601P0200 OSREDNJA ku J I Ž.MlC.^ •v.okSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini JAn Abb. postale I gruppo Ldia 400 111* Leto XXXVII. Št. 2 (10.824) NEVN1K na 2fi. novamhra 1943 v vasi Zakri; TRST, sobota, 3. januarja 1981 contomKro 1044 co io ticlffll v tidfiirrti c Dnhprrinh* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PO ARETACIJI ČASNIKARJA RIMSKEGA TEDNIKA L’ESPRESSO -PRIMER SCIALOJA* V SREDISCU POZORNOSTI: SVOBODA INFORMACIJE ALI POMOČ TERORIZMU? «Zaščititi osnovna načela obrambe države in zajamčiti obenem svobodo tiska» osrednji cilj sindikata novinarjev - Pretres v vodstvu založbe Espressa - V ponedeljek razprava v senatu: Sarti bo odgovarjal na interpelacije o teroristični dejavnosti RIM — Aretacija rimskega časnikarja Maria Scialoje pod obtožbo, da je pomagal teroristom, ker ni takoj obvestil oblasti o zvezah z rdečimi brigadisti, ki so mu ponudili intervju, je bila včeraj v središču politične razprave. Poleg tega jc treba poudariti izredno zavzetost vsega poltičnega sveta za čimodločnejši boj proti terorizmu, kar je nedvomno posledica zadnjih terorističnih dejanj, ugrabitve sodnika D’Ursa, upora v zaporu v Traniju in umora generala karabinjerjev Galvaligija. Nedvomno pa je prav zaradi nenavadnosti dogodka največja pozornost u-smerjena prav v razplete po aretaciji rimskega časnikarja. Takoj je treba povedati, da so reakcije na ta dogodek izredno previdne. Italijanski tisk je včeraj posvetil aretaciji Scialoje veliko pozornost, vendar ni zavzemal jasnih stališč, ampak si je postavljal vprašanje, kje je meja med svobodo tiska in vprašanji državne varnosti. Marsikdo je napisal, da je intervju z rdečimi brigadami, ki ga L’Espresso objavlja v številki, ki je danes v prodaji, dejansko popuščanje terorizmu, oziroma, da na ta način rimski tednik postane glasilo teroristov samih. Tako je tudi stališče samega sindikata novinarjev, ki je včeraj poudaril, da dogajanje v zvezi z novinarjema Scialojo in Bultrinijem «terja od vseh odgovorno izbiro*. Sindikat novinarjev pri tem poudarja sedanje «dramatične dimenzije časnikarjeve vloge* glede na spopad med državo in teroristi. »Institucionalni odnos* med novinarjem in vestjo bremenijo sedaj nove odgovornosti, od katerih lahko odvisi varnost inštitucij in nji- Tako so bocenski karabinjerji »uprizorili* prevoz Maria Scialoje v Rim. Človek, ki se skriva pod vetrnim jopičem pa ni časnikar, ampak karabinjer; Scialojo so premestili kasneje, »maškarado* pa so pripravili, da bi zavedli na napačno sled morebitne teroriste, ki bi lahko stregli Po življenju rimskemu časnikarju. (Telefoto AP) hovih predstavnikov, moč države v trenutku spopada s teroristi in tudi samo življenje talcev v rokah zločincev, obenem pa osebna varnost novinarjev. Sindikat novinarjev zato poudarja, da «sledi dogajanjem z jasnim ciljem, da se do konca zaščiti.jo osnovna načela obrambe države in svoboda tiska.* Predsednik vsedržavne zveze italijanskega tiska Paolo Murialdi pa v intervjuju nekemu dnevniku poudarja. da mora aretacija nekega časnikarja sicer vedno vzbuditi »strah in zaskrbljenost glede na svobodo tiska in časnikarskega poklica*. V tem primeru pa, Dravi Murialdi. je jasno, da se nahajamo v izredno napeti situaciji: teroristi napadajo in vedenje časnikarjev mora biti «nadvse odgovorno*. Murialdi še ugotavlja, da ko gre za terorizem niso mogoča nevtralna stališča, česar se morajo zavedati vsi državljani in tudi časnikarji. «Primer Scialoje* je povzročil pretres tudi znotraj samega Espressa. Včeraj dopoldne je odv. Vittorio Ripa di Meana izstopil iz izvršnega odbora in iz upravnega sveta založniškega podjetja, ki izdaja tednik L'Espresso. V pismu, ki ga je naslovil predsedniku upravnega sveta in odgovornemu uredniku tednika je Ripa di Meana ocenil sklep, da L’E-spresso objavi intervju z rdečimi brigadami ter torej tudi vse grožnje teroristov, za moralno, politično in založniško neodgovorno dejanje. Kasneje se je sestal izvršni odbor založbe in je v tiskovnem sporočilu poudaril, da »odgovorni urednik e-dini jamči za politično linijo časopisa* in da torej sam sprejema vse sklepe. Založnik torej nima pri tem nikakršne pravice odločanja, razen tega, da od primera do primera o-cenjuje delo odgovornega urednika in, če z njim ne soglaša, sprejema primerne odločitve. Vsekakor je-iz-Vršni odbor sklenil, da skliče za 14. januar upravni svet tednika, ki h) razpravljal o tem vprašanju. Iz f-tčga 'sicer lakoničnega sporočila je razvidna velika previdnost. Kar pa zadeva politične stranke je treba predvsem poudariti, da bo že v ponedeljek v senatu razprava o terorizmu; predsednik Ferlani je namreč sklical člane komisije za pravosodje, katerim bo minister Sarti odgovoril na vprašanje, ki so jih vložile vse politične skupine. Vprašanja se v glavnem nanašajo na prejšnje dogodke, to je na ugrabitev D’Ursa, na upor v Traniju in na umore generala Galvaligija, vendar je že sedaj jasno, da bo tudi »primer Scialoja* predmet razprave. Že včeraj so namreč nekatere politične skupine vložile interpelacije, med katerimi naj omenimo komunistično, v kateri senatorji Per-na, Terracini in Tato sprašujejo za podrobnosti o sestanku med časnikarji Espressa in predstavniki rdečih brigad in o tem. kdaj je bilo sodstvo obveščeno o stikih med časnikarji in teroristi. Tudi republikanci so že zavzeli stališče o tem vprašanju in še zlasti poudarjajo dejstvo. da bi morali časnikarji Espressa nemudoma obvestiti policijo o stikih z rdečimi brigadami. Prihodnji teden o vsem tem ne bo razpravljal le senat, ampak verjetno tudi poslanska zbornica, ki jo je predsednica Nilde Jotti sklicala za 8. januar. POGREBA ČASTNIKA KARABINJERJEV SE JI UDELEŽILA GANJENA IN OGORČENA MNOŽICA Ob prisotnosti najvišjih državnikov zadnje slovo od generala Galvaligija Svečanosti je prisostvoval tudi Pertini - Protivladni izpad - Trezna izjava ministra Lagoria Ministrski predsednik Forlani, predsednika obeb zbornic Jottijeva in včerajšnjo pogrebno svečanostjo v Rimu Fanfani ter predsednik Pertini med (Telefoto AP) ■iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ SO PRVIČ ZASLIŠALI ČASNIKARJA TEDNIKA 4’ESPRESSO* PREISKOVALO DOMNEVAJO, DA JE SCIALOJA ŽE PREJ NA VEIAL STIKE S PRIPADNIKI RB Sodnik Nicolo Amato ga je še pred aretacijo podrobno spraševal v zvezi s člankom, ki ga je objavil 22. decembra in ki vsebuje ekskluzivne vesti - Tudi časnikar Bultrini prijavljen sodišču RIM — Namestnik državnega pravdnika iz Rima Domenico Sica je sinoči zaslišal časnikarja tednika «L'Espresso» Maria Scialojo, ki so ga v četrtek zjutraj aretirali karabinjerji iz Bočna pod obtožbo lažr nega pričevanja in podpiranja sčro.-ristov v zvezi z znanim intervjujem z rdečimi brigadisti. Včerajšnjemu zasliševanju sta prisostvovala tudi dva zagovornika, ki ju je časnikar imenoval ob aretaciji na Južnem Tirolskem. Med pogovorom z novinarji sta zagovornika poudarila, da sta že vložila priziv na kasacijsko sodišče, kajti po njihovem mnenju Mario Scialoja ni kriv nikakršnega kaznivega dejanja, temveč je vse, kar je počel, v skladu z zakonskimi določili. Med drugim pa zagovornik Flamraini poudarja, da je njegov varovanec, takoj po srečanju z ne- znano osebo na Trgu sv. Petra, obvestil sodstvo, da je izročil »posredniku* napisana vprašanja. Ni jasno, kako je sodstvo sprejelo to obvestilo in kaj je v tej zvezi svetovalo ali predlagalo časnikarju. Daj-'stvu je, da je Scialoja za zapahi, včeraj pa so prijavili sodišču še drugega časnikarja tednika «L’Es-presso*, Giappapk) JSultrkiija, ki ga dolžijo, da je pričal lažne vesti v zvezi s celotno zadevo. Bultrini je namreč tisti časnikar, na katerega so se ugrabitelji D'Ursa najprej o-brnili in mu zagotovili, da so pripravljeni nuditi tedniku ekskluzivni intervju. Šele kasneje je Bultrini posredoval vest Scialoji, ki je v uredništvu zadolžen za vesti s področja terorizma. Preiskovalci pa s svoje strani poudarjajo, da je Scialoja dobro poznal to »neznano osebo* in da mu iiiiiiimiiimiiitimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiujniiiiiiiHiiiiiimiiiiMiitiiiiiiiiMiiimiiiiimiiMiiiiiiiiimiimiiiiHimiiiiiiitiiiMiimiiiiiiiiJfHHntfii Avstrijski minister Pahr sprejel Silviusa Magnaga DUNAJ — Avstrijski zunanji mi Bister VVillibald Pahr in severno-tirolski glavar Eduard Wallniifer sta se včeraj sestala s predsednikom južnotirolske ljudske stranke Silviu-som Magnagom. "Po sporočilu av strijske tiskovne agencije so med srečanjem v Jochbergu pri Kitzbii helu, kjer je Pahr na počitnicah, pregledali razmere na Južnem Ti rolskem; Magnago naj bi tudi se znanil avstrijskega zunanjega ministra o pogovorih, ki jih je imel 12. decembra z italijanskim ministr skim predsednikom Forlanijem Avstrijska tiskovna agencija je to nenapovedano in tajno srečanje označila za zasebno. Vendar poli tični komentatorji na Dunaju ugotavljajo, da se med pogovorom niso omejili na izmenjavo informacij, še posebej zaradi nedavnega poslabšanja odnosov med Magnagom in Pa-hrom. Avstrijski zunanji minister ni nikoli skrival svojih namer, da bi čimprej rešili vsa sporna vprašanja na Južnem Tirolskem in s tem dokončno normalizirali odnose med Italijo in Avstrijo. Predstavniki južnotirolske ljudske stranke pa nat bi postavljali vedno nove zahteve in s tem ovirali pogovore. Novembra lani je Magnago seznanil Pahra s številnimi kršitvami »paketa* za nemško manjšino s strani italijanske vlade. Pahr je nato ostro kritiziral rimsko vlado. Kasneje na naj bi sam avstrijski zunanji minister ugotovil, da ie Ma-gnago pretiraval v svojih izjavah, kar naj hi privedlo do sporov. Severnotirolski glavar je že novembra izrazil pomisleke na Pahro-ye in Magnagove izjave. Sedaj pa je omogočil srečanje, na katerem naj bi se Pahr in Magnago sporazumela in poskušala uskladiti stališča do južnotirolskega nacionalnega vprašanja. NAIROBI — Kenijska policija je Ufadho potrdila, da je eksplozijo, ki je popolnoma uničila »Norfolk Hotel* v Nairobiju (terjala je 16 mrt-Vth) povzročila bomba. Palestinska osvobodilna organizacija PLO pa je v noti zanikala vsakršno odgovor-®ost pri atentatu. ZARADI OMEJENEGA ČASA PRED REAGANOVO UMESTITVIJO 20. JANUARJA Teheran mora pred 16. januarjem pristati na protipredlog Carterjeve administracije V nasprotnem primeru bo lahko novi predsednik sprejel pobude, ki se mu bodo zdele najbolj umestne in primerne - Alžirski posredniki prispeli včeraj v Teheran WASHINGTON, TEHERAN - U-gledni «Washington Post* piše, da je Carterjeva administracija sporočila iranski vladi, da lahko sprejme ameriške protipredloge na iranske pogoje za osvoboditev talcev le do 16. januarja. Po tem datumu »odhajajoča administracija* ni več sposobna, da uresniči svoje obveze, saj ji bo zmanjkalo časa. «0dmrznitev» iranskega premoženja v ZDA in denarne vinkulacije v osrednji alžirski banki zahtevajo precej časa, da bi bili operaciji neizvedljivi pred Reaganovo umestitvijo v Beli hiši. VVashingtonski dnevnik pa pou-dar'a, dn 10. ianuar ni ultimat iranski vladi, temveč le tehnični rok. Če Iran ne bo sprejel ameriških predlogov in ameriški talci ne bodo na poti v domovino pred 20. januarjem (Reaganova umestitev), bo novi predsednik Reagan lahko razveljavil Carterjeve predloge. AVashington Post* zatrjuje, da so mu vest posredovali uradni krogi Carterjeve administracije, ameriško državno tajništvo je ni zanikalo, a prav tako je ni potrdilo. Teheran ima torej nekaj več kot dva tedna časa, da sprejme ameriške predloge. Po tem datumu bo moral že računati na novo, Reaganovo administracijo. Vesti niso torej nič kaj spodbudne. Z vsemi svo- Dva ud treh alžirskih diplomatov ob prihodu, v Teheran (Telefoto AP) jimi napakami in nedoslednostmi je Carter vseeno pokazal precejšnjo mero strpnosti in previdnosti. Sedaj se Carterjeva administracija že pripravlja, da prepusti to težko dediščino republikancem. V Wa-shingtonu le redki upajo, da bodo talce osvobodili pred 20. januarjem, kar bi se to Irancem še najbolj izplačalo. Iz našega vidika bi bilo to lahko tudi res, a revolucionarni Iran se je do sedaj dosledno izneveril vsem logičnim sklepanjem zahodnih političnih analitikov in je vedno vodil svojo računico, ki ni sovpadala z našimi mentalnimi shemami. Medtem so včeraj prispeli v Teheran alžirski posredniki z ameriškim »dokončnim* predlogom na iranske pogoje za osvoboditev talcev. Še vedno ni v celoti znan ameriški odgovor. Okvirno se je izvedelo, da so ZDA zvišale znesek, ki bi ga vinkulirale v korist Irana. Glede mednarodne arbitraže in problema odškodnine zaradi iranske revolucije v Washingtonu trdijo samo. da so pogoji »skrajno u-godni*. Še bolj nemi so bili alžirski posredniki, ki so zavrnili celo prisotnost časnikarjev. V Teheranu jih čaka namreč težka naloga, saj je pred dnevi iranska vlada izjavila, da bo odločilno vlogo odigrala alžirska ocena ameriških predlogov in jamstev. Ob tem pa se vsiljuje domneva, da bi si iranska vlada rada zavarovala hrbet pred islamskimi integralisti, ki zavračajo tezo o talcih in trdijo, da so ameriški diplomati vohuni in kot taki le navadni kriminalci, ki jim je treba «obvezno» soditi. Ajatulah Homeini kot vedno v najbolj napetih trenutkih čaka. na katero stran se bo nagnila politična tehtnica. Do sedaj se stari lisjak ni še zmotil. S povzdigovanjem in tlačenjem posameznih političnih osebnosti, vštevši.tudi pred- sednika Banisadra, je dosegel labilno ravnotežje, ki ga lahko le on ohrani. S tem pa je izpodkopal manevrski prostor predvsem zmernim silam predsednika Banisadra, medtem ko islamski integralisti ponov-, no vzdigujejo glave. MILAN — V okviru preiskav o petrolejskem škandalu so milanski sodniki izdali še dva zaporna naloga. Imen osumljencev niso sporočili, da ne bi ovirali dela policije, ki jima je na sledi. Pred koncem januarja bodo ponovno začeli z zasliševanjem ostalih industrij-cev, ki so vpleteni v afero. je zato tudi baje znano več o ugrabiteljih in o skrivališču sodnika D’Ursa. Preiskovalci tudi domnevajo da ima Scialoja stvarno stike z rdečimi brigadisti, kar je posredno izhajalo tudi iz članka, ki ga je časnikar objavil 22. deceijbra, ko je podrobno opisal tajno srečanje med teroristi, ki je potekalo avgusta meseca v Rimu, in med katerim so rdeči brigadisti določili smernice za bodoče delovanje. Sodniki so tedaj ugotovili, da je bila vest resnična in zato ga je 29. decemora preiskovalni sodnik Nicolo Amato zaslišal, da bi izvedel kje in kako je Scialoja dobil to novico. Časnikar je sodniku zagotovil, da je vest prebral v nekem drugem tedniku in jo kot tako prenesel v svoj članek. Dva dni kasneje pa je državno prav-dništvo izdalo zanj zaporni nalog. Sodnik Domenico Sica obiskal zapor v Traniju TRANI — Namestnik državnega pravdnika iz Rima Domenico Sica je včeraj obiskal posebni zapor v Tranjju, kjer se je srečal z ravnateljem Bruriettijem. Sodnika sta se baje razgovarjala o povezavah med rdečimi brigadisti, ki so zaprti v ječi ter med ugrabitelji sodnika D’Ursa, saj so v šestem sporočilu pripadniki RB predložili tuai letak, ki so ga med nedavnim uporom izdali zaporniki. Na povabilo katalonske partije Delegacija ZKS odšla v Barcelono LJUBLJANA - Včeraj je odpotovala v Barcelono delegacija zveze komunistov Slovenije, ki se bo udeležila petega kongresa katalonske združene delavske partije. Delegacijo vodi član predsedstva CK ZKS Lojze Briški, člana pa sta sekretar medobčinskega sveta ZK za Pomurje Geza Bačič in strokovno-politični delavec v RK SZDL Mitja Štrukelj (dd) V Tihem oceanu pogrešajo jugoslovansko iadjo * REKA — Reška plovna družba »Jugolinija* je včeraj sporočila, da že pet dni nima nobenih vesti o 25.008-tonski trgovski ladji «Dunav». 28. decembra je ladja sporočila, da je zaradi okvare spremenila svojo smer in je zaplula proti japonskemu pristanišču Yokohami namesto v kitajsko pristanišče Tsing Tao. Ladja se je tedaj nahajala 700 milj od japonske obale. Na Reki upajo, da je ladja ponovno spremenila smer plovbe, tega pa m sporočila zaradi okvare na radijskem oddajniku. RIM — Ogromna množica se je včeraj zjutraj urejeno in tiho udeležila pogreba generala karabinjerjev Enrica Galvaligija, ki je bil .v sredo žrtev zahrbtnega atentata rdečih brigadistov. Slovo ubitemu častniku je bilo v baziliki sv. apostolov v središču mesta. Pogrebne svečanosti so se poleg svojcev in najožjih prijateljev udeležili tudi vsi najvišji predstavniki oblasti. V prvi vrsti za oltarjem so bili predsednik Pertini, ki je v zgodnjih jutranjih urah s posebnim vojaškim letalom dospel iz Nice, kjer si je bil privoščil nekaj dni počitnic, predsednica zbornice Jotti, predsednik senata Forlani. Za njimi so ganljivemu o-Forlani. Za njim iso ganljivemu o-bredu prisostvovali skoraj vsi ministri Forlanijeve vlade, številni strankarski voditelji in visoki častniki karabinjerjev in vojske. V svoji homiliji je vojaški kaplan Scbierano z izbranimi besedami, ki so izražale osuplost in obenem ogorčenje nad ponovnim zločinom RB, obsodil divjanje teroristov .in pohvalil prizadevnost in pogum karabinjerjev. Nekoliko drugačno je bilo vzdušje pred baziliko, kjer je nekaj sto oseb vzklikalo s parolami proti vladi'in za uvedbo smrtne kazni. Skoraj vzporedno z osrednjo cerkveno svečanostjo so Galvaligijev spomin počastili tudi na množični manifestaciji, ki jo je organiziral krajevna konzulta, kjer je častnik bival. Manifestacije se je udeležil rimski župan Petroselli, ki je v svojem govoru podal trezen in premišljen obračun uspehov in neus; e-hov boja proti terorizmu Župan j« med drugim dejal, da «je nemogoče upirati se krvoločnemu barbarstvu teroristov le z orožjem. Potrebna je tudi prisotnost, solidarnost in politična volja prebivalstva, zlasti delavcev, ki morajo pomagati tistim, ki se v prvi vrsti udeležujejo pravičnega boja proti teroristom.* J/ intervjuju, ki ga danes objavlja socialistično glasilo »Avaati*, +a je obrambn’ minister Lagorio dejal, da so z ubojem generala teroristi hoteli dokazati svojim pajdašem, da so še vedno, sposobni reagirati. Primer Trani je namreč — pravi Lagorio —' zadal zločincem hud udarec in jim prekrižal načrte, saj je vlada dokazala, da je mogoče zatreti in premagati teroriste, ne da bi se posluževali nasilnih metod ali izrednih zakonov oziroma, ne da bi vlada zapustila pot zakonitosti in ubrala pot barbarstva. Prav zato so prevratnika doživeli poraz, uboj nemočnega človeka pa je le divja res kri ;a ojvmanih Podi* Karabinjerji na častni straži ob krsti generala s posmrtnimi ostanki ubitega (Telefoto AP) ..................................... Salvadorski gverilci pripravljajo široko vojaško ofenzivo proti vladajoči hunti SAN SALVADOR — Salvadorska gverila pripravlja široko vojaško ofenzivo proti vojaški hunti, obenem pa namerava razširiti tudi svojo politično in diplomatsko dejavnost, kar naj bi bilo le prvo znamenje končne zmage upornikov. To je izjavila na tajni tiskovni konferenci pripadnica salvadorskega osvobodilnega gibanja tako imenovana «Ana Maria*, ki naj bi bila tudi namestnik poveljnika gverilske organizacije »Ljudske osvobodilne sile*, to je enega od petih gverilskih gibanj, ki so se združila v »Fronto Farabundo Marti za nacionalno osvoboditev*. «Ana Maria* je med drugim povedala, da bo verjetno že danes posebna delegacija osvobodilnega gibanja zapustila državo in začela diplomatsko ofenzivo proti salvadorski vojaški hunti. Vendar ni hotela posredovati podrobnejših podatkov o sestavi, in ciljih delegacije. Glede razmerja sil v samem Salvadorju pa je izjavila, da je že napočil čas za splošno mobilizacijo prebivalstva, s katero naj bi premagali sedanji režim. «Ana Maria* je tudi priznala, da čeprav se je osvobodilno gibanje v zadnjih tednih okrepilo, ne morejo govoriti o osvobojenem ozemlju. Ozemlje Salvadorja je namreč tako majhno, da je praktično nemogoče utrditi oblast nad določenim krajem. Prav zato naj bi se gverilci zavzemali za splošen upor po vsej državi. «Ana Maria* je tudi zanikala vesti, da so se gverilcem pridružili tuji državljani. Pred nekaj dnevi je namreč predsednik Napoleon Duarte izjavil, da so se dosedanjih spopadov udeležile tudi skupine Afričanov, ki pomagajo gverilcem. K temu je dodala, da bi bili gverilci zelo počaščeni s prisotnostjo tujih prostovoljcev. Novinarji so pripadnico gverilskega gibanja spraševali tudi o posledicah izvolitve republikanca Ronalda Reagana za predsednika ZDA na razvoj osvobodilnega gibanja. Na ta vprašanja je odgovorila, da se bodo gverilci še naprej borili ne glede na rezultate ameriških volitev. Položaj v Salvadorju se dejansko iz dneva v dan še zaostruje; to dokazujejo številni spopadi med levičarskimi gverilci in vojaškimi enotami. Predvčerajšnjim so gverilci tri ure napadali neko vojašnico v pokrajini Chalatenango. Po uradni verziji je v teh spopadih vsaj 50 gverilcev izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih. O spopadih poročajo tudi iz Huizcara, ki je oddaljen 15 kilometrov od glavnega mesta, kjer naj bi vsaj tri osebe izgubile življenje in iz San Vincente, kjer so gverilci razstrelili električne daljnovode. Vojaška hunta na vse to odgovarja * krepitvijo represalij. Predvčerajšnjim j« r«imreč predsednik vojaške vlade Duart* izjavil, da bodo odslej proti gverilcem uporabljali vojaški zakonik. OS MEDNARODNEM LETU HANDIKAPIRANIH, KI GA JE PROGLASILA OZN Pobude tržaške pokrajinske uprave za vključevanje handikapiranih oseb Izjava Gianfranca Carboneja, predsednika pokrajinskega odbora Konkretni načrti za družbeno in delovno ovrednotenje prizadetih Leto 1981 je Organizacija združenih narodov proglasila za mednarodno leto handikapiranih. Tako v državi kot v krajevnih upravah so zato v teku priprave za, raznovrstne posege, ki naj bi pripomogli k ustreznejši rešitvi problemov umsko in fizično prizadetih oseb. Za nekatere uprave je to stremljenje nekaj novega, za druge pa že ustaljena prak sa, zadovoljiva rešitev teh vprašanj pa je vsekakor še daleč. Tržaška pokrajinska uprava že več let izvaja načrt za delovno in družbeno vključevanje handikapiranih, načrt, ki obsega letno investicijo 3 milijard lir in ga v višini 50 odstotkov krije družbeni fond EGS. O opravljenem delu in predvsem o načrtih za leto, ki je v teku, smo se pogovorili z Gianfrancom Carbone-jem, predsednikom pokrajinskega odbora. Z ozirom na družbeno vključevanje handikapiranih, je Carbone dejal, da je uprava skušala predvsem razširiti mrežo vzgojno — za poslitvenih središč, v katerih je sedaj zaposlenih 32 operaterjev poleg tistih, ki delujejo v specializiranem združenju Cest. To delovanje je vsekakor tesno povezano z izkušnjami in posegi na psihiatričnem področju, kjer so v šestih psihiatričnih pasovih številni centri za umsko zdravje. Glede delovnega vključevanja pa bo tekoče leto še posebne pomembno, saj je odbor pred kratkim formalno potrdil sklep o konvenciji z Inštitutom za strokovno usposabljanje Ancifap. V okviru teh tečajev bi se letos moralo strokovno izučiti od 10 do 15 handikapiranih, ki bi jih nato vključili v razna podjetja. Zato so se pred časom predstavniki uprave srečali s podjetniškimi or ganizacijami, od katerih so prejeli določena zagotovila za zaposlitev strokovno usposobljenih handikapiranih oseb. Predvidena investicija za ta poseg bo verjetno v višini 160 milijonov lir, kar ni pretirano, če jemljemo v poštev splošne stroške v okviru formacije in strokovnega u-sposabljanja na industrijskem področju. Carbone je nato spregovoril o «de-lovnih štipendijah*., ki jih misli u-prava nuditi podjetjem, predvsem gre za obrtniške delavnice, ki bodo zaposlila handikapiranega. Za vsakega bo pokrajina krila 250 tisoč lir, kar bo občutno znižalo strošek delodajalca. V smislu delovnega vključevanja pa misli pokrajinska uprava nadaljevati z raznimi zadrugami, ki jih je že pred leti ustanovila. Med temi izstopajo kmečka zadruga pri Sv. Pantalejmunu in druge, ki se ukvarjajo predvsem z obrtniško dejavnostjo. Pokrajinska uprava je pomislila tudi na prevoz handikapiranih in je zato že posegla pri odgovornih organih, da bi vpeljali posebno prevozno službo za osebe, ki se mora jo premikati le z vozički in podob no. Pokrajina predvideva nakup treh posebno opremljenih kombijev (stali bi verjetno okrog 200 milijonov lir), ki bi jih porabniki lahko klicali kar po telefonu, podob Colli in Comelli ob barbarskem umoru £en. Galvalijjija Predsednik deželnega odbora Complli je včeraj obiskal poveljnika karabinjerske legije Furlanije - Julijske krajine polk. Azzarone/a in mu izrazil globoko sožalje prebivalstva naše dežele in deželne vlade ob barbarskem umoru gen. Enrica Galvaligija. Predsednik deželnega sveta Colli pa je v brzojavki poveljniku tržaških karabinjerjev podpolkovniku Vannucchiju izrazil, poleg ogorčenja deželnih organov ob novem zločinu, solidarnost s silami javnega reda, ki branijo italijansko demokracijo in njene ustanove. jih je prav zato družba vedno zavračala. Zato hromi njeno učinkovitejše delo predvsem pomanjkanje sodelovanja z drugimi krajevnimi ustanovami. Do danes sta se v Trstu ukvarjala s temi vprašanji le pokrajinska uprava in zdravstveni konzorcij. Druge uprave ali orga nizacije. med katerimi je Carbone omenil predvsem tržaško občino, s > se po njegovem mnenju omejile predvsem na organizacijo posvetov, odgovora na konkretne pobude pokrajine, kot je bila npr. študija za odpravo arhitektonskih zaprek, pa ni bilo. Carbone zato želi, da bi bilo v mednarodnem letu handikapiranih manj slovesnih izjav in seminarjev in več stanovanj na razpola go, več javnih menz, več posegov za odpravo arhitektonskih zaprek, ki še bolj omejujejo že itak omejeno svobodo handikaniranih. (nf) vanja, torej, s kakršnim določena vrsta podjetnikov hoče izbojevati čim večje vsote denarja iz javnih blagajn. Kakor poudarja letak, ki ga je razmnožila enotna sindikalna zveza uslužbencev tekstilne ter o-blačilne stroke FULTA (ta združuje sindikate FILTEA - CGIL, FIL TA - CISL in UILTA - UIL), mora lastnik tovarne inž. Pini vrniti v deželno blagajno denar, ki ga je bil prejel v smislu zakonskih predpisov o prispevkih podjetništvu. Ker pa, kot sam pravi, denarja nima, naj bi mu dežela dovolila odlog; če odloga ne dobi, bo uslužbenke vpisal v dopolnilno blagajno. Zadeva ne potrebuje komentarja. Značilno pri vsem tem pa je, da se je tovarnar vselej odločno uprl vsakršnemu snidenju s sindikalisti, ki ga že najmanj pol leta prosijo za razgovor glede delovnih razmer v obratu. Sedaj, ko mu voda teče v grlo, je menda sam zaprosil za takšno srečanje, in to na deželni ravni, vendar mu je bila prošnja zavrnjena. Sindikalna zveza javno poziva delovne ljudi, naj podprejo boj uslužbenk Calza Bloch in delavstva sploh zoper takšno nevarno protidemokratično in protisocialno ravnanje. MiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiidiHiniiiiiiiMiiniimiiiidMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimfiii PO PODATKIH OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA grozi dopolnilna blagajna Uslužbenkam tovarne ženskih nogavic Calza Bloch preti dopolnilna blagajna. Nov člen v verigi izsilje- LANI ZNATNO POVIŠANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Od novembra 1979 do novembra 1980 so se dvignili predvsem izdatki za elektriko, plin in gorivo V kolikšni meri so narasle cene živil Z NASTOPOM NOVEGA LETA Tarife za luške storitve i v poprečju višje za 22 od sto Po neuradnih podatkih je lanski promet dosegel 37 milijo-ton - Manj surovega petroleja za Cezalpski naftovod Delovno slavje našega podjetnika no kot taksije. Pri tem načrtu pa je vsekakor vprašanje, če bo mest no prevozno podjetje dalo na raz polago nekaj svojih voznikov. Ne rešen .je tudi problem stanovanja za osebe, ki so še vedno v kom prenzoriju pri Sv. Ivanu. Pri tem pa so objektivne težave zelo velike, saj vsi vedo, da je stanovanj v najem zelo malo. veliko vlogo pa igra tudi dejstvo, da bivšemu gostu psihiatrične bolnice noče nihče nu diti stanovanja. V teku pa so popravila enega krila stavbe, kjer je bil bivši in štitut »Palutan*. Tja mislijo preše liti vsaj nekaj oseb, ki so sedaj hospitalizirane v oddelku za kronične pri otroški bolnici Burlo Garo folo. V novi stavbi, ki ne bo več samo zdravstvena ustanova, bi z ustreznimi operaterji lahko pomaga li tem težkim handikapiranim do bolj človeškega načina življenja. Čeprav se misli pokrajinska u pr ameriško valuto zelo ž‘včne, je prevladala težnja po o kntspitvi dolarja. Prve dni v tednu je že kazalo, da bodo obresti padle, prem pa so banke nenadoma povišale krediti,>e obresti na špekpla-ti ne najožbe »a 21,5 odstotka. Tako je postal nakup surovin, zlata h'} obveznic spet nezanimiv in kapi bil se je usmeril predvsem v naložbe v dolarjih ali v prodajo surovin na daljši dobavni rok. pri kateri se operater okoristi z obrestmi ter z nižanjem cene. Kol knv.u. so tak«> operacije zadnje Čase v 7.DA zelo razširjene in po svoje pogojujejo cene valut ter surovin po vsem svetu. Te poteze tudi ne morejo spremeniti evropski in srednjeevropski operaterji, ker imajo v rokah premalo kapitala. Celo centralne banke velikih in gospodarsko trdnih držav (npmška Bundesbank) ne morejo nič po magati in pasivno sprejemajo ta ko tržno stanje. Te dni so nekatere specializirano revije objavile podatke, da znaša špekulativni kapital po svetu kar tisoč mijijard (jolarjev, od katerih ima velika veoipa oznako ■rfnade in USA*. Za primerjavo naj pojasnimo, da znaša ta kapi-, tal vsoto, ki je dvanajstkrat višja od proračuna italijanske republike za eno leto. Ta kapital se z lahkoto premika iz ene naložbe v drugo, večkrat celo s telefonskim nalogom. Tako si je lahko razlo žiti hitre preobrate na svetovnih borzah, po katerih prednjačijo prav ameriške. V preteklem letu je bil dolar najvišji 11. decembra (958 lir, 2.02 marke), najnižji pa točno pred letom dni, torej 3. januarja (799 lir, 1,7 marke). Zlato je qd okrepitvi dolarja-spet padlo pod 600 dolarjev ,za unčo in je padlo v torek na 585 dolarjev ali 17.500 lir za gram, V preteklem letu so bile kupčije z zlatom zelo nestalne in živčne, saj so cene rumene kovine nihale tudi v dnevnem razmahu 6 7, odstotkov. Najdra žje je bilo zlato 21. januarja (85<> dolarjev za unčo), najcenejše pa IR marep (461 dolarjev). Po januarskem navdušenju ob iranski krizi ter ob afganistanskih dogodkih je cena zlata padla za 45 odstotkov. če bi kdo kupil zlato na najnižji ravni, bi razpolagal sedaj z zaslužkom kakih 20 odstotkov, kar za današnje čase ni veliko če je kdo kup'1 'ani zlato po srednji letni ceni dolarjev), je doživel zgubo kakih 10 15 odstotkov Britanski funt le snet poskočil, sorazmerno z dolarjem V sredo ip veljal 222h lir, mpd lanskim le tom pa ie nihal med 17*0 in 7‘Mn lirami. Sorazmerno se je funt bolj ovrednotil kot dolar. Japonski jen je poskočil na 4,59 lire, med lanskim letom pa je nihal od 3,28 do 4,59 lire, kar predstavlja razmah kakih 40 odstotkov. Italijanska lira je sledila ta teden marki ter se mi bistveno razvrednotila. V lanskem letu se je razvrednotila nasproti vsem valutam v višini 10 odstotkov, (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank Danska krona Švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska lira Angleški funt Irski funt Švicarski frank Avstrijski šiling Japonski jen Avstralski dolar Španska peseta Portugalski eskudo Jug dinar mali veliki Grška drahma Trst 31. 12. 80 925,-765.-470,-431,-29,-150,— 207,— 180.— 203,— 2185.— 1730.— 520,— 67.-4.20 1025,- 11.25 16.-26,50 27.25 17.- VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 31. 12. 1980 Sovjetski rubelj 280,- Poljski zlot 6,80 Češka krona 34.50 Madžarski forint 25.- Romunski lej 25.- Bolgarski lev 315.- Turška lira 8,50 Celovec Ziirich Beograd 31. 12. 80 31 12. 80 31. 12. 80 13,60 1,76 28,45 11,35 1,48 23,33 700.00 90,59 1474,20 MO,50 83.16 1353,63 43,10 5,61 90,00 225,50 29,49 480,58 309,50 40,26 652,56 262,00 34.19 559,81 300,90 39,03 637,53 1,46 1,90 3,12 32,16 4,20 67,61 773,50 — 1636,54 _ 12,76 208,72 — 0,86 13,22 — . 32,25 16,50 2,35 35,89 22,90 3,40 — 39.45 5.70 — 39.45 5,70 — 24,50 — 57,78 DRAGOCENF KOVINE 30. 12. 80 Nakup Prodaja Zl.ATO Milan (g) 17.600 17.800 ZLATO London (unča) 587 dol. 588 SREBRO Milan (kg) 475.000 495.000 PLATINA Milan- (g) 17.500 17.700 250 in 251 ustave SR Slovenije ne ls na ravni občinskih skupščin občin Koper, Izole in Piran, pač pa bomo sodelovali pri odločanju o važne jših problemih, ki se nanašajo na širše področje oziroma na vse področje Slovenskega Primorja.* Profesor Musizza, glede katerih glavnih problemov občin Slovenskega Primorja ho odslej soodločala tudi italijanska nacionalna skupnost, seveda preko svojih delegatov? »Problemov je veliko in so pomembni. Razen o razvoju šolskih in predšolskih ustanov, razflftiproble-mov kulturnega značaja in-stikov z matično deželo bo naš četrti zbor* ■ enakopravno soodločal z.-ostalimi tremi zbori občinske skupščine o-balnih občin tudi glede ekonomskih in socialnih splošnih smernic za vse področje, nadalje glede urbanističnih posebndšti in topono-mastike, skratka o Vseh važnejših problemih, glede katerih sta enako zainteresirani tako večinski narod kotftudi italijanska nacionalna sku-pnijjst, ki tod živi in dela.* • In kako ocenjujete najnovejše sklepe? «Menim, da tolmačim občutke., vseh pripadnikov italijanske nacionalne skupnosti tega področja ko zatrjujem, da gre za pomemben nadaljnji korak v tem razvoju. Do pred šestimi leti je italijanska nacionalna skupnost, ki živi v republiki Sloveniji, bila vključena v dejavnost socialno po litičnih organizacij, od leta 1975 dalje smo se s formiranjem teh specifičnih skupnosti za razvoj šolstva in kulture italijanske etnije vključili v delovanje občinske skupščine občin Koper, Izola in Piran. Sedaj je naša vključitev popolna, kajti delujemo tudi v okviru najvišjega samoupravnega organa našega področja, v okviru skupščine obalnih občin. Ne smemo pa pozabiti, da smo s svojimi paritetnimi komisijami za nacionalna vprašanja italijanske skupnosti vključeni tudi v vse tri občinske skupščine občin Koper, Izola in Piran in tudi v republiško skupščino SR Slovenije.* V teh dneh so bili med zasedanjem vaše skupnosti začrtani tudi srednjeročni razvojni načrti? « To je drugi pomemben dogodek, o čemer je vredno govoriti. Program do leta 1985. predvideva okrepitev naših knjižnic ter mešanih knjižnic, ki delujejo tako za našo nacionalno skupnost, kot tudi za večinsko skupnost. Program nadalje predvideva publikacijo monografije o življenju in sodelovanja i-talijanske nacionalne skupnosti na vseh področjih od osvoboditve do danes. V tem smislu se predvideva tudi realizacija tejevizijskega dokumentarca v sodeftrranju s studiom koprske TV. Nadalje računamo, da bomo z jugoslovanskimi mladinskimi filmi sodelovali na filmskem festivalu avantgardnega filma v Avellinu. V prihodnjih petih letih bomo, končno še utrdili sodelovanje z nekaterimi italijanskimi gledališkimi ustanovami, kot na primer z ustanovo «Teatro stabile F-VG in gledališčem «Con-trada* iz Trsta, nadalje z gledališčem «Buratto» iz Milana in drugimi. Računamo, da bomo utrdili ali začeli intenzivnejše odnose tudi z umetniško-kultumimi društvi slovenske nacionalne skuonosti v Furlaniji • Julijski krajini. Pomembna naloga, ki jo bomo skušali uresničiti do leta 1985, pa je ustanovitev italijanske gledališke družine v treh obalnih občinah * In katere pobude so še posebno aktualne v tem času, v tem trenutku? »Predvsem bi rad podčrtal dejstvo, da začenši s 1. decembrom pravkar minulega leta, to se pravi, da se prav sedaj vsi slovenski in italijanski otroci našega področja, ki obiskujejo tako imenovano «ma!o šolo* oziroma, ki se pripravljajo na osnovno šolo, učijo prvih, elementov, osnovnih temeljev slovenskega in italijanskega jezika. V bližnji bodočnosti bodo to pobudo razširili še na mlajše otroke. Menim, da gre za izredno pomembno odločitev, da bi se namreč tudi med najmlajšimi ustvarilo dvojezično vzdušje, dvojezična miselnost.* E. O. uiiiiiiitiamiiiMMiiiMiiMiiiitimiMMtnmiittiiMiiiiiittMiMiiiiiiimMiinitiiiiitMiuiiiiitimiiiiiimniuiMMitiii Patronat KZ - INAC svetuje Odškodnina za uezgodo pri kmečkem delu VPR.: »Prav danes sem se vrnil iz bolnišnice, kjer sem se zdravil nekaj dni zaradi nezgode, ki sem jo utrpel pri kmečkem delu. Če bo šlo vse prav, bi moral popolnoma okrevati v 20 dneh. Ker sem se prvič poškodoval, ne vem, če mi pritiče kakšna odškodnina, že ker se je nesreča zgodila na delu. Ko sem nakladal gnoj na voz, mi je spodrsnilo in sem padel z dva metra visokega zida. Kaj mi svetujete? P. F.» Vsako nezgodo na delu bi bilo treba prijaviti v roku treh dni na urad za zavarovanje proti nez.go dam INAIL, ker ima ponesrečenec v tem primeru pravico tako do zdravljenja kot do začasne odšk«xl nine ali celo do mesečne rente. V vašem primeru pa ie prijavo že napravil zdravnik, ki vas je sprejel na zdravljenje v bolnišnico. Vendar pa verjetno ne boste dobili nikakršne odškodnine. Precej visoka odškodnina zaradi začasne nesposobnosti, kot jo prejemajo kmečki delavci, vam ne pritiče, ker ni nezgode neposredno povzročil stroj. Po deželnem zakonu štev. 14/73 pa je predvideno izplačilo dnevne odškodnine v višini 1 500 lir na dan, vendar pa žal tega zakona letos niso financirali. Kljub temu pa vam svetujemo, da vložite zahtevek na INAIL, ker vam bodo po vsej verjetnosti likvidirali omenjeno odškodnino za vse dni začasne nesposobnosti s kakšnim mesecem zamude, ko bo dežela za to našla sredstva. Z ZAKONOM DOLOČENI POVIŠKI POKOJNIN V JANUARJU 1981 Pred kratkim smo že poročali o predvidenih poviških pokojnin IN PS s 1. januarjem 1981, sedaj pa poseben zakon dokončno določa nove zneske, kakor sledi: 1. Minimalne pokojnine samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci): povišale se bodo od dosedanjih 151.900 lir na 167.400 lir na mesec; 2. Minimalne pokojnine odvisnih delavcev: od 164.550 lir na 186.750 lir; 3. Vse pokojnine nad minimalno: povišali jih bodo za fiksni znesek 38.200 lir in za 5 odstotkov sedanje pokojnine, ne upoštevajoč dra ginjske doklade po letu 1976 in ta znesek ne more presegati 775.000 lir; 4. Socialne pokojnine: od sedanjih 110 150 Ur jih bodo povišali na 119.850 lir na mesec. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Burna leta — film Režija: Luigi Zampa; igrajo: Nino Manfredi, Gino Cervi, Linda Sini in drugi. 11.40 Ljudje in avtomobili 12.30 Check-up, zdravstveni program 13.25" Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 športna sobota 16.00 Izginuli Holandec, 3., zadnji del 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 »Petrosinella* 18.15 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro — risanka 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Risanka 19.20 VELIKI LOV. 10. del TV nadalj. 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 ODER, varjetejski program, ki ga vodi Milva 21.55 Neposreden prenos: nogomet ITALIJA - URUGVAJ 22.50 Carla Fracci in James Ur-bain: MEDEA Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 človek in ideje 20. stoletja 11.00 Dan Reginalda Peacocka, po zgodbi Katherine Mansfi eld ■ ^ 12.05 Harold Lloyd Show 12.30 DOGODIVŠČINE BLACKA BEAUTYJA TV film 13.00 DNEVNIK 2- — OB 13-URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Polet Lufthansa 615, ponazorjena anketa 15.45 Dve ali tri reči z Amando Lear Program za mladino 16.30 TOLPA PETIH, TV film 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Neposreden prenos iz studia 7: glasbeni program za mlade 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Od tu do večnosti, 4. del TV nadalj. Prevvitt prosi Lorene za roko, toda dekle ga sicer ima rado, a ponudbo odkloni. Noče se namreč odpovedati načrtu, da bi se vrnila v svoj rojstni kraj in se uveljavila kot pošteno dekle. Med neko vojaško vajo pa se Previti, čeprav ga predstojniki strogo nadzirajo, uppe neke- { mu častniku in ga zato postavijo pred UbjaŠko slkfišČž. lil ga obsodi na tri mesece zapora. Tu se Prevvitt skuša prilagoditi novim, razmeram, celo povsem nečloveškim nasiljem, ki vladajo v vojaškem zanoru. a mu to ne uspe. 21.35 GLEDALIŠKA IGRA, 2. večer 22.30 Knjižne informacije Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 16.45 Vse o. .. Romolu Valliju 18.20 Nedelja, več nedelj , 1 18.55 Gledališče akrobatov , 19.00 DNEVNIK 3 ' < . 19.30 Gledališče akrobatov 19.35 Napoved programov . 20.05 Vsi na oder 20.40 Znanost in glasba XIV. glasbene jeseni v Comu 21.30 Futurizem' 22.20 )NEVNIK 3, JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Poročila 9.00 Vrtec na obisku; Leto teče, nič ne reče 9 25 Glasba za . cicibane: Naše igrače 9.40 Dimnikarček se potepa po svetu 9.50 Z besedo in sliko 10.05 Mah svet 10.35 Delaj z glavo: Razporeditev učne snovi 11.05 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO, španska nadalj. 11.55 Poročila 14.00 Aprilske norčije, ponovitev ameriškega filma 15.30 Izbor iz jugoslovanskih no voletnih sporedov 16.40 Na smučeh z Everesta, japonski dok. film 18.00 Svet v letu 1980 V zunanjepolitični redakciji ljubljanske televizije so pripravili posebno oddajo, v ka teri so skušali prikazati najpomembnejša dogajanja pravkar minulega leta. Samo ob sebi se razume, da ’ pridejo v tem pregledu v po štev tisti najpomembnejši do ■ godki, ki so še najbolj razburili svetovno javno mnenje. Pomislimo le na afganistan sko zadevo in nato na spopad 1 med Iranom in Irakom, še prej pa notranje politične1 razmere v tej deželi. V tem pregledu bo seveda govor tudi o teheranskih jetnikih. Se» 1 veda ne more ta pregled mi mo, dogajanj' ria Poljskem, mimo procesa za socialistično demokratizacijo v deželi1, procesa, ki je privedel do stavk v baltiških industrij skih središčih. O vsem tem in marsikaterem druge.n dogodku bo govorila ta oddaja. 19.05 Zlata ptica: UŠJA SLANINA 19.15 Risanka 19 24 Tv nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadalj. 20.50 Smo. ker pojemo, glasbena oddaja AVTOCESTA NASILJA, ameriški film Film «Avtocesta nasilja* izhaja iz leta 1975 in režiral ga je sloviti Kaplan. Gre za ob čutljivo analizo težav mladega šoferja tovornjaka, ki se bori proti korupciji v svojem poklicu. Ker ga silijo, da pretihotapi neko blago, se te mu upre. Skupaj z nosečo ženo zabrede v težave. Reži ja je spretna in daje točen | flasilja in mladeniče 'Vegk' odjfora tfemu nasiiju'."' 22.40' TV' 'Kažipot Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Rock scena 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D — Stičišče ' 20.30 6.000 km strahu — iilm 22 00 TV D — Danes 22.10 «Quarta parete* — film 23.40 Kanal 27 — programi tedna Zagreb 13.10 Ptičje strašilo 13.40 Veliko mesto 15.00 Junaki risanih filmov j 16.20 Izbor iz jugoslovanskih novo letnih sporedov 18.10 Potopisna reportaža 19.30 TV DNEVNIK i 20.00 Turoooljski top — drama ŠVICA 16.10 Preigram za mladino 17.50 Prosti ekran 19.10 Risanke 20.40 Film TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Koder teče. ondod moči; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert: 11.30 Beležka in Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zutrii — danes in jutri*; 12.30 ir. 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino: 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-oper: 17.10 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu: 18.00 »Adamova skrivnost*, fantastična igra: 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15 30, 16.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti: 11-90 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14 33 V prijetni družbi slovenskih ansamblov; 16.00 Istrski akvareli: 16.10 Glasovi in zvoki: 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Prah zvezd. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14 30 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave: 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Otvoritev, pregled dogodkov, najava s]x>reda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu: 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16 00 Sobotni pik nik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 15.45 Zabavna glasba in objave. RADIO 1 7.00. 4.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Sobotni program; 7 15 Tukaj Jug: 7.40 Glasbeni odmor: 9.00 Vikend: 10.03 Black-out; 11.15 Glasbeni pro gram z Ornello Vanoni; 12.03 Po šasti; 12.30 Dva pola; 13.30 Iz rocka v' rock; 14.03 A.A.A. išče se; 14.30 Tudi mi smo tu; 15.30 Storia contro storie; 15.30 Iz Broadwaya do Hollywooda: ameriški musical: 16 00 Tat: 16.35 Mi kot vi; 17.30 obj«drtiv Evropa; 18.00 Globetrot-ter; 20.00 Dober večer, zdravnik — zdravstvena oddaja; 21.03 Cab-mu sical. RADIO 2 7.30, 8.30, 9 30, 10.00, 1130. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19 30 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 -10.12 Tri, tri, tri; 11.00 Long Pia ying Hit; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit Parade: 17.32 Komedija v štirih dejanjih: 19.50 Vsi skupaj; Riccardo Coc-ciante, Kate Bush, Matia Bazar in Keith Emerson; 21.00 Rimski koncert, 20.45 Nogometna tekma: litalija - Uu:gvaj. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9 00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.30 Jutranja kronika — obvestila; 6.20 Re kreacija: 6.50 Dobro jutro otroci;! 7.30 Iz naših sporedov; 8.' I Pio nirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Radio Ljubljana se predstavi; 12.10 Go dala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Veseli domači napevi; 13 00 Dane:; do 13 ure; 13.20 Obve stila in zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam. . .; 14,05 Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odme vi; 15.30 Zabavna glasba: 15.30 Ra dio danes, radio jutri!; 16.00 Vrti l.iak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute r\ EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19 25 Obvestila in zabavna glasba; 19.55 Mladi mostovi: 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo: 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 25.10 Z lahkimi notami po domovini; 00.05 - 4.30 Nočni program. NOGOMET «MUNDIALITO» V MONTEVIDEU Danes za Italijo važn tekma proti Urugvajcem Italijani bodo zaigrali v standardni postavi - Tekma po TV ob 22. uri - Ugodni odmevi na srečanje Argentina - ZRN MONTEVIDEO - Tekma med Argentino in ZRN bo ostala gledalcem na stadioni «Centenario>, in televizijskim gledalcem še dolgo v spominu. Obe moštvi sta prikazali vrhunski nogomet. Nemci pa so kljub porazu dokazali, da sodijo res v elito svetovnega nogometa. «Bila je to zelo lepa tekma, med dvema modnima enajstericama. Prvih 15 min. igre J - bilo v našo korist, nato so naspratniki prevzeli vajeti igre v svoje roke, v zadnjih minutah srečanja pa je moje moštvo spet zaigralo kot zna. Sicer pa sta bili obe ekipi blizu zmage, sreča pa se je vendarle nasmehnila nam. Tudi zaradi tega je nogomet najlepša igra na svetu*. Tako je dejal trener se laskavo izrekli o obeh reprezentancah in poudarili, da je Zahodna Nemčija kljub porazu danes najboljša reprezentanca na svetu. Italijane pa čaka danes izredno pomembno srečanje proti Urugvaju, ki bo najbrž odločalo o tem, kdo bo igral 10. t.m. v finalu. »Azzurri* so pred današnjo tekmo optimistično razpoloženi in računajo na zmago. Nekdanji as italijanskega nogometa Gianni Rivera je na primer izjavil, da je proti Urugvaju nemogoče izgubiti, saj ima zelo slabo obrambo. Ne vemo, če to popolnoma drži, vendar je tudi res, da Urugvajci ne razpolagajo s tako obrambno vrsto, ki bi jo bilo prištevati med najboljše. Vprašanje je, če bodo italijanski napadalci znali izkoristiti te vrzeli in po drugi strani, če jim bo uspelo za- ustaviti eksplozivne domače napadalce, predvsem Ruben Paza, ki je na trenutke neustavljiv. Obeta se torej dobra tekma in upati je, da bo izpolnila pričakovanja. V primeru neodločenega izida bo odločala tekma med Italijo in Nizozemsko, kjer pa «azzurri» ne bi smeli imeti prevelikih problemov. Nizozemci so namreč v krizi in tudi na «mundialitu; ne igrajo kot bi bilo treba. Sicer pa nizozemski tisk meni, da kvarno vpliva na igralce velika vročina in pa politično ozadje. V Urugvaju vlada namreč fašistič-ra diktatura, nizozemska vlada pa je bila proti temu, da bi reprezentanca nastopala na «mundialitu». Današnjo tekmo med Urugvajem in Italijo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV po prvi mreži, in sicer ob 22. uri. iF; §c SMUČANJE V ŠVICARSKEM EBNAT KAPPLU Najboljši smučarji na svetu od jutri spet v boju za točke V Ali ae bo letos Švedu Stenmarku posrečilo osvojiti prestižni pokal? - Tudi Bojan Križaj med favoriti Napadalec ZRN Hrubesch (št. 9) je tako dosegel prvi gol za svoje moštvo na umundialitut v srečanju proti Argentini. Ta gol pa ni zadostoval za zmago evropskih prvakov, saj so nato svetovni prvaki dosegli dva zadetka in osvojili zmago (Telefoto AP) Z jutrišnjim veleslalomom za moške v švicarskem zimskem letovi-ščarskem kraju Ebnat Kapplu bo tekmovanje za svetovni pokal prešlo v drugo, odločilno fazo. Najboljši smučarji sveta bodo skušali napredovati na FIS lestvici, dosegati zmage in nenazadnje osvojiti prestižni pokal, čeprav se bo za le-tega potegovala samo kopica «izbrancev». Nič seveda še ni odločenega, saj se bedo tekmovanja za SP zavlekla vse tja do marca letos, že sedaj pa je na dlani, da se bo za najvišjo uvrstitev potegoval tudi Stenmark, saj so spremenili pravilnik točkovanja. Že prve tekme v letošnjem svetovnem pokalu so pokazale, da je švedski as ponovno v vrhunski formi in da res nima tekmeca, ki bi mu v slalomu in veleslalomu znal prekrižati račune. Najbrž ostaja Te še odprto vprašanje, kdo bo zasedel drugo mesto in v tej bitki ima realne možnosti tudi Bojan Križaj, ki že nekaj sezon smuča zelo solidno, brez večjih nihanj. Križaj bo moral svojo priložnost izkoristiti predvsem v slalomih, kjer lahko realno računa tudi na kako zmago, medtem ko se bo v veleslalomih najbrž moraj z.adovoljiti s plasma-ni v prvi deseterici. Skratka, tekmovanje bo sedaj steklo na tekočem traku, svoj epilog pa bo dobilo z zadnjimi nastopi v Kranjski gori marca letos. Z organizacijskega vidika je to za slovensko smučarsko središče vsekakor uspeh in je lahko v ponos celotnemu jugoslovanskemu športu, s finančnega pa ne vemo, če > je to posrečeno dejanje.. Naj bo .tako ali III •111111111111111111111111 lllll It II It lili IIIHII lili JI I llllfll tttliiiiiiiiMiiii m mini m || mi |||||,||||||||,||||||f|||||||||||| ||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||i||, iiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllilllllllllilllllllllllilllllillllllllltllllllllllllllllt NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI Rummenige (ZRN) je tudi na «mun-dialitun osrednja osebnost argentinske reprezentance Cesar Luis Menotti po zmagoviti tekmi proti ZRN, ki je doživela svoj prvi Poraz po triindvajsetih neprekinjenih uspešnih nastopih. Sedaj je Argentina nesporni favorit za nastop na finalu «mundia-litd», ki bo na sporedu 10. t.m. Nemci lahko še upajo na podvig Brazilcev proti svetovnemu prvaku, vendar na dlani je, da so si v četrtek zapravili veliko priložnost. Predvsem je bilo usodnih zanje zadnjih pet minut, ko je najprej Kaltz zakrivil »čuden* avtogol, nato'pa je .resnici na ljubo. Ramen Diaz zabil redko viden gol. Tekmo med Argentino in ZRN si je ogledal tudi selektor itatijgnske reprezentance Enzo Bearzot,,ki je dejal: »Obe moštvi gta zaigrali v neverjetnem ritmu.* Tudi ostali «azf zurri*, ki so prisostvovali tekmi, so Slovenski derbi med Zarjo in Bregom osrednje srečanje jutrišnjega kola Vesna bo igrala doma proti Raxterju, Kras pa proti moštvu Giarizzole KOŠARKA V PRVENSTVU C-2 LIGE V prvi nedelji leta 1981 bodo odigrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva, v katerem je med drugim na sporedu še zadnji slovenski derbi, in sicer, med Zarjo in Bregom. Zarja — Breg Na bazoviškem igrišču bo jutri zadnji slovenski derbi zimskega dela prvenstva Zarja bo gostila ek:po Brega, ki je v zadnjih treh nastopih ostala praznih rok. »Plavim* je pri tej negativni vrsti nastopov predvsem odpovedala obramba. Brežani so namreč prejeli v treh tekmah kar 9 golov. Govoriti o krizi Brega se nam zdi vsekakor prezgodaj, ker so «plavi» tudi v zače ku prvenstva1 odpovedali, nato pa odločno reagirali in si s tem popravili položaj na lestvici. Po zadnjih treh porazih pa so ponovno na spodnjem delu razbredeMiče. ',f Na boljšem j>q je gotovo Zarja. Fo nedeljskem uspehu nad Staranza-nom so namreč zarjani na drugem Marian Babuder v skoku lovi žogo med slovenskim derbijem SVimorje - Gaja mestu lestvice, ki ga bedo tudi skušali obdržati. Zarja igra letos dokaj učinkovito. Bazovci so doslej le trikrat izgubili, in sicer v gosteh proti Costalungi, doma pa proti Vesni in Rosandri. To je proti ekipam, ki so na zgornjem delu lestvice. Jutrišnji derbi bo verjetno zelo napet in zanimiv. Obe ekipi računata na ugrden izid. Večje možnosti seveda ima Zarja, ki bo igrala pred domačim občinstvom, Bregu pa so točke nujno potrebne. B. R. Vesna — Baxter Križani, ki so si že matematično zagotovili naslov zimskega prvaka, bodo sprejeli v goste ekipo Baxter, ki glede na lestvico (predzadnje mesto z 9 točkami) ne bi smela delati «plavim» velikih preglavic. Ne gre pa tudi pozabiti, da so Križani v sedmih dosedanjih nastopih na domačih tleh . prepustili le eno točko ekipi San Marca., To pa tudi kaže,-da «plavi» doma in tudi v gosteh res nimajo tekmecev v tej skupini ip prepričani smo, da bo Vesna jutri odločno startala na deseto prvenstveno zmago, s katero bi Križani še bolj utrdili že itak odličen položaj na lestvici. Kras — Giarizzole V zadnjih nastopih Kras morda ni povsem zadovoljil, sicer pri tem imajo nogometaši Krasa opravičilo v tem, da zaradi slabega stanja i-grišča v Repnu niso redno trenirali in dve nedelji zaporedoma celo niso mogli nastopati. To nedvomno negativno vpliva na uigranost in kondicijo ekipe. Navijači Krasa so vsekakor za jutri optimistično razpoloženi. Kras bo doma igral proti moštvu Giarizzole, ki ga v glavnem tHIIIIMMItllllllllllllllllllllllttllllllllllllllliliillilllllll Bari - Atalanta 1 Genoa - Foggia 2 Lecce - Catania X Palermo - Sampdoria 1 Pescara - Taranto X Rimini - LR Vicenza 2 Spal - Piša 1 Varese - Monza 1 Verona - Cesena 1 Sanremese - Triestina 2 Siracusa - Nocerina X Formia - Casertana 1 Sanglovannese - Siena X sestavljajo mladi, vendar talentirani nogometaši, katerim morda manjka le nekoliko izkušenj. Prav to bodo morali izkoristiti nogometaši Krasa in skušati presenetiti goste takoj v začetnem delu igre. Po sedmih nedeljah (Kras je zadnjič zmagal 26. oktobra) je upati, da bodo naši nogometaši le osvojili obe točki. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi prvi ..drugi- . 5. *£> prvi “f *'•' dt-ugi IKK, drugi 4. - V drevišnjem srečanju v Dolini Jadran favorit proti Pagnossinu V promocijskem prvenstvu Polet pred težko nalogo - Start mladincev V predzadnjem kolu prvenstva C-2 lige bo Jadran drevi v Dolini s pričetkom ob 20. uri igral proti Pagnossinu iz Trevisa. Po lepem podvigu v minulem kolu. ko so naši košarkarji, čeprav v okrnjeni postavi, zasluženo premagali vodečo Pachero iz San Bonifacia, se bo verjetno tudi drevišnje srečanje končalo z zmago jadranovcev. Naši fantje te dni niso najbolj trenirali, saj so si po odličnem, dosedanjem prvenstvu prislužili več kot zaslužen počitek. Z boli intenzivnimi treningi bodo pričeli takoj po tem, prvem delu prvenstva, vseeno pa menimo, da so jadranovci kakovostno toliko boljši od dreviš njega nasprotnika, da jim obe toč ki ne bi smeli uiti. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kaže, da še tudi ž hdVlrti'‘letom stanje v promocijskem prvenstvu ne bo izboljšalo. Zaradi nezadostnega števila sodnikov so doslej 'odložili vrsto tekem in tudi jutrišnje kolo bo dokaj okrnjeno. Od treh slovenskih predstavnikov bo igral le Polet, ki se bo v Mi-ramarskem drevoredu spoprijel z glavnim favoritom za končno zrna go, z moštvom Ferroviaria. Tekmi CUS - Bor in Kontovel - Don Bosco pa sta preloženi. Poletovci proti Ferroviariu imajo le malo možnosti za presenečenje. Tržaški košarkarji so doslej še nepremagani, na lastnem igrišču pa so praktično nepremagljivi. MLADINCI Jutri se bo pričelo mladinsko košarkarico prvenstvo, v katerem bosta nastopili tudi dve slovenski ekipi: Bor A in Bor B. Če upošte varno, da se letošnjega prvenstva udeležuje skupno le bornih pet moštev. potem je na dlani, da je mla dinska košarka, v "Tratiti' dOkb'j'‘ v krizi. .... .......... že v prvem kolu ■ čaka1’ Borovo A moštvo, ki gk trenira ’ Dorče^OklT ' tič, dokaj težka naloga. ♦Piavi* se N«IIIIIIIIIUIIHIII|lf||||||||||||tll||||||||l|l||||||||||||j||||llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lt1VIIUIIIIIIIIIIinilllimil1HIIIIHirilllllllllllHlltllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII|IIIIH ODBOJKA NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH DREVI PRI BANIH SLOGA-BOR Drugoligaši pred težko nalogo • Le Bor Intereuropa doma - Kontovel favorit v drevišnjem srečanju z Intrepido - Juventina v Ločniku Po kratkem premoru se bodo nadaljevala vsa odbojkarska prvenstva. V prvem nastopu v letu 1981 čakajo skoraj vse naše šesterke dokaj težki nastopi. Upati je le, da praznični dnevi ne bodo preveč negativno vplivali na končno bero točk. MOŠKA B LIGA Odbojkarje Bora JTK Banke čaka drevi izredno težko srečanje, saj odhajajo v goste k odlični Obippii Karmak v Bergamo. Poudariti velja, da Olimpia v dosedanjih sedmih nastopih še ni izgubila. Po dolgem času bo spet nastopil Igor Zadnik, tako da bo Borova ekipa precej pridobila v napadu. Vprašanje pa je, če bo vse to zadostovalo, da bi gostje zaustavili odlične domačine. V preteklosti, ko je igrala Čelana so naši odbojkarji igrali v Mi*iiiimiimi,tli, iiiii,n,,,!,n,,,, ..........................................................................................................................................................................................iininiiinii..r tenis PKvEnSi VO AVSTRALIJE Vilas premagal Američana Sadrija MELBOURNE — Mednarodno teniško prvenstvo Avstralije se Mi-, h koncu, saj bodo danes na sporedu polfinalne tekme. Večjih pre senečenj v teku prvenstva ni bilo, *aj so najboljši svetovni asi bojko-“raji to tekmovanje, ki je z leti izgubilo na vrednosti. Vsekakor pa je Prvenstvo Avstralije še prestižnega Pomena in velja tekmovanje «ve-*lk* slarn*. katerega bi vsak pravi sampion rad osvojil. Gre namreč Štiri zmage na največjih tumir-Jin na svetu, ki jih morajo tenisa-C| osvojiti v istem letu. _ v četrtfinalu je Vilas premagal “fdrija s 3:2 (7:5, 6:4, 2:6, 4:6, ”:3), kar dokazuje, da je imel Argentinec proti Američanu precej de J* ,ir> le malo je manjkalo, da ne b> bil izločen. OSTALI IZIDI warwick (Avstral.) - Scanlon (ZDA) r/8:«. 6:2, 4:6, 6:1) 3:1 eacher (ZDA) - McNamee (Avstra Mja) (6:4. 4:6, 6:0, 7:6) 3:1 bodo srečali Vilas Teacher - McNamara. lo:s, s:b, n/ polfinalu se w*rwick in Tea .Ob smrti Stanka Devetaka Izreka Mladina Borisu in družini Ismeno sožalje. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. januarja 1981 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Bergamu 01ympia Karmak - Bor JIK Banka ŽENSKA B LIGA 18.00 na stadionu «T. maj* Bor Intereuropa - Mogliano Veneto 4» • 41 18.00 v Padovi Don Bosco - Sokol ŽENSKA C-2 LIGA 18.30 na Proseku Kontovel - Intrepida ♦ * * 20.30 pri Banih Sloga - Julia • • • 21.00 v Gorici Llbertas Gorica • Breg MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Marianu del Friuli Intrepida - Ol.vmpla Gorica ŽENSKA D LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Bor MOŠKA D LIGA 20.15 v Ločniku Luclnico - Juventina KOŠARKA C-2 LIGA 20.00 v Dolini Jadran - Pagnossin DEČKI 15.30 na Kontovelu Kontovel -. Ferroviarlo NAMIZNI TENIS ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO ob 18.30 v Samatorci Kras - Ente Porto TS JUTRI NEDELJA, 4. januarja 1981 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja - Breg » • • 14.30 v Križu Vesna - Baxter « « * 14.40 v Repnu Kras - Giarizzole NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu Kras - Primorje • • • 8.30 v Trstu, Ul. Flavia Inter TS - Primorec NAJMLAJŠI 10.30 v Trstu, igrišče Campanelle Campanelle - Breg * # * 9.00 na Proseku Primorje - Olimpia * P * 12.00 v Bazovici Zarja - Inter TS KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Polet MLADINCI 11.30 v Trstu, <1. maj* Bor A - Inter 1904 KADETI 11.00 na Opčinah Polet - Ferroviarlo B » » • 12.45 v Miljah Inter Milje - Bor DEČKI 8.30 v Trstu, «1. maj* Bor - Alabarda * * * 9.30 na Opčinah Jadran - Inter 1904 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA ob 10.00 v Nabrežini Kras - Fiat Bari Bergamu vedno odlično in upati je le, da bo tako tudi tokrat, ŽENSKA B LIGA Če pogledamo na lestvico, je raz-l!ka med Sokolom in Don BoscOm iz Padove minimalna, saj imata oba zastopnika po dve točki, Na-brežinke so izbojevale toliko setov kot domačinke, v tem neposrednem obračunu, izgubile pa enega več. Glede na to, da se igra v Padovi, čaka varovanke trenerja U-šaja težaven nastop. Odbojkarice Bora Intereurope bodo grale prvo tekmo v novem letu pred domačimi gledalci. Gostle bodo drugouvrščeni Mogliano Veneto, ki ima dve točki več. Omeniti velja, da domačinke bodo morale na igrišče nekoliko okrnjene, kar se zna v tem izenačenem srečanju lahko bridko maščevati. ŽENSKA C-2 LIGA Med tremi našimi šesterkami je drevi pred najlažjo nalogo Kontovel, ki bo gostil Intrepido. Konto-velke so letos nekoliko slabše, toda Intrepida je na Proseku obsojena na poraz. Derbi 4. kola pa. bo pri Banih med Slogo in Julio. Poudariti velja, da je Julia še neporažena, slogašice pa so izgubile samo tekmo z Bregom. Po našem mnenju so favoritinje , domačinke, pa čeprav praviloma igra Julia s slovenskimi ekipami izredno zagrizeno. šesterka Brega, ki je zaenkrat prijetno presenetila, odhaja v goste k Libertasu v Gorico. Goričan-ke so ostale praznih rok samo enkrat in to predvsem zaradi izredno zagrizene igre v obrambi. Po našem mnenju je Breg nesporen fa \ orit. MOŠKA C-2 LIGA Naš edini zastopnik v tej ligi, Oiympia iz Gorice je po treh nastopih še brez točk. Drevi se bo spoprijel v gosteh z Intrepido, ki je na odličnem drugem mestu lestvice, kar pomeni, da bodo gostje izredno težko prekinili vrsto porazov. ŽENSKA D LIGA Med , devetimi tekmami, kolikor jih bodo igrale naše šesterke ta konec tedna, bo v tej ligi tudi edini slovenski derbi med Slogo in Borom. Tržačanke so v treh nastopih pospravile optimalno število točk (sest). Sloga pa je izgubila samo krstno tekmo v tej ligi (slogašice so namreč novinke v tej konkurenci) z Julio. Potem pa so osvojile dve zmagi in so trenutno na več kot odličnem 4. mestu na le- stvici. Po nekoliko nezanesljivem startu, saj je bilo potrebno odigrati kar pet setov s Solarisom za osvojitev prvih dveh točk. Potem z Lucinicom in Julio ni bilo več takih težav. V tem prvem derbiju je Bor favorit, pa čeprav igra v gosteh. Poleg nekaterih mladih odbojkaric nastopajo še nekatere starejše, kar bi moralo nagniti jeziček na tehtnici 'na njihovo stran. MOŠKA D LIGA V ozek krog šesterk, ki so v letošnjem prvenstvu prijetno presenetile, sodi tudi Juventina iz štandre-ža. V 4. kolu se bodo štandrežci spoprijeli v goriškem derbiju z Lucinicom. Ta derbi bo precej izenačen in Juventina, kljub temu da igra v gosteh, ni brez možnosti za uspeh. G. F. bodo namreč spoprijeli z Inter jem 1904. Bor B bo v tem kolu počival. KADETI Poletovci imajo jutri možnost, da na domačem igrišču proti Ferroviariu B osvojijo nov prvenstveni par točk, borovci pa bodo jutri v Miljah proti domačemu Interju pred dokaj težko nalogo. DEČKI čeprav bodo vsi trije naši nred-stavniki igrali doma. pa jih čaka težka preizkušnja. Kontovel se bo že danes spoprijel s Ferroviariom, jutri pa bosta igrala še Bor (proti Alabardi) in Jadran (proti Interju 1901)., NOGOMET ^ OD STRI MUK Jacetel rio|omHhcga ^novoletnega turnirja» Jutri se bo v Italiji pričel na novo osnovani nogometni »novolet-ni turnir*, na katerem sodelujejo enajsterice A lige. Turnir je sicer v senci