AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 133 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 8TII, 1937 LETO XL — VOL. XL, V Nemčiji so zopet izbruhnile napetosti med vladnimi pristaši in katoličani. Mnogo duhovnikov je dala vlada zapreti Berlin, 6. junija. — V Nemčiji vlada vedno bolj napeto razmerje med vlado in katoličani. Včeraj je prišlo v Monakovem celo do osebnih spopadov. Nemški diktator Hitler je izdal na narod razglas, da ne bo trpel verskih prepirov v državi. Po vsej Nemčiji so katoličani praznovali zadnjo nedeljo kot "nedeljo mladine." To priliko so hitro porabili vladni pristaši in organizirali svojo mladino v pro-tidemonstracije. Ko so se vršile procesije iz katoliških cerkva, so jih napadli vladni in protiverski privrženci in v nekaterih krajih je prišlo celo do boja s pestmi. Vlada je dala zapreti enajst duhovnikov. Kot vzrok propagande proti katoličanom v Nemčiji, trdi vlada, je nemor/ilnost med katoličani. Vlada trdi, da je bilo aretiranih do 1,000 oseb radi tega pregreška. V Nemčiji je 20,000,-000 katoličanov, torej če so obdolžili en tisoč oseb nemoralno-sti, je to pač majhen odstotek od 20 milijonov. A 40,000,000 milijonov protestantov v Nemčiji je najbrže nedolžnih kot jagnje. In nihče ne sme črhniti besedice o diktatorju Hitlerju, o katerem se splošno govori, da je perverzen. V kongresu bo predložen nov predlog za odpravo dela otrok, ki bo potolažil nasprotnike Washington, D. C. 6. junija. — Kiongresman Dudley A. White iz Norwalk, O. namerava predložiti nov amendment k ustavi Zed. držav, ki bo odpravil delo otrok, če bo sprejet, v tovarnah. Vzbornici že leži enak predlog od leta 1924, toda je vedno do bil toliko ugovorov, da ni bil še sprejet. Predlog Whitea pa je izboljšan toliko, da bo njijbrže pridobil na svojo stran tudi nasprotnike tega amendment a. Predvsem nasprotujejo sprejetju odprave dela otrok vzgojitelji, ki trdijo, da bi s sprejetjem take postave dobila vlada popolno kontrolo nad vzgojo otrok. Whitejev predlog vsebuje dve glavni točki in sicer, 1. Kongres naj ima pravico, da omeji, regulira in prepove delo v rudnikih, kamnolomih, delavnicah, tovarnah in raznih izdelovalnicah vsem osebam, pod šestnajstim letom starosti. 2. Ta predlog pa ne zmanjša moči raznih držav topogledno, razen, da se delovanje državnih postav suspendira do potrebe, da se more izvrševati od kongresa ta zakon, kot sprejet. Predloga, ki sedaj leži pred kongresom, navaja starost 18 let, nova predloga pa navaja starost šestnajst let ter ima vsled tega ta predloga priliko premostiti razna nasprotslva proti tej postavi. Mnogo je namreč lažjih del, ki bi jih lahko opravljali mladini med 16. in 18. letom, kar je pa zabranjeno po prvi predlogi. V Warrenu so ljudje razdeljeni v dva tabora Warren, O., 7. junija. — To mestece, ki šteje 43,000 prebivalcev, se zdi, da je v sedanjem štrajku razdeljeno v dva tabora. V enem so ljudje ta-kozvanih boljših krogov, ki ne gledajo radi sedanji štrajk pri jeklarski družbi, na drugi strani so pa delavci in njih simpatičarji pri Republic Steel Corp., ki se potegujejo za svoje pravice in bojkotirajo vse, kar je proti njim. Malo je danes tukaj ljudi, ki bi bili v tej borbi nevtralni, vsak je na tej ali oni strani. Lokalni časopis, Warren Tribune Chronicle, ki je hotel korakati sredno pot, je videl, da ta ni vselej najboljša. Štraj-karji in njih simpatičarji odpovedujejo naročnino, ker se list ni postavil na njih stran. Družine boljših krogov, ki so proti štrajku in družine onih, ki delajo kljub štrajku, so pa tudi proti listu, ker ni odločno na njih strani. Sestal se je komite j trgovcev in profesijonistov, ki je sklenil, da se zahteva od šerifa Hardmana, da bolj strogo nastopi proti štrajkarjem. Ta je izjavil, da stori vse, kar more z možmi, ki jih ima na razpolago. Ko je pa ta odbor le silil vanj, je šerif zagrozil, da bo deputiziral ves odbor, nakar so ga takoj pustili v miru. Ta odbor, ki se imenuje "John Q. Public League," je prosil, da ostanejo imena članov tajna, ker se boje štrajkarjev. Unij-ski organizatorji so ta odbor obdolžili, da deluje direktno v roke jeklarski družbi. -o--- Organizirani delavci so se obrnili na predsednika Roosevelta, da takoj poseže s svojim vplivom v situacijo pri jeklarski industrij! Italija je deloma sprejela španski blokadni načrt Rim, 7. junija. Laški zunanji minister Ciano je sprejel danes angleškega poslanika v av-dijenci ter mu izjavil, da je Italija sprejela v bistvu vse angleške predloge, da se zavarujejo nevtralne pomorske patrulje v španskih vodah. K temu pa jci dostavil laški minister to, da ima vsaka ladja pravico braniti se, če bo napadena. S tem je hotel že vnaprej opravičiti, laško vlado, če bi se kaka nje ladje zapletla v kako streljanje iz tega ali onega vzroka. Ženo prodal za $20 Nevada City, Cal. —■ Tukaj so zaprli William Ebaugh, gozdarskega korenjaka, starega 29 let in težkega 235 funtov, ker je imel cele tri mesece pri sebi zaprto Mrs. Ray Delama, katero je "kupil" od njenega moža, kot ona trdi, za $20. Ebaugh je priznal kupčijo, obenem pa je tudi povedal, da je ženici stri nekaj reber, ker jo je preveč "iskreno" objel. Nemčija ne mara vojne, pravi Hitler Regensburg, 6. junija. — Diktator Hitler je danes govoril pred 150,000 bavarskimi Nazijci in je izjavil, da kljub zadnjim dogodkom, v Španiji, Nemčija ne misli začeti vojne ni danes ,ni jutri ali kdajkoli potem. To je bil prvi Hitlerjev komentar po zadnjih komplikacijah v Španiji. Pristavil pa je, da se Nemčjia ne bo pustila žaliti, niti napadati in "če kdo misli, da sme metati bombe na naše vojne ladje," je grozil Hitler, "mu bomo pokazali, da kaj takega ne bomo dopustili." ' -o-- Važna seja Danes zvečer se vrši mesečna seja društva Danica št. 11 SDZ, Na tej seji bodo članice glasovšr li o samostojnem glasilu, zato pridite vse! — Predsednica, * V New Yorku si je končal življenje 81-letni W. J. Henderson, ki je poznan v Zedinjenih državah kot najboljši glasbeni kritik. Izropana prodajalna žganja Včeraj zjutraj sta prišla dva bandita v vladno prodajalno žganja na 15590 Broadway Ave., zaklenila štiri uslužbence v zadnjo sobo in odnesla v gotovini do $2000. Manager prodajalne je John J. Pekarek. Prva obletnica V sredo 9. junija ob 8. uri zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Vida peta sv. maša zadušnica za pokojnim Antonom Roje v spomin prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdrav iz Egipta Iz Aleksandri je, Egipt, pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem Mr. Jože Grdina. Kaj ga nosi noga po Egiptu, Jože ni povedal, ker pravi, da nima časa za obširnejše pisanje. * Tri osebe so bile ubite včeraj v silnem tornadu, ki je divjal v McGamey, Texas. .Jeklarska družba mora izprazniti tovarno Chicago, 111. —r Župan Edward J. Kelly iz South Chicaga je ukazal Republic Steel Corp., da takoj pošlje iz tovarne več sto delavcev, ki jih ima na delu, čeprav se vrši štrajk in sicer iz sanitarnih ozirov. Delavci so noč in dan v tovarni že od 26. maja, kar je bil proglašen štrajk po CIO uniji. Družba pa pravi, da bo še nadalje obdržala delavce skebe v tovarni, ker da ji tega po postavi nihče ne more zabraniti, Župan Kelly trdi, da kompanija s tem krši mestno zdravstveno in stavbeno postavo. -o- Štirje možje in pes sami na ledeni plošči Moskva, 6. junija. —■ štirje možje in en pes so bili puščeni sami na plavajoči ledeni plošči v bližini severnega tečaja. Njih delo je, da bodo študirali za eno leto podnebje na tem vrhuncu sveta. Postavili so si posebno kočo iz kožuhovine in živeža imajo dovolj za eno leto. To znanstveno ekspedicijo je osnovala ruska vlada, da svet seznani z vremenskimi razmerami, ki vladajo vsak čas v teku enega leta v "rojstvu vremena," ki je na severnem tečaju. -o- Najnovejše delavske novice Iz zanesljivega vira se po-j roča, da namerava unija CIO^ raztegniti svoje članstvo tudi na vladne in državne uslužben-, ce, ki imajo takozvane Civil, Service službe. Kadar bodo] vsi ti uslužbenci v uniji, bodo) zahtevali večje plače, krajše J delovne ure in daljše počitni-| ce. Brooklyn Edison Co. naznanja, da se je sporazumela z j A. F. of L. in da bo dala vsem i svojim 8,500 uslužbencem 5% povišano plačo. V Providence, R. I. se je končal štrajk v klavnicah in tc. vsled spora med unijama A. F. of L. in CIO. V severni Minnesoti je nameravala unija jeklarskih delavcev pridobiti za unijo 12,000 rudarjev v železnih rudnikih. Toda prehitela jih je neodvisna unija, Employees Representative Association, in naznanja, da bo dobila vse delavce na svojo stran. V to unijo so stopili delavci v Biwabiku in pri Corsica rudniku, v bližini Gil-berta. V Ironwood, Mich, sta dva rudnika Republic Steel Corp. ustavila delo radi štrajka na vzhodu. Norman Harris, organizator za CIO unijo naznanja, da se je izmed 1,100 rudarjev, 800 vpisalo v to unijo. V Philadelphiji sedi v tovarni Apex Hosiery Co., 250 delavcev, ki so na sedečem štrajku. Podjetje je vložilo prošnjo na sodniji, da se te štraj-karje spodi iz tovarne. Sodnik William H Kirkpatrick je razsodil, da ni nikjer postave, po kateri bi se moglo štrajkarje pregnati iz tovarne, dokler se zadrže mirno in ne povzročajo nobene škode. Ako bi štrajkar-ji zasedli železnico, je rekel sodnik, ali sploh prometna sredstva, da bi zadrževali mednarodno trgovino, potem bi bila stvar drugačna. Sedeči štrajkarji so krivi samo prehoda na tujo lastnino in nič drugega. Take pa ne more kaznovati zvezna vlada, ampak kvečjem mestna ali državna. Ta razsodba bo najbrže imela še dalekosežen pomen v tem najnovejšem orožju organiziranega delavstva. --o--- Anglija prepovedala kazati slike o Edwardovi poroki London, 6; junija. — Filmske ! slike o poroki odstoplega kralja Edvarda in Mrs. Simpson se ne bo smelo kazati v angleških gle- Mestna zbornica nastopila proti Republic Co. Cleveland, O., 7. junija. Mestna zbornica v Clevelandu je sinoči z vsemi proti enemu glasu odredila, da se pošlje županu Burtonu zahteva, da nemudoma prekliče licenco za zrakoplovno polje, ki se nahaja na 16800 St. Clair Ave. Tega zrakoplovnega polja se poslužuje Republic Steel Co., znana jeklarska tovarna, ki v Clevelandu kupuje živež in druge potrebščine in vse to vozi v Warren in Niles, Ohio, kjer je štrajk pri omenjeni kompaniji, toda par sto skebov vztraja na delu. Mestna zbornica je trdila, da se kempanija nima pravice posluževati dotičnega zrakoplovnega pristana, ker ni dobila psrmita od mestne vlade, župan Burton je izjavil, da bo danes zjutraj ob 10. uri odredil preiskavo, in če se izkaže, da je resnica, kar trdi mestna zbornica, da bo nemudoma zaprl zrakoplo-vni pristan na St. Clair Ave. Oni councilman, ki je glasoval za skebe, je znani italijanski vodja George DeMaioribus. Akcijo za prepoved glede zrakoplovnega pristana je začel councilman Ve-hovec, ki je izjavif, da je sramota za Cleveland, ki je poznan kot unijsko mesto, da zaklada skebe z živežem. -o- Sovjetija namerava nad-krlliti Zedinjene države Moskva 6. junija. — Sovjetska republika bo začela s tretjim, t&kozviani m "/petletnim načrtom." Namen Rusije zdaj je, dohiteti in prehiteti Zed. države. Vsaj tako pravijo ruski industrijalci. Ta tretji petletni načrt bo šel v veljavo s 1. januarjem, ali takoj potem, ko se konča dru- 200 zastopnikov od 80 jeklarskih organizacij v čikaškem okrožju je poslalo na predsednika Roosevelta apel, da poseže v nevarno situacijo v sporu jeklarskih delavcev in jeklarske industrije, to je predvsem pri Republic Steel Corp., Youngstown Sheet & Tube Co. ter pri Inland Steel Co. Voditelji organiziranih delavcev so v svojem apelu na predsednika Roosevelta poudarjali, da je postala situacija v sedanjem sporu tako akutna, da zna to imeti težke in nevarne posledice, ako se to pravočasno ne prepreči. V Youngstownu so zaprli dva simpatičarja štrajkarjev, ki sta obdolžena, da sta uničila del proge pri jeklarski tovarni v Campbell, O. Philip Murray, ipredsednik unije jeklarskih delavcev je imel v Canton, O. shod, katerega se je udeležilo nad 5,000 delavcev. Poudarjal je, da je štrajk jeklarskih delavcev toliko kot dobljen. . V Youngstownu so unijski voditelji pozvali delavce, naj bodo na piketni štraži ob šestih zjutraj, ker se sliši, da namerava jeklarska tovarna začeti z delom in sicer a skebi. V Cantonu je prišlo v soboto do streljanja med delavskimi simpatičarji in skebi. šest skebov je hotelo prebresti mal potok, da bi prišli do Republic tovarne. To so hoteli zabraniti pi-keti in začelo se je streljati z obeh strani. Zadet ni bil nihče. Zrakoplovi še vedno dovažajo živež iz Clevelanda v Warren in Niles. Nekateri ga spuščajo iz zrakoplovov v razprostrte mreže, nekateri zrakoplovi pa pristanejo na tovarniškem ozemlju. gi, ki je zdaj v teku. V uradih, tovarnah in načrtnih uradih tisočerih ruskih tovaren so že izdelani načrti za bodoče delo v industriji. Vladni komisarji upajo, da bo ta tretji petletnik bolj uspešen, kot sta bila prvi in drugi skupaj. Sovjeti pa že danes računajo na sedmi in osmi petletni načrt, ki pa ne bo končan do leta 1965. Vlada tudi upa, da se bo ruski narod v prihodnjih 25 letih pomnožil za 125 milijonov duš, tako da bo štel 300 milijonov prebivalstva. -o- Okostje najdeno pod mostom V nedeljo je našel neki deček pod Lorain-Central mostom okostje starejše ženske, ki je diščih. Tak je bil namigi j aj od "zgorej." Te slike so stale ogromno denarja, vendar pa so zelaj brez vrednosti. Vlada se boji, da bi nastale pri kazanju teh slik kake demonstracije v glediščih. -—o- Nemški kajzer zbolel Iz Prage se poroča, da je bivši nemški kajzer Viljem nenadno težko obolel. Padel je v popolno nezavest. Bivši cesar je sedaj v 79. letu in se [nahaja v pregnanstvu v Door-nu, Nizozemska. bilo že močno razjedeno od živega apna. Okostje se je nahajalo v vreči in zraven so našli tudi kc3 časopisa Plain Dealer j a, ki je datiran z 5. junija 1936. Policija misli, da bo tudi to okostje žrtev nepoznanega morilca, ki je v teku zadnjih treh let umoril v Clevelandu že osem oseb, a je v&aka sled za njim ostala dozdaj brezuspešna. -o- Slovenke graduirale V nedeljo so graduirale na Notre Dame akademiji, med drugimi tudi sledeče naše Slovenke: Mary Bandi, Theresa Glavich, Louise Golub, Eleanore Greguric, Mildred Novak, Evelyn Skoda, Genevieve Jaksic. Naše čestitke staršem in njih hčerkam. Pozdravi iz Havane Mr. in Mrs. Michael Kolar pošiljata pozdrave iz poročnega potovanja v Havani. Pravita, da je bila vožnja lepa in da sta videla mnogo zanimivega. To je prvič, da kaka novoporočenca priznata, da sta videla še kaj drugega kot sama sebe. Prodajalci pijače Člani državne komisije za prodajo opojne pijače V državi Ohio! so pretekli teden v Clevelandu izjavili, da v bodoče gostilničarjem ne bo več mogoče kupovati v državnih trgovinah žganje na pinte. Gostilničarji prodajajo tako žganje navadno pijancem, za kar nimajo dovoljenja. No, če pintov no bodo mogli kupiti, bodo kupovali pa kvorte, in pijanci bodo še bolj --pijani! Razbit zrakoplov in trupla so zdaj našli Alpine, Utah, 6. junija. — Zrakoplov, ki je bil pogrešan s svojimi potniki od 12. decembra, je bil zdaj najden. V razbitem zrakoplovu je bilo pet moških in dve ženski. Trupla bodo morali izkopati iz snežnih žametov, 25 do 50 čevljev globoko. Zrakoplov se je ponesrečil 25 milj od mesta Salt Lake City. Kot se zdaj vidi, bi se zrakoplov ne bil ponesrečil, če bi bil letel le 25 čevljev višje, tako je pa zadel v gorski greben. Oblasti so postavile stražo na kraju nesreče in ne puste nikogar blizu. O tem pogrešanem zrakoplovu so krožile najrazličnejše govorice, med drugim tudi, da je vozil bogato pošiljko draguljev, kar pa poštne oblasti zanikujejo. -o-- župan Burton lovi kosmo-politske glasove Clevelandski župan Burton je imenoval znano Čehinjo, Mrs. Marie Ružicka kot članico City Plan Conmission. V političnih krogih se govori, da je ta Burto-nova poteza smukanje za glasovi narodnostnih skupin. Sicer Mrs. Ruzicka zasluži to imenovanje, ker je zmožna in agilna, vendar je bilo imenovanje te če-hinje kot protiutež delovanja Antona Marescha, znanega Čeha, ki se je izjavil, da bo z vso silo deloval proti ponovni izvolitvi Burtona. -o- Spor med demokrati Mr. W. B. Gongwer, vodja demokratov v Clevelandu, je te dni izjavil, da je sedanji gover-ner države Ohio, Mr. Martin L. Davey, strašno nasproten napram clevelandskim demokratom. Governer Davey je tudi demokrat. Toda odkar je dognal, da so ga lansko leto pri volitvah zapustili clevelandski demokrati, je Mr. Davey užaljen in se skuša neprestano maščevati, kar dela governerja kot malenkostnega politikarja. Mr. Gongwer, vodja demokratov v Clevelandu zadnjih 25 let, je izjavil, da demokratska' stranka v Clevelandu ne bo več mogla podpirati Mr. Daveya, ako bi slučajno še kdaj kandidiral. In Mr. Gongwer je pravilno povedal ! Delavci stavijo nove zahteve General Motors družbi Detroit, Mich., 7. junija. — Komitej 17 unijskih zastopnikov se je danes sestal k posvetovanju, da sestavijo novo pogodbo med General Motors družbo in UOWU. Unija bo zahtevala priznanje za kolektivna pogajanja kot edini faktor za vseh 135,000 delavcev, ki so uslužbeni pri G. M. Po sedanji pogodbi, ki je končala štrajk prošlo zimo, more ta unija govoriti samo za svoje člane. Na konvenciji, katere se je udeležila 517 delegatov iz 28 ameriških mest, je bil izvoljen Homer Martin za načelnika tega komiteja, ki naj napravi načrte za nameravana pogajanja. Ta konvencija je sprejela listo zahtev, ki bodo predložene v petek G. M. Sedanja pogodba poteče 11. avgusta in vključuje klavzulo, da se 60 dni, predno pogodba poteče, lahko predloži nove zahteve. Nova zahteva na General Motors bi vsebovala sledeče točke: Sedemuiuii, delovnik, 35 ur na teden. Minimalna plača 85c na uro za moške in 75c na uro za; ženske. Za nočno delo bi se zahtevalo deset odstotkov več. Senioritetna pravica za vse nove delavce takoj pri nastopu in ne šele čez šest mesecev, kot je to zdaj v veljavi. --o-—..„, _ Avstrijski Oto na španski fronti Nadvojvoda Oto, ki upa nekoč zasesti avstrijski prestol, je prišel za nekaj dni na špansko fronto in je bil osebno navzoč, kot so nacionalisti napravili izpad na mesto Bilbao. 24. let stari Oto je opazoval, kako so padale bombe v mesto. Oto je na obisku pri svojem stricu, princu Bourbon Parma. Izpad je bil pod vodstvom generala Fidel Davila, ki je prevzel vodstvo čet na mesto ubitega generala Mola. —--o- Važna seja Pevsko društvo Jadran obdr-žava danes zvečer ob osmih važno sejo v SDD na Waterloo Rd. Vsi pevci in pevke naj bodo navzoči. * V južnih krajih države New Mexico je nastala poplava, ki je povzročila tri milijone dolarjev škode. DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto |7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. _Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1W09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._ o^gg^gS No. 133, Tues., June 8, 1937 1............. ..•—«..........—•. BESEDA IZ NARODA Gospodarski boj med narodi Gospodarski boj v mednarodni politiki je pred vsem najbolj važen izmed vseh bojev. Kajti ti boji se tičejo prehrane in preskrbe človeka z najbolj nujnimi potrebščinami za} življenje. "Blago je vse, pravi velekapitalizem," duh pa nič." In sredstva s katerimi si premoženje pridobivamo in si ustvarjamo življensko udobnost, .so plod kapitalističnega naziranja. Moralnih ovir kapitalizem za svoje izkoriščanje ne prizna nobenih. Pohlep po bogastvu in razkošnosti, oziroma udobnemu življenju, je zajel skoro že vsakega posameznika in s tem povzročil strašni padec nravnega čuta, ki ga opažamo v današnjem družabnem življenju. In še bolj je ta pohlep zadel narode in države, kjer pohlepni poedinci vodijo usodo države in milijonov ljudi. V mednarodnem življenju so kapitalistična načela postala skoro edino veljavna postava. Ako bi vsak narod na zemlji, kjer prebiva in kjer si je ustanovil svojo državo, našel dovolj hrane in imel na razpolago zadostne vire naravnih bogastev, da bi si sleherni mogel privoščiti vsaj količkaj udobno življenje, bi take pogonske sile v mednarodni politiki sploh'ničesar ne pomenile. Tudi če bi povsod vladali sijajni krščanski zakoni pravičnosti in ljubezni do bližnjega, ki dajejo edini ključ za zadovoljitve gmotnih potreb, pa ne bi bilo miru, ker pride en ali drugi narod in potepta krščanske nauke. Toda svet je ustvarjen tako, kot je zapisano v svetem pismu, da si bo morala v potu svojega obraza — ogromna, 95 odstotkov broje-ča množica — boriti za obstanke. Živež in naravna bogastva so razdeljena tako, da pripada temu narodu nekaj, česar drugi nimajo, in narobe. Imamo tudi primere, da prebivajo po številu močni narodi na nerodovitnih in praznih tleh, številčno slabi narodi pa so zasedli bogate pokrajine, ali da zdravi narodi in bojeviti živijo na neplodni zemlji, medtem ko mehkužni in slabotni razpolagajo z zemljo, ki je z bogastvom prenasičena. In dogaja se tudi, da nekateri narodi radi svoje zemljepisne lege delajo naravnost napotje drugim, večjim in bolj potrebnim, ki na primer ne morejo do morja, da bi si od tam preskrbeli živež in druge potrebščine. Tako smo postali drug od drugega odvisni, drug na drugega,navezani, da si medsebojno izmenjavamo blago, ki ga potrebujemo za svoj obstoj. In to nalogo je prevzela mednarodna politika. Glavne človeške potrebščine v današnjem gospodarstvu so živež in sredstva, da si živež nakupimo, ter številne surovine, ki so ljudem potrebne, da živež prevaža iz krajev, kjer je, v kraje, kjer ga ni, da se oblači in si svoja bivališča po človeško udobno opremi. Med poglavitne vrste živeža štejemo: žito, meso, kavo, čaj, sladkor, riž in krompir. Med drugimi potrebščinami pa imamo v prvi vrsti premog, olje, petrolje, železne rude, kavčuk, volna in bombaž, baker, zlato, železo, itd. Okoli teh naštetih surovin se danes suče vsa mednarodna politika. Borbi za njihovo posest veljajo danes skoraj vsi mednarodni spori, njej so posvečene skoro vse konference državnikov in končno tudi vse vojne, ki se vršijo ali ki se bodo v kratkem vršile. Morda se na to osnovno borbo obešajo še drugo sile, kakor verske ali narodnostne, toda te so postale pod bičem kapitalističnega duha postranskega pomena. Premog je danes ena izmed poglavitnih sil za pogon strojev, parnikov, železnic in enako. Premog žene tovarne, železnice in ladje. Če bi zmanjkalo premoga, česar se svet resno boji, bi se ustavila do malega vsa industrija v tovarnah in rudnikih, žejeznice in parniki bi prenehali poslovati. Narodi sveta porabijo danes za svoj obstoj in napredek nekako dve milijardi ton premoga na leto. Toda premoga ni v vsaki državi dovolj. Največ ga imamo v Ameriki, v Angliji, Nemčiji, Franciji in Belgiji. Drugod ga sploh, kakor n. pr. v Italiji, ali ga je pa premalo, kakor n. pr. v Jugoslaviji, ko ga morajo kupovati drugod. Države, ki prodajajo premog drugim državam, se pobrigajo, da dobijo druge ugodnosti od dotičnih držav. In ako ugodnosti niso dovoljene, nastane spor, tekmovanje, nesporazum, visoka carina, sovraštvo in končno — vojna. *...........................- 1 KRIŽEM PO JUTROVEM J Po ».mik.« tavlralks K. Mar* "čisto prav." "Nisi jezen?" "Ne! še hvaležen sem mu." "Ne razumem te. Zakaj?" "Ker bi nam bili kawwasi le za nadlego in napotje. In zadrževali bi nas bili. Slabi jezdeci so." "Čemu pa si torej vobče vzel kawwase s seboj? Saj si že v Odrinu vedel, da so slabi jezdeci!" "Za zabavo, Halef! In pa ker bi nam bila četa kawwasov vsekakor dobrodošla. Nisem verjel, da so res taki slabi jezdeci, ti sultanovi domobranci. In kawwas baši je znal le poveljevati, ubogati pa ne. Nič ne de, če so se porazgubili! Se nam ne bo treba jeziti z njimi." "Dobro, jako dobro! Težko breme si mi odvzel! Bal sem se te,!" "Bal—?" "Da boš hud—." "Jaz—? Me tako malo poznaš—? Že mesece sem mi zvesto služiš, večkrat si mi že življenje rešil, tudi danes bi bil brez tebe najbrž izgubljen. Moj prijatelj in zaščitnik si, pa se me bojiš—? Ne govori tako nespametno!" "O, še mnogo bolj nespamet no je bilo, da mi je kawwas ušel!" "Ušel ti je? Torej si premalo pazil na njega?" "Žal—! Pa naj bi že bil ušel. Ampak—." "Aha—! Ušel je pa vzel s seboj tudi konja z vrečami in zavoji, ki nam jih je poslal Hu-lam, kajne?" "Da! Živila in mnoge druge lepe reči, ki bi jih bila na potu rabila. To me jezi!" "Nisi opazil, da ga ni več? Zakaj pa nisi za njim jezdil?" Skoraj užaljen me je pogledal. "Da nisem jezdil za njim, misliš—? Seveda sem jezdil za njim, daleč, daleč nazaj. Toda bila je noč, njegove sledi nismo videli pa nismo videli, kam se je obrnil." "Ste jezdili kar na slepo za njim, kaj? škoda časa, ki ste ga zamudili,!" "Žal! Skoraj do Gerena smo jezdili. Lahko si misliš, koliko časa smo zamudili! že davno bi te bili došli. Klel sem in zabavljal, da sta Allah in prerok majala z glavo, kajti navadno sem dober in pobožen človek. Sinoči pa sem bil tako jezen in razsrjen, da bi bil tisoč orjakov potolkel, če bi mi bil kateri prišel pod roke." "Potolaži se! Na važnejše reči moramo misliti!" "Potolažil bi se naj—? O effendi, ne poznam te več, ne razumem te!" "Saj ti pravim, da ni škoda kawwasov!" "Njih že ne, ampak—. Ali veš, kaj je bilo v tistih vrečah in zavojih?" "Nisem pogledal. Najbrž živila." "Jaz pa sem pogledal—." ' "Ti—? Radovednost ti ni dala miru,!" "Radovednost—? Vsikdar je dobro, če človek ve, kaj nosi s seboj v takih povezanih vrečah in zavojih. In zato sem pogledal v nje. In veš, kaj sem našel? Imeniten kolač, tako velik in debel, kakor mlinski kamen in poln pečenih mandeljnov in rozin. Le škoda, da je bil že ves zmečkan. In dva dragocena šala sem našel, vsekakor za naju. Potem svilene robce za na glavo. Kako lepo bi tak robec pristal na primer moji Hanni! Pa ga ne bo dobila—! Izgubljeni so, tisti lepi robci—! O sve-tiljka ljubezni—! O sonce upanja—! O cvetlica vseh žen in deklet—!" Hannc je namreč bila Hale- fova žena. Že dolge mesece je bil ločen od nje, svileni robci pa so mu nenadoma vzbudili spomin na njo in dal je duška svoji ljubezni v bujnih pesniških besedah arabskega jezika. Tolažil sem ga. "Ne toži, Halef,!, Da nama je kawwas odnesel kolač z mandeljni in rozinami, šal in svilene robce, to je pač najin kismet, tako je bilo zapisano v knjigi življenja! Kolač s pečenimi mandeljni in rozinami bova sicer težko kje spet dobila v dar, svilene robce pa najdeva pri vsakem večjem trgovcu, če prej ne, vsaj v Skadru. Pomiri se! Skrbel bom, da se ne boš praznih rok vrnil k cvetlici vseh žen in deklet!" "Allah naj ti nakloni priliko, da boš res našel še kje med potom svilene robce za mojo Hanno!" Ampak eno me pri vsem tem le veseli!" "Kaj pa?" "Da, sem vsaj mošnjiček rešil." "Kak mošnjiček?" "Ko sem odpiral zavoj, sem našel med drugimi rečmi vrečico iz mačje kože. Zaverazana je bila in zapečatena, pa težka je bila, zelo težka in srebrno je žvenketalo, ko sem jo stresel. Pi-epričan sem, da je denar v vrečici. In upam, da se ne varam." "Tako—? In tisto vrečico si rešil?" "Da! Tule v žepu jo imam. Listek je pritrjen na njen in na listku je zapisano: Dostima hadži Kara ben Nemsi effendi. Mošnjiček je torej tebi namenjen. Vzemi ga,!" Segel je vi žep in mi dal lepo izdelan, precej rejen mošnjiček. Tehtal sem ga na roki. Res1 je bil denar v njem. Dostima je turški in pomeni "Mojemu prijatelju." Ali mi je dobri Hu-lam res naklonil darilo v denarju? Denar za na pot? Hm! Vtaknil sem ga v žep. "O priliki ga odpreva," sem dejal. "Vsekakor si zelo pametno storil, da, si vsaj mošnjiček rešil!" "Zakaj pa bi koj ne pogledala, kaj je v njem?" "Ne utegneva. Važnejše reči se morava pomeniti, preden do-speva do beračeve, bajte. "Povej, kako je bilo mogoče, da ti je kawwas ušel!" "Tema je bila, kakor sem že povedal. Obstali smo pri neki hiši, vodnjak je bil pred njo, konje smo mislili napojiti Kawwas je šel k vodnjaku vodo zajemat, jaz pa sem stopil v hišo, da poprašam za pot. Tudi Očko in Omar sta prišla za menoj. In ko smo spet stopili iz hiše, ni bilo kawwasa nikjer več. Popihal jo je z našim tovorom vred." "Ali niste čuli topota kopit?" "Ne. Vkljub temu smo nemudoma pohiteli za njim." Nasmejal sem se. "O, za njim pač niste pohiteli—!" "Ne—? V skoku smo jezdili nazaj po poti, odkoder smo prišli. Pa nismo ga več videli, izginil je." "Po poti nazaj, odkoder ste prišli—? Si videl, da je jezdil nazaj ? Kaj pa če je ubral drugo pot?" "Ah—! Mogoče! Slepar! Hinavec!" "Morebiti vobče ni odjezdil!" "Če pa gani bilo nikjer!" (Dalje prihodnjič.) Tigrova kletka na morju Bili smo na obrežnem mestu Kadipura blizu Kalkute. Jaz sem se ravno vračal iz Indije in bil zalo zadovoljen radi svojih kupčij. Bil sem prekupčevalec eksotičnih živali: Zbral sem lepo množino redkih ptičev, in sem jih nekaj sam ujel s svojimi pomagači, druge pa sem pokupil od raznih trgovcev. Moj parnik, pod vodstvom kapetana Hugoja Manleya, j( hotel že odriniti, ko pridejo nekateri domačini in prinesejo veliko kletko s tigrom. Ponudi so mi ga v prodajo. Bila je krasna žival: takoj sem se pogodil in, ker niso mogli dobiti primernega prostora, so položili kletko kar blizu jambora in jo privezali k temu. Bili smo 50 milj oddaljeni od izvira reke: torej v polnem Bengalskem zalivu, ko naenkrat vstane močan veter. Ni bil tifon in ne kaj podobnega; bile je strašno neurje, strašen vihar ki je tako razburkal morje, da se je naš parnik premetaval kot orehova lupina. Pri vsakem gi banju je parnik zajemal cele tonelate vode. Veliki valovi sr se kotalili na pod: so zajemal kletko mojega tigra in med bu čanjem viharja sem slišal strašno, obupno tuljenje zveri. čim bolj smo se oddaljevali tem bolj viharno je postajalo Zaprli smo vse vhode in izhode zamašili vse odprtine, odstra nili vse z raznih mostov. Za lostno sem opazil, kako je vodr odnesla prednji most. Voda j' potem zajela ves zgornji pod ii obrnila vso svojo moč prot kletki s tigrom. — Prepričar sem bil, da bo kletka kljubova la vsem napadom valov, ker j< bila sestavljena iz močnih dro gov. Nisem mogel pa zaupat vezem, ki so zaklepale kletko k jamboru. Vozli niso mogli zdr žati. Medtem ko sem motrii kletko, sem opazil, da vsi vozi nekako popuščajo. Močnejš val je prihrumel in se je spolzni-la skoro za pol metra. Še neka. takih sunkov, pa bi vezi odne hale, kletka bi se potopila ir tako tudi tiger. "Grem doli,' sem rekel kapetanu, "da preve žem vnovič kletko." Manley me je pomilovalno pogledal, češ. morda se ti blede : "Ni mogoče, Izhodi k sprednjemu mostiču sc vsi zaprti in zabarikadirani.' "Odprite mi enega." "Niti ne mislim kaj takega !" "Tedaj si moram izmisliti kak nov način, da rešim tigra." Urno sem preskočil ograjo, zagrabil za močno vrv, ki je vise-' la doli z jambora. Ne mislite si pa, da sem to tvegal zaradi ljubezni do živali! Nikakor. Tiger me je le preveč stal, da bi mogel hladnokrvno prenesti veliko izgubo, ki bi jo imel, če se mi bi potopil. Kot opica sem se spretno po vrvi spuščal na pod. Pod seboj sem videl peneče se valove, ki so se z vso močjo zaganjali proti jamborom. Slednjič sem skočil na tla, se zavaroval za jamborom. Medtem, ko se je zaganjal močnejši val, sem se nagonsko oprijel kletke, da ne bi ta zdrknila v morje. A nisem se je dolgo oklepal. Komaj sem se oprijel drogov, že sem začutil na svojih rokah dva topa udarca. Odskočil sem in si pogledal prste. Bili so vsi močno okrvavljeni. Zver je iztegnila šape, ter me s kremplji hudo razpraskala. Prihajal je drugi val. Sedaj sem zagrabil za vrvi, ki so vezale kletko k jamboru: bil sem na varnem, čeprav je tiger skušal med drogovi priti do mene in čeprav je rjovel in besnel bolj kot morje. Zver se ni zavedala, da sem ji prišel rešit življenje; njen edini nagon je bil: na mestu me raztrgati. Jaz jem mislil, da ima tiger le nekaj soli v glavi! — Previdno sem sel okrog kletke, dokler sem se mogel neposredno oprijeti jambora. Tu je prišel vnovič hud /al. A bil sem pripravljen. S krvavečimi rokami sem z vso silo potegnil vrvi, ki so vezale kletko. Medtem je tiger divjal ter me skušal doseči. — Delo je bilo dovršeno. Mokri vozli bi sedaj lahko vzdržali /sak napad valov: za kletko se mi ni bilo treba več bati. Drugega nisem mogel storiti, kot /rniti se nazaj na višji most h kapetanu. Lahko rečenp! Moji prsti, /si strašno razpraskaniin krvaveči, so izgubili vso moč Otrpli ?o; niso se mogli več pregibati. Velika muka je bila zame oprijeti se vrvi in na njej obviseti; tembolj mučno je bilo povzpe-njati se še kvišku, dvigati se dokaj metrov v višino, medtem ko je pod mano in okoli mene vse šumelo in so me divji valovi bičali. Trudil sem se, kot še nikdar v svojem življenju, medtem ko mi je kri lila po obrazu. Videl sem, da se bojujem za življenje. Stvar je bila resnejša kot prej, ko sem se boril le za tigra. — Mislim, da je bilo največje veselje, kar sem ga sploh mogel kdaj občtititi, tedaj ko sem začutil močne roke kapitana Man- leya, ki so me prijele za zapestje. Brž me je zvlekel na varno, jezno mrmrajoč: "Med mnogimi neumnostmi, ki sem jih videl in doživel na svetu, je ta gotovo največja. Vsa ta nevarnost zaradi tistega mačka tam doli! Le poglej, kakšne so tvoje roke!" Ko sem začutil pod nogamj trdna tla in ne več praznine, sem pogledal. svoje krvaveče roke, nato sem se obrnil k Man-leyu, končno k tigrovi kletki in potem sem nepremično obsede) v naslanjaču. — -o- V Besarabiji iščejo bogastvo, ki ga je zakopal ropar V Besarabiji še vedno živi spomin na človeka, pred katerim so trepetali prebivalci v Besarabiji in Južni Ukrajini. To je bil vodja zloglasne roparske tolpe Gligorij Katovski. Med razbojnike je padel že mlad, še pred svetovno vojsko, ko je Be-sarabija pripadala še carski Rusiji. Oblasti so nanj priredile kar cele love, vendar mu nikoli niso prišle do živega, ker se je znal tako vešče in spretno skrivati v neprodiranih gozdovih. Med preprostim ljudstvom ni imel sovražnikov, ker je napadal in ropal le bogatine. Prav med temi ljudmi je imel ne samo prijate-je, temveč tudi polno takih, ki so mu nudili zavetišče. življenje Gligorija Katovske-ga je prav za prav strašen lju-bavni roman. Rodil se je v gradiču Orheji. Njegovi starši so šili premožni in ugledni. Nadarjenega fanta so poslali v srednjo šolo, kjer se je izkazal tako v vedenju, še bolj pa v znanju. Usoda pa ga je prijela prav v času, ko je bil pred maturo. Zaljubil se je v hčerko bogatega plemenitaša. Ko so dekletovi starši zvedeli za novo dekletovo poznanstvo, so mu takoj prepovedali vsak stik z mladim Ka-ovskim. Katovski je bil mnogo premlad in mnogo prereven za hčerko tako bogatega in uglednega plemenitaša. Ko se je pa Gligorij kljub temu predrznil in prišel spet v hišo dekletovih staršev, so ga ti dali vreči enostavno na cesto. Fanta pa to ni spravilo k pameti .temveč je sklenil dekle enostavno ugrabiti. Dobil je nekaj prijateljev in z njimi ponoči vdrl v plemenitaševo hišo. Toda sreča mu ni bila naklonjena. Sluge so opazili napadalce že v začetku ter jih prepodili. Zaradi tega dogodka je bogati plemenita! zahteval aretacijo Gligorija. Policija ga je res pri- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo jela in ga poslala ne v zapor, temveč v hišo plemenitaša. Ta ga je dal zvezati in vreči v ječo. Hlapci so ga v ječi tako pretepali, da je večkrat v krvi obležal. V teh trenutkih je v fantu zavrelo, da je sklenil to svoje ponižanje kruto povrniti. Dva dni je moral prebiti v tej ječi, nakar so ga vsega zbitega in krvavega spustili. V šolo ni hotel več, tudi domov ni šel. Preveč ga je bilo sram. Hotel pa je le izvršiti maščevanje, ki ga je sklenil, šel je v gozd in kmalu zbral okrog sebe četico pajdašev. Sam se ji je postavil na čelo. Kaj kmalu je prišel ugoden čas, da se j a lahko maščeval svojemu mučitelju. Neke noči je za-žgal plemenitašu grad in vsa poslopja, dekle pa ugrabil. Prvo kruto dejanje je s tem naredil, sedaj mu ni preostajalo drugega, kakor da ostane v gozdu in nadaljuje tam, kjer je začel. Odslej je ropal po vsej Besarabiji in po Ukrajini. Z roparskimi pohodi je naropal izredno bogastvo: denar, blago, dragocenosti. Ropal je po vlakih, napadal bogataše po cestah. Od svojih žrtev je izsiljeval odkupnine, ki jih je znal vedno tako izsiliti, da jih je prejel, ne da bi mu obenem oblasti prišle na sled. Skozi deželo je šel glas, ki je dejal, da se Gligorij ne šali. Leta 1914 pa se je orožnikom le posrečilo, da so prijeli tega zloglasnega razbojnika. Sodišče v Kišinjevu ga je obsodilo na večletno ječo, ko bi pa odsedel kazen, bi moral v dosmrtno pro-gnanstvo v Sibirijo. Toda ječa je bila za takega roparja pretesna. Ni sedel niti mesec dni, ko se ja neopaženo izmuznil in brez sledu pobegnil v svobodo. Odslej je postal opreznejši, ker je vedel, kaj se utegne z njim zgoditi, če ga oblasti še enkrat dobe v roke. Tri leta ni bilo ničesar čuti o njegovih podvigih, šele ko je leta 1917 izbruhnila revolucija v Rusiji, se je ime Gligorija Katovskega spet slišalo. Stopil je med revolucionarje in postal med njimi ljudski komisar v Podolju. Njegov režim je bil krut in krvav. Tako se je zgodilo, da ga je neka sovjetska straža leta 1921 v zasedi ubila. Napram dekletu, ki ga je imel rad, pa je bil vseskozi kavalir. Vedel je, da bi jo uničil, če bi jo obdržal pri sebi, pa je ne bi mogel vzeti za ženo. že po osmih dneh jo je pustil, da se je vrnila k svojemu očetu. Spomin na razbojnika pa se je zopet poživel pred meseci, ko je neki bedni popotnik potrkal na vrata kmeta v predmestju Ki-šinjeva. Kmet je izčrpanega starca ljubeznivo pogostil, nakar mu je ta zaupal tajnost, o kateri so ljudje že mnogo govorili. Namreč o skrivališču bogastva, ki ga je bil Gligorij naropal. Povedal je, da se je dobro poznal s Katovskim, ki mu je ob neki priliki tudi povedal, kam je vse to skril. To naj bi bilo pod nekim hrastom v gozdu pri Kišinjevu. Seveda se je ta vest z vso brzino raznesla po Besarabiji. Vsi, ki jim je vest prišla na uho, so se spravili na iskanje zaklada, vendar ga dosedaj še niso odkrili. --o-- UMRL JE KOT JUNAK "Zakliči: Naj živi komunizem! pa si rešiš življenje,!" "Jaz častim samo Kristusa Kralja!" Nato so duhovnika odpeljali na prostor, kjer je že stal oddelek rdečega vojaštva, ki naj izvrši obsodbo. Pred namerjeni-mi puškami so mu še enkrat rekli: "Zakliči: Naj živi komunizem! pa boš prost!" Duhovnik pa je pokleknil, razpel roki, kakor jih je imel razpete Kristus na križu in je zaklical: "Naj živi Kristus Kralj !" Takoj nato se je zgrudil preluknjan od krogel svojih morilcev. Narod, ki rodi take junake za svoje prepričanje, ne bo propadel. DNEVNE VEST! Z bojem za Malago se je končal en del bojev med belimi in rdečimi. Ko so bele čete sedaj zasedle Malago, so naknadno ugotovili, kako so posamezni Španci junaško umirali za svoje prepričanje. Boljševiške tolpe, polne sovraštva do krščanstva, so obsodile na smrt mladega 2S1 let starega redovnika patra Gonzalesa, ki se je pogumno postavil pred puške svojih morilcev. Preden so ga ustrelili, so še enkrat poskusili, da bi zatajil svojo vero. Začeli so ga še enkrat zasliševati. Takole nekako so ga zasliševali: "Ali si menih?" "Da, duhovnik in menih sem! Saj to lahko spoznate po obleki, ki jo nosim!" Časnikarji za CIO St. Louis, 6. junija. Zvoza ameriških časnikarjev, ki začne danes tu svojo letno konvencijo, se je izjavila, da se namerava pridružiti uniji CIO. Zveza namerava tudi raztegniti svoje članstvo na vse delavce, ki so v zvezi s časopisi, dočim so bili dozdaj člani samo uredniki ii< njih pomočniki. Zveza pripada sedaj A. F. of L. ■-o-- Nemci za prijateljstvo Balkana Berlin, 7. junija. Nemški minister za tujezemske zadeve, baron Konstantin von Neurath, .ie poletel z zrakoplovom na Balkan, kjer bo obiskal glavna mesta treh balkanskih držav: Budimpešto, Beograd in Zofijo. Ta obisk nemškega ministra pri balkanskih državah ima namen utrditi prijateljstvo med Nemčijo in temi državami. -o- S taksijem na 7,000 milj dolgo pot Norwood, Mass. — Miss Emily Curtis Fisher, 76 let stala učiteljica v pokoju, se namerava peljati s taksijem v Mexico City in nazaj. Pot je dolga 7,000 milj. Vlakom ne zaupa Svojih kosti, avtomobila pa sama ne zna voziti, zato je najela taksij z voznikom. Na enak način se je že lansko leto peljala v Chicago in na^zaj. No, voznik ie pač vesel lepega naročila. -o-— Zdeha neprestano 225 ur Charlotte, N. C. — Mrs. Jesse Hinshaw zdeha neprestano že 225 ur in vsa zdravniška sredstva ji ne morejo pomagati. Zdravniki pravijo, da se ji zdravje ni nič poslabšalo, razen da je nekoliko izgubila na teži in da je nekoliko nervozna. -o-- Minnesota bo dala jezerom imena St. Paul, Minn. — Nekaj stotin jezer v Minnesoti, ki so zdaj znana kot skupine jezer "Long Lakes" in "Rice Lakes," bo dobilo zdaj vsako svoje ime. Governor Elmer Benson je naznanil, da bo imel novo sestavljeni Državni geografski odsek sejo prihodnji mesec, ki bo izbral imena posameznim jezerom. MALI OGLASI Soba se odda, jako lepa in pripravna. 1167 E. 74thSt. (134) Naprodaj je hiša, ima šest sob, 701 E. 159th St. Jako nizka cena. Za podrobnosti vprašajte pri odvetniku John L. Mihelichu, administrator, 702 Engineers Bldg., telefon CHerry 7106. (133) Zanesljivost Lahko ste zagotovljeni, da bo imelo pivo fin okus iz dispenza-rija, ki ga očistita Chesnik in Skulley, reg. unijsko podjetje, ki sta v tem poslu od 1933. Pokličite Diamond 9703. I (June 2. 8.) *Roža s-deta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. Imenik raznih društev Lawrence Bandi, blagajnik Frank Bo-govič. Nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Frank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note._ KLUB SLOVENSKIH VDOV Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, 6201 St. Clair Ave. SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave,; blagajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsake drupo nedeljo v mesecu ob 2. url po- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, IHinols. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odra-lcm in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. S'mpnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od IG. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ih do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacij«, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSJf ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois "Sohio X-70 napravlja moj avto bolj živ" . . . varnejši v prometnih težkočah. KUPITE SEDAJ obleke za graduirance, predno se cene spremenijo. TEMNE ALI SVETLE OBLEKF, NAJMODERNEJŠE, 2E NAREJENE $15.50 in $17.75 Kupite vašemu dečku po meri narejeno obleko kot graduacijsko darilo. Naj si vzorec sam izbere. PO MERI NAREJENE OBLEKE IN POVRŠNIKI $19.75 in $22.50 'Al Smith, znani demokrat iz Neiv Yorka, se nahaja na potovanju po Evropi. Bil je tudi v avdijenci pri papežu Piju. MILL END HLAČE, po meri, $3.50 fa, you* cafiufio Stan Jar Jr TRI TRGOVINE 6905-07 SUPERIOR AVE. 6023 BROADWAY, blizu Cleveland Worsted Co. 404 E. 156th ST., blizu Waterloo Rd.. A. Kastetic, Mgr. t tm»m»{mm««»mmtm»mu»ttmmunttm«t«tmmmnttttmm»mmtntmt:tt RAZPRODAJA - 3 DNI ~ SAMO GARANTIRANI RABLJENI AVTOMOBILI 1936 DODGE, Trunk Sedan, kot nova ...............................................$625 1935 DODGE, Trunk Sedan .................................................................. 525 1934 DODGE, Sedan ................................................................................ 425 1934 DODGE, Coupe ................................................................................ 385 1936 PLYMOUTH, Trunk Sedan .......................................................... 575 1935 PLYMOUTH, Coupe ..................................................................................435 1934 PLYMOUTH, Coupe ....................................................................................................325 1936 FORD, DeLuxe Coupe, Radio in Heater ............................................465 1932 FORD, Sedan ...............................;......................................................................195 1930 FORD, Coupe .....................................................................................75 1930 GRAHAM, Sedan ........................................................................................................................85 ZAMENJAMO! NA OBROKE! Največ denarja si prihranite, če kupite ali zamenjate pri nas CANNING & HARMON Inc. DODGE in PLYMOUTH. DODGE TRUKI 14401 Euclid Ave. GLenville 3720 LOUIS PIKE, 16015 Midland Ave., Phone PO 0086 Nenadoma pa je Wulf, ki mu očividno ni bilo dobro, vstal ter položil svojo roko bratu na ramo rakeč: "Ne morem molčati; vedno je bilo tako, da mora vse na dan, kar mi je na duši. Imam ti nekaj povedati." "Govori, Wulf," reče Godvin. Wulf je sedel na svoj stol in nekaj časa strmo upiral svoje oči tjavendan; vse je kazalo, da gre beseda le težko iz ust. Godvin je poznal misli svojega brata, bral je v njegovi duši kakor v odprti knjigi. "O Rozamundi, kajneda?" je dejal Godvin čez nekaj časa. "Da. O kom drugem?" "In ti bi mi rad povedal, da jo imaš rad, da bi jo sedaj, ko boš vitez, in skoraj petindvajset let star, rad vprašal, ali hoče postati tvoja nevesta in žena?" "Da, Godvin, to, sem začutil v svojem srcu, ko je zajezdila na sivcu v vodo, tam na pomolu, in sem menil, da je ne vidim nikdar več. Povem ti, da sem začutil v svojem srcu, da brez nje življenje ni vredno, da bi se živelo, in smrt ni vredna, da bi jo pretrpel." "Tedaj, Wulf," je odgovoril počasi, "ni treba o tem še nadalje govoriti. Vprašaj jo in bodi srečen, čemu ne? Nekaj posestva imamo, čeravno ne mnogo, in Rozamunda tudi ne bo brez njega* Po mojih mislih se stric ne boi upiral temu, ako je njena želja, ko vidi, da si ti zanjo najprimernejši "mož in najvrlejši daleč na okoli." "Če izvzamem svojega brata Gcdvina, ki je vse to, kar sem jaz, in povrhu še dober in učen, V Hollhvoodu so priredili moški tekmo, kdo bo dojenčku najhitreje pripel plenico. Na sliki vidite igralca Alan Dineharta, ki se je udeležil tekme. Well, včasih pa le prav pride, da so moški tudi v tem poslu vešči. kar jaz nisem," odvrne Wulf zamišljen. "Godvin, najina nesreča je, da imaš tudi ti Rozamundo rad in da si imel iste misli tam ob pomolu kot jaz." Godvin je malo zarudel in prsti so se mu tesneje oprijeli kolen. "Tako je," je rekel mirno. "Britko je to, a tako je. Ali Rozamunda ne ve ničesar o tem in nikoli ne izve, ako boš ti brzdal svoj jezik. In dalje ti ni treba biti ljubosumnemu name, niti pred poroko niti pozneje." "Kaj, pa želiš, da naj storim?" vpraša Wulf vneto. "Ali naj jo snubim in jo morda pridobim — akoravno to dvomim —ko bi ona menila, da tebi ni ničesar do nje?" "Lahko," je dejal Godvin in vzdihnil; "to bi ji morda prihranilo nekaj britkosti in tebi nekaj dvomov, meni pa razbistrilo mojo pot. ženitev je tebi več nego meni, Wulf, ko včasih mislim, da bodi sablja edina moja zaročenka in dolžnost edini moj cilj." "Ti si zlatega srca: tudi v tej zate najbolj kočljivi zadevi ne-češ delati nobenih ovir svojemu bratu, ki ga ljubiš. Ne, Godvin, kakor sem grešen človek in kakor si želim nje nad vse na svetu, tako nelepo pa ne bom ravnal in ne bom premagal onega, ki noče dvigniti svojega meča, da bi me ne ranil. Preje se poslovim od va"s vseh in se podam iskat sreče ali smrti v vojsko, ne da bi zinil besedico." "Pa pustil, da bi Rozamunda morda skoprnela. Oj, da bi mogla zagotovo vedeti, da Rozamunda ne misli na nobenega izmed naju, to bi bilo najbolje — da bi odšla skupaj v svet. Pa midva ne moreva vedeti za gotovo, ker jaz Godvin, sem bil prepričan, da ljubi le tebe." "In včasih, da govorim pošteno, Godvin, sem bil jaz prepričan, da ljubi tebe." "Kaj pa torej nameravaš storiti, Wulf?" "Moj načrt je ta, da govoriva oba z njo, ako nama stric dovoli — ti ji kot starejši prvi razložiš svojo stvar, kakor pač najbolje znaš in moreš, ter jo zaprosiš, da si premisli in da svoj odgovor po preteku enega dneva. Takoj nato stopim tudi jaz pred njo z isto željo." "To je zelo pošteno," odvrne Godvin. "Vseeno pa me nekaj teži. Glej, Wulf, ali sta se kedaj dva brata tako ljubila kot se midva? In zakaj mora sedaj pasti senca ženske na to ljubezen in jo grozi če ne uničiti, gotovo pa ohladiti." "Čemu pak?" vpraša Wulf. "Daj, Godvin, skleni va pogodbo, da se tako ne zgodi, in drživa jo z božjo pomočjo. Pokaži va svetu, da moreta dva moža ljubiti] eno žensko in vendar ljubiti tudi drug drugega, ne vede še, koga da izbere — ako sploh izvoli koga. Saj midva, Godvin, nisva morda edina, ki se zanimava za Rozamundo, morda je Rozamunda že komu drugemu dala besedo. Toda zato bova docela mirna." Godvin je malo pomislil, nato pa stopi k vratom in naroči svojemu oprodi, ki je stražil zunaj, naj naprosi prijorja Ivana, da bi prišel k njima. Kmalu je prišel in Godvin mu je s povešeno glavo povedal vso stvar; ker je pri-jor že vedel nekaj o zadevi, ga je hitro razumel in spoznal njuno namero. Na prijorjevo vprašanje mu je Wulf odgovoril, da je bilo vse prav in resnično povedano. Nato sta ga vprašala, ako je dopustno, da naredita tako prisego, in on jima je odgovoril,! da je po njegovi sodbi ne samo dopustna, temuč tudi jako potrebna. Tako sta naposled pokleknila z roko v roki pred križ, ki je stal v sobici ter ponavljala skupno za pri j or jem sledečo prisego: "Midva brata Godvin in Wulf d'Arcy, prisegava pri svetem Kristusovem križu, pri svetnici varuhinji tega kraja, sv. Mariji Magdaleni in pri sv. Petru in Čadu, vpričo Boga, najinih an-geljev varuhov in vas, oče Ivan, da bova, ker obadva ljubiva Rozamundo D'Arcy , snubila njo za ženo na način, o katerem sva se dogovorila in ne drugače; da se bova ravnala po njeni odločitvi, da ne bova izkušala izpremeniti njenega sklepa; da bo oni, ki ga zavrne, odtlej do nje edino sorodnik, najsi satan kakorkoli izku-ša njegovo srce; da se med nama zaradi tega ne razpase ne sovraštvo ne ljubosumnost in da ostaneva v vojski in v miru vedno zvesta tovariša in brata. To prisegava s poštenim srcem in poštenim namenom in v zavesti, da bo oni, ki prelomi to prisego, brezčasten vitez in človek vreden eze božje, in v znak tega poljubiva ta križ." Po tej prisegi sta brata lahkega srca in radostnega obraza sprejela blagoslov prijorjev ter se podala k zbrani družbi, ki je prijezdila ponje, da ju popelje nazaj na Steeple, kjer se je nadaljevala slavnost. Tu so okrasili dvorano za veliko slovesnost, in med mizami in estrado so pripravili prostor, kamor so povedli brata. . Vstopila sta v dvorano sir Anton de Manrleville in sir Roger de Merci v polni vitežki opravi ter sta izročila sir Andreju D'Arcy ju meča in ostroge za nova viteza; ostroge jima je sir Andrej vrnil s prošnjo, da jih pritrdita kandidatoma na desni peti. Prijor Ivan pa je blagoslovil meča, ki ju je sir Andrej opasal svojima nečakoma, rekoč: "Vzemita nazaj svoja meča, ki sta jih sukala tako vrlo!" Zatem je izdrl svoj lastni meč s srebrnim držajem, ki je bil last njegovega očeta in starega očeta; in klečeča pred seboj je udaril vsakega trikrat po levi rami in zaklical: "Naredim vaju viteza v imenu Boga, sv. Mihaela in sv. Jurija. Bodita plemenita viteza!" Rozamunda jima je v družbi drugih gospic oblekla oklep, jima dala čelado iz jekla na glavo ter v roke ščit, ki je imel obliko zmaja z vtisnjeno lobanjo. Po dovršeni opravi podali so se vsi z godbo na čelu v steeplesko cerkev — kakih dvesto korakov od gradu, kjer sta nova viteza položila svoja meča na oltar, jih zopet vzela ter prisegla, da bodeta dobra služabnika Kristusova in branivca Cerkve. Po končanih obredih je bila velika gostija; pri veliki mizi so bili pogoščeni mnogobrojni vitezi in gospe, spodaj v dvorani njihovi oprode in drugi gentlemani, zunaj pa svobodniki in vaščani, otroci pa in stari ljudje so dobili jedil in pijače v ladiji cerkve. Ob močni in obilni pijači so se povabljenim kmalu razvezah jeziki. Med drugim so se ljudje prerekali, kdo izmed obeh teh bratov — sir Godvin ali sir Wulf — je bolj pogumen, bolj zal in bel j učen in vljuden. Ko je nek vitez — bil je to sir Surin de Salcote — spoznal, da je razgovor postal razvnet in bi utegnilo priti do hudih prepirov, je vstal in izjavil, da naj razsodi to vprašanje gospodična, ki sta jo brata rešila iz rok roparjev doli pri Mrtvaškem zalivu. Vsi so zavpili: "Da, ona naj razsodi !" in dogovorili so se, da naj da dragocen robec najbolj pogumnemu, kozarec vina najbolj zalemu in knjigo Ur najbolj učenemu. Videč, da ni pomoči, ker so ra-zun njenega očeta, obeh bratov, večine gospa in gospic vsi drugi pili vino, se pri tem razvnetli in postali nasilni, je Rozamunda Predsednik Roosevelt je vjel veliko ribo, 77 , funtov težkega tarpona. Roosevelt je jako vnet ribič in vsako priliko porabi za ta sport. t vzela svilnati robec s svojega vratu. Nato je stopila na rob estrade, kjer sta sedela bratranca, da so ju mogli vsi zbrani vi- deti, in se ustavila pred njima, ne vedoč, komu izmed njiju naj ga prisodi. (Dalje prihodnjič) SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-kol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Prank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N. Doma. DRUŠTVO CARNIOLA HIVE, ŠT. 493. T. M. Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St ; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe, zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. Društvena zdravnika: dr. F, J. Kern in dr. M. F. Oman. SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOZKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo._ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otoni-čar Jr., 1110 E. 66th St.; zapisnikar a rt si., o- ia *s> * 1 ? 1 * 1 fn ^ ^ 2 2 S %% ' ° tf 1 lil" \ \%*M \ P* 2, ® " ff p. <* ... 1 V Ve*V- ' 01 * t- s* %lti ---^ ft^^A" o Z-' ! S o, 5 O " e* S' <3i t (A % ° » s S P iT J i« S §r. %. e*. a ? >5 J poldne v stari šoli sv. Vida. Članice Ge sprejemajo v društvo samo do 40. leta. SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Predsednik in pevovodja Peter Srno-iTšnik, 6127 St.. Clair Ave.; podpredsednik in tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brodnik in Josephine Hrastar. Nadzorni odbor: Josephine Maček, Angela Marsich, Elizabeth Stucin. Zastopnika pri združenih društvih: Stanley Bizjak. Prank Doles. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J. Predsednik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; podpredsednik Joseph' Kenik, 3536 E. 110th St.; tajnik Rudolph F. Kenik, 8908 Union Ave.; blagajnik Matt Zupančič, 3577 E. 81st St.; nadzorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, Frank Hrovat; zdravnik dr. A. J. Perko. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Brazis Bros. Clothes