23S. Številka. Trst, v sre«lo 30. novembra IS9S. Tečaj XXIII. „■dtmoat" iehaja dvakrat na dan, razun nedelj in prarnikoT, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih irhaja ob fl. uri zjutraj. Naročnina /.nafta: Obe isdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec rarmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe bre« prilofene naročnine «e uprava ne otira. Na drobno se prodajajo v Trstu ej titranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon liv. 870. 4 nvč. ih V edlaoHtl je moč! OffUat ne računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, oamrtnice in javne zahvale, domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ne poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravni««. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carin ti a Stv. 12. Upravalfttvo, od- ' pravnišlvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo fttv. 3, II. nadstr. j ii ----1 r Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij liata „Edinosti". Natisnila tiakarna konsorcija liata „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dnn^J 21). Ministerstvo m železnico je odredilo, da je dne 2. decembra praznovati v zmislu obratnega pravilnika. Duu^l 29. Danes je prispelo semkaj darilo nemškega cesarja cesarju Franu Josipu. Darilo je dragocena namizna posoda iz porcelana, katero izrodita poslanikn grof Eulenburg in vojaški atašč grof Moltke jutri cesarju. Dun^) 29. Prihodnja seja državnega zbora bode dne 6. decembra. Budimpešta 29. Dan jubileja se bode slavil na veličasten način o udeležbi oficijelnih krogov. Slavnostni službi božji v cerkvi sv. Matije bodo prisustvovali vsi civilni in vojaški dostojanstveniki. V vseh vojašnicah se bode darovala slavnostna služba božja, na kar se razdelijo jubilejne kolajne. Budimpešta 29. (Zbornica poslancev.) Minister za notranje stvari je poslance pismeno povabil, naj se udeleže slavnostne službe božje, ki se bode darovala dne 2. decembra v cerkvi sv. Matijo. Predsednik je vsled tega predlagal, naj ne bode dne 2. decembra nikake seje, Posl. Košut je govoril proti predlogu predsednikovemu, češ, da se Avstrija 1. 1892 tudi ni udeležila 2f>-letnice cesarjevega kronanja na Ogerskem. Kakor je tudi govornikova stranka navdana odkrito ljubeznijo do svojega vladarja, vendar ne more sprejeti predloga govornikovegn. Govornik je predlagal, naj se preide na dnevni red. Potem, ko je še poslanec Szalay govoril proti predlogu predsednikovemu, je pričel govoriti ministerski predsednik baron Banfty, ki je izjavil, da se nikakor ne krši ogersko državno pravo, PODLISTEK BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Vefiesl&vov. 11 Rade so me gledale ženske glave, dtC, neka kotarska udovica iz mesta dala mi je namigniti po našem mlekarju, da ne bi se branila, ko bi jej hotel prinesti jabolko. A ja! mislil sem jaz, prav je oče rekel: »Zeua je angelj varuh, ki more biti tudi črni vrag«. Zastonj je čakala udovica, zastonj tudi druga dekleta po vasi, jaz sem stiskal obe očesi, pa beži! Ženskim glavam ni bilo drago to, osobito onim, ki niso mogle dočakati rožmarina; pa udri po meni, da sem ohol, da sem bahač, in več tu-kega, kar more brbljati ženski jezik. Naposled so mi pridejali ime: »baron Iviea«. Sedaj veste, zakaj se imenujem tako. In to ime mi je ostalo. No, jaz sem se dobro odrezal in dekleta so se me ogibale, kakor mačka žerjavice. — Nu, slednjič sem se opekel tudi jaz. »Dil, d&«, je dostavil Ivica in glava se mu je sklonila o tem. Neki mili spomin se je vzbudil v njego vi duši, neki sveti spomin; pa kakor da se je bal, odkriti ga meni, vzravnal je glavo ter nadaljeval kakor prej : »Da vam povem, kako sa mi je pripetilo. Rekel sera vam že, da je moj oče obiskal vsako leto sveto Mater božjo bistriško in to vsakokrat, kadar je šla zagrebška procesija v Bistrico po stari ako sprejme zbornica predlog predsednikov 01uy in 8 i ni a sta govorila v zmislu opoi Poslednji se je pridružil predlogu Komitovemu inje rabil pri tem tako žaljive izraze, da ga je moral predsednik opomniti, naj spoštljiveje govori o vladarju. Szalay je predlagal, naj se da predlog predsednikov tiskati in naj se predloži v prihodnji seji. Potem, koje še govoril poslanec M a udara s proti predlogu predsednikovem, je bila zaključena razprava. Opozicija je predlagala, naj se o predlogu Szelay-ja, namreč, da se naj preloži razprava na jutri, glasuje po imenih. Tej želji je ugodil predsednik iti odredil, da se razprava preloži na jutri. Predloga poslancev Rakovsky in Szcnt radi takojšnje razprave o predlogu predsednikovem, sta se odklonila s 144 proti 120 glasovom. Na to se je razprava preložila na jutri, Havana 29. Vsled eksplozije večega števila zabojev, polnih patron za topove in puške, je ubitih mnogo oseb. Nadalje bo poroča iz Havane: V prvem trenotku eksplozije ni bil sicer uikdo ubit, toda kmalo potem je umrlo mnogo oseb na dobljenih ranah. Za drugih petnajsu. oseb ni upanja, da ozdravijo. New-York 29. V poslednjem viharju je v New-Yorku zgubilo življenje 7 oseb. V piistanišču v Bostonu in v njegovi okolici se je potopilo 35 ladij. Pri tem je utonilo 25—30 oseb. 0 premeščenju dvornega svetnika Pokornega. Da so ravnatelju pošte in brzojava v Trstu, dvornemu svetniku Pokornemu, dnevi šteti tu med nami, to se je vedelo že precej časa in pričakovalo navadi, t. j, okolo polovice meseca julija. Leto dan po onem pogovoru na holmcu rekel mi je nekega dne moj oče: — »Iviea! pripravi se na pot. Bodočo sredo sprovede senator zagrebško procesijo v Bistrico, in mi odidemo v sredo se zoro. Toda na vozu. Oprosti mi Bog moje grehe, rad bi šel peš, kakor sem tako delal skozi štirideset let, ali ne gre in ne gre, noge mi niso za nič; nu, upam v Boga in v sveto Muter božjo, da ini upiše v dobro tudi ta pohod. V sredo torej, ko se zasveti zora, upreži ti zelenca, pa v ime božje! Ti me bodiš vozil; itak bode t«) najbrže zadnji pot, ko bodem videl sveto Gospo bistriško. Bolje je, da si ti, moj pr-veneo, z menoj starcem«. Tako je tudi bilo. V sredo sem zapregel zelenca, mati je spekla nekoliko kolačev, skuhala gnjat, in stavila na moj voz pet poličev starega vina in steklenico žganja, pa ko je pri sv. Marku zvonilo na prvo mašo, počil sem bičem, pa hajd mimo Stubiee! Tu si je moj stari dal staviti štiri rogove, in ko smo se okrepili z dobro kapljico, šlo je dalje v Bistrico. Menda veste, kako je tam — ker ste mestni gospod. Tudi prej je tako bilo, samo da se je zbiralo več ljudij. Svet se je držal takrat več običajev, nego-li danes, a bogme tudi ta vaša velika gospoda iz Zagreba. Moj oče se je izpovedal pri fratru, prejel sv. obhajilo, poklonil Maten božji voščeno svečo od dveh funtov iu voščeno nogo in potem izpil z gospodom senatorjem boco ali dve vina. Drugega dne se je vrnila naša procesija domov. Solnce je peklo, kakor da mu je kdo pod- ,>3- j«* le, kedaj prineso novine službeno objavo o kar je določeno. Gospod ravnatelj Pokornyse je bil zaračunal temeljito v računih svoje »politike«. Menil je mož, da mu zadošča, ako ima gospodovalno kliko tržaško na svoji strani iu ua podstavi te supozicije je uravnaval svoj«' postopanje toliko gledč personalij, kolikor gledć »radovanja v jezikovnem pogledu na glavnem in na podrejenih poštnih uradih. Vsaki migljej v »Piccolu« ali »Indipcndentu« mu je bil ukaz, vsaka grožnja ali le znak ozlovoljenosti v teh dveh listih je zadoščal, tla je v nervozni naglici odrejal in spreminjal tako, da je bilo po godu gospodovalni kliki. A časopisje te klike ne štedi s priznavanji, ako vidi, da kdo služi — kliki. In pohvale in priznavanja so se vrstila redno in perijodično na adreso dvornega svčtnika Pokornega. Iu poslednji je bil srečen, zelo srečen. Ta sreča in glasni pojavi zadovoljstva v gospodovalni stranki so bili g. Pokornemu v vspodbujo, da je vedno bolj lezel na jedno stran. V tej sreči je mož čisto pozabil na narodne odno-šaje in boje v Trstu in ua potrebe večine slovenskega prebivalstva v p o d r o čj u t e g a poštnega ravnateljstva. Zadovoljnost gospodovalne stranke mu je bila v nadomestilo za — vse ! Italijani so ga hipnotizovnli popolnoma in v tej hipnozi je videl le njih in se niti menil ni za one, ki so menili drugače in katerih je — mnogo. Cim pa se je državni uradnik — in celo tak, ki stoji visoko gori na lestvici uradniške hierarhije — zgubil v taki omami, čim je nehal računati z vplivi in zahtevami od vseh strani, čim se je udal krivi veri, da mu ne treba računati z faktičnimi odno-šaji, in to še na mestu, kjer so ti od nošnji tako komplikovani, kakor so v Trstu, in je tako jel vzbujati menenje, da jo stopil doli z višine objek- kuril. Ostavili smo voz v krčmi, pa šli z zagrebško procesijo do kapelice svetega Lacka. Prav lepo stoji crkvica na holmcu kraj ceste med visokimi gostimi drevesi, stoji vam kakor kaka rožica, vsajena od Bogorodičine roke. Tam, kake četrt ure od mesta, ustavljajo se Zagrebčani prvi krat. Naš sprevod je bil uprav gosposki. Nebo jasno, raožnarji so grmeli z brega, vsi zvonovi so zvouili, pred nami so vihrale zastave od rudeče svile, naša purgarska godba je svirala vesele glasove, za godbo šest parov belili ovenčanih deklic, naš opat v zlati opravi, a za njim debeli senator pod kalpakom, in k tem sila gospode, meščanov iti kmetov. Vse to se je mešalo, vse to sviralo, zvonilo, grmelo, da mi je bilo prav milo pri srcu. Pri sv. Lacki smo se ustavili. Duhovniki so stopili v cerkvico, a narod je legel pod starimi, gostimi drevesi v zeleno travo. Dečki so skakali okoli se svojimi konjički iz sladkorja, deklice so si jemale svoje svete podobe, in bilo je vika in krika, kakor je to navadno nu takih slavnostih. Moj oče je šel nu kamen pod visokim drevesom, siromak se je jako utrudil od tolike vročine. »Oj sinko«, mi je rekel, »da bi imel kapljico vode ali vina; solnce peče grozno, prah se vzdigava do oblakov, a grlo mi je prav kakor pesek!« Jaz neumnež sem ostavil čutaro na vozu, pa mi je bilo jako žal, da mora moj oče siromak trpeti žejo. Gledal sem semkaj, gledal tja — ne bi-li se naši« kapljica pri kaki krščeni duši — toda nič. (Pride še.) tivnosti in jednake dobrohotnosti do vseh ter da hoče služiti le jedni strani, mesto da I »i skušal nivelirati in vzravnavati nasprotja na jx«lrejenem mu uradu, namenjenemu vsej javnosti: tedaj ne more l>iti drugače, nego da mu rase število nasprotnikov od dne do dne in da ne more izostati dan, ki mu postane stališče ne vzdržljivo. Do pičicc tako se je godilo z ravnateljem Pokornim. Hotel je služili le Italijanom in z istimi zvezanim »konservativcem* birokratiškega in nebi-rokratiške pokoljenja, a med tem se je od dne do dne širil propad med njim in veliko večino prebivalstva v področju tega ravnateljstva. Ogorčenje je raslo in je dobivalo izraza v ostrih besedah gori na Dunaju. Slednjič je hruška dozorela in je padla z drevesa, ker je morala pasti. Da je gosp. Pokornemu že podpisan potni list iz Trsta v (iradee, vedelo se je že precej čaHa. Vendar je ostalo laško časopisje razmerno mirno. Ta mir si mi ne moremo tolmačiti drugače, nego da so laška stranka in nje pokrovitelji napenjali se enkrat vse svoje sile, da si ohranijo — poslužnega jim birokrata. Ko pa so izvedeli iz listov, da, »kur je, je«, ko so izvedeli, da se njih varvanec in pokorni pomagač mora pripraviti na slovo, tedaj pa je vzkipelo v laških listih. To se je bruhala jeza, to je vriščalo in ta jeza je najbolji dokaz, klasična priča, kaj je bil poštni ruvnatelj Pokornv za tukajšnjo italijansko stranko in nje poitalijančevalne namene!! O »Piecolu« in »Indipendentu« vemo pad, da nimata navade zavzemati se državne uradnike — avstrijske. (1e pa se kcdaj vendar dogaja kaj tacega, morajo biti posebni vzroki. Zato pa je besnenje omenjenih dveh listov, češ, da so Slovani proganjali Pokornega le zato, ker je hotel biti le uradnik in nič druzega in ker ni hotel pospeševati aspiracij Slovanov — le tartiferija najgrše vrste. Mi nismo zahtevali ni od Pokornega, niti ne zahtevamo od nobenega druzega državnega funkei-jonarja, da bi podpiral naše agitacije, pač pa zahtevamo od vsakega uradnika, visokega in nizkega, da kaže jednako dobrohotnost do vseh, brez razlike narodnosti, ter da izvršuje državne temeljne zakone za vse jednako. To hočemo in nič druzega. Dali pa je Pokornv res bil tak uradnik, knkoršnih zahtevamo mi, o tem more soditi vsakdo po slavo-spevih v »Pieoolu« in »Indipendentu« od poprej, koje stal trdno, in po izbruhih jeze sedaj, ko odhaja. Čujte, glede g. Pokornega moremo zatrditi polnim prepričanjem, ne le, da ni bilo tako, kakor trdijo »Pieoolo« in družba, ampak, da je bilo ravno nasprotno. Mi smo bili nrsprotniki gosp. Pokornemu, tega ne tajimo. Bili smo nasprotniki, ker mu prijatelji nismo mogli biti, ker nam je onemogočal sam svojim postopanjem, da bi mu bili prijatelji. Toda mi mu nismo bili nasprotniki zato, ker se ni utikal v politiške agitacije, ampak zato, ker je notoriika istina, da ee je ravno med njegovimi, podrejenimi mu uradniki razvilo najhuje slavofobstvo, ki te pojavlja dan na dan. Takega slavofobstva ni najti na nobenem državnem uradu v Trstu v toliki meri, kakor med izvestnimi poštnimi uradniki. Mi smo morali postati nasprotniki vitezu Pokornemu, ko smo videli n. pr., kako so se izvestni poštni uradniki o zadnjih volitvah ponižali v fanatične agitatorje za progressovo stranko. Nikar ne tajite tega, to so dejstva. Nikdar ne pozabimo onega trenotka izza lanskih volitev, ko je progressovska množica, psu-joča Slovane, hkratu prirejala navdušene ovacije pred poštno palačo v priznanje za — storjene usluge. Te ovacije govore cele knjige! Sicer pa zadošča že hvala lista z »Indipendentovimi« tendencijami: državni uradnik, ki ga hvali tak list, je kompromi-tovan, a Slovani si pišejo le najbolje spričevaio, ako niso prijatelji takemu uradniku. Mi ne zavidamo dvornega svetnika Pokornega na takem prijateljstvu, konstatujemo pa, da so srčne vezi, ki so se plelc med njim in laškim novinstvom, trdno veljavnim dokazom, da je bila mera polna razlogov — za odhod viteza Pokornega! »Piccolo« pravi tudi v svoji jezi, da so Slovani postopali tako proti Rinaldiniju in Pokornemu, ter da postopajo tako sedaj tudi proti — Goessu, ker oni sploh ne marajo nepristranskih uradnikov. Prav ima »Piccolo« : nepristranost Rinaldinija in Pokornega je bila iz istega kroja in ni torej ni-kaka krivica, ako se mečeta oba ta dva moža v jeden koš! Ali GoSbs! O sedanjem gospodu namestniku vemo sicer, da ni naš; ali to bi vedeli ! radi, da-li ima »Piccolo« res že kaj realne podlage | za domnevanje, da sodi Jtudi grof Goess v isti koš, v katerem po divni asocijaciji misli ležita v srčnem objemu ekscelenca Rinaldini in dvorni svetnik Pokornv T l V svojem interesu in v interesu dobre stvari bi Želeli, da temu ne bi bilo tako; in želeli bi, da bi tudi ekscelenca Goess posnemal izgled drž. pravdnika Chersicha. Kakor je poslednji povedal jasno besedo, kako misli o »italianitA del nostro foro«, tako naj tudi grof Goess enkrat jasno pove odločnim dejanjem, kako misli o italijanstvu naših pokrajin. Vsakako naj ne pozabi njeg. ekscelenca, da je hvala »Pie-colova« vsikdar jako — sumljiva stvar!! Politični pregled. V Trstu, dne 80. novembra. DrUVni zbor. V včerajšnji seji zbornice poslancev je ministerski predsednik nasproti brezobzirnemu postopanju pruskih oblasti z avstrijskimi podaniki vendar enkrat pogodil akcentov, dostojnih ugleda države, ki se zaveda svojega dostojanstva in svoje moči! Pa je bil tudi skrajni čas!! Saj so že postopali tam gori z nami, kakor da smo njih vazali. Nam so kar diktirali vse možne obzirnosti nasproti njim, dočim oni sami ne poznajo prav nobene obzirnosti nasproti nam. Menimo, da je bilo dovolj poniževanja! Grof Thun je odgovoril na interpelacijo poslancev Engela in Ja\vorskega radi brezsrčnega izganjanja avstrijskih podanikov iz pruskih dežel. Grof Thun je odgovoril rezko, pri pozna vši opravičenost omenjene interpelacije. Izrekel je nado, da pruske oblasti spravijo svoje bodoče postopanje v soglasja z onimi oziri, katere smemo zahtevati mi. Ako bi se videli prevarjene v tej nadi, pa bode vlada z vso odločnostjo branila pravice svojih podanikov in poseže, ako treba, po represalijah. Po tej energični izjavi, ki je bila vsprejeta od dcsnice splošnim odobravanjem, je prišlo do ostrega spopada med češkim poslancem drom. He-roldom in znanim vitezom od noža, prof. Pfer-schejem, radi govora, katerim je prvi v prejšnji seji odločno zavrnil obrekovanje poslednjega, češ, da so češki poslanci uprizorili znane izgrede v Pragi. Herold je rekel, da je to laž. Včeraj se je torej oglasil posl. Pfersche, ker ga je peklo to zasluženo označenje, a tudi včeraj je žel se svojim odurnim postopanjem najodločneji odpor na češki strani, ki je našel kaj drastičen izraz v tem, da mu je mnogo desničarjev kazalo nože v simboličen opomin na lanski nastop Pferschejev z — nožem v roki. Slednjič sta pritrdila Herold in Pfersche predlogu, da se izvoli odsek, ki izreče grajo. V razpravi o trgovinski pogodbi z Japonom je jako razsežno govoril tudi minister za trgovino, baron Dipauli. Menil je, da treba neki veči zlog spraviti v našo trgovino z inozemstvom, zlasti treba tam vrlih trgovcev in sposobnih potovalcev. Mej došli mi spisi je bila tudi peticija, predložena po posl. Horici, da se popolne evidenčni predpisi za rezerviste. Ta peticija se nanaša na znane afere na kontrolnih shodih. Poslanec Horica je menil povsem resnično, da tu ne gre za armado, nego za poskus, naperjen proti češki narodnosti. Prihodnja seja bode dne 0. decembra. X položaju. Položaj je trajno tako nejasen, da niti takozvani »dobro obveščeni krogi« — ne vedo ničesar, kaj nam prinese jutršnji dan. Jedino to je menda gotovo, da nemške stranke iščejo poti in izgovorov, da bi se povrnile — k obstrukciji. V ta jedini namen so menda stavili tisto več nego čndno interpelacijo, s katero so zahtevali pojasnila o namenih vlade in Čehov ter tla so zagrozili, da sicer pristopijo zopet k obBtrukciji. Tu jim je povod za obstrukcijo toliko kolikor gotov: ali jim vlada sploh ne odgovori, ali če jim odgovori, odgovori tako, da ne bode Nemcem prav. Torej: živela zopet vzbujena obstrukcija ! Dopolnilne volitve na Tirolskem. Predvčerajšnjem so se vršile v Trentu na Tirolskem dopolnilne volitve za mesta italijanskih poslancev, ki se ne udeležujejo sej deželnega zbora in so vsled tega zgubili mandate. Izvoljeni so zopet sami privrženci abstinenčne politike. Is komore italijanske. Predvčerajšnjim se je v tej zbornici vršila razprava o adresi na krono v odgovor na prestolni govor. Razni govorniki so se potezali za to, da se razveljavijo vse izjemne naredbe, ki so se uvele radi izgredov v mesecu maja, da se povrnejo normalni odnošaji ter vlada izposluje od krone pomiloščenje onih, ki so bili obsojeni radi izgredov. (»Lavoratore«, ali si čul?!) V tem zmislu je zlasti govoril Sonnino. Znani iredentovoc in tržaški begun Rarzilai je povdarjal isto tako, da more parlament izraziti željo po pomiloščenju. Socijalist Costa je m e n i l, d a pomiloščenje bi bilo le č i n p r a v i c e (»Lavora tore«, ali si čul ? ! Ministerski predsednik Pelloux je menil, da nekaj treba storiti v varstvo miru. Vprašanje po-miloščenja da je dokaj komplicirano. Vlada mora podpirati razsodbe sodišč, da-si ne taji, da »e je Btoril marsikak pogrešek. Čim bode imela vlada gotovost, da se ne ponove izgredi, l>ode mogln misliti na pomiloščenje, a v tem trenotku da bi vlada ne mogla prevzeti odgovornosti. Ad resa se je vsprejela z veliko večino, kakor smo že javili. Domače vesti. vEdinost" izide povodom jubileja Njeg. Veličanstva v petek zjutraj ob 7. uri v slavnostni obliki ter prinese na prvi strani krasno podobo cesarjevo po najnovejši fotografiji z životopisom cesarjevim. Sliko smo dali navlašč napraviti za naš list od sloveče dunajske tvrdke Angerer & Goschl. V petek zvečer izide list ob navadni uri samo na dveh straneh po znižani ceni 2 kr. ter prinese zadnje vesti, nanašajoče se na jubilej cesarjev. V soboto zjutraj izide »Edinost« ob 9. uri na 2 straneh po 2 kr. Priredili smo tudi sliko cesarjevo posebej na trdem papirju, katera se bode prodajala kakor priloga »Edinosti« po 5 kr. v naši aministraoiji po vseh tabukarnah kjer se proeaja »Edinost«. Za Jubilej no dijaško ustanovo došli so začasnemu odboru sledeči darovi: Gosp. Fran Kalister....., 2000 gld. Tržaška posojilnica..............200 „ Miha Truden ........100 „ Ivan Mankoč ........100 „ Josip Mahne.........100 „ Anton Zlogar, župnik v Kranjski gori 1 „ Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah (čisti dohodek veselice 26. jun. 1898.) 35 „ Goriup Alojzij, Prosek..........10 „ Pogorelec Ante, potestnik in trgovec na Greti..................60 „ Rodbina Mactfkova v Trstu ... 20 »Delalsko podp. društvo« v Trstu . 200 „ Jakob Gomilščak, profesor veronauka na c. kr. realki v Trstu .... 10 „ Matej Andrejevih Trnovcc, tržaškega višega sodišča aovetnik..........10 „ Ivan Jesenko, e. kr. giinnaz. profesor v Trstu....................20 „ Vekoslav Furlan, ces. kr. računski svčtnik....................5 n dr. Gustav Gregorin............20 „ I. Domieelj, trgovec v Kozini ... 5 „ Ivan Nabergoj................10 „ Fran Valenčič................5 „ Skupaj 2901 gld. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. Oo-stav Gregorin v Trstu (Via Molin pieoolo štev. 3). Poživljamo vse naše rodoljubno obdinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati vse primorske slovenske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih inladeničev primorskih mora se odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podpore! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da se po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost naše učeče se mladine je bodočnost milega nam naroda! ODBOR. Hrvatski gimnazij — t Vrbnika! »Piccolo« je jo|>et vznemirjen: izvedel je namreč iz slovanskih listov, da misli vlada zasnovati hrvatski gimnazij — v Pazinu. Ni sicer še zgubil nade, da je to le pobožna želja Hrvatov, un pio desiderio. Ali če že misli vlada prav zares na hrvatski gimnazij v Istri, naj ga vendar za Ih>ž)o voljo ne zasnuje v Pazinu, ker bi taka odredba imela značaj, sovražen Italijanom, in bi bila žaljiva za ljudstvo istrsko, ("'e že vlada ne more drugače, nego da se ukloni koaliciji Slovanov vse države, pa naj v božjem imenu zasnuje hrvatski gimnazij morda — v Vrbniku. Ali dragi »Piccolo«, zakaj ne kar gori na Učki ? ! Tam gori je jako svež zrak in po menonju italijanske gospAde je gotovo to dovolj pogoja za razvoj hrvatske mladine! Dobrohotnost te gospfale za razvijanje kulturnih zavodov, je res uprav ganljiva ! Le dobro je, da se mi ne mislimo odreči nadi, da ne bode mera te dobrohotnosti odločilna za to, kje naj se snujejo naši kulturni zavodi t Sicer pa se moti »Piccolo« glede mišljenja velike večine Pazincev, kar se dostaje hrvatskega gimnazija. Tu že moramo pahniti »Piccola« ven iz vseh iluzij. Ne le da gimnazij v Pazinu ni nikak pio desi-derio, ampak mi vemo tudi prav za gotovo in iz dobrega vira, d» se Pazinci ne bodo čutili prav nič žaljene po osnovi takega gimnazija, marveč si ga žele najiskreneje iz lahko umevnih razlogov ; razlogov, ki imajo svoj vir v politiki laške gosp&de, s katero politiko so srečno doveli tako daleč, da v Pazinu ni več ni gimnazija, ni vojakov, kateremu dejstvu je posledica: materijalno propadanje meščanstva. Ni čudo torej, da si meščanstvo le želi povrnitve vsaj jedne teh institucij, kakor se — iz istih vzrokov — boji razdelitve občine, zahtevane zopet le od iBte brezsrčne in krute politike italijanske stranke!! Tako torej, dragi, hrvatski gimnazij ni nikak »pio desiderio« ; to je postulat, podprt od »koali-licije vseh Slovanov države« in ta gimnazij se mora zasnovati prav v Pazinu, in ne v Kastvu, ne v Vrbniku in ne — na Učki!! Le pogoltnite, gospdda, to grenko krogljico, kakor jo bodete morali, ako Bog da in sveta pravica, še — marsikatero. »Lavoratoru« moramo povedati še nekaj ozirom na njegovo notico radi »odseka za novinstvo« na razstavi v Parizu. Znano nam je namreč, da je bil v dotični odsek za Primorsko pozvan tudi zastopnik »Piccola«, da pa ta poslednji niti podpisati ni hotel dotične okrožnice. Mi nismo poklicani, da bi branili primorsko vlado, še manje pa imamo razlogov za to, ali konstatovali smo to v pojasnilo, da so gospodje pri »Piccolu« sami krivi, ako laška liberalna stranka ni zastopana v reče-nem odseku. LJubljana In cesarjev Jubilej. Iz Ljubljane se nam piše : V slovenskem središču se je razvilo danes živahno gibanje. Pričele so se obširne priprave za razsvetljavo, ki bode o priliki jubileja v četrtek zvečer. Sosebno sijajno bode razsvetljena mestna hiša, pa tudi na drugih poslopjih se že kažejo bogati okraski. Velika razburjenost vlada po Ljubljani, ker so nemški nacijonalci baje sklenili, da ne razvetlfe svojih hiš. Tako očitno se norčevati iz lojalnosti slovenskih Ljubljančanov, ne bi bilo varno! — Bogata kranjska hranilnica raz-razsvetli svoje poslopje (vsled nemškonacijonal-nega upliva) le neznatno. Zanimivo je, da so dobili nemški nacijonalci nekaj starih nemškutarjev, ki so agitovali po Ljubljani, naj se ob jubileju obesijo na hišah samo cesarske zastave. Ta načrt se jim je pokvaril popolnoma. Tudi ob cesarjevem jubileju se bode vilo po ljubljanskih ulicah nešte-vilno slovenskih zastav, ki bodo kazale, da v Ljubljano prihaja, Če tudi počasi, odločnost in zavednost, ki bi že davno morala dičiti slovensko središče. Slovenski obrtniki in delavci v Ljubljani proslavijo cesarjev jubilej z shodi in raznimi zabavami. Slovensko gledališče priredi v petek zvečer slavnostno predstavo sodelovanjem slovenskih pevskih društev. Občinski svet ljubljanski bode imel v petek slavnostno Bejo. Prodajalnice bodo zaprte. 1. Izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik t Ljubljani. Občina: Vrhnika 200 gld., Črnomelj 20 gld., Novo mesto 100 gld., Žiloe pri Sv. Vidu 20 gld., Vodice 20 gld., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., D. M. v Polju 50 gld., Kranj .100 gld., Rudnik 40 gld. Jubilejni spomenik blagoslovijo v Nahre-žini dne 2. decembra 1898. ob 10. uri predpo-ludne. Na slavnost blag«»lovljenja vabi odbor. »Delavsko podporno društvo« se udeleži z zastavo obhoda na predvečer jubileja Njegovega Veličanstva dne 1. decembra t. 1. Naprošeni so udje in drugo naše občinstvo, da se pridruži temu obhodu. Za podružnico družbe sv, Cirila In Metoda na Glretl se je nabralo dne 6. t. m. pri okrogli mizi v gostilni rojanskega posojilnega in konsumnega društva l gld. 90 nč.; dne 5. okt. kakor navadni dar 2 gld. 70 nč.; dne 10. t. m. v pušiei tudi v tej gostilni 2 gld. 91 nč. Razvitje noye zastave. Dne 2<> decembra 1898. razvije pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovljah novo društveno zastavo, v spomin jubileja cesarja Franca Josipa. Ob tej priliki priredi omenjeno pevsko društvo lepo primerno slavnost v novi veliki stekleni dvorani, katera se dogotovi do tega dne vsaj deloma, v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. Ker sc je nova zastava nabavila le iz dobrohotnih doneskov in ker za pokritje stroškov iste manjka še velika svota, se bodo dobrovoljni darovi sprejemali hvaležno. Veselica, ki jo priredi rojanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, se bode vršila, kakor smo objavili dne 6. januvarja t. 1. na večer Sv. treh kraljev v prostorih slovanske čitalnice v Trstu. Na tej veselici bodo v nekaterih točkah nastopali tudi otroci rojanskega vrta, na kar bodi posebno opozorjeno si. slovensko občinstvo. Za zavod sv. Nikolaja je podarila gospa Ivanka Vatovec, poslančeva soproga, 40 kron ter tako postala ustanovnica družbe. O tej priliki nam pišejo: To je že letos drugo društvo, kateremu prestopa vrla gospa kakor ustanovnica. Oast torej cenjeni gospej in gospodu poslancu, kateri naj bode v izgled nekemu drugemu gospodu, ki ne le da ne stori skoraj ničesar za naša društva, ampak še nabira med Slovenci za neslovenska društva in protislovenske namene. Ali res ne ve dotični gospod, da imamo mi Slovenci že dovolj narodnega davka? Kdo pomaga nam? Mar Nemci ali Italijani ? Sami plačujemo šole! Sami vzdržujemo društva in časopisje! Zanašati se ne smemo na nobenega, nego sami na-se in na svojo veliko požrtvovalnost! In potem naj bi mi zlagali še za druge! Nadalje so so podarile v to svrho in postale podporne udinje: dična g. Rybaf-eva 6 kron, g. Kristina Fajdiga 2 kroni, g. Hvala Zofija 2 kroni, g. Eraa Bartel 2 kroni, g. Justina Piischl, 2 kroni, g. Grabloviz 2 kroni* Srčna hvala vsem častiti m gospem darova-teljicam! Bog jih živi, a drugi naj jih posnemajo! Promet na c. kr. poštnih ln brzojavnih uradih na dan cesarjevega jubileja. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: V zmislu tozadevnih naredb visocega c. kr. trgovinskega ministerstva od 21. listopada t. 1. štv. 3792 bode dne 2. grudna t. 1., v dan Najvišjega 50-letnega vladarskega jubileja Njeg. Vel. cesarja, na tržaških poštnih in brzojavnih uradih promet se strankami omejen v sledečem obsegu: Na glavnem poštnem in brzoj a v-n n e m uradu (Trst 1) se službene ure delavnih dnij za pisemski sprejem, oddajo brzojavk, za poste-reBtante in za telefonski oddelek nič ne spre-menč, pač pa se urad za sprejemaje vožnopoštnih pošiljatev zapre že ob 4. uri popoludne. Glede oddajne službe se zadnje raznašanje listonošev (5S0 p. 'p.) opusti. Dostavljanje zavojev z vozom se bode vršilo le s prvo ekspedicijo ob 9. uri predpoludne, dočim bo skladišče za odnašanje tovornih pošiljatev odprto do 1. ure p. p. Na d i r e k o i j s k ej blagajni in z le-to združenem uradu za denarno nakazovanje in hra-nilničnem uradu neha se služba ob 1. uri p. p., radi česar odpade tudi drugo raznašanje nakaznic. Filijalna poštna in brzojavna urada, Trst 4 (borza) in Trst 8 (prosta luka), se zapreta za promet se strankami ob 2. uri popoludne, vse druge filijalke v mestu, namreč Trst 2 (kolodvor), Trst 3 (Tergestej), Trst 5 (Piazza Giu-seppina), Trst G (Barriera veechia) in Trst 7 (Giardino pubblico) pa ob 4. |>opoludne. Od onega časa naprej, ko se tilijalke zaprae »r razumejo na debelo in s carino vred). Domaći pridelki. Fižol: Koks.........100 K. Mandoloni......... . „ nvetlorudeči .......... temnorudeči..................n kanarček ....................„ bohinjski.............„ h«li veliki..................„ „ mali nori ........ zeleni dolgi.........100 K. „ okrogli................„ mešani hrvatski..............„ „ itajeraki..............„ maslo tino Štajersko............„ ječmen, itv. 10..............„ I I s !!!'.*.'. ! " Zelje, kranjsko...... R*P»1 n ...... Krompir, štajerski . . . . Proso, kranjsko . . . . , Leflu, kranjaka...... Spe h......... Mast.......... Kava, Mocca....... Ceylon Plant. tina . . . , Portoricco....... Guatemala....... Han Doiningo...... Hanton najfineji..... „ »rednjefmi..... „ srednji ...... „ navadni . . . . , Sladkor, Centrifuga! I. vrste „ Centrifugal II. vrste Concassć........ razkosani ........ Riž. italijanski fini... . italijanski srednji .... Japan, fini ...... Kaugoon, extru , . . . " ri. Petrolej ruski, v sodih . . v zabojih od 29 klg. . . Olje, italijansko najf italijansko orednjefino bombažno amerik......... Malaga....................n Limoni mesinski.......zaboj Pomaranče mesinske............„ Mandeljni dalmatinski..........„ Bari........ Pinjoli........... Rožiči dalmatinski........,, „ pulješki................„ Smokve pulješke..............„ „ grške v vencih..........„ Hultuniiie....................„ Y amperi i ClbeSe Polenovke, srednje velikosti no vred). IX for. il« for| 12-50 12-75 11-75 12- 10»50 10 75 10-50 10-75 9*50 »75 11-50 11.57 8-25 8-50 7-50 -•— 10 75 11 - 14-50 10.75 14 — 14 25 «•50 7- 3-10 11.— 11-25 59 — __ 56- 57-— 146- 148'— 153- 155 — 144 — 146- 103 — 105 — 104 — 105- 92 — 93-— 88'— 89-— 82-— 83'— 78-— 80-— 37 — — 38-— _♦ .. 38-75 39-25 21 — 91'-60 20-50 20-75 20 — 20-25 15-50 15.75 14-25 14-50 11-25 19 — 11.50 —,— 6-60 —•— 67 — 68.— 59-— 60-— 29-- 29.50 •M-— 37.— 3-50 4-50 4 — 5 — 109.'— lili— 78-— 80. - 10.25 —. - 11-50 —•— 14- _t_ 17.— —•— 60*— 64— 29-— 30.— 4U-- 47- 40-— 42 — Najnoveja trgovinska yest. 5ew-York 2i>. novembra. (liv. brzojav.) PSenica la december 7il l/8, «u maj 71. Koruza za december 39, tu maj 39.4/„ Mast 517 Cvet proti trganju. (Iuniment c&spici). PreiskuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostiholu, ganju in revmatizmu. — Enn steklpnica i navodilom M) nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve stekanici „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Ph. Mr. M. i.ensteka v Ljubljani. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke „S 1 t r i a" in „Stjria" oriiiial — naj ne obrne do — Z«. Golohigr ▼ Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trat, Primorsko in Dalmacijo. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. 2. Bogat izbor čevljev za gOH]>4Mle, gonpc In otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Carl Greinitz Neffen, Na Corsu Štev. podružnica Trst. Piazza della Legna ti. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in pred ognjem varne Mne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trsta dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. ^----j-uui- -- ------!...... > izdanje o i), uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Števil V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Pinzza Casermu št. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Miehele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — (Jampo Marzio. — Vin delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Accjuedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppiua. V okolici se prodaja: Na Greti pri gemp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi uasperšič. - Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sehwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrati ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je modijMv i