številka 323 MT IZHAJA VI ima Ib nedeljah in praznikih ob 5., «h ponedeljkih eh ». ijutrmj P<»aamlČBe Itevllk« se prodajajo po 3 ■▼6., (6 atotink) r mnogih tobakernah v Tmtu in okolici, Ljubljani, Goric, rimo ju, Petru, Beiani, Nabreiini, Br. Luciji, Tolminu, Ajdovlčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i ENE OGLASOV se račonajo po vrstah (iiroke 73 mm, visok« r mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stetlnk ; :t osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov .o &0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-*+}}a* Trsta K 2. Mali oglas: po 3 atet. beseda, najmanj pa stot. — Ogiase sprejema „Iiiseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". TRST, v nedeljo 24. novembra 1907 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Jo moč I Tečaj XXXII. IASOĆIDTA ZHAdA sa vse lete '24 JL, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »• naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itiifilii u liliijsto nilailc .Miciti' nui: KlaittM 15 20, jajuti Vsi dopiai naj se poiiljajo na nrodni&tvo bsta. Nefrankovaaa pisma s<> ne sprejemajo In rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na opravo tiita. UREDNIŠTVO : nI. Glercto Galatti 18 (Narodni d -n). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna kons->rcija lista ,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. Iti. _ Pofitno-hranilnlčni račun 3t. £41*6-j2. - - ■ Tslvfoa it«« 1157 ■■■ Mesečna priloga s „SLOVENSKI TEHNIK". Poiit. društvo „Edinost" j v __v Trstu - vabi uljudno na javni občni zbor ki s-e bo vrSil danes 24. nov. ob 10. uri dopol. v veliki dvorani „Narod. doma:\ DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 1. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udaležbi uljudno vabi ODBOR. Narodna delavska organizacija priredi danes, v nedeljo 24. t. m. velik javen shod v Trebčah v dvorani .,Nar. doma" „Gospodarskega društva". Začetek ob 31/« url popol. Narodni deiavci pridite vsi! BRZOJAVNE VESTI. Sestanek med bolgarskim knezom in grškim kraljem. DUNAJ 23. ~N. W. Tagblatt* piše, da ie bolgarski knez Ferdinand, ki je pred par dne*i dospel t Ebenthal, sestane grškim kraljem Jurjem. Knez Ferdinad bo imel razgovor tadi z ministrom za vnauje stvari baronom Aehrenthalom. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 23. Poročevalec Fades e predložil svoje poročiio o pooblastilnem zakonu glede nagodbe, ki se bo tiskala in svoječa^no *tavi na dnevni red. Posl. Ler.gvel (disident stranka neodvi3-rtor-ti^ je potem utemeljeval svoj predlog, v katerem se poživlja vlado, da takoj poskrbi za ustanovitev samostojne banke. Rekel je, da je to vprašanje aktuelno, ker poteka privilegij banke in da je treba že sedaj ukreniti potrebno. Brez samostojne banke ni možoa gospodarska ločitev in gospodarski razvoj. Vidlli f.mo, vekel je govornik, kako se je na a is pritiskalo. Avstro-ogroka banka staviia uarn j« nož na vrat. Avstro-ogrska banka, kakor finančni zavod, je gotovo eden najznamenitijih in najšolidnejih podjetij, toda ni ogrsko delo in zato ne zastopa ogiskih interesov na tak način, kakor bi to storil ogrski zavod. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je izjavil, da ne more bitstveno ničesar prigovarjati predlogu Lengjeia, ker hoče tudi on isto, kar Leče predlog Leogyelov. Zato meni, da j« najbolje, ako se o predlogu posl. Lengjeia istočasno razpravlja s sklepnim predloge m. stranke neodvisnosti. Kar se tiče vprašanja samega, je izjavil ministerski predsednik, se ni bati. da bi moglo s 31. decembrom 1.1. nastopiti stanje, vsied katerega bi privilegij banke sani od seb& potekel, ako bo nagedba z Avstrijo do 31. decembra t. 1. odobrena, kar želi gotovo vse javno mnenje, (odobravanje) in ako ne pridejo vmes umetne ovire. Ministerski predsednik je nadaljeval: Isto se je govorilo tudi v Avstro-Ogrski. Te dni sem se prepričal, da ne bo tudi v Avstriji ovire, m da bo do 31. decembra t. 1. nagodba vsprejeta. Ministerski predsednik zavzema stališče. naj ostane narodu svobodno, da se leta 1910 opusti današnja banka in potem osnuje nova samostojna banka. Na tej podlagi se je sklenilo nagodbo z Avstrijo. Ponavljam, da nimam ničesar proti temu, da se razpravlja o predlogu Lengyelovem. Trgovinski minister Košut je polemiziral proti Lengvelu in rekel, da se stranka neodvisnosti ni odrekla niti enemu svojih načel. On da je v ministerskem sveta zastopal stališče stranke neodvisnosti, da se ima bančno vprašanje popolnoma izločiti (živahna pohvala) iu uveljaviti nasproti načelnemu uporu Avstrijcev, in pri tem so ga njegovi mini-i sterski kolegi z vsemi močmi podpirali. (Zi-! vahna pohvala in ploskanje.) — Po odgovoru ! posl. Lengjeia se je glasovalo, se ima li predlog Lengjeia staviti na dnevni red za meritorično razpravo ali ne. Zbornica je to odklonila. Za predlog so razun nekoliko de-sidentov stranke neodvisnosti glasovali tudi Hrvati e. Sledila je specijalna debata o avtenom nem carinskem tarifu. Govorilo je več hrvatskih poslancev, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek ob 10. uri predpoludne. Ogrska kvotna deputacija. BUDIMPEŠTA 23. Kvotna deputacija je vb predela povišanje kv®te, kakor sta jo predložili obe vladi. Romanski časnikar obsojen. BUDIMPEŠTA 23. Porotno sodišče je obsodilo urednika romunskega dnevnika »Lupta~, Bazilija Makrea, radi Š5u vanja proti madj«rski narodnosti na šest mesecev ječe in v 1200 K globe. Dogodki na Fortugalskem. BEROLIN 23. „Vos?. Zeitung* poroča iz Madrida : Iz Lizbona javljajo, da je pre stolonaslednik odstranjen z dvora in pregnan na neki grad, oddaljen od prestolnice sto mili. MADRID 23. Kakor poroča „Imparcial"4, je bil prestolonaslednik Luiz Filip radi tega pregnan na grad Villa Viciosa, ker je prosil krulja, naj temeljito spremeni svojo politiko ali naj se pa odreče prestolju. Dostavil je, da računa na podporo neke političue stranke. 7 Profesor Dernburg. BEROLIN 23. V minoli noči je umrl glasoviti ju»-ist in tajni pravosodni svetnik profesor Henrik Dernburg, člen gospodske zbornice. Štrajk v Indiji. KALKUTA 23. Včerajšnja poročila poštne uprave, da je ponehal štrajk železničarjev, niso točna. V resnici vozi le malo vlakov. Mej temi so vlaki, ki vozijo angleško pošto. Španska zbornica. MADRID 23. Tekom proračunske de-bate je ministerski predsednik Maura zagovarjal povišanje stalne vojske 80.000 mož za leto 1908. Katalanski poslanci so govorili proti nameravani gradnji vojnih ladij, češ, da je to za deželo prevelik strošek. Maroko. MADRID 23. „Imparcial" poroča iz Melile : Mavri so pri gorovju Kebdanu zašli v neko zasedo, kjer so jih cesarske čete popolnoma pobile. Volitve v južni Afriki. KAP3TADT 23. Na volitvah v koloniji Oranje-River je združena stranka Burov zmagala s pretežno večino. Nadejati se je, da se v vseh treh kolonijah uvede Burom prijazna vlada. ______ Rusija. Hlesto Skobelov. SKOBELEV 23. Danes je bil razglašen ukaz vojnega ministerstva, ki določa, da se mesto Novi Margelan v Fergani imenuje v bodoče Skobelev. Ukaz naglaša velike zasluge generaia Skobeleva za osvojitev ruske centralne Azije, ___ Slovaški župnik Hlinka pred češko javnostjo. „Mili. izraziti obraz in eterična postava neustrašljivega slovaškega bojevnika župnika Andreja Hiinkj zavzame vas na prvi pogled. In kaj šele njegov ognjevit govor, glaseč ljubezen do svojega naroda, ki ,ie pripravljen, kakor je dokazala tragedija v Černovi, položiti za svojega apostola tudi življenje, to upliva na vas neodoljivo silo." Tako piše o Hlinki češki pisatelj Zeman. „Madjare mrzi černovska tragedija bolj nego bi si kdo mislil. Doslej so se radi bahati se svojim viteštvom, ali sedaj je padla krinka z njih lica. Vem, da sem jim trn v očesu, že od ružomberskega procesa, ker vesti o tem krivičuem procesu so se raznesle po vsem svetu. Sedaj govore o meni, da 9em zbežal pred kaznijo. Ne, nisem zbežal. Dae 6. grudna 1906 sem bil obsojen zaradi rovanja proti madjarski državi na dve leti ječe. Ali moja pravda še ni končana. Rad se vinem domov v ječo." Andrej Hlinka je govoril trpko te besede, ki so dale slutiti tajeno bolest v duši, ki mu vznemirja notranjost ob spominu na moritev njegovih slovaških bratov. In nadaijeval je: „Ali Mudjari še nimajo dosti. Raznašajo o meni vesti, ki jih nemški listi z radostjo po-natiskujeje, da s^m izzval celo ustajo v Černovi in ubežal. Olo lažejo, da sem bil navzoč na moritvi v Černovi, oblečen v žensko haljino. To so vse pod'e laži. Od 16. novembra 1907 naprej sploh nisem imel nobenih stikov z našinci. Dekan P a z u r i k je bil, ki meje pismeno obvestil, da hoče škof P a r v y brez mene cerkev posvetiti. Jaz sem se držal načela. da kakor suspendovan duhovnik, ne bom nikjer iskal tega česar nimam. Na dan nioritve v Černovi sem bil v HodoniDu na Moravskem. Dr. Koliaek prišel mi je dne 27. t. m. na kolodvor naproti in ko sem prišel po tretji uri v njegovo stanovanje, našel sem tu brzojavko : „V Černovi sopostre-ljali ljudi." Bit sem skoro iz sebe od strahu, ker o ničemur nisem niti slutil. Med tem je dospela druga brzojavka s podrobnostmi. Lažejo o meni, da sem jaz vse pod-neti!, potem pa zbežal. Predavanja na Mo-ravskem in Češkem so bila že davno dogovorjena z dr. Koliskem ter so bila ustanovljena tudi data nekaterih predavanj." Nadalje je govoril Hlinka o vstajenju slovaške zavesti. Pravil je : „Prvotno središče slovaškega vstajanja je bilo v Nitri in Trenčinu. To pa se je aedai preneslo v Ružoraberk, kar je zakrivil škof sam. Narod me ljubi neizmerno. Zamorem smelo reči, da cerkev v Černovi je bilo moje in mojih vernih delo. Zato sem bil ogorčen, ko me je škof vsled denuci-janstva brez vzroka suspendiral. Škof ne more umeti, kako morem držati z ljudstvo in ne z bogataši. On sam je kriv moritve nedolžnih žrtev, ker on je z inojo suspenzo razdražil slovaško ljudstvo, ki mi zaupa in veruje. Da spoznate ljubezen tega naroda, ki jo goji napram meni in svojemu jeziku, povem vam besede nesrečnega Josipa J a n e č k a, ki je umirajoč rekel svojemu očetu pomembne besede: „Ženo vam priporočam, oče. Za Slovaško in za Hiinko rad življenje končam." — Na to je umrl. Tukaj prinašamo v celoti gover, Jv na 2 leti ječe in 1200 K globe. Ni ruval proti ustavi, prišel je v javnost z nadejami v humanitete in konča v vacovski kaznilnici. Slovaško novinstvo je pot na Golgato, na katere vrhu je kaznilnica Vacov. Sedaj imamo tam 4 častnikarje v ječi. Ružomberski proces, kjer je bilo obsojenih 16 domolmbov, ie stal mnogo solz, ali probudil je slovaška srca. Slovak ni vedel poprej, da je Slovak. „Sem z božje milosti kri^tijan in katolik" tako je govoril poprej. Ali od ružomberskega procesa razlega se povsem Slovaškem naša himna: „Za tunari slovenčinu!" Govornik je prešel na to na politične razmere in slikal volitve v občine, župauije in parlament. Proti madjarskemu nasilju ni pomoči. Ne upamo nitivvseobčo volilno pravico. Grof Andrassv je odkrito rekel, da vseobče volilno pravo na bo za nas. ampak da ima okrepčati madjarsko hegemonijo. Nič bolje se nam ne godi na gospodarskem polju. Tu niita možna razvoj in napr« dek. Madjarski in čifutski veleposestniki tlačijo ubogega kmeta. Trgovina in industrija ju v rokah tujcev. Ali ne obupujemo in u«t padamo! Čim veča sužnost, tem veča fco svoboda ! Velike misli zahtevajo velikih žrtev. Naša kri je rosa slovaške zemlje, iz katere vzraste zlato drevo svobode. Upamo, da svoboda ni daleč in upamo v vašo pomoč. Ne zadostujejo nam simpatije, potrebujemo od vas, naših bratov, aktivne in muterijehie pomoči !u Politično-gospodarska kriza v Italiji. Naše mesto Trst je najbližji meji Italije. Iz Trsta v Benetke po železnici se ne rabi več, nego dobre tri ure. S parnikom treba 6 ur. Zato tudi imamo v Trstu vsakodnevne in neprestane stike z Italijo, ali po morju, ali po suhem. Iz Italije prihaja k nam z brodovi sadje, opeka in drugo. Ali k nam prihaja tudi na tisoče in tisoče italijanskih delavcev, obrtnikov, trgovcev in vsakovrstnih brezposelnikov in postopačev. Danes živi ▼ samem našem Trstu in služi tu svoj kruh nad petdeset tisoč italijanskih podanikov, ki so dane3 tu, jutri tam in pojutrSnjim zopet kje drugje. To je dejstvo. Zato pa se dozdeva došlecu-tujcu, ki se sprehaja po našem Trstu kakor da je kje v Italiji. Tam. onkraj našega Jadrana, leže italijanske Benetke, leži dozdova Venezia. Pak ? Ali je v Benetkah naših slovenskih, hrvatskih, ali sibskih delavcev, obrtnikov, trgovcev ?! Ne. Ni jih. In tudi drugje po prostrani Italiji jih ci. Kaj pomenja to ? Pomenja, da naši ljudje ali ostajajo doma. pak se v domovini trudijo in Stran II ».EDINOST« H. 323 V Trstu, dno 24 novembra 1907 mučijo, da hranijo in preživljajo sebe in svoje! rodbine. Ali pa odhajajo in se sele od svoje _ , . _ . „ bile, iz svoje domovine daleč tja preko I . Današnja „Wiener Zeitung" prinaša ce- in južno Ameriko, v iužno rokopis, s katerim cesar odslavlja Novi poljski minister-rojak. Današnja morja, v severno in južno Ameriko, v južno Afriko, v Avstralijo, v Novo Zelandijo in tudi drugam. Na vsaki način : v Italijo ne hodijo, da hi v njej iskali kruha in zaslužka. Selenje Italijanov za kruhom gre tudi dalje od Trsta, po vsej avstro-ogrski monarhij). Kjerkoli se gradi kaka nova železnica, tam so vam cela krdela Italijanov, da si iščejo zaslužka. Kjer se gradi kak prekop, ali 60 regulira kaka reka, ali se vrše kakor-žna koli velika dela — povsodi so nameščeni fta-ijani v pretežni večini. A to ni čudo. ker so cenej i m bolj varčni od naših ljudij. Take jih ie napravila sila in potreba v lastni domovini, v deželi, kjer cvetejo pomaranče in limoni.... Nekdaj ni bilo tako v tej blagoslovljeni in pesniški Italiji. Dokler je bila mala neje-dina. so se sicer tudi tedaj selili iz nje. Ali ni bilo takih selitvenih navalov ne v Trst. ne v ra;" Primorje, ne v notranjost nase države, kakor se to dogaja danes. Zidine papeževega Rima so prodrli italijanski vojaki ; <'ampidoglio je pozdravil politično jedinstvo mlade Italije. V Kvirinalu so zagospodarili Savojci. ki jim je bii Kim od nekdaj na srcu. atotisočkrat bolj nego Turin. A stari gospodar večnega Rima se je umaknil med debelo zidovje starodavnega Vatikana, da. od tam posluša, motri in proučava nemirno dušo novodobnih Rimljanov, ki bi hoteli iz Italije ustvariti politično-go-- po litrsko trdnjavo na razvalinah papežkega i.t katoliškega Rima.,. Terupora muntatur. et nos in illis. Italija je oživela. Velike spremembe so spremenile tudi n;e staro lice. Iz verske in poljedelske Italije se je porodila gospodarska Italija. Silne industrije so se ustanovile križem in po dnlgem vse dežele. Trgovina se je razširila. Železnice in parobrodi so se pomnožili. Ali tudi delavstvo je narasti o do celih vojska. S3 malo let in Italija bo eminentno in-du?triisko-delavska država. Veudar ni vse zlato, kar se sveti. Nagli preobrat gospodarskih odnošajev v Italiji .ie porodil dva nova zla : politično in socijalno zlo. In kakor se Italija vedno bolj jači in napredu;e na industrijskem in trgovskem polju, tako nazaduje vedno bolj na politično-socijalnem polju. Liberalizem nove Italije izpodkopojeta in i z p o d j e d a t a papežev klerika lizem in politični republikancem. Med ta dva boritelja se je zaklinil demokratični socializem, ki se jako nagiblje političnemu repubii kanizmu. Ali, nad temi činitelji v današnji Italiji bdi in plava duh Vatikana in vpliva z nevidno roko. da bi ujedinjeni Italiji izpodre-zal per. ti in da bi vpostavil sijaj in ugled, moč in vpliv papežtva nad večnim Rimom, jnfid novo Italijo ! Milan. Turin, Genova, to so močna in privlačna središča industrije, obrti in trgovine. V teh mestih viadata demokratični so-cijaiizem in politični republikanizem. Ali tudi pepežki klerikahzem, ta nasprotnik savojske monarhije in smrten sovražnik liberalne Italije, se bori v njih in priteza k sebi tudi demokratične socijalce in radikalne republikance. Nevidni prsti si spletajo sedaj tu po Milanu, Turinu, Genori in drugje po Italiji tajne niti ter delavska vrvenja, železniške štrajke, poljedelska nemire, soci aluo demokratične eruptivae pojave, provzročajoč rimski vladi neprilike in občutne škode javnemu prometu, industriji, trgovini in pomorstvu. Izse Ijevanje iz Italije jc opustošilo in razljudilo tržišča in pokrajine Italiii pomanjkuje delavnih poljedelskih mišic. Od todi draginja in všporedne posledica. Od tu tudi nezado v o l j s t v o v narodu. Mari je potem čudo, ako imajo rovarji in motljivci vspehov, da puntajo in da kvarno moralo naroda in velikih delavskih mas ?! Italija se približuje težkim političnim, socijalnim in gospodarskim izskuš-njain. Vprašanje je: ali italijanska monarhija ostane gospodarica nad papežko republikanskem dualizmom?! Adriaticus. dosedanjega poljskega ministra-rojaka grofa Dzieduszyckega in imenuje viteza A b r a h a-m o v i c z a njega naslednikom. Kakor znano igral je vitez Abrahamovi cz že veliko nlogo v parlamentu za časa viharnih dni j silovite nemške obstrukcije proti Badenijevi vladi, ki je bila izdala slavne jezikovne naredbe v prilog Cehom. On je bil tedaj člen predsedstva komore in je bil izvoljen po odstopu Katbreina celo predsednikom zbornice. One burne in zgodovinske seje so še v svežem spominu, ko so obstrukcijomst; v divjem naskoku napadli presidij in je bila v zmislu lex Falkenbavn uvedena policija v parlament. Čuden slučaj je naletel, da bode na dan prihodnja seje — v torek, ko se prvič Abrahamovicz predstavi parlamentu ko minister, minulo ravno leto dnij od one zgodovinske seje, ko je pod predsedstvom Abra-hamovieza in pod poveljem Badenija udrla policija v parlament. Ta čudni jubilej je sklenila zbornica proslaviti na poseben način. Ko ie namreč v petkovi seji prečital predsednik Weisskirchner doali mu spis ministerskega predsednika o imenovanju Abrahamovicza poljskim ministrom rojakom in naznanil dnevni red k prihodnji stavil je socijalist Diamant predlog, oa; :?odi prva točka dnevnega reda debata o imenovanem spisu. Zbornica je na splošao začudenje, z malo večino sicer, sprejela tu nenavadni predlog. Tako bode torej v icrek proslavila zbornica ta čudni jubilej. Iz državnega zbora. Od členov „Zveze južnih S;»vanov" so bile prijavljene, oziroma vložene sledeče interpelacije : Biankini in tovariši radi izgnanja hrvatskih delavcev iz nemške države : radi prepovedi kuhanja žganja iz suhih lig v Dalmaciji; radi objavljenja nekih poštnih predpisov za Dalmacijo samo v^nemškem jeziku» Štrekelj in tovariši radi razmer v eraričnem gozdu Panovec pri Gvrici; radi imenovanja ultralaškaga sodnega pristava Loonarda Vincija za Sežano ; predlogi S p i n č i ć a in tovarišev za spre membo § 53 brambenih predpisov, za urejenje plačilnih razredov domobran škili evidenčnih uradnikov. 1866. naselila množina Nemcev, pak naselbine ^Nova Italija", kier je prilično število Italijanov iz južnega Tirola ali Trentina, naseljen redbe se strani vlade ; nagodba sega do 1. 1917 in ogrska zbornica bo le imela pravico vprejeti kedaj pozneje Že veljavno nagodbo. je ves severni del obali reke Rio Tabagj od kakoršna je, in to le v svrho, da mere biti Poljakov. Mesto Prudeotopolis (po prejšijem nagodba formalno uzakonjena, kodificirana, predsedniku države, ki se je imenoval Pru-1 Zavreči nagodbe pa sploh ae sme, ker ta za dente Moraes) je središče tc poljske države ; kon ima značaj pogodbe z Avstrijo, ki stopi „Nove Pol on i je v". Na jugu, južno od v veljavo v novim letom za dobo desetih let mesta Qaarapuava, proti reki Iguassu, se raz-; Pooblaščujoči zakon je Sorej grozna bla-prostirajo ruske naselbine. Parana je spadala maža toliko oboževane ogrske ustave, najpo-še leta 1853 k državi Sao Paulo, radi tega; polnejše ustave na svetu !! je vpisan v grb Parane dan politične samo- ; In da. je prišlo do te blamaže, to j a velik stalnosti ^Estado do Paran«, 19, de Dezem-1 trimnf hrvatske obstrukcije. Madjari. ki so zaničevalno postopali .s hrvatsko delegacijo in hoteli zatreti vsak upor proti brutalnemu podjarmi j an j u Hrvatske, se nahajajo sedaj v groznih škripcih radi možate obstrukcije svo- bro 1853. Država Paranu ima 221.319 □ km, torej nekaj manje nego Italiia, a le 1,700.000 prebivalvaicav, med katerimi je nad pol mili-, jona Poljakov in 200000 Rusov. Nemška in Jih zaničevanih nasprotnikov. Nagodba pač slabeja italijanska naselbina §teieta skupno 3*°™ blti perfektna s koncem tega leta, |ker kakih 50000 prebivalcev. v nasprotnem slučaju nastopi v medsebojnem --gospodarskem razmerju Avstrije in Ogrske Bolgarska^ položaj e* lec. AutomatiČuo bi prenehala ca- V seji sobrania dne 19 ^ m ie mini- iri3ska in tr*oviQska skupnost, skupna banka. „___- . , * ,. *. " , . ; skupna carinska meja. Položaj bi bil sicer sjar za ananje stvari konsfcifciral. da mej. K , , .__,J . . „„ r^—ir« ~ , . r> • u i. s i_ ■ j - • ■■ usodepolen z a obe državni polov.si. za Ogrsko Eoigar.ko in Rusijo obstajajo oobn odnosaji. narHVnost ob iD uJčuj0Č. Radi tega ^ j;WlovaK da razmere Bolgarije]^ je Wekerie zatFek jl k t,muJ posblaščujoče- ki je negacija vsake u-81 a v e. Hrvatska obstrukcija onemoćuje nain- mLsproti Srbiji niso prešinjene eutstvom brat- \ ^akonu reč ustavnopravno rešitev nagodbe do konca stva, katsro čutst?o bi moralo vladati med obema narodoma istega plemena. Zapreka tem je makedonsko vprašanje, ki razdvaja oba na-, { [n tako mora se g|d ^ n db;i 1* tO # _. > pod kavdinskem jarmom enega edinega tj pooblaščujočega zakona. Štiristo milijonov proti Poljakom na Nemškem. „Deutscke Zeitung"* je dobila ve?>t iz nenv | škiu parlamentarnih krogov, da bo pruska vlada zahtevala od zbornice ne 50, ampak celih 400 milijonov za razlastitev Poljakov, t. j. za nakup poljskih posestev se strani nemških kolonistov. Kolonizacijska komisija je potrosila za boj proti Poljakom v 20 letih svojega delovanja že 450 miliionov mark ; okolnost, da ima biti sedaj danih na razptligo ša na laljmh 400 milijonov mark, priča o tem* da pruska vlada hoće nastopati proti poljski politiki in narodnosti z vsem nasiljem. Ta energični korak vlade daje se tudi razlagati s tem. da se nemški liberalizem nahaja sedaj v stadiiu preporoda, in bi mogla brzo nastopiti doba, ko bi vlada ne mogla dobiti več zadostne podpore za svoje namene. Nositelji sedanje haka tistične — protipoljske — politike so namreč konservativci. Zato zahteva sedaj vlada večji znesek, kateri bi ji mogel zadostovati za daljšo dobo, ne da bi morala njena protipoljska politika biti odvisna od spremembe strank na Nemškem. ___ Slovanska država v — Braziliji. V rTršč. Llojdu" čitamo : Med države lužne Amerike, v katerih je slovanski živel) naj gosteje zastopan, se prišteva država Parana v Braziliji. Malo da ne dve tretjini vsega prebivblatva sestvji iz Poljakov in Rusov, ki so tamkaj onkraj oceana ustvarili novo slovansko državo. Razun glavnega mesta Curity be in naselbine Assungny, kjer se je že leta roaa. Preidši k odnaša jem s Turčijo, je mi nister rekel, da želi Bolgarska voditi iskreno politiko, a hoče, da se jej vrača z isto mero. Kar se tiče note Avstro ogrske in Rudije, je iz'avil minister, da je Bolgarska v smislu vlasti tolmačila čl. ?> mtiržstezškegs programa. Minister išče pomoči od mednarodnega orož-ništva za udušenje ustaških čet v Makedoniji. Dogodki na Hrvatskem. Bivši ban Pejačevčć se je poslovil z Zagrebom. V petek je obiskal ▼se odličneje rodbine, ^ katerimi so ga vezali prijateljski odnosaji. Sklicanje hrvatskega sabora ^ladjarski listi so ponovno prinesli vest, da bo hrvatski sabor v kratkem razpuščtn. „Pester Llovd* pa dementuje sedaj to vest. Pravi, da se mini-iterski svet ni niti bavil z razpuecenjenj hrvatskega sabora. „Hrvatska"* javlja, da bo sabor v kratkem skiican. in da bo ban dr. Rakodczav predlagal, da se mu odobri indemniteta. S tem mislijo Madjari j prisiliti hrvatsko delegacijo, da za nekoliko ča->a z£.pusti skupni državni zbor. Ali delegatje da nikakor do odidejo iz Budimpešte.. Dogodki na Ogrskem. Wekerle v škripcih. Včeraj je predložil ministerski predsednik \Vekerle ogrski zbornici t, zv. pooblaščujoči zakon glede nagodbe. Ta zakon sestoji iz enega samega § in pooblašča vlado, da v slučaju, ako do l. januarja 1908 nagodba ne bo parlamentarno rešena, sme vlada nagodbenim potom proglasiti kot zakon ves oni kompleks pogajanj z avstrijsko vlado, ki *e predmetom načrto? av*tro-ogrske nagodbe.. izvzemši zvi-šame kvote. " Tak zakon je nekak parlamentaren uni- ^j® cum, ker jednostavno pooblašču-je vlado, na j napravi kak zakon. Pri tem bi se skoraj reklo, da je naš glasoviti 14, — naj mu 3og da večni počitek — mnogo poštenejši in da ima vsaj nekako bolj ustavno lice o §. 14. je na vse zadnje utemeljen v temeljnih zakonih in je upraviče-val le nujne naredbe, ki so bile le toliko časa v T& ustavni harakiri Kossutthore stranke — je velik moralen triumf hrvatsko delegacije Pogajanje s Hrvati. Iz Budimpešte poročajo -* V petek so se nadaljevala pogajanja v svrho mirne rešitve ; madjarsko-hrvatskega spora. S pradstdnikom j Justhom se je dlje časa razgovarjal predsed nik hrvatskega sabora dr, Medakovič. Toda konferenca ni imela vgpeha in zato je položaj nespremenjen. Proti draginja živeža. Minister za trgovino Košut je poslal vsem trgovinskim in obrtnim zbornicam v deželi okrožnico, v kateri jih poživlja, .*.aj stavijo predloge, kako bi se odpomoglo podraževanja živeža, ki narava čim dalje bolj. Dogodki na Ruskem. Prebivalstvo Odese se je zmanjšalo. Iz Odese poročajo : Glasom neke statistike mestnega magistrata se je prebivalstvo Odese, ki je lani štelo pol milijona duš, zmanjšalo na 400000, Adresa woktobristo\ \ T svoji adresi na carja izrekajo oktob-risti carju zahvaio na tem, da je dal člene dum3 po državnem svetniku Grolubovu pozdraviti in jih pesvati k razvoju zakonodavne delavnosti. Adresa pravi dalie : „Mi hrepenimo po tem, da Vašemu Veličanstvu kakor najvišemu voditelju ruske države izrazimo čuvstva naš» udanosti in da povemo svoj« hvaležnost za državi podeljeno in po driavnih temeljnih zakonih zagotovljeno institutcijo ljudskega za3top»tvau. Adresar zaključuje * zagotovilom, da bodo poslanci t dumi zastav-! Ijali vse svoi© sile. vse svoje znanje in vb« oktoberskim manifestom po volji carjavi, da dado domovini miru, da povspešujejo zakonitost, da širijo ljudsko naobrazbo, da povzdignejo javno blaginjo, da povišajo velikost in moč nerazdeljive Rusije in da s tem oprari-čijo zaupame, ki je car stavlia v njih. Poljaki v tretji dumi. Členi poljskega „Kola" so udeležib dume. Predsednikom -Kola"* j» PODLISTEK. Tuji kruh. Drama v dveh dejanjih. — Ruski spisal Ivan Turgenjev. (K nocojšnji premijeri v naaem gledališča.) Turgeujeva mi Slovenci izmed ruskih pi eateljev poleg Tolstoja menda še najbolje poznamo. Prevedeuih imamo več njegovih del, Uiko romau „Očetje in sinov i% njegove obsežne „Lovčeve zapiske'', nekaj novel itd. Poznamo pa Turgemeva pravzaprav le kakor romanopisca in novelista m vemo, da je na tem polju ustvaril dela, ki se pnštevajo med prva, ne samo ruske, ampak sploh svetovne literature. Turgenjev dramatik je — vsaj za nas tržaške Slovence — nekaj novega in seznaniti se imamo z njim nucoj v našem gledališču, ko se uprizori njegov „T u j i k r u h*. Spisal je Turgenjev vsega skupaj devet dramatičen >lel, od katenh pa je pridobil svetovno slavo samo „Tuji kruh". Turgenjev je kmalu zJvomil nad svojim dramatičnim talentom in pustil gledališko Muzo, a da je veljavi zakona, dokler ni bila d*na parlamentu i d^ge seJ0 možnost, da razpravlja in sklene o tozadevnem i bl1 ^voljen varšavski poslanec Roraan Dmov predmetu. Da se skrajne meje, to je Ali ogrski pooblaščajoči-----,----- 0. , - , . . .... _ made in Hongne, — ki je najnovejši fa- i sedmero členov sestoječa skupina pot,«kio pa; brikat Kossuthove vlade, je še mnogo hujši j sončev iz severozapaduib kraje*. Obe poljski naš §. 14. Zakon, ki bi ga vlada pro- združenji sta sklenili, da bosta solidarno p- 4util, kako velikanske uspehe bo slavila nekoč baš ta njegova drama, bi se bil morda posvetil trajno dramatični umetnosti. Spisal ie Turgenjev „Tuji kruh" leta 1848, objavil pa ga še-le 1857 v „Savreme- \ niku*. V inozemstvu so začeli igrati to dramo! — in sicer mnogo let pozneje — najprvo na Francoskem, na Nemškem je bila uprizorjena prvikr -t 1. 1883 v mestnem gledališču v Frankfurtu. Do prave veljave pa je pripomogel ^Tujemu kruhu- še-le znani laški igralec Ermete Zacconi, ki si je ustvaiil iz glavnega junaka te dramo Kuzolkina, briljantno hguro, in se z njo proslavil skoro p > vsej Evropi. Pred kratkim je gostoval tudi tukaj v Trstu v gledališču Verdi in kdor od nas je videl tedaj Zacconijev „Tuii kruh-, mora priznati, da so ga podali laški igralci v umetniškem pogleda pač dovršeno, da pa ruskega duha, ruskega značaja te drame niso pogodili. V to je treba vsekakor slovanskega ! eusembla. Nekoliko besed o drami sami. Dejanje se vrši na plemenitaškem dvorcu nekje v osrednji Rusiji. Na dvoren vlada, ko se dvigne zastor, veliko rasburjenje, vse služab mštro je pokoucu. Priti ima gospoda ! Gospodarica Olga Petrovna s svojim soprogom, ininisterskim uradnikom Pavlom Jelickim — nego glasila na podlagi i&tega, ne more biti razve ll avl jen od zbornice iu ta ga mora vsprejeti tako, kakor ga je vlada izdala. Tako stopi v konkretnem slučaju ie s pr im januarjem pr hodnjega leta nagodba v veljavo potom na- po šestih letih. Najbolj se veseli njunega pri-hoda stari Vasilii K u z o f k i n. To ie obubožan plemenitaš. ki živi na dvorcu ie od : svoje mladosti. Pri Olginem očet i b.l za družabnika, da ga je s svojimi dovtip zaba- val — a usoda mu je namenila, da je igral v življenju Oigine matere veliko vlogo. O tem izvemo v drami še le v drugem dajanju. — j Torej Kuzofkin živi na dvorcu, kakor pravimo j „na kotu-, je „tuji kruh" in mora zaradi; t<-ga prestati marsikaj od strani služinčadi, zla iti od grobega, oholega oskrbnika Aleksandrova. Ta Kuzofsin je glavna oseba v drami in njena najbolj karakteristična figura. V nekih potezah podoben je Kuzoikinu njegov prijatelj Ivanov, tudi ubog pleme nitai, vendar samostojen posestuik, krotka, dobra, poštena duša, ki pride Kuzofkina obia kat, ravno ko pričakuje ta s tolikim veseljem Bvojo Olgico, ki jo je pestoval nekoč deteta. Pride Olga, vesela, srečna, in pozdravi svojega „starega prijatelja4* Kusofkina z vso prisrčnostjo. Tudi njen mož Jelicki je prija zen z njim. Kuzofkin je ves blažen. ▲ pride nesreča in sicer v osebi piememtaša Maksi-mova, ki je Oigin sosed. Ta Mak-im >v je zli „spiritus agens"4 v drami. Strašen, oduren karakter. Pokvarjen človek, cinik. In starega K zofkina si izbero za žrtev grdib. glupih stopali v vseh vprašanih. Drobne politične vesti. Prihodnji konzistori) v Rimu se bo vršil, kakor poroča „Giornile dltalia" šal. Da se slednjič v Kuzorkinovi dnši utrg& nit — da starec "?es iz sebe, izusti zanj tako usodepolne besede . . . Vsebine dejanja ne podamov To ni naša naloga tukaj. Tudi bi se reklo, jemati s tem zanimanje za igro. Hoteli smo samo, v boliše razumevanje, glosirati nekoliko dejanje >n pa. figure v drami. Od teh, poglavitnejših nam reč, smo v potrebni meri že označili Maksi mova, Ivanova in Aleksandrova, 0 Olgi nam je povedati, da je vseskoz plemenit značaj, in da ji je odkazana v igri zelo dramatična in za igralke dobre rutine tehnično in karakterno hvaležna vloga. Njen soprog Jelicki je. tip ruskega aristrokrata in birokrata : miren, hladen, strog in ponosen, s simpatično potezo pravičnosti. Igralec fiaega, dt-centnpga nastopa se v njpj lahko odlikuje. Najbolj karakteristična figura v drami je seveda Kuzofkin, njega je narisal Turgenjev s čudovito originalnostjo, z brezprimerno realistiko, in vloga Kuzofi atuje kitar in bripaTi»*t. Pristni Packcv Kaiser Bcrax napravi t sako vodo mehko in je najboljšo i-i^Ulno srea-iTt. 7.» koto. PAZITE PRI NAKUPOVANJU" Prsten »amo v ručočem kartonu po 15. 30 in 75 Stotink z obsežnim navodilom. 3tS~ NIKDAR OOLI ! Kdini itdelovatelj z* Ariiro-Ogrsfco Podplrolmo „Nor. del. organizacijo" GOTTLIEB VOITH, I »S DUNAJ IU/1 8 SS :: Armanclo Ceiisky :: Krznar. Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvacnica in izdelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 laiogn kožuhov u veliki izberi kakor tudi kap za civilne in vojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju. Oblastvene varovano ! Vsako ponarejanje kaznivo ! Edino pristen je Thierryjev balzam ^Tz ZTit majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa tentnim K 5*—. za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 360. Pošilja j se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot: najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debeio pri : FRANCE3CO MELL — TRST _ -— NOVA--- Pekarna in sladtičarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Montorsiiio štev. Kojan. Dobi ne vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsako vrstnik »; Škotiuov. Postrežba na dom. Sprejema ae d tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 89 »več avotloba. \r 15 urah porab: 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega "stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. PEKAMA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedao s svežim kruhom : slaščicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi na dom. C Vittorio Candellari TRST, ulica Stadion s lik ar-k ali graf za napise (specijalist) Slika sobe in lakira. Natančno delo. Izdeluje najhitreje. CENE ZMERNE Kislo zelje ----repa. s v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolcič TRST, ulica Sorgente 7 - Tel. 1465 ^icsding mo k Zdravniško priporočane pri prlakM, kailja hripavosti, katara. q Padeljnjejo pevcem in govornikom H^ glaa. g Zalega v itikaroi P tENDINI In v vsafc C to'iših iekaraah v Trata la Evrapa. 2 Paz'ii jc na nepoštena ponarejanja "m G ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTISLIE PflENOIMI". Fekarua G. Majeršič, katera se je nahajala do tedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj \ uiico Madonna del Mare št. 10. — Prodaja vedno svež kruh prse vrste, k;;kor tudi tirolsko maslo vpaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. WIB je najbolja tinktura za lase. V JUiJkvHH ni nikakih škodljivih stvari. ■■■■■■■■■■^Đobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, crno barvo, stekleniea 3'— K v odlikovani lekarni PRENOINI mm—mmmmmm—mmmmm PeftUJatva po pofttaam poTS^J«. mmmm^KmmmmmKa—m &I&&IO PAD O VAN - TEST Fo losrafiCni at elje ulica Kadonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodi.kcije itd. itd. - FotoirafiuHi emppij ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. KON&UBEBCHE CENE. Ih™ u CL (9 H C/D CC H £2 .S Q O o > & « "S trn <0 R O oT <2 a> >o >Cf» a> H/i L— e« o u co OS rt Ci m = ^ £3, crt > gc o iS ^ a> jsc rt > o J3f. _ rt JUH o a> jsc m E o <13 c >o rr"^ 5 •^z rt , - .—; ^ - "o c -—' rt ca .2 o mm f * CtS LJ ^ >0 ^ C rt < > GO Q- rt 00 u. St Zlata kolajna, visoko odlkovanje na mednarodni SIRUP PAGLIANO SO razstavi v Milanu leta 1906 Vpisan ? Milima Mili formaSopsji I O za čiščenje in krepčanje kr;k j PROFESORJA EK>TESTA PAGLIANO == Naše pravo je nepreklicno priznano od visoke oblasti j Tekočina - prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. {Zx Avstro Odrsko M. LANG — TRST T^jponph ^az'te na ponarejanja — Zahtevajte naso tovarniški znamko [modro, radeče, zlato] Nimamo podružnic] ^ *i * i X>iCcipClJ Naslovljati Prof ERMESTO PAGLIANO — 4 Calata San Marco XNCa.pCljJ ▼ Trstu dne 24. novembra 1906 »EDINOST« Štev, 324 Stran V Spomini na vsesokolski zlet. i. ..Tako mine glava sveta*4 sem si mislil a* praškem kolodvora, ko sem stiskal roke raznim slovanskim Sokolom. „To je bilo kraano, radostno, povzdigujoče" govoril mi e osivel S« kol, „ali že to je počasi premagovalo naše sile. Od ranega jutra skušnjei potem tekmovanja na to lavni nastopi, po-vratek v oddaljena stanovanja, ogromna, vročina, malo udobnosti — takšen tridneven napor zamore vzdržati samo Sokol. Sedaj, ko pridem doinov, se odpočijem po trudapol-aih dneh". Kajveči del Sokolov je bilže odpotoval. Ostali so še daljni gosti in od domačih tit ki so si hoteli razgledati Prago, poseciti gledališče ter skrbeti nakup. Na vseh in tudi •a mlad h ljudeh sem videl na prvi pogled utrujenost — takov sokolski izlet se svojimi javnimi vežbami, preglednim pohodom in skušnjami gotovo in zabavno potovanje v Prago. Pod bremenom d- la so tudi trpeli v sokolski pisarni, pojedinci so se izcrpili do /agrlenj i ali vse to je hitro razpodila radost, da je zlet srečno in slavno završen in da je ▼se dobro izpadlo, da celo izvrstno. Počitek na lovorih je najslajši. _Jaz ostanem na Češkem še dva me-^eca" slišal sem na_ letenskem vežbališču v društvu ameriških Cehov govoriti staršega gospoda. „Obiščem vse znance, sorodnike, pogledam na pokopališče, razgovorim se po domačih gostilnah, vzamem slovo od svojega rojstnega kraja, ki ga ne bom več videl .. in potem šele se podam čez veliko lužo... „Zakaj pa ste prišli na Češko ?u sem zaiel razgovor. „Nekateri rojaki so prišli v Prago zaradi »jkolskih slavnosti, drugi, ker so hoteli videt svojo rojstno grudo, jaz pa sem se jim priključil predvsem zaradi ljubega zdravja. Ameriški doktorji so preljubeznivi gospodje! Ali nekateri njih vlečejo pacijenta tako colgo za nos, dokler se da iz njega kaj izmečkati, in ko so mu izvlekli poslednji dclar, potem ga — zapuščajo. O gospodine, v Ameriki biti doktor je jako lahko in zdravilno sredstva lahko vsak inseruje v novinah. Kdor ima večo zgovornost in je umelejši oderuh, ta ima veči naval bolnikov, nego najsposobnejši zdravnik. Reklama in nakrinkana učenost imponujeta vsem Ameri-kaneem, aLi ne ozdravljata jih. Ako hočejo aaši milijonarji imeti dobro operacijo ali pravilno diagnozo, telegrafujejo v Evropo po strokovnjaka, jaz pa, ker nisem milijonar, prihajam k prušk m zdravnikom sam". „ Pravili ste, da tudi zavoljo domovine prihajate iz Ame.'ike na Češko", sem mu pripomnil. „Saveda !w pridružil se je drug Ceh iz Ohi«aga, z Rooseveltovimi brkami pod nosom. „Je nekaj posebnega z našo staro do-moTino. V Ameriki imamo svobodo, ogromne prostore neobdelane zemlje, imamo mnogo več strojev ra težko delo, imamo od milijonarjev ustanovljena vseučilišča in muzeja, služimo ai mnogo več nego v stari domovini, ali vzlic vsemu temu, da-si Bta glava in roka ameriška, srce t stane češko. Po svoji domovini hrepenimo neprenehoma — v Ameriki še vedno nismo popolnoma domači. Ve-rujte-li, da tudi naši otroci, v Ameriki rojeni n gladko angleški govoreči, hrepenijo videti deželo, o kateri jim roditelji pripovedujejo sleherni večer ?! Vprašate mojega iina in pove vam!" Podal sem si roko z mladim možem, gladko v obličju obritim. Govoril je češko pravilno in gladko, ali jezik njegov že ni bil več češki, ampak angležki, njega izgovor je skazila angleščina. V češki deželi mu je jako ugajalo, ali s znanimi ameriškimi Cehi in njih damami je govoril angležko. „Oprostite, to je stara navada. Angležki aam gre lažje". „Kakšna bo bodočnost ameriških Cehov?" ▼praial sem ga, čakajoč z nekim strahom na odgovor. -,Godi se nam — ali right! Imamo svoje češke besede, gostilne, gledališča, •erkve, šele, svoje svečenike, učitelje, notarje, uradnike, stavitelje, obrtnike, v nekaterih ulicah chicagskih se drugače ne govori nego češki, naš „Sokol" je v resnici naše aarodao sidro in naša društva so naš mogočen mejnik, ali priznavam, da angleščina čim dalje tem |več prihaja med nas. Irec in Japonec se nikdar ^ne odnaro-dita, Francoz, Nemec, Spanjol, Ceh se ame-rikanizujejo. Skala se drobi in voda sili v odprtine, mi Ktari in naša deca ostanemo svoji, za daljše generacije pa ne moremo iamčiti. Tudi naša češčina je že polna ame-rikanizmov in naših novin ne umeje po polnoma kdor ne zna angležko". nIn kako se godi češkim izseljencem v novi domovini ? vprašam dalje. „Počakajte, posušilo se mi je grlo" odgovoril mi je A meri kanec in razlomil tableto nekakšne gume ter si jo dal v a s ta — „Okusite — to gumo žvekajo pri nas ženske vts dan". Okusil sem, razžvekal in nepozorno sem zpljunil ameriško delikateso. Njen zoperni oku« pa sem imel ves dan v ustih. „Češkim izseljencem se godi do?ti dobro, fco dobri kmetovalci in obrtniki in Čim ao ee se naučili samo malo angležki, ne izgubljajo se. Eden, ki je bil na Češkem učitelj, je sedaj v Ameriki notar, drugi, ki si je moral denar za pot v Ameriko izp soditi, poseduje danes 200.000,dolarjev. Imamo Bvoje stavitelje, ki so na Češkem naučili zidarstva, iz revnih krojačev so postali v Ameriki veliki konfekcijonarji, iz gostilničarjev h .telirji iz kramarjev veletrzci, Mi Čehi imamo bister um, po treh mesecih že zadostno govorimo angležko, ali eno navado moramo v Ameriki opuščati : počasno delo in posedanje po krčmah. Goddamv Ameriki se mora delati kakor bi strela uda-darila. Zidar, ki hoče imeti dnino štiri do pat dolarjev, rudar, ki hoče _ imeti trikrat tako vel ko mezdo nego na Češkem — [in te je tu treba — ta ne sme zast-ijati, ne sme kaditi, ne sme piti na delu — V Ameriki sa dela z vsemi silami in čas se uporablja do minute — »ime is money — čas je denar v deželi dolarjev! Kolikrat so mi rekli znani češki farmarji: „Ko bi bil doma delal dobrovoljno tako, kakor moram v Ameriki delati, primoran vsled konkurence, kako bi bil na Češkem dobro živel!" „Da, da, v Ameriki moramo vsi delati, in vse si moramo sami plačati. Lahko imamo svoje češke šole - - ali za svoj denar, lahko imamo cerkve — ali moramo zbirati za duhovnika; ob velikonočni spovedi dobiva duhoven od nas po dolar". Okolo nas je prešlo nekoliko ameriških Čehinj. Nosile so bisere in korale, nekatere so bile oblečene v svilo. „Aj ženskam je v Ameriki dobro — tam jih je še vedno malo in v vseh strokah dela so izborno plačane« je začel objašnje-vati Američan. „Ali ravno zato, ker se jim v Ameriki dobro godi, se naglo kazijo. Težkega dela sploh ne opravljajo, zato pa propadajo alkoholizmu, sladko3nednosti, žive razkošno in nemoralno itd. Ali znajo si pomagati — ločitev vse popravlja. „Kaj pa otroci ?" sem vprašal. „Otroke ?! Otroke si ločena soproga ali razdelita, ali pa kradeta, da, kradeta! Najbolj jezen pa sem na temperenclarke — gospodine, to niso ženske, to so furije. Vteple so si v glavo, da tudi čaša whiska je strup, in agitujejo proti gostilnam, da je to grdo. Soprogi temperenclark ne smejo niti oblizniti alkoholne pijače in te možke — babe poslušajo svoje žene. Fuj ! Ali to je, moj dragi, Amerika — druga dežela druga morala, ali ni res ?" Potresla sva si pošteno roke ,,po roose-veltsko". Amerikanec je sel blizo mene, pripravil si je za sokolske proste vaje svoj dalekogled in dobro sem videl, kako se je obrisal, ko se je na tri povelja celo ogromno vežbališče narisalo neskončnimi linijami živih teles... Solza za domovino... Pogled po svetu. Angleška poštna Statistika. Iz- vestje angleškega vrhnega poštnega ravnatelja, ki je nedavno izšlo, pokazuje, kako je angleška pošta kolosalno razvita. Leta 1906/07 je bilo v Angleški in Irski odposlano 2,804.400.090 pisem 831.400 000 dopisnic, 189,100.000 časnikov in 104,820.000 omotov. Število odposlanih poštnih predmetov je znatno poraslo nasproti lanskemu letu. Najmanje je naraslo število dopisnic, namreč samo za 3.y odstotkov. To se tolmači iz tega, da se je znatno zmanjšal šport odpošiljanja razglednic. Glavar rodbine Parma-Bonrbon postane po oporočni odredbi pok. vojvode Roberta, njegov tretji sin princ Elija, zet nadvojvoda Friderika. Vojvoda ni smatral svojih dveh starejih sinov sposobnih, da bi mogla upravljati veliko premoženje hiše Parmske. Stekleni stebri za brzojav. Dosedaj so Be navadno rabili za brzojav leseni stebri. Da se ti stebri obvarujejo od mokrote in drugih vremenskih nezgod, a gotovo tudi, ker nedostaje v mnogih krajih lesa, prišli so praktični ljudje na misel, da bi se lahko stebre za brzojav in telefon napravilo iz stekla. Arhitekt Schutz meni, da je steklo pripravneje za omenjene svrhe nego pa les. Vrhu tega bi taki stebri bili mnogo ceneji, nego leseni. Cerkev pogorela. Dne 14. t. m. opo-ludne je nastal ogenj v katoliški cerkvi v De-siniću (hrvatsko Zagorje). Cerkev je mnogo trpela, tako da se skupno škodo ceni na 24.000 kron. Pri tej nesreči je palo z zvonika pet zvonov, ki jih cenijo na 1600 kron. Zvonovi so bili zavarovani, cerkev pa ne. V zvoniku je imel cerkovnik sobo in tam je najprej izbruhni! ogenj. Pes vreden 240.000 kron. V Kristalni palači v Londonu je bila teh dni otvor-jena 52. razstava psov. Na razstavo so odposlani psi najuglednejih angleških in inozemskih bogatašev. Cena zastavljenih psov je velika. Največ cenijo nekega malega „pekinger-ja", ki je last neke lady Holland, a je vreden 240.000 kron. Sam angleški kralj Edvard je razstavil okolu 50 psov. Na razstavi je tudi nekoliko eksotičnih psov, med temi par samojedških, afganistanskih itd. Novi tnnel pod Temzo. Meseca maja 1908 se otvori pod reko Temzo v Londonu nov tunel za promet občinstva. Tunel bo dolg 2065, a pod vodo pojde 471 metrov. Stroški za ta tunel bodo znašali okolu 22 mil. mark. Delo je pričelo leto 1904. ■v i is^jjj!* Peter Juro j is^i^ss^ ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste po jako nizkih cenah._____—_____ in Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak &u kupi in dvigne vaaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Srsi — Via delle ^ctjus št. 10 TELEFOH it-"aO. pijanosti ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „C0ZA" se pošlje brezplačno. More *e dati v kavi, v mleka, v pivu, r vinu ali v jedilih ne da bi pivec to .'aparil. Pralek ,,COZA" ućinknje Čudovito, tako, da ve pivcu priatadi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek dtluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, ■estra ali hči dotifnika, ne da bi on 7X pazil, kaj Je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje. PnJek „OOZA" je prinesel mir v tisočere družine, je reiil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih iBeb je celo napravil čvrste, močne in vtmeega dela zmožne ljudi. Ta prašek je ie marsikaterega mladeniča spravil nazaj ra pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje a čudodelni praAek, poiije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo a pojaanili in en vzorec. Dopisuje ae t italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da j« prašek popolnoma neškodljiv. Chancery Lane, London 271 (Anglija) C0ZA ISTITUTE S pisma je djatl znamko S5, na dopisnice za 10 stot. SLOVENCI ! Hnzaril Kocijančič, Trst ulica Donato Bramante 6 Priporoča Vam srojo čevljarsko delavnico. Vdobi se v skladišča vsake vrste čevljev po zmerni ceni. Sprejema naročila po meri. vić Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne ^^ bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici 3anit&. štev. 2 ORDINUJE : vsak dan od 10. V, do 12.1/, ure zjutraj in 4.—5. popol. 's i »opol.^ J& % Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 4 Prodaja po cenah, fla se ni bati konta« žimnato volno, trliž, perje na kilogram. Emporij volnenih in presitih pogrinjal. Sprejema tudi naročila za vsako velikost in barvo. — Izbera surovih in barvanih flanelet. Volnene in platnene pletenice vsake vrste in velikosti. Razne drobna-rine v veliki izberi. V čevljarski delavnici Točne ure prodaja >TfiN Smilio pller J najuglednejša in najstarejša pro-dajalnica ur ▼ TRSTU vla Ponterosso, ogel Nuova 20 velikTTzbera verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih up vsake vrste 0U3B9TM leto prodajan: 1850. SLOUENCI! KUPUJTE Narodni kolek! Josipa Skubič Trst - Uia Giulia šf. 22 - Trs! Filijalka: Via Moliti Grande štev. 34 nahaja se bogata izbera čevljev za gospe, gospode in za otroke • po zmernih cenah ■ Popravlja čevlje in prevzamo. tudi naročbe po meri. Tržiška touarna za olja, mazilo za uozoue, kemiški proizvodi HLoHa? & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In na|-trajneje mazilo, ki ohranja nove In stare __ plasti na asfaltičnih kartonih, skrHntb ploščah In vsakovrstnem lamarinu. =i Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, k ar bolna ttslina asfalti in drugi proizvodi ix asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke mast za vagone, mast-vaeelina za koze, mast zaorosje, voifiilo za 6evUe itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monialcone) pri Trstu. mvvvvv Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen : (flORDDEUTSCER UUO YD ~ BREME H) 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Redne parobrodne črte Iz Bremena v Novi York, Baltimore, Galveston, Buenos Alrea. kakor tudi po pristaniščih južne Azije, • Avstralije itd. itd. — Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih pamikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15O00 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje p« evropskih moijih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v delu; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj A40 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dneh, Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na F. STUMPE Glavni zastopnik u Trsta Piazza Giuseppina I. TELEFON Ste v. 20-68. Stran VI »EDINOST« Str. 323 Trata, dne 24. novembru 1907 GUERiNO MARCON :: ulica tfvarnelta štev 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in drv id je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664. VELIKA ZALOGA apnenegfa karbida eodčeki od lOO kg kron 30; 50 kg kron 31; zrnati kron 33 za IOO kg. m—s— Čiste teže, embalaža zastonj. — 7j% Istro, Goriško franko na ladjo ali postajo naročnika najmanj za 100 kg. PAOLO PATRIZI, Trst ulica San Lnxzaro štev. g. ^l^vaSa čokolade v Lovosicah Podružnica v Trstu ulica Commerciale priporoča svojim P. N. kupovalcem WT zbirko za božične praznike n založeno v lepih kartonih Cena s 2, 4, 69 8, 10 in 20 kron. Velika zaloga finih in cenih čokolad, kakao-praska, roksdropsa, FOURREES in finih Čokoladnih sladčic po vsakovrstnih cenah. Posebne cenike o marmaladah in figovi kavi na željo zastonj. ulica COMMERCIALE 2 Naročila: Podružnica TEST Gustav Schwarz, Pekarna in sladčičarna Giacomo Viola Trst, ulica del Rivo St. 19 — — dobi se — — svež kruh trikrat na dan Testenine lastnega Izdelka, biškotin. Prodaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah. Postrežba na dom Peiarna, sladčičarna in tovarna bišiotov s prodajo moke na debelo in drobno Giuseppe Zazinovich Trsi ulica Media št. 31. — Podružnici: ulica deli' Industria 3 in Škedenj št. 511 Zaloga buteljk; vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. . Sprejme se pečenje kruha = Svež kruh trikrat na dan. Da ustreže udobnosti P. N. občinstva, odprla je z dnem i. novembra 1907 M Tržaška m\nM pralnica TRST. ulica Belvedere 35 nov prostor mašaSSEamSMSaSs g ulici S. Sebastinno 1, II. nad. kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. Izdelovalnica pohištva floriano jfiillich = trst = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bodisi navadne ali fine vrste po cenah, U se ni bati konkurence in jamči za največjo natančnost | in preciznost, j j Jadranska banka v TRSTU, Via S. Nicolo štev. 9 (lastno poslopje) je zvišala obrestno mero vložnih knjižic počenši od 20. novembra 1907 od 4°/. 2°/0 rentni davek plačuje banka sama. OpFflVIlI SVCt. ^ ^ ^ Zaloga moke prve vrste ^^ S Aleks. Rupnik & Co. - Trst 8 ce M 3 < o uliea Squero nuovo št. 11. Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrsi pšenične moke In krmnih Izdelkov — poznatega valjčnega mlina — - - VipHo JAajdič-a v Kranju - - I a Brzojavi: Aleks. Rupnik, Trst. j|| Zaloga moke prve vrste SLiIKAR - DEKORATEH Trst, ul. ligo Foscolo štev. 9 izvrtaj e * «akoj ako slikanje sob v različnem moder« em skladu = Tapeciranje s papirjem. ^ DELO POVBBKO. OEME ZMSBIK. P V soboto 22. t. m. odpre se na novo Prodnjalnica manifakturnesa blaga m tirobnarine Aiitonio Contento Trst, ulica Poste št. io (vogal ulice Valdirivo) ■ Govori se slovensko. • Trst, ul. del Boschetto št. 6. solidno in elegantno. Cene zmerne. —1 oooooooooooooooi o o g Josip Waldner g O «1.1»j:::, i___o skladišče lesa TRST g O ulica Madonnžna štev. 17 A oocooooooooooooo Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanifc št. 8, vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom ff?1* Cene zmerne, ""^"fi I, Hli l'l ♦ |r:ntwmu>n. <'!»»! »■ !■« I l /) t iz Ti VII Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vaake vrste in delalnico-----1 za povečanje fotografij po najnižjih cenah. AsencUa za najeme::: .v kupovanje in prodalo liiš dvorce? in zemljišč Trst, Korzo štev. 47. I. nadst. Telefon 14 73 ffir^/zrjor; y p©kami tmfaaumam Giovanni jladizar ulica Madonnina št. 12 se dobi vsake vrste kruh BV svež trikrat na dan Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih biškotinov. ——— Postrežba na dom. ———— Jakob Previd mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inštalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvano plastična nikelovanja itd. Velita izka svetili in raznih potrebščin. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Oelalnica : Trst, ulica del Arsenale 2 V mizarnici, geHitaTo^SmZ e izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin, jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. OeSerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst ulica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr. Podpisani naznanja, da se je preseli! iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Molino a vento 8 s prodajo nsiga, podplatov in potrebščin za Č vijarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE, ki je bil mnogo let pri gospodu Počkaj-u. V nadi, a me bo si. občinstvo počaščal* bilježim udam AGO*TINO Dl LIBERTI. Cri goldinarje -ta ie mali puUni u ojćek dobro zbranega ni U : vijolic*, vrtnioa lilija L dr. — PoSiljater po pofiiuem poT/.et u BOHEKIA PARFU3IEBIE Bod«cbaob a £ Woloiior 240 Strmo Vin »EDINOST« fiter. 323 V Trat«, 24. novembra 190? Prodajalna lestohi Ulica Induatria 653 (vogal nI. Vea puci) TRST Svete blago. — Poštena cena. Krojačnica gožeglav Trst, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Najveća hitrost. Hermangild Trocca JBarriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmet©? za otroke in odraečene. V0T Venci 'r9Ki od porcelana in biserov vezanih z rat-deno žico, od umetnih cvetlic s trsv kovi in napisi. na porceiaEastm pioSčaii za spomeiiiU Najnižje konkurenčne oene. Pojdete vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piim Rosario št. 5 (nasproti ceme s?. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Odlikovana tovarna glasovirjev E. Waromek Trst, Piazza Carlo Goldonl 12 »' vo«eI Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-svetovnih tvrdk 5teinwey « Jons v flew-Yorku, Schweighofer it4 €kkt. manini, orkestrom, harmoniji te^ o ojBje. — Menjaje. — Daje na odreka r«*ravlja. —Akordi ra p« smeraih eeaak Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. One goSpe. katerim lapje izpadajo, ali pa nimajo iBtih zadostno razvitih, naj pridejo v COIFFEUR des DAMES FERD0. ANKELE prej asistent c. kr. dvornega ..COIFFEUR des DAMES^ na Dunfju. Crst, ulica San Jficolo 34, vogal ulice San ^ntonio, mezzanin. Specijaliteta: valovljanje lasi, barvanje in Bu5enje istih s pomočjo električnih aparatov in negovanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do -------najtinejega bandeus in spremembe. - i jjrand hotel „Union" v Ljubljani JComforl prve vrste. jtfad 100 sob ZOBOZDRAVNIK Mi Mei Dr. MaKso BriMt v TRSTU ulica Vinc. Belllnl štev. u Izdeluje aadelanje z emajlem, poreelanom srebrom In zlatom. Izdeluje posamezne umetne aoboie kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9,—12. predp., 3 —;>. PoPoI Predoo lupite zlatanino in draiocenosti, mm delavnico zlatanin in dragoccnosltj Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, dR n-bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, kupi staro ziato o pravi vrednoui. Kupuje rn m njava dragocenosti. V^nko v to avrho spadajoče • --se takoj izvrši. _—=-: — V pekarni Valentin Cuccagna ulica Molino a vento št. 3 se dobi sveži kruh trikrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst Mškotinov. Postrežba na dom. HOTEL Pri zlatem jelenu I v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Zi preč. duhovščino stparatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča u dani ^ DEKLEVA. II € < S < \ i J*. I m Ml Trs ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji In kuhinje. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2, I. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno hranilnični račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po o 2 O Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100. tako. da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaljia pojasnila se dajejo ? uradu med nradnin arami, ti so. efc dElaTnmii od 9. do 12. dopol. m od 3. do 5. dodoI. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga s neomejenim jamsivom. _________ m Dr- Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 ^ (nad Jadransko Banko) Sprejem* od IS. do t. In od 5. in pol do 6. in pol p«f O O O O O O O o Carlo Zotticn TRST, ulica Molino a uenfo 3 Prodajalnito vsakovrstnih Kož usnja ter vseh potrebščin za čevljarje Cene zmerne. Civilna in vojaška krojačntca Bogata zaioga tu- In inozemskega blaga fn vseh pred- .....metov spadajočih v krojaško obrt. ===== Odlikovan dne 5. aprila 1 906 m XX VIL mednarodni ra*«tav» ▼ Pariza s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajao fn ca II. mednarodni razstavi v Brazelles u s n&jvečo odliko „G K AND PRIXU diplomo Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim ipoitovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici it 6. i. nadst. TTfUTTmill—!■ 1 II—lil^MMIllllHIB^—— !■»[ il...... i|| || Registrovan vzorec. Bfltebrići za zvOLCe in tremi prekrasno žarećimi srebrnimi lamča [ne gr< samo 12 ur], okraieni in pozlačeni kazalci, uajuataiič-nrjSe reguliranje iu triletni garancij ki list, komad 5 K, 3 komadi 14 K. 8sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K Bogata izbira v mojem glavuem katalogu. Najnovejši stekl. nakif za bož. drevesce 12 kosov sortiranih, skrbno zavitih t kartona, po velikosti in irvriitvi po K —-JO, —'60, —"70, —-80, i.—, 1.20, 1-50 i'—, 6 kosov v kartonu, po Telikoati in izvriitvi po K —'75, —'90, 1"—, 1-20. 1-ameita, angelski lasci, srbrni ali ilati, kuvert K —10, žica za orehe 100 kosov K —-SO, verižice iz steklenih kroglic 1 in pol do 2 metra dolge, po veli ko« ti kroglic K —-90, —'95, 1*20, 1'40. Svečice 24 ko- • *ov v kartonu K —-50, večje, 15 kosov ▼ kartona Kron —•58. držajci ta sveče, ducat K —- j Božična nagrada Št. 7-23. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mno^o prostora /a drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, riklianta aitianja zapora, 9 cm dolgooti, 6 cm Slroboeti K 1 50. Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja z gane na. I a z&klopci izgoT:diue, 4 [redeli in tlzitjč, 3 sapor-, 9 cm dolg., 6 cm Sir. K T35. Boljše denarnioe po K 1 85, 2.10. 2 30, 3.10, 3.50 3.80, 4.20 in vije. Prosim, zahteTajte ^ataioe. Vsak p. n. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat naroči ta najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno bndilko Številka 4343 s penoči svetlečim f»e kazalnikom in pa koledar za leto 1308 Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika. PoSilja se po povzetju ali denar naprej. Kajpripravneje se naroča na odrezkn p o i t n e nakaznice. Keobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se poMje blago po povzetju ali če je denar odpos an po nakaznici. Tudi je v interesu vsakega naročitelja, da naroči, čim le mogoče, blago ie pred 15. decembrom ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslosljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov : Prva tvornica za ore v Mostu Jan Konrad & c. in l flv. zalaptelj v Mosta 1 ——— štev. 1849 na OeiKem. Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog m 3O00 slikami, ki vam ga takoj pošljem zaatonj in poštnine prosto- Nova prodajalnica obuvala :: Peter Cetinić:: grst, ulica Giulia štev. 52 izvršuje vsakovrstna dela po naročilu z ar.j ve6jo solidnostjo. Sprejemajo se tudi pouravljaiija po zinemili trn Prva slovenska zalosa ii tovarna pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojimi Svoj k svojiir £uciano (jrattoni ------mehanik ---------- TRST — ulica Tiziano Vecelllo 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. Prodajalnica jestm in Monijalnep Map Ivan Škerjanc, Trst ulica Massimo cl'Azeglio ^t. 5 VELIKA IZBERA: kave. sladkorja, olja, rlia, sapeljtke uneti-sveč, mila. plznskega piva v bntelJkaJ* blškotov itd. itd. Ako se nakupi za 100 kron (v več kratih) dobi v - vrednosten dar - V TraUi dne 24. noveMbra 1306 »EDINOST« Stev. 323 Sfcra« IX »TEL BALKM 78 Mft, afekt?. fiMMin, Mt, anatil ©TEJL BALKAI Mezaslišno ceno!! tHK* komadov samo za gld. 1*85 11 Jcn*na •ar»nt. dobro idoca ura, ki se navija rssViii ar, p mlačena verižica, L krasna igla (z bri-scu-aa) Ea ovratnico, 1 og pozlačen prstan t* kaci''-»ciu {zu e-»«ppde ali gospt-l 1 icrssni „Collier" iz 150 »rij«cUtJ«Lih biserov, najmodernejši okrasek za goape, 1 lunara garriitnreBtnice, ovratnike in a- tar. 3'/. zlato Donblč, 6 priatno-laneaih >«•*> h robcev, T toaletno repno ogledalce. 1 lepo » »ctš? toaletno milo. 1 f. ven. z«pi»aik, 72 komadov !'•* |>«re9, 20 kor. predmetov in 595 raznovrst-r • fo v hiSi neobhodno potrebna Vse skupaj *:» »^Df JHmo srld. — Pošilja po po^oem po-netjn EK^PORT.VO PODJETJE M. SPINGA RX, K rakovo št. 134 K'lor uaroei dva paketa, dobi brezplačno «.«:> r. c»?-raa rerilaam. Akc se vzamr več nego _ a ve- a d.i« k v-akemu po I nož — Za kar ne v 5.1 j a vrn9m denar takoj. aaD7£2KBU ^ZAlSlIri I 11 »trovane dopi*-w UJ Cl Al ; nioe, papir za pisma in druge potrebščine prodaja edina prodajalnioa papirja v ulici Carduoci št. 9. (v bližini „Biofooa*) E. RUDA Hočete [meti svež kruh cel dan ? sumite v pekarni :::::::::!::: Jintoia Kralj rs?, ulica Cominerciale šter. 7 - tiobit" vedno svež kruh. Specijali-eiE biškotini in sladčice z rahlega zmeša. o fflt?! A. SEMULIC Bogata iz bet* a pohištva . Trst ulica Ponterosso 10 Trst j Laneno blaofo, fuštanj, robci, lanene in sviiene rute, kožuhovine sviia. lanene in platnene pletenine, pogrinjala lanena in presita, zavese, posteljniki, pregrinjala Veliko izbera perilu in Marine. Perje na kilogram. Cene, da se ni Pari KontoiicG. Trst, trg Sclvedere Stev. 3 Lastna delalnica, uf. Ruggero Manna i 'rgi iiaa v»-akovrj6tEega pohištva. Cene zioerne ' in postrežba poltena in natančna. 03 in tovarna škatelj za pošiljat ve, klobukov, sladkarij in vsakovrstnega galanterijskega dela GIULIO GERVASONI se je preselila v ulico 2)o»enico $ossetti Stev. \2 (vogal ulice Acquedotto) Gostilna „Balkon" (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella Stev (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko. Kuhinja vedno dobro preskrbljen^. Postrežba točna.----Cene zmerne O jfvtorizovana mehanična Delalnica O koncesijonirana od c. k. naraest. ▼ Trst« za inštalacije plina, nlmki in tc-?arua a,aratoT za acetilensiii pllB zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH ■masspCT '^SSoicSboo'i Podpirajmo „Narodno del. organizacijo" i TRST, ul. (aiorgio Vsssari 4 - Tel. 1448 Izvršila je nad 150 inštalacij. 3IUSEPPU CMmSB. — TH.ST = ulica Madonna del Mare St. IO. — Telefon 1949. = Ksvaš • steii, avtorizovani instalater za vodo, plia, klosste in topelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) ia šivalne stroje ""^S CEKlKi NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. Nova prodajalnica ur m dragocenosti UCHER (ex drus Drnž. Vekjeta) L TRST — Corso štev. 36 — TRST T Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET f Poljedelske stroje, stiskalnice za olje, sadje itd. kupite Ie pri turdki C. VETTER & Co. TRST ulica (štitilo štev, 10 TeSsf. 15-92 Edini zsstcpniki tovarne poljedeljskih strojev PK. MAYFARTH &. Co., Dunaj. Bogati tzbor zlatanine. srebmitie, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro 2 novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure — ž®"" Cene zmerne. ""4Z-Z- cm kladlšče GASPARINI TRST - CORSO štev. 34 IX ■ X -kku tfnarodna klet M® Katflć Uvaža dalmaiinska vina iz lastnih kleti, kakor tudi istrska in furlanska. Prodaja in kupuje vina na drobno m debelo. , T2S,8T, ul. Molmo a vapore št. 13, TM,ET mm izdelanega blasa za možke m ženske jopičer, roiieev, lanenih rut, pokrival, malih rut, nogorlc, pletenin itd. Tovarniške stilne cene. zastopnik : ^Iberto cedeschi TRST CORSO štev. 4 III. nadtr. <2 ga—»i n if^^^r-^^^i n n it—ir ■ ig piaa Prodajalnica izgotovljenih oblek ul Arcata I, ob strani gost. „Antico Ussaro" " "" -- -■ -■ ■■ " _ ITI_||_ — Prodajalnica izgotovljenih oblek — Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". Častim se opozoriti k!. kJIju^tf-lo in P. n. občio^tvo da sem naročil ▼ veliki množini izpotoTljene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke tu in inozemsko bla^o. Ker sem Lupil r-e to blago EN BLOC zamoren prodajati je po izključno nizkih cenah, da se ni biti konkurence. Opozarja tedaj si. klijente m P. n. občinstvo, da Pi, predno kupi Dartdeno blago, ogleda uiojo prodajalnico, kjer najde blago po najnlj^j-h oenah. Udani VITTORIO PISCUR 1 ni ir—ni ir- ■ i ■ 11 1111 i p 1 »r1 Hv). Prodajalnica izgotovljenih oblek ul. Arcata 1, ob strani gost. MAntico Ussaro- i^nl_9 e__a ■___r» ■_m ■_a ■_M ■ ■ m ™ m m m ■ ■ ■ ■_m m_» m_ L' imrr- F.-' . h Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barvZonca --pripravljena za barvanje. — — ——. 44 s ferijalni i*dil 1: «la surs LarT«» it ni*ierijik»r rja* p inin. ^V^^^NV^ ~v p • o .«.oooeo».eoo c. unnfl rr> c-1 *- o ne nnamejo, ki so vedriujejo »klj.h ata«o«frri^iai ipremenbim — - -U ^ »• > - Tiaidoati iu kiseiniin soparoui, po^buo priprar.. »t ladije, ićue m IvTi«w.r-e, k. elji, šole, nraUe, priratua Biaiiorauja, preuućiAča, rtteMiTraut., gl»laJU$^ti cenike, katere k- nujo r«Btatij. - J. ULCAKAR & Co. - Trst Teief. _ Via Hicolo Macchiavelli štev. «9 — Telef. 1874 Iff Komisije. - Zastopstva. - ]nformacije. Zaio^a raznovrs s sega koioinja ue^ii in druzega .—-- zahtevajte cenik — 5P E5B* BSEBSB' Stran X »EDINOST« itev. 323 V Trsta, dne 24. novembra ! 9U7 Čuden beraC ! 40 letnega zidarja Josipa K. sta sinoči dva policijska agenta aretovala nekje ▼ starem mestu. Aretovala sta ga sicer radi beračenja. Ko so ga pa na policiji preiskali. so naftli t njegovih žepih tri novčarke, v katerih .ie pa sicer bilo le malo drobiža. — Sumi 8e, da je ta čuden berač — ki je Nemec in ki je pred kratkim priSel v Trst kakor „randrovec" — spreten žepni tat. Pazite na otroke! V hiši št. 466 pri sv. Mariji Magdaleni spodnji stanuje družina Poljfiak. Mmofega četrtka v jutro je 7-letna hčerka Poljšakovih, imenom Milka, skakala po nizkem ognjišču. Pri tem se jej je pa vnelo krilce m dekletce je bilo vsled tega hudo opečeno. Prenesli so malo revico takoj v bolnišnico, kjer je pa predvčerajšnjim v jutro v mrla vsled hudih opeklin. Aretovan je bil na Trsteniku 3l-letni Valentin K. 0 njem pripoveduje Karol Va-lentinčič, da ga je zasačil na svoiem posestvu, ko je bkupaj z nekim drugim neznanim človekom razbjal dva kotla, ki sta najbrže tista, ki sta bila pred enim tednom vkradena v društveni krčmi v Barkovljah. Mesto da bi plačal, je pobegnil. 22- letni elektrotehnik Herman F., doma iz Pule, je pred kakimi štirimi meseci naročil pri tvrdki Friscfcfeld v Budimpešti en motor na bencin in nekaj električnih ventilatorjev. Račun, ki je iznašal 341 kron in 30 stotink. je imel Herman F. poravnati meseca septembra. Mesto da bi poravnal ta račun, je pa pobegnil iz Pule v Trst in se tu nastanil v ulici Donato Bramante št. 9. Tvrdka FrischfVld mu je večkrat brezuspešno pisala na njegov prejšnji naslov, a ko je slednjič izvedela, da je Htrman pobegnil od tam, je vložila proti njemu ovadbo. In na podlagi te ovadbe je bil Herman včeraj v jutro aretovan na svojem stanovanju. Hotel je vkrasti vrv. Vrvar Tomaž Zaccariotto, ki dela v vrvarnici v ulici Fabio Severo Št. 11, je prijavil, da se je predminolo noč neznan uzmovič vtihotapil v vrvarnico in odnesel vrv. vredno 40 kron. A ni je nesel daleč. Moral ie gotovo videti kaj sumljivega — morda kakega redarja — na cesti in je vrv pustil pred vrvarnico. 54 ovčjik kož, vrednih 108 kron. je 53-letni težak Ivan P., stanujoči v zygati dei Falchi, skušal vkrasti v svobodni luki. A bil je zasačen in aretovan. Neznani tatovi so predvčerajšnjim po-poludne vlomili v stanovanje Viktorja Furlan-čiča v Kolonji št. 236 in odnesli za 150 kron raznih dragocenosti. Tat na parniku. Sinoči je bil v neki beznici v ulici di Crosada aretovan 26-letni mornar Jurij S., doma iz Zadra. Aretovan je bil pa zato, ker je predminolo noč na parniku „Bojana*' (dubnmJške paroplovne družbe) sobarju tega parnika Hijeronimu Micolandro vkraaei kovčeg, v katerem ie bilo nekaj perua in obleke, v skupni vrednosti 100 kron. — Ko so ga aretovaii, je imel Jurij S. na sebi Micolandrn vkradena obieko. Na njegovem stanovanju so pa našli tudi Mikolandrov kovčeg. — Dejali so ga seveda pod ključ. Koledar In vreme. Danes: 27. in zadnj a nedelja po Binkoštih. Janez od križa. — jutri Katarina, dev. muč. — Temperatura včeraj ob 2, ari popoludne -f- 6° Celzius. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo, z nekoliko padavine, hladni vetrovi, hladna temperatura. Društvene vesti in zabave. Društvo „Narodni domu v Trstu bo imelo v sredo dne 11. decembra 1907. svoj re:ini občni zbor z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Sklepanje o predlogu odborovem, da se društvo razpusti. Za veljavnost sklepa o razpustu društva treba je tričeti tinske večine in prisotnosti dveh tretjin vseh Členov. Starejšim bratom telovadcem se naznanja, da bo telovadba za-nje ob torkih in četrtkih od 7*/4 — 8'/t zvečer. Prva vaja v torek 26. t. m. Na zdar! Odbor tržaškega Sokola. Gostilničarski listki. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da so naročili računske, oziroma gostilničarske listke sledeči: Anr. Pogačnik, Podnart; Jakob Zalaznik Ljubljana ; J. Traun, Glince ; gostilna pri Conžku. Liubljana; restavracija ..Pri lipi", L-ubliana : Narodni dom. Ljubljana; .Anton Gaćnik, H u doli ovo ; Alojeija Sever, Kostanjevica; Alojzij Pogačnik, gostilna „pri Štefanu", Ljubljana; gostilna Blaž Mevželj, Mokronog ; restavracija rZupanovau, Ljubljana ; Katinka Breznik restavracija pri rRožiu, Ljubljana: Viktor KohrmanD, Ljubljana ; restavracija Kovač, Hudajužna, Goriško ; restavracija Tratnik, Ljubljana. Naše gledališče. Na nocojšnji predstavi se uprizorita dve igri : izvirna slovenska enodeianka „Egoizem44 Zoike Kveder-Jelovškove in sleveča ruska drama „Tuji kruh- Ivana Turgenjeva. V obeh igrah nastopi kakor gost gospa Danilova iz Ljubljane. Ta odlična slovenska umetniea je večini našesa občinstva že dobro znana in je skoro odveč nagnati. da bo nocojšnji večer v našem gledališču večer izrednega umetniškega užitka. Kdor je videl Danilovo v znamenitejših vlogah, ta ] je zadobil od Djene igre mogočen, nezaben ▼tisk. Gotovo je, da se mora prištevati gospo Danilovo med najboljše karakterne igralke na Slovenskem jugu; ia gotovo je še v dobrem spominu, kake triumfe je žela lani v zagrebškem deželnem gledališču. Ni dvoma, da pri-| vabi njeno ime nocoj v naše gledališče najštevilnejše publike. Predstava začne točno ob osmih. Narodna delavska organizacija. Shod narodnih vratarjev. ! Vsi narodni vratarji so povabljeni na sestanek, ki se bode vršil v prostorih N. D. O. [via Lavatoio] v torek ob 8. uri zvečer. Gre za važne koristi tega stanu. Darovi. V počeščenje spomina pok. Josipa MankOČ je daroval gosp. Franjo Hmelak iz Trsta kron 10 za žensko podr. sv. Cir. in Metodija. O priliki poroke g. Josipa Tence se je nabralo 15 kron za žensko p' dr. sv. Cir. in Metodija. Denar hrani upravništvo. Za družbo sv. C. in M. se je nabralo v nabiralnikih ,,Narod, doma4' v Barkovljah 10 kron 53 st., v „Gospod, društvu" pri Sv. M. M. 8 kron 40 st. Pomotoma nam je to zaostalo. Družbi sv. Cirila in Metodija je poslal gostilničar in posestnik g. Alojzij Pogačnik pri omizju slovenskih rodoljubov v gostilni „pri Štefanu* nabranih 7 kron s sledečim motivom: „Če mati tvoja je Slovenka, Slovenec bodi tudi ti ! Govori le lepo slovenski. Da se ti tujec ne smeji! ¥esti is; Soriške« Iz Sežane. Do leta 1905. pevalo je tukajšnje pevsko društvo „Zorislava" v sežanski cerkvi. V adventu tega leta je pa gosp, župnik objavil v cerkvi, da je škoiijski ordinarijat prepovedal pri slovenskih službah božjih slovensko petje. Rečeno društvo ni moglo iz narodnih ozirov peti latinskih maš in tedanji pevovodja in cerkveni organist g. Lah se ie odpovedal orgijanju. Za Božič rečenega leta je prevzel slavnoznani g. Rustja orgijanje v sežanski cerkvi. In tedaj je ta slavni mož na prvi praznik na slovesnih službah božjih pel — sam. Navadn<» >e je pelo ob takih praznikih, da je bilo veselje iti v cerkev. Onega dne pa se ljudstvo zgražalo nad enim samim pevcem. A potem se je začela gonja, prava gonja na posamične pevce, ali brez vspeha. Ruatja si je za slovesne službe božje za silo izvež-bal par pevcev po svojem lastnem uku>u in ti so mu pomagali — zadirati se. Potem je pa še te izgubil iz raznih razlogov. V nedeljo je bilo pri nas opasilo, god cerkve, torej slovesna služba božja. Zanimanjem smo pričakovali, ker smo vedeli, da Rustja nima nikogar, ki bi mu pel. Ko je začela služba božja, sem se jaz ozrl po pevcih. Kaj sem zazrl ? Videl sem pa c. kr. u r a d n i k o v , ki so trgali latinsko mašo ! In sicer takih ki ob vsaki priliki bijejo na veliki zvon svojega narodnjaštva. Morda preidejo še od latinščine k italiianščini in nam še v kaki go- stilni M a r a m e o. Taka. narodna značajnost cvete v Sežani. Potem pa še protestiram ) proti italijanskemu uradništvu in napisom v tujik jezikih ! Neodvisnež. j Iz Ajdovščine. Med delavci v naši predilnilc« je zavladalo veliko veselje, ko so dohiii oktoberske procente. Zdai se je vi-gla ubog* delavski pari zadnja kost. da se bo nekoliko časa tolažila žujo m jo glodala. T ' ni nič. Pošteno dnevno piačo naj j-ni dajo in naj se jih ne slepi s temi procenti. Di so tukai delavci na najniži stopinji, je razvidno i/, teg?, da so se ob plačevanju teh procentev priKianjali do tal in hvalili vodjo po navodilu tibtega groznega pre ki; nje v al ca, ki ima ob vsaki besedi : ..oštja" na jeziku. Siromaki delavci ne vedo, da so rečeni odstotki pridobljeni z njihovo knjo, kajti vsaki njih je moral po letu delati za tri delavce in zaslužiti to bagatelo trikratno radi pomanjkanja delavcev. In če kateremu delavcu svita v glavi da je tudi on— človek kakor vsakdo drugi, ki živi y obili dobrega, pa ga skušajo hitro opraviti, češ, da je — nevaren. A čim veči butelj je delavec, tembolj ga izkoriščajo. Za največega sovražnika pa smatrajo tistega, ki zahteva zboljšanje plačila. Od meseca februvarja pa dozdaj so se živila silno podražila — vsaj za 40 odstotkov. Gospodarji so tudi povišali cene svojim izdelkom. Več nego pravično bi bilo, da bi se tudi delavcem povišalo plačilo vsaj za 20 odstotkov. Drugače ne bo mogel živeti. Recimo, da ima oče 6 otrok. Naj porablja za vsacega po 30 stotink na dan, iznaša to za 14 dnij 25 K 20 stot. Kje pa so potrebe za njega samega in za ženo in razne druge potrebe ? ! O tem naj bi razmišljalo vodstvo. Potem ne bi bilo tako trdo nasproti delavcem. Saj ima g. generalni ravnatelj še dobro srce ali djegova okolica je drugačna. Na videz se mu ližejo, za lirbetom pa govore drugače. Zdaj je zima tukaj, a z delavci se še bo]j trdosrčno postopa, nego poleti. Ali tudi v letu 1908 pride mesec april in takrat bo velika zadrega za vodstvo. Pozneje pogledamo malo tudi v belilnico in barvarijo. EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI ženskih in moških oblek giorgio Jess TRST > * V v^ ■t "* h fri * S ulica Barriera vechia št. 15. V "i-> T Žen; Že m Ženski jaietot. . Klar.ti]Je, pov. iniki. nepremočniki. bluze, tudi za dekli' e in c troke. k ta krila . . tU. 2,2-50,3-so, 5 50 . ISH jopiči . . .. 4-50, 6-50, 8-50 • ^f: i, islri nniRtnt 7"50, 9-50,12*50 -* ; SV* N Naslov za brzojavke : Sporobanka ^^^^^ «•«• •« Telefon štev*. 19-95. •««• < • Rkcijska glavnica K 10.000.000 — :: Vlog okoli K 66.000,000 — Ustredni banko (Osrednja banka čeških hranilnic). :: PODRUŽNICA v TRSTU :: Piazza del Ponterosso 3. se pčae z vsakovrstnimi bančnim in menjal-niškm trgovanjem in izdaja Vložite knjižice lHj P pomnil o z o Dohodninski davek iz vloznih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE OD 8. DO 3. EšeI Mnenje gospoda dra. H. ABLER-ja primarija in glavnega zdravnika oddelka za zdravljenje oči v c. ki bolnišnici Wi6den na Dunaju. Gospod J. SER K A V AL L O TRST Potrjujem z radostjo, da sem rabil z najboljim vspeKom Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO t Vino di China Ferruginoso Serravallo) v mnogih slučajih malokrvnosti. Ne samo mladi, ampak tudi onemogli stan so jt prenašali najlažje in so primerno ozdravili. DUNAJ, dne 5. aprila 1905. Dr. H. ADLEK. C. in kr. dvornik založnik in Papežev dvorni založnik LEKARNAR PICCOLI LJUBLJANA Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkuSene izdelke : „£ntirrheunton" najboljše bolečino-gaseče sredstvo profc trganju in podobnim revmatičnim boleči-činam. — 1 steklenica stane 50 stotink. Salmijakove paslile preizkušene — olajšujejo hripavost in kašelj — razkrajajo sliz. — 1 škatljica stane 20 stot., 11 škatljic stane 2 kroni. jLri r7.ihto Ifiun vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, biede in slabotne otroke £tLtXNA!U VlNU lahko prebavljiv, železnati izdelek. Steklenica po litra K 2-. Poštni zavoji s 3 steklenicami zavoj .ine in poštnine prosto K 6.50. TIMI/TIISA TCI nner je želodec krepllno, tek vzbujajoče, prebave TINKTUnA LLLUJlU in Odprtje telesa poajeiujoče sredstvo 1 at. 20 r Naročila se točno izerše proti povzetju V Trstu, da« 24. novembra 1907 »EDINOSTc šiv. 323 X I * Goriška trgovsko-obrtnaabornica. i 2adnje brZOjaVIlO VOStl. y zaanji seji je predsednik, ktrigotržec Pa-1 J ^rcolii, naznanil, da trgovsko Solo obiskuje ^Jai 19 učencev. (Jako tnalo po takem bobri. o;:i !) Minister Fiedler je naznanil preT-jetje trcoviiskega ministerstva zbornici z ,bi ubo, da iej pojde vedno na roko. Zborni tajnik Bisiach je javil, da so se začela oo^ajanp z ministerstvom ▼ svrho, da se tiiija zveJe telefonično preko Kormina m da vlak. ki se do sedaj vRtavlja ob 5 45 v Tržiču, vozil do Kormina. Zastopnikom zbornice na c. kr. industrijalni šoli je imenovan pateriiolii. odposlancem v kuratorij javne | Duns]. sole v Gorici in v komisijo za pov Oriki kralj na Dunaju. DUNAJ 23. Griki kralj Jurij je popo-ludne obiskal ministra za vnanje stvari ba- j rona Aehrenthala in skupnega finančnega ministra Buriana. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 23. Poslanec Aleksander i Liptav je izstopil iz stranke neodvisnosti. Državni tajnik Popovica. BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro) Državni tajnik Popovica je popoludne odpotoval na Slovani! Podpirajte samo svoje narodno podjetje Slovani i siopimstto Knjigarno m papirnico JOSIPA GORENJCA, Trst, al. Ualdiriuo 40 I Nemški prestolonaslednik. GMUNDEN 23. Nemški prestolonasled- v, *o nrometa tujcev v deželi pa Holzer. , , .. , , . zbornice, naj se ves de-1 nikje popoludne s svojim spremstvom dospel ?redl< £ olomuak«. r.; .ipromet osredotoči sani:. U^r ie tsko se ab^tu-j^e denarne krize, je bil vsprejet. Za j .'ujevalno obrito šolo, ki se ima u stan o- j t Ajdovščini, so dovolili letno podporo . ' kron. (Prokleto malo v primeri z furlan-l inrai takimi šolami !) Društvu za povzdigo1 ortaiiet.i tujcev so dali 1900 kron. Kavalerijska posadka v Gorici. v avstrijsko ogrski:^ Grunau, od koder se je mora rešiti država; S™d Hetzan. podal na lovski Nemški državni zbor BEROLIN 23. Državni zbor je razprav ljfil o načrtu zakona glede kazn ovauj a razžalitev Veličanstva. Državni tajnik Nieberdirig je izjavil, da predloženi l^tno podporo od ™črt namerava odpraviti napačna raztolma-I čer j a in ozlovoljenje v širših krogih nemškega prebivalstva. Procesi radi razžalitve Veličan stva se imajo v bodoče skrčiti. v kolikor j--: o h 5. maja prispe v raaršnih etapah ^ j dopušča državna korist. Le one razžalitve, jtri:i kega Novegamesta 5. dragonski polk v ^ jzvjraj0 zlobnega namena, bodo v bodoče j 70r;cc. Ker municipij še ni sezidal vojašnice,. kaijnovaae bo poik kantoniral v vaseh bližnjih velikemu r&žbovaiišču. Kavalerijska vojašnica bi bila norela biti dovršena že to jesen, a se še zi is.fi ni pričela. Mesto je kupilo samo zem-Ijiza njo, govori je pa, da ni napravilo ti načrtov za stavbo. Z zav!ačevan]em so n;slili mentni gospodje preprečiti, da bi se T^tri:?ka konjica, pred katero imajo veliki t-špekt, nastanila v Gorici, pa so pogoreii in .eduj delajo na vse kriplje. da bi se z zidanjem pričelo prej ko možno. V Palmanovi io dovršili v trek mesecih kavalerijsko vojaški a. V Gorici pa v treh letih še načrtov za I ajo nimajo pripravljenih. Ako bo dosedanji red v stavbeiem oddelku na magistratu še da e trajal, bo erar sam zidal vojašnico na me.-tiie «trcške. t Protiavstrijska j demonstracija. Ce \ popoludne je v Vidmu svirala godba ni trgu Vittirio Eiuanuela v proslavo rojst-kea. abasso 1" Austria! M... i>er 1: .....! Viva la Venezia Giulia irredenta!a '.J. VJadaih organov ni bilo nobenega blizu, J a C pa so i t oken ploskali demonstrantom in 'o travni i njih početje. Po sežganju črno rnaeue^i ko$a bombaževine zahtevali so ieir cnstranti naj jim godba svira italijansko irriljcvo koračnico, kar s,- jim je storilo. De- mon >trac.i'a likov j<- bila vprizorjena, povodom dona dunajskem in giaškem vseuči- Ivgen| laiitont. Vesti iz Istre. Iz sodne službe. Sodni praktikant idulić v Lošinju je imeuovan avskul- Vi ¥esti iz Kranjske. Peti nvajsetletnico svojega umetniškega •»■ v;.Djn bo praznovala 10. decemhra t. 1. i.Apii Korštniicova. Za svoj častni večer si je rjda lUenovo „Noro"' Legar razsaja t okolici, v zadnjem času pvsebno hudo na Hudinji. Vesti iz Koroške. Mrtvaški spomenik pobi! dečka, Na : r^m pokopališču pri cerkvi v Kapli so se ■aiji iuraii. Eden je vzel svojemu tovarišu ; >Luk in ga obesil na mramornat spomenik. r ga dečt»k ni mogel doseči, je zlezel na spomenik, ki pa ie po dolgem pal na dečka £TH tiii. r> poškodoval, da je malo nade, da ponesrečenec okreval. Po daljši debati je bil načrt odkazan komisiii 21 členov. — Prihodnja seja v ponedeljek. Novi srbski sopovi BELIGRAD 23. „Vojni list" glasilo vojnega minister stva poroča : Tvornica Schneider je izročila srbski artilerijski komisiji pet brzostrelnihbateri.j. ki so bile po dovršenih poskušnjah vsprejele. PoskuŠnje so zelo ugodno izpale. Pričakuje se baterije v prihodnjem mesecu. Avstro-Ogrska je dovolila prevoz noveffa artilerijskega materijala, kar se prič kuje tudi za eksplozivne snovi. Kralj Leopold misli odstopiti. BRUSELJ 23. Iz Bruselja poročajo, da ni res, da sc je kralj Leopold odrekel prestolu. Y vseb krogih pa narašča proti kralju razburjenost radi njegovih absolutističnih tendenc in njegovega bivanja v inozemstvu. Od druge strani je pa kralj užaljen, ker se.ie baje krivo unievaio njegove namere glede Konga. Ni pa izključeno, da izroči kralj po dovršeni aneksiji Konga vladne posle preato lonasledniku Albertu, ne da bi se formalno odpovedal prestolu. Otroški glasovi. Nagla gonja, in nespremenjeno delo, ki človeka tako hitro po-Btarata, dopuščata mu le malo časa, da se zamore spominjati lepih otroških let. Tem bolj mehko je človeku pri srcu, ako se more v kratkih urah počitka spominjati na davno preteklo otroško dobo. Kakor glas orgelj ali . j zvona mu doni tedaj na uho, ko se zmisli na i pretekle čase. Posebno stopa pred oči lepi božični čas, ali kmalu zgine ta slika, ter se odmakne zopet v minulost. Angeljsko zvonilo za božično drevo, katero izdeluje c. in kr. dvorna tvrdka Hanns Konrad v Briix-u štev. 1949 (Češko) ne dopušča da zgine popolnoma ta krasna slika, ampak da 6e vrača zopet in zopet, Opozarjamo cenj, čitatelje na oglas v našem listu, kjer se dobi vse podrobnosti o tej krasni novosti. Na zahtevo pošilja imenovana tvrdka bogato ilustrovane cenike zastonj in poštnine prosto. MALI OGLASI. Kmetijsko posestvo na prodaj v S> Suhih gob le prve vrste kupimo približno 50 meter centov. Ponudbe blagovolite poSHjati z navedeno ceno in vzorci vrel na udani naslov : V y d r o v a, tovarna hranil, Praga VIII.___ iŠČe družina za prenočišče, ulica San 1507 SlGvenske delavce Maurizio 10, I. nad., desno. Aleksander parni Sprejema vsakovrstno tapetarsko trpežno. Cene zmerne _ Tapeclrar, Trat. ulica Chiozza št. 65 delo. Delo fine in Il»>7 Kobal Anton cene zmerne. TRST. ulica Giuliani št. 27, Trgovina jestvin, sveže blngo 815 Valentin Gergol, Trst Telegram:. VALENTIN CERGOL k/s ulica Scorzeria št. 16 ggt Tvorničar odlikovanih kranjskih kislih zelj, fižola, svežega sadja, kraškega krompirja & prve vrste, suhih gob itd. -.. .. = Majcen Miloš p"'^ lavnico. Trst, ulica Leo štev. 2, pri-svojo mizarsko , V prodajalnici \mM\m\ M ia Krojačnici I «■ Is M. FAKCHI, Trst ul. Giacinio Gallina Št. 8 (Prej v oL delle Leg-na- prodaja oblek, površnikov, paletof in hlač Najflneje blago. Cene čudovito nizke ! Pozor na :: naslov! Toaleta. Samo pristni MAČKOV KAISER BORAX je naj koristneje vseetiansko in neobhodno potrebno toaletu in č stilm> sredstvo in zaslužuje nejvečjo pažnjo vseh gospodinj. Kakor znano napravi Mačkov Kaiser Borax najtršo vodo mehko. Pri vsak danjem umivanju obraza in tudi života, ne samo da postane koža cista in zgubi mastni j blesk, ampak postane nežna in sveža k: je ~ ~ m i pri ženskah tako priljubljena. SZ Štajerske. U nmriaialnini «otovlienia oblek in blaga Nova železnica od Pake do Gor- v |ll UUdjallllbl za moške obleke Ivan S i m i č Tn«tt ulica Barriera 32 v biči lekarne Pic-cioia. eprejmejo se seHaj naročila za moške obleke io drugo potrtbno za bližnje praznike Vsih Svetih n Božič proti nanu-unu in plačilu na obroke. 344 Patentiran divan-postelja MUCHNICH Ok s si radi svoje krasne elegauce vsaki pro3tor in se spremeni v hipu 9 samim premakijaiem v jako knmodno posteljo z lantnimi žimnicami in bliizinicatcL Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče najfinejesn in solidne^ pohištua v modernem slogu. — Popolne sobe Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ===== olepševalno delo. ===== i ANTON MACHNICH. trst, ul. s. Giovanni 10 niega g: ada Te dni se je vršila komisija - gradnjo nore normalnotirne železnice od Pike do »iornjega grada. Cena Živine je na Štajerskem, kar se pon.-ča listom za tretjino padla. L'mrl v petek v Gradcu za srčno ^m, . bivši št»ifrski namestnik baron Gvido Kit jek. 7> let. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica ^ :nja p. n. občinstvu, da zv?ša obrestno *Mro hr*uiL vlog od 4*. na 4*/,"/• (ker so denurr.i zavodi že preje zvi&ali obrestno ^v'oi populi t 1. decembrom t. 1. Južna železnica bo imela r tekočem * ^ Oinlio Zanoila krojačnica TRST — ulica Tor rente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. urad: št. Prodajajo po zmernih cesiah s Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode. plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti Vsake vrste. Motorji, Stroji in kotli na paro. - Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje m osRr&lienie usaKosrsfnlii stroiN m ofirt. - CENIKI ZASTONJ? - avo Kiisrbalžja Profl jaMca jestvin in Mo^alK oiat- TRST - ulica Madonnina 33 - TR3T Prodaja jeatvin vsake vrste, 5>av3, riža, Sli.. čokolade kakao, napoljske zmesi Hd. Sveže vipavsko in tirolsko mas- ZALOGA 3lanine, sira, furlanske gnjatl in pra x kuhane gnjatl, katere se kuha v-^ak dan. Nisko. s rišfco in ilaimadnsKo olja. Vino in sivo v bjte j4: \ Velika isbera tu- in inozemskih lik- 3 tm Podpisani bi usoja naznanit3 ' • slavnemu občinstvu v mestu ' in na deželi, da je odnri novo filijalko fpstvin v ulici Giclia štev. 7 opremljeno vse u-i novo, s svežim blagom; sladkor, kava. W&Tenine, sveče, olje in drugo. Postrežba tečrj?.. Govori se slovensko, italijansko in EftrcSk. — Nadejo.joč se obilnega obiska bifati s« udani JOSIP GREGOR1Ć Zilo£a olja, kisa in mila, TRS) ulica Barriera vecrjaia 4 TRST 3325523H® - uiica ffladonnina štev. 8 PEKARNA Mu Dorešhinl c lik, grafe. FRANCESCO S. DONATI | elektrotehnik TR8T, aiira deli' Afq«e*«tto It. 26 iilarusTtii fciiiiia s jinfe | mehanično delalnlco ( S,r*}«M» TpcljaT* aUktrlte« razsvetljav«, vroaMT, j Mlafeeov. Kralorodcr, kakor tsđl ia»ta»nlftaa dal«, ki 4 M t a reci a elektrotehniko, kakor poprav« dioMilft- fe7 alk neMTjav Ie procesor« »TetSlJk iakaH.T«fa»i Wxll liateaaa, fet ^ Cea« Jak« ZKim» la Izvrilltv pcpeliia. P VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovaine solc Moške obleke na izbero. UGOUNE CEN K. ^ Prodaja proti takojšnjemu pSa-čilu in tudi na oc-roke. ulica P. L da Palestrina štev. 4 prodaja s-^eži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družino in javr.a lokale. Specijaliteta bižkoti lastnega izdcik:\ Fratelli Rauber ^kladiičo uatrojeuih kož. kože za -fovljarje in sedlar ; -Lastna tovarna ustroj.-nih gornjih kož ftom&je). — IzTrfiuje neročo« « vae kraje ▼ pokrajini- t^s Oflurlo se ji im skladišče polu 18 Trsi, alica deli' istria šleu. s prodajo Kavsdsega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno ZALOGA S* J >L & & ^R« viTVi^a ras iZPOSOJEVANJE «.'5 LUIGI i^Ui^i TRST, Piazza S. Giacomo št 2 (Oorno) AKORDIMA IN POPRAVLJA. TRST mml iosio Tiaonim^ ~—7—• r s o dogo^rsi v Ideal vseh vonjav je Kolonijska voda št, 4711 Dobi ne ▼ lekarnah, mirodilnicah in parfimerrah Edini izdi lovalec Ferdinand Miilhens, c. kr. i7omi zalagatelj i KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. KRZE Pi^ssa S. CSriovanni # sv. ^ Priporoča svo o trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrs:e bodi od porce;ana, zemlje, eaiajla i kositarja, ali cinka, nadalje pasam^nte je, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in 3AR VARNICA pra,nica in či8tiI~ 8tekIeno posodo zh vico- niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boagan Razpošilja na deželo. Zalosra kuhinjskih in kl^^-'.r^.'-cih -čin od lena in pleteuin, Škafov, brt-. e«»rov -i sad, hudčskov. lopat, re^et, sit ia .