VPRAŠANJA O ČETRTEM SAMOPRISPEVKU
VODNI ZBIRALNIK NA GRADU
O. P. »Zakaj je bil vodni ibiralnik na gradu vključen v program sanacije graj-skega pobočja in kakšna je pravzprav nje-gova funkcija?«
Franc Karpe, direktor Mestnega vodo-voda: »Vodni zbiralnik na gradu je bil v pr-votnem programu vključen v sanacijo graj-skega pobočja zaradi tega, ker smo predla-gatelji predloga programa združili vse po-sege v območju grajskega hriba v eno nalo-go. Prostornina 2000 kubičnih metrov ni velika, vendar je večja glede na prostor ter sestavo grajskega pobočja težko locira-ti. Poleg tega še vedno ostajamo pri kon-ceptu, po katerem bo vodni zbiralnik med 20 in 30 tisoč kubičnih tnetrov lociran na Golovcu in to za oskrbo industrijskih in stanovanjskih območij v občini Moste-Polje, vodni zbiralnik ob Dolenjski cesti s prostornino 10 tisoč kubičnih metrov paza območje Rudnik-Škofljica. Za obdobje prihodnjih 10. let bi vodni zbiralnik na Gradu izboljšal razmere na celotnem naš-tetem območju, po tem, ko bi zgradili dva prej omenjena,- pa na območju občine Center. Vodni zbiralnik je objekt vodo-vodnega sistema in ne Gradu ali grajskega hriba.
Vodni zbiralniki imajo pri obratovanju vodovoda izredno pomembno vlogo. Po-krivajo namreč dnevno konico porabe vode med 6. in 14. uro, ponoči akumulirajo načVpano vodo, zadržujejo vodo za po-žarne potrebe, zaradi lege pa omogočajo stalen tlak na širšem obmpčju obrež ja, k jer se nahajajo.
. Ljubljansko vodovodno omrežje ima vodnih zbiralnikov s skupno prostornino 18.200 kubičnih metrov, kar predstavlja 18 odstotkov dnevno porabljene vode. Glede na razliko med dne vno in povprečno ter med nočno in povprečno porabo vode, bi morala skupna prostornina vodnih zbi-ralnikov znašati vsaj 30 odstotkov porab-ljene količine vode na dan, zato da bi vo-dovodni sistem obratoval varnejše, zanes-1 ljivejše in ekonomičnejše. Obstoječi vodni zbiralniki se nahajajo v severozahodnih delih Ljubljane in je njihov vpliv v Centru, na vzhodu in na jugu slabši. Vodni zbiral-niki na Golovcu, Urhu in ob Dolenjski
cesti so v dolgoročnem načrtu, na gradu pa v srednjeročpem. Za vodni zbiralnik na Gradu je potrebnih 458 milijonov dinar-jev, samopiispevek pa naj bi zagotovil 254 milijonov djnarjev.«
Ogrevanje
v KS Zelena jama
O. P. »Zakaj na območju krajevne skup-nosti Zelena jama ni predvideno daljinsko ogrevanje?«
Slavko Lambergar, v.d. direktorja DO Energetika: »Področje krajevne skupnosti Zelena jama je, z izjemo nekaj večjih ob-jektov, pretežno pozidanoz individualnimi •hišami. Izgradnja vročevodnega sistema za daljinsko ogrevanje je pri tem, specifično nizkeiW"odjemu energije, tehnično in eko-nomsko neupravičena.
Če je zanimanje za priključevanje veli-ko, pa je možna priključitev na plinsko omrežje. Seveda je najprej treba zgraditi razdelilno plinsko omrežje.«
Zakaj samoprispevek
K. L- »Zakajmoramossredstvisamopri-spevko prednostno reševati probleme var-stva in izboljšanja okolja? Zakajseje nako-pičilo toliko problemov?«
Operativni štab za pripravo četrtega sa-moprispevka: »Vse analize in bilance ka-žejo, da bi z redno združenimi viri iz pri-spevkov in sredstev gospodarstva, pa tudi s krediti, pereče probleme varstva okolja in njegovega izbol jšanja reševali še več deset-lctij. Gospodarstvo samo je že in bo tudi v prihodnje namenjalo sredstva za te name-ne, vendar pa je potrebno skladnejše sode-lovanje vseh dejavnikov pri reševanju teh problemov. Brez učinkovitih sprememb v ravnanju onesnaževalcev okolja in soli-darnega odpravl janja virov onesnaževanja ne more biti uspešno nobeno preprečeva-nje.
Z odpravl janjem prc V emov ne kaže od-lašati, saj postajajo škodljive posledice ve-lika ovira za razvojna prizadevanja v mestu. S takšno razlago je bil ob spreje-manj načrtov do leta 1990 v skupščihah predviden tudi četrti samoprispevek. Ur-banizacija z dosedanjimi možnostmi ni re-ševala teh problemov in če še tako grajamo naš dosedanji odnos do okolja, nam ostaja leeno — reševati probleme z združenimi močmi in sredstvi.«
Daljinsko ogrevanje V KS Polje__________
P. Z. »Kdajbomožnapriključitev-objek-tov na sistem daljinskega ogrevanja v KS Polje?«
Slavko Lambergar, v. d. direktorja DO Energetika: »Po programu energetske oskrbe Ljubljane za obdobje do leta 2000 je bila predvidena oskrba potrošnikov na območju KS Polje z navezavo na novi ma-gistralni vročevod, ki bi potekal od novega energetskega vira (toplarne), ki bi ga zgra-dili ob Zaloški cesti, ob južnem robu MS-6. Ta vročevod bi povezaU z obstoječim vro-čevodom na vzhodnem robu soseske Fuži-ne. Oddaljenost porabnikov v Polju od ob-stoječih vročevodov je kilometer in pol. Ker se je gradnja nove toplarne in povezo-valnih magistralnih vročevodov zazdaj ča-sovno odmaknila, preučujemo možnost priključitve tega območja na plinsko o-mrežje.«
Kje so sredstva za gradnjo vrtca?_______
R. P. »Kje so sredstva v višini 95.116.000 dinarjev, namenjena ta gradnjo vrtca ob Bi-lečanski ulici iz tretjega samoprispevka? AH sosredstva viožena v kak drug objekt (kateri) ali pa so se izničila zaradi inflacije?«
Mitja Kuhar, sekretar skupnosti samo-prispevka III: »Skladno s sprejetim odlo-kom je po terminskem planu skupnost sa-moprispevka III načrtovala gradnjo WO Štepanjsko naselje v letu 1985. Ker na tem območju ni potreb po predšolskem var-stvu, občinska in tnestna skupnost otro-škega varstva nista dali soglasja za to na-ložbo.
Investicijska vrednost VVO Štepanjsko naselje znaša po odloku 95.116.000 dinar-jev, skupnost samoprispevka III pa je za tehnično dokumentacijo porabila 4.014.000 dinarjev.
Skladno s sklepi obeh skupnosti otro-škega varstva je skupnost samoprispevka III prekinila z nadaljnjim pridobivanjem tehnične dokumantacije, gtede na to, da še ni znan pričetek gradnje tega objekta. Skladno s sprejetim finančnim načrtom skupnost investira sredstva v gradnjo novih objektov ter dograjevanje že pričetih. Sredstva za VVO Štepanjsko naselje jc skupnost III. samoprispevka, skladno s sprejeto projekcijo, revalorizirala na vred-nost 151,297.000 dinarjev.«