževala, v tujino pa da izvozimo čim več blaga. Treba je le malo več truda in tem primernega dela in dosegli bomo, da naši pridelki ne bodo imeli samo vrednosti navadnega pridelka, temveč da se bodo, kar tudi v polni meri zaslužijo, razpečavali kot produktivno semensko blago. Kmetovalca je treba privesti do tega, 'la ne bo samo izkoriščal pridelek, temveč da se bo, bolj kot doslej, tudi zanimal za produciranje semen. V ta namen je treba organizirati posamezne kraje za vzgojevanje posameznih vrst semen s tem, da se jim da potreben nauk o načinu pridelovanja semena in ga pomagati spraviti pod najboljšimi pogoji v denar. Pridelovalcem pa je zagotoviti, da jim bo prodaja pridelanih semen zagotovljena. Uspehi, ki jih beležimo na tem polju do sedaj, nam dajejo upanje, da bo v bodoče naše delovanje v tem pogledu še veliko bolj učinkovito. Da bo pregled jasnejši, navajamo vrste in kraje, kjer se že dalj časa uspešno vzgajajo, z opisom vred: Črno ali štajersko deteljo je smatrati za najvažnejšo krmsko rastlino. V Sloveniji, kjer imamo ostrejše alpsko podnebje, se že od nekdaj prideluje posebno dobra vrsta semen črne detelje, ki je tudi v svetovni trgovini visoko cenjena. V dobrih letinah se je lahko pridela kakih 20 vagonov preko domače potrebe in se jo izvaža. V kmetijstvu zelo napredni Nemci so bili n. pr. vedno dobri odjemalci za naše izborno deteljjio seme. Največ deteljuega semena da Gorenjska in okolica Velike Loke. Francoska pahoyka igra pri sestavljanju travnih mešanic veliko vlogo ter je za naše travnišfcvo neprecenljiva. Ta žlahtna trava je posebno v Ljubljanski okolici zelo razširjena, kjer se goji že kakih 20 let s prav dobrim uspehom. Kvaliteta semena je prav dobra. Tudi je zelo razveseljivo, tla je pridelovalcev pahovke v Sloveniji od leta do leta vedno več. Vdomačena je pabovka na črti: Škofeljca—Ig—'Vrhnika. Prav tako kakor goji naš kmetovalec francosko paliovko, bi mogel gojiti pasjo travo, travniške bilnice, zlasti oves, navadne in travniške latovke itd., ki pri nas tudi prav dobro uspevajo. Za nabiranje travnega semena iu da bo to uspešnejše, je založila firma Sever & Komp. pravkar krasen plakat vseh koristnih trav in detelj, katerega daje omenjena tvrdka brezplačno šolskim vodstvom in kmetijskim zadrugam. Okrogla belemesuata repa, ki se v Sloveniji zlasti na Kranjskem prideluje, je radi njenih dobrih lastnosti znana in visokoce-njena tudi izven pokrajine in sicer radi izvrstnega okusa, trpežnosti in ogromnega pridelka. Za pridelovanje semena kranjske repe, kateri se ne najde para, se briga že od i nekdaj lopo število izurjenih kmetovalcev ■ gotovih krajev, ki ta posel vzorno opravljajo. ; Žalibog se je v medvojnem in povojnem času gojenje repnega semena v nekaterih krajih bivše Kranjske precej zanemarilo ter bo tre-\ ba poskrbeti, da se isto zopet dvigne vsaj na predvojno stopnjo. Buče so za pridelovanje bučnega olja zelo važne, pravtako važne pa so tudi kot seme. V nekaterih krajih Slovenije, kakor n. pr. na Štajerskem, se redno in v znatni množini gojijo. Tam je namreč vporaba bučnega olja splošna. Tudi seme tamkaj pridelano je prvovrstno. Kranjsko korenje, rumeno, srednjedolgo. udomačeno in posebno v ljubljanski okolici močno kultivirana vrsta, ki je izvrstna tako za kuhinjo kakor za krmo. Radi njenih dobrih lastnosti se je po vsej Sloveniji in Hrvatski zelo razširila. Semena te vrste izvrstne kvalitete se prideluje v ljubljanski okolici v veliki množini. čebulčck. Naša čebula je rumena, okrogla, izborila in vzdržna vrsta. Hvaležna vrsta za pridelovanje v velikem in se povsod izborno obnese. Prideluje se po ljubljanski okolici in okoli Ptuja, kjer pa je podolgovate oblike. Kumare, srednjedolge, zelene so najbolj znana vrsta za na prosto. So zelo bogatorod-ne in izborne. V velikem se goje na Ptujskem polju, Žabnlei, največ pa na Hrvatskem. Fižol. Nizke vrste, ki ga sade pri nas, so: mantlalon, bokinc in koks, daljo nbriako-ni, zeleni in rumeni Štajerc ter bela fižolio:i. ^"Icg 4oh sro.iimo v manjšem še kakih 40 različnih vrst, kar pa kmetovalcu gotovo nI v korist, ker se samo prve tri vrste lahko s pridom oddajajo. Naj bi vsak izbiral le n teh. Ostale vrste, čeprav so lepe, se morajo največkrat metati med »mešani fižol«, ki pr ima navadno za celo četrtino nižjo ceno. Izmed deželnih pridelkov je pri nas fi< žol eden glavnih pridelkov. Fižola se porabi doma samo majhen del, vso ostalo množino pa se izvozi, deloma za kuho ali pa za seme, Ker so pri nas tla najugodnejša in tudi glede oddaje dani vsi predpogoji, smo gotovi, da s pridelkom tudi v bodoče v nobenem oziru ne bomo nazadovali. Korak naprej pa bi storili, ako začno naši posestniki z gojenjem žlahtnih vrst, ki se uživajo v stročju, ker cena slednjemu je dostikrat do petkrat višja! Motovileč. Pridelovanje tega semena j8 vdomačena na Ljubljanskem barju. Je to navadna in najpriljudnejša vrsta. Pridelek se vsako leto veča. KNJIGA; ' »V. KATOLIŠKI SHOD« V LJUBLJANI , (400 strani in 25 ilustracij) — se dobi broširan z izvirno sliko na platnicah za 60 Din, v izvirni vezavi za 80 Din, po pošti 3 Din več, in sicer v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni, pri Ničmanu in v Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni, v Celju pri Gorišek-Leskovšku. Po svetu. — Kulturni boj v Franciji. Francosko mornariško ministrstvo je izdalo nove instruk-cije glede razmerja med mornarico in veroizpovedmi. Po teh navodilih se smejo duhovniki le tedaj približati mornariškim zgradbam, ladjam in bolnicam, ako jih bolniki ah jetniki izrecno želijo. V vseh državnih lokalih in med delavnim časom je vsako liturgično bogo-častje prepovedano. Odslej mornarji ob nedeljah ne bodo mogli prisostvovati sv. opravilu. Izdan je tudi odlok, da se projektirana in deloma že započeta zgradba kapelice v oskrbnišnici za mornarje ne sme dogotoviti. — Jaurčs v Pantiieonu. Smrtne os tanko francoskega socialista Jauresa bodo položili koncem oktobra v Pantheon. V tem času se namreč končajo parlamentarne in šolske počitnice. — Žrtve meščanske vojne v Braziliji. Ka> kor poročajo iz Santosa, znaša število žrtev, ki jih je zahtevala vstaja v Sao Paulo, nič manj kot ill06 mrtvih. — Roparska romantika v Franciji. Te dni so napadli neznani zlikovci tovorni vlak, M je peljal iz Marseille v notranjost dežele. Na vlaku so se nahajali dnevni dohodki pristaniškega kolodvora v znesku 30.000 frankov, ki so padli roparjem v roke. Poprej so namazali tračnice z oljem, da vlak ni mogel vztrajati pri normalni brzini. — Letalski promet na Švedskem. Na zračni progi Malmo—Hamburg so meseca julija prevozili 125 potnikov. Vožnja traja najmanj 1 uro 40 minut. S 6. julijem 1.1. vpo-stavljeno progo Malmo—Kodanj je uporabilo 334 oseb. Letala vodijo švedski piloti. Sedaj je dovolila švedska vlada nočno poštno-Jetalsko službo, ki bo ponoči vezala Stckholm in Berlin. — Spomenik Take .Tonescn. V Bukarešti bodo postavili pokojnemu ministru zuuanjih zadev spomenik, ki ga bo izdelal francoski kipar Ernest Dub.ois. — Volilna kontrola na Grškem. V krat-kem se bodo bodo vršile v Atenah občinske volitve. Da bi se preprečila vsaka zloraba glasovanja, je vlada sprejela predlog opozicije, ki določa sledeče: Vsak volilec mora, ko je oddal svoj glas, pomočiti prst v neko tinkturo, ki je v teku 24 ur ni mogoče odpraviti s človeške kože. — tStauislav DebickL V Krakovn je preminul odlični umetnik iu profesor akademije za upodabljajočo umetnost — Stanislav Debicki. Pokojnik je študiral na Dunaju, v Monakovem in Parizu ter je stvarnik velikih umetnin. — Sto ur igral na klavirju. James Po* linson iz Nove Zelandijo je igral v Welling-tonu 100 ur in 10 minut nepretrgoma na klavirju. Ko je nehal, se je počutil še popolnoma dobro, samo na prstih je dobil žulje, vsled česar je tudi moral prenehati igrati, — Kje največ pijejo? Največ piva popijejo Bavarci. Na Bavarskem popije povprečno vsaka oseba 255 litrov piva na leto, na Nizozemskem pa 207, na Angleškem pa po 148 litrov letno. Žganja popijejo v Nemčiji na, leto 500 milijonov litrov, na Francoskem pa 300 milijonov letno. Največ vina popijejo Francozi. Ti popijejo letno 400 milijonov litrov, Nemci 350 milijonov litrov, AngleS5 pa samo 75 milijonov litrov. — 50 nr v čoliin na viharnem morju. Mi« noli petek sta se v malem čolnu odpeljala po tržaškem zalivu brivec Miro Čevna in čevljar Alojzij Rebulj. Kmalu nato je nastal silen vihar, ki je zgrabil čolnič in ga gnal v odprte morje. Veslača sta bila brez moči in tako je vihar zanesel čoln doli do izbva Piave. Tam sta veslača po oOurni obupni borbi z morskimi valovi čisto izčrpana končno pristala. Iz Murana so ju odpravili v Benetke, odkoder so javili njunim družinam v Trstu, ki sta ju že objokavali kot mrtva, da ata živa in zdrava, samo oslabela. Koliko je ve!jala vojna? Na to vprašanje odgovarjajo uradni statistični podatki letopisa nemške republike in »Journal de la Societe de Statistique de Pariš«. Ob začetku vojne je stalo 120 milijonov ljudi centralnih velesil nasproti 278 milijonom ljudem antante. Če prištejemo temnobarvne pomožne narode, dobimo približno številčno razmerje 1 : 5. Leta 1918. je nastopilo proti Nemčiji 25 držav s 1344 milijoni ljudi. V vojno službo so vpoklicale posamne države sledeče število vojakov: Nemčija 13,25 milijonov, Av-stro-Ogrska 9 milijonov, Francija 7,9 milijonov, Italija 5,2 milijonov, Amerika 3,8 milijonov, Rumunija 1 milijon, Belgija 0,40 milijona, Rusija okrog 10 milijonov in manjše zavezniške države skupno 1 milijon vojakov. Izgube na mrtvih in ranjenih so sledeče:1 Nemčija 65 13250 1809 4247 Avstro-Ogrska 51 9000 1200 3200 Turčija 23 — 0437 0306 Bolgarija 5 0875 0101 0152 Francija 40 — 1354 — Franc, kolonije 55 8195 0067 4200 Anglija 45 — 0869 1693 Angl. dominijoni 376 9496 0202 0429 Italija 35 5615 0600 0950 Belgija 7-5 0380 0115 0140 Romunija 7-5 1000 0159 — Srbija 3 0150 0707 0350 Grška 4-6 0353 0015 0040 Amerika 91 3800 0107 0246 Rusija 166 — 2758 4950 Totalna izguba znaša nekaj več kot 10 5 milijonov ljudi. Za skupno pokopališče bi bilo potrebnih 100 kvadratnih kilometrov. Nič manj strašno je število pohabljencev. V vseh svoj čas se vojskujočih državah štejejo 150.000 invalidov brez ene roke in 200.000 invalidov brez nog. Zanimiva je statistika o vojnih izdatkih. Nacionalni ekonom Findmann je sestavil to-le tabelo: Vojni stroški: Amerika ...... 23159 Anglija ....... 33421 Francija ...,.,. 31324 Rusija ....... 26522 Italija................15636 Belgija 1387 Japonska ...........4000 Nemčija ....... 46323 Avstro - Ogrska . . . . 24858 Turčija 1802 Bolgarija.......0732 Angl. dominijoni « < . 4198 Skupaj 213362 213 milijard dolarjev oziroma 1200 milijard zlatih frankov je vsota, o kateri si ne moremo napraviti nobene slike. Največje bogastvo Nemčije leži v železnicah. Strokovnjaki so cenili skupno vrednost 1 1. štev. pomeni prebivalstvo pred vojno (v milijonih); 2. štev. mobiliziranih; 3. žtev. mrtvih; 4, Stev. rani enih (zadnje tri številke y tisočih). nemških železnic na 25 milijard zlatih mark. Vsota, ki jo je požrla vojna, bi zadostovala, da se 40krat zgradijo nemške železnice. S to vsoto bi se lahko zgradilo železnice, predore in mostove po celem svetu. Privatne izgube ceni Bogardt na 30 milijard dolarjev na suhem in 6-8 milijard dolarjev na morju. Skupno vsota znaša 184 milijard zlatih frankov, 1. Trajne izgube; letno 30 milijard zlatih frankov; 2. definitivno enkratne izgube: a) vojni stroški 1295 milijard zlatih frankov; b) opustošenja 184 milijard zlatih frankov; skupaj 1479 zlatih frankov. Posrednih posledic se kralkomalo ne da i preračunati. N. pr. škoda vsled izredne umrljivosti civilnega prebivalstva ter nazadovanje porodov. Izgube nevtralcev ceni Bogardt na 1'75 milijard dolarjev. Vsled vojne zmanjšana produkcija reprezentira ogromni deficit več milijard dolarjev. To je bil »rezultat« svetovnega klanja. Helioterapsja. Heliteorapija se imenuje zdravljenje s solnčniini žarki. V principu jo uporabljamo lahko povsod in v vsakem letnem času, kadar sije solnce. Seveda je po zimi, kakor tudi v krajih z nejasnim podnebjem solnčenje otež-kočeno vsled nestalnega vremena, ki lahko povzroči prehlajenje. Nasprotno pa je poletje s svojim stanovitnimi solnčnimi dnevi jako ugodno za he-lioterapijo.' Je to brezplačno zdravljenje in poleg tega tudi uspešno in koristno za vsakega. Da pa se obvarujemo pri tem nekaterih neprilik ali celo nesreč, je potrebno, da pojasnimo nekoliko podrobneje učinke solnčnih žarkov. Predvsem povzročajo ti izpremembo kože; pri osebah pa, ki niso utrjene napram solncu, tudi vnetje ali pa celo solnčarico, ako je bilo solnčenje premočno in predolgotrajno. Progresivno in previdno solnčenje pa stori kožo odporno proti takim nevarnostim s tem, da postaja pigment, to je kožno barvilo, vedno temneji. Z vztrajnim izpostavljanjem našega telesa solnčnim žarkom, prodirajo slednji skozi zagorelo kožo do mišičastih tkanin in krvnih žile. Tu povzročajo razmnoževanje hemoglobina (krvnega rdečila), kar je posebne važnosti za slabokrvne in blede ljudi. Ugodno vplivajo na pravilno in redno organično izmenjavo v staničnih tkaninah pod kožo, vsled česar se tudi mišice prično bolje razvijati. Zato je solnčenje priporočljivo za bolečine v členkih, proti revmatizmti in tolšči. Ker lajšajo solnčni žarki bolečine v posameznih delih telesa, vpliva torej solnčenje pomirjevalno tudi na živčni sistem. Morska kopališča so ponajveč zdravilna radi svojih stalnih solnčnih dni. Dalje uničujejo solnčni žarki mikrobe na inficir. delih. Vsled tega preneha gnojenje in rane se hitreje celijo kakor z vsakim drugim zdravilom. Helioterapijo uporabljamo proti raznovrstnim jetikam, le da je tu potrebno ravnati se po zdravnikovem navodilu. Posebuo Dri ie- tičnih na pljučih zahteva uporaba helioterapije precej previdnosti. Direktno solnčenje prsnega koša bi bilo celo nevarno, toda heliotera-pija na drugih delih telesa vpliva ugodno na ves organizem. Ker povzroča solnčna toplota razmnoževanje krvnega barvila in krvnih telesc, vpliva ugodno tudi na prebavne organe. Apetit se poveča in spanje se zboljša. Slabotni pridobe na teži, dočim debeli zgube tolščo. Vsakomur je helioterapija v prid, odraslim . in otrokom. Posebno uspešno se uporablja pri otrocih, ker so s svojo nežno kožo in mladim mišičevjem bolj dovzetni vplivom solnčnih žarkov: Toda v začetku jc treba telo privaditi solncu, da ne nastanejo škodljivi pojavi, zato navedemo tu sledeča navodila: Predvsem mora biti glava zavarovana pred solncem s širokim, lahkim poltrivalom ali pa s solnčnikom. Ako hočemo solnčiti samo dotični del telesa, v katerem imamo bolečine, ga solnčimo prvi dan pet minut in sicer v začetku enkrat, pozneje dvakrat na dan. Nato se podaljša solnčenje z vsakim dnem za pet minut do največ dvakrat po eno uro na dan. Ako hočemo solnčiti celo telo, na pr. otroci, slabotni in slabokrvni, pričnemo najprej s solnčenjem nog in spodnjih lakti in sicer prvi dan deset minut, drugi dan 15 minut, zgornje roke in boke pa deset minut, tretji dan prvo 20 minut, drugo 15 minut, torej z vsakim dnem za pet minut dalj časa. Peti dan pričnemo solnčiti tudi trebuh in sicer najprej deset minut, vsak naslednji dan za pet minut več. Osmi dan odkrijemo hrbet in prsa. Šele dvanajsti ali trinajsti dan dosežemo celourno solnčenje posameznih delov in tedaj je telo utrjeno ter zavarovano proti eventualnim ne-prilikam, ki bi jih solnčni žarki mogli povzročiti. Šele potem se lahko solnčimo dalje časa. Kadarkoli bi pa opazili zvišanje telesne toplote, vznemirjenje ali slabo spanje, moramo takoj prenehati in odložiti solnčenje za nekaj časa in potem pričeti znova. Ako postane vreme bolj hladno, zavarujmo dotične dele, ki niso namenjeni solnčenju. Sicer pa je koža, kadar je že zarjavela, manj občutljiva proti mrazu. Glavno je, da se varujemo prepiha. Kako dolgo časa pa naj traja to zdravljenje, je odvisno od načina bolezni. Lahko traja več mesecev, najmanj pa en mesec. NOVA ZNAJDBA V KOSMETIKI. Staro kakor človeštvo je tudi prizadevanje, cla ostanemo kolikor mogoče dolgo mladi ali da se vsaj vidi, da smo. Samo organizem določa pravo starost. Pojave starosti pa ugotovimo pri nekaterih ljudeh že v takozvanih najboljših letih, dočim so drugi v starosti 60 in 70 let še zelo čili in zdravi. Ta »konstitucio-nelna« mladost je utemeljena v delu organov. Juneni Stembach in Voronov nam pravita, kako se tudi znanost bavi s tem vprašanjem. So pa tudi še zunanji pojavi starosti, ki glede na splošno dobrobit in notranjo zadovoljnost igrajo precejšnjo vlogo. Koliko je moških in žensk, ki se čutijo še zelo mlade, ki jim pa dan za dnem govori ogledalo o njih čisto zunanji starosti. Razne vrste gub, ostre poteze, upadla lica, vse to napravi marsikoga dosti starejšega, kakor je pa res ali pa kakor se čuti. Stara sredstva so kiruredja, parafin, mazila, masaže. V zadnjem času govorijo veliko o nemškem zdravniku dr. Fr. Pulferju, ki se mu je menda posrečilo, da s posebnim preparatom odpravi one nedostatlce. Učinek preparata ni čisto mehaničen, kakor pri drugih metodah, temveč fi-zikalično kemičen. Dočim parafin potuje in stanicam škoduje, ostanejo pri uporabi Pul-ferjevega preparata vsa dotična mesta normalna. Nedostatki izginejo in ne pridejo več nazaj; tako vsaj uči dosedanja petletna skušnja. Omenimo samo ta-le slučaj: 601etna žena je imela kakor deska trdo bradavico in slinasto pijavko že petnajst let. Po treh injekcijah je oboje izginilo. Poročila iz italijanskih bolnišnic hvalijo ugodno in nekvarljivo možnost uporabe, zlasti v obrazu tistih, ki jim je bil v vojski poškodovan. Morda rte veš, da je 18. avgusta 1850 umrl pisatelj H. Balzac (rojen 1799); da je ,19. avgusta 1819 umrl znani meha« nik James Watt (r. 1736), 20. avgusta 1158 cerkveni učenik Bernard Clairvaux (r. 1090), 20. avg 1914 papež Pij X. (r. 1835), 21. avg. 1635 španski pesnik Lope de Vega (r. 1526); da so se 22. avgusta .1868 prvič sestali novi avstrijski deželni zbori, torej tudi naš kranjski, štajerski itd.; da je prišel novojorški finančnik Manny Strauss v Berlin v svrho študiranja projektiranega srednjeevropskega kanala od Holan-dije skoz Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo do Črnega morja; gradbeni čas je proračunjen na pet let; da imajo tudi Romuni svojega Čarugo, piše se Terente, ušel je v donavsko močvirje in ga oblega sedaj tam vojaštvo in orožništvo, zaenkrat brez uspeha; da so ameriški letavci okoli sveta prišli že na Islandijo in so odleteli proti Grenlandiji ter da bo njih polet kmalu končan, uspešno, kljub temu, da sta zaostala kapitan Martin in poročnik Wade; da pa angleški letavec Mac Laren svojega svetovnega poleta ne bo dovršil, ker je padel pri Alentih v morje in se mu je razdrl ves aparat, kar je morebiti še prav, ker je po pripovedovanju Amerikancev vožnja ob Alaski najbolj nevarna in je torej Mac Laren tej vožnji prav za prav srečno ušel; da so naredili Francozi bombo, ki ima motor in peroti in ki bo sama letela po zraku ter na določenem prostoru padla na tla; da je povodenj v Indiji uničila 50.000 »hiš«, ki seveda niso take kot naše, temveč večkrat samo kupi iz ilovice, z luknjo za vhod, da povodnji na Kitajskem napravijo še večjo škodo in da je Hvang-ho že parkrat pobTal kar po par milijonov ljudi; da se je Amundsen z Italijani popolnoma skregal in da bo letel šele drugo leto, kakor pravi, da ga bodo pa prav gotovo prehiteli drugi, od katerih je najbolj zanimiv neki Rus, ki hoče poslnti s severnega tečaja »komunističen pozdrav vsem proletarcem sveta«; da je v Ameriki agitacija za zopetno vpe« ljavo alkohola zelo živahna in da hočejo ljubitelji kapljice spraviti v parlament vsaj 60 »mokrih« poslancev, ki se bodo boril" za »ro-sto nrodaio vsai piva in lahkih vin. odarsfvo, K. čeč: Tiskarska industrija v Jugoslaviji. Zlati časi so se obetali po vojni tiskar-narjem v Jugoslaviji, specielno v Sloveniji in Hrvatski. Vse uradno tiskovine, razven železniških, so morale biti takorekoč čez noč nanovo natisnjene, v prvi vrsti poštne vrednotnice, osobito znamke. Ker je primanjkovalo kovanega drobiža, je bilo treba vreči na trg čim več papirnatega drobiža. Tu sta tekmovali mesti Ljubljana in Zagreb. Ni čuda, da se je koncentriral ves naval v Ljubljano, ki je bila znana še pred vojno kot eno najreelnejših iu visokostoječih mest, kar se tiče tiskarske tehnike na jugu, in pa v Zagreb in Sarajevo, ki sta zavzemala v tiskarski tehniki tudi častni mesti. Srbija je bila opustošena. Ves Belgrad je razpolagal s šestimi manjšimi nekompletnimi tiskarnami, ki so se morale šele izpopolniti, da so bile kos najprimitivnejšemu tisku. Glede ua opisane okoliščino se je vzbudila med tiskar-narji, politikarji in denarnimi zavodi nekaka manija, ustanoviti čim več tiskarn. Kakor gobe po dežju so rastle majhne tiskarne na samo po Srbiji, temveč tudi po Hrvaški in v krajih, kjer ni ščitila tiskarske obrti koncesija. Dasi so se tudi v Sloveniji opetovano porajali novi interesenti, so se glede na zaščito koncesije uvaževali le deloma, a še ti preko tiskarnarskega gremija. Kdor je našel v Avstriji kak star stroj, si jo štel v veliko zaslugo, ako ga je za drag denar spravil v Jugoslavijo, misleč, da si bo koval zlato s pomočjo teh obrabljenih strojev. Danes imamo v Belgradu nad 50 tiskarn, a poleg državne tiskarne, ki je prenovljena na podlagi reparacije, zavzema malokatera tehniško vzor-mesto. Velika podjetja so se ustanovila s pomočjo bančnega kapitala in pa potom spojenja (fuzije) v Zagrebu in pa v Novem Sadu, dočim Slovenija, uvažujoe izgubljeni del ozemlja in pa ne baš hvaležno lego na zapadni in severni periferiji države, ni ustanavljala večjih novih grafičnih podjetij, pač pa je skušala prvotna čim moder-neje izpopolniti. To se ji je tudi vsestransko posrečilo. Ker je bila državna tiskarna na Dunaju sgTajena z denarjem vseh dežel avstrijske, državna tiskarna v Budimpešti (takozvani »Athonaeum«) pa s pomočjo dežel ogrske krone, bi morali dobiti Slovenija in Hrvatska precejšen del tega premoženja, kar se je izpočetka tudi obljubilo, ne pa izpolnilo. Čehi so bili v tem oziru bistroumnejši in so brez vsakih pogajanj rekvirirali takoj po prevratu svoj delež in ga premestili v Prago, medtem ko smo se mi zgolj pogajali. Nastajale so akcidenčne in merkantilne tiskarne, ustanavljali so se razni trgovski in politični grafični konzorciji, predstavljajoč si ne le rentabiliteto, temveč Krezovo bogastvo takorekoč čez noč. Malokateri teh optimistov se je uglobil v bodočnost, kaj zmore domača tehnika z domačimi močmi in pa koliko je stalne potrebščine doma. Morda niti majhen odstotek grafičnih podjetij ni računal, da je ta naval le trenuten zaradi abnormalnih razmer, ki mora pa ponehati, kakor hitro se odpomore prvi potrebi in pa ko se odpro meje sosednih držav. To razočaranje je marsikoga prehitelo. Tekom nekaj mesecev smo dobili vprav diletantsko carinsko zaščito. Namesto, da bi se ščitili domači grafični izdelki, so bili tuji izdelki skoroda oproščeni carine, dočim se je diktirala neznosna mera na domalega vse ti-skarniške surovine in potrebščine. Ni čuda, da sta nas Avstrija in Ogrska zaradi opisane carinske uvedbo in pa cenejših tehniških moči takorekoč preplavili s tiskovinami. Tudi Nemčija je zbog svoje tedanje nizke valute in cenejših delovnih moči preplavljala naš trg s knjigami, razglednicami in boljšimi ilustracijami. Naša vlada je dobivala naravnost vagonske naklade z Dunaja, Gradca in Budimpešte, poleg tega pa jo ustanavljala doma svoje lastne tiskarne in s tem pobijala privatno domačo industrijo. Celo šolske knjige, domača literatura, ilustracije so se tiskale večinoma na Dunaju. Medtem ko je bila naša trgovska in industrijska publika zvesta patriotičnim načelom, so se krile državne, šolske, literarne in patriotizmu namenjene slike, kakor kraljeva in kraljičina, v tujini. Naši tiskarnarji so s pomočjo trgovskih in obrtnih zbornic kakor tudi zveze industrijcev moledovali in protestirali proti temu načinu, nakar se jim je po opetovanih Protestih deloma ugodilo z zvišanjem carine oa uvoz tiskovin, ki znaša danes za navadne tiskovino Din 7.40 per1 kg; za ilustracije fin 16.40 per kg: za poslovne knjige in koledarje Din 6.80 per kg; za mehko vezane knjige v našem jeziku Din 7.40 per kg. Zemljevidi, knjige v polah, broširane ali vfzane, v tujih jezikih so carine proste. Ta vpeljani carinski ključ je bil pa le "avidezno v zaščito domače Industrije, kajti hkratn se je zvišal tudi uvozni tarif grafičnim potrebščinam, kakor papirju na Din 1.40 do 7.30, tiskarski in litograflčni barvi Din 14, valjčnl masi Din 3.80, matricam za linotype Din 16.40, zavitkom Din 16.40, kartonu 0.60 do 3.20 Din per kg itd., kar je glede na padajočo valuto in dokaj nižjo mezdo delavskih moči v Avstriji in Nemčiji zopet vplivalo na naš grafični trg, da je prišla naša grafična industrija v direkten zastoj. Ne glede na brezposelnost domačega delavstva so se pojavljali literarni konzorciji v Sloveniji in celo domača grafična podjetja, ki so naročevala tiskovine, ilustracije in knjige v tujini, ne upoštevajoč $ 0. tiskovnega zakona, in prevzeli s tem vlogo komisijonarja. V svoji knjižnici imam Dante Alighie-rija, Levstikove in Župančičeve prevode iz svetovne književnosti, kjer zastonj iščem firme založnika. Še celo Meško, je romal na Dunaj in Badiurov »Vodič krOz Alpe« je šel na turo v Avstrijo, dasitudi navaja: Založba in tisk Kleinmayer & Bamberg, Ljubljana. Kolikor vem, eksistira v Ljubljani pač še knjigarna istega imena, ne pa tiskarna, zato se čudim, kako se more potvarjati založništvo. Vesten oboževatelj Avstrije je tudi založnik Čajkovski v Zagrebu. Da mrgoli napak v teh delih, je kajpada umljivo, ker je le malo avstrijskih stavcev zmožnih slovenščino oziroma srbo-hrvaščine. Pred vojno ni imela Srbija niti 20 tiskarn, danes jih ima samo Belgrad 54, Zagreb je imel pred vojno 12 tiskarn in lito-grafij, danes jih ima 40. Vojvodina je imela par akcidenčuih tiskarn, danes jih ima ne-broj, Slovenija je imela pred vojno dvajset tiskarn, danes —■ 32, vštevši tiskarne poštne in železniške direkcije. Kakor čujem, snujeta novo veliko podjetje direkcija državnih železnic v Zagrebu in pa kaznilnica v Mariboru, ki je razpisala že natečaj za nakup inventarja. Takoj po prevratu je primanjkovalo tehniških moči. Delati se je moralo pozno v noč. Danes, dne 4. avgusta 1924, imamo v Jugoslaviji 512 brezposelnih, vštevši tudi knjigoveško osebje. Kaj poreko nekdanji optimisti k tej številki? Kako nam pojasni svoj patriotizem država sama, ki daje naj-mastnejša dela v tujino, dasi so cene do 1000% višje od domačih tvrdk? Kaj poreko k tej številki naši založniki? Država pa ne greši samo v tej točki! Največ je grešila v popuščanju pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo in Italijo. Naša bivša vlada je odprla Italiji vrata takorekoč na stežaj, dovolivša ji pri zadnjih pogajanjih prost uvoz broširanih knjig, ilu3tracijskih del in zemljevidov. Za vezane knjige in razglednice je pa vpeljala smešno bagatelno ceno, da smo istotako izročeni laški preplavitvi. Ako upoštevamo, da moramo uvoziti večina surovin iz Avstrije in Nemčije, kjer nas stane transport 3 do 10 Din per kg, plača laški izvozničar vsled kratke kilometrske razdalje komaj 50 para. S tem ni le uničena grafična, temveč tudi knjigoveška in kartonažna obrt. Ni dovolj, da smo izročili Italiji naše lepo ozemlje — žrtvovali smo ji tudi eksistenco naše grafike, našega knjigoveštva in oslabili s tem moč davščine. Odkod je naša vlada črpala vire, da je podpisala tak usodepolni testament naši lepi industriji in obrti? Sedaj si pa oglejmo zmožnosti in opremo naše grafične industrije. Ugleden ljubljanski odvetnik, nepolitik, načelnik pomembnega instituta, ki jo dal svoje reklamo tiskati v Švici, mi jo omenil pred kakimi 12 leti: »Slovenski grafiki je treba dati le priliko, da kaj boljšega natisne. Njeni izdelki na zaostajajo prav nič za švicarskimi. Obžalujem, da nismo koj izpočetka poizkusili doma.« Takrat pa naša grafika še ni bila tako čvrsta ter tehniško dovršeno opremljena. In kljub temu ta merodajna izjava... Dasi se je po vojni veliko grešilo z nabavljanjem nepomembnih starih čezštevilnih strojev, je porabilo več jugoslovanskih grafičnih podjetij priliko, da so se tehniško izpopolnila liki prvi inozemski grafični zavodi. Doslej še malo vpeljana lito-grafija in kamenotisk sta se, spojena z offset-tiskom, razmahnila no le v konkurenčni boj s tujimi tehniškimi izdelki, temveč nudita tudi umorjenejše cene kot tujina. Naš offsefc-tisk, združen s foto- in kemigrafijo, nudi izdelke, ki jih občudujejo Švica, Nemčija in Avstrija. Ob priliki lanskega potovanja po Švici ter letošnjega po Nemčiji in Avstriji sem prišel v dotiko s prvimi grafičnimi kapacitetami, profesorji na grafičnih akademijah itd., ki so, premotrivajoč jugoslovanske izdelke, želeli naših reklam, da jih predlože v izpodbudo raznim kolegom in gojencem. Ope-tovaiio sem čul opazke, naj jim pojasnim za-gonetko, čemu se naročajo tiskovino v Inozemstvu. Naštevali so mi sluča je, da se tiskovine ekspedirajo in deklarirajo uenravnlm potom v Jugoslavijo, ali četudi se je carina tuintam prezrla oziroma prekršila, bi morali imeti naši izdelki se vedno prednost. Naši klišejski izdelki, tako v Sloveniji in Hrvaški, so no le brezhibni, temveč tudi cenejši od inozemskih. Zadnji čas se je vpeljal celo globoki tisk (Tiefdmck), ki omogoča, kombiniran z offset-tiskom, nepodcenljiv napredek. Knr se tiče napredka specielno v tiskarnah, je prcdnjačila Ljubljana Dunaju, Medtem ko je imela Slovenija prvi linotype štirikrov-nlk že leta 1920, si ga je Avstrija omislila šele leto potem. Dočim mi jc Švica demon- I. Ogrin: strirala svojo ponikljavnico kot speoialiteto šele leta 1923, sem pripomnil, da jo je Slovenija vpeljala že pred desetimi leti... Dočim so v večjih podjetjih v Lipskem prenašali fotografijo na kamen šele kot vajo, sem smelo pripomnil, da se to v Jugoslaviji že redno brezhibno vrši. Večina tiskarn v Sloveniji si je, pred-očujoč si drage delavske moči, omislila stavne stroje in pa moderne brzotiskalnice, istotako Dalmacija, Zagreb, Sarajevo, Osijek, razen Srbije. In baš ti so kalkulirali pravilno. Srednja podjetja brez stavnih strojev in izpopolnjene tehnike, sosebno ako so navezana na bančna pljuča, nimajo prihodnosti, kvečjemu ako imajo servitutna tabelarična in akcidenena dela. Podjetja, ki so odvisna od ročnega kompresnega stavca in visoke pasivne obrestne n»e"e, so zapisana smrti. Preobilica grafičnih podjetij, pomanjkljiva tehnika, nepredvideno pomanjkanje denarja in pa nepredvidene visoke obresti ubijajo danes marsikatero grafično podjetje, in že se čujejo glasovi, da je to in ono podjetje na prodaj. Medtem ko dela danes nemški ti-skarnar vsaj s 100%, avstrijski s 50% zaslužka, se zadovolje naša podjetja maksimalno z 20%, kar no krije niti obresti. Je li čuda, da danes na vseh straneh poka! Jugoslovanski I grafiki se danes ni treba bati konkurence. j Tistim, ki koketirajo z avstrijskimi grafič- | nimi izdelki, je treba dati priliko, da se po-uče o naših cenah in izdelkih. Cena naših izdelkov je danes dosti ugodnejša od vseh tujih, izdelki enakovredni, ako ne boljši, to pa le t:;daj, ako ne prihaja inozemsko blago skozi prepovedane duri v državo. Tu treba kontrole! Najjasnejši dokaz solidnih cen domače grafike so pa tuji časopisi in knjige. Danes je dokazano, da je jugoslovanska knjiga, osobito slovenska, najcenejša. Primerjajte nemško knjigo enake vsebine in enake opreme z našo! Vsaj 100 — ako no 200% — je dražja. In zadnji grafični izdelki Nemčije! Oglejmo si znanstveno knjige, leksikon itd. Nič več prvotnega leska, večinoma se pona-tiskuje fotografičnim, takozvanim »Manul«-oziroma »Vincor« - potom, s primernim su-plementom. Jugoslovanska grafika plačuje svoje delavstvo dobro, dasi dela z najpičlejšim dobičkom, laška slično naši, avstrijska precej dobro, nemška pa škandalozno, dasi so izdelki do dvakrat dražji od naših. Glede na opisana dejstva je jugoslovanska grafika uverjena, da ji morejo zasi-jati boljši časi le: 1. ako se carina na uvoz tiskovin zviša, na surovino zniža; 2. ako sa bodo zavedali naši založniki, da s podpiranjem domače grafike koristijo tudi domovini in delavstvu in pa rentabili-teti domačega časopisja, ki prinaša običajno še gratis reklame za tuje izdelke; 3. ako bodo carinski organi vestno vršili svojo dolžnost. »Savezu grafičkih poduzeca« in »Savezu grafičkih radnika« pa priporočam, da sestavita indeks oboževalcev tujih izdelkov in ga javno publicirata. To, to bi bilo važno poglavje o zaščiti nacije in države... Bolj kakor vsaka druga proizvajalna stroka je zvezano stavbarstvo z njega strokovno-tehniškim ali tu tudi umetniškim in obratovalno komercijelnim delom. Zato je težko stvarno obravnavati to zelo važno panogo, ako se to vsaj nekoliko ne analizira. Strogo stavbeni produkt ali izdelek, izvzemši manjših oprem, se ne da transportirati- More se zgraditi le stabilno na licu mesta. Zato je stavbarstvo zelo odvisno od krajevnih prilik in potreb ter značijo stavbe na zunaj nekaj popolnoma svojega, samo za tiste prilike, običaje in potrebe, primernega in samostojnega. Ustvaritev stavbnega objekta torej ne more biti nekaj navadnega, šablonskega in za vse prilike enako uporabnega, kot je to n. pr. pri mnogovrstnih drugih industrijskih obratih. Stavbenik niora ustvarjati vsaj v visokem stavbarstvu svoj izdelek ali objekt, ki se čim bolj prilagodi potrebi hi zahtevi naročitelja, računajoč s pokrajino, kjer se objekt postavlja, pa tudi z ekonomsko izrabo tam se na-hajajočih materijalij. Dalje mora stavbenik polagati tudi paž-njo na estetičen čut ter temu prilagoditi svoj objekt, ki ga ustvarja. Naloga stavbenika je tudi, da čimbolj izrabi vse priznane konstruktivno tehniške nove pridobitve, kakor tudi druge nudeče udobnosti sosebno se tudi mora ozirati na nove higienske pridobitve. Vse te obširne zahteve so naloga ustva-ritelja objekta-stavbenika in od uveljavljenja tega zadobi njegov izdelek primeren pomen. Polje stavbenika je torej zelo obširno, ker se mu nudi precej samostojnosti in prostosti. Stavbarstvo torej ni obrat, Iti bi bil vezan na strogo šablon sko produkcijo, Vse to delo, ki ga stavbenik kot duševni ustvaritelj napravi do som, pa je zgolj strokovno tehniškega značaja, ki sicer le predvideva tudi industrijski ali komereijelni del stavbarstva. Naj še omenim posebnost, da mora teh- 1 niška in ind. panoga stavbarstva največkrat delali popolno vsaka samostojno zase. So pa stavbeniki, ki se pečajo zgolj z umsko zasnovo in projektiranjem in so obrtna podjetja, ki uresničujejo v praksi zasnovo in zgrade stavbe. Seveda ni s tem rečeno, da je lahko v eni osebi združeno oboje. Slovenci se še do pred malo časa nismo udejstvovali niti v. oni niti v drugi zgoraj omenjeni stavbeni panogi in sicer iz enostavnega razloga, ker je bil ravno tu pritisk od strani Nemcev in Italijanov dokaj izdaten. Žal torej, da je mnogo impozantnih zgradb v naši domovini, ki so se zgradile v zadnjih petdesetih letih, produkt tujčevega dela. Le v nižjih kategorijah industrijskega ali komercijelnega dela stavbarstva kjer prehaja industrijsko obratovanje v obrt, so se domačini bolj uveljavili. V zadnjih petih letih, ko smo se osamosvojili, so se pričele kazati tudi na polju stav barstva nove konture. Vendar stvar ne gre tako hitro, ker je miselnost, da le tujec zna nekaj narediti, tu pregloboko ukoreninjena in nam tudi naše gospodarske prilike sosebno zadnjih par let ne dopuščajo večjega razmaha. Omeniti je, da smo pridobili nekaj zelo požrtvovalnih in pridnih našili domačih strokovnjakov, ki so se zelo uveljavili kot profesorji na. univerzi. Dalje to, da že nekaj let s precejšnjim uspehom deluje srednja tehniška šola s stavbnim oddelkom in nižja stavbena šola. To je res precejšen napredek in upanje na osamosvojitev strokovno-lehniške panoge stavbarstva. V komercijelno - obrtnem Oziru moramo najprej ločiti večjg industrijsko vodena podjetja in obrtna obratovanja. Vseh stavbenih obratov v Sloveniji je kakih 300 po številu. Približno kakih dvajset od teh ima značaj industrije. Te tvrdke so sicer že tu aklimati-zirane, če tudi po večini niso v naši slovenski posesti. Stavbeni obrtniki pa so večina slovenske narodnosti, ker so Italijani, ki so de* lali domačim precejšnjo konkurenco, sedaj odšli. Stavbena sezija v zadnjih treh letih je bila precej živahna, sosebno v letih 1922 in 1923, dočim počenši od lanskega polletja vlada velika stagnacija, vzrok temu je, kot splošno, pomanjkanje denarja in posledica temu visoke obresti. V tem času se je ponajveč delalo na visokem stavbarstvu, sosebno: zgradbe nekaterih večjih poslopij, bank in družbenih poslopij, večina v Ljubljani, precej pa tudi pri razširjenju in ustanovitvi industrije širom Slovenije. Podtalno stavbarstvo, naprava cest, mo< stov, železnic, vodovodov in drugo je bilo pa zelo omejno. Precej se je gradilo tudi na kmetih, na raznih popravah in dozidavah kmečkih domov, kar se je med vojno zamudilo. Splošno se je za razširjenje in povečanje ter gradbo stanovanjskih hiš le malo storilo. Vendar več na deželi kot v mestih, kjer je edino Ljubljana malo pričela graditi v 1922 in 1923, a v letošnji seziji je gibanje skoro popolnoma pončhalo. Kakih uspešnih stanovanjsko gradbenih akcij z osnovanjem stavbenih družb in podobno se kljub velikemu pomanjkanju stanovanj ni izvršilo. Le ljubljanska mestna občina je gradila 4 do 5 stanovanjskih večjih' hiš. Pokojninski zavod v Ljubljani pa kakili osem hiš. Vzroka, da se več ni storilo, je tu iskati poleg pomanjkanja denarja tudi v stanovanjskem zakonu. Javnih zgradb, sosebno teh, ki bi jih gradila država, se ni delalo, tudi ne v naši glavni prestolici Ljubljani ne, ampak k večjemu se je le kaj malega popravljalo. Stavbenega materijala ni primanjkovalo, kakor tudi no stavbenega delavstva in voznikov. Zidarji, tesarji in težaki so večinoma iz okoliša mest in je ugodno, da sedaj v tej stagnaciji dobe drugega posla, da se tako hudo ne pozna brezposelnost. Predvidene potrebe za zidanje so precejšnje. Ne le, da smo skoro v desetih letih toliko zaostali, ampak tudi z ozirom na naš splošni položaj. Naši centri Ljubljana, Maribor in drugi rabijo razmaha. Tudi upravno oblasti rabijo prostorov za urade in druge namene. Industrija se bode še razširila in razvila, ter istotako rabi zgradb. Nato pridejo pa tudi delavska stanovanja in druge zgradbe za prosvetne namene. Treba bode tudi, da država prične z zgradbami cest, železnic, vodovodov, z uravnavo rek in drugim. Pričakuje se, da se z ureditvijo splošnega gospodarskega posožaja prične tudi ž i valili a stavbena sezija, ter da se pride iz današ. nje splošne stagnacije. Lesni trg. Na tuzemskem trgu od našega zadnjega poročila nimamo zabeložiti nobenih sprememb. Izvoz se razvija dosti povoljno, posebno v Italijo, ki v zadnjem času povprašuje zopet mnogo po podmernem blagu, katerega konzu-mirajo goronjeitalijanske tvornice zabojev v velikih množinah. Zanimanje za blago III. vrste je slejkoprej zelo intenzivno. Da je Italija naša največja odjemalka, razvidimo iz statističnih poročil o našem izvozu, kjer beležimo, da smo izvozili v mesecu juniju t. 1. v Italijo raznih vrst lesa v vrednosti 112 milijonov dinarjev, medtem ko je odpadlo na vse druge države le 74 milijonov dinarjev celokupne vrednosti izvoženega lesa. Za Italijo bi razvrstili Grško. Madžarsko in Francijo. Z znižanjem železniške vozarine (Jadranski tarif), se bo naš izvoz gotovo še povečal ter bi bilo želeti, da damo našemu izvozu stalnih smernic, ki bodo omogočile pravilno iu rentabilno uravnavo naše produkcije ter dale podlago rentabilni izrabi našega najpomembnejšega gospodarskega faktorja. Izvoz drv v zadnjem času postaja vedno živahnejši, ker hočejo izvozniki izrabiti še ugodnosti znižane tarife, ki velja samo še do 1. septembra. Istotako se izvažajo precejšnje količine oglja, vendar so ceno zelo nepovoljne, ker se pač inozemski trgovci zaenkrat še ne mislijo založiti z večjimi količinami, ker spada konzum šele v pozno jesen. Cene se v zadnjem tednu niso bistvepo spremenile ter jih navajamo zgolj radi evidence. Pro 1 m3 franko vagon Postojna ali Jelove deske 12 mm I., II., III. Lit. Jelove deske 12 mm I., II. . . > Jelove deske 18—-65 mm I., II., III........... ■Telove deske 18—60 mm I., II. Jelove deske 18—60 mm III. . Morali monte ....... Tesani les monte...... Sortirani tesani les..... Bukovi plohi neparjeni I., II. . Bukovi plolii nepar. I., II., III. Testoni monte Bukovi plohi parjeni I. . ■ . Bukovo oglje za 100 kg . . . Bukova drva cepanice z 10^č okroglic ...... i . Todbrdo: 230—235 240-250 195—205 220-230 175-185 215—220 115-125 [125-135 260—270 190-210 185-195 380-400 31-35 » 8.50-9.50 S. Kranjec: Prometno geografski položaj Trgovina, ki posreduje med proizvodujo In porabo dobrin ter jih razdeljuje v prostoru, rabi v to svrho kot neobhoden pogoj promet. Promet je borba s prostorom, prostorne razdalje in ovire so pa utemeljene v različnosti zemeljskega površja, v razmerju med kopnim in morjem, v menjavanju vzpetosti in vdolbin, promet ni torej nič drugega kot ena izmed neštetih oblik človekove borbe z zemljo, z naravo. Ta je predpisala prometu smeri in pota; sicer se je človek — kot na vseh poljih svojega udejstvovanja — tudi tu vedno bolj otresal njene vezi, a popolnoma se jih ni in ne bo mogel nikoli otresti. Pogosto je že politika s silo zavirala prometu naravni razvoj in mu predpisovala umetne smeri, a končno je zmagala le sila geografskih dejstev, kajti »gruda je močnejša od človeka«. Tudi naše ozemlje je bilo od nekdaj pod vplivom teh dejstev. Usoda je postavila Slovenijo med jugovzhodne odrastke Alp in začetke Krasa, ob robu ravnega Podonavja in tja, kjer se Sredozemsko morje zajeda najdalj v evropski trup, dala ji je s tem značaj prehodne pokrajine, ki ji je postal usoden ob Soči in v Korotanu. Kot je največja razlika v zemeljskem površju ona med kopnim in morjem, tako je prometno najvažnejši prehod iz celine k obali, ki ga v Srednji Evropi kljub svoji prehodnosti ovirajo Alpe. In ravno na našem ozemlju se njih grebeni znižajo in omogočijo pot ob robu Alp in preko Jadranskih vrat pri Postojni k skrajnim točkam Adrije, Trstu in Reki. Ni torej čudno, če teče tod najstarejša železnica »a ozemlju naše države in še vedno tudi edina dvotirna; leta 1846 je bila otvorjena prejšnja Južna železnica do Celja, dve leti nato je privozila prva lokomotiva v Ljubljano in po velikih ovirah, ki jih je stavil Kras, šele 1857 v Trst. Tudi danes je še ta proga temeljna poteza v gospodarskem licu Slovenije, ki veže njene tri glavne ravnine, Ptujsko polje, Celjsko in Ljubljansko kotlino s tremi centri: Mariborom, Celjem in Ljubljano. Ona loči skoro natančno severozapad-ni alpski del Slovenije z gozdovi, rudniki in razvito industrijo od jugovzhodnga pauon-sko-kraškega dela, ki je še pretežno agraren, zlasti vinoroden. Ta pot odgovarja severno-južni smeri iu ^e tem važnejša, ker prevladujejo sicer v celinskem prometu Evrope pota v zahodno-vzhodni smeri, ki bolj odgovarjajo njeni obliki in legi k oceanu kakor tudi pretežni smeri pogorij in rek. Na našem ozemlju prehaja ta smer na jugovzhod, sledeč grebenom Jugovzhodnih Alp in Krasa ter dolinam med njimi, katerih reke hite k velikemu hidro-grafskemu centru pri Belgradu. Najvažnejša med njimi, Sava, je dobila že zgodaj (1862) železnico Zidani most—Zagreb, ki je v današnji državi del glavne državne proge Jesenice—Gjevgjelija, spajajoče Ljubljano, Zagreb, Belgrad in Skopljo, obenem tudi dM takozvane »proge vzporednika 45°«, ki veže Francijo in Italijo preko naše države z obalami Črnega in Egejskega morja (Odesa, Carigrad, Solun). Politične tendence preteklosti so krive, da je ta smer, ki jo kažejo naše reke, dobila na železniški karti primeroma malo izraza. Drava je dobila zgodaj železnico do Maribora, nadaljevanje s Pragerskega pa ne vodi v Vojvodino, ampak — k Budimpešti, dolenjska železnica je dosegla šele malo pred svetovno vojno nadaljevanje v Karlovac, sicer pa vidimo vzdolž bivše kranjsko-štajerske ter hrvatsko-ogrske meje značilno praznino, kakršno opazimo le še med Bosno in Srbijo, žalosten spomin nekdanje politične razcep- ljenosti. To praznino bo pri nas na najnujnejši točki skoro zadelala železnica Murska Sobota—Ormož, dočim ostanejo za bodoče naloge zvezo Rogatec—Krapina in — last, not least — od Kočevja, oziroma Črnomlja po reški in liški železnici k morju, h kateremu nam je zaprla politika najbližjo in naj naravne jšo pot, vse dotlej, dokler ne zmaga zopet — sila geografskih dejstev. Danes, dne 16. t. m. se je vršila otvoritev ljubljanske borze za blago in vrednote. Kakor hitro dobi ljubljanska borza od finančnega ministrstva še dovoljenje za trgovanje z valutami in devizami, bo institucija ljubljanske borze imela vse možnosti, da postane organizato-rični in finančni višek našega slovenskega gospodarstva. V tekmovanju z ostalimi borzami v naši državi pa bo prišla ljubljanska borza kot središče in višek našega gospodarskega življenja do popolnega uveljavljenja. Pomembno je dejstvo, da začenja poslovanje ljubljanske borze ravno v času, ko se vrši IV. ljubljanski velesejem. Kakor je velesejem pregled našega industrijalnega, obrtnega in trgovskega razmaha in nam daje sliko razvoja našega gospodarstva v teku enega leta, je ljubljanska borza ozir. njeno poslovanje kritičen pregled naše gospodarske moči in to iz vrst gospodarskih krogov samih. Saj navsezadnje ne bi pogrešili, če bi rekli, da obstojajo med prvotnimi borzami in sejmi velike podobnosti, celo enakosti. Organizacija našega slovenskega gospodarstva je dosegla v teh dveh svojih institucijah svoj višek. K temu pomembnemu dogodku ne samo za naše slovensko gospodarstvo, ampak za celo državo in tudi za interesirajoče se inozemske kroge, je prišla cela vrsta odličnih zastopnikov našega gospodarstva kakor tudi oblasti in drugih korporacij, kojih zastopnike je g. predsednik borze Dragotin Hribar uvodoma v svojem otvoritvenem govoru pozdravil. Med drugimi so bili navzoči zastopniki naših ostalih borz, tako zagrebške in belgrajske. Predsednik borze, g. Dragotin Hribar, je po pozdravu navzočih pojnsnil pomen borze za naše gospodarsko udejstvovanje, predvsem koristi, ki jo bo imelo naše gospodarstvo od borznega kupčevanja z blagom. Druga panoga borznega delovanja bo obsegala efekte, ki so narodno-gospodarsko silne važnosti. Nedostat-ki dosedanjega trgovsko sodnega poslovanja lx>do odpravljeni z uvedbo borznega razsodišča, ki bo začelo takoj poslovati. Nato je pojasnil historijat ljubljanske borze, iz katerega navajamo, da je došlo dovoljenje za blagovno in efektno borzo že 30. marca 1922. Vendar pa ponovne vloge na ministerstva niso prinesle dovoljenja za valutno in devizno trgovanje. Dne 6. avgusta 1923 se je vršil ustanovni občni zbor, kjer je bil izvoljen (nepopolen) borzni svet in razsodišče. Sledile so intervencije za dosego popolne borze, ki pa dosedaj še niso rodile zaželjenega uspeha. Za njim je izvajal borzni tajnik g. Dobrih med drugim sledeče: Borza je gospodarski barometer. Ljubljanska borza naj manifestira življensko silo našega naroda, v družbi ostalih naših borz. — Nato je pozdravil novo bomo v imenu belgrajske borze njen podpredsednik, bivši finančni minister g. Stojadi-n o v i č, ki je obljubil podporo in izrazil radost nad ekonomskim napredkom Ljubljane in Slovenije. Končno je želel, da bi novi finančni minister imel priliko ugoditi želji slovenskih gospodarskih krogov z manjšo strogostjo, kakor je bil to prisiljen delati on kot finančni minister. V imenu zagrebške borze je pozdravil ljubljansko tajnik g. dr. P e r o š i č, ki je pozival naše gospodarske kroge, naj upajo na realizacijo svojih želj glede valutne in devizne kupčije. Ekonomska moč privede do političnega uspeha. Predsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice Knez, katero je zastopal obenem s tajnikom g. Plessom, je povclaril v svojem govoru resnično radost nad to našo gospodarsko pridobitvijo, s katero dobi naša sistematično razvita gospodarska organizacija svoj pravilni zaključek. V gospodarskem razvoju smo šli Slovenci res od pluga do krone. Kardinal-na točka našega slovenskega gospodarskega programa je — popolna borza v Ljubljani, kar bo trgovska in obrtna zbornica vedno z vsemi silami podpirala. Mi smo prišli naprej iii hočemo gospodarsko naprej! Za Zvezo industrijcev je govoril član Zveze g. Jean Pollak, ki je povdaril veliki pomen borze, predvsem borznega razsodišča za našo industrijo, nato o važnosti borze za presojanje moči industrije z ozirom na trgovanje z efekti. — Predsednik Zveze trgovskega gre-mija g. Jelačin je pobijal očitke in zapreke, ki so se stavile dovolitvi trgovanja z valutami in devizami. Za Društvo bančnih zavodov v Sloveniji je predsednik g. Alojzij Tykač pozdravil novoustanovljeno borzo kot najvažnejši del bančnega poslovanja in govoril o vezeh med borzo in bankarstvom. .V imenu zadružništva je pozdravil otvoritev g. A. K r i s t a n, nato v imenu mariborske skupine Zveze industrijcev g. Križnic, ki je pozival borzo, naj se ozira tudi na ekonomske interese Maribora in Štajerske sploh. Poslovanje borze prične v ponedeljek. Borzni sestanki se vrše od 12.—15. Danes so bili na deželnem sodišču zapriseženi borzni svetniki. Miiarska industrija Neverjeten razmah komične industrijo js novejšega predvojnega datuma, njena važnost za narodno in državno gospodarstvo so jo šele med svetovno vojno pravilno spoznala in od tedaj vidimo, da so v vseh državah posveča njenemu razvitku in napredku največja pozornost. Med industrijo Jugoslavije zavzema kemična gotovo eno prvih niest, njeni izdelki so vsled precejšnjega izvoza dobro znani v inozemstvu. Naj omenimo le tanin, karbid, dušik, kloj, kaustično in amoniakovo sodo, žvepleno in solno kislino, supcrfosfafc itd. V širših domačih krogih pa jo ta industrija le malo znana, kor so ta podjetja ustanovljena šele v zadnjih desetletjih in predvsem ker pridejo njih izdelki le redko v direkten stik s konsumenti. Pač pa si je industrija mila ohranila boljše stike z občinstvom. Milo se rabi dnevno v vsaki hiši, na. vsakem oglu že opozarjajo plakati na znamke konkurenčnih tovaren, ravnotako in-serati v časopisih, da. med vojno je poskušala z večjim ali manjšim uspehom marsikatera skrbna mamica prodreti v skrivnosti kemičnega procesa omiljenja. Predvsem pa so milarne v Sloveniji in v drugih pokrajinah naše države še stare ustanove, katere so se. razvile iz malih obrtnih delavnic. Taka delavnice so obstojale v vseh večjih mestih, v nekaterih jih je bilo celo več, tako n. pr. je imela Ljubljana še leta 1890 malo milarno na Poljanskem nasipu, druga pa je bila v Spodnji Šiški, tretja v Šentpeterskem predmestju, da še celo Zagorje ob Savi je imelo svojega milarja. Ti obrati so bili seveda zelo primitivni in so zaposlevali poleg gospodarjeve družine komaj enega ali dva vajenca. Že pred vojno smo imeli precejšnje srednje obrate (med katerimi je bil največji Za-grebačko dioničko društvo 'a kemičnu indu-striju), katerih položaj pa vsled občutne konkurence Dunaja, Gradca in Linca, osobito pa tvrdke Scbicht iz Ustja ob Lahi, nikakor ni bil rožnat. Morda je bila tedaj glavna napaka domačih podjetij, da niso vodila konkurenčnega boja z enakim orožjem, t. j. da niso poizkusila izpodriniti tujega blaga z enakim ali še boljšim izdelkom, ampak da so konkurirala z nizko ceno in seveda temu primerno kakovostjo. Njih položaj namreč ne bi bil neugoden vkljub finančnim in tehničnim težkočam, ako vpoštevamo transportne ugodnosti, katerih so bili deležni, tako v prvi vrsti pri izdelkih kakor tudi pri siro-vinah, te slednje so se po večini uvažale skozi tržaško pristanišče. Po vojni si je domača industrija malo opomogla, obstoječa podjetja so se preosnovala, povečala in modernizirala, da prišlo jc celo do ustanovitve novih tovaren, kar nas v časih tako mrzličave delavnosti na vseh poljih industrije in trgovine ne more čuditi. V Jugoslaviji imamo sedaj 32 malih in srednjih tovaren za izdelovanje mila, katere morejo celokupno producirati ca 1800 vagonov blaga. Točno ni mogoče dognati te številke, ker so se nekatere tovarne ravno zadnji čas preuredile, vendar bo kapaciteta teh obratov prejo večja od zgoraj označene vsote. Domači konzum pralnega in toaletnega mila znaša po mnenju interosiranih krogov kakih 1100 vagonov letno ter bi potemtakem prišlo na osebo nekaj več kot 1 kg mila. Vsekakor žalostna številka, če pomislimo, da se po porabi mila meri kultura in blagostanje prebivalstva! Ta množina od nekaj več kot 1 kilograma na osebo se nekoliko poveča, če vpoštevamo, da se v južnih pokrajinah izdelujejo velike množine domačega mila, katero prihaja dostikrat tudi na mestne trge ter se osobito mesarji iti klavnice mnogo bavijo s to obrtjo. Seveda ni konzum mila v vseh pokrajinah enak ter sigurno prednjači v tem oziru Slovenija, imamo pa vseeno še precejšnjo pot, da dosežemo naše severne in zahodne sosede, kjer dosega konzum mila od 5 do 12 kg na- osebo. Kakor vidimo, bi bila domača potreba po lastni produkciji več kot krita, vendar se pralno milo še vedno importira. Zadnja leta je znašal uvoz okoli 300 vagonov letno v približni vrednosti 40 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov je jasno, da so naše tovarne mila le deloma zaposlene, mali obrati se opuščajo, so pa tudi velike in precej moderno urejene tovarne, katere so morale obrat ukiniti. Opozarjamo samo na tvornico v Celju in v Vel. Bečkereku ter Zagrebu, medtem ko se je tvornica v Karlovcu preuredila na proizvajanje samo toaletnega mila in drugih kemičnih izdelkov. Ostali obrati so pri takih razmerah seveda v hudem konkurenčnem boju in jim pri vsem trudu ne uspe, da bi izpodrinili tuje importirano blago, čeprav znaša uvozna carina za navadna mila 30 Diu v zlatu za 100 kg blaga. Vzrokov za to je dovolj, naštejmo le glavne. Tovarne mila morajo skoraj vse surovine uvažati in so v mnogo slabšem položaju kakor tvornice v deželah, kjer se surovine pridobivajo v deželi sami, oziroma uvažajo iz lastnih kolonij. Še celo loj se mora v našo živinorejsko državo uvažati, ker se klnvnn živina, izvaža največ živa, poleg tega pa so še velike količine loja porabljajo za ljudsko hrano, osobito pri muslimanskem prebivalstvu. Edino produkcija kaustične sodo krije domače potrebe. V primeri z inozemsko ie naša produkcija dražja. Že obrestna mera dosega v Jugoslaviji 20 ln več procentov, v Italiji komaj 8, v Franciji iu Angliji 6 do 7. Tovarno mila v Jugoslaviji so le mali obrati, kateri se ne morejo primerjati z inozemskimi, financielno močnimi podjetji, z veliko produkcijo ter z najmoder*-nejšo strojno opravo, s podjetji, ki združujejo tudi sorodno industrijo, predelavo olja, maščob in glicerina ter katerim so na razpolago ceneni maščgbni odpadki. Ta podjetja imajo na podlagi zadostne uvozne zaščite možnost dumping izvoza, katere možnosti so tudi v precejšnji meri poslužujejo. Največje tovarne v Jugoslaviji izdelujejo letno 120 do 150 vagonov blaga, medtem ko proizvajajo velike tvornico na zapadu po več tisoč vagonov letno ter tako krije lahko ena sama tovarna dvakratno potrebo Jugoslavije. Naše milarne ne leže ob morju in tedaj nimajo v bližini dovolj močnega konzurna kakor tudi ne odgovarjajočih zvez z zaledjem. Javne dajatve, takse iu pristojbine so pri nas dosegle maksimum, predvsem pa so železniške tarife odločno previsoke in klasifikacija blaga neprimerna. Samo en primer: Voznina za kolofonijo iz Landes ob špansko-francoski meji do Postojne znaša za kg Din 0.69, od Postojne do Ljubljane pa Din 0.147. Medtem ko so blago prepelje za 69 para čez vso Francijo in gorenjo Italijo bi se za isti denar prepeljalo v Jugoslaviji od Postojne komaj nekoliko postaj čez Zagreb. Neugodne transportno razmere so v prvi vrsti vzrok uvažanja tujega mila, katero se prodaja samo v obmorskih krajih in onih delih Srbije, kateri gravitirajo na Solun. Milarnam v Sloveniji delajo te tarife še posebne preglavice, saj so, obdane od vseh strani s tujim ozemljem, še posebno navezane na južnejše trge, kjer se pa prodaja in reklamna propaganda vsled drage voznine le redko izplača. Da bi zmogla domača industrija mila zavojevati ves notranji trg, bi bilo potrebno uvozno carino za milo nekoliko zvišati, kar se tem lažje zahteva, ker je ista že v primeri z drugimi vrstami blaga nekoliko prenizka. Celo sirovine ali polsirovine, katere se v naši državi sploh ne izdelujejo ali pa le v minimalnih množinah, so dostikrat zavarovane s procentuelno višjo carino. — Vprašanje pa je, je li naša. industrija mila zmožna življenja in razvitka? Ali ni ta samo umeten stvor, ki životari v varstvu zaščitnih postavk na škodo prebivalstva? Na to vprašanje lahko takoj pozitivno odgovorimo in navedemo kot dokaz dejstvo, da je cena milu pri nas le redko kdaj presegala svetovno ceno, večinoma je bilo pri nas milo celo cenejše kakor v sosednjih deželah. Importirano blago se je uvažalo, kot že zgoraj rečeno, le v kraje, kateri so od domačih tvornic zelo oddaljeni, obenem pa odprti prekomorski trgovini, in še to blago je prišlo v deželo na račun večje cene ali pa slabejše kvalitete, s čimer se je izravnala uvozna carina. Naše milarne so začele obnavljati svoje naprave in zboljšavati produkcijo šele zadnji dve leti in že letos se nam obetajo prve naprave za cepljenje maščob in pridobivanje glicerina. K sklepu še nekoliko besed o bodočih perspektivah. Brez dvoma se bodo stvari razvijale tudi zanaprej v dosedanjem pravcu. Konzum mila se bo od leta do leta večal, posebno ako se bo kupna moč srednjega stanu, osobito uradništva, zvišala. Vkljub tema bodo morale tovarne vztrajati v teškem medsebojnem konkurenčnem boju, mala podjetja pa bodo le s težavo vzdrževala obrat. Nepovoljne bilance bodo prej ali slej dovedle konkurente k zeleni mizi v svrho sindikatnih ali kartelskih pogajanj, pri katerih ne smejo iti njih prizadevanja za povišanjem cen, ker se take organizacije kot negospodarske ne morejo ohraniti, ampak morajo iskati pota in sredstev, da organizirajo nakup, produkcijo in prodajo. S pravilno omejitvijo in razdelitvijo produkcije, z enotno nakupno in enotno prodajno organizacijo se vsekakor dajo prihraniti ogromne vsote pri reklami, pri potnikih in predvsem pri vozninah. Mogoče nastanejo v teku let med posameznimi podjetji lastninski interesi, bodisi po nakupu ali zamenjavi deležev ali delnic, bodisi potom nalašč v to svrho ustanovljenih koncernov. nakar bi imeli v Jugoslaviji le par v poštev prihajajočih velepodjetij, katerim bi bilo omogočeno ustanoviti tudi sorodno industrijo jedilnega in industrijskega olja, margarine, stearina itd. g Novosadska borza. Pšenica nova Din 265 —370, pšenica stara Din 380—382, koruza Din 275—280, oves Din 295—300, moka bazis nu-lerca Din 560—570, otrobi Din 190, tendenca mirna. g Žitni trg. V preteklem tednu se situacija na žitnem trgu ni dosti spremenila. Cene so se ustalile za pšenico na približno ceno Din 370. Kupčija se je začela ponovno razvijati ter je povpraševanje postalo zopet živahnejše tako iz tuzemstva kakor tudi iz inozemstva. Čeho-slovaška je zopet nakupila nekaj vlačilcev pšenice. g Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Ludoviko •Jimgerja, prekajevalca v Celju. g Naraščanje cen pšenici na vidiku. Iz Newyorka poročajo, da so začele cene pšenici ponovno rasti. Navaja se, da je kanadska žetev zelo slaba. Tozadevna poročila so iz privatnega vira ter so naibrže tendencijozna. g Sladkorni trg. Na trg je dospel v preteklem tednu Java sladkor, vsled česar so se cene kristalnemu sladkorju znižale za Din 0.50, medtem ko so cene sladkorju v kockah ostale neizpremenjene. Te vrste sladkorja je zadnji teden zelo primanjkovalo in sicer vsled tega, ker so zaloge čeških kock popolnoma pošle, italijanske tovarne pa z odpošiljatvijo prav počasi napredujejo. V teku enega meseca pride na trg najbrže že domači sladkor, katerega se bode produciralo več kot 9000 vagonov in sicer v tovarni Beograd 800 vagonov, v Čupriji 1000 vagonov, v Bečkereku 1200 vagonov, v Vrbasu 11500 vagonov, v Crvenki 1800 vagonov, v Osi-jeku 2000 vagonov, v Belju 1000 vagonov. g Polletna bilanca državne hipotekarne banke v Belgradu. Državna hipotekama banka (prejšnja uprava fondova) je obelodanila svojo polletno bilanco. Iz bilance tega zavoda je razvidno, da je banka upravljala imovino samostalnih fondov v znesku 93 milijonov 625.000 dinarjev. Pri banki je bilo 30. junija t. 1. uloženih Din 248 milijonov 760.000 in glavnic glavnih ustanov ter Din 110 milijonov 156.000 privatnih kapitalij ter vlog. Bankin rezervni fond je znašal 6 milijonov 752.000 dinarjev. Banka izdaja založnico in obveznice, katerih je bilo v obtoku za 60 milijonov 94.000 dinarjev. Posojila, ki jih je dala banka dr nepremičnine, jo dosegla 461 milijonov 452.000 dinarjev, posojila dohodke pa 98 milijonov 845.000 dinarjev, kratkoročna posojila za gradbo hiš pa 91 milijonov 148.000 dinarjev. V portfelju je imela banka menic v skupnem znesku 16 milijonov 19.000 dinarjev. g Izvoz zlata iz Ogrske. Cena kg finega »lata je sedaj na Ogrskem 52 milijonov mK. Madžarski trgovci z dragimi kovinami so sedaj zaposleni z velikim eksportom zlata. Pri eksportu namreč prodajalec dobi denar v funtih šterlingih ali dolarjih, če pa on te valute uvaža v Ogrsko, mu daje ogrska Narodna banka znatno večji iznos kakor pa če bi prodajal zlato v notranjosti države. Na ta način se je iz ogrske izvozilo že mnogo zlata. g Vprašanje Sorka poročajo, vojnih dolgov, da oficijolni Iz New krogi v Washingtonu ne mislijo spremeniti svbje dosedanje politične linije v tem vprašanju. Med tem ko namerava Mac Donald saj deloma odpisati francoske dolgove Angliji, je ameriška vladn izjavila, da na to s strani Amerike ni misliti, pač pa da je ona pripravljena pogajati se s Francijo, kakor se je že z Anglijo, glede amortizacije teh dolgov. Vse terjatve med zavezniki se vzdržujejo šo naprej, vendar pa gospodarski kakor politični krogi v Angliji kakor tudi v Franciji goje optimizem. g Naraščanje češkoslovaškega uvoza iz Avstrije. V teku prvega četrtletja t. 1. je Češkoslovaška uvozila iz Avstrije blaga za 82 milijonov Kč povprečno mesečno. V drugem četrtletju t. 1. je češkoslovaški uvoz avstrijskega blaga narastel na 108 milijonov Kč povprečno mesečno. Posebno je narastel uvoz svilenega blaga. g Položaj v porurski montanski industriji. V porurskih premogovnikih se produkcija zelo reducira. Sedaj je brezposelnih že 70.000 delavcev. Računajo, da bo število brezposelnih naraslo v kratkem na 100.000. Tu omenjamo, da je v porurskih premogovnikih zaposlenih skupno 450.000 delavcev. g Ameriški finančniki na Češkoslovaškem Iz Prage poročajo, da sta tja prispela podpredsednik National City Co. Newyork Baker in direktor iste banke Morier na obisk k svojim poslovnim prijateljem in češkoslovaškim finančnim oblastem. ti£ Občni zbor Pevske zveze bo v nedeljo, dne 24. t- m. v Cerkljah na Dolenjskem. — Pevske zbore pozivamo, da pošljejo svoje zastopnike. Kjer so oddaljeni, naj pošlje več zborov skupinega zastopnika. Sklepali bomo o izredno važnih zadevah. Sv. maša bo ob 10, občni zbor ob 11, pevski koncert vseh okrožnih zborov pa ob 4 pop. Legitimacije za znižano žel. vožnjo (postaja Krško ali Brežice) pošilja Pevska zveza. Vozove od postaje in nazaj in kosila naročite pri Jakliču, organistu v Cerkljah, p. Krška vas. Brez naročila vozovi ne bodo na razpolago. Vabimo vso okolico, da se udeleži pevske slavnosti, kakršne naša Dolenjska še ni videla. Prošnja. Strašna povodenj, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, je v noči 8. t, m. »pustošila vso dolino Ločnica v župniji So-ra. Škoda se ceni na milijone in milijone. Umevno je, da je ljudstvo, ki mu je bilo v teku ene ure uničeno vse in si je v mnogih primerih moglo rešiti le golo življenje, skrajno pobito in nujno prosi pomoči. Vsled tega se je sestavil pomožni odbor, da organizira v svojem področju zbirko darov ter razdeli zbrani znesek med prizadete ponesrečence. Darove v živilih, obleki in denarju hvaležno sprejemata župni urad in županstvo v Sori pošta Medvode. Fr. Sušnik, župan, Valentin Kajdiž, župnik. NOTansia, Savez gratičkih radnika-ca Jugoslavije, podružnica Ljubljana priredi v nedeljo, dne 17. avgusta 1924 ob priliki poseta grafičnega pevskega društva >Sloge« iz Zagreba veliko vrtuo veselico združeno s koncertom na vrtu Narodnega doma. Po končanem pevskem sporedu prosta zabava, šaljiva pošta, amerikan-ski zapor itd. Pri veselici sodeluje godba Zv. jugosl. železničarjev. Začetek ob 5. popoldne. Konec ob 2. zjutraj. V slučaji slabega vremena 'oo prireditev v veliki dvorani in vseh stransldh prostorih Nar. doma. — Za dobro pijačo in jestvine je preskrbljeno. Odbor. Fantovski tabor, ki se vrši v nedeljo dno 24. t. m. pri Sv. J a k o 1) u o b S a v i. Ob 9 sv. maša. Po sv. tabor: 1. Bolezen naše dobe; 2. Boj materializmu: 3. Boj pijančevanju. Za varčevanje.. 4. Delo v organizaciji; 5. Orlovstvo. Katol. prosvetno društvo v Gorenjem Logatcu priredi v nedeljo dne 24. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu g. Vinko Ambrožiča v Gorenji vasi veselico s sledečim sporedom: 1. Ksaverij Andrejev: »Zaklad«, narodni igrokaz v štirih dejanjih. 2. Petje. 3. Šaljiva pošta, sre-čolov, amerikanski zapor, prosta zabava. — Vstopnina 4 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega odra. Zato vabi odbor k obilni udeležbi. Turistika in šport. Mladinske pokalne tekme. Na praznik 15. t. m. se je igralo na igrišču Primorja drugo kolo, obenem že semifinale mladinskega turnirja. Ilirija je zmagala nad Mladiko s 6 : 0, Primorje nad Slovenijo istotako s 6 : 0. Obo tekmi sta se igrali ob popolni premoči zmagovalcev, Mladika in Slovenija sta pokazali pač največjo ambicijo in požrtvovalnost, toda premoč njihovih protivnikov je bila v fizičnem kakor v taktičnem oziru tako velika, da se tudi za kratke momente nista mogla uveljaviti. V zaključni tekmi se sestaneta danes Ilirija in Primorje. Katero teh dveh moštev ima več izgleda za zmago, je negotovo. Tehnično boljše moštvo ima Ilirija, zalo pa razpolaga Primorje s fizično premočjo in ima v desni zvezi Ermanu izvrstnega strelca, ki je v stanu izenačiti marsikateri plus Ilirije. Za tretje mesto bosta igrala Hermes in Panonija, ki sta v prvi rundi podlegla finalistoma Iliriji in Pri-morju. Obe tekmi se vršita danes cb 9. uri dopoldne na igrišču Primorja. se priporoča, da SI OGLE« DAJO zalogo manufskture, galanterije in usnja pri tvrdki » MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana, Turjaški trg 1 ftssfo Našlo se je 13. t. m. na dolenjskem vlaku moško ogrinjalo. Dobi se Resljeva cesta 29, pritličje, desno. otroški voziček ponikljan, izvrstno ohranjen, telo UGODNO NAPRODAJ Cesta v .Mestni log Stev. 5, I. nadstropje, levo. Trgovina perila >r Hed. Sare pralnica in likainica SaSenhurcjoifa ul. 5, j S ki je obenem vešč tudi drugih pisarn, del, želi preme-niti sedanje mesto. — Cenj. ponudbe z navedbo plače na upravo pod «RISAR«. Sodarsko podjetje Fraaa Rejpič LJUBLJANA Kolizejska ul. 18 (Trnovo). Ha vBlesejimi pavlllon £ 107,1G8. IŠČE se za takojšnji nastop mlajši, nadarjeni SEDLARSKI pomočnik Ponudbe je poslati ter navesti: ted. ali meseč. plačo, starost in prejšnje delodajalce na TEMEL KONRAD, sedlar, Dravograd. 4808 16 LET OBSTOJEČA f? je ugodno NAPRODAJ radi rodbinskih razmer. ALEK5. KANTOR, slaščičarna, DOL. LENDAVA.__4753 preirite! pviljš (zunanja stran) ker se Vam nudi ugodna prilika nabaviti si vsakovrstnih čepic za gospode in dečke v najrazličnejši obliki ter po najugodnejši ceni. Izdelovalnica CEPIC (SLOVENIJA) JESENICE. Franc Erjavec „pri zlati lopati" trgovina z železniso Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (prej Hammersohinldt) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne železnice ter tudi prvovrstni dalmatinski ,,Portland cement" po nizki ceni. mm v SPREJMEMO DO 20 VOZNIKOV za dovoz hlodov iz gozda na parno žago KAJFEŽ ki HEINRIHAR, Crnilug (Gor-ski kotar). Istotam sc sprejme za stalno delo 50 gozdnih delavcev in tesačev, Zaslužek dober. Informacijo daje A. Kajfež, Kočevje — in Vinko Heinrifcar, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7. Ml rili fHPBi Franko). moieSe doMSS sa velesešnm | prjiljon l št. 11 " ifosa HoiEfrcije za 1025 Cene zelo nizke! kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka po zelo ugodni ceni: kompl. POSTELJO — KREDENCO (brer nastavka) — 2 STOLA — 2 MIZI — SOBNO GARNITURO — 2 OLEANDRA. Naslov pri upravi pod 4792. Naša preljuba mati oziroma babica in prababica, gospa nadučiteljeva vdova je danes prominula v 81. letu svojo starosti. _ Pogreb nepozabne rajnke se vrši v nedeljo, dno 17. avg. ob 8. uri zjutraj. Trbovlje, dne 15. avgusta 1924. ŽALUJOČI OSTALI. polhove in od vseh drugih divjačin, kupuje skozi celo leto in v vsaki množini D. ZDRAVIČ, trg. usnj», Ljubljana, Sv. Flo-rijana ulica St. 9. 4500 sprejmem na stanovanje in MANDOLINE, zajtrk. Naslov v uprav. 4758 KITARE, " CITRE, NOTNI PAPIR, ;če mogoče 8 pomočnikom, ' C "S" 8" II HO vestnega in spretnega, išče S 8.B M litJ , *a takoj večja turbinska ža- ' ga. — Ponudbe na upravo ia droge glasb, potrebščine »Slovenca* pod šifro: »DOKUPITE NAJCENEJE pri EER ZASLUŽEK« 4784, KOPITARJEVA UL. 1. VELESEJEM pavil. »K« 531. Radi preselitve PRODAM zelo dobro ohranjen HARMONIJ več sobne oprave, pisalno mizo in več knjig, primerne za duhovnika. — MATIJA JAGER, kaplan v DOBU pri Domžalah. 4802 Z »Ratol-om« za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem, časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da sc vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. |iiiiiiiiiiiiii:iii 1111111111 < I M I .........5 I 5 : l ^ : j opr/zarjamo,daso zopet do- [ H speli najboljši šivalni stroji j : in kolesa i | »GRITZNER" I : V VSEH OPREMAH : za rodbinsko in obrtno : : rabo. Istotam vseh vrst : { čevljarski stroji „&{ll£r" j { kakor! cilinder, levoročni } ; in krojaški. : Š Pouk v v e Z e SI š U ter I i h r w «t; l ta peršla in [ : (lOgfiVlC (štofanje) brez- : j plačno edino le pri i j 1 Jos. Peteline, Uubljana j | blizu ProSoruovogn, »pomeni- š : k a ob vodi. Popravila sprejemamo. : POZOR! POZOR) Hmeljarji! Proda se 2 vagona nebeljenih letoš. smrekovih (drogov) hmelovk v dolgosti od 4—8 metrov. Franko vagon. - Ponudbe z navedbo ceno je staviti na naslovi M. Dobrovoljc & A. Kraujc, lesna trgovina, VERO - VRHNIKA. 4813 PODGANE in pa MIŠI na »Ljubljanskem VELESEJMU« z izvrstnim uspehom »POSEST« ilealitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 24, □s*- PRODA: '•c Pritlično HIŠO dveh sob in pritiklin, gospodarsko poslopje, 3.300 m2 vrta v Zg. Šiški za Din 75.000. Pritlično hišo 3 sob, 1000 m5 vrta, gosp. poslopje, takoj prosto, za Din 170.000. Enonadstropno trgov, hišo z lokalom in vrtom v trgu na Gorenj, za Din 150.000. HIŠO z 10 sobami, inventarjem, restavrac. in 3000 ms vrta tik postaje na Gorenjskem za Din 300.000. Lepo hišo z gospodar, poslopji, vrt, vinograd itd., skupno 4 orale pri Celju, za Din 165.000. Dobro obiskovano gostilno z gospodarsk. poslopji in zemljiščem v celjski okolici za Din 150000. Kmetsko posestvo 12 oralov, hiša, gosp. poslopja, vrt, njive, vinograd, gozd na Štajerskem blizu postaje, za Din 175.000. Stavbne parcele v Ljubljani in okol. po nizkih cenah. Mlin na 3 tečaje z zemljišč, tik postaje ob močni vodi m Staje r. za Din 150.000. trgpvine itd. naprodaj! MALE in VEČJE HIŠE v Zagrebu, sredi mesta, dalje viie, nove zgradbe z vrtom itd. POSESTVA v Slcreniji, blizu Celja, Maribora, Ptuja itd. Manjša POSESTVA blizu Bro-da, Belovara, Novske, Zagreba, Kutine, Andrijevci, s TRGOVINO, blizu Gradi-ške s trafiko in točilnico itd. Posl. št. P 352, P 363, P 438, P 464, P 445, P 341, P 453. Krasno VELEPOSESTVO pri Sisku, pol ure od postaje, enonadstr. hiša z gosp. poslopji, hlevi itd. - Velika zemljišča, livade, njive, gozdi, skupno 150 oralov. Celoten živi in mrtvi inventar, m c) d. gosp. stroji, bencin motor itd. Sijajna prilika za eposobn. gospodarja in ekonoma. P. 385. Na BLEDU so naprodaj krasne zgradbe ob jezeru, tik kraljeve vile. P. 307. GOSTILNE in VINOTOCI v Sloveniji, Zagrebu, Križev-cih in drugih mestih. TRGOVINE v raznih mestih Slovenije in Hrvatske. HOTEL in RESTAVRACIJA blizu Broda, 11 mod. urejenih sob, vel. plesna dvorana, razni drugi prostori, sobe za služnbništvo. P. 444. RESTAVRACIJA v Zagrebu blizu Zrinjevca 7. vsem inventarjem. N. 437. Krasne VILE v Zagrebu v Tuškaneu, Peščenici in drugih mestnih delih. Veliko število drugih objektov. Zahtevajte brezplačne ponudbe od centr. agenture. V svrho ženitve želim ziianja z gospodično 18—30 let z malim posestvom. Sem čevljar, sin posestnika in neomadeževane preteklosti, — Le resne ponudbo Poštno ležeče ŠT. VID pri Ljubljani pod šifro «PRVI IDEAL«. 4759 Lepa spalnica nova, komplet., (jesenova, politirana), ugodno naprodaj. Naslov pri upravi pod 4754. Jiilni stroj nov, 8/60 cm, sukalo (Spul. masehine) in miza naprezaj. — Martinova cesta štev. 8. Javna vzgojna zavoda v Ptuju: Za dečke: (Prešernova ulica 20) Prostora za 100 gojencev, Za deklice: z lastno gospodinjsko šolo In izobraževalnim letnikom Prostora za SO gojenk. fl Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stano-g vanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno | gimnazijo, deško ali dckl. mešč.šolo in šolo Glasb. Matice ZAGREB. Giorriičeva al. 11., Pomožne delavce iimti (alte, hi so bili u zaposleni v le-lezolivarnah, sprejmo fohoj §*r©fne tovarne in livarne d. <3. Ljubljana BISER NAŠEGA JADRANA Novi Vinodol, Palače Hotel »Lišanf« in San Marino. Dependanca otvorjena skozi celo leto pod upravo Šandora Erflssa. 120 sob. Kavarna, restavracija, kino, vojaška godba. — Naravna peščena obala. — Cene zmerne. 2675 o •J« ■ PILE Ssi M vsakovrstne, porabljene, nasekava strok, in po zmerni ceni IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica štev. 19. 4693 OTROŠKI"VOZIČKI: najcenejši domači izdelki. OVOKOLESA: novi modeli z dobro pneumatiko. MOTORJI: najnov. amer. tipa Evans, D. K. W„ Persch, • Orionctte, Motorette. PNEUMATIKAi plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šiv. stroje vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejemajo sc tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta štev. 4. 4691 RAZSTAVNI PAVILJON »F« šlev. 191. iššiBiiiiiiiis POPOLNOMA IZURJENA, SAMOSTOJNA Deklica za vse pridna in poštena, ki zna tudi kuhati, se išče za Ze-mun k majhni družini. Plača zelo dobra. Obrniti se je na naslov: Dr. PULJO, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom 12 Kmečko DEKLE vajeno vsemu delu na polju, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, se sprejme takoj. Predpogoj poštenost. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »DEKLE«. MAGISTER pharmaoije sprejme mesto. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo lista pod «Magister«. 4760 KEZELE STAVBENO IN GALANTERIJSKO KLEPARSTVO | STROJNIK, izučen ključavničar, išče službe. Ponudbe 1 pod «Stro|nik« na upravo. DVA DIJAKA se sprejmeta na stanovanje in brano. Nadzorstvo dobro. Event. instrukcija v hiši. — Naslov pri upravi pod 4720. POTNIKA proti proviziji, ki že potuje za drugo tvrdko, IŠČE tovarna stolov za celo Jugoslavijo. Ponudbe na upravo lista pod »DOBRO UVEDENO PODJETJE« St. 4786. m BOHORIČEVA UL. 3 SPREJEMA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA IN SE CENJ. OBČINSTVU TOPLO PRIPOROČA za tovarniško izdelovanje IŠČE SE IZURJENA MOČ za izdelovanje se išče. cementne opeke Ponudbe na POŠTNI PRE-DAL št. 63, MARIBOR. Boljša OSEBA r dežele, za samost. vodstvo gospodinjstva, želi v župni-šče. Gre tudi izven Slovenije. _ Ponudbe pod štev. 4678 na upravo »Slovenca«. z Din 30.C00 kapitala, ki bi bila pripravljena pod zelo ugodnimi pogoji pristopiti k takemu podjetju kot delovodja in družabnik v družbi s posestnikom, ki ima vse potrebne stroje ter pesek na razpolago. Delalo bi se skozi celo leto. Ponudbe pod «Zasigurana bodočnost« 4710 na upravo »Slovenca«. Za čas velikega sejma od 15. do 25. avgusta je na Krekovem trgu št. 10 v prvem nastr. pri TEKSTILBAZARJU vsak dan odprta razstava ostankov blaga za obleke in perilo. — OSTANKI se prodajajo za skoro polovične cene. Tam kupite: Fino delenasto bluzo za .... 27 Din Fino veliko delenasto obleko za . 68 Din Dobro močno sukno za veliko moško obleko z vso podlogo . . . 350 Din Za lino cefirasto - srajco ..... 44 Din Za moške cajgaste hlače iz močnega cvirnatega blaga ......48 Din Za hlače iz navad, cajga pa samo . 38 Din Kdor nima prilike na razstavo ostankov osebno priti, naj piše po cenik. — Po pošti pošiljamo osta»ke vsak dan, — Po končanem velesejmu se prodajajo ostanki na zalogi samo jsp- VSAKO SREDO in SOBOTO pri Teksfilbazarju Ljubljana, Krekov trg št. 10 prvo nadstropje. Stanovanje fe k!u°: hinja se mirni stranki brez otrok takoj odda. - Pismene ponudbe na upravo «Slo-venca« pod STANOVANJE. Mizar pomočnika Sedlarski VAJENEC močan, se išče za takoj, ki ima veselje tudi za lakiranje vozov. Stanov, in hrana v hiši. - J. KOLAR, sedlar, Slov. Bistrica. 4707 Sprejmem v službo dobrega t e s a č a za trame j zj^™, ^cmcl kateri bi imel stalno delo. ki ima veselje do mizarstva, Plača po dogovoru. Vpraša sprejme: LOVRO MAČIČ, se pri upravi pod štev. 4708. stavb, in pohištveno mizar- Kunim stvo — PREVALJE, Meži- tračno zago doi«.. 4787 in RIPPENROHRE (št. 4708). Vinotoč fiSfhffe Točija se najboljša VINA. Namizno liter 11 Din; Rizling liter 15 Din; Karminet liter 16 Din. — Z dežele si lahko prinesejo za prigrizek seboj. Kleparskega pomočnika dobrega, takoj sprejmem. -FERDO FERENZ, stavb, in galanterijski klepar, LJubljana — Mirje štev. 2. Več dobro izurjenih čevljar. POMOČNIKOV se takoj sprejme v stalno delo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. IVAN KOS, Zagorje ob Savi. 4750 HALO! HALO! Plačam boljše kakor vsakdo drugi stare OBLEKE, ČEV-LJE, PERILO, POHIštVO itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - A. JURE-ČIČ, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31._4TVJ M.HORVAT modistka, Stari trg št. 21, prodaja nakitene slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din. 4732 Enodruž. HIŠA v predmestju Ljubljane naprodaj. Krasna lega, ugodna cena. Obširno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 4745. PRODA SE PARNI KOTEL 5 HP v dobrem stanju, pripraven za vsako industrijo ali obrt. Ogleda se pri Mlekarski zadrugi, LOGATEC. sobne, krušne in štedilnike dobite v veliki izbiri najboljše in pa najcenejše pri tvrdki F. JERKO in DRUG, Črnuče pri Ljubljani. 4746 Prvovrstne premoge po nanlgodneJMh cenah ln plačilnih pogojih dobavlja Dom. Cchln trgovina s premogom Ljubljana. Wolfova l/II. Bencin - lokomobila 6—1'A, ugodno naprodaj. Na ogled in cena pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta — Ljubljana. Iščem 25 - 30 let staro, mirno, pošteno in boljšo gospodično vzgojiteljico I k trem otrokom, ki bi znala i \ tudi nekoliko šivati. Hrana v hiši. Plača po dogovoru. - j i Ponudbe pod »Vzgojiteljica« , št. 4713 na upravo lista. Pst S Oha! Trajno uničevalno sredstvo »LUCIFER« proti stenicam, ščurkom in grilom. Najnov. preizkušen in odobren pat. Br. 2538. Enkratna uporaba »Luciferja« golazen temeljito iztrebi z jajčjo zalego vred. - Ne maže, ne razjeda, ni strup! Že prvo noč spite mirno brez nadlege. Z dosedanjimi tinkturami je bilo treba mazati dvakrat na mesec. »Lucifer« vam prihrani 800% letnih izdatkov, ker deluje trajno. Ogromen uspeh! Iščejo se zastopniki z 8% provizijo. Ena stekl. stane 22 Din, 6 114 Din, 12 216 Din s pošt., navodilom in reklamo vred (za prodajalce). Denar naprej, povzetje je predrago. Izpišite naslov: !. GABER-ŠČIK, Maribor, Koroščeva 4. n« z meš. bla-gom na prometnem prostoru sredi Ljubljane, se ugodno proda. — Ponudbe pod: »Promet« 4764 na upravo lista do 25. t. m. Ia BUKOVO 0GLJE~ dobro žgano, popolnoma suho in vilano ter brez primesi kupuje za takojšnjo in poznejšo dobavo v vagon-skih dobavah družba Carbo-naria, Kočevje. — Ista prevzame VSAKO količino dobrega blaga ter ga plačuje vedno po najvišjih cenah. -Ponudbe prosimo zaeno z navedbo razpoložljive količine, cene in dobavnega roka na naslov: Družba CAR-BONARIA, Kočevje. 4762 Fotoaparat 9 X 12, »Apla-nat«, s pripadki, prodam za 980 Din. - Hotel Union 41. Hudo vernik & Komp., lesna industrijalna in izvozna družba v Radovljici kupi takoj kotel za karbid ki sme biti tudi že nekoliko rabljen. 4709 POZOR! POZOR! TRGOVCU Ne zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. Ljubljan-:-: skega velesejma :-' tvrdke LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29. Paviljon »H« 348. "^C I TURŠKO ZMLETO KAVO, SRBSKO TOLČENO KAVO, Vse vrste PRAŽENE KAVE, Vse vrste zrnate nepraž. kave razpošilja franko poštnine: VARDAR, industrija kave. JOVO GIGOVIC, Sušak. Ceniki na zahtevo franko. Zaloga šolskih zvezkov, map, notezov, blokov in odjemal-nih knjižic. POZOR! POZOR! Plačujem po visokih cenah STARE OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. - Dopisnica zadostuje. Pridem tudi na d o m. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 4517 Prodam BENCIN-MOTOR ležeč na vozu, še v prav dobrem stanju, 4 do 6 PS. Svetovnoznana tovar. »Dai-mler«. Rudolf KRULC, Ra-deče 66 pri Zid. mostu. 4706 POSOJILO 50—100.000 dinarjev IŠČE ugledna trgovska tvrd. ka s posestvom za eno leto proti dobremu obrestovanju. i Ponudbe pod »TRGOVINA« št. 4653 na upravo lista. DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano, Elektr. razsvetljava in glasovir na razpolago. Naslov pri upravi pod 4719 5L* . 4tO- ANTON ŠINKOVEC P- P- GBOSUPLjE. t]p@wamo gtf. frgovce da razstavimo naše na Vzorčnem Velesejmu v paviUonu „0" 229 SI mM ma. mi. ro&e d. d. Zagreb. Pelrlnjsha ul. 3. JAt »IIMHIIM lifiMI Mi tilM v ,Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se ie izkazal še vedno Kr2rJBSKK3Ki JStHMKSaSMfKrzaH Oglejte si pred nakupom najfinejše .FFAFT mhoS ,PUCH' PUCH kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih Pri IGNACIJ V0K, LJUBLJANA Sodna ulica štev. 7 Paviljon H 281-282 „1". 410. Mreže IŠČE se pošten, samostojen MLINAR samski ali oženjen, izučen v kmetskem mlinu. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« ood št. 4755. CElO vsaka najpriprostejša kuharica ve, da so CCllRiS testenine najboljše! f TiS&Ci in tisoči konzumentov zahtevajo pri svojem trgovca izrečno C€(lRO testenine, naravne, zakaj Cedita tesicnine so izdelujejo po napol-skem načinn le iz najbol.ših vrst pšeničnega zdi o L a. Glavno zastopstvo za Slovenijo. PaScrnost 4 Ranic. immm SfaiflsHoua ul. II. — Paviijon m vslessjmii H., fnja šfss. lil. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiig g s l Trgovci MANUFAKTURNEGA btaga f na veletrgovino manufakturnega blaga VILIN PIC€ podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah in vrlo solidni postrežbi. NA DEBELO! NA DEBELO! r. z. z o. z. v novopreurejenih prostorih V LJUBLJANI MESTNI TRG 6 MESTNI TRG 6 obrestu e vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po ■S O Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi viš;e po dogovoru. Sprejema v IMKflSO FAKTURE in CESIJE TERJATEV. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi. laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Ogle i te si na velesejmu v paviljonu ,,E" št. 92 izdelke, ki jih nudi PRAŽARNA >y Z1KA it Boljših žitnih kav sploh ne dobite! Laboriias d. d. za varjenje bakra in železa Zagreb Palmollčeva 66. Telefon St. 24-34. Zvarimo trpežno proti jamstvu: LITO JEKLO — LITO ŽELEZO — BAKER - ALUMINIJ — po avtogenskem, električnem ali aluminij-termijskem načinu. MIH Razpoke, prelome itd, na strojih in strojnih delih - pr. JARMENIKIH - STISKALNICAH - FRA-H iz jekla ali lit. železa, popravimo brezhibno. RAZPOKE na PARNIH in dr. kotlih, AVTOKLA-VIH, na posodi za KEMIJSKE SVRHE, istotako na CILINDRIH za sesalke kakor tudi za STROJE in MOTORJE zvarimo proti jamstvu. Preluknjane dele na PARNIH KOTLIH in KEMIJSKIH posodah odstranjujemo z navananjem novega materijala ELEKTRIČNIM POTOM. Bakrena LEŽIŠČA LOKOMOTIV zvarimo po načinu CANLZER-SAMESREUTHER. Sprejme se v službo na veleposestvu izprašan ŠUMAR (gozdar) ki bi bil trezen in priden. -Ponudbe na upravo «Slo-venca« nod štev. 4811. mmm Telefon štev. 530 Woli-lanz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim jamstvom ln montažo. Siroifoolini - Diesel - upojni plin - motori HfiMil riSCHER S: ZAGREB Pantovčak 1 b. Pogledajta naše veliko skla dlšče kisika ftOa^ijeii? M^neeSS $ Ob, Uit pri LSuSsl^anl Vele rgovina clektroma-terjala in strojev. Lguhiji&na Disn®»ska ciessa 32, Zabteuajfe cenik S tovoren lalta Stroški pri uporabi bencina, pod pogoji vsled flJlUUr« izselitve iz jugoslovanske drža- ve: Enonadstropna VILA z lastnim vodovodom in elektr. razsvetljavo, z osmimi z vsem komfortom opremljenimi parketiranimi in tapeciranimi sobami, kuhinjo, shramb: primerni prostori za služinčad, vse novo in moderno zidano in z opeko krito, tudi moderno gospodarsko poslopje z živim in mrtvim inventarjem in z dvema oraloma sadonosnika z žlahtnim drevjem, en oral, njive, torej povsem dobičkanosno posestvo, katero bi bile predvsem pripravno za izvrševanje zdravniške prakse in sc je v tem velikem okolišu dosedaj nahajal samo en zdravnik z veliko in obsežno prakso. V6a ta res idilična posest pa bi bila tudi zelo pripravna za boljše sltuiranega trgovca. — Vsa podrobnejša pojasnila in navodila se dobijo pri FRAN MENHART, gostilničar, GORNJA RADGONA - Slovenija. Adaptiraj svoj auto-traktor ali stabilni motor s patent. HAG-generatorjem. KUN Z Prospekta In reference daje HH Ljubljana: Teiejon 560 i Bohoričeva ulica 24. !*-> Stroški pri vporabl oglja. Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka '^mss^sEBz. SV. PETRA CESTA IN LINGARJEVA ULICA LJUBLJANA vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na Sv. Petra cesto štev. 26, nasproti hotela Tratnik ter se zahvaljuje cenj. odjemalcem za naklonjenost do sedaj in se še nadalje priporoča. CENE NIZKE! Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. BLAGO DOBRO! i Pozor! P©2B€S>5*S | I O PRED NAKUPOM POHIŠTVA si oglejte tudi moje JEDILNE' t/ | OPRAVE, popolnoma novo, lastnega izdelka, ki jih imam £ j naprodaj. — Delo solidno. — Sprejemam vsa v to stroko spa- 1 dajoča delo po načrtih. — Priporočani se AVGUST ČERNE, Zg. Šiška 122. g . ..................................................................................................................................................... Ustanovljeno 1912, Ustanovljeno 1912. Ivan F^ictK, LJUBLJANA :-: Stari trg štev. 20 priporoča cenj. obiskovalcem velesejma, da si ogledajo v paviljonu »G« fit. 207/b veliko zalogo vsakovrstnih UR s svetovnoznano tovarniško znamko »Junghans« ter vsakovrstne ZLATNINE, SREBRNINE itd., kjer sc prodaja na drobno in veliko Fremc BerniR Ljubljana-Šiška Paviljon H 295 Kakor nam javlja parobrodarsko društvo R0YAL MAIL LINE, gospod Mlliapo Tonič ni več njegov podzastopnik, niti ni več z društvom v nikaki službeni zvezi. 4608 ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronasta ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah t kratkih rokih. Volnene Izkušen tehnik in trgovec, z dolgoletno prakso v inozemskih industrijskih vele-obratih, IŠČE soudeležbo z malim kapitalom pri dobroidočem industrij, podjetju katerekoli panoge. Omenjeni bi bil tudi pripravljen prevzeti to podjetje pozneje sam. — Natančne podatke pod šifro: «INDUSTRIJA« na upravo .Slovenca«. Promenadni Športni Radi pomanjkanja prostorov se več pohištva ugodno proda. Istotam velika izbira bieovnikov. Svileni Volneni Covercout Športna Modna-črna Plisirana so tudi na velesejmu 1 Konec paviljona H vhod k vinarnam. Se priporoča K.. JcMTC Hradeckega vas 35 Barv. pralne bluze OpalEtamin Vedsto v zaloss zadnje novosti* najnovejša kolesa in šivalne stroje, 5?" zlatnine in srebrnine in kina srebro, m posebno jedilno orodje iz kina in pravega srebrn vlepih kasetah. Cene r*" nizke. Kupuje se tudi srebrne krone in staro zlato po najvišji ceni. J** nasproti glavns pošt«, CENITVE Oddelek I. tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst ln za vse namene. strokovna mnenja Oddelek II. in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namoue, zaupne izjave iu ustanovitve. Oddelek III. STROJI Sodelovanlem naših oddelkov I. In n. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev ln naprav. — Prezidavo. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deutschland). Najstarejša in največja špe-cijalna trgovina v Jugoslaviji s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami. Telefon 268 Ustanovljeno flOOG lesna industrija in ekspertna trgovina Centralna pisarna, Ljubljana Ižanska 22. Lastne parne žage in skladišža: pfm J^j^g Borovnica, Ljubljana, Podpeč in . , >Y1 Begunje. upognjenega pohištva tovarna zabojev po naročilu; oPe- Sz masivnega isiipreg- karna, apnenca, UMETNI MLIN. nifaJISP !eSS. Zahtevajte katalog in cenik. — Ljubljanski i/elesejem Paviljon $t. 57a. Telefoni 540. Telegrami K.oibf Ljiilbljana. Stara T Frasisl & (lastnik FELIKS FRAKZL) Lfubljana, Privoz štev. 10. Poštni predal 44. Telefon 425. Ustanovljena leta 1888. Varstvena znamka: USTANOVLJENA leta 1846. TELEFON štev. 563. Oracijbeira© pocBjetje * PISARNA: Dunajska cesta štev. 25. Podjetje projektira in Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. •— ENODRUŽINSKE HIŠE v opeki in «HerakIitu« (najcenejši stavbni način). — PROJEKTI za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne sc nudi po konknrenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO. — Z lastnega gramozoloma vse vrste PESKA. — ZALOGA vsega gradbe- nega tnaterijala na MARTINOVI CESTI. Enonadstr HIŠA z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182 Mesečna soba ČEDNO meblovana, v bližini uršulinskega samostana, SE ODDA z dobro oskrbo 2 solidnima gospodičnama ali dijakinjama. NEMŠKE URE da istotam bivša učiteljica. -Ponudbe pod »SKRBNO« na upravo «Slovcnca«. Elektrotehn. podjetje Alojzij Arhar in drug Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 3917 ing. Rudolf Treo stavbenik vhod san?©, Gcspssvetska 1.12. -m lic i? Ljubljana Bohoričeva ul. 42. za stavbena ali lesena podjetja v veleobratnem mestu Slovenije, sestoječe iz novodobno urejene stanovanjsko hiše s 5 sob in 2 sobnega stanovanja, delavnic, vkladališč, kot gospodarstv. poslop, velikim skladiščem, zraven pripadajočim vinogradom od 4 oralov velikosti (vinograd, njiva, travnik in gozd) se radi preselitve proda pod ugodnimi pogoji. - Neposredna vprašanja naj se pošljejo na upravo lista pod: ^Priložnostni kup«/4367. ZNIŽANE CENE otroških vozičkov, dvokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motocikljev, šivalnih strojev in pneumali-ke. - TRIBUNA F. B. L., Ljubljana, Karlovska c. št. 4. Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem. poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. 4397 <-t 1 ST* (A (0 O r>< 3 O C rti C<5 <-<- O »-- • N CO< 3. "o" ZAGREB, Boškovičeva ulica 40. ~1"»T Javljamo, da je naša jesenska in zimska kolekcija v pripravi. Poznan je vsakemu naš nedosežni izbor Cene osobito prikladne. Kolekcije pošiljamo resnim reilektantom, izkljsičivo krojačem brezplačno. Naročite po dopisnicil ARNOŠT MET Dioničko Društvo Daje trgovske kredite, eskomptira metlice, lombardira vrednostne papirje, rlaje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižico ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. TRGOVSKA BANKA O.S>. - EJUBEJANA Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) [ PODRUŽNICA: 3 Maribor Novomesto Rakek Slovenigradec Slovenska B!«frlca :esta 4 (v lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000--IzvrSuje vse bančne posle n«Jto£neJe In najkulantneje Brasojavke: Trgovska Telefoni: 139,146,458 EKSPOZITURE: Konjice Meža - Dravograd | I i ! oseh Siforzisib sissročll % % Telefon 80. J> Aleksander Knez pooblaščeni sonzal Ljubljanske borze se pripo-rofia za izvrševanje posebno za posle v efektib, vseh vrstah žita In moke, jajc, sena, slame, fižola, vina i t. d. itd. Brzojavi: Knez L|nbl]ana. drobni spomeniki, mramornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke od umetnega kamna priporoča kamnoseSkl mojster Ljubljana Reslseva cesta 30. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ n D D D a n n 5IE5E& 5 DRUG D. 2 D. 2. reniinicfl PbnrnEriEBH I BDITlBnŽnEEfl BLflBfl 5UIIFlUy [C. S. R,) teiiEFon 7ia MUBtunnn ounnasKH cesih St. 31 mien PHUitjjan B Z93 □ □ □ P P p p o □ p p p p p p p p p Sagfla-henfl, Strace, Dlačalnlšhe hiižlsle, amerthansKe lonrnalc. ofllemalne hniižicc Hfl. Knjigoveznica K. T. D. v LJubljani - Kopitarjeva nllca 6/11. Inserirajte u »Slovencu"! Tovarna nogovic in pletenin Henrik Franzl LJUBLJANA Privoz 17 Telefon 427 Priporoča svoje prvorstoe izdelke. iz BdEifcr-špccialnega Neprekosljiva lepota zvoka, polni Ion in čisto uglašeni. - Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. - Oglaševanje ludi k bronastim zvonovom. - Dobavljamo vedno ločno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugosl. uvozna carina. - Glede Irpežnosti zvonov, Irajnosli višine glasu in čisle uglašenosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od GeSir. Boftiar £ Go., Aktiengesellsctiaft, VIMEN I., Ellsabethstrasse 12. 1 Oeleselmsfta restavracija. Izborna kuhinja pristna vina vedno sveže pivo Priporoča se Vek. Dolničar. innsnflflgiiGiBBiRRiin □ □npppppppnmpnpppanpppppppp Pavel Cvenkel pooblaščeni borzni senzal Ljubljana, Streliaka ul. 29. Telefon 911. posreduje pri prodaji in nakupu lesa, žita, poljskih pridelkov, kakor tudi vseh drugih vrst blaga, istotako tudi vseh efektov, ki no-tirajo na ljubljanski borzi. Trgovske zveze s m in inozemstvom. Telefon 911. Telefon 911. Pisma in brzojavke: Cvenkel, Ljubljana: 9 <9 Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.). HHp Brzojavke: Zadruga Kropa. IV* Telefon interurban: Podnart 2. v Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami, zakovice za tenderje, kotle in mostove, vijačni čepi, verige. Hagarin sin. Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.) 36 Drugi sedijo molče, poslušajo težko izpoved, ki je ne morejo umeti. Bertold se prvi zgane. Glasno zaihti. To odveze hidi ženi jezik. Vpije, se lovi v besedah, kriči, divja sem ter tja in nima druge besede za Loro kot vlačuga. Nato začne jokati. Zdaj vstane Gottlieb Penker in pravi: »Gospa — ne zmerjajte — Boga zahvalite. — Vi ste bili vedno srečni — Vi niste bili nikdar lepi — Vi niste bili nikdar veseli življenja — Vi niste bili nikdar v skušnjavi — potem se ne morete vtikati vmes. — Lepim dekletom je težko na svetu.« Ko je hotela gospa užaljena z ropotati, pravi mirno: »Saj vem — hočete, da bi tega ne bilo — vsi bi hoteli — da ne bi bilo razburjenja in besed — in prav imate, gospa — pa tukaj se da napraviti kaj samo z dobro voljo.« Hartmann, bolni Hartmann, gleda z naslonjača z napol odsotnimi očmi na tleh Loro. Na istem mestu je klečala v kuhinji pred šest in dvajsetimi leti druga. In videl je, kako sta stari Gottlieb Penker in Robert VVinter lahno dvignila Loro s tal. 15. poglavje. Drugo jutro je prijela gospa Loro. Deklica je slonela ob steni in vdano poslušala vso sramoto, katero je grmadila nanjo. Nič ni odgovarjala, razen semtertja polu- glasno »da« ali »ne«. Zagovarjala se ni, niti prosila usmiljenja. Vse je morala slišati. Vse očitke, katere si je sama delala v tihih urah, je zvedela še enkrat iz tujih ust, vso sramoto in ponižanje, katero je sama čutila v bdečih nočeh, polnih strahu, je morala še enkrat piti iz prepolne čase. Končna sodba: Proč iz hiše za vedno! Kmalu proč iz te poštene hiše, katero je omadeževala! Tako je hotel ta sodnik brez greha in ljubezni. »Na nas ne bodo ljudje kazali s prstom, naša hiša je krščanska!« Trdo in neresnično se je slišalo, toda ona, katero je zadelo, je vedela, da je to sodba brez preklica. Zdaj šele pridero zopet strastne solze: »Kam naj pa grem? Kam naj pa grem?« Zdaj se odpro vrata iz pivnice. Bertold plane v sobo, se vrže deklici k nogam in joka glasneje in huje kot oua. »Potolaži se, ljuba Lora, potolaži sek »Proč od nje, Bertold, ne dotikaj se je k »LoraI Lora! Tako te ljubim!'?: Oklene se je; gospa ga vleče za ramo, da bi ga potegnila proč. »Pusti vlačugo, Bertold!« Tedaj vstane močni dečko in porine mater z roko. Njegov obraz je spremenjen, njegove dobrohotne oči se iskre v divjem žaru. »Ne zmerjaj je, mati, ne stori ji ničesar! To je dobra, lepa Lora! Meni ni nič na tem! Vzeti io hočem.« Gospa obstane bleda pred sinom. »Ali si znorel, Bertold?« zasika nad njim. Zopet se mu bliža, on pa dvigne roko proti nji: »Pusti jo — ne stori ji ničesar — ali — ali — t Hropeč se zgrudi na tla. Zaradi razburjenosti ga je prijel silen krč. »Še umorila ga bo, še umorila ga bo —« Ljudje prihite in Bertolda odneso v posteljo. Sedaj je sedela sodnica trepetaja in ves strah, ki ga je čutila njena žrtev, je prešel na njo. Eno je spodila iz hiše, drugi, edini, ki ga ljubi, je šel pač sam. Strah stiska z neusmiljeno, močno roko njeno srce in ga je za nekaj minut omehčalo. Prišel je dr. Friedlieb in prinesel bolniku polajšanje. Rekel je, da ni trenutno nikake nevarnosti. Zdaj je postalo srce gospe zopet trdo. Premišljuje sedeč pri postelji Bertolda, ki spi. Njemu, otroku, bo že pomogla, bo žo izbila iz glave neumno željo. Saj je bila to taka neumnost od fanta! Gotovo je bil te samo strah, da bi se znalo dekletu kaj pripetiti. To bo že dosegla, saj je storila nekaj mnogo težjega z Bertoldovim očetom — Na to ni rada mislila. Rnjši hoče najti sredstvo, da deklico kam spravi. Popoldne se spomni izhoda iz te zagate. Roberta Winterja poišče. »Kdo je vcepil mojemu ubogemu Ber-toldu tako neumne misli?« ga nahruli, «Ne vem,« pravi Robert, »jaz sem komaj nekaj tednov z Vašim sinom.« »Vedno se godi nekaj skrivnostnega za mojim hrbtom, potem pa pridejo take stvari na dan.« »Nikomur, gospa, ni to težje ko meni.< Gospa pogleda fanta, ki stoji z bledim obrazom in trudno postavo pred njo. »Vi ste tudi noreli za njo.« Molk. Tej ženi noče priznati svoje lju« bežni. »Saj sem videla tudi včeraj zvečer, ko ste pripeljali deklino. Vzemite jo!« Strese se. Samo eno more reči: »Ne!« »A — nasproti ženski, ki ne dela drugega, kakor da skrbi za čistost hiše, tukaj govorite oblastno — sami pa — o, preveč vas je škoda — vsi ste samo gobezdačik »Gospa, jaz — jaz ne vzamem gospodične Lore, ker — ker ni moja.« »Ali Bertolda? Mojega otroka?« »Njegova tudi ne. On je tudi ne sme vzeti.« »Potem imam vendar prav, potem spada na cesto! če se sramuje človek kot Vi, ki nič nima in ni nič — potem vendar moj sin —« Robert stiska pesti, zadušena, sovraštva polna kletev mu sili na ustnice. Kar vstopi Kristina. »Robert, pridite kmalu k očetu!« Odide z njo. V veži začne jokati, ker je tako sramotno počela z njim gospa. Vzroka ne pove Kristini. Hči je. Stopi k Hartmannu v majhno sobo. Zmračilo se je že. Hartmann sedi pri oknu. Pomigne Robertu in pravi s slabim glasom: »Sedi čisto blizu k meni. draoi moi!« Gg. trgovcem! Za jesensko in zimsko sczijo nabavil sem z ozirom na ljubljanski velesejem, primerno za vse pokrajine Jugoslavije izredno množino vsakovrstnega sukna. — Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki J. Grobelnik, LjuMjana Kruševaika fabrika sapuna „MEREMA" Osnovana 1. 1839. Kruševac Obnovljena 1. 1897, PROIZVAJA DNEVNO PET VAGONOV MILA. Naznanjamo p. n. občinstvu, da bomo razstavili na 4. Ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta 1924 v paviljonu «E« štev. 27. — Na sejmu bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil na vpogled in bomo sprejemali naročila. oliioslraio preizkušeni niesio! lesarski uiojs!er Cesža na Kodetjevo 2 » Ljubljana izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, stopnice i. dr. ils, Lili Vseh vrst SUKANEC od skladišča Zagreb za: tvornice čevljev čevljarje sediarje in jermenarje tapetnike. J8£- Laneni in konopneni sukanec. Generalno zastopstvo in skladišče: VlšKjCHlfBt PO v Ljubljani, r. z. z o. z. ki se le PRESEIHA U hiše Uršulinskega samostana na Kongtesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno oalaCo na Miklošičevi cesti poleg hotela „UlilOH". Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska In odpovedni fas. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra, kei poseduje Vzajemna ppsolilnlca večino delnic stavbne delniške družbe hotela ..Unlon" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in Inozemstvu. - Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, P. n. posetnikom Ljubljanskega velesejma priporočamo, da si ogledajo bogato zalogo vsakovrstnih poljoprivrednih strojev in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri tvrdki oaanaoi" ^^m^m s t PSSS9BBSllilDBBBBBGiB9IIBaaB9BIBB8BBDIlB I INDIIS d. d., preje Carl Pollak S Tovarna usnja in usnlatih izdelkov KRANJ, LJUBLJANA, URHNIKA I Centralna pisarna l]ubl;ana, Sv. Petra c. 68. Tel 528 I. industriga nsma. A. VEGETABILNO čreslostrojeno usnje): 1. KRAVINE, rjave, Bine in chagrin, ter za mehove in strehe; 2. KIPSI; 3. TELETLNE; 4. OVCINE in KOZINE: a) mazane rjave in črne; b) barvane, za mobilije, tapecira* nje in konfekcijo; 5. VACIIETTES: a) za izdelavo DOKOLENIC, barvane ali naravne, b) za izdelavo NOGOMETNIH ŽOG, c) za izdelavo razne USNJATE KONFEKCIJE; 6. SVINJINE (specialiteta): a) za fino JAHALNO OPREMO, barvane ali naravne, b) za KOVCEGE, c) za MOBILJE in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, porte-feuilles in knjigoveštvo); 7. PODPLATI: a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8. CROUPONI za izdelavo TRANSMI- SIJSKIH JERMENOV: a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrastostrojeni. B. CDROM-USNJE: 1. box-calf, črno in barvano; 2. chevreaux; 3. chevrette; 4. chrom-usnje za izdel. nogometnih žog; 5. chrom-usnje za izdelavo JERMENOV. C. GALUN - USNJE za izdelovanje vezilnih in šivalnih JERMENCKOV. D. LAK-USNJE: 1. Box-calf; 2. chevreaux. S II. Industrija usitfagm izdelkov. A. ČEVLJARSKI IZDELKI: 1. ČEVLJI za štrapac; 2. „ za rudnike; 3. „ za spori, in nogomet; 4. „ po vojaškem vzorcu; 5. SANDALE. B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKIH GONILNIH JERMENOV: 1. Specialni stroj; 2. hrastov stroj; 3 chrom-stroj; 4. jermenci za šivanje in vezanje Jg transrnisijskih jermenov. m Dunajska cesta št. 16. l NESKUDLA tvornica cerkvenih paramentov, zastav in orodja Sv. Petra cesta 25 vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd. V na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. 4656 P TVORNIOA SVETLIN*/ C. KONFEKCIJA za DOKOLENICE (gamaše), NOGOMETNE ŽOGE, TORBICE, PORTEFEUIL-LES itd. iz vegatabilnega, chrom- in lak-usnja, NAHRBTNIKI, športni PASOVI itd., TRŽNE TORBICE. B da poskusite najboljše kemične izdefke za čevlje in usnje. Zahfevajfe po vseh frgovšnah in povsod »sveči ž n kremo10« i.f.d. Uplasana delniška giaonfca In rezeroe preko 120,008.009 D.fi Centrala: Zagreb. težraSa: Zagreb. 3 Pcdruinlee- Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sod, Osijpk. Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac 1 Šibenik Vršac Wien. — Ekspoziture: Rog. Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. — Hfilijacijl: Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovenska mrius. banka d. d., Split. — Lastne agencije o Južni Rmertki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; o Seuernl Hmeriki: v vseh večjib mestih direktne bančno zveze. M (Posreduje mz ftanEne in trgovske pos!e z Inozemstvom, posebno z Ilalljo In Hosirio. Olajšuje posle in eksporterjem importerjem s tem, da jim * eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. — Otssrls akreditive, ^stasljs garaslna pisma žsr žieršuje m* isančne po«'e najkuiantne{e. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. S. 3 _ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^>-____i_iijii_ijn_w>)>>w ----- iM^VVft-— -+ > ---+ *---^^ - ---———- tal- 1 1 •—" " " Izdata konzorcii »Slovenca«