PoBtulna plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 134 LJubljana, ponedeljek 15. Junija 1*3» Cena Din L— ■A snV allllll allllB bIIIB ■! al H ■■■ ^a\ slllB ■& ann anaV aaav aaaa aaaaa\ BaV Baaaaa\ bHIIIh aaaal * I ■■■■ aaan aaaal aaaa. ■■■B ■■■■■■i ■■■■■■■! ■■■■■■■ ■■ aaav «■■■■■1 aaaT ■■■ aaaT ■■m ■■■■■ I aaav I * aaaaa> aaal aaaaaaB aaaal ■■■■■■■i' ■■■■■■■ aaaa^ ■■■■■■■ ■■■■■■■ Lzruija nak aan popoione, izvzemat oodeije m praznike. — intrran ao 00 pont vrst a Din 2, do 100 vrsi a Din 2-50, od 100 do 800 mt a Dto 8* vecjl inaerau petit «reta Din |a Popust po dogovoru, tnseratn) daven posebej. — >Skyvessia Narod« p-elja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12- za Inozemstvo Dto 25«. Rokopisi se o« vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVN18TVO LJUBLJANA, Bnafljeva ollca fttev. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 m 31-26 Podružnice; MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, L,jub»jansK<± c telefon st. 26- — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru lol Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Velik Blumov uspeh r Tudi senat za delavske zakone anaaaaaaaaaanaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« Odobritev socialno-političnih zakonov v senatovem gospodarskem odboru — Likvidacija stavkovnega gibanja — Velike manifestacije pristašev Ljudske fronte Pariz, 15. junija. AA. V ekonomskem odboru senata je imel ministrski predsednik Leon B.um v soboto zvečer daljši govor o vladnih socialnopolitičnih zakonskih načrtih. S svojim govorom je Blum dosegel važen politični uspeh. Kakor znano, vlada v senatu nima večine in so senatni krogi še zadnje dni kazali precejšnjo nenaklonjenost za reforme socialističnega režima, senatski odbor pa je včeraj spreje. zakonske načrte, ki mu jih je vlada predložila v proučitev, in bo poročevalec večine odbora v senatu nastopil za njihovo definitivno odobritev. V ostalem stavkovno gibanje francoskega delavstva vedno bolj popušča. V soboto je bil dosežen sporazum med zastopniki delavst va in uprave Renauldo-vih avtomobilskih tovarn v smislu znanega matignonskega načelnega dogovora. Delavstvo je zelo zadovoljno, ker so se izpolnile njegove zahteve in je v soboto zvečer manifestiralo zanjo v središču mesta 25.000 delavcev pod vodstvom poslanca Costiera in senatorja Morizea. Ljudje so prepevali socialistične pesmi in marseljezo. Sredi sprevoda je bil velik voz s skupino ljudi, ki je predstavljala simbol delavske Francije. Na 'ozu je bil postavljen tudi doprsni kip ministrskega predsednika predsednika Bluma. Manifestanti so se pred magistratom mirno razšli. Desničarski »Figaro« priznava, da se je evakuacij.3. nasilno in samovoljno zasedenih tovarn izvršila ne le v redu in brez incidenta, nego celo v atmosferi veselja in humorja. Včeraj so po vsej Franciji proslavljali zmago Ljudske fronte pri zadnjih volitvah. V Al biju se je manifestacija vršila pred spomenikom Jeana Jauresa. V Bavonneu je nad deset tisoč manifestan-tov korakalo po ulicah. Slične manifestacije so bile v Toursu, Deauviileu in Strassbourgu, Sedanu, Ajacciu in drugod. Manifestacije v Nancvju se je udeležil tudi Maurice Violete, finančni minister. V Alžiru v Sidi Bel Abisu je prišlo do protidemonstracije in je bilo okoli 40 oseb ranjenih. Na manifestacijskem delavskem zborovanju v Buffalu je govoril tudi tajnik glavne delavske zveze. Podčrtal je važnost združitve strokovnih zvez in izjavil, da bo ta reorganizacija omogočila kmalu popolno zmago delavstva. Pozdravil je posebno, da so v glavno delavsko strokovno zvezo vstopili tudi katoliški delavci in katoliške delavke iz organizacij Ognjenega križa <. Poudaril je, da se je tako pokazalo, da ne more cbstojati Ljudska frnta brez enotnosti strokovnih organizacij. Po sprevodu delavstva je govoril član upravnega odbora socialistične stranke Ziromski, ki je tudi podčrtal važnost združitve strokovnih zvez. i To dejstvo ne bo vplivalo samo na notranjo politiko, ampak bo vplivalo tudi na mednarodno politiko. Nato se je zahvalil komunistični stranki za lojalno podporo, ki jo izkazu je vladi Leona Bluma. Ziromski je izjavil, da bo socialistična stranka pred lagala, naj socialistična in komunistična stranka sestavita skupen odbor, ki naj bi proučil vse zakone, ki naj jih sprejmeta vlada in parlament. Nato je pred mikrofonom govoril tajnik komunistične stranke Buclos ki je obljubil podporo komunistov vladi. Izjavil je svoje zadovoljstvo, ker izvaja program Ljudske fronte, ter je dejal: Hoteli so prestrašiti delavstvo, ki je branilo svoj kruh in svoje otroke. Nato je godba zaigrala marseljezo, ki so jo vsi peli v zboru, komunistični poslanec Vaillant Couturier pa je prečital zaprisego vsega delavstva na program Ljudske fronte. Delavstvo je priseglo z dvignjenimi pestmi. ' Notranji minister Salengro je včeraj prvič prišel kot minister v Lille, kjer je župan. Prebivalstvo mu je priredile navdušene manifestacije. Pri pozdravu v mestni posvetovalnici ga je pozdravil tudi komunistični poslanec Cachin, ki je rekel, da mu prinaša pozdrave komunistične stranke kot strankinemu prijatelju. Slenagru je pri tej priliki med drugim izjavil: Kmalu bom dostavil vladi dekrete, ki bodo zadeli vse, ki rušijo red in mir. Posebno pa tiste, ki se, ki se sedaj oborožujejo proti republiki. Ob koncu je poudaril: V manj kot 20 dneh smo storili več nego drugod v 20 letih. Vlada Ljudske fronte bo živela in zmagala. Program nove belgijske vlade Vlada obljublja slične socialno-politične zakone, kakor so bili sprejeti v Franciji Bruselj, 15. junija. AA. Minister za delo Delatrre je imel govor po radiu, v katerem je rekel, da si je vlada postavila nafti edn j: program: 1) obvezno zavarovanje delavstva za slučaj brezposelnosti. 2) z/višanje pomoči brezposelnim za 50%, 3) znižanje starostne meje za pravico delavcev do pokojnine. A) določitev delovnega časa," ki bo manjši kakor 4S ur na teden, 51 7-v-i^anje k'jpne moći šinolcih množic Ijođatme. Nova vlada Van zeelanda je b>la včeraj dopoldne zaprisežena, popoldne pa je imela svojo prvo sejo. Pred splošno rudarsko stavko Bru*>elj_ 15. junija Zaradi resnosti stavkovnega gibanja je vlada mobilizirala orožnike rezerve in izvedla fa druge varnostne ukrepe, zlasti, ker so dospele vesti, da bo v vseh rudnikih proglašena stavka. Rudarji zahtevajo zvišanje mezd za 10 od>t. uvedbo 40urnesa dela na teden in plačane dopuste, v političnih krogih se boje, da se ne bi stavka razširila tudi na druge industrijske panoge Preprečene zadušnice za Aleksandra Stambolijskega Spopadi pristašev pokojnega Stambolijskega s policijo v Sofiji Sorija, 15. junija d. V soboto so bne sofijske ulice prelepljene s proglasi, ki so napovedovali, da bo jutri ob 10. dopoldne v cerkvi sv. Sofije zadušnica za pokojnega Aleksandra Stambolijskega ob 131etnici njegovega umom ter njegovega namestnika pokojnega Petka Petkova ob 121etnici umora Včeraj zjutraj so bili vsj letaki potrgam, policija pa je bila vsa mobilizirana in so orožnišk*. patrulje na konjih knža-rile po vseh ulicah, celo na periferiji. Ob 10. dopolne se je zbrala pred cerkvijo sv. Sofije na mestu, kjer je bil ubit Petko Petkov, velika mnežica spoštovate-ljev pokojnega Stambolijskega Manjšemu delu izmed zbranih, med njimi tudi bivšima zemljed^l^kima ministroma Dimitriju Gičevu in Virgliu Dimovu, se je posrećilo priti v cerkev, kjer pa jim je bilo sporočeno, da je prepovedana vsaka manifestacija, govori pa tudi zadušnica. Kljub tema je skupina izmed njih odpela nekaj cerkvenih pesmi, dočim so jdh ostali poslu. Šaii kleče. Ko je eden izmed svečenikov izjavil, da za razbojnike ni prostora v cerkvi, so prisotne že-nake pričele pljuvati vanj, trgati mu haljo ter ga pretepati, tako da je moral pobegniti. Medtem so orožniki pred cerkvijo raz-gnali zbrano množico. Dva orožnika sta Se postavila na cerkvena vrata s ključi v rokah ter puščala na prosto samo one, ki so hoteli oditi, dočim nista v cerkev pustila nikogar. Tudi ljudi, ki so ae zbrali na Dondukovem buljvaru, da bi odšli na pokopališče h gro- bu pokojnega Stambolijskega, so orožniki razgna'i. Pri tem je * bilo aretiranih več ljudi, med njimi tudi Gičev in Dimov, vendar pa so bili zvečer izpuščeni. Kljub vsemu se je več manifestantom posrečilo priti na pokopališče, vendar pa so jim bile prepovedane vsakršne manifestacije in govori. Neki svečenik je vseeno zmohl ob grobu zadušnico ob prisotnosti brata pokojnega Petkova in njegove mate. re, bivših zemljedelskih ministrov Jorda-nova, Hrista Stojanova. Nedeljka Atana-sova in večje množice pristašev. Ko so se zemljedelci v skupinah vračali v mesto, jih je pri železnem mostu sprejel kordon policije peš in na konjih ter jih pričel razganjati Nastala je velika zmešnjava, vendar pa se je večini posrečilo prispetj v mesto, kjer so se združili z onimi, ki so prihajali iz cerkve sv Sofije ter nadaljevali manifestacije. Pri tem je prišlo do ponovnih spopadov s policijo. Tudi drugod po deželi so skušali imeti zadušnice za pokojnega Stambolijskega, ki pa so bile skoro povsod preprečene. V goratih krajih so na vse zgodaj zjutraj zažgali na hribih kresove, ki so »a znanja h zadušnice. Na zelo mnogih- mestih so se po deželi tudi pojavili napisi, ki so na zna -njali: ziv jo. živ je! INOZEMSKE BORZE Čarih, 15. junija. Beograd 7. Pariz 20-365, London 15.54. New Tork 909.25, Bruselj 5230, Milan 24.35 Madrid 4220, Amsterdam 209.10, Berlin 124-50 Dunaj 58.40 Pra-» ga 12.78 Varšava 56. Bukarešta 2.50. Rumuni in novi režim v Franciji Pariz, 15. junija. Podpredsednik rumun-ske kmečke stranke Lupu je sprejel novinarje in jim izjavil: Kot vodja stranke, ki se lahko v Ru-muniji smatra kot Ljudska fronta, sem prišel v Pariz, da bi se razgovarjal z ljudmi, ki so prišli z Ljudsko froruto na površje. Storil sem to tem rajši, ker imamo velike skupne življenjske interese, ki vežejo naši dve državi. Lupu je dodal, da sn vse velike nimun-ske srtranke zvesto vdane demokraciji, narodna kmečka stranka pa se še posebej bori za to. da Hi se vzdTŽal ta duh. Blumova zahvala dr. Stojadinoviču Beograd, 15. AA. Na čestitko, ki mu jo je poslal ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinović ob sestavi nove francoske vradfe, je predsednik frnacoske vlade Leon Blum odgovoril z naslednjo brzojavko: Zelo bom srečen spričo sodelovanju z vami za ohranitev globokega prijateljstva, ki veže Francijo z jugosilovenskim narodom. Zahvaljujem se vam najtople-je za vaš prijateljski pozdrav in izražam najprisrčneje svoje najboljše želje. Angleži za reformo Društva narodov London, 15 junija A A Zunanjepolilifni odbor takozvane angleške imperialne lis^e je sprejel resolucijo, ki pravi, da ostane lahko Anglija v DN samo tedaj, če se tele-ljito reformira pakt DN. iz katerega se morajo odstraniti vsa poglavja, ki govore o enakih obveznostih za vse članice DN. Nesoglasja v angleški vladi London, 15. junija. AA Evening Standard« ugotavlia. da je prišlo v vladi po poslednjih izjavah ministra Chamberlaina za ukinitev sankcij do odkritega spora. Spor je obstojal že dos»ej, vendar pa očitno nikjer ni prišel do izraza. Sankcionisti očitajo Chamberlainu. da se je postavil na čelu zarote proti Edenu. Tudi >Yorkshire post.', ki ga izdaja Edenov tast, napada ministra Chamberlaina in pravi, da je kriv vseh nesporazumov v vladi. V ostalem napoveduje, da bo Eden na seji spodnie zbornice, ki se bo bavila zgolj z zunanjimi političnimi vprašanji, odločno zavzel svoje stališče. Razne oblike našega beraštva S samim besedičenjem in zgražanjem beračenja ne bomo odpravili ČITAJTE ^LJUBLJANSKI ZVON" Ljubljana. 15. junija. Borba proti beračenju pri nas kakor po vsem svetu je neJvomno najtežja in navidez tudi brezpomembna. Nekateri zatirajo beračenje v imenu reševanja socijalnih problemov, zopet cirugi kot socijalno nevarnost, v splošnem pa glerlajo na berače kot nadlego, ki jo je treba preganjati; odganjajo berače v pristojne oboine. zapirajo jih. zaslišujejo ter pišejo protokole. Kakor se kaže beračenje na eni strani v raz-nir oblikah, tako so na drugi tudi oblike zatiranja beraštva različne. Najznačilnejše je, da jo borba proti beračem nesmotrena in brezuspešna, dočim so berači še vedno igo.-podarji položaja?. Ne samo to; zavzemajo še vedno nove postojanke, beraštvo se širi čedalje bolj. beračev f§ vedno več in nešteto je sistemov beračenja. Zelo bi se motili, če bi mislil:, ua so naše beraštvo kaže samo na socijalnih urad h in v tem, da si nepregledne vrste beračev podajajo neprestano kljuke v uradih in meščanskih domovih. Marsikdo še ne sluti, kdo je dandanes že vse berač. Niso berači le tisti, ki prosijo več ali manj javno miloščine, ki jim že od daleč bereš na obrazih, kdo so in kaj hočejo. Mnogi žive od skrivnega beračenja. Pravimo, da jih podpirajo znanci. V resnici je to podpiranje samo oboi na oltar beračenja. Prav za prav bi lahko takšno podpiranje imenovali tudi dolgoročna brezobrestna posojila, ki jih dolžniki ne bodo nikdar vrnili. Mnogi žive predvsem od takšnih posojil. To so ljudje, ki beračijo diskretno, prosijo za posojila« prišepetavajoč z dostojanstvenim mirom in brezprimerno spretnostjo. V trenutni stiski so. Samo za nekaj ur potrebujejo denar. Nujno. Jutri bodo seveda že vse vrnili. Netaktno bi bilo. če bi jim ne vrrjeli. Ne moreš se jih odkrižati in drago je treba odplačati vse vljudnostne izraze teh modernih beračev, ki najemajo posojila od prijateljev in znancev, pa tudi od ljudi, ki so jih videli prvič, kakor da pobirajo davek. Nekateri izmed te vrste beračev iščejo vire dohodkov tudi pismeno. Ne pišejo sicer groženj, temveč zelo vljudna pisma, toda baš ta vljudnost je skoraj prav tako nevarna, kakor grozilna pisma gangsterjev. Ko se ljudje pri nas zgražajo nad beračenjem, se bavi jo samo z eno stranjo tega žalostnega pojava, namreč z vprašanjem, ali so vsi ljudje, ki dandanes beračijo, res revni in če ni beračenje le nakakšen pojav splošne moralna pokvarjenosti. O beračenju je res zelo lahko moralizirati. Nekateri pa celo o beraštvu politizirajo. Ko bi oni imeli vso moč v rokah, bi bilo beračenje odpravljeno v enem dnevu. Berače je treba kratkomalo strogo kaznovati, po njihovem mnenju. Z njimi je ireba postopati kakor z zločinci. Ustanoviti je treba posebne zavode za poboljšavanje vagabundov, da se bodo odvadili beračenja. In v Avstriji so v resnici že začeli ustanavljati koncentracijska taborišča za berače. Edina slaba stran teh taborišč je, da niso dovolj velika in da bo nazadnje večina ljudi živela na državne stroške. Vendar se ne motijo, če mislij< , da nekateri ljudje dandanes v resnici izrabljajo splošno konjunkturo beraštva, da tako rekoč v kalnem ribarijo. Beračijo, ker je pač postalo beračenje že poklic in ker ta poklic ne vzbuja več posebne pozornosti in lahko »neses mnogo več ol marsikaterega drugega poklica. Človek pa mora biti spreten. Kljub temu je preveč pavšalno rečeno — kar je postalo že zelo široka ter izrabljena fraza —, da bi marsikdo od teh nešte tih beračev lahko dobil delo ter da je dandanes samo zato toliko beračev, ker ljudje nočejo delati. Nerazumljiva je trdoglavost ljudi, da si ne dajo dopovedati, da dandanes ne dobe dela niti mnogi najboljši delavci ter da ni toliko služb, da bi jih lahko berači izbirali. Doba beraštva je tudi rodila posebne vrste lokalni patrijotizem, češ delomržnež je vsaJc, ki berači v naši občini, a se je pntepel kdove odkod. Radi podpiramo domače berače — še teh imamo preveč, beračem iz tujih občin pa je treba stopiti pošteno na prste! Pozivamo oblasti. . . To je najmodernejša sociologija naših dni, ki sloni na ^filozofiji«, da je bera-škega pokreta kriva le moralni pokvarjenost. In ta čudovita filozofija najde res pogosto potrdilo v raznih manifestacijah pokvarjenosti beračev; pijan berač je namreč največje javno pohujšanje in najtrdnejši dokaz, da ljudje beračijo samo zato, da denar zapi je jo. Ce bi bili abstinenti, bi jim seveda ne bilo treba beračiti. Najbrž imajo vsi čekovne račune, beračijo pa samo zato, da jim ni treba dvigati denarja v hranilnicah. Na prvi pogled človeka res preseneti, če vidi pijanega berača, kajti pijanost je v resnici luksuz, ki si ga ne more privoščiti kdorkoli. Toda čudno je, da nihče ne pomisli, da človek lahko postane iz istega razloga pijanec in berač, da lahko izbira samo med beraštvom ali samomorom. In ko izbere beračenje, ni največji čudež, če postane prej ali slej pijanec. Alkohol baje ^pomiri« živce in človek postane zidane volje, ko mu požene alkohol kri živahne je po žilah. Zato tudi baje nekateri pijanci raje pi- jejo nego jedo. In baje je človek mnogo prej pijan, če pije na prazen želodec. Ne rušimo filozofije o dandanašnji pokvarjenosti, sloneče na tezi, da ljudje beračijo samo zato. ker so pokvarjeni! Težko bi bilo prepričati te filozofe, da so učinek zamenjali za vzrok, da je beraštvo. revščina, rodila pokvarjenost. Težko bi jih tudi prepričali, da niso baš berači najbolj moralno pokvarjeni, čeprav dandanes več zločinov napravijo ljudje, ki niso berači (v pijanosti na podeželju, da je med tako zvn-nfm! dostojnimi ljudmi več morilcev nego med berači in da berači tudi ne kradejo tako pogosto kakor poklicni in drugi priložnostni tatovi. Ko nekateri govore s takšno vehrmeneo o pokvarjenosti k«»t vzroku naraščanja beračenja, naj bi se vprašali, zakaj se ta vražja pokvarjenost širi čedalje bolj m((p vse s'.oje, zakaj srečujemo med berači zastopnike skoraj vseh stanov? In potem takem moramo šteti med moralne visoko kvalificirane vse one, ki še ne beračijo, temveC se branijo skušnjave kljub romantični melodiji praznega želodca. Beraški pokret je pri nas v mogočnem razmahu; ali mislite, da ga boste ^zagovo* nlU s samimi besedama? Prva letošnja žrtev Jave Ljubljana, 15. junija. Po več tednih nepicstanega dežja, hladnega vremena in neviht smo imeli včeraj lep solnčen dan. Bilo je toplo in že dopoldne so mnogi navdušeni kopalci pohiteli k bregovom Save. Med njimi je bila tui je mati to branila. Odšla je s svojim zaročencem zobotehnikom Filačem in solnčila sta se blizu mostu na Jezica. V bližini Je bil priklenjen čoln, last Filačevega prijatelj*. Cirila se je hotela voziti z njim po Savi. S čolnom*se je vedno rada vozila in prejšnja leta je večkrat čolnarila po Ljubijaniei Filač ji je to odsvetoval, češ, da je Sava previsoka in prederoča in tudi ni varno, ker ona ne zna plavati. Dekle se pa ni dalo pregovoriti in naposled se je Pilač udal. Sedla sta v čoln ter zaveslala v Savo. Imela sta vsak eno veslo in Sava ju je precej hitro nesla naprej. Cirila pa ni bila dovolj oprezna in tako se je čoln sredi reke nagnil in prevrnil. Oba sta padla v vodo Pilač je takoj hitel dekletu na pomoč in se nekaj minut obupno boril z valovi, da bi jo paflL Na obrežju je bilo več kopalcev, pa loben ni imel poguma priskočiti jima na oomoč. Deroča Sava je Filaču Cirilo iztrgala iz rok in jo naglo odnesla naprej. Kopalci na bregu pripovedujejo, da se je še večkrat pognala iz vode in dvignila roke. Trije pogumni fantje so se še pognali za njo v vodo, a kmalu je izginila v valovih. Filač si je pa komaj rešil življenje. Pokojna Cirila je štela šele 18 pomladi. P.ila je lepa simpatična črnolaska. vitke -ostave, uslužbena pri Novi založbi v Se-lenburgovi ulici. kjer se je tudi izučila, ^lače je imela 500 Din. Za pokojnico žalujejo mati vdova in štiri sestre. Ponovna Aljehinova zmaga Dre^den, 15. junija. Včeraj se je tu končal mednarodni mojstrski šahovski turnir nemške šahovske zveze. Ponovno je zmagal dr. Aljehin, ki je stal v začeiku slabo, A je na*o premagal po vrsti vse svoje nasprotnJke- Stahlberg je vodil oV> 6. kola, pa je nato izgubil proti Bogoijubovu in proti Engelsu ter zaostal. Aljehin je dosegel 6 in pol točke, Nemec EngeU 6. Ma-roczv in Srtahlberg 5 in pol, Bogoljubov 4 in pol, Sarrrisch, dr. Rodi 4, Helling, Kercs 3V Grob 1« Stran ? >8LOVENSKl NAROD«, ponedeljek, 1* junije Stav. 134 Veliko maniSestađjsko zborovanje na Jesenicah Goreatska se je z vso odlotaMlfo zavzela za razširjenje ljubljanske bolnice Jesenice, 14v junija. Pred hotelom Paar na Jesenicah se je vršil danes dopoldne shod, ki ga je priredil akcijski odbor za razširjenje bolnice v Ljubljani. Na zboru je bilo okoli 10o0 ljudi večinoma z Jesenic, Javomika in Koroške Bele, a tudi iz ostalih krajev radovljiškega sreza. Shod je otvoriJ predsednik akcijskega od. bora za Jesenice g, VenČeslav Perko, ki je predlagal za predsednika dr- Stanovnika, kar je bilo brez ugovora sprejeto. G. dr. Stanovnik je v svojem pozdravnem govoru omenjal, da ta akcija nima nobenega političnega obeležja ter poudaril, da bi morali Slovenci v najvažnejših skupnih zadevah nastopiti solidarno. Kot prvi govornik je nastopi] dr. Slivnik iz Radovljice, ki je omenjal, da je nujna potreba razširitev ljubljanske bolnice in poleg tega še enc na Gorenjskem, ki je v pogledu tega v vsej banovini najbolj zapostavljena. Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Joža Vilfan v imenu glavnega akcijskega odbora v Ljubljani. Med drugim je omenjal, da hoćemo poleg razširjene bolnice fmeti tudi znan. *tven medicinski zavod: to jc kliniko v Ljubljani in popolno medicinsko fakulteto na univerzi v Ljubljani. G. dr. Furlan Tomaž, zdravnik iz Golnika je poročal, kako skrajno slabe so razmere v ljubljanski bolnici, kjer leže bolni_ ki po dva in dva v eni postelji, na tleh in na hodnikih, da poleg bolezni, radi katere so prišli v bolnioc, nalezejo še kako drugo, ker so razmere nevzdržne radi pomanjkanja prostora, postelj, zdravnikov in strežniškega osobja. Zdravniki _ stažisti delajo noč in dan, pa šele čez nekaj let staža prejmejo mesečno plačo Din 1000. Ministrski odposlanci prihajajo inspicirat bolnico na Golniku in gredo od tam na Bled, za razmere v bolnicah se pa manj zanimajo. Bled kot zdravilišče bi mnogo bolj izpolnjeval svojo zdravstveno, socialno in gospodarsko nalogo, če bi ime! namestu praznih hotelov moderno in vsem zahtevam, časa odgovarjajočo bolnico. Za delavstvo je govoril član akcijskega odbora g. Valentin Zupan z Jesenic. Pou_ darjal je. da bi se lahko dobi' denar za bolnico, če bi ga po nepotrebnem ne zapravljali Ln ne razmetavali drugod. Predsednik akcijskega odbora g. Perko je pre_ čital daljše zelo zanimivo poročilo o teirv | koliko davkov plača Slovenija ta kako bore malo dobi nazaj. Drugod se investirajo težki milijoni za javna dela, pri na« je pa beda vedno večja Govorila sta še gg. Ignac Kralj in Alojzij Pukaič, ki sta v Imenu veeh treh delavskih, strokovnih organizacij In zbora delavskih obratnih zaupnikov podala izjave solidarnosti za skupno akcijo. Dalje so govorili kot zastopnik kmetov Josip Res man iz Srednje Dobrave, g. Ber_ toncelj z Jesenic in g. Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Slednjič je g. dr. Stem-pihar prečital naslednjo resolucijo: Slovenke in Slovenci, ki so se sestali na javnem zborovanju slovenskega delovnega ljudstva na Jesenicah dne 14. junija 19R6. I. ugotavljamo, da državna zdravstvena uprava v Sloveniji ne uetreza niti najpr-votnejšim zahtevam Človečnosti in kulture ter najmanjšim dolžnostim države nasproti dražavljanom, najsi je Slovenija tista. Ki ima najmanjše zaostanke na javnih dajatvah, in tista, ki ji dolguje država že sedem milijard slovenskega, za javne dajatve izterjanega denarja; n. obsojajo to stanje javno, kar najbolj odločno in ogorčeno; III. zahtevao, a) da se nevzdržne razmt-re v ljubljanski bolnici brez odloga odpravijo s postavitvijo potrebnih zasilnih lop in z nastanitvijo zadostnega števila primerno plačanih zdravnikov, bolničarjev, oziroma strežnic; b) da se tvez odloge zgradi v Ljubljani na od strokovnjakov izbranem kraju nova tipična centralna javna bolnica po sodobnih potrebah in zahtevah in to bolnica s kliničnimi oddelki in s popolno samoupravo; c) da se zgradijo v Sloveniji, kjerkoli je krajevna in prometna potreba, nove bolnice, ki se bodo same upravljale, zlasti pa. da se zgradi v bporazumu z upravo Bratov-ske skladnice taka bolnica na Jesenicah za ve« kraje, ki so jim Jesenice prometno središče; IV- se zavezujejo, da hočejo uresničenja gornjih zahtev trajno nadzorovati in se zanj boriti ter pozivajo akcijski odbor, da vztraja tudi v bodoče pri načetem delu, da stalno in trajno nadzoruje, vpliva in priganja odločujoče kroge ter obvešča o svojem delu slovensko delovno ljudstvo. Resolucija bo poslana notranjemu ministru, ministru narodnega zdravja, finan. enemu ministru, šefu bolnice v Ljubljani in Zdravniški zbornici. S pozivom na sićano delo in solidarnost je predsednik dr. Stanovnik zaključil zborovanje. Sporazuma še vedno ni Ljubljana, 15. junija. Stavka stavbnega delavstva v Ljubljani še vedno ni povsem končana. V Ljubljani in okolici stavka še okrog 400 delavcev. V soboto so stavbni delavci, ki š? stavkajo, zborovali v Delavski zbornici. Sklepali so o pogojih tvrdke Dukič glede delavcev, zaposlenih pri regulaciji Ljubljanice in kanalizacije v Trnovem. Docim je podjetje Tomažič podpisalo v soboto sporazum, kakor tudi zidarski mojster Erjavec, se je podjetje Dukić še vedno upiralo sprejeti vse pogoje delavstva. Ni hotelo prista-ti na to, da bi imeli tudi delavci, zaposleni pri Ljubljanici zunaj struge, po 3.5 Din na uro. To mezdo kot minimalno bi imeli samo delavci, ki delajo v strugi. Prav tako ni hotelo pristati na zvišanje mezd delavcem, ki so zaposleni pri kanalizacijskih delih. Delavstvo je sklenilo, da bo stavkalo, dokler ne bo podjetje sprejelo vseh pogojev. Sklicuje se zlasti na to, da je delo pri kanaiiza-ciij prav tako naporno, kakor v rečni strugi in da ne more pristati r.a to, da bi naj imeli delavci, ki delajo ob strugi 25 par nižje mezde, češ da bi bile možne zlorabe, ker eni in isti delavci delajo v strugi in zgoraj. V sredo se bodo pogajanja nadaljevala. Stavkajo tudi se vedno delavci, ki so bili zaposleni v kamnolomih. Tudi glede zahtev teh delavcev se bodo pogajali v sredo. Stavkajo še tudi izdelovalci cementnih izdelkov, a ie težko reči. če bodo proJrli s svojimi zahtevami. Danes se bodo pogajali stavbni delavci z delodajalci tudi v Mariboru, če na bo priSk) do sporazuma, bodo najbrž začeli stavkati. pojačiti. Na željo Delavske zbornice se je sestavil program najnujnejših javnih del v loškem okraju in tudi o lesni razstavi je bilo govora. Za delegata na banovinski skupščini je bil izvoljen podpredsednik JTJU. šol. upr. g. Janko Kokalj, za državno pa g. Vojteh Debeljak. Naglašeno je bilo nadalje, da bi bila med vsemi kategorijami šolstva potrebna kontinuiteta, osnov no šolstvo naj se razvija ne glede na katerikoli sorodni tip Šole povsem svobodno. Višja narodna šola naj ostane neokrnjena, ker je svoj obstoj Že davno opravičila. Po razgovoru v nekaterih interno društvenu! administrativnih zadevah je bik) zborovale ob najlepšem razpoloženju opoldne zaključeno, nakar je imelo učiteljstvo skupni obed v restavraciji pri Otetu. Učitelji so zborovali jškof ja Loka, 14. junija. Kot poslednji v letošnjem Šolskem letu se je vršil včeraj dopoldne v telovadnici škofjeloške deške šole učiteljski zbor iu je bila udeležba s Selške in Poljanske doline, kakor tudi s Sorskega polja zelo lepa. Predsednik g. Vojteh Debeljak je uvodoma posebej pozdravil sreskega načelnika g. Ivana Legata, šolskega nadzornika g. Vinka Zahrastnika in novodočle učitelje, nato pa je v uvodnem nagovoru obravnaval elemente, ki jih mora vsebovati dobra organizacija, služeč z najširšimi pogledi na življenje, interesom naroda in držvae. Vsak član JTJTJ mora biti sotvorec v povzdigi skupnih stremljenj. Lepo, sodobno giranastično uro je prikazal nato z deco g. Rudolf Horvat, ki je porazdelil vsakovrstne vaje v logične enote, ki služijo sistematični, pravilni gojitvi telesa. Kakor nastop mladine je bile z vnem zanimanjem sprejeto predavanje zdravnika dr. Viktorja Kocijančiča, ki je s posebnimi pogledi na šolstvo ln mladino razmotrival protituberkulozni pokret in akcijo 4a razširjenje ljubljanske bolnice. Sresko društvo je prestopilo kot čUan k Ligi ln akciji aa novo bolnico. Poročilo nanizano po posameznih poglavjih, o predsedniškem zboru o Rogaški Slatini je podal v kar najizčrpnejši obliki sol. upr. g. Selo, g. Josip Zupančič, nakar so prišli v raznravo razni predlogi: Načelno je bilo odobreno, naj izhaja >Kaš rodc ločeno po stopnjah; ostane naj pa sicer pri starem, ako ne bi bilo trdne gospodarske podlage. Izdaja »Rodbinskega Ust«« je bila odklonjena, pač pa soglasno ■prejet predlog, da je Lreba fond za zaščito članstva Pomočniški zbor oblačilnega delavstva Ljubljana, IS. junija. Včeraj je bil v dvorani Delavske zbornice ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora delavstva oblačilne stroke, ki spadajo pod Združenje krojaoev in sorodnih strok v LJubljani. Ustanovni občni zbor je skli. cala Delavska zbornica« ki jo je na njem zastopal A. Prezolj. Udeležba je bila lepa ter lahko že po nji sklepamo, da Se delastvo oblačilne stroke zanima za svoja eksistenčna vprašanja, kar ga tudi «*U neugoden socialni položaj. Občnemu zboru sta prlso. etvovala kot zastopnika Združenja kroja-čev in sorodnih strok V. fiefic ln S. Cerar. Predsedoval je L. Guben&ek. Soglasno so bila sprejeta pravila abora. Za predsednika je bil izvoljen L. Jekovec. V odboru so zastopana skoraj vsa podjetja oblačilne stroko. Zelo zanimivo je bilo poročilo zastopnika Delavske zbomice A. Pretlje. o poloiaju oblačilnega delavstva v Ljubljani. Javnost v splošnem niti ne sluti, kako bedno žive krojaški pomočniki in Šivilje v Ljubljani. Govornik je dokazoval, da so mnogi krojaški pomočniki še celo v slabšem položaju kakor stavbno delavstvo, ki še je borilo te dni za zvišanje mezd. Nekatere šivilje zaslužijo v Ljubljani po 6u Din, toda ne na dan, temveč na teden, modittke pa po 300 Din na mesec. Krojaški pomočniki v mnogih primerih ne sa storži jo niti 8 Din na uro. Navadno morajo delati mnogo veo ur na dan kakor predpisuje delovni, ona. Dogaja sa, da delajo v konfekcijskih podjetjih celo mojstri ter prejemajo po 90 Din sa izdelavo obleke. Krojaški pomočnik mora biti dostojno oblečen, čeprav n« zasluzi v apk*nem ven. od navadnega stavbnega de-lavca. Nadur pomodmki navadno n« prejemajo plačanih kakor predpisuje aefcon. Mnoge delavnice so tudi nehigtjenltee. Da se siri susmarstvo v krojaštvu, je treba predvsem pripisovati prove* niskim cenam krojaškega dela. Pomočniki pravijo, da spada med štosmsasavo tuca, os mojstri prevzemajo lsdtfcMsttJe cMe* pO 90 Dm m če pomočnice morajo izdelovati srajc* po 4 Din (!) komad; včasih pa ie celo ceneje. Prejšnje čase so mojstri pla6*v*li sa tods~ lavo kosa obleke U0 Din, zdaj pa po 90 do 40 Din, šivilje pa še celo ceneje. Dogaja se tudi, da niso pomoću tki ali pomočnice bolniško zavarovani ali da niso prijavljeni pri zdrutsnju. Tudi drugi govorniki so tožili nad sla. bimi razmerami v oblačilni stroki. Tako je pripovedoval eden izmed njih, da je neki krojaški pomočnik šival suknje po 20 Din. Ker je bil zelo marljiv, je naredil eno na dan. Podjetnik mu je pa hotel znižati plačo na 10 Din ter mu grozil, če ne bo hotel delati. Pomočniki in pomočnice oblačilne stroke po vojni niso imeli zbore, zato je njegova ustanovitev tem večjega pomena. Debata je pokazala,»da so tudi mnogi mojstri artve razmer, Id ženejo obrtnike oblačilne stroke z delavstvom vred v propad, saj ne mo. rejo konkurirati velepodjetjem. Uvidevnost mariborskih stavbnikov Maribor, 15. junija. Mezdno gibanje mariborskih stavbnih de. lavcev je sedaj predmet živahnega zanl. manja Vsa javnost zasleduje borbo delavstva za izboljšanje položaja in je toplo po-zdravila odločitev mariborskih stavbnih podjetnikov, ki so pokazali razumevanje za težnje svojih delavcev. Nedavno je sklicalo >Udruzenje radničkih sindikata Jugoslavije« v Mariboru veliko zborovanje. Tam so sklenili, da bodo zahte. vali povišanje mezd daleko Čez ljubljanske zahteve in deloma višje kot so bile mezde v najboljših časih kot leta 1928-29. Te zahteve so zborovale! pismeno sporočili pod firmo TJRSJ (Udruženje radničkih sindikata Jugoslavije) vsem stavbnim podjetjem. Slednja so kolektivno odgovorila, da se s strankarsko organizacijo ne morejo pogajati, pač pa so pripravljeni sodelovati pri pogajanjih, če to sklene pristojna oblast in ta skliče sestanek Kljub temu pa so podjetja upoštevala težnje delavstva in so prostovoljno sklenila povišati mezde za 25 do 50 par na uro. Ta sklep eo podjetja v soboto pri izplačilu sporočila z obširno okrožnico ter opozorila delavstvo na sedanje razmere. Poudariti je treba, da je sporazum, ki je bil nekako pred 14 dnevi dosežen v Beogradu, mnogo slabši od polo_ za j a v Mariboru, ker pomeni v bistvu to, kar so imeli mariborski delavci pred tem zvišanjem. Tako ima v Beogradu n pr. težak na uro Din 2.60 medtem ko je imel v Mariboru isti delavec Že pred zvišanjem Din 2.75 na uro. Pogajanja v Ljubljani so za mariborska stavbna podjetja neobvezna, ker se Jih niso udeležili niti delodajalci, niti delojemalci. Upati je, da je z odločitvijo mariborskih podjetij spor rešen in ne bo prišlo do stavke, ki bi bila edinole de. lavstvu v škodo. Javno vprašanje Homec, 14. junija Občinsko predsedstvo občine Homec pozivamo, da nam javno pove. kolikšen je prav za prav celotni državni predpis občine za proračunsko leto 1936-37. Na prvi proračunski seji se je hotelo sklepati o proračunu s 83 odst dokladami, ns proteste dveh odbornikov in davkoplačevalcev je predsednik to namero opustil, nato pa je sklical ponovno sejo dne 11. junija, na kateri je bil proračun sprejet proti manjšini dzeh glasov s 45 odst dokladami. Znano nam je, da je prejela občinska pisarna tik pred prvo proračunsko sejo od davčne uprave, tako velik davčni izkaz tekstilne tovarne v Jaršah, da bi zadostovala 30 odet. doklada za kritje obč. proračuna, v celoti kakor je bil predložen odbora, pa bi še ostalo okrog 7000 Din prebitfka. Torej, kaj je? Mi hočemo, ds se nam povedo številke nanašajoče se na obe. proračun odkrito in nepotvorjene. Vsa občinska javnost ima do tega pravico. Pričakujemo, da nam bo obč". predsedstvo to povedalo. Davkoplačevalci obč. Homec. Prošnja poštni upravi Jesenice, 14- junfia Iz kroga jeseniških telefonskih naročnikov smo prejeli: V gorenjskem kotu imo s 1. junijem dobili avtomatsko telefonsko centralo. S tem naj bi bilo konec večnih pritožb in težkoč. ki so se vzdržema pojavljale v telefonskem prometu, prav posebno takrat* ko je bilo najmanj treba Naročniki so torej z veseljem sprejeli to umestno in praktično novost. To veselje in zadovoljstvo pa je pošta Bled sedaj odločno zagrenila svojim abonentom. Dostavile jim Je obračune in priložila položnice za nakazilo na račun depozita izvršenih pogovorov. Po sedanji organizaciji se Jeseničanom obračunavajo telefonski razgovori na Bledu in na Jesenicah. Pošta Bled je že dostavila obračune, opremljene z enim dinsrjcm za porto. Sedaj naj jeseniška pošta računa še za svoj obračun en dinar, pa sta že dva Će je bilo količkaj govorov, si mors zs položnico plačati takso, kar da se tretji dlner, če ne še ksj več. Nssproti drugim abonentom — nesvtometlcnim —- smo že tu zapostavljeni, ker se nam nslsgs nepravičen porto In takse, Po naših informacijah je obračunani znesek plačljiv v treh dneh, sicer ne dobiš za-htevsne sveze. Plačati se mora bsš obračunani znesek, ne veo. ne manj. ker bi se obračun pošte ne ujemal z obračunom računskega oddelka pri direkciji! Vprašamo rl-rekcijo, sli obstojajo abonenti radi računskega oddelka aH narobe? Izvršeni pogovori se krijejo Iz depozita. S kakšnim utemeljevanjem zahteva pošta še enkrat plačevanje pogovorov, ki so Itak ie plačani Se manj upravičena pa je grožnja z odklopljenjem, ko itak plačujemo v depoziti Pri tedanji organtf acljl moramo biti pripravljeni tudi na druge nevšečnosti. Ako se pred potekom mesecs »manjša depozit pod določeno svoto, ponove posta abonenta na dopolnitev depozita. Abonent Jo aaore nakazati tamo s polofpJco In taksami O čemer pa je pošta Bled obveščana najpreje še- | le tretji dan, če so pa vmes prazniki, šele peti ali šesti dan. Se pred tem časom je osta nek depozite lahko porabljen, abonent pa ostane brez sveze. Prosimo torej direkcijo, da brezpogojno ukine plačevanje s položnicami. Obračunom blejske pošte naj lokalna pošta pogovore po števcu kratkomalo pripisuje. Depoziti naj se polagajo pri svoji polti, ta pa naj o plačilu obvešča blejsko pošto po službeni poti, če potrebno tudi telefonično. Obračunavanje s računskim oddelkom direkcije naj se uredi na način, ki abonentom ne bo nalagal nepotrebnih taks in izdatkov ter neumestno oteikočal prometa. Koncert loške vojaške godbe &kofja Loka. 14. juni:a Predzadnji ponedeljek so nam koncertira-1 i vojaški godbeniki pod osebnim vodstvom kapelnika g. Ivana Grgiea. To je bil prvi simfonični koncert godbe L planinskega polka, ki je pred meseci prispela v Škofjo Loko. V tem kratkem času svojega delovanja si je pridobila godba širok krog vnetih prijateljev in simpatizerjev, zlasti v vrstah onih, ki jim materialistično gledanje sedsnje dobe še ni docela zatrlo zmisla za umetnost in kulturno izživljenje. Godba je zato marljiva. Poleg prirejanja promenadnih koncertov je dosegla naj le p ie priznanje na prosvetnem dnevu sokolske župe v Kranju, Sls je tudi že v Ljubljano, pomagala je pri »Rokovnjačih«. Za ponedeljski koncert je bilo sorazmerno lepo zanimanje, čeprav ne moremo trditi, da bi bili z obiskom povsem zadovoljni, ker je bilo še precej sedežev prostih. Spored, ki so si ga izbrati, je dokazal, da služi godba visokim glasbenim ciljem, ki ne zahtevajo le rutiniranih in veščih igralcev, marveč prav tako dobrega dirigenta, ki ga godbeniki v osebi g. kapelnika tudi imajo. Najpreje so odigrali Fučikovo uverturo Sv. Hubert, potem pa so morali zmagati Smetanovo fantazijo iz Dalibora, kompozicijo, ki zahteva absolutne pripravljenosti in rutine sudelujočih. Oboje je godbi 23 mož ns vsej črti uspelo, saj niso samo igrali, mar več sledili na vsak migljaj svojemu vodji tako, da ni bilo nič zabrisanega, zvočnost je bila dosežena v vsej celoti, dinamika je bila skrbno uveljavljena., solisti so stopali do veljave, godba s trobili, pihali, tolkali in ostalimi od orkestra (vijoline, čelo bas) je tvorila harmonično celoto, prelivanje akordov je bilo blago doneče. Ostali del sporeda je izpolnila predvsem vedno lepa Schuber-tova H mol simfonija, nato Bizcjev L'Arle-sienne in za zaključek domača stvar Par-mova uvertira k Rokovnjačem, Godci so bili deležni naj prisrčne j ših ovacij in so morali zadnjo točko, ker občinstvo le ni odnehalo, celo ponoviti. Po koncertu, ki je trajal nad poldrugo uro, se je razvila v domu zabava, ki je povezala škofjeloško meščanstvo z godbeniki v prijateljsko druščino. Večer je bil lep, močno poživljajoč, nov, umetniški, pa zato upamo, da ni bil zadnji. Godbi I. planinskega polka na lepem uspehu iskreno čestitamo! še o najemninah v mestnih hišah Ljubljana, 16. junija. Tudi stanovalci mestnih hiš v Koleziji eo prejeli dne 2. junija naznanilo, da je mestni svet ljubljanski sklenil povišati najemnino za 30% in morda še več, ako bodo stanovalci z zadovoljstvom podpisali okrožnico, ki pravi, da eo najemniki premalo rentabilni in da jih je potrebno še bolj ožeti. ljubljansko mestno poglavarstvo , . . -»-.»i, ,. ■ • i ■» » - .... nepremožnim slojem,, ki so morali še pred kratkim plačati povišanje najemnine. Poudarjamo, da je sedanj* proračun, ki hoče na ta način '' * ... Zato je potrebno, da se taka povišanja najemnin čim preje ukinejo, da se omili nevolja siromašnih stanovalcev, ki niso v stanu pristati na povišanja, zlasti v mestnih zasilnih zgradbah v Koleziji, ki bo bile zgrajene leta 19(28 in so do danes njih gradbeni stroški že davno kriti. Iz tega je razvidno, da je stališče mest. nega poglavarstva napačno kajti snegoepodarštvenega stanja«, ki ga označuje okrožnica, niso krive najemnine mestnih hiš, temveč tiči vzrok v pogledih in stremljenjih hišnih posestnikov. Zato prosijo redni najemniki mestni občinski svet, da razveljavi svoj sklep, ki nikakor ni v skladu s sedanjimi razmerami siromašnih stanovalcev. Proračun naj se uravnovesi drugače, ne pa na račun tistih, ki še itak komaj životarijo. Najemniki mestnih hia. Smrtna nesreča Ljubljana, 15. junija. V -Miitoto zvečer se je ustavil pred hotelom »Slon« ogromen zelen češkoslovaški potniški avtobus, v katerem je prostora ta. najmanj 60 potnikov in ki v letni sezoni vozi na progi Pragra—Benetke. Avtobus je bil spredaj nekoliko poškodovan zaradi karambola, ki ga je imel z motornim kolegom Okrog SI. Mira Logatca. V soboto je prišel k potestnikovemn sine ln mesarju Albinu Logatcu v Dolnjem Logatca letal manipulant Janez Kmetic iz Ho-tederšioe. Hotel se js odpeljati v Ljubljano, a je samudSl vlak. Zato je prosil Rusa« da ga a motornim kolesom potegne v Ljubljano. Med potjo, sta naletela na češkoslova-ki avjtobos, ki sta ga hotela na ovinku prehiteti a je prišlo do usodnega karambola. Zaradi silnega sunka je Kmetic v loku odlete! z avtomobila m obiefal mrtev na cesti, modno je bil poškodovan tudi Ras na desni nogi, na rokah in po vsem telesu. Zvečer en ga prepeljali v bolnišnico, kjer •ta m« zdravnika dr. Hafner ln Kajzelj nudila prvo panoe In je adaj Se izven nevar- Zanimivo je, da šofer Češkoslovaškega avtobusa nebreče nI alti opazi] in je vozil po karambolu naprej, dele potniki so ga opozorili, da se je nekaj zgodilo. Ustavil j* avtomobil, na kar so našli ponesrečenca in mrtveca ob razbitem motornem kolesu. Ru sa je odpeljal v bolnišnico neki zasebni avto mobu. fic/esmen KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 15 junija katoličani: Vid. Dragimir DAJNAsNJE PRIREDITVE Kino Matira: Shirlev Temple kot »Mala gospodična* kino Ideal; Nataša Kise Sloga; Zlomljena srca Kise Inion. Veliko Čiščenje Kino Šiška* Na straži velemesta Zadnja produkcija operne >ole drt. koa»or-vatorija ob 20. v opernem gledališču ■HHH Na LEKARNE Dane*. Mr. Sušnik. Marijin trg IS. Ku'alt, Gofcposvetfika resta 10, Bohinec ded., cests 20. oktobra 31. Iz Maribora — Izredni občni zbor Tujsko p r« »me tu« ■veee v Mariboru bo v sredo 24. t. m. ob 16. v lovski sobi hotela >Orelc. — Revija sokolatva. Izredno lep nedeljski dan je še povečal uspeh sokolske prireditve v Studencih. Ob 14. popoldne je kre. nila impozantna povorka sokolstva od Na. rodnega doma v Studence, kjev je bil nato dovršen nastop vseh sokoLskih edmic. Bila je to mogočna revija sokolstva in velika manifestacija ideje velikega Tvrsa. po nastopu se je vršilo pred sokoLskim domom pravo ljudsko rajanje. — Obmejni živinski pregled. Odašej se bo vtSII avstrijski obmejni vetannarski pregled v Mariboru, in ne več na postaji v Ltipolci. S t^m bo poslovanje poenostavljeno in hitrejše, kar bodo naši lzvoarrtki živine gotovo toplo pozdravili. —- Ker je gospodarju službo odpovedal. V mariborsko bolnico so včeraj pripeljali 271etnega hlapca Jožefa Majcena od Srv. Jurija ob Pesnici, ki ga je gospodar pretepel in mu zdrobil čeljusti ter polomi! nekaj reber, ker mu je odpovedal službo, Aeš da gre drugam. Hlapčeve poškodbe so zelo nevarne. Gospodar bo imel zaradi svoje nasilnosti opraviti s sodiščem. — žrtev poarirjevanja. Pri neki toumoJi v Bohovi pn Mariboru je prURo do krvavega pretepa. Da bi preprečil prelivanje krvi, je skočil &41etni delavec L«dvik Bla_ ste med pretepače, pa je dobil z ročico tako močan udarec po rebrih, da je nezavesten obležal s hudimi poškodbami po ce. lem telesu. Poškodovanca so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnico. — Polarna katastrofa v Slov. Bistrici. V soboto zvečer Je izbruhnil v skladiAftu Gospodarske zadruge v Slov. Bistrici sfk*n požar, ki s« je razširil v pravo katastrofo. Kljub takojšnji pomoči gasilcev Je gospodarsko poslopje z vsem inventarjem do tal pogorelo. Zgoreli so vsi zadružni poljedelski stroji, seno, sdama, velika zaloga drv. tako da znaša škoda preko 7o.O00 Dtn. Na kraj požara so prihiteli tudi mariborski gasilci, ki so bili 4 ure na deki. — Drsen vtem v sodišče v Murski Sobo. ti. Iz Murske Sobote nam javljajo, da so neznani vJomilci vdrli v blagajno tamkajšnjega sodišča in odnesli mnogo draarja. Domnevajo, da so bdi isti vlomilci kot v Zadružni gospodarski banki v Mariboru m v Prvo hrvatsko štedionico v Čakovcu. Na kraj vloma Je odšel mariborski policijski daktiloskop g. Grobon. Iz Ptuja — Sprejemni izpita aa tukajšnji gimua-ilji bodo 25- tm. ob 8.15 dopoldne. Oni dijaki, ki se žele vpisati jeseni, morajo do 20. tm. vložiti prošnjo na ravnateljstvo. Prošnji mora biti priložen rojstni in krstn' list in zadnje spričevalo, da je dovršil prosilec 4. razred osnovne šote k dobrim u*p*~ bom. — Fantovska bitka. V nekem vinotoeu v Brstjeh so se sprli fantje, ko so se prekomerno naviili dobrega vinca. 3THetni Ar-nuS Alojz, ki Je branil svaka, Je dobil ▼ tepetu tri vtodljaje e nožem, posestnikov ga sina Martina Kokra pa je nekdo udaril z ročico po glavi in po levi roki, da mu je je zlomil. Vsi ranjenci so v bolnici. Orožniki oa poizvedujejo za vročekrvnezi. — Sport V Četrtek na praznik sta se poizkusili na igrišču SKP moštvi SKP ln SK Mura Igra. ki je bils vseskozi selo zanimiva in napeta je končal s z rezultatom 4:2 za Ptuj. — Tatvine, šoferju avtobusnega podjetja Lininger iz Maribora, ki obratuje na progi Maribor-Ptuj je neki dolgoprstnel segel po torbici, v kateri je imel 2o0 Din gotovine. — Trgovcu Strossu Ferdinandu pa je odnesel tat iz stanovanja suknjič, v katerem pa je bila k sreči prazna denarnica. — Samsmor sli nesreča? AOtetni mestni delavec Andrej Sinček is Ptuja, stanujoč Na pristanu, se je na praznik udeležil z drugimi tovariši veterani procesije. Po stari navadi so veterani po procesiji zavili v gostilno na okrepčito. Vino je Sinčku stopilo ▼ glavo, tako da je ie dalje popi vsi. Zvečer se je vrnil precej pijan domov in doma je nastal prepir, v katerem se je Sinček izrazM napram ženi. da gre v Dravo, kar pe doma nihče ni vzel re«no. Mol pa je n* krenit proti J>ravia ker eo ga videli očividci na nabrežju. Nenadoma pa mu je spodrsnilo, ker gotovo ni imel namena eko&tl v Dravo, in ie so ga valovi sakrili. Nesrečnež se vslovom nI mogel upireti. kar je bil zelo pijan. Trupla posebnega ** aesc "~ Štev. 134 »SLOVENSKI NAROD«* v*~**j*. 15. jimtja 198$. Stran 3 DNEVNE VESTI — Vaano m om. ki potajeje, 7 iUlijo. Italijansko poslaništvo v Beogradu objavlja: Od 10. junija dalje lahko vzamejo vsi oni, ki potujejo is Italije in njenih kolonij v inozemstvo, ali oni, ki potujejo v Italijo in njene kolonije, s seboj samo 300 lir v papirju in 50 Ur t kovanem denarju. Italijanski bankovci vseh vrst, ki »o v inozemstvu in za katere obstojajo predpisani dokumenti o zakonitem izvozu is Italije, se lahko akreditirajo na brezobrestni račun, £e bodo do 30. junija dostavljeni preko poite «*e izmed filijalk italijanske narodne banke v Italiji. Ta rok je podaljšan do 10- u-lija za bankovce, ki so v izvenev ropskih državah. Lastniki tudi lahko pošljejo lan-kovce preko italijanskih konzulatov toda na «»voj rizi ko in na svoje et roške. __ Posvetovanja generalnih štabov Male antante. Včeraj zjutraj je prispela v Bukarešto jugoslovenska vojna dalegacija na č»r hi z generalom Uičem. de pred njo je prispela češkoslovaška vojna delegacija. Konferenca predstavnikov male antante bo Irsr jala do 20. t ni. — Solidarnost ca Se g a trjfovstva. Včeraj je bilo v Beiiiach zborovanje delegatov trgovskih združenj iz vseh krajev, na katerem se ]e pokazala lepa solidarnost Sasega trgevštva. r*rrdse<1nik g. Josip Kavčič je poroča! o težkem položaju trgevstva zlasti na deželi. Lani se je število članov trgovskih združenj skrčilo za 1240. Posebno hudo je bil trgovski *.tan prizadet letos po sankcijah proti Italiji. Predsednik se je dotaknil še razpusta Zbornice za TOI, o katerem je srovoril tudi g. Anton Verbič. On je predlagal, naj postavijo vsa trgovka združenja obvezno in enotno listo za zbornične volitve z nosilcem g. Ivanom Jelači-nom. Njegov predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem. Burno pozdravljen se je oglasil k besedi g. Ivan Jelačin. ki se je toplo zahvalil za izkazano zaupanje. S spontanim odobravanjem so sprejeli zborovajci njegov govor o potrebi enakosti in bratstva, decentralizacije držav ne in finančna uprave, popolnem solidariz mu v gospodarskih organizacijih in delu za povzdigo gospodarstva. SkupV-ina je izrazila popolno soglasje z resolucijami D tr-govskeca konzresa v Beogradu in ugotovila, da merodnjni krogi še niso ničesar ukrenili glede zahtev, 'zraženih v t^h resolucijah. Na predlnrr ._r .7>infina je bil kooptiran v pre^pp«1=+vo Vrot tr^tii poilpre^lsednik Zveze tnrnvskih združeni nr^dsednik oprednjp sakrije 1p?nib trgovcev g. Fran Skrbeč. — Nova umazana afera. V Boo^radu se odkriva nova umazana afera, katere glavni junak je bivši oi»olnonioceni minister in načelnik pravnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Alek3andc Bodi. naš poslanik v Moskvi, kjer poslaništva sploh nimamo dre za veliko tihotapstvo, s katerim je bila država oškodovana za težke milijone. V afero je zapleten tudi bivši §ef protokola lita Novakovi« tihotapsko blaeo ]*> M dobavljal iz inozemstva Pajo (Uiir.k. V Osijeku so aretirali bogatega ruskega emigranta Ivana N*čajeva, ki ie zapleten v veliko tihotapstvo perzijskih preprog. Niti te tihotapske afere segajo tudi v Slovenijo, kjer so cariniki organi tudi že zaplenili mnogo vti-hotapljenih preproe. Nečajev je bil prvotno siromašen kakor ruski emigranti sploh, zdaj pa cenijo njegovo premoženje nad dva milijona. Vse podrobnosti afere Še niso pn-51e na dan, radovedni pa smo ali bodo sploh prišle in kako l.o s kaznijo krivcev. — Nov grob. Včeraj je v Leoni^ču po kratkem in mučnem trpljenju zatisnila oči ga. Franja Hrastova, vdova po ravnatelju Mestne hranilniep ljubljanske. Pokojna je bila vzorna in plemenita žena. ki je vso svojo skrb posvečala vzgoji svojih otrok, hčerki Ivanki, porojeni Negro. ki je bila znana operna pevka, hčerki Minki. uradnici v Mestni hranilnici in sinu Janku artilerijskemu podpolkovniku ter znanemu športniku in članu Ilirije. Pogreb bo v torek ob 16. izpred mrtvafrke veže Stara pot 2. na poko-psttiMSs k Sv Križu. Naj v miru počiva, preostalim pa naSe iskreno Božalje! — Obeta se dobra vinska letina. Vinogradi na Dolenjskem kažejo zelo lepo. IKi-Ževno in hladno vreme je nekoliko zadržalo trto. Zdaj ko ;e postalo toplo bodo pa grozdići hitro eveli, ponekod se je Že p"v-javilo cvetje. Trta kaže zelo dobro In Če l>o zdaj imkaj dni lepo toplo vreme, se bo jeseni kar šibila pod grozdi. — Združenje trgovcev v Ljubljani je darovalo mesto venca l. lagonokojnemu veto-trgovcu in bivSemu predsedniku Združenja g- A. Lilieg\i 1000 Din v socialni sklad zn brezposelne trgovce. — Izlet naših novinarjev v Stično In na Polževo. Ljubljanska sekcija JNU priredi v nedeljo 21. t. m. za svoje člane in njihove svojce islet z avtobusom v Stično in na Polževo. V Stični si ogledajo izletniki znameniti stiski samostan, ki praznuje letos BOOletnico, v domu na Polževem bodo pa imeli skupen obed. Prijave sprejema, g. Jože Zupančič, glavni urednik »Slovenskega Naroda«. — Kopalne hlače, s katerimi se ne more utoniti Privatni uradnik V. Veldmon iz Petrinje je dobil patent za svoj izum kopalnih hlač, t katerimi kopalec ne more utoniti. Narejene so iz inpregnirane svile in spredaj so dvojne. Kopalec jih napolni z zrakom in tako ga drže na vodi. Te kopalne hlače bodo dobrodošle onim, ki ne znajo do hro plavati pa tudi plavačem, ki bodo lahko brez velikega napora plavali zelo daleč. Nosijo se pod kopalno obleko in se skoraj ne opazijo, da jih ima kopalec na sebi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Rogaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 30, v Zagrebu 28 v Splitu 2", v Ljubljani in Skopi ju 26. v Beogradu in Sarajevu 25, v Rogaški Slatini 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6 mm. temperatura je znašala 12.6. __ Smrt Slovenke pod tramvajem v Za- prebu. Na Ilici v Zaprebu tramvaj v soboto do smrti povozil 731etno služkinjo Alojzijo Gorenc iz Tnpta. Hotela je na drugo stran ulice, pa se je pred tramvajem nenadoma «k'onila kakor bi hotela nekaj pobrati. Voznik ni moael pravočasno ustaviti tramvaja, ki je starko butnil tako močno, da ;0 je vrplo na drugo stran pločnika, kjer ie obležala. Prepeljali eo jo v bolnico, kjer je pa kmalu umrla — S Češnje je padel. Včeraj popoldne so bili reševalci poklicani na Golovec, kjer je s čeSnje padel 11-letni delavčev sin Štefan Mikulič. stanujoč na Cesti dveh cesarjev. Deček je bil precej visoko na češnji, ko se mu je odlomila trhla veja in Je pade! več metrov globoko. Obležal je nezavesten z nevarnimi notranjimi poškodbami. V bolnišnici leži še vedno nezavesten. — Z nožem v trebuh. Ivan Žagar in Ljubica Oršiček iz Zagreba sta imela ljubavno razmerje, zadnje čase pa ga Ljubica ni več marala. Žagar ji je zaman prigovarjal, naj s*e vrne k njemu v *ol>oto ponoči sta se na ulici «=;prla Ljubica je potegnila nož in zabodla Žaca rja v trebuh. Prepeljali so ga v rolnieo, toda zdravniki nimajo mnoijo upanja, da bi mu rešili Življenje. Iz Ljubljane lj__ Lepa in iivahna nedelja. Vreme se je končno jK>praviio in včeraj ni deževalo niti pri nas v Ljubljani. Včerajšnja nedelja je bila teloveka in meščani eo dopoldne gledali procesije Razen procesij smo imeli dopoldne tudi promenadni koncert, in sicer na letnem gledališču, ter "fce meščanom ni zdel več promenadni. ker je bil že izven promenadnega območja. Kljub dobri godbi poslušalcev ni bilo mnogo. Popoldne smo pa oficielno otvorili kopalno eezono. Letos ee je začela zelo pozno. Sicer «o se nekateri eolnčili že januarja vendar niti zdaj ne upa nihče v vodo. Zadovoljni moramo biti s samimi s-olnčnimi kopelmi. Zelo živahno je bilo že na savskem nabrežju in tudi Ilirija je bila dobro obiskana. Mnogi so pa kopanje žrtvovali sokolski prireditvi, kj je privabila mnogo ljudi tudi iz okolice. Kino Union, tel. 22-21 Any Ondra in VVolf Albach Retty Ob 16., 19.15 in 21.15 uri v burki Veliko čiščenje Smeh in zabava sta Vam zagotovljena lj— Kamen spotike. Na Kongresnem trgu je že znamenit kamen spotike, ker je skoraj stalno počen Na vogalu Zvezde nasproti kina Matice stoji kot odbijač, da bi ščitil pešce na nevarnem ovinku pred vozili. Avtomobili so ga že nešetokrat odlomili in zdaj je zopet prelomljen. Stoji menda le zaradi lepšega in podrla ga bo prva sapica- lj__ Mestne košnje. Mestna občina ima velike travnike na Barju in v Mestnem logu, kjer zdaj kose. Mestna pristava potrebuje precej sena in na teh travnikih ga nakose okrog 30 vagonov spomladi. Zdaj je zaposlenih pri košnji precej delavcev, ki so kosili že prejšnja leta Ženske so pa dobile zaposlitev pri sušenju sena. Kosci ni*o LJLJLILJLlLJaClCKlLiaCl MALI OGLASI oeseda 0.60 para* davek Dir S.—, oeseds i Dm. davek s Đul preklici £a platnene odgovore glada mano oglasov j« treba pmotiv mmlm — Popustov aa anala oglase o« pnanamo ISBaBBBSSSSBraSSSBflaSlSrV RAzno Beseda no par davek S.« Ote Najmanj« cnesak $ Din Ia. SVEZE CE6NJE ta *ku-havanje, trde. debele, črne, bete in rdeče 40 k« 140 Din, 15 kg 65 Din pošilja franko postaja G. Drecbsler, Tuzla. 1802 tal sijajno plačani in bi nekateri raja kosili na kmečkih travnikih, ker bi jim kmet dal tudi prigrizek. KoeiU morajo 12 nr na dan in kdor je kdaj kosil, dobro ve, da 12 ur košnje na dan ni bai užitek. Kositi lačno ie ob 5. Opoldne imajo uro počitka, nakar kose do 18. Za 12ur.no delo prejemajo po 86 Din mezde, torej niso plačani niti po 3 Din na uro. Ženske so plačane seveda še slabše, in sicer po 2.50 Din na uro. Mestna pristava pač varčuje pri košnji kakor mora pri vsem. da bi lahko konkurirala prevoznikom. Prevozniki trde. da bi bilo bolje, še bi oLiina prodala seno in opustila vožnje, kar pa pristava odločno pobija. lj— Zadnja prod akcija sperae iale državnega ksnservatarijs. Drev? bo v opernem gledališču zadnja produkcija operne *oie našega državnega konzervatorija. Na sporedu so odlomki iz oper Figarov* svatba. Traviata in Manon. Kot solisti nastopijo gojenci; Fratnikova. Dolenčeva, IgliČeva, P*w-lovčičeva in Polajnarjev« ter Hvastja. Bris-nik. Lupša. Žagar in Polak. Zbor plezalk pa pleše Borodinove Polovske plese, Gre-gorice v Slovenski ples. Bi zetov Španski pies in Schutertove plese. Plešejo: Bauka rt, Avguštin, Korunovič. Milic Mlejnik. dimenc, JRočnik, Polajnar, Hrasovec, Jug, Pavlovčiš in Železa i k. Pri Schubertovih plesih nastopi tudi komorni zbor. Voditelji operne in plesnega zbora eo: režiser Debevec, kape.-nik dr. dvara. ing. Golovin. spremljevalec na klavirju pa Kumar Vladimir. Začetek točno ob 20. uri v opernem gledališču. Pred-prodaja po cenah od 4 do 15 Din — ravno-tam. DANCING DANCING „NEBOTIČNIK" PoaedeMek is* foaiia — poslovilni večer a posebnim sporedom — KOMIČNE AKROBACIJE: DUO DUNDE FRANCOSKI PLESNI DUO: S1STERS-GERV & SUZZ1. ZAMOREC FLEMING S POSEBNO ' TOČKO! OD 16. JUNIJA POPOLNOMA NOV SPORED — raznih plesnih in zabavnih atrakcij — Vstop proet. UPRAVA. lj__ Klavirski koncert absolventa visoke šole ljubljanskega dri. konservatorija Gal-latie Reinholda bo v sredo dne 17. tm. ob četrt na 7. v Filharmonični dvorani. Natančni spored objavimo jutri. V predprodaji ee dobi spored, ki je obenem vstopnica, v knjigarni Glasbene Matice in velja S Din- lj— Sestanek vseh posestnikov is Most. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi sesetanek vseh posestnikov starih in novih his v sredo, dne 17. junifa t. t. ob 8- uri zvečer v gostimi g. Lasan Roka v Mostah, Pokopališka ul. 14. Na sestanku bo predaval predsednik g. Frelih Ivan o raznih davčnih in drugih stanovskih zadevah- VaMjeni so vsi poaetniki iz tega okraja. lj__ Zlata zapestaies je bila včeraj, v nedeljo izgubljena na poti od kavarne Emona do hotela Union- Najditelj naj jo proti nagradi odda na Aleksandrovi c. 4-11. vrata 13. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek 15.; Tiran. Red A. Danes je v drami poslednja abonentska predstava letošnje sezone. Vprizori se efektna igra >Tiran«, ki jo režira g. De. bevec. V glavnih vlogah nastopa ga. Sa~ rićeva, gdo, Boltarjeva in ga. Maria Vera, ter gg. Skrbinsek, Jan* Debevec, Stupica, Sancin, Jerman, Drenov&c, ga. Rakarjeva, Gregorin in Potokar Predstav« je za Red A. OPERA Ponedeljek 15.. II. produkcija operne šole Državnega konservatorija. Izven. Cene od 15 Din navzdol. Torek 16.: Kavalir z rožo. Red C. « »Kavalir k rožo«, velika Strauasova opera, se poje ponovno v opernom gledališču v torek 16. t. m. za red C. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Gjungjenac, ga. Koge. jeva, gdč. župevčeva. ga Poličeva ter gg. Betetto, Banovec. Zupan, mesto obolelega g. Janka je prevzel vlogo g. Primožič, mesto g. Gostica pa nastopi g. BtiDernik, znani prvi tenorist nosnega vokalnega kvinteta. Dirifira g. dr. dvara. Predstava Je sa Red C. Odkritja za rimskim zidom Kaktac načrt« ima mo)ster Plečnik s to naio znameni- tostjo Ljubljana, 15. junija. Ko bi drugje odkopavali, popravljali in urejali tako znamenite zgodovinske starine, bi poročali o tem svetovni listi, de'o bi ftlmali in končno bi se čudila Ljubljana čudovitim najdbam tam nekje v Ameriki ali na Kitajskem. Pri nas je sicer občinstvo zelo radovedno in spremlja vse dogodke, ki Se odigravajo neposredno pred njim, na cesti, ali vsaj v Ljubljanici z živim zanimanjem in v«eni razumevanjem. Toda, kar se dogaja za plotom in še celo tako močnim, kakršen je rimski zid, nas več ne zanima. Ljubljančanom bi bilo vseeno, če bi za rimskim zidom naleteli na nafto aH če odkopavajo temelje stare Emone. Vendar jim tega nc smemo šteti preveč v zlo. Mnogo krivde leži na novinarjih, ki ne popularizirajo dovolj nekaterih dogodkov. Ce bi o vseh zadevščinah govorili toliko, kakor o regulaciji Ljubljanice, bi morali redarji razganjati množice od prizorišč. Tako v resnici zaslužijo vse zanimanje dela za rimskim zidom. Sicer ni na delu znanstvena odprava in ni prisoten niti strokovnjak zgodovinar. V resnici niso organi-zirsjia odkopa van j a zgodovinskih znamenitosti, čeprav bi morda kazalo, da bi skrbno preiskovali nasip za zidom in da bi napravili osnutke odkopanih tlakov. Na delu so vrtnarski delavci in ne zgodovinarji. Tudi zgodovinarji so prekopavali teren za rimskim zidom pred leti in odkrili eo temelj rimske hiše. Lani jeseni so delavci odkopali človeški okostnjak, ki so ga po slali v muzej. Našli so tudi razne malenkosti, ki nimajo posebne zgodovinske cene, n. pr. novce, okraske in dele orožja Za znanstvena dela na terenu pri nas ni denarja. In sreča je, da vsaj lahko financirajo zunanjo ureditev zgodovinske znamenitosti, kakršna je rimski zid. Tudi za ta dela je malo denarja. Zaposlenih je lahko le nekaj delavcev Kako dolgo že urejujemo rimski zid, je še težje ugotoviti ka kor datum začetka regulacije Ljubljanice, ki sega daleč v srednji vek. Rimski zid so krpali neprestano; sicer ne vsako leto, temveč samo tedaj, ko je bila že velika nevarnost, da se poruši. Načrta za restavracijo ni bilo, kakor tudi ni bilo denarja za pošteno popravilo. Ko se je pa pred leti začelo govoriti, da bo rimski zid vseeno urejen, so se nekateri zavzemaii za naskok nanj, česar niso mogli niti Huni, naj bi storili mi — podrli zid. Za zidom bi baje bile lepe parcelc m nasledniki Einončanov bi si sezdali moderne vile na zgodovinskih, tleh. Prihodnji gjeneraciji bi se niti več ne sanjalo, kje jc sts.1 znameniti rimski zid. Kakor vse kaže. je rimski zid prestal najhujšo preizkušnjo, ki je bila še hujša od naskokov barbarov nanj njega dni. Jeseni so začeli uresničevati arh. Plečnikov načrt. Mojster Plečnik je zaljubljen v naše znamenitosti. Vsak dan ga lahko vidite za rimskim zidom, kjer z živim zanimanjem opazuje kamnosekovo delo. Tudi z zidarjem se dobro razumeta. Mojster je se vedno poln idej. In tudi pri restavraciji starin eo ideje nujno potrebne, n+- smete misliti, da se mora arhitekt kratkomalo podrediti golemu kamenju. Ne, naš mojster gleda tudi na kamenje v luči idej. Iz mestne pristave so privlekli za rimski zid kamnite stebre. V resnici so taksni, kakor da so izkopani s razvalin etaroveškin poslopij, vsi so namreč razbiti. Nekaj kosov so baje Odkopali že prejšnje čase za rimskim zidom In to so v resnici rimski sbebri. Zdaj bo nekaj nastalo Iz teh stebrov. Kamnosek jih celi ter sestavlja Cement bo zvezal, kar je razjedel čas. In kaj bo nastalo iz teh stebrov? Potrpite! Reporterju noče nihče ničesar izdati, ve le. kar izvoha Ti stebri bodo baje stali ob vhodih v park za zidom. Izdamo vam lahko tudi, da bodo pozidani vsi stražni stolpi v zidu, k so bili doelej visoki kakor zid. Zdaj bodo nekoliko višji. Ce od teh odkritij zopet pres>koMmo k zgodovinskim^ naj omenimo, da so pri ravna. nju terena na vzhodni strani, tik pred vhodom, odkrili velik kamenit tlak. To jo navaden Uak in na njem ni nič posebnega, razen da je rimski, star ekrog 2000 let. Povsem navaden tudi ni. Zgodovinarji menda niso ugotavljali. kaksne vrste tlak je to prav za prav. Ali je bil tlakovan tr^, alt je bil tlak v notranjosti poslopja. Ker je v bližini vhcd, ki je bil n.**orž tudi njega dni, menda tam ni stalo poslopje. Zanimive so pripombe delavcev k taksnim odkrt-jem. Nekdo je dejal, da menda ni bila tam pralnica, kajti površina tlaka je za to pre. velika. Drugi je pa pripomnil, da eo tam najbrž spirali kočije, ker jc blizu vhod. Ker* tlak visi. kolikor je bilo potrebno za odtok vode, bi kdo mislil, ki je zgodovinsko pod. kovan, da -so odkrili tla atriji, največje osrednje sobe rimskejra doma. Toda delavci si j? tem ne utegnejo beliti glave. Razko pavajo Uak, ker je lepega podpeskaga kamna Skoda zasipati Kamen je obdelan samo po eni strani Kosi so velikt neenaki in težki, vendar so bili zloženi tako lepo skupaj, da bi menda zdaj ne \'edeJi več narediti kaj takšnega. Rimljani so bili pač neprekosljivi zidarji Samo z gradivom niso varčevali, in zdaj bo mestna občina prišla poceni do k amen j« Še nekaj moramo izdati, Čeprav najbrž ne bo iz te moke nič kruha. Mojster Planik namreč namerava zidati za rimskim zidom tudi piramide. Toda ne ustrašit*« se. Ne bodo kamnite, kakršne atoje pri trnov, •skem mostu. Tudi lesene r*e bodo. Zidali jih bodo vrtnarji kratkom h lo iz zemlje, prav za prav iz travne ruse. Toda taksna >opeka« je tudi dr«ga saj me*to nima kjerkoli terena za rezanje ruAe Ne smete mi-s'iti, da bi bila taksna piramida le tgrač-kanje in da bi ne stala delj ča*a kakor sneženj mož. >Sezidana< bi bila solidno in podreti bi sc tudi n<* mogla. Največ bi najbrž trpela pozimi zaradi zmrzovanja. Sicer pa ne gre le za eno piramido. Postavili bi jih več, kar bi ne L POGAČNIK Bohoriten ot «l ft ■ — ■ -**—------------------------------------------------------■--------------------------------— Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 15. Junija 18SS. Stev. '34 Lep sokolski praznik v Ljubljani Sokolska župa Ljubljana je včeraj svečano razvila topol prapor Ljubljana, 15. junija-Z zlatimi črkami bo zapisano včerajšnje sokolsko slavje v analih sokolske župe Ljubljana, ka je priredila svoj ž up ni zle t, na katerem je razvila župm prapor, darilo mladega kralja Petra iL Sokolska Ljubljana se je okrasila z državnimi trobojmeama in že na večer pred zletom je bil starodavni grad svečano razsvetljen. Z jutranjimi vlaki so prispele v Ljubljano sokolske čete lz župnega področja, ki so takoj hitele na zletišče, kjer so se v redu in disciplini izvršile skušnje vseh oddelkov« Približal se je čas svečanega akta razvitja župnega prapora- Zastopnik visokega kuma komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik Ljubomir Z i v a n o v ič se je pripeljal s kočijo obdan od sokolske konjenice na zletišče, kjer so ga sprejeli podstarosta SSKJ br, G a n g 1 in zastopniki sokolske župe. Godba je zaigrata pozdravno koračnico, strumno urejene sokolske ćete pa so vzklikale kraljevemu zastopniku. Slavnostnemu razvitju so prisostvovali naiodličnejši zastopniki naše javnosti in sokolstva. Pozdravne besede je izrekel kraljevemu zastopniku podstarosta župe br. inž. Lado B e v c, ki se je zahvalil za visoko odlikovanje in prosil zastopnika, naj bo tolmač izrazov globoke hvaležnosti, udanosti in zvestobe prerojenih sokolskih legij na najvišjem mestu. Ob zaključku njegovega govora je godba zaigrala državno himno, nakar ie s primernim nagovorom nazvi«! novi prapor kraljev zastopnik polkovnik Ži vanović Priveza! je na prapor krasen, svilen moder trak z napisom PeteT II in vzkliknil »Živeli Sokoli!« Vsa zbrana sokolska družina je gromko zaklicala »Zdravo, zdravo, zdravo!« Slavnostni govor ie itn«! podstarosta župe br. inž. Lado Bevc. ki je omenil sokolske vrline in delo sokolstva za človecan-stvo v smislu Tvrševe sok*>lske misli. Izročil te potem prapor br. Radovanu Štafetu, ki ie obljubil, da ga bo nosil neo- madeževanega v čaat kralja, domovine in sokolstva. Godba je zaigrala »Hej Slova* ni*, ki so. jo vsi peli. K besedi se je oglasil podstarosta SSKJ in S6S br. Engelbert G a n g L ki je čestital župi k visokemu odlikovanju, nakar se je izvršilo pobratimstvo z ostalimi prepon župnih edinic- Godba je pri tem. svečanem aktu igrala »Pesem sokolskih legij«- Potem je sledil mimohod pred zastopnikom kralja, predstavniki oblasti in sokol-atva. Po mimohodu se je razvila po ljubljanskih ulicah impozantna povorka, v kateri so igrale godbe Sokola 1. Tabor, z Viča in poštarska godba. V povorki je korakalo okrog 1600 sokolskih pripadnikov z 28 članskimi, sedmimi naraščajskimi in l dečjim praporom. Koder se je pomikala povorka je tvorilo občinstvo gost Špalrr in navdušeno pozdravljalo sokolske vrste in jih obsulo £ cvetjem. Ljubljana je včeraj pokazala, da je sokolska In bo sokolska ostala. Po veličastnem sprevodu je bil ponovno nrrnohod pred Narodnim domom. nakar je sledili razhod. Popoldne ob 15. so se zgrnile na. zle*i5ču množice sokolstvu naklonjenega občinstva, ki ga ceankno nad 5000. V ložah so zopet zavzeli evoja mesta predstavniki oblasti in sokolstva. Pod vodstvom načelnika br. Smoleta in načelnice s. Vazzazove je nastopilo pri sijajno uspeli javni telovadbi 192 naraščajnic, 720 moške in ženske dece. 30 članov z vajami na 4 bradljah. 248 naraščamikov. 37 starejših bratov. 262 članic. 298 članov. 14 vrst vseh oddpJkov na orodju in za zaklhiČek tezdni odseki L tubi jamskega Sokola, Sokola III in z Viča. Občinstvo je vse nastopajoče oddelke burno pozdravljalo in jih nagradilo z toplim odobravanjem Zlet župe Ljubljana je uspel v vsakem pogledu in moremo izreči TO. kakor tudi upravi naše iskrene čestirtke. r, željo, da bi kralievi" prapor ^b-al pod svojVn okriljem preroiene sokolske legije- *i» ženska premagala kugo Velik uspeh mlade ruske zdravnice dr. Magdalene Pokrovske Čeprav se človeštvo že od Pa6teurjevih Časov u?pešno bori proti večini nalezljivih bolezni, vendar je kljubovala doslej vsemu orožju moderne znanosti ku?a. ona strašna pošast Apokalipse, črna ku0 odstotkov okuženih živali imunih. Nastalo pa je takoj vprašanje, kako bo cepljenje učinkovalo na človeški orjranizem. AH ne bo morda izzvalo grozne bolezni Farne? In tu se je £. marca ob proslavi med narodnega ženskega dne dr Pokrovska od ločila za drzen korak. Sama si je namreč skrivaj brez vednosti svojih sotrudnikov vhrizsrnila serum in sicer dozo. ohsejrajoco 500.000.000 živih kužnih mikrobov. Prvo cepljenje je šlo povsem gladko, toda mladi zdravnici tudi to ni zadostovalo. Bila je namreč mnenja, da en sam poskus na člove- ku ne zadostuje za dokaz o učinkovitosti in neškodljivosti njenega »era. In zato je nedavno sklenila postaviti svoje življenje v službi znanosti v drugič na kocko . To pot se ji je pridružil dr. Josef Erwich, ravnatelj iste stanice, absolvent berlinske univerze, star 47 let, ki mu je zdravniški k on žili j zaradi šibkejra zdravja ta poskus prepovedal. Toda ta mož je pofrume« kakor njegova eotnidnicT in ni hotel odnehati češ. da je treba tudi ugotoviti, kako bo serum učinkoval na starejši in šibkejši organizem. Tudi pri njem je šlo vse gladko in tako je znanost slavila po zaslugi eno svojih največjih zmag. Končno smo dobili učinkovito sredstvo proti smrtonosni kujri po zaslugi .vztrajnega študija dr. Pokrovske, ki je odšla takoj po dovršenih študijah leta 1923 naravnost iz univerze v kirgiške stepe, da bi tam vodila borbo proti kugi. Ka preiskovalni stanici je vsa leta marljivo delala, o svojih poskusih in opazovanjih je napisala SO znanstvenih razprav in nazadnje je svoje delo sijajno kronala z drznim poskusom na lastnem telesu. Redar in princesa Omeniti moramo takoj, da gre za velikega londonskega redarja in majhno princeso. Hčerka vojvode Yorškega Elisabeth Ale-xandra Marv je sele nedavno izpolnila deseto teto. Okna njene sobe k> obrnjena v Hy-de park. Tam na vogalu pa sedi vedno na konju redar izredno krepke in visoke postave. Kakor vsaka deklica, je tudi mlada princesi radovedna. Zelo rada stoji pri oknu in opazuje vrvenje na ulici. Andre Theuriet: 1£ Nevarna Inotin Roman Toda Nizza je napravila nani povsem drugačen vtis. Tu, kjer zime sploh ne poznajo, pod toplim solncem, kjer se je vse združilo za naslajanje oč*, se mu je zdelo, da diha vse ozračje v razkošju in blaženosti. Zdelo se mu je, da kozmo-politična, nališpana in izmozgana pariška družba res ni imela drugega ideala, nego kazati se v svojem razkošju in uživati sladkosti življenja. Zadostovalo je samo ozreti se okrog sebe in vsak človek je lahko uganil, da razkošne obleke ne služijo samo nasičenju nečamemosti. temveč da jim ie glavni namen dražit5 in razvnemati čutnost Pariški veseli družbi se ni poznala ne utrujenost, ne prekipevajoče navdušenje, zabavala se je. kakor ljudje, ki iim je življenjski ideal dobro najesti se. poslušati laskave sla-vospeve in pasti svojo nohotnost. To ozračje nd ostalo brez vpliva na dovzetno umemskovo duša Njegova čutnost, njegov klic po uživanja, porojen že v rojstnem kraju, napol šampanjskem, napol burgundskem. je planu1 v Nizzi z vso silo na dan. Dovzetni sin province, ki sta ga borba za vsakdanji kruti in umetniško delo doslej silila k neizprosnemu odrekanju, je naenkrat začu't.l. da se udaja njegov mozeg prijetni in topli opojnosti. Nekaj skrivnostnega ga je gnalo, da bi tudi on za hip okusil neznane slasti, sedel za bogato ! obloženo, tako lahko dostopno mizo. da bi stopil v# vrtinec burnega Življenja. Svojega hrepenenja še ni znal točno formulirati, toda vedno, kadar ga je zanesla pot na angleško promenado, ga ie vabilo neka i na Corso, na javni trg. da bi se še bolj omamil z barvami, čari in vonjavami južnega kraja. Tam, med dvema dolgima vrstama cvetličark in sadnih trgovcev, med kupi limon in pomaranč,» med grmadami prijetno dišečih fig so se veselo izpre-hajale najlepše dame iz tujske kolonije. Za njimi so hodile služkinje s košaricami in dame so jih polnile s šopki nagljev, mimoz in vrtnic. Jakob je kupil nekaj šopkov za Terezijo in počasi se ie vračal v Carabacekko uMco. Z naslado ie duhal vijolice in mislil na zapeljive oči aH eflegantne postave mladih dam na promenadi. Ko se je vrnil domov, je bil ves razvnel, oči so mu žarele, da ie Terezija presenečeno pogledala in vprašala: — Kaj ti pa je, Jakob? Saj ves goriš. kakor da te ie napada vročica. Oni dan so pustili okno t njeni sobi odprto in princesa, je kar poskočila od veselja, da bo smela gledati na ulico. Ta čas sta pa trčila spodaj dva avtomobila in sledila je proza vsakdanjega življenja. Redar se je bil namreč zagledal v ljubko princeso. Suspendirali so ga in postavili pred sodišče. Češ, da je njegova malomarnost zakrivila nesrečo. Sodniki so ga že hoteli obsoditi, ko so dobili pismo s podpisom vojvode Yor-škega in male princese. V pismu je bilo pojasnjeno, kako be je nesreča pripetila. Vso odgovornost je prevzela nase mala princesa in redar je bil oproščen. Roosevelt prekosil Greto Garbo Doslej je prevladovalo prepričanje, da dobiva največ pisem na svetu filmska igralka Greta Garbo. Dobiva jih okrog. 800 na dan. Pišejo ji večinoma njeni oboževalci, ki jih ima po vsem svetu, pa tudi njena poslovna korespondenca je obsežna. Seveda mora imeti temu primerno pisarno, saj bi sama ne mogla zmagovati tolike korespondence. Toda svetovnega rekorda na tem polju nima Greta Garbo. temveč ameriški prezident Roosevelt. On namreč dobiva na dan 6-500 privatnih pisem. Tudi on ne more pročitati vseh pisem sam, kajti če bi rabil za vsako pismo samo 90 sekund, bi jib lahko prečital na dan samo 2880. pri tem bi pa ne sme! ne jedi ne piti. ne spati in ne delati. Pisma, ki iih dobiva Roosevelt, so mu večinoma dokaz njegove priljubljenosti. Mnogi ljudje mu pošiljajo zdravniške nasvete, če poročajo listi, da se je prehladil ali kaj podobnega. Plastična operacija izprenteni življenje V 16. stoletju je italijanski kirurg TagUia-cozzi odkril način, kako pribiti kožo z roke na skaženi nos tako. da se obe koži trdno sprimeta. Plastična kirurgija ni odkritje moderne dobe, saj je že cesar Justinian II. poklical na pomoč ranocelnike, da bi mo napravili nos. ki ga je izgubil na bojišču. Moderna plastična kirurgija se je razvila zlasti med svetovno vojno in po nji, ko je bilo treba zakrivati težke rane in popravljati skalen« obraze. Toda moški še vedno gledajo estetsko kirurgijo kot na izrodek ženskega napuha, seveda ne povsod. V Ameriki je izšla nedavno knjiga dr. Maxwella Maltza »Novi obrazi, nova bodočnost«. Avtor našteva mnogo primerov, kako lahko dober kirurg izpremeni vso življenjsko pot, kako se lahko bori proti praznoverju in teorijam, po katerih se da soditi človekov značaj po obliki brade, ušes. ufct itd. Med obrisi obrazov in značajev ni nobene organične zveze. Nikjer pa ni rečeno, da se taka zveza ne more razviti, kajti nevarnost tiči v tem, da baš ljudje, ki hočejo spoznati človekov značaj po obrazu, s starši in sorodniki presojajo pokvečenega človeka ter ga često potisnejo v skupino hudobnih ljudi, ker mislijo, da spada med nje po skaženih-ustih. Kako more tudi najmanjša telesna napaka izključiti človeka iz družabnega sloja, kamor spada, nam priča primer neke deklice, ki je imela potlačeno brado. V šoli so se ji posmehovali. bila je vedno osamljena, učila se je slabo m kmalu so se pokazali na nji znaki duševne bolezni. Kirurg ji je napravil novo brado, zobozdravnik ji je naravnal zobe in čez dve leti je bila ne samo čedna deklica, temveč je tudi duševno ozdravela. Dr. Malti pove tudi, zakaj je na sveto tako malo dobrih estetskih kirurgov. Zato je potrebne, da je kirurg dober zdravnik, obenem mora biti tudi umetniško nadarjen, da zna modelirati človeško meso kakor ki-P". Prebivalstvo Rusije se množi Po oficijelnih statističnih podatkih se je Število prebivalstva Sovjetske Rusije povečalo v zadnjih sedmih letih od !eta 1927 do 1935 za celih 21 milijonov. V krajih premogovne in železarske industrije je znašal prirastek od 20 do 31.2%. V krajih kjer je sedež strojne industrije, je znašal prirastek prebivalstva 15 do 18 7%. Ce primerjamo rezultat« sedanjega ljudskega štetja z onimi pod carskim režimom, vidi. mo, da je Sovjetska Rusija resila propada več narodnosti. V 30 letih od leta 1897 do 1926 *e je znižalo število Ost jak ov od 5805 na 1630. torej za celih 71%. Ce bi bil ostal na krmilu carski režim, bi bil ta narodift kmalu sploh Izginil. V zadnjih desetih letih se je pa Število Ostjakov nekoliko pomno. žilo. Na otoku Sahalinu se je število prebivalstva v sovjetskem delu otoka pomnožilo od leta 1926 za 26 promile. V baskir. ski sovjetski republiki je znašal lani prirastek prebivalstva 37.8 promile. Iz Celja — >Sestrična iz Varšave«. V četrtek 18. t, m. bo ob 20, v celjskem gledališču zadnje gostovanje ljubljanske drajne v tej Sezoni. Gostje bodo uprizorili Verneuilovo komedijo »&e*trična iz Varšave« v prvovrstni zased. bt vlog. Neabonenli dobijo vstopnice v predprodaji v trafik ^ g. Frajleta na Dečkovem trgu. —C Pismeni višji tečajni izpit na- celjski gimnaziji se je pričel danes. Ministrski od. poslanec za višji tečajni izpit g. dr. Josip Vestem je prispel v nedeljo v Celje. —o V celjski bolnici je umrl 251etni de. lavec Josip Dobovišek iz Podvrha pri St. Jurju ob juž. železnici. —c Dve nesreči. V četrtek je padla 25!eU na posestnikova hčerka Marija Romihova iz ŽUfcma s češnje in si zlomila levo roko. Istega dne se je ponesrečil 51etni sinček upokojenega železničarja Ladislav Musar iz Radeč. Ko se js igral na dvorišču, se je spotaknil, padel in si zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. c— Napad in nesrera. V nedeljo je neki moški v Žusmu napadel 28-letnega dninarja Martina Vrtiovška iz Hrastja pri Zusmu in mu zasadil nož v levo stran prsnega kosa- Poškodba je smrtnonevarna. v ponedeljek je padel 22-letneinu dninarju Ignacu Mastnaku iz Bukovja pri Slivnici pri delu hlod na desno nogo in jo zlomil. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici —c Žrtve napadov in nesreč. V nedeljo je neki Mtfld v Zusmu napadel kletnega dninarja Martina Vrbovska iz Hrastja pri Zusmu in mu zabodel not globoko v lavo stran prsnega kosa. Istega dne bo Janez in Jože Kegor^ek ter Anton Korošec s Ponik-vice napadli z noži 251etnega Čevljarskega pomočnika Stanka Cretnika iz Završ pri Ponikvi ter ga hudo poškodovali po glavi, desni roki in sploh po vsem telesu. V četrtek je posestnik Okorn pri Sv. Lovrencu pod Prožinom v prepiru udaril svojo 381etno ženo s kolom po glavi in levi roki in jo močno poškodoval. Istega dne je padla 52-letna žena drž. cestarja Apolonija Lukanče-va iz Levca pri nalaganju sena z voza in poškodovala skoraj po vsem telesu. V četrtek je hlapec Albin Planin še k iz Loč v Lučah v prepiru napadel 291etnega posestni-kovega sina Albina Robnika iz Luč in mu zasadil nož v levo roko nad komolcem. Istega dne si je 381etni rudar Miha Horjak iz Laškega pri padcu s kolesa med vožnjo iz Laškega v Marijagradec močno poškodoval po desni strani glave. V 6redo je padla 301etna trgovska pomočnica Frančiška 2gankova iz Studenic pri Poljčanah po stopnicah in si zlomila levo nogo. Istega dne je neki mesarski pomočnik v 2alcu pri delu po nesreči zabodel lfiletnega mesarskega vajenca Franca Pozniča iz Žalca z nožem v trebuh. V sredo je kača pičila kletnega posestnika Jurija Anderliča iz Gabre pri Rogaški Slatini v levo nojro. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici Iz Višnje gore __ Ne? grab. V torek zvečer je umrl na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori po***?i-nik Martin Gorse. Njegova smrt je bridko zadela njegove številne prijate-lje. posebno ker je prišla tako nepričakovano &e pred dobrimi štirinajstimi dnevi je čil in zdrav opiavljal svoje delo. Ko je peljal donv>v naložen voz. je po nesreči prišel pod koln^a, ki so mu poškodovala nogo Moral je v posteljo, a poškodba ni l'ita nevarna, knvi lu pa ga je napadla zHo huda pljučiu.i. katere njegovo izčrj>ano in priletno telo ni mo^lo premagati Pokojni ie bil znan dal«*Č na okoli, posebno v bivši občini Polici, kj^r je bil med vojno neka; časa župan. Kot prvi občinski svetovalec pa te odMopil šele zadnja leta. Bil je marin v kot čebelica in s svojo marljivostjo in živahnostjo si je pridobil lepo posestvo fttevilno družino. Širi sinove in ^tiri hčere je dobro presk 1 • i Ravno se je pripravljal, da *e umakne n v miru preživi precrtalo življenje, pa g* l*» smrt prehitela Naj mu lo blag spomin njegovim svojcem pa naše sožalje! Sreda, 17 junija 12.00: Zvoki z Balkana (plošč**); 12 45. Vremenska napoved, poročila; 13.00. Na poved čaaa, objava sporeda obve^t la; 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po Željah); 14.Qo: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 19.OO: N'apoved Časa. vre-nrien&ka napoveck poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nac. ura: NaA najboljši pripovednik in romanopisec Bora Stanko vić ob oOletnici (SiniAa Kodrić) — Bgd; 1950: Mravljinčok Potepnček (zvočna slika iz mravljišča); 20 30: Produkcija go jeoceV drž. konservatorija v proslavo lO-letnice podržavljenja konzervatorija; 22 OO Napoved ča^a in vremena, poročil«, obliva čila, objava »poreda; 22.15: Glasbene ali-ke (radijaki orkester). četrtek. 18. junija 12; Instrumentalne solistične tooke (pUv sče). __ 12 45; Vremenska napoved, pomočila. __ 13: Napoved časa, objava Kpor«Ma, or.-veetila. — 13-15: Baletna glasba (radijski orkester). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved taca. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. __ 19.30: Nać. ura; Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Reproduciran koncert na wurlških orglah- __ 2O-*i0; Naša srednja šola (g. prof- Miroslav Adl*-šič). — 20.30; Francoski operni spevi in fantazije. (Poje gdč. Vida Pudolfova a spremljevanjem radijskega orkestra. — 22-Napoved Čaaa in vremena, poročila, obava sporeda. __22.15: Za zabavo in oddih (plošče). Petek, 19- junija 11: Šolska ura: Kosovo in slepi guslar (g Veko^lav Mlekuž)- __ 12: lx naših dolin in planin (plošče). — 12.4.V Vr«m<»-n*ka napoved, poročila. — 13; Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15; Daljni vzhod v raznih skladbah (plošče). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. __ 19; Napoved časa in vremena, poročila, objav« Sporeda, Otvestila. _ 19.30-. Nar. ura; Pomen in bmtvo Narodnega srledaliiČa (Ci:;1 Debevec) Ljubljana. — 19-50; PflMd v orkestralni obliki (plošč«). — 20.10: Ženska ura: Obisk v dunajski umobolnici. Stein-hoff (ga. HoČevar-Meptličeva). _ 20 30: Koroške pesmi poje zbor -»Sava*. — 22: Napoved Časa, vremenska napoved, poroči*a. objava sporeda — 22.15; Kratke skladbo za godalni kvartet (plošče). Nnhota, 20. junija 12; Plošča za ploščo — pwana zmes pesmic veselih in godt** za ples! — A- 4o: Vremenska napoved, poročila. _ iS; Nap">v<*d časa, objava sporeda, obvestila. -^ l3.lV Plosca za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples- — 14; \ remenska napoved. — 18: Na delopu*»t! (Igra radijski orke*=tf»r). — 18.40: Anton Martin Slom*«*« ( g. dr. Franc Kovač.ič). __ 19: Napoved časa in vremena poročila, objava >por»da, obvestila. — 1930: Nac. ura: Ministrstvo vojske in mornarice. — 18.50; Poaovori « poslušalci. — 20.10; Zunanji politični pregled (g. dr. AJojzij Kuhar). _ 20.30: Akof-jelo&ki večer. __ 22; Napoved časa in vremena, poročila, objava sporeda — '22 lo; Radijski jazz. VZORNA 2ENA — Kako se počutiš v zakonskem j^rmu? — Ne posebno dobro. Je pac. kriz, ce dobiš ženo, karkšna je moja. Učila se je šivati, pa ne šiva, nčila se je plesti. pa n<» plete, učila se je angleščine, pa ne govori angleški, ni se pa učila kuhati, niti klavirja, px igra na klavir in kuha ———■■iii i * n ■■**■—■———— — Nič hudega ni, — ie tajil Jakob, sramujoč se skoraj svojega ognja, — morski zrak me je tako prevzel. Do polovice januarja sta živela mlada zakonca prijetno in nemoteno v svojem zavetišču, kjer so že razcvele hijacinte in narcise. Praga Kasina še nista bila prestopila. Hodila sta samo na izpiehod in vsak večer sta šla spat že ob deSetih, kakor solidni meščani. Jakob je bil prvi, ki se je naveličal sedeti doma. Nekega večera je odložil novine In dejal Tereziji: — Mestna opera priredi svečano predstavo v dobrodelne namene. Vpnzorjen bo Mozartov »Don Juan« s Faurom, ki se je slučajno ustavil tu in z znamenito rusko pevtoo v vlogi Zerline. Ti še nisi slišala »Don Juana«. Ce hočeš, pojdeva jutri v opero. Vzamem dva sedeža, po predstavi pa pojdeva večerja* v Regen-ce. Terezoa je prečrtala iz moževih oči. da kar koprni po te] svečani predstavi. Zato mu ni hotela ugovarjati in pred začetkom predstave sta zasedla svoji mesti v parterju sredi skoraj že polne dvorane. Mestno operno gledališče je zgrajeno kakor italijanska gledališča sploh; balkona nima. Iz treh vrst lož ima človek prijeten razgled, gledališče je živahnejše hi udobnejše. Terezija je imela krasne črne lase, gladko počesane na senca; za gleališče si je bila izbrala sivo svileno obleko. Radovedno se je ozirala po parterju, kjer so bila vsi gledalci v svečanih oblekah. Od parterja do stropa so bile vse lože polne. Dame so bile večinoma v svethh oblekah, beiih, bledožol-tih srebrnkasto modrih, svetlo zelenih. Vsi ti nežni odtenki so harrnonsrah med seboj, v njih so žareli dragulja in žive barve naravnih roz. Skoraj vse dame v prvi vrsti sO bile mlade in lepe. Mnogim izmed njih se je poznal slovanski tip: bleda port, zavihan nosek, oči poveše-nih, lokavih pogledov in dražeče ustnice. Jakob tn Terezija sta slišala okrog sebe same tuje jezike: melodčno italijansko šepetanje, lahno nosno godbo ruskih samoglasnikov, pronicajoče in trgano mijavkanje angleških zlogov. Orkester ie zaigral uverturo, zagrizalo se ie dvignilo in Leporello je hodil na straži pred komendatorjevo palačo. V trenutku, ko ie Don Juanov sluga zaoel.: VogMo far a genttluomo C non vogfio piu servia... je dotlej prazna lože v prvi vrsti buzu Jakobovega sedeža naenkrat oživela, iz nje se je začul Šelest obleke in tiho šepetanje. Umetnik je dvignil glavo in zagledal več dam v spremstvu dveh go-spodičen z odlikovanji na prsih. Ena dama, črno oblečena, že priletna, aristo- kratskega izraza na obrazu, strogega ;n žgočega pogleda, z vefakim demantnim križcem na prsih, je zasedla sprednji sedež v loži z mlado damo po postavi, toaleti in obrazu ostro razbkuiočo se od dostojanstvene postave priletne sosede. Originalni obraz mlade dame je tako; obrMl nase slikarjevo pozornost. rfttro je vrgla na naslanjalo svojega naslanjača širok moder plašč, ki je bila vanj zavita, in že je zažarela v vsej svoji krasoti. .Srednja postava, zelo repo raščena, stara kakih štiriindvajset let, v lahki svetlo žolti svilena obleki, okrašeni s čipkami iste barve tn prepasani v pasu z ozkim trkom iz belega baržuna. Skozi čipkasti životek zgoraj so se videla mehka, lepa ramena. Tudi vrat e bil očarljiv. Obraz je imela okrogel, energičen in obenem mikaven. Medla poJt. skoraj brezbarvna, se je lepo ujemala s krasnimi svetlim: lasmi. Njem buni kodri so bili posuti s smaragdi. Lesketanje teh zelenih draguljev med svetlo žolti-mi svirenimi kodri je bilo tem lepše, ker se je prelivalo v odsev krasnih oči. čijih temno zelene zenice so se svetile pod dolgimi trepalnicami. Obraz z močnimi ličnimi kostmi je kazal znake tujega porekla. Energično Čelo, žgoči in sladki pogled sta pričala o ženi, ki ima za seboj Že izkušnje, tanki nos in majhna usteca sta pa kazala nasprotno nekaj ne-utešeoega m otroškega. VTvttfa^A Ttf^^^Bb ^^^^^^^^^tUk j^—. 4l^te %!I^^^^ka a^^^i^—^. V^^^^ V^^b^^^^^^v ___ ^Ea a^^^^A^^A 4^ t^h^^^^^hA^bfl ^1a9 ^^^Aa đ*^b*^^ ^^fevi^Atf^F ^O^đ ^m Y.^^^kB^^^^J