Jutri, 6. maja, ob 11. uri na Trgu sv. Antona v Trstu manifestacija v podporo zaščitnega zakona
Št. 103 (16.753) leto LVI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, :-----------dadtizanmi DNEVNIK pa 26. nove' ^-------erknlm, razrrinožen na cik-
fciOOEt O • "■.-^mbra 1944 se je tiskal v tiskarni j pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra -jj 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri /. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla Ludnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TBST-Ul. Monteccti6-Tel 040 7786300, to 040 772418 GOBICA-mOjtodd 9-Tel 0481533382, fc« 0481532958
CH)AD-UlRbtori 28-Tel 0432/731190_____________________
Internet http/www.primaskj.it/ e-mail: redakdia@phmor5ki.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Ari 2, commaZOb.legge 66296-Riale diTrieste
z	\
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
| OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO
_______________y
PETEK, 5. MAJA 2000
Za moto in tudi m
sožitje
Vojmir Tavčar
Ko so vse bolj pogosti zastoji krepko upočasnili pot Masellijevega zaščitnega predloga, je bila skušnjava po ostri protes-jni manifestaciji, na kateri ni dali duška jezi in frustraciji, ker je petdeset let Čakanja tako dolga doba, da načne tudi potrpljenje svetnikov, zelo velika.
* Kljub temu pa taka Protestniska zamisel ni prodrla, saj bi manifestacija prej škodila kot koristila slovenski narodni skupnosti, ker bi manjšino dodatno osamila. Kljub težavam, kljub jezni zaskrbljenosti in občutku ponižanja, ker demokratična država, katere del smo, ni znala udejanjiti eno od načel, ki jih je zapisala v ustavo (tudi dejstvo, da ni edino prezrto načelo, ni v tolažbo), je vendarla prodrla zamisel
0	manifestaciji za, manifestaciji, ki bo spodbudila Zascit°, a bo obenem tudi Ponujena roka sodržavlja-n°m italijanskega jezika.
2e to dejstvo priča o demokratični zrelosti slo-Ve,nske. narodne skupnosti v ttaliji, a tudi o njeni zavesti, da samo stalna kre-Prtev sožitja lahko prispe-va k sprejetju zaščitnega zakona, predvsem pa k Praktičnemu uresničevanju njegovih določil. Paradoksalno bi lahko dobili Masellijev zakon - in tudi ?? veliko boljšega-vendar
01	ostal mrtva Črka, ce bi v c krajih spet prevladalo zttusje nacionalne kon-
^ ontacije in Čelnih spopa-
Dejstvo, da zeli biti ju-nja »manifestacija za«, Ponujena roka dialoga so-
nIZay^anom italijanske arodnosti, je dojela trža-rfdocinska uprava, ki je Potopila kot soorganiza-r skupaj z organizacija-avilne družbe SSO in je za tukajšnje sku ^ korenit zasuk. In h, V.pd) z njo so se odzvale san- t^n?Se italijanske or-
bmlZaiLT s pozivi> ki 80
m zabeleženi na straneh na-Sega Časopisa.
man^r em’ ^ 1x1 jutrišnja Manifestacija pospešila P£e,emanje zaščitnega ^kona ah ne, nedvomno tm bo s svojo zasnovo in odprtostjo korak naprej ♦p P°h zbhžanja in sožitja .^osamitve tistih, ki so Za nove čase in nove mo °ie' ^^i zato je po-
se i" velia
TRST / POBUDA VSEH KOMPONENT SLOVENSKE MANJŠINE
Veliko zanimanje za jutrišnjo manifestacijo za zaščitni zakon
Stališča in pozivi množičnih organizacij - Sinoči skupna vaja zborov in godb
TRST - Med Slovenci in tudi med večinskim narodom naraSCa zanimanje za jutrišnjo manifestacijo v prid odobritve zaščitnega zakona za slovensko man jšino. Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta na včerajšnji tiskovni konferenci spet podčrtali namene in cilje manifestacije, ki uživa vse veC podpor, kot pričajo številni pozivi k udeležbi.
Predsednika Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta izpostavila dejstvo, da gre predvsem za pobudo kulturnega značaja v korist odobritve zaščitnega zakona ter ne za protest proti komu ali Cernu. Manifestacijo so podprle vse stranke in komponente slovenske manjšine, še posebno pomemben pa je uradni pristanek Občine Trst.
Predsednika krovnih organizacij sta pozdravila sestavo nove vlade in dejstvo, da ni prišlo do razpusta parlamenta in do predčasnih političnih volitev. Po soboti si bomo morali vsi skupaj spet zavihati rokave in pritisniti na poslansko zbornico, da odobri zaščitni predlog.
V Zgoniku je bila sinoči skupna vaja pevskih zborov in godb (na posnetku F. Kroma) na pihala, ki bodo nastopili na manifestaciji.
Na 2., 3., 4 in 13. strani
Tržaški redarji ne bodo stavkali
TRST - Tržaška občinska uprava je sklenila sporazum z glavnino sindikalnih predstavnikov redarjev, točneje s predstavniki CGIL, CISL in UIL. Peklicana je vsekakor stavka, ki so jo redarji napovedali za to nedeljo.
Na 6. strani
Sklep o preosnovi Glasbene matice
TRST - Upravni odbor Glasbene matice je obravnaval vprašanja ustanove, ki jo pesti huda finančna kriza in sklenil, da mora GM dosledno izpeljati reorganizacijo njenih šol, pa Čeprav z bolečim posegom v njen stalen kader.
Na 4. strani
PRAVOSODNI MINISTER FASSINO / PO PRETEPU ZAPORNIKOV IN ARETACIJI 80 PAZNIKOV
Na pomoč naj bi prišli naborniki
RIM - Za novega pravosodnega ministra Piera Fassina je dogodek v zaporu v Sassariju posledica nezadostnega števila paznikov (43 namesto predvidenih 46 tisoč). Težavno in odgovorno delo paznikov bi morali olajšati s pomočjo nabornikov, ki naj bi stražili zunaj zaporov, je predlagal Fassino. Predlog, ki ga je posredoval pristojni senatni komisiji, marsikoga ni zadovoljil, tudi ker bodo v roku nekaj let ukinili naborniški sistem. Z ministrskim
predlogom se ni strinjal niti sam odgovorni za kaznilniški oddelek pravosodnega ministrstva Gian-carlo Caselli: ta je naglasil, da dogodka ne gre posploševati in da je nasilje proti zapornikom nekaj povsem nenavadnega v italijanskem kaznilniškem sistemu.
Dogodek, ki je vznemiril vsedžavno javnost in privedel do aretacije okrog 80 paznikov, se je pripetil prejšnjega 3. aprila, ko so na koncu protesta zapornikov v Sassariju štirideset protestnikov
pred premestitvijo v drug zapor zverinsko pretepli in jih mucih. Slo je delno za narkomane, ki so zahtevali veC hrane in boljše življenske pogoje, kot tudi za kriminalce, ki so do tedaj gospodovali v zapora. Podvig paznikov je povzročil nekaterim zapornikom celo poškodbe, zaradi katerih se bodo morali zdraviti dva meseca. Nesprejemljivi primer nasilja je najprej ugotovil inšpektor, potem pa so ga potrdili sodni preiskovalci. Ugotovili so tudi, da je po pretepu
prišlo do nasilnega povračila proti paznikom in celo do neuspelega bombnega atentata.
Aretacije - v glavnem so jih že spremenili v domači pripor - so povroCile val ogorčenja med zaporniškimi pazniki po vsej Italiji, ki grozijo s protesti in celo z množičnim odstopom: še najbolj jih moti, da so njihove kolege aretirali in jih zaprli. Med zaporniki pa vlada navdušenje, saj je prvič, da oblasti posežejo tako odločno na njihovi strani proti nasilju paznikov.
TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Drevi premiera Dnevnika Ane Frank
S tem pretresljivim delom v Šedlbauerjev! režiji gledališče zaključuje letošnjo sezono
TRST - Slovensko stalno gledališče je ob zaključku letošnje sezone pripravilo predstavo o Ani Frank. Po priredbi Wendy Kesselman in prevodu De-sanke Puc je Dnevnik Ane Frank režiral Zvone Šedlbauer (f. KROMA). Premiera predstave, ki je še posebej namenjena šolski mladini, bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu. Zgodba o židovskem dekletcu, ki je v skrivališču pisala dnevnik, je zelo znana in med najbolj prepričljivimi nastopi proti nečlovečnosti in krutosti. Po predstavi bodo Barbari Cerar, nosilki glavne vloge, podeliti priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za dosežke v lanski sezoni.
GPrmmki pes
ji M amsnE
STRAN 18
ŽENSKA OBLAČILA PRESTIŽNIH ZNAMK
Cristina da Udi
ine
Videm, ul. Cavour 17, tel. 0039/0432/506991
JUTRIŠNJA MANIFESTACIJA
2
Petek, 5. maja 2000
____________TISKOVNA KONFERENCA SKGZ IN SSO___
Pobuda za zaščitni zakon ter za strpnost in sožitje
Skupna prireditev je uprta v bodočnost in ne v preteklost
TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta na včerajšnji tiskovni konferenci (foto KROMA) spet podčrtala namene in cilje jutrišnje manifestacije na Trgu Sv. Antona. Predsednika Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta izpostavila dejstvo, da gre predvsem za pobudo kulturnega značaja v korist odobritve zaščitnega zakona ter ne za protest proti komu ali Cernu. Manifestacijo so podprle vse stranke in komponente slovenske manjšine, še posebno pomemben pa je uradni pristanek Občine Trst.
Pavšič je obnovil idejo za manifestacijo. Pobudo zanjo sta res dali SKGZ in SSO, ki pa sta takoj pritegnili vse manjšinske komponente; prireditev je bila sprva napovedana za sredi aprila, na predlog mestne uprave pa so jo potem odložili na 6. maj. Voditelj SKGZ je dejal, da zaščitni zakon ni le vprašanje slovenske manjšine, ampak tudi večinskega naroda, ki je jutri vabljen k množični udeležbi. VeC kot nas bo jutri na trgu boljše bo, je dejal še Pavšič.
Pahor je soglašal, da bo manifestacija pretežno kulturnega značaja, imela pa bo tudi svoj izrazito politični pomen. Tudi predsednik SSO je podčrtal velik pomen stališča Občine Trst, saj je to prvič, da mestna uprava pristopi k izrazito manjšinski pobudi, ki ni protestne narave, ampak je zazrta v bodočnost.
Predsednika krovnih organizacij sta pozdravila sestavo nove vlade Giu-liana Amata in dejstvo, da ni prišlo do razpusta parlamenta in do predčasnih političnih volitev, ki bi dokončno pokopale naš zakon. Po soboti si bomo morali vsi skupaj spet zavihati rokave in pritisniti na poslansko zbornico, da odobri zaščitni predlog. Treba bo spet stopiti v stik s predstavniki vlade, s poslanci, ki neposredno spremljajo naš zakon ter s predsednikom zbornice Lucianom Violantejem, ki je, kot znano, javno obljubil, da se bo obravnava v poslanski zbornici nadaljevala takoj po deželnih volitvah.
Pesnika Kosovel in Saba poosebljata duh shoda
TRST - Združene pevske zbore in godbe na pihala bo jutri vodil dirigent Janko Ban, ki je na včerajšnjem srečanju z novinarji utemeljil izbiro programa. Gre za skladbe, ki tako ali drugaCe poosebljajo bratstvo in sožitje med narodi, kar velja še posebej za Beethovnovo glasbo, ki je nekakšna himna nove Evrope.
V kulturnem programu, ki ga bo napovedovala Loredana Gec, se prepletata tradicija in sodobnost. Nastopili bodo pevci in godbeniki, a tudi mladi rockerji in mladi plesalci, poleg tržaške foklorne skupine Stu ledi. Program ima po Banovem mnenju mladostniški in optimistični znaCaj.
Gledališki igralki Lučka Počkaj in Giovanna Boni bosta prebrali poeziji
Srečka Kosovela in Umberta Sabe, ki sta najbrž - kot je podčrtal Ace Mer-molja - najveCja pesnika s tega območja ter pomembna lika tudi na italijanski oziroma slovenski pesniški sceni. Sabo in Kosovela povezuje skupni občutek velike osamljenosti in tragika Človeške ekzistence, a tudi upanje v novo Evropo. Mermolja je s tem v zvezi posebej citiral Sabo in njegovo prispodobo Italijana in Slovenca, ki za bilijardom igrata skupno partijo. Oba umetnika sta na svoj način upala, da se bo prej ali slej končalo obdobje konfliktov in da bo napočil Cas skupne bodočnosti ter skupne evropske hiše.
Jole Namor je dejala, da se tudi v Beneški Sloveniji pripravljajo na jutrišnjo manifestacijo, ki mora imeti
vsedeželni značaj. Po njenem mnenju bo pomembno, da se bo prireditve udeležilo tudi CimveC javnih upraviteljev iz vseh treh narodnostno mešanih pokrajin Furlanije-Jubjske krajine.
O organizacijski plati manifestacije je spregovoril Igor Gabrovec. Rekel je, da so imeli prireditelji malo Časa na razpolago, tudi s pomočjo včlanjenih društev SKGZ in SSO pa so napeti vse sile, da bo jutri potekalo vse v najboljšem redu.
Na tiskovni konferenci so tudi rekli, da tržaške manifestacije ne gre enačiti z goriškim Travnikom. Takratna prireditev je bila z oziroma na takratne Čase in zgodovinske pogoje izrazito protestna manifestacija, jutrišnja na naj izzveni predvsem kot praznik in pričevanje.
Točen program shoda na trgu
UVODNI DEL - Ob 11. uri
Združene godbe Plesna skupina ”Show Chance"
Skupina Glasbene Matice Tržaška folklorna skupina ”Stu ledi“ Kraški ovčarji
Pevki Martina Feri in Andrejka Možina
OSREDNJI DEL - Ob 11.30
Združeni zbori in združene godbe
Ubald Vrabec: Zdravljica Davorin Jenko: Lipa Rado Simoniti: Vstajenje Primorske Ludvvik van Beethoven: Oda radosti Lučka Počkaj in Giovanna Boni recitirafa poezije Srečka Kosovela in Umberta Sabe.
Pozdravni nagovori predsednikov SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Sergija Pahorja, zastopnice Beneških Slovencev Antonelle Bukovac in zastopnika Občine Trst.
SKLEPNI DEL - Ob 12. uri
Združene godbe Plesna skupina ”Show Chance"
Skupina Glasbene Matice Tržaška folklorna skupina ”Stu ledi" Kraški ovčarji
Pevki Martina Feri in Andrejka Možina Združene godbe
Na manifestaciji so dobrodošli društveni prapori, oznake organizacij in narodne noše. V ta namen bodo prostori ZSKD (Ul. Sv. Frančiška 20- 2. nadstropje) jutri odprti od 9.30 dalje, da se narodne noše tam lahko preoblečejo.
Organizatorji vabijo udeležence iz mesta in predmestij, da na Trg Sv. Antona pridejo kar peš oziroma z mestnimi avtobusi. Ker v bližini trga ni parkirišč naj udeleženci iz drugih krajev parkirajo avtomobile v parkiriščih ob vhodih v mesto.
Vse informacije v zvezi z manifestacijo nudijo na sedežih SKGZ (040-368094) in SSO (040-370846).
Pozivi za množično udeležbo
Včeraj smo dobili številna stališča in pozive za množično udeležbo na jutrišnji manifestaciji, h kateri so, poleg Občine Trst, uradno pristopile tudi Občine Dolina, Devin-Na-brežina, Zgonik in Repen-tabor.
SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vse včlanjene in ostale slovenske gospodarstvenike, njihove družinske Člane in uslužbence, naj se polnoštevilno udeležijo jutrišnje tržaške manifestacije v podporo zaščitnemu zakonu slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Predsedstvo SDGZ, ki se je 2. maja letos sestalo, da bi razpravljalo o oblikovanju nove strategije za razvoj našega gospodarstva, je mnenja, da bomo samo z množično prisotnostjo vseh sestavin in elanov manjšine dostojanstveno in učinkovito izpričati lokalni in širši javnosti svojo zahtevo in pričakovanje, da bi prišlo do Čimprejšnje obravnave in odobritve zakona.
Slovenska stanovska organizacija je v zadnjem obdobju, s svojo dejavnostjo in ob naklonjenem pristopu ustanov ter sorodnih organizacij, doseglo nedvomno priznanje in uveljavitev na lokalni in deželni ravni. Dobro pa se zaveda, da bo le okvirni zaščitni zakon enkrat za vselej utemeljil in potrdil enakopravno sindikalno -zastopniško in institucionalno vlogo organizacije na vseh ravneh in področjih, kjer so dejavni slovenski gospodarstveniki oz. je prisotna slovenska narodna skupnost v Italiji.
SDGZ je v ta namen povabila na manifestacijo tudi vse večinske sorodne stanovske in sindikalne organizacije, s katerimi sodeluje za dobrobit vse lokalne in deželne skupnosti, da izrazijo svojo zavzetost za odobritev zaščitnega zakona slovenske manjšine v Italiji.
GLASBENA MATICA
Glasbena matica vabi vse pedagoge, gojence in njihove družine na udeležbo na jutrišnji priredit-
vi v korist zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
KMEČKA ZVEZA
Deželna Kmečka zveza poziva svoje elane, kmete, prijatelje in vse sodržavljane, da se množično udeležijo jutrišnje manifestacije na trgu Sv. Antona v Trstu in tako izpričajo svojo odločno zahtevo po takojšnji odobritvi zakona za zaščito Slovencev v Italiji.
Po 50 letih zmage nad fašizmom, ki je slovenskemu narodu povzročil neizmerno škodo in trpljenje, bi bilo nerazumljivo, Ce bi italijanski parlament, v tej zakonodajni dobi ne izpolnil ustavne obveze do Slovencev v Italiji, tako kot je to storil za vse ostale narodne manjšine.
Množična udeležba na manifestaciji, ki jo podpirajo .tržaška občinska uprava in velika večina demokratičnih ustanov in organizacij naj bo odločen odgovor na nesprejemljivo zavlačevanje parlamentarnega postopka za odobritev našega zakona.
ZVEZA
OBDELOVALCEV
Tržaška zveza neposrednih obdelovalcev pristopa k manifestaciji slovenske manjšine v Italiji v podporo odobritvi zakona za globalno zaščito slovenske manjšine in vabi svoje elane in vse kmetovalce, da se udeležijo shoda, ki bo jutri ob 11. uri na Trgu svetega Antona v Trstu. Apel je podpisal predsednik Dimitrij Žbogar.
EDINOST
Skupno protestno zborovanje, ki smo ga Slovenci v Italiji Čakali skoraj šestnajst let (od nepozabnega zborovanja v Gorici na Travniku), je sedaj pred nami v obliki kulturne prireditve, ki jo prirejata SKGZ in SSO. Marsikdo ni zadovoljen z njim zaradi povsem neopravičene in neopravičljive zapoznelosti, marsikdo ni zadovoljen zaradi povsem neopravičenega in neopravičljivega umika s Trga Zedinjenja Italije, premnogi niso zadovoljni s predlogom zakona, v podporo kate-
remu je prireditev organizirana.
Po besedah tržaškega župana Riccarda Illyja bo zakon odvzel slovenski manjšini pravice,- ki so ji že priznane na osnovi veljavnih zakonov, saj Ustavno in upravno sodišče, katerih razsodbe motijo Illyja in njegove, lahko temeljijo samo na veljavnih zakonih.
Zato družbeno politično društvo Edinost vidi v tej prireditvi samo manifestacijo najširše slovenske javnosti za izpolnitev obveznosti Italijanske republike do slovenske manjšine in ne nerazumljivo in neumestno podporo predlogu protiustavnega zakona, ki bo odvzel že priznane pravice. V tem smislu vabi vse, da se prireditve udeležijo in na njej podpišejo poziv predsedniku vlade, naj pred poletjem poskrbi za izdajo odloka z veljavo rednega zakona, ki ga je vlada dolžna izdati na osnovi 3. člena zakona, s katerim je bila leta 1977 ratificirana Osimska pogodba.
Vse udeležence enotne
prireditve in vse one, ki se iz zgoraj navedenih razlogov ne mislijo udeležiti prireditve, društvo Edinost vabi na manifestacijo, ki bo po kulturni prireditvi (predvidoma ob 12.30) na sredini trga Zedinjenja Italije v podporo spoštovanju temeljnih načel, na katerih temelji Evropska zveza, temeljnega zakona Italijanske republike, zakona št. 482 z dne 15. decembra 1999 ter mednarodnih dogovorov in pogodb, ki zadevajo varstvo slovenske jezikovne in narodne manjšine ter varstvo manjšin na splošno. Na tej dopolnilni prireditvi bosta spregovorila prof. Jože Pirjevec in ravnatelj Josip PeCenko.
SINDIKAT CGEL
Nova tržaška delavska zbornica CGIL vabi vse svoje Članice in elane ter vse Tržačane, da se množično udeležijo jutrišnje manifestacije za pravice slovenske manjšine, za strpnost in za sožitje v našem mestu in v Furlaniji-Julijski krajini.
FRANCO CODEGA (Adi)
Deželni predsednik združenja ACLI Franco Co-dega je ob jutrišnji manifestaciji dal sledečo izjavo: »Mislim, da je to zelo koristna, važna in pomembna pobuda, h kateri je pristopila tudi naša deželna in krajevna organizacija Adi. Za nas je pomembno, da se pot zaščitnega zakona premakne iz mrtve točke in da parlament zakon Cimprej odobri. Tako bi postale priznane pravice slovenske manjšine temeljnega pomena v odnosih med tu živečima sku-pnostima.«

TABORNIKI
RMV
pozivajo vse elane in njihove starše,
da se množično j&l udeležijo sobotne IJi manifestacije ■ v podporo H zaščitenega zakona
JUTRIŠNJA MANIFESTACIJA
Petek, 5. maja 2000
____________ZGONIK / SPORTNO-KULTURNI CENTER__
Sinoči je prvič zadonel skupen glas zborov in godb
Množično vajo je vodil Janko Ban - Vabljene noše in prapori
ZGONIK - Najprej je zadonela Lipa, potem še odločneje Zdravljica, pri (dvojezični) Odi radosti So bili glasovi na začetku nekoliko neodločni, Vstajenje Primorske pa so kar skrajšali. Sinoči so se namreč v zgoniskem občinskem Sportno-kulturnem centru zbrali elani zborov, ki bodo na jutrišnji veliki prireditvi na Trgu ®v- Antona skupaj zapeli (na zgornji sliki). Za Pevci so prišli na vrsto godbeniki, ki bodo pev-oe spremljali - razen pri Jenkovi Lipi - (na spodnji sliki, obe f. KROMA), zaigrali pa bodo tudi sami, seveda združeni. Množični vaji Je vodil Janko Ban, kate-rernu so organizatorji Poverili nalogo, da iz-Pelje glasbeni del kultur-
nega sporeda. Sam je rad sprejel neobičajen izziv, vabilu organizatorjev pa so se množično odzvali tudi zbori in godbe na pihala. Ponudba organizatorjev je bila za poustvarjalce, kot je povedal Janko Ban, dvakrat vabljiva, po eni strani je šlo za sodelovanje na skupni pobudi Slovencev v Italiji, po drugi pa za nastop pred tako številnim občinstvom, ki ga težko doživiš. Pa Čeprav - z izvajalskega vidika -jutri pogoji ne bodo najboljši, saj se bodo morali zbori in godbe paC razporediti po trgu, na katerem ne bodo pripravili izrecnih odrov, pa tudi prilagajanje programa bo možno vse do zadnjega. Saj do sinočnje skupne vaje še ni bilo vse dorečeno, na primer pro-
gram godb, ki pa lahko vse - jutri bo zbranim na Trgu sv. Antona zaigralo vseh šest godb na pihala, ki delujejo v okviru slovenske manjšine - črpajo iz »železnega repertoarja«, v katerega nedvomno sodijo slovenske koračnice.
Če pa so lahko pevci in godbeniki včeraj skupaj vadili v dvorani, ki je sicer kar prostrana, sinoči pa je bila ob skupni vaji videti kar tesna, potem se bodo lahko nedvomno razvrstili tudi po tržaškem trgu. Pri pevcih, sinoči so se zbrali elani zborov s Tržaškega in nekaterih z Goriškega, je Janko Ban, ki je z odločno in jasno roko vodil neobičajen sestav, največ pozornosti posvetil Lipi, ki jo bodo pevci zapeli sami, in pa Odi ra-
dosti, ki jo bodo podali v slovenščini in italijanščini. Potem ko so se pevci uskladili, gre namreč za različne sestave (mešane, moške in ženske), ki so se morali pretvoriti v elane množičnega mešanega zbora, ki izvaja isto priredbo sicer znanih skladb, so jim na pomoC priskočili še godbeniki, katerim so organizatorji poverili nalogo, da bučno odprejo in zaključijo jutrišnjo prireditev.
- Čeprav je seveda izbiro skladb, tako za zbore kot za godbe na pihala, pogojevala tudi nuja, da se vzame v poštev znane skladbe in pesmi, ki so splošno izvajane, pa je po presoji Janka Bana program vsebinsko zaokrožen. Sam je pristopil, ko so pesmi za zbore že določili, vendar pa z izbiro povsem soglaša, saj ima vsaka pesem določen pomen. Če pa je zborovski in godbeni del tisti nujen okvir, ki izpričuje množičnost in veliko zakoreninjenost zborovsko-glasbene tradicije, pa so želeli z ostalim delom programa podati širši prikaz kulturne dejavnosti slovenske manjšine s posebnim ozirom do mladih. Vsega se seveda ne da prikazati, vendar pa so skušali, kot je povedal Janko Ban, prikazati razne možnosti izražanja v glasbi, in sicer igrani, peti in tudi plesani. V klasično glasbo bo posegla skupina Glasbene matice, sodobno rock-etno
glasbo izvaja skupina Kraških ovčarjev, pevki Martina Feri in Andrejka Možina bosta podali izbor Črnske duhovne glasbe (Ferijeva) in slovenskih popevk (Možinova). In še ples: za prikaz sodobnega bodo poskrbeli elani plesne skupine »Show Chance«, medtem ko bo Tržaška fok-lorna skupina S tu ledi prikazala manjši izbor iz bogate zakladnice tukajšnjega slovenskega ljudskega izročila. O zborih in godbah na pihala, ki bodo z združenimi močmi nastopili v osrednjem delu jutrišnje prireditve, smo že povedali, dodati pa je treba še besedo o poeziji. Preko recitacij si bosta jutri roko podala Srečko Kosovel in Umberto Sa-
ba, njune poezije bosta brali Lučka Počkaj (v slovenščini) in Giovanna Boni, vsaka pesem bo najprej prebrana v izvirniku, nato pa v prevodu. RdeCo nit celotnega programa pa bo v veznem besedilu sproti odvijala povezovalka Loredana Gec.
Sinočnja vaja pevcev in godbenikov je bila seveda prvenstveno namenjena usklajevanju interpretacij, nudila pa je možnost tudi za dogovarjanje o ostalih vidikih jutrišnjega nastopa. Tako so se na primer dogovorili, da bodo jutri tudi izgled poenotili, kar pomeni, da člani posameznega zbora ali godbe na pihala ne bodo prišli v običajnih »uniformah«, temveč v
»primernih oblačilih za nastop«. Pisana razpoznavnost pa naj bi bila na željo organizatorjev med publiko: že v prejšnjih dneh so pozvali društva, naj na jutrišnjo prireditev prinesejo svoje prapore, izrecno vabilo pa je šlo tudi narodnim nošam. Organizatorji bodo omogočili vsem, ki imajo slovenske noše, da se pred prireditvijo preoblečejo, saj bo že od 9.30 odprta Gregorčičeva dvorana.
Navadno se reCe, da se dan sodi po jutru, tokrat bi rek obrnili: Ce lahko o uspehu sodimo po sinočnji vaji, potem lahko napovemo, da bo množična in navdušena udeležba že s strani oblikovalcev kulturnega programa.
Mnenja bralcev
Naši bralci so o manifestaciji takole
menili:
Marino Stopar, madnik, Opčine: Mi-shm, da je manifestacija pozitivna, Predvsem zaradi zaščitnega zakona, ki ga p Kirnu ne utegnejo ali noCejo odobriti, okazati moramo, da obstajamo in da ocemo svoje pravice. Menim, da je že skrajni Cas, da se zaščitni zakon odobri, mislim pa tudi, da je prisotnost italijan-sKe strani pozitivna. Mislim, da bom na Manifestacijo prišel.
Stefanja Kosmina, upokojena kmetica, empolaj: V Primorskem sem brala o Manifestaciji. Mislim, da je prav, da se t;e°^enC' P^ažemo in zahtevamo pravi-• karna se je zaradi bolezni v družini ne °m mogla udeležiti, mislim pa, da bosta mova prisotna: mlajši Gianni, ki dela v rstu, zagotovo, morda pa tudi starejši, ki e pCer °b sobotah zaposlen.
T P6nr Verri’ diiak zavoda Žige Zoisa, ret-Dejstvo, da sta se obe krovni organizaciji združili pri pripravi sobotne mani-estacije, smatram kot zelo pozitivno. To je zelo pomemben znak za manjšino.
orda je to prvič, da se po drugi svetov-m vojni Slovenci združimo. Prišel bom z fMi dijaki po dijaškem zborovanju, a katerem bomo obravnavali vprašanje
zaščitnega zakona.
Verginella, upokojeni mestni redar: Mislim da je prav, da se ljudje združijo m zahtevajo pravice. Želel bi, da 1 se manifestacije udeležilo cim veC Iju-L m mislim, da jih bo dosti. Sam ne em, ce bom lahko šel, ker me grozno bo-a)o noge, sicer bi prišel.
Franc Kovič, upokojeni ekološki delavec, Sovodnje: Zamisel o manifestaciji je po mojem pametna. Čeprav menim, da ne bomo z njo - podobno kot z veliko manifestacijo v Gorici - nic dosegli. Seveda bo pomembno, da se manifestacije množično udeležimo in menim, da bo množica res prišla, tudi iz Gorice. Sam zaradi drugih obveznosti še nisem gotov, ah bom prišel.
Avgusta Marinič, gospodinja, Stan-drež: Mislim, da je prav, da se zanimamo za naše pravice, da se pokažemo in da zahtevamo. Tako bodo drugi videli, da obstajamo, kot so pred tolikimi leti to že videli v Gorici. Takrat je nekaj pomenilo. Z možem se bova manifestacije skoraj gotovo udeležila, po možnosti pa se nam bo pridružil tudi sin Robert.
Ema Vižintin, upokojena postrežnica, PalkišCe: Človek se mora podvizati, si mora pomagati, sicer, kaj bo z nami? Pobuda je zato zelo pomembna. Upam, da bo v Trstu mnogo ljudi. Midva z možem sva stara, ostala bova doma, naši trije sinovi - Srečko in Klavdijo sta kamnarja, Silvano pa prevoznik - pa so se že menili, da bodo šli.
Marjana Bonini, Ljesa: To je dobra iniciativa, ker je treba slišati en moCan glas za pravice. Dejstvo, da je tržaška občina pristopila, je dober znak, tako se ve, da je tudi občina podprla prizadevanja za pravice. Tu iz Benečije mislijo priti z avtobusom, vem, da se pripravljajo. Zelo verjetno bom tudi jaz šla v soboto v Trst.
Tonči Sivec, tajnik SKS Planika na Tr-
bižu: Manifestacijo 100-odstotno podpiramo, Čeprav gledamo kritično na njeno premestitev s Trga Unita. Zelo pozitivno bo, Ce se bodo poleg tržaškega župana udeležili manifestacije tudi drugi župani obmejnih občin od Trbiža navzdol.
Mnenja zbral Marjan Kemperle
Primorski za zaščito
Primož Starman, študent, OpCine: Manifestacija v podporo zaščitnega zakona je pomembna prav sedaj, ko se je v Rimu konstituirala nova vlada Giuliana Amata. Tudi novemu predsedniku vlade moramo pokazati, da po tolikih odlašanjih s strani rimskega parlamenta še vedno zahtevamo pravičen zaščitni zakon. Upamo, da bodo rimski parlament in politiki, ki imajo v tem Času polne roke dela z zaupnicami, našli tudi ustrezen Cas za nač zakon, (e-mail: pstur-man@tiscalinet.it)
Dr. Elena Cerqueni Grili, Trst: Sobotna manifestacija ima svojo relevantno politično važnost za dosego zaščite slovenske manjšine v Italiji. Upajmo, da bomo ta cilj konCno dosegli. Ob tej priložnosti bi bilo tudi nujno potrebno razmišljati, kako rešiti »skrite probleme«, ki žal obstajajo znotraj manjšine in ki jih zaščitni zakon prav gotovo ne bo rešil, (e-mail: grill@univ.trieste.it)
Svoja (kratka) mnenja o sobotni manifestaciji lahko pošljete po elektronski pošti na naš naslov:
redakciia@nrimorsk i .it
REAKCIJE NA DESNICI
Menia: Podpora lllyjeva uprave zame hudo in sramotno dejanje
RIM - Hudo in sramotno dejanje. Tako poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia ocenjuje podporo in pristanek Občine Trst k jutrišnji manifestaciji za zaščitni zakon za slovensko manjšino. Menia se zgraža, ker je Občina poslala občilom program manifestacije na svojem uradnem papirju, v kulturnem programu pa je po njegovem nezaslišano, da bodo nastopile tudi skupine pop glasbe in celo balkanske rock glasbe. Se najbolj pa ga moti dejstvo, da bo jutri na Trgu Sv. Antona spregovoril tudi zastopnik mestne uprave.
Vse to je po mnenju parlamentarca Finijeve stranke zelo hudo in obenem sramotno, saj se Občina Trst s svojim zadržanjem oddaljuje od svoje vloge ter od svojih institucionalnih pristojnosti. Illyjeva uprava, tako Menia, nepotrebno posega v Cisto politična vprašanja, ki sodijo v pristojnosti parlamenta. Slednji je že itak pod pritiskom Ljubljane in krožkov ter organizacij slovenske manjšine. Poslanec Nacionalnega zavezništva je trdno prepričan, da se občinski
odbor s svojo podporo jutrišnji manifestaciji postavlja proti interesom mestne skupnosti in večine njenih prebivalcev, ki menijo, da predstavlja zaščitni zakon hud atentat na tukajšnje Italijane in na italijansko identiteto Trsta. Menia ima očitno v mislih sporno anketo SWG, ki jo seveda on tolmači po svoje oziroma kot se mu izplača.
V zvezi z jutrišnjo manifestacijo se je oglasila tudi skrajno desničarska organizacija Forza nuova, ki shod na Trgu Sv. Antona ocenjuje kot poslednjo provokacijo proti Italijanom. Hudo je tudi dejstvo, meni stranka, ki ne skriva svoje izrazito fašistične ideologije, da se bo shod odvijal na trgu, kjer so nekateri darovali življenja za italijanstvo mesta.
Forža Nuova prireja jutri ob 18. uri protestno zborovanje proti bilingvizmu na Trgu Stare mitnice, kar je najhujše pa za nedeljo zjutraj napoveduje shode v Dolini, Boljuncu, Bazovici in Lonjerju. Črni skrajnejži so se očitno odločili za provokacije, ki bi jih morale sile javnega reda preprečiti.
Budin: Napori za sožitje tudi kot preseganje zamer
Jutrišnja manifestacija predstavlja, tako kot je bila nazadnje zastavljena, koristno konstruktivno dejanje na poti utrjevanja klime in pogojev sožitja ter uveljavljanja prisotnosti in vloge slovenskega jezika in kulture v tukajšnji družbi. V zvezi s temi cilji bo shod ravno tako ali še bolj učinkovit kot v žvezi s proceduro za zaščitni zakon.
Glede zakona si nima smisla skrivati, da se je postopek ustavil kot ena izmed številnih žrtev zakonodajne in politične nesposobnosti levo-sredinske večine v zadnjih mesecih pred deželnimi vohtvami.
Po šoku na deželnih volitvah in po oblikovanju nove vlade pa je, kot kaže, leva sredina strnila vrste, kar daje upati, da bo parlamentarno delo, s proceduro našega zakona vred, končno ponovno steklo. Za to delamo in za to bo svoje prispevala seveda tudi manifestacija, kot bodo nedvomno učinkovali pritiski uglednih tržaških osebnosti in ustanov, ki so podpisali znani apel in se tudi drugače opredeljujejo zakonu v prid. A prav tako kot manifestacija so tudi ta stališča in dejanja uglednih osebnosti (ržaški župan, tržaški in goriški škof, rektor tržaške univerze itd.) ne le prispevek za zakon, ampak sploh daljnosežna investicija za sožitje in medsebojno spoštovanje v teh krajih.
Stvari se torej v tukajšnji družbi spreminjajo na boljše, kulturno pohtiCni pogledi in zadržanja se prenavljajo, zato je prav, da smo tudi mi vključeni v to dinamičnost. V prizadevanjih za našo javno enakopravnost bi zaostajali in bi bili neučinkoviti, Ce bi ostali pri stališčih, ki so veljala pred leti, ko so bile razmere drugačne. Zato je prav, da se tudi naša stališča in zadržanja prenavljajo.
Eden pogojev za splošno napredovanje pri nas je preseganje dehtev, nasprotstev in zamer iz težke preteklosti: zato bi moralo predstavljati korak naprej dejstvo, da se bomo slovenski izvoljeni oziroma institucionalni predstavniki - v določenem številu - udeležili jutri tudi komemoracije na bazovski fojbi; to kot suveren prispevek k zbliževanju in medsebojnemu razumevanju ter spoštovanju tukaj živečih ljudi, ki morajo skrbeti za sobodnost in za prihodnost. Gre za dejanje, storjeno z zavestjo, da je ni stvari, ki bi lahko okrnila vedrino in ponos, s katerima negujemo naš zgodovinski spomin, ki nam ga ne more nihče zbrisati. Prepričani smo, da bomo postati s tem dejanjem močnejši tudi pri prizadevanjih za javno enakopravnost slovenskega jezika in kulture v teh krajih.
S tako vedrino in ponosom pa bomo speljali tudi manifestacijo za naš zaščitni zakon in za sožitje.
Miloš Budin
Petek, 5. maja 2000
JUTRIŠNJA MANIFESTACIJA
PRIPRAVE MED SLOVENCI V VIDENŠKI POKRAJINI
Pomembna je podpora italijanskih upraviteljev
Mnenja nekaterih predstavnikov Benečije, Rezije in Kanalske doline
Brandolinov poziv županom z Goriškega
GORICA - Predsednik go-riške pokrajine Giorgio Bran-dolin je včeraj naslovil Zupanom občin na Goriškem sledeč poziv z vabilom, naj se udeležijo jutrišnje manifestacije v Trstu.
»V soboto, 6. maja, bo slovenska skupnost v sodelovanju s tržaško občino priredila na Trgu sv. Antona v Trstu manifestacijo v podporo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Goriška pokrajina se je vedno zavzemala, v okviru lastnih pristojnosti v korist in podporo kulturnih značilnosti in identitete različnih skupnosti ter pri tem priznavala posebno bogastvo, ki izvira iz različnosti na teritoriju, od furlanske do bizjakovske, slovenske in gradeške značilnosti. Te različnosti so stimulirale dialog in soočenje za skupno pot in rast Nasa skupno prehojena zgodovinska pot predstavlja namreč od vedno neke vrsto idealno stičišče med narodi različnih kulturnih in jezikovnih pripadnosti ter tradicij. Gre za različne izraze, ki pa so vedno odprti do soočenja in dialoga ter predstavljajo - kot sem že večkrat poudaril - glavno značilnost nase pokrajine. Gre za duhovno bogastvo in način bivanja, za omiko in zgodovino, za dediščino, zgrajeno v teku stoletij s plodnim srečanjem med nemško, slovansko, furlansko in italijansko kulturo, ki so tu vedno uspešno živele.
S tem spoznanjem vas vabim, da se udeležite sobotne manifestacije.«
Apel SIK in spet SSk
Deželno vodstvo Stranke italijanski komunistov toplo poziva vse svoje elane in somišljenike ter vse slovenske in italijanske demokrate, da pridejo na jutrišnjo manifestacijo. Stranka se v rimskem parlamentu dosledno zavzema za odobritev pravičnega zaščitnega zakona in za celovito priznanje vseh Slovencev, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini. SIK torej popolnoma soglaša s cilji in nameni jutrišnje pobude.
Tudi stranka Slovenske skupnosti ponovno poziva svoje volilce, somišljenike in vse prijatelje slovenske in italijanske narodnosti na množično udeležbo na shodu. Številčnost naših ljudi in prisotnost zastopnikov večinskega naroda, meni SSk, bosta' namreč pomemben pokazatelj življenjskega utripa naše skupnosti ter želje po Čimprejšnji odobritvi zakonske zaščite, katere postopek se je ustavil v rimskih parlamentarnih hodnikih.
Slovenci iz videnske pokrajine bodo še kako prisotni na sobotni manifestaciji v podporo zaščitnemu zakonu, saj so nesporno tisti del naše skupnosti, ki na svoji koži najbolj preizkuša ta veliki deficit italijanske demokracije.
Iz Benečije bo prišlo v Trst veC avtobusov, mnogi pa bodo prišli zasebno ali z organiziranimi avtomobilskimi prevozi. Spetrska županja Bruna Dorbolo bo skupaj z drugimi javnimi upravitelji Benečije gotovo prisotna: »Zelo rada grem in veliko mi je do te prisotnosti na trgu v Trstu. Vendar želim ravno kot upraviteljica, ki je od ljudi dobila mandat in zaupanje, poudariti, da se obenem Čutim ponižano, da moram po petdesetih letih manifestirati za to, kar je po ustavi in vseh pravilih civilizirane družbe moja pravica. Za nas Slovence videnske pokrajine mora biti odobritev zaščitnega zakona konec dolgega obdobja, v katerem so hoteli zanikati to, kar v resnici smo. Pomembno je, da nas pri tej pobudi podpirajo tudi mnogi italijanski upravitelji.«
Poddbno misli tudi ravnatelj Zveze Slovenci po svetu Renzo Matelič: »Manifestacija ni le potrebna, rekel bi, da je "prepotrebna", kajti vtis imam, da smo predolgo molčali. V zvezi z zaščitnim zakonom se je treba stalno mobilizirati in dobro je, da nas tudi drugi podpirajo, iz vrst večinskega naroda. .Sicer pa bomo videli, koliko bo na trgu dejansko te podpore. Vsekakor je za nas v Benečiji zakon še zlasti potreben, to je splošno znano. Zakon o jezikovnih skupnostih še zdaleč ni dovolj. Ce sedaj ne bomo uspeli z globalno zaščito, se bo Benečiji pisala beseda konec. V to smo prepričani tudi kot organizacija izseljencev, ki se ukvarja z eno najbolj perečih problematik, ki je globoko zaznamovala tisoCe življenjskih usod naših ljudi.«
O dostojansvu in kulturi naših ljudi govori predsednik Zveze Slovencev Videnske pokrajine Viljem Cemo: »To, kar smo si zamislili na tržaškem trgu, je kot naša kulturna izkaznica. S petjem in glasbo dajemo poklon tudi italijanskim Tržačanom, ki jih nihče ne ogroža, a so bili mnogi izmed njih vrsto let vzgaja-
ni v nestrpnosti in pomanjkanju posluha za sožitje. Tako se je dogajalo tudi v Benečiji in je bilo slovenstvo dolgo Časa popolnoma izrinjeno. Sedaj so drugačni Časi in država bi morala znati ravnati drugače. Zelo pomemben znak ja dala tržaška Občina kot soorganizator manifestacije. To je politično relevantno dejanje, kot je bil nekdaj vstop Hreščaka kot prvega Slovenca v občinski odbor.«
Učiteljica dvojezične šole Anto-nella Bukovac o pristopu tržaške občinske uprave meni, da je pomemben in pravzaprav tudi normalna stvar. »Kvečjemu je bilo nenormalno to, da doslej, take podpore ni bilo v zadostni obliki. Niso veC Časi za nasprotovanje takim pobudam. V soboto bo najvažnejša prisotnost mladine. Ce bo dosti mladih, bo to moCan znak. Udeležba Benečanov pa je zagotovljena, kajti problem zakonske zaščite je zelo občuten, kar vedo povedati tudi mnogi starši dvojezične šole.«
Na Trgu sv. Antona novega bosta prisotni tudi Rezija in Kanalska dolina, o Čemer govorita načelnica urada ZSKD v Solbici Luigia Negro in predsednik Slovenskega središča Planika v Kanalski dolini Rudi Bar-taloth. »Slovenci smo skupno z Italijani morali dati nek glasen signal, da nam ni vseeno, ali se zaščitni zakon konCno odobri, ali ne. In zelo pozitivno je tudi, da sta pri tej pobudi skupaj obe krovni organizaciji in druge menjšinske komponente. Se bolj pa je pomembno, da naša prizadevanja brez pridržkov podprejo italijanske inštitucije,« pravi Luigia Negro.
Bartalothovo mnenje glede tega ni daleC: »Pomembno je, da se na vprašanje zaščitnega zakona opozori predvsem italijansko javnost. Vsekakot bi morala biti manifestacija na Trgu Unita in ne na kakšnem drugem koncu, to želim pripomniti. Čeprav je obenem spodbudno dejstvo, da bo zraven tržaški župan Illy, skupaj z drugimi Zupani. Manjšina mora zakon na vsak naCin energično potiskati naprej, da ga parlament sprejme, dokler je levosredinska vlada. Ta priložnost še ni zamujena in treba jo je izkoristiti.« (du)
MANJŠINSKI MEDIJI
BOČEN / DRUGO SREČANJE PREDSTAVNIKOV DNEVNIKOV V MANJŠINSKIH JEZIKIH
Za promocijo manjšinskih časopisov
Prikaz stanja manjšin v Italiji in še posebej na Južnem Tirolskem
BOČEN - Približno 40 predstavnikov dnevnikov v manjšinskih jezikih iz vse Evrope se je vCeraj zbralo na drugem srečanju z namenom, da oblikujejo organizacijo, ki bo zastopala interese teh dnevnikov na evropski ravni. Gre za drugo tovrstno srečanje - uredniki dnevnikov so se prvič sestali v Trstu pred dvema letoma - z namenom, da udeleženci poglobijo izhodišče za statut organizacije, ki naj bi postala sredstvo za promocijo manjšinskih dnevnikov in morebiti za oblikovanje evropskih posegov na tem področju, sklicujoč se na politiko promocije kulture in jezikovne različnosti v Evropi. To temo bodo udeleženci zasedanja obravnavali danes, medtem ko je bil včerajšnji dan namenjen pretežno
informaciji o Južni Tirolski in o manjšinah v Italiji ter informaciji o delu, ki je bilo doslej opravljeno na osnovi sklepov tržaškega srečanja.
Med temi je najpomembnejša ustanovitev tiskovne agencije Euroland, ki dnevno posreduje informacije o manjšinskih jezikih. Gre, kot je povedal generalni sekretar evropskega urada za manj razširjene jezike Tom Mo-ring, za edinstven primer informiranja o neki specifični tematiki na evropski ravni, pri katerem je ključnega pomena finansiranje evropske komisije. Časopisi in seveda predvsem manjšinski časopisi, razpolagajo tako sedaj z informacijami, ki umeščajo manjšinsko problematiko v vsakodnevne tokove
informiranja o evropskih temah in o dogajanjih v evropskem prostoru.
O procesu za ustanavljanje novih dnevnikov v Evropi je najprej govoril ravnatelj Studijskega centra Mercator o manjšinskih medijih iz VValesa Ned Thomas. Orisal je stanje v VValesu, kjer težijo za samostojnim tiskanim dnevnikom, doslej pa so biti poleg televizije sposobni organizirati le elektronski dnevnik, ki predstavlja za valižansko stvarnost velik korak naprej, vendar še zdaleč ne zaželjenega cilja. O težnji Ladincev, da bi si organizirali lasten dnevnik v ladinskem jeziku, pa je spregovorila predsednica osrednje organizacije Ladincev na Tridentinskem in Južnem Tirolskem, Ude Pizzinini.
Sicer pa je bil, kot že reCeno, dobršen del včerajšnjega dne namenjen predstavitvi Južne Tirolske, kar je opravil dolgoletni predsednik južnotirolske ljudske stranke in kar de-vetkratni predsednik bo-censke pokrajine Silvius Magnago. Svojo predstavitev je razvil izhajajoč iz naCela, da »ni nic tako krivičnega kot obravnavati različna vprašanja na isti naCin«, pri Čemer je specifiko Južne Tirolske zgodovinsko popeljal od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Ponudil pa je tudi recept za pravilno obravnavanje manjšin, ko je dejal, da je razumevanje manjšin kot obogatitev tudi interes posameznih držav.
Ravnatelj oddelka za evropske zadeve pri pokrajinski vladi Karl Rainer
pa je razvil temo dvojeziC- O vprašanju manjšin v sem k konvencijam sveta nosti v javnih službah	Italiji pa je spregovoril	Evrope; dotaknil pa se je
začenši s spominom iz	valdostanski poslanec Lu-	tudi vprašanja zakona za
otroških let, ko je bila takoj	ciano Caveri, ki je obrav-	zaščito slovenske manjši-
po drugi svetovni vojni za	naval okvirni zakon za je-	ne in poudaril, da je sedaj
Nemce na Južnem Tirol-	zikovne manjšine ter pri-	naloga vseh, da pomagajo
skem že zaposlitev na	stopanje Italije k evro-	Slovencem v prizade-
nizko delovno mesto na	pskim standardom za	vanju za odobritev tega
železnici prava redkost. zaščito manjšin, predv- zakona.
MNENJA, ALPE-JADRAN
Petek, 5. maja 2000
5
Ž AR I Š e E
Ali je Slovenija normalna evropska država?
Nadja Magajna
Zamejsko gledišče je pri opazovanju številnih dogodkov v marsičem privilegirano, ker lahko primerjamo stanje v Sloveniji s tistim v Italiji in obratno. Ker smo zamejski Slovenci popolnoma prežeti s kulturo in načinom mišljenja, ki ju označuje mediteranski prostor, nam je marsik-' daj dogajanje v matični Sloveniji nerazumljivo. Večkrat občutim do njega celo odpor, vsaj do načina, kakb se kaže v nekaterih nastopih in medijih.
Politične manipulacije, zmerjanje, očitki, medsebojno obtoževanje, prostaški izpadi, besednjak, ki je v marsičem ostanek prejšnjih socialističnih razmer, vse to odbija Človeka tostran meje. Redno prebiram nekatere Časopise in revije, ki izhajajo v Sloveniji, in žal ugotavljam, da se razlike med Slovenci v Italiji in v matični Sloveniji Se poglabljajo na vseh področjih. Vedno bolj si Postajamo tujci.
Povod za to razmišljanje mi je dal intervju s slovenskim filozofom Tinetom Hribarjem v zadnji sobotni prilogi Dela.Tine Hribar na dolgo obravnava razmere v Sloveniji. Zamislila sem se ob njegovi trditvi, »da smo (Slovenci v Sloveniji) normalna evropska država. Predvsem na duhovni ravni!« Je že res, da prestolnica Ljubljana nudi izredno bogate kulturne dosežke, ki bi jih težko našli v Trstu, vendar je stanje Slovenije po mojem še daleč od * duhovne normalnosti«.
S Tinetom Hribarjem Se sicer v marsičem strinjam, ne soglašam Pa z njim, ko obravnava razmerje med državo in Cerkvijo. Ne toliko zaradi njegove analize Cerkve na Slovenskem, pri kateri ima v marsičem Prav, ampak zaradi Predpostavk, iz katerih mhaja njegova analiza. Slovenska institucional-na Cerkev se, taka, kot nam jo mediji prika-zujejo, odziva na dogodke na način, ki ji ga določujeta politika in država. In v tem vidim njeno napako. Zato ima-?J0 v Sloveniji Cerkev, kr je pac izraz slovenske družbe. Ko se bo ta nor-malizirala, se bo spre-Hjenila tudi vloga vidne Cerkve. Ne smemo pa Pozabiti, da poleg insti-ucionalne Cerkve obstaja še druga, manj vidna Cerkev, ki, hvala Bo-gu, ni predmet medijskih obravnav in ki predstavlja živo in pomembno tkivo občestva verujočih. Ta Cerkev je marsikomu skrita, tudi Tinetu Hribarju.
Vse dogajanje v Sloveniji se izrazito ideo-
loško obravnava Preteklost usodno pogojuje današnje življenje. Politična, družbena, verska vprašanja dobivajo globok ideološki peCat. Pomislimo, na primer, da bi v Italiji primarij kakega oddelka v bolnišnici utemeljeval pravilnost svojih strokovnih izbir tudi z ugotovitvijo, da se je že med vojno odločil za pravo smer s svojim odhodom v partizane! Tukaj bi v najboljšem primem izpadel kot Čudak, v ljubljanskih Časopisih pa sem to brala!
Današnji Cas prav klice po primerjavi političnega dogajanja v Italiji s tistim v Sloveniji. V obeh državah je eden izmed glavnih problemov sprememba volilnega sistema. V Sloveniji pa se razmišljanje o tem vprašanju sprevrača večkrat v ostre ideološke obravnave. Tudi dogajanje v slovenskem in italijanskem parlamentu bi na prvi pogled izpadlo podobno, vendar so razlike opazne. V slovenskem parlamentu so politični nasprotniki politični sovražniki, ki jih je treba moralno in vsestransko diskreditirati. Bi bili v slovenskem parlamentu sposobni geste visokega predstavnika Levih demokratov, ki se je pred svojim posegom v prid Amatovi vladi poklonil spominu sina Mirka Tremeglie, vidnega predstavnika Nacionalnega zavezništva, ki je preminil nekaj dni prej? Da ne govorimo o pismih bralcev. Kakšna ostrina, celo sovražnost preveva to pisanje, kot da bi pisci namesto peresa držali v roki brzostrelko! In to v duhu gesla državljanske vojne: kdor ni z mano, je proti meni!
V Sloveniji je odsotna kultura dialoga. In pri tem tudi cerkveni krogi niso izvzeti. Odsoten je tudi državniški Cut.
Veliko prahu je pred kratkim dvignil Boris Kobal s svojo politično satiro, ki bi morala zabavati vidne politične predstavnike, med njimi slovenskega predsednika KuCana in gostujočega hrvaškega predsednika MesiCa. Satira je izpadla kot primitiven in žaljiv izpad proti političnim nasprotnikom in ljubljanskemu metropolitu, kar pa ni nič motilo slovenskega predsednika.
Borisa Kobala smo v Trstu poznali kot uspešnega in zabavnega kaba-retista. Zgleda pa, da se je v Ljubljani tudi on navzel kranjskih manir, kot grenko ugotavlja Ivan VerC v Novem Delu.
Satira je predvsem kritika tistih, ki so na oblasti. Gotovo izgubi svojo ostrino in značil-
nost, Ce so predmet satirične obravnave le predstavniki opozicije ali šibkejši Členi družbe. Znani italijanski satirični vinjetist Forattini si je izbral D‘Alemo za tarCo svojih kritičnih vinjet, ko je ta postal ministrski predsednik. V Trstu je Kobal imel uspeh, ker si je upal kritizirati takratno SKGZ, ki je imela politični monopol in skoraj absolutno oblast v manjšini. Ko se je spravil na takratno opozicijo, je njegova satira izgubila moC, tudi zato ker mu je bila druga stran premalo znana.
Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, Ce bi na mestu hrvaškega predsednika MesiCa sedel italijanski predsednik Ciampi? Kakšen vtis bi odnesel s take prireditve? Da spada Slovenija v kako balkansko zvezo, zagotovo ne v Srednjo Evropo. Ce pa bi se kaj takega zgodilo v Italiji, bi opozicija z Berlusconijem na Čelu ne zahtevala le glave predsednika Mestnega gledališča, ampak tudi samega predsednika italijanske države! Italijanski politični razred večkrat ne daje resne slike o sebi, vendar ne moremo reci, da predstavniki italijanske oblasti nimajo državniškega čuta. No, taka satirična prireditev v navzočnosti tujega državnika bi se v Italiji ne mogla zgoditi.
Vendar je vse to le vrh ledene gore. Gre predvsem za demokratizacijo in pluralizacijo medijev v Sloveniji. Naj navedem le primer, ki je izredno zgovoren. Več kot leto dni je, odkar je papež Janez Pavel II. obiskal Združene države Amerike. Spominjam se, da sem prižgala televizor, da bi si ogledala poročila po ljubljanski televiziji. Medtem ko so vsa poročila v Italiji dala temu dogodku velik poudarek, slovenska televizija še Črhnila ni o tem. Vendar sem si ob 21. uri lahko ogledala TV Poper, ki je prikazoval papeža, kako se v Akapulku kopa v kadi z dvema blondinkama...
S takim nizkotnim prikazovanjem Človeka, ki predstavlja danes najvišjo moralno osebnost v svetu, je bil slovenski vernik obveščen o papeževem potovanju po Ameriki. Kaj bi se zgodilo, Ce bi si kak vernik upal protestirati? Obtožili bi xga, da je za ponovno uvedbo verbalnih deliktov! Da ne omenim, kako so papeža Janeza Pavla II. obravnavali med njegovim zadnjim obiskom v Sloveniji. Gotovo ne v duhu tiste širine in kulture strpnosti, ki sta značilni za "normalne evropske države"!
GLASBENA MATICA / SEJA UPRAVNEGA ODBORA
V načrtu je temeljita preosnova ustanove
S tem naj bi dokončno rešilo hudo ekonomsko krizo
TRST - Upravni odbor Glasbene matice se je 3. maja sestal na redni seji in izčrpno obravnaval vprašanja, ki so v zvezi z reorganizacijo te ustanove.
V vidiku nove šolske državne reforme, ki pa še vedno nima natančnih normativnih določil, na katere bi se Upravni odbor lahko z vso gotovostjo naslanjal pri re-strukturaciji osrednje ustanove in njenih zasebnih šol v Trstu, Gorici, Spetru in Kanalski dolini ter v še žal negotovem izglasovanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, od katerega si je Upravni odbor nadejal vsaj načelnega priznanja CM kot take, ne preostaja
slednjemu ničesar drugega kot dosledno izpeljati reorganizacijo njenih šol, pa Čeprav z bolečim posegom v njen stalen profesorski, oziroma administrativni kader.
S trdnim namenom, da ohrani pri življenju Glasbeno matico, je Upravni odbor sklenil poseči po reorganizaciji svoje strukture in svojega stalnega osebja.
V cilju, da Glasbeno matico postavi na trdna ekonomska tla in vsestransko zdrave temelje, potem ko je podčrtal vsa svoja prizadevanja v preteklosti v korist GM, ne nazadnje tudi lanskega svojega predloga za par-timesko delovno razmerje, ki je bil žal odk-
lonjen, potem ko je temeljito seznanil s svojim stvarnim stanjem tako obe krovni organizaciji kot konzulat republike Slovenije ter pristojnega odbornika dežele FJK in sindikalno zastopstvo skupno s celotnim profesorskim zborom, se je Upravni odbor Glasbene matice, tudi na podlagi izhodišč, ki so izšla iz rednega Občnega zbora dne 28. marca letos odločil v podrobnostih izpeljati reorganizacijo Glasbene matice tako, da bo slednja neokrnjeno in polno zaživela z novim šolskim letom in bo enkrat za vselej konec dolgoletni in hudi ekonomski krizi naše osrednje glasbene, kulturne in šolske ustanove.
Uspešne športne igre šolarjev devinsko-nabrežinske občine
TRST - Prejšnji petek so potekale tradicionalne mladinske igre za osnovnošolce področja nabrežinske občine. Občinska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki učnega osebja slovenskih in italijanskih šol ter starši, so se že pred Časom sestali in se domenili o organizaciji in uresničitvi te zelo pomembne skupne manifestacije. Ze nekaj let se igre odvijajo tako, da se vrstijo tekme, kjer pridejo na dan individualne sposobnosti posameznikov, nato sledijo ekipne tekme, v katere so vključeni učenci vseh didaktičnih ravnateljstev.
Na letošnjih mladinskih igrah so se pomerili uCenci šol Gruden iz Sempolaja, ŠCek in Carducci iz Nabrežine, JurCiC in Alighieri iz Devina in italijanska osnovna šola iz Križa. Izkazali so se tudi sponzorji. Svoj prispevek so dale razne banke: Zadružna kraška banka, Nova tržaška kreditna banka, CRT in banca Antoniana.
Nabrežinsko občino sta predstavljala župan Marino Vocci in odbornica Mariza Skerk. Občina je tudi poskrbela za prisotnost rešilca Rdečega križa in za igrišče v Vižovljah. Prisotna je bila tudi ravnateljica Didaktičnega ravnateljstva iz Nabrežine Marina Castellani. Svoj doprinos je tokrat dalo tudi neucno osebje osnovnih šol, ki je bilo neposredno vključeno v organizacijo tekmovanj.
Med najpomembnejše uspehe manifestacije lahko brez dvoma postavimo dejstvo, da je veliko število staršev pomagalo pri uresničevanju tekmovanj. Tekme so se odvijale v dveh delih. V prvem so otroci tekmovah posamezno, v drugiem pa v ekipah, ki so bile mešane, saj je predvsem pomembno, da se na športnem področju spoznajo in s se skupnimi moCmi, brez vsakršnih predsodkov, potrudijo, da zmaga njihova barva oz. ekipa.
Marko Jarc
PISMO
UREDNIŠTVU
Zupanu fantovske!
V trenutku, ki je za vas mlade v Boljuncu tako pomemben in slovesen, se vsako leto spomnite svojih prijateljev Paola Monda in Davida Maurija, mladeniča, ki sta se vsako leto z navdušenjem in zagnanostjo udeležila in sodelovala pri stoletnih vaških običajih, ki jih vsako leto opravlja in obnavlja »fantovska«.
Čeprav ju ni veC med vami, se ju vsako leto spomnite in se poklonite njunemu spominu. To dejstvo lahko nas starše samo razveseh in obdaja z mislijo, da ju še vedno nosite v svojih srcih in da je še vedno spomin nanju še vedno živ med vami.
Cvetje ovene, ljubezen ostane: tista ljubezen, ki združuje vse mlade.
S hvaležnostjo in spoštovanjem.
Družina Stellio in Silvana Mondo
_____________svečanost_____________________
Jutri na fojbi prvič skupaj Občina Trst in Pokrajina
TRST - Na fojbi pri Bazovici bo jutri z začetkom ob 10. uri tradicionalna svečanost v spomin žrtev. Odboru za žrtve fojb, ki je doslej sam prirejal svečanost, sta se kot soprireditelja tokrat pridružila Pokrajina in Občina Trst, mašo pa bo daroval škof Evgen Ravignani.
Letos ne bo običajnih govorov, paC pa bosta Anna-maria Muiesan in Ugo Amodeo prebrala nekatera pričevanja žrtev oziroma njihovih svojcev. Kot je na včerajšnji predstavitveni konferenci podčrtal predsednik odhora za žrtve fojb Paolo Sardos Albertini bo jutrišnja prireditev namenjena predvsem mladim, saj se je bo prvič udeležila tudi delegacija tržaških dijakov.
Odvetnik Sardos Albertini je dejal, da ne gre na noben naCin vzporejati jutrišnje spominske svečanosti z manifestacijo v podporo zaščitnemu zakonu za Slovence. Gre za povsem loCeni pobudi o Cisto ločenih vsebinskih zadevah. Odvetnik je tudi dejal, da osebno nima nic proti zaščiti slovenske manjšine, protest Slovencev na Trgu Sv. Antona pa je po njegovem mnenju zelo vprašljiv.
Sardos Albertini je izrazil upanje, da se bodo svečanosti na fojbi v prihodnje udeležili tudi uradni predstavniki Slovenije in Hrvaške. Da s.e bo to zgodilo pa je treba ustvariti ugodno vzdušje, saj bi v nasprotnem primeru navzočnost slovenskih in hrvaških zastopnikov lahko imela negativne posledice.
Svečanost na fojbi se bo, kot reCeno, zaCela ob lO.uri, maša, ki jo bo daroval škof Ravignani pa bo dvajset minut kasneje. Prireditelji računajo, da bo Občino Trst zastopal župan Riccardo Illy, pokrajinsko upravo pa njen predsednik Renzo Codarin.
Pismo
SKGZ
inSSO
Andreju
Bajuku
TRST - Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta Andreju Bajuku, novemu predsedniku slovenske vlade, poslala naslednje pismo. »Ob imenovanju Za novega predsednika slovenske vlade, naj bo nama dovoljeno, da Vam osebno ter v imenu organizacij, ki jima predsedujeva, izrečeva najtoplejše Čestitke. Prepričana sva, kot ste sami dejali-, da bo Vaše delo usmerjeno v dobrobit Slovenije, njenemu ugledu v svetu in ob težnji po njenem vsestranskem razvoju.
Slovenci v Italiji že-veliko let bijemo bitko za našo zakonsko uveljavitev, ki nam jo jamči sama italijanska ustava. Naša pričakovanja so povsem upravičena in to še posebej, odkar na Čelu osrednjih vladnih in parlamentarnih sredin stojijo ljudje, ki so izraz Išvo-sredinske opcije, za katero smo se Slovenci v Italiji plebiscitarno opredelili.
Spoštovani, prepričana sve, da boste v okviru pristojnosti, ki so Vam dane, pozitivno spremljali naša skupna prizadevanja, ki so se v zadnjih letih še utrdila, še posebno med osrednjima organizacijama naše narodnostne skupnosti: Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij.
Prepričana sva tudi, da boste -kot ste še pokazali svojo občutljivost za manjšinsko problematiko -znali najti pravo pot tudi do tistih mednarodnih sredin, ki lahko pozitivno vplivajo na našo problematiko. Vazno je tudi, da pri tem našem vsakdanjem boju za obstoj in razvoj začutimo ob sebi solidarnost in pomoč matične države.«
OBČINA TRST / ČEPRAV BREZ PRISTANKA AVTONOMNIH SINDIKATOV
ODPRTE MEJE 2000 / TO NEDELJO
Končno sindikalni sporazum o redarjih
Zadovoljstvo lllyjeve uprave - V nedeljo ne bo stavke
Pohod prijateljstva GorjanskoMavhinje
Predviden tudi niz spremnih prireditev
Prireditelji evropskega maratona in pohoda La Bavisela (a ne samo oni) si lahko oddahnejo: tržaški občinski redarji to nedeljo ne bodo stavkali. Včeraj je namreč glavnina njihovih sindikalnih predstavnikov podpisala sporazum s tržaško občinsko upravo. S tem se je končalo daljše obdobje napetih odnosov in celo odprtih sporov, ki so prišli do izraza tudi v obliki stavk, bodisi »belih« oziroma simboličnih kot stvarnih.
Sporazum sta v imenu tržaške občinske uprave podpisala odbornika za osebje Gianantonio Sambo in za javni red Salva-tore Vindigni, od skupnega sindikalnega zastopstva pa so nanj dokončno pristali edinole predstavniki zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Nekateri avtonomni sindikati - zlasti UGL - so si pridržali pravico do podpisa, potem ko bodo zaslišali svoje člane, drugi pa so se dokončno negativno izrekli že včeraj.
Sporazum obsega 8 točk. V prvi je poudarjena obveza obeh strani -sindikatov in občinske uprave - da se bosta medsebojno redno obveščali o vseh zadevah skupnega interesa. V drugi točki se občinska uprava obvezuje, da bo takoj aktivirala centralni urad za preventivo, ki bo izdelal karto mestnih območij, ki so za zdarvje redarjev nevarna. Karto bo nato preučila mešana komisija občinskih funkcionarjev in sindikalnih predstavnikov ter pri tem upoštevala tudi zdravniške nasvete. V
tretji točki je rečeno, da bodo občinski redarji nastopali službo na sedežu svojega okrožja oziroma poveljstva. Prostovoljci bodo lahko začeli delati direktno na zunanjem delovnem mestu (na ulici), v zameno pa bodo
spričo številnih javnih del v teku in sploh povečanih potreb.
»Dosegli smo uravnovešen sporazum. Z njim je občinska uprava zelo zadovoljna.« Tako sta dejala odbornika Sambo in Vindigni na tiskovni
konferenci, ki sta jo priredila včeraj popoldne pičle pol ure po sklenitvi sporazuma. Zadovoljstvo je na srečanju s časnikarji izrazil tudi podžupan Roberto Damiani, ki je pristavil, da je bilo treba težSve pri dogovarjanju pripisati predvsem političnim pritiskom. Pri tem je navedel dva primera. Najprej dejstvo, da je med sindikalnimi voditelji tudi podpredsednik Pokrajine Fulvio Sluga (NZ), potem pa »hujskaško« pismo, ki ga je pokrajinki tajnik SL Fa-brizio Belloni naslovil na redarje. »To je nedopustno. Pri sindikalnih zadevah se mora politika nehati, in to v korist vseh, delodajalcev in delavcev,« je poudaril podžupan.
prejeli odškodnino v višini 10 tisoč lir.
Četrta točka načelno določa, da bodo redarji delali v dvojicah le v posebnih primerih (o tem se bodo morali še dogovoriti), v teku 3 mesecev pa bodo vsi opremljeni z radijskimi sprejemno-od-dajnimi napravami, tako da bodo vselej v stiku s centralo oziroma z delovnimi kolegi. Peta točka sporazuma potrjuje obstoj teritorilanih redarskih okrožij. Šesta točka govori o sistemu podeljevanja delovnih nagrad. V sedmi točki se občinska uprava obvezuje, da bo v roku 3 mesecev predstavila osnutek novega pravilnika občinskih redarjev v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, v osmi pa da bo sprejela v službo za določen čas 50 občinskih redarjev, tudi
—|	POBUDA UISP	h
Najmlajši bodo v nedeljo zasedli mestno središče
To nedeljo se bo zaključil niz »nedelj brez avtomobilov v mestnih središčih«, ki je bil prvenstveno namenjen najmlajšim, saj so se lahko brezskrbno igrali in tekali po ulicah in trgih, ki jih navadno zapolnjujejo avtomobili in motoma kolesa.
V 70 mestih bodo na pobudo zveze UISP (Italijanska zveza športa za vse) priredili pobudo Otroci na trgih, v kar so vključena športna srečanja, kulturne prireditve in najrazličnejše družabne igre za najmlajše.
Tržaška pobuda, ki jo prireja tržaška sekcija UISP, bo osredotočena na Trg sv. Antona in na okoliške ulice, ki bodo »rezervirane« za otroke in njihove spremljevalce od 9. do 18. ure. Ce torej nedeljska prireditev, ki jo UISP namenja najmlajšim, zaključuje niz »nedelj brez avtomobilov«, pa istočasno tudi napoveduje redne poletne prireditve. Program Šport, igra & dogodivščine 2000 predvideva tako poletne centre v mestu kot tudi letovanja v obmorskih ali gorskih krajih.
To nedeljo bo v okvim Odprtih meja 2000 na sporedu srečanje na mejnem prehodu Gorjansko-Mavhinje med občinami Devin-Nabrežina, Komen in Zgonik. Takoj naj izpostavimo dejstvo, da pri pobudi prvič uradno sodeluje zgo-niška občinska uprava, poudariti pa tudi velja, da bo ob osrednjem programu stekla vrsta spremnih prireditev. Pobudo sta včeraj predstavila župan Marino Vocci in podžupanja Mariza Skerk.
Srečanje na mejnem prehodu Gorjansko-Mavhinje bo kot ponavadi v nedeljo opoldne, in sicer v okviru 7. pohoda prijateljstva, ki ga prireja SKD Mavhinje-Cerovolje. Zbirališče bo v Gorjanskem ob 10.30. Odhod udeležencev je predviden za 11.30. Po srečanju na odprti meji bo skupno kosilo na trgu v Mavhinjah. Ob 15. uri pa bo tu stekel kulturni program, pri katerem bodo sodelovali nižja srednja šola Igo Gruden iz Nabrežine, osnovna šola Stjenka iz Komna in glasbena skupina Istrski vinogradniki. Med programom bodo navzoče nagovorili tudi župani občin Devin-Nabrežina, Komen in Zgonik.
Kot uvodoma rečeno, pa bo ob tem osrednjem programu v občini Devin-Nabrežina stekla še vrsta spremnih prireditev. Tako se bo že danes pričel niz srečanj z »geomantikom« Markom Pogačnikom iz Slovenije pod naslovom »Vabilo k poslušanju Zemlje«. Niz prireja društvo Musiči artis iz Devina. Da-
nes bo z začetkom ob 18. uri v Hiši soli v Devinu predavanje Marka Pogačnika na temo: »Devin kot krajinski tempelj v Tržaškem zalivu«. Jutri bo ob 9.30 stekla vedno v Hiši soli v Devinu delavnica na temo: »Povezovanje med prebivalci in kraji«, v okviru katere bo na sporedu tudi izlet od devinskega gradu do izliva Timave skozi Cmičje. V nedeljo pa bo ekskurzija v Koper in Strunjansko svetišče.
V dneh od 12. do 15. junija bodo združenje Musiči artis, Krožek ’91, Krožek Istria, Gibanje za vzgojno koo-pertacijo in Odbor Danilo Dolci priredili pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina niz večerov v spomin na nedavno preminulega kulturnega in političnega delavca ter pristaša nenasilja Danila Dolcija. V Hiši soli v Devinu bodo brali Dolcijeva besedila, v Grudnovi hiši v Nabrežini pa bo posvet na temo: »Premislimo Jug - z Danilom«. Omenimo naj, da se je Dolci rodil v Sežani in da je živel ter deloval v glavnem na Siciliji.
Nazadnje naj še povemo, da bodo v Grudnovi hiši v Nabrežini na sporedu tri likovne razstave, vedno pod pokroviteljstvom krajevne občinske uprave. V dneh od 12. do 17. maja bo razstavljala skupina slovenskih likovnikov, v dneh od 18. do 27. maja slikarja Anita Nema-rini in Piero Fabbro, od 1. do 15. junija pa bodo na ogled dela slikarja Nina Pe-rizzija in njegovih učencev.
DELO / TOVARNA VELIKIH MOTORJEV
ČRNA KRONIKA / NEPALEC OD ŽELEZNIŠKE POSTAJE
Začetek pogajanj z VVarlsilo
Finsko lastništvo zagotavlja sindikatom obstoj in razvoj tovarne
Smrt priletnega moškega na pločniku
Živel je v domu za ostarele v Ul. Cellini - Prometni zastoj zaradi radovednežev
Vprašanje Tovarne velikih motorjev še zdaleč ni rešeno, in ne samo glede perspektiv razvoja, pač pa samega obstoja tovarne in zagotovitve delovnih mest, potem ko je novo lastništvo, finska družba VVartsila, napovedalo 170 odpustov.
Včeraj je bilo prvo srečanje finskega vodstva s sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki so postavili zahtevo po razvoju raziskovalnih dejavnosti, po učinkoviti komercializaciji novega motorja V64, ki ga bodo proizvajali v Trstu, po proizvodnji dov-taktnih motorjev in po razvoju sposobnosti popravljanja in vzdrževanja motorjev na ladjah. Finski predstavniki so pokazali razumevanje za zaskrbljenost tržaških uslužbencev in zagotovili razvoj tovarniških dejavnosti. Danes se bo srečanje nadaljevalo o najbolj perečem vprašanju, o napovedanih 170 odpustih.
Še polemike o pristanišču
Upravljanje pristanišča je še vedno tema najbolj vročih polemik v Trstu, saj se prav glede te bistvene produktivne dejavnosti odvija silovit spopad med dušama, ki si nasprotujeta na Tržaškem: konservativno in napredno, kjer meja ne teče med tradicionalno politično desnico in levico.
Včeraj je predsedstvo pristaniške oblasti demantiralo vesti, po katerih naj bi mini-
strstvo za prevoze in pomorstvo zavrnilo nedavni sklep upravnega odbora o strukturi osebja, še zlasti glede ureditve tehnično-operativnega tajništva in direkcije poslovnih dejavnosti. Vodstvo pristaniške oblasti poudarja, da prav V tem obdobju vodi pomembne dejavnosti za reorganizacijo sistema pravil za delovanje v pristanišču, za prenovitev dejavnosti na območju starega pristanišča in za določitev novega partnerja, ki naj prevzame upravljanje kontejnerskega pomola, in da je zato polemiziranje neosnovano in zavajujoče.
V	resnici pa pismo, ki ga je ministrstvo naslovilo na pristaniško oblast, ni prav tako nedolžno in res postavlja pod vprašaj nekatere nedavne strateške izbire, med katerimi tudi imenovanje generalne tajnice, ureditev strukture osebja in stroške za zunanja podjetja, kot bi lahko bilo podjetje za meditev območja starega pristanišča.
V	polemiko glede pristanišča je posegel tudi predstavnik socialistov Alessan-dro Gilleri, ki podpira predlog, naj bi pristanišče prešlo pod občinsko pristojnost, vodstvo uprave pa naj bi prevzel sam tržaški župan. Podoben organizacijski model velja v Rotterdamu, kjer je bistveno prispeval k uveljavitvi tamkajšnjega pristanišča. Očitno pa tukajšnjo desnico, ugotavlja Gilleri, zanimajo bolj igre za oblast kot pa razvoj Trsta.
Bilo je nekaj minut pred 14. uro, ko se je voznikom in pešcem na Ul. Cellini nudil strahovit prizor: s tretjega nadstropja je strmoglavil moški, ki je obležal na pločniku sledi mlake krvi. Na kraj so prihiteli reševalci službe 118, vendar za nesrečneža ni bilo več pomoči, ker je zaradi hudih poškodb na mestu izdihnil.
Karabinjerji iz mestne postaje v Ul. Hermet so ugotovili, da je šlo za 85-letnega P.R. in da po vsej verjetnosti ni šlo za nesrečo, pač pa za samomor. Priletni človek je živel v centru za ostarele Venus v Ul. Cellini 2, to je na cesti med Ul. Ghega in trgom pred železniško postajo. Na kraju je nastal krajši prometni zastoj zaradi številnih radovednežev, ki so si ogledovali srhljivi prizor.
Zaplenili 900 kg cigaret
Financarji in cariniki so na mejnem prehodu pri Fernetičih zasegli skoraj tono cigaret; točneje, v nemškem tovornjaku so odkrili 900 kilogramov cigaret vrste vrinston.
Tovornjak z nemško registracijo je pripeljal iz Slovenije, navidezno brez tovora. Financarjem pa se je
zazdela sumljiva previsoka platnena streha in res, prav tu so bili skriti zavoji cigaret. 900 kilogramov pretihotapljenih cigaret predstavlja davčno utajo okrog 200 milijonov lir, so ugotovili cariniki. Zato so aretirali voznika in spremljevalca -gre za nemška državljana stara 39 in 34 let, katerih imen preiskovalci niso posredovali - pod obtočbo tihotapstva in jih je tržaško sodišče že obsodilo po hitrem postopku. Preiskava, tudi v sodelovanju s sv-lovenskimi preiskovalci, se nadaljuje, da bi odkrili celotno tihotapsko mrežo.
Aretirali nasilnega pijanca
Prejšnjo noč so se odprla vrata zapora za 56-letnega Lucia Scal-chija iz Ul. S.Michele 37. Bil je na domu in verjetno precej vinjen, ko je začel razgrajati, metati najrazličnejše predmete skozi okno na cesto in groziti sosedom. Prihiteli so policisti, ki jih je Scalchi sprejel s psovkami, nato pa se jih tudi fizično lotil in pri tem poškodoval enega od agentov. Kočno so nasilneža ukrotili in ga aretirali pod obtožbo številnih kaznivih dejanj.
Rešili narkomana
Agenti letečega oddelka in osebje službe 118 so v zadnjem trenutku rešili življenje narkomanoma, ki sta si vbrizgnila prevelik odmerek mamila, zelo verjetno heroina. V obeh primerih gre za osebi srednjih let, in sicer za 41-letno M.P. in za 43-letnega P.V., ki ju je hitri poseg zdravstvenega osebja rešil smrtnih posledic. Ni izključeno, da je v Trstu te dni v prodaji čistejši heroin kot sicer, zato pri vbrizganju doze narkomani lahko prekoračijo običajno količino mamila, na katero so vajeni.
Tatovi odnesli pršute
Tatovi so prejšnjo noč vdrli v supermarket Coop v Ul. Morpurgo 7 v Naselju sv. Sergija in se lotili železne blagajne, vendar jim ni uspelo, da bi jo odprli. Tako so se morali zadovoljiti in so odnesli nekaj pršutov in drugih jestvin.Vlomljena zadnja vrata supermarketa je odkril nočni čuvaj in poklical policijo: najprej so mislili, da so tatovi še v notranjosti, in so se zato policisti podali v skladišče skrajno previdno. Izkazalo pa se je, da so nepridipravi že izginili, skupaj s pršuti...
OPČINE / V SREDO ZVEČER
Skupna pesem za osvoboditev
Sinoči odkritje spomenika pri Banih
Tistega 3. maja 1945 80 domačini preplavili °Penske ulice. Potem ko 80 se na podvečer Nem-C1 Pri Obelisku predali Partizanom, se je v vasi razposajeno razleglo ve-seije zmage. Mladi so Pred šolo plesali kolo, VeCer 80 bile vse Opči-ne na cesti.
Preteklo sredo, 55 let Po tistem nepozabnem siavju, so se Openci, 8tari in mladi, spet podali na glavno, Narodno nbco, da bi se spomnili
v sprevodu zbrala še prava množica domačinov, da se je kolona raztezala po Narodni ulici kot so nekdaj, pred tolikimi leti partizanske čete korakale skozi osvobojene slovenske vasi.
Pobudo za svečanosti sta dala krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov ANPI In SKD Tabor, pri njih pa dejansko sodelujejo vse vaške organizacije in tudi društva bližnjih vasi,
povezoval Drago Gorup, so sodelovali recitatorji Olga Lupine, Ko-stanca Filipovič, Loris Tavčar in Tomaž Susič. Oglasili so se tudi mili otroški glasovi šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka, ki so pod vodstvom Barbare Campane zapeli pesmi o sinku, o Nabrežini in domovini, medtem ko so dijaki srednje šole Srečka Kosovela prebrali vrsto sestavkov o spominu staršev in starejših na vojno in o vojnih grozodejstvih.
Sinoči je bila v oviru prireditev ob 55-letnici osvoboditve Opčin na sporedu že druga prireditev. Prizorišče so bili tokrat Bani, kjer je bilo na pobudo domačega cerkvenega pevskega zbora odkitje spomenika padlim v 1. in drugi svetovni vojni.
GLEDALIŠČE VERDI
Dirigent Oren predstavil sebe in svoj program
Do leta 2003 bo glavni gostujoči dirigent »Verdija«
Čeprav je bila javnost že seznanjena z novico, je vodstvo opernega gledališča »G. Verdi« sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je uradno predstavilo izraelskega dirigenta Daniela Orena, ki bo do leta 2003 glavni gostujoči dirigent tržaškega gledališča. Oren je tržaškemu občinstvu že zelo znan in priljubljen, saj je v našem mestu prvič na-' stopil v maju leta 1976. Spominjam se močnega vtisa, ki ga je takrat 21-letni dirigent naredil orkestru; leto prej je osvojil prvo nagrado na mednarodnem berlinskem natečaju »Herbert von Karajan«. Čeprav ni znal niti besede italijanščine, je takoj ustvaril izredno napetost in pozornost, ki sta orkester privedli do neslutene kakovosti. Med vajami je Furlanija doživela strahoviti potres, zato je bil prvi konček, na katerem je Oren dirigiral dela von VVebra, Brucknerja in Beethovna, v znak žalovanja prenesen za par dni, doživel pa je izreden upeh. Kariera mladega Žida je odtlej visoko poletela: nastopil je v največjih svetovnih gledališčih, najpogosteje pa dirigira v Italiji: bil je stalni dirigent v Rimu, Neaplju, Genovi, pa tudi v Trstu, kjer je vodil mnoge operne produkcije in simfonične koncerte.
Gledališki superin-tendant Jorio in umetniški vodja Vaccari sta izrazila svoje zadovoljstvo glede Drenove prisotnosti, dirigent pa je pou-
daril čustvene vezi, ki jih je že od vsega začetka stkal z našim mestom. Izjavil je, da čuti res prisrčen odnos z orkestrom in občinstvom, kar daje njegovemu delu dodatnega poleta. Iskreno je priznal tudi manj uspele produkcije, kot je bila zadnja »Adriana Lecou-vreur« pred 11-imi leti, sedaj pa obljublja odlično izvedbo, ki sloni predvem na mladi sopranistki Fiorenzi Cedo-lins. Oren skuša odkrivati nove pevce, ker je generacija največjih solistov žal prestara, največkrat pa tudi predraga; izrazil je svoje zadovoljstvo, da je Trstu predstavil pevce, kot sta Stefanio Bonfadelh (lani odhčna Lucia) in Marcela Alvareza, ki sta zdaj visoko cenjena na mednarodni ravni. Okvirno je začrtal svoj triletni program, ki bo Trstu ponudil Gounodovo »Romeo et Juliette«, Puccinijevo »Boheme«, Of-fenbachove »Hoffman-nove povesti«, Verdijevega »Macbetha« in mogoče Puccinijevo »Ma-dama Butterfly«, dokončna izbira pa je seveda odvisna od razpoložljivosti izbrane pevske zasedbe, saj je Oren upravičeno prepričan, da je to ključnega pomena za uspeh operne predstave. Kot vidimo, se izraelski dirigent še vedno raje drži železnega repertoarja, programi simfoničnih koncertov pa niso še dokončno začrtani, razen seveda tistega, ki bo 27. maja o tvoril letošnjo simfonično sezono.
Katja Kralj
NOVICE
Letni obračun delovanja komisije za enake možnosti
Danes popoldne ob 17. uri se bodo v dvorani muzeja Revoltella sestale članice občinske komisije za enake možnosti, da bi analizirale delo opravljeno v zadnjem letu in pa predstavile nekatere skorajšnje pobude. Srečanje bo uvedla občinska odbornica za enake možnosti Maria Teresa Bassa Poropat, vodila pa ga bo predsednica komisije Renata Brovedani. Ob rednem delovanju, preteklem in bodočem, pa bodo zbrane razpravljale o dveh temah, ki sta po' presoji komisije še posebej aktualni. Po eni strani gre za preureditev »vvelfare statea« v skladu z zakonom št. 53 / 2000 in krajevnimi razmerami, po drugi pa za prisotnost žensk v centrih političnega, gospodarskega in kulturnega načrtovanja in odločanja.
Novinarji v spomin na kolego G. Milossevicha
V dvorani poslopja novinarskih organizacij na Korzu Italia 13 so se včeraj spomnili kolege Giorgia Milossevicha, ki je lanskega decembra umrl v 77. letu starosti. Krajše svečanosti, ki se je začela s petjem srbskopravoslavnega Oče naša, so se poleg družinskih članov in številnih kolegov udeležili predsednik deželnega sindikata Oppelli, predsednik novinarske zbornice di Varmo, pa tudi vsedržavna predsednika pokojninske ustanove Inpgi Ceschia in dopolnilne zdravstvene ustanove Casagit Ferrara. Prisotnost vsedržavnih predstavnikov kaže, kako je Milos-sevich bil znan in priljubljen: službo na Raiu je nasffcpil leta 1951, sicer pa je bil priznan voditelj tukajšnje srbsko-pravoslavne skupnosti, ukvarjal se je s skrbstvenimi vprašanji kolegov, predvsem pa je dal zgled spoštovanja in uveljavljanja multikulturnosti tega mesta.
Ob referendumih popusti na italijanskih železnicah
Notranje ministrstvo preko svojih perifernih organov sporoča, da bodo italijanske železnice ob referendumih, ki bodo 21. maja, uvedle posebne popuste. Uveljavili jih bodo lahko vsi tisti volivci, ki ne živijo v krajih, kjer so vpisani na volilne sezname. Pred nakupom vozovnice (za prvi ali drugi razred) morajo predstaviti volilnico, kar jim bo omogočilo popust v višini 60 odstotkov na polno ceno.
Obisk milanskih občinskih svetovalcev
Na vabilo tržaške pokrajine bo danes v Trst prišla delegacija milanskih občinskih svetovalcev, ki jih bo vodil predsednik milanskega občinskega sveta Giovanni Marra. Ob 11.30 se bo milanska delegacija v dvorani tržaške pokrajine srečala s predsednikom Codarinom, predsednico pokrajinskega sveta Marucci Vascon in nekateri pokrajinskimi odborniki in svetovalci. Popoldne pa bodo milanski občinski svetovalci najprej obiskali bazoviško fojbo, nato še repentabrsko, ob 17.30 pa si bodo ogledali Rižarno. Ob 19. mi pa bo na sedežu organizacije Lega nazionale srečanje s federacijo istrskih, reških in dalmatinskih ezulov.
mf l?neve zmage in se n°^ditve- zbrali so in ^rosvetnem domu ba).11,3,*0 v luči stotih D krenili v sprevodu lim lTsPomeniku pad-s o, ^.a Čelu je sprevod vQr|.?,lmi koračnicami nadd? trebenska godba me Pz^a .a Viktorja Par-baVi 3	80 2 gorečimi
Dol tmi v roki korakali Poletovci, elani Brdine,
Učenci m taborniki, pr- C1 osnovne šole n.- .ceta Bevka in dijaki
CkaK6^6. Š°le
Pevr?; • Kosovela, pa Dp , Z,11 pevke domačih Ij 8kih zborov, ki so bi-Vorjji Protagonisti pr-ga dejanja openske nK atunevne proslave t obletnici osvobodi-
luinrn,PCin" °b sode-rn na proslavi se je
Banov in Ferlugov. Ob spomeniku so pevci in pevke mešanega pevskega zbora Tabor, mešanega pevskega zbora Višava od Ferlugov, cerkvenega pevskega zbora Sv. Florjana od Banov in cerkvenega pevskega zbora Sv. Jerneja z Opčin zapeli v skupnem sestavu. Pod taktirko Janka Bana in Aleksandra Sluge so iz stotih grl zadonele Vrabževa Zdravljica, Kajuhova Naša pesem, Prečuden svet, Mati in mogočno Vstajenje Primorske. To pesem in uvodno Zdravljico so pevci zapeli ob glasbeni spremljavi trebenskih godcev, ki jih je vodil Leander Pegan.
V programu, ki ga je
GLEDALIŠČE LA CONTRADA
Od drevi Pirandellovo delo v izvedbi mladih igralcev
Ob koncu sezone bo Gledališče La Contrada predstavilo še Pirandellovo dramo O di uno o di nessuno (Enega ali nobenega), s katerem se sklepa tečaj za mlade igralce, ki ga je tržaška gledališka hiša letos poskusno pripravila za ozko število udeležencev, v prihodnjem triletju pa upajo na šest-sedem vpisanih.
Pobudo so včeraj dopoldne predstavili v reprezentančni dvorani glavnega sedeža Tržaške hranilnice, saj je njena Fundacija, ki mecensko prispeva k delovanju vseh tukajšnjih gledaliških ustanov - kot je poudaril predsednik Renzo Piccini, soudeležena pri realizaciji načrta.
O tečaju sta natančneje spregovorila predsednik La Contrade Orazio Bob-bio, ki je med drugim poudaril tudi pomen, ki ga ima načrt glede zaposlovanja, in režiser Mario Licalsi, koordinator
projekta, ki je predvsem naglasil, da to ni tečaj recitacije ali dikcije, temveč nudi mladim poklicnim igralcem možnost izpopolnjevanja na visoki profesionalni ravni.
Tako sklepna predstava ni zgolj šolska produkcija ob koncu leta, temveč predstava, ki sloni na poglobljenem spoznavanju predstavljenega gledališkega besedila. Razmeroma malo poznano Pirandellovo delo so izbrali zaradi zasedbe, saj predvideva tri mlade protagoniste, dva moška in dekle -toliko je bilo letos tudi udeležencev, pa tudi zato, ker opus velikega italijanskega dramatika ustreza zasnovi tečaja samega. Poleg treh mladih igralcev Fabia Musca, Marzie Po-stogna in Maurizia Repet-ta, ki so že večkrat nastopili za La Contrado, bodo v manjših vlogah igrali še Orazio Bobbio, Ariella Reggio, Adriano Giraldi in Maria Grazia Plos. (bov)
DOLINA / ODREDBA ZUPANA
Prometne omejitve za Majenco
Ukrep bo stopil v veljavo danes in bo trajal do torka, 9. maja
Tradicionalni praznik Majenca, ki bo prav gotovo kot običajno priklical v Dolino veliko ljudi, prinaša seveda tudi določene težave prometnega značaja. Občinska uprava je zato primorana, da poskrbi za določene omejitve in s tem prepreči morebitne nevšečnosti. Od danes do torka, 9. maja, bodo zaprli prometu nekatere ceste, ki povezujejo dolinsko središče. Zaprta bo občinska cesta, ki pelje od križišča pri srednji šoli v Dolini proti »Kaluži«, do Trga Padlih za svobodo. Prepovedano bo seveda tudi parkiranje, kot bo prepovedano parkiranje na obeh straneh pokrajinske ceste ob srednji šoli ter na desni strani pokrajinske ceste Ključ-Prebeneg, na odseku, ki pelje skozi »Sohorje«. Na pokrajinski cesti za Mačkolje bodo uredili enosmerno vožnjo na odseku od križišča pri srednji šoli do križišča s cesto, ki pripelje od Kružca, ter na odsekih od pokrajinske ceste do cerkvice sv. Martina in od pokrajinske ceste Ključ - Prebeneg, v višini Kragelj, do križišča z občinsko cesto.
Ukrepi bodo veljali danes od 19.30 do 24. ure, jutri od polnoči do 2. ure ponoči in od 16. do 24. ure, v nedeljo od polnoči do 4. ure in od 10. do 24. ure, v ponedeljek od polnoči do 2. ure in od 17. do 24. ure in v torek od polnoči do 2. ure.
Opozorilo za lastnike psov
Tržaško zdravstveno podjetje opozarja vse lastnike psov, da morajo v skladu z deželnim zakonom št. 38 iz leta 1990 in kasnejšimi spremembami prijaviti pse posebnim anagrafskim uradom v posamičnih občinah. Vpisu na pasji seznam sledi namestitev na žival posebnega microchipa, s katerim je žival mogoče hitro prepoznati, ko so npr. izgubi. Zdravstveno podjetje vabi lastnike, ki živijo v tržaški občini in ki doslej »domačih prijateljev« še niso prijavili ali pa so jih prijavil po leta 1994, vendar živali še niso opremili z microchipom, da se zglasijo v zdravstvenem pesjaku v Ul. Orsera 8 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob sobotah med 9.30 in 11.30, ob torkih in petkih pa lahko tudi popoldne od 14. do 15. me. Lastniki psov, prijavljenih leta 1994 ali prej, pa lahko počakajo na pisno vabilo pristojnih uradov. Lastniki, ki živijo v drugih občinah tržaške pokrajine in ki so pse že prijavili, lahko počakajo, da bodo odprli pristojne teritorialne urade, ki bodo poskrbeli za namestitev microchi-pov. Lastniki, ki pa svojih psov še niso vpisali na seznam, pa se morajo ravnati kot tržaški občani in se zglasiti v pesjaku v Ul. Orsera.
DOLINA / V POLNEM PRAZNIČNEM VZDUŠJU
Majenco bo spremljala vrsta raznih prireditev
Drevi slovesno odprtje tradicionalnih razstav
V nocojšnjem sporedu Majence se ob že ustaljenih, lahko bi rekli tradicionalnih pobudah vzporejajo še nekatere novosti: kot vsako leto bo namreč nocoj, ob 20. uri na vrsti odprtje obeh razstav, ki stalno spremljata Majenco, in sicer razstavi izdelkov domačih likovnikov in pa obrtnih umetnikov, članov SDGZ. Ob popravljanju cerkvice sv. Martina, ki je zadnja leta gostoljubno nudila poseben razstavni prostor, bosta letošnji umetniški pobudi v društveni dvorani, kjer bo nocoj tudi odprtje. Za glasbeni utrinek bo poskrbela dekliška pevska skupina Valentin Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog, o razstavljal-cih pa bodo spregovorili predstavniki delovne skupine, ki je poskrbela za zbiranje in postavitev izdelkov. Posebnost večera bo v predstavitvi brošure o Majenci: med raznimi novostmi je tokrat tudi drobna, a prijetna knjižica, v kateri se v sliki in besedi predstavlja javnosti ta priljubljeni ljudski običaj.
Kot rečeno je novosti več: še pred prireditvijo v društveni dvorani bo namreč ob 18.30 na vrsti srečanje v prostorih dolinske torkle, kjer bo letos ob Majenci na ogled razstava domačega olja. Priložnostni kulturni spored bo ponudil nastop harmonikarja Erika Kureta, obenem pa bo odprtje sovpadalo tudi z začetkom prodajne pobude, za katero so se v sodelovanju s krajevno občinsko upravo zavzeli domači oljkarji. Slednja bo potekala že v soboto in nedeljo, v prostorih stare občine (nad torklo),
in sicer v soboto od 19. do 20. ure, v nedeljo pa od 17. do 21. ure.
Po vsem tem pa se bo ob 21. uri na Gorici, vaškem trgu, začel še rock koncert. Zamisel odbora fantovske in dekliške ima namen, da ponudi mladim skupinam, ki gojijo to posebno glasbeno zvrst, poseben kotiček. Vabilu so se odzvale tri rock skupine, in sicer Nero Chiaro, So-raya in The Snifferson Family, ki bodo svoje izrazne veščine prikazale na nocojšnjem koncertu. Poleg rockerjev pa se bodo nocoj predstavile tudi mlade plesalke, ki pod mentorstvom Barbare Strajn in Klare Vodopivec sledijo plesni delavnici SKD Valentin Vodnik. Nastopile bodo izmenično z glasbenimi skupinami in tako še dodatno popestrile nocojšnje dogajanje.
Majenca se bo z jutrišnjim dnem naglo začela bližati tistemu delu praznika, ki sodi v pravi ljudski obred: jutri zvečer bo namreč na vrsti postavljanje maja, kar zahteva pozornost in veliko dela s strani vseh vaščanov. Po celodnevnih pripravah se bo postavljanje v pravem smislu besede začelo v večernih urah, ko bodo fantje in možje prinesli na Gorico najprej lentje-no, nato pa še v značilnem pevskem sprevodu tudi letošnjo češnjo. Tokrat bo delo ob čepu še nekoliko bolj praznično kot sicer, saj slavi Drago Slavec, starosta v skupini dolinskih mož, ki redno skrbi za pripravo češnje, svoj petdeseti cep!
Po vsem tem bo na Gorici, ob 18. uri na vrsti uradna otvoritev 44. občinske razstave do-
mačih vin z nagrajevanjem najboljših pridelkov. Letošnje srečanje vinogradnikov, upraviteljev in gostov bo dopolnil še "nastop Pihalne skupine Ric-manje. Med razstavnimi pobudami, ki spremljajo letošnjo Majenco, pa gre zabeležiti tudi razstavo izdelkov učencev vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki bo od jutrišnjega dne do zaključka praznovanja, na ogled v dvorani Mladinskega krožka.
Kot pravo novost, ki se čudovito prilagaja sodobnim časom, pa naj omenimo tudi spletno stran na naslovu www.majenca.com, v kateri lahko izbrskate marsikatero zanimivost dolinskega praznika, seveda v fotografski in izčrpni besedni opremi.
(dam)
Kot spremlja slavje postavljanje majev, tako je za breške vasi pomembno tudi njihovo podiranje. Predvčerajšnjim je ta obred potekal v Ricmanjih (na sliki), včeraj pa so ob zvokih Pihalnega orkestra Breg podirali maj v Boljuncu in Borštu.
PROMOCIJA V RIMU
Velike možnosti Trsta na področju znanosti in kulture
Podjetnikom in novinarjem govoril tudi župan Riccardo llly
V Rimu so včeraj predstavili možnosti, ki jih na vsedržavni in tudi mednarodni ravni lahko nudi Trst kot mesto znanosti in kulture. Srečanje, ki ga je priredilo Združenje Tržačanov in Goričanov v Rimu ob sodelovanju odbomištva za kulturo Dežele Furlanije-Julijske krajine, je potekalo na Kapitolu ob prisotnosti številnih gospodarstvenikov, podjetnikov in novinarjev, po rodu iz naše dežele, ki živijo in delajo v italijanski prestolnici. Njegov namen pa je bil, kot rečeno, ta, da bi seznanili širšo državno javnost z raznimi strukturami in resurzi našega mesta na področju višjih študijev in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti. Skratka Trst ima vse pogoje, da se lahko predstavi v širši javnosti, kot mesto velikega kulturnega in znanstvenega potenciala.
Te razne značilnosti Trsta so v Rimu predstavili župan Riccardo Illy, pokrajinski predsednik Coda-rin, podpredsednik deželnega odbora FJK Ciani, predsednik zavarovalnice Generali Desiata, podpredsednik pokrajinskega združenja industrijcev De Monte in drugi predstavniki raznih znanstvenih ustanov.
Zanimiv je bil poseg Desiate, ki je med drugim poudaril, da po sodobnih miselnih tokovih kapital! sledijo idejam, ali z drugimi besedami, da se bogastvo ustvarja na podlagi odkrivanja in uvajanja novih tehnologij, ki so rezultat raziskav. V krajih, kjer potekajo znanstvene raziskave, se v bistvu rojevajo nove ideje, ki nato privabijo kapitale in podjetnike.
Podobnega mnenja je bil tudi župan Illy, ki je podčrtal pomen resnega in organiziranega pristopa k znanstveni raziskavi, kar lahko omogoči Italiji, da bo kos novim izzivom, ki jih prinaša globalizacija. V tem pogledu po županovem mnenju Trst že nudi vse potrebne strukture ter organizacijske in človeške re-surze. Podjetja se zato lahko takoj neposredno povežejo z znanstvenimi in raziskovalnimi inštituti, ob tem pa lahko računajo tudi na ustrezne normativne in davčne olajšave ter na kvalitetno delovno tržišče.
Županova izvajanja je v imenu vlade podprl podtajnik za znanstveno raziskavo Antonino Cuffaro, ki je zagotovil vso svojo pomoč pri nadaljnji promociji Trsta kot mesta znanosti. V imenu rimskega župana Rutellija, ki je bil zadržan zaradi drugih obveznosti, je posegla odbornica za socialna vprašanja Pamela Pantano, ki je predlagala, da bi med Trstom in Rimom prišlo v prihodnje do tesnejšega sodelovanja, ki bi lahko zadobilo obliko nekakšnega pobratenja.
Sporočilo dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala natečaj za dodelitev dopolnilnih prispevkov za plačilo stanarin, v smislu čl. 11 zakona št. 431 z dne 9.12.1998. Razpis natečaja je na razpolago zainteresiranim v uradu za informacije občine, tel. 040 8329111. Neodložljivi rok za predložitev prošenj v protokolu občine ali za pošiljko s priporočenim pismom s potrdilom o prejemu in naslovljenim na Občino - Ekonomsko finančna služba zapade 10. maja 2000, ob 17. uri.
NOVICE
ODZIV NA POVABILO PRED MANIFESTACIJO
VCERAJ-DANES
Danes snemanje TV kviza Med dvema ognjema
Danes bo snemanje četrte oddaje TV kviza Med dvema ognjema, pri katerem bodo sodelovale ekipe Državnega pedagoškega liceja A.M. Slomšek, Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Trsta in Državnega poklicnega zavoda za trgovske dejavnosti Ivan Cankar iz Gorice. Snemanje bo potekalo v avditoriju šolskega središča v Gorici (Ulica Puccini), začelo pa se bo od 16.30. Dijaki naj se v avditoriju zberejo najkasneje ob 15.45. Vabljeni so vsi radovedneži in seveda sošolci, prijatelji, navijači, starši in profesorji sodelujočih skupin. Vsi prisotni bodo obenem lahko glasovali pri preizkušnji Pokaži, kaj znaš, tako da bodo oddali svojo preferenco in s tem pri-pomogli k zmagi ene od treh skupin. Za glasbeno točko bo poskrbela skupina The original klezmer ensemble. Četrto oddajo niza Med dvema ognjema boste po tv ekranih lahko gledali v nedeljo, 7. maja, približno ob 20.55.
Civardi o Maldivih
V slovenskem kulturnem društvu Barkovlje so posvetili že dva večera prikazu diapozitiv. Prvič so imeli v gosteh prof. Sonjo Gregori, drugič pa novinarja Lojzeta Abrama. Tokrat bo občinstvo lahko prisostvovalo predvajanju podvodnih posnetkov z Maldivskih otokov, ki jih bo prikazal Marko Civardi. Vsi tisti, ki bi si radi ogledali čudovitosti podmorskega sveta Indijskega oceana, so vabljeni danes v Barkovlje. Pričetek je predviden za 20.30.
Podpora mladih manjšincev
MOSP in MS SSk na Easter seminarju povabili mlade drugih manjšin
Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) so se teden pred Veliko nočjo mudili na enotedenskem mednarodnem srečanju predstavnikov mladinskih organizacij manjšinskih in jezikovnih skupnosti iz vse Evrope. Slo je za t.i. Easter seminar, to je letno srečanje organizacij članic evropskega združenja YEN (Youth of Euro-pean Nationalities). Udeležilo se ga je 20 organizacij iz različnih držav -od Avstrije do Nizozemske, od Madžarske do švedske, od Bolgarije do Poljske, Litve itd.
Sedemčlanska delegacija iz Trsta, ki je predstavljala tudi Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti, je v kraju Renon -Ritten, v gorah nad mestom Bočen na Južnem Tirolskem, skupaj z dru-
gimi 120 mladimi, sledila celotnemu programu, ki so ga organizirali predstavniki mladinske krovne organizacije Ju-gendring iz Južne Tirolske: udeležila se je izletov, na katerih so spoznavali nemško in ladinsko manjšino v Italiji, bogatih mladinskih delavnic, predavanj, multi-medialnih predstav in pa občnega zbora YENa.
Prav na občnem zboru je delegacija MOSPa in MS SSk javno povabila vse prisotne mlade predstavnike evropskih manjšin, da se udeležijo ali podprejo s solidarnostno izjavo kulturno manifestacijo, ki bo jutri v Trstu v podporo zaščitnega zakona Slovencev v Italiji. Mladi Tržačani so bili zelo zadovoljni z odzivom ostalih predstavnikov
manjšin, saj je marsikdo obljubil, da bo po svojih močeh podprl - tako ali drugače - pobudo.
Trenutno si odbor MOSPa prizadeva, da bi preko elektronske pošte dodatno informiral vse mlade predstavnike evropskih manjšin o sobotni manifestaciji in da bi organiziral sprejem delegacij, ki se bodo morda odločile, da pridejo v Trst. Istočasno je odbor po elektronski pošti sprožil tudi akcijo obveščanja prijateljskih mladinskih organizacij iz Slovenije. Tudi te so MOSPovci povabili na manifestacijo.
Na tak način mladi iz MOSPa in MS SSk upajo, da bodo tudi konkretno prispevali k odmevnosti in uspehu sobotne manifestacije.
Breda Susič
Danes, PETEK,
5.	maja 2000
ANGEL
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 21.54
Jutri, SOBOTA,
6.	maja 2000
DOMINIK
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,9 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb narašča, veter 6,5 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 74-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje.
H LEKARNE
Od torka, 2. do sobote, 6. maja 2000
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785), Ul. F. Severa 112 (tel. 040 571088), Zavije -UL Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severa 112, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212) - - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 040 302800).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111
Zdravstveno podjetje -Informacije:
-	UL Stock 2 (tel 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30;
-	Ul. Fameto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00.
Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON -	17.45,
20.00,	22.15 »American Beauty«, r. Sam Mendes, i. Kevin Spacey, Annette Bening, Thora Birch.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20,
22.00	»Preferisco in rumom del mare«, r. Mim-mo Calopresti.
EKCELSIOR - 18.50, 20.10, 22.15 »Pane e tulipani«, r. S. Soldini, i. Bruno Ganz, Licia Maglietta. AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Mission to Mars«, r. Brian de Palma, i. Tim Robbins.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 17.30,
19.45,	22.00 »Erin
Brockovich«, i. J. Roberts.
GIOTTO MULTISALA
2	- 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Storia di noi due«, i. M. Pfeiffer, B. VVillis.
NAZIONALE 1 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Avvi-so di chiamata« i. M. Ryan, D. Keaton, W. Matthau.
NAZIONALE 2 - 16.45, 18.30 »Pockemon«, risanka. Ob 20.20, 22.15 »La spia p er caso« i. Si-gourney VVeaver, John Torturro, Wo6dy Allen.
NAZIONALE 3-16.45 »T come Tigra e gli amici di VVinnie The Pooh«, risani film; Ob 18.30, 20.20, 22.15 »Stigmate«, r. R. Wainwerght, i. Patricia Arquette, Gabriel Byme. NAZIONALE 4 - 16.40,
18.00	»Stuart Little, im to-polino in gamba«; 19.30,
22.00	»Ogni maledetta do-menica«, r. O. Stone, i. Al Pacino, Cameron Diaz.
SUPER - 17.45, 20.00, 22.15 »The Million Dollar Hotel«, r. W. VVenders, i. M. Gibson. M. Jovovich.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Nudo e crudo«, prepovedano mladini pod 18 letom.
CAPITOL -17.45, 21.00 »II miglio vrede«, i. Tom Hanks.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Canone in-verso«, r. Ricky Tognazzi, i. Melanie Thierry, Gabriel Byrne.
Ob 18.30, 20.20, 22.15 »Sai che c’e di nuovo?«, r. John Schlesinger, i. Rupert Everett, Madonna.
»Do not disturb«, L VVilliam Hurt.
^i!l(KT BmtLM© (BtLE©^[LaB©E
\Vendy Kesselman
DNEVNIK ANE FRANK
Režija Zvone Šedlbauer
PREMIERA
danes, 5. maja, ob 20.30 RED A
PONOVITVE
v četrtek,	11. maja, ob	20.30	RED E
v sredo,	17. maja, ob	20.30	RED D
v petek,	19. maja, ob	20.30	RED F
v soboto,	20. maja, ob	20.30	RED B
v nedeljo,	21. maja, ob	16.00	RED C
SKD BARKOVLJE
prireja večer z
MARKOM
CIVARDIJEM,
ki bo prikazal podvodne posnetke iz
MALDIVSKIH
OTOKOV
Danes, 5. maja ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
MAJENCA 2000
Dolina, od 3. do 9. maja 2000 danes, petek, 5. maja
°b 18.30 v Torkli odprtje razstave domačega olja
Nastopa harmonikar Erik Kuret ob 20. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik
v sodelovanju s SDGZ odprtje RAZSTAVE UMETNOSTNIH OBRTNIKOV in DOMAČIH LIKOVNIKOV predstavitev BROŠURE O MAJENCI in nastop DPS VALENTIN VODNIK
ob 21. uri na Gorici ROCK KONCERT
Nastopajo rock skupine Nero Chiaro, Soraya, The Snifferson Family in plesna skupina SKD Valentin Vodnik —----------www.majenca.com_______
J PRIREDITVE
MAJENCA 2000 - Do-
ma: danes, 5. maja ob 18.30 v Torkli odprtje razstave domačega olja, nastopa Erik Kuret s kla-sično harmoniko; ob 20. uri v dvorani SKD Va-entin Vodnik v sodelo-^anju s SDGZ odprtje ^ZSTave UMETNO-?1NIH OBRTNIKOV in DOMAČIH LIKOV-KOV, predstavitev rosure o Majenci in nastop DPS Valentin Vodnik, ob 21. uri na Gorici oncert mladih rock sknpin in nastop društvene plesne skupine; ju-ri> 6. maja ob 18. uri odprtje kioskov, ob 18.30 otvoritev in nagrajevanje ^4. OBČINSKE RAZ-6 PAVE DOMAČIH VIN z nastopom Pihalne sku-pine Ricmanje, od 21. Ure dalje in vso noč pojavljanje MAJA; ne-jja, 7. maja ob 15. uri dprtje kioskov, ob 17. n koncert Pihalnega orkestra BREG, ob 18.
ri kulturno-zabavni Pfogram z godcem na maternično harmoniko gorjem Spetičem, s v*0,?1 VENTURINI, VANKO in TONGO; ob
TpdtS Prihod PAR-lURJEV in PARTERC in otvoritev plesa, nato z ansamblom ZA-
nPdJnKl KVINTET; po-nodeljek, 8. maja ob 17. nri odprtje kioskov ob
ro iUn na županstvu ok-l f.la miza na temo Izboljšanje proizvodnje in
^ kovosp oljčnega olja,
s k 11 r. ' Ure dalie ples s OVdaS0	KRAŠKI
ohV?ARJi; torek, 9. maja
sl 7' un odprtje kio-[i: i ’ °h 18. uri koncert BPppnega	orkestra
snn °b 19' uri slove-VsedPn0uiranie MAJA. bin n bo v dvorani Al-ek Mladinskega stava 9 "j °gled tudi raz-
vrtcev?n osnVHUCVtnCeV
Sa n us Didaktične-
8 juvnateljstva v Dolini.
OnlZPl'ANPI Sekcija v. /.\ne m SKD TABOR J boh 55-letnici Ua>j]0j°bitve Opcin na aslednje prireditve: ju-p ’ • maja ob 20.30 bo v
cPTtSVctnem domu kon-, rt zborov DMPS Vese-nPtp°mlad, MePZ Reso-Šv ’ pPZ Sv' Jernej, CPZ Men-, r)an od Banov, MePZ Višava od Ferlu-s°v ter MoPZ in MePZ
Tabor; v nedeljo, 7. maja ob 11. uri bo v cerkvi sv. Jerneja slovesna maša ob 50-letnici smrti župnika Andreja Zinka in v spomin na vse žrtve II. svetovne vojne, v domu A. Zink bo razstava slik in dokumentov o zaslužnem openskem župniku; v soboto, 13. maja ob 15. uri izpred Prosvetnega doma bo orientacijski pohod po krajih bitke za Opčine v organizaciji skavtov SZSO Trst 2, tabornikov RMV-DSS in s sodelovanjem Draga Gorupa, SK Brdina in SD Polet.
SKD TABOR - Prosvetni dom - vabi v okviru Openskih glasbenih srečanj v nedeljo, 7. maja ob 18. uri na nastop ansambla Ars Baro-ca Ensemble in zbora I piccoli cantori della citta di Trieste.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 8. maja, na svečano podelitev nagrade Vstajenje slovenski zdomski pesnici Mileni Soukal za njeno pesniško zbirko Ptice na poletu, ki je izšla lani pri Mohorjevi družbi v Celju. Podelitvi bo sledil kulturni program, ki ga je oblikovala prof. Zora Tavčar. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30.
KD VESNA vabi na koncert dekliškega pevskega zbora Vesna ob 25-letnici delovanja, v soboto, 13. maja, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Dirigent Bogdan Kralj. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE - v nedeljo, 14. maja bo nastopil v dvorani barkovljanskega društva španski pianist Humber-to Quagliata. Predstavil bo stoletje španske klavirske glasbe (1900-2000). Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
OBVESTILA
ŽUPNIJA SV. JER-NEJA na Opčinah vabi na razstavo slik, dokumentov in liturgičnih predmetov župnika in dekana msgr. Andreja Zinka ob 50-letnici smrti. Odprtje razstave bo danes, 5. maja 2000, ob 18. uri v Župnijskem do-
mu A. Zinka - Proseška ul. 24. V nedeljo, 7. maja bo ob 11. uri slovesna zahvalna maša. Pobudi se uvrščata v sklop prireditev ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne.
SKD BARKOVLJE prireja večer z Markom Ci-vardijem, ki bo prikazal podvodne posnetke z Maldivskih otokov. Danes, 5. maja ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
P R E DSTAVN I K I STARŠEV nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah menijo, da bi bilo prav, da bi se čim več ljudi udeležilo skupne manifestacije za zaščitni zakon jutri, v soboto, 6. trn., ob 11. uri na Trgu sv. Antona v Trstu. To velja tudi za naše najmlajše, saj je prav, da se zavedajo pomena prireditve. Zato pozivajo vse starše, naj v pisni obliki pravočasno prosijo ravnateljstvo za predčasni odhod svojih otrok iz šole in jih pospremijo v Trst. Predčasni odhod naj bi veljal za 10.30.
SZSO-TS Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi vse člane na manifestacijo za pravice manjšine, ki bo jutri, v soboto, 6. maja na Trgu svetega Antona v Trstu. Začetek je ob 11. uri, pridemo v popolnem kroju.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MO-SP vabita vse člane, da se udeležijo manifestacije za pravice manjšine jutri, v soboto, 6. maja ob 11. uri na Trgu sv. Antona.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE IN VAŠKA SKUPNOST GORJANSKO v sodelovanju z občinama Devin-Na-brežina in Komen vabita v nedeljo, 7. maja na 7. POHOD PRIJATELJSTVA Gorjansko Mavhinje z odprto mejo. Zbirališče v Gorjanskem ob 10.30, odhod ob
11.30.	Na cilju bo na voljo topel obrok. Deloval bo avtobusni prevoz, od 9. ure dalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 10. maja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje z naslovom Alpski Slovani od pradomovine do Jadrana. Diapozitive bo prikazala Katja Kju-der. Vljudno vabljeni!
SZSO-TS Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst obvešča, da bo v soboto, 13. maja ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah velika igra Bitka za Opčine v sklopu proslav ob 55. obletnici osvoboditve vasi. Zaključek je predviden ob 18.30 v Marja-nišču.
LETOVANJA V ORGANIZACIJI dijaškega doma Srečko Kosovel: Dom Medved v Medvedjem brdu od 3. do 12.7., Dom Burja v Seči pri Portorožu od 28.7.
do 6.8., Dom Planica od 17. do 26.7. (na razpolago samo rezervna mesta). Vpisovanje v Ul. Ginnastica 72 ali tel. 040 - 573141 od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka.
POLETNO SREDISCE
v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 3.7. do 25.8. Vpisovanje poteka v Ul. Ginnastica 72 od 8.30 do 16.30 (tel. 040 - 573141).
ZSSDI prireja ob svoji 30-letnici ustanovitve fotografski natečaj pod geslom “Naš šport v našem prostoru”. Razpis natečaja je na razpolago v uradih ZSSDI, v Ulici Ci-cerone 8 v Trstu in v Ulici Malta 2 v Gorici. Slike sprejemata urada ZSSDI v Trstu in Gorici do ponedeljka, 30. oktobra 2000 do 16. ure. Za potrebne informacije: 040-635627 ali 0481-33029.
E3 ČESTITKE
Dragi CIČO danes jih 60 slaviš, da bi se ti izpolnilo vse kar si ti želiš. Vse najboljše D. in Z.
Prijatelji iz Ferlugov želijo dragemu SILVA-NETOTU vse najboljše ob 60. rojstnem dnevu.
Danes praznuje v Se-sljanu svoj rojstni dan naša očarljiva plavolasa TANJA. Iz srca ji čestita pevsko-pivska klapa.
V Repnu praznuje svojo 90. pomlad ALOJZIJA PURIČ. Še mnogo zdravih let v krogu domačih ji želijo Milan, Ljubica, Lorena in Karin.
ALOJZIJI za 90. rojstni dan voščijo vsi domači.
n_____________IZLETI
SPDT prireja v nedeljo, 7. maja lep planinski izlet v Vipavsko dolino pod Trnovski greben (4,5 ure hoje). Zbirališče bo na trgu v Sesljanu ob 7.45 - odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri. Izlet vodi Aleksij Civardi. Za informacije tel. na št. 040-415336 ali 040-2176855.
VSEDRŽAVNI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL in CISOTEL-AUSER prirejata za svoje člane, v nedeljo, 14. maja, enodnevni izlet v Roč na Hrvaškem ob priliki mednarodne revije harmonik. Za informacije ali prijave (najkasneje do četrtka, 11. maja) se lahko interesenti obrnejo na krajevne sedeže SPI-CGIL ali telefonsko na tel. št. 040-200698 (Nabrežina), 040-220710 (Križ) in 040-214222 (Opčine).
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v soboto, 20. maja izlet na grad Snežnik in v okolico Cerk-
niškega jezera: ogled gradu, lovskega muzeja in makete presihajočega jezera. Vpisovanje do 12. maja v trgovini For-tunato. Ul. Valdirivo 23. Pojasnila: tel. št. 040-639949 ali 040-43194 v večernih urah.
ZAMEJSKI KVINTET vabi prijatelje in simpatizerje na izlet v Vicenzo v soboto, 13. maja 2000. Vpisovanje v pivnici Bunker v Nabrežini in v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije na tel. št. 0348-3821000.
PSI-CGIL - Koordinacijski odbor žena v Trstu organizira v nedeljo, 14. maja izlet v Cerkno z obiskom partizanske bolnice Franje in Ravenske jame. Za vpis in informacije vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 pri Koordinacijskem odboru žena, Largo Barrie-ra 15, tel. št. 040-363336 in pri ligah SPI.
SZSO-TS Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst obvešča vse izvidnike in vodnice, da bo izlet veje IV na Nanos 20. in 21. maja. Prenočevali bomo v koči na vrhu. Ivo Kerže je na razpolago za naknadne informacije na tel. št. 040-311975.
LUNA PUHNA Pa-driče-Gropada organizira v nedeljo, 21. maja izlet v Gardaland. Odhod bo iz Padrič izpred gostilne Dolina ob 6. uri. Za informacije kličite na tel. št. 040-226286 ali 040-226271.
VSE 40-LETNIKE od miljske do devinsko-na-brežinske občine obveščamo, da prirejamo 27. maja 2000 enodnevni izlet v neznano. Poskrbljeno bo za vse, od jedače in pijače, do zabave. Če bi se nam želeli pridružiti, javite se čim-prej na tel. št.: 040/226517 (Nives, cvetličarna Bazovica, ob urniku trgovine) ter 040-226687 (Marinka, v večernih urah). Pridite, ne bo vam žal!
SK BRDINA oragnizi-ra v nedeljo, 4. junija enodnevni izlet z avtobusom v Gardaland. Za informacije tel. na št. 040-212859 ali 040-327284 v večernih urah.
ŽUPNIJA REPENTA-BOR obvešča, da je še nekaj prostih mest za romarski izlet na Portugalsko z obiskom Fatime in Kompostele, ki bo od 23. do 30. junija. Za podrobnejše informacije tel. na št. 0335-8186940.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
DVE KOZI, dva leta stari, štiri litre mleka dnevno, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-213526 v večernih urah.
PRODAM štiri dobro ohranjene stare kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2.
PRODAM Volkswa-gen Golf Cabriolet Šport line, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-228264 ali 0335-441800.
ZADRUGA nujno išče osebje za vrtnarska dela in vzdrževanje zelenih površin. Tel. št. 040-226868 od 17.30 do
18.30,	vsak dan razen sobote in nedelje.
AVTOLICARSKA in mehanična delavica zaposli resnega vajenca. Tel. št. 040-214522.
1VUJNO iščemo delavca z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Tel. na št. 040-941441 ob delovnih urah.
PICERIJA v Križu nujno išče picarja (piz-zaiolo). Tel. št. 040-220845.
APRILIA RS125 Che-sterfleld, letnik julij 96, v odličnem stanju, prodam. Tel. št. 040-330233.
KOMERCIALIST išče knjigovodjo. Pokličite na tel. št. 040-638263.
HONDA CIVIC 1500 »iniezione«, 16 ventilov, letnik 94, bele barve, v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 0347-2214204.
ČISTOKRVNO LABRADORKO rumeno-bele barve, staro 10 tednov prodajamo po ugodni ceni. Tel. št. 0347-5266260.
NUJNO iščemo vajence ali delavce vešče varjenja in polaganja cevi ter elektrikarje. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 -Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
NUJNO iščemo tajnico ali tajnika z znanjem uporabe kompjuterja. Zaželjeno znanje nemščine in angleščine. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
NUJNO iščemo osebje za tehnično-komericalni urad. Zaželjena višješolska ali univerzitetna izobrazba tehnične smeri. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ZAPOSLITVE«.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju.	Tel.
040/55548.
KMEČKI TURIZEM OSTROUŠKA, Zagradec št. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo domače kapljice.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
OSMRTNICE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila sprejemamo
na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ter po telefonu na št. 040/7786333 ali po faxu na št. 040/772418
Z URNIKOM:	j
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure ob sobotah od 10. do 13. ure
v_________________________________________y
Objave proti plačilu, poslane po faxu, morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljena faktura
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja, toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICA je odprta pri Simčevib v Križu št. 202.
MARIO GRUDEN in ONDINA imata osmi-co v Samatorci št. 17.
V	MAVHINJAH sta odprla osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice.
OSMICO je odprl Emilio Purič v Repnu št. 15.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 103. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Nudi vam belo in črno vino ter ustekleničeno malvazijo in vitovsko, za prigrizek pa domačo slanino.
V	TRNOVCI št. 4 je odprl osmico Berto Skerk.
OSMICO ima odprto Drejče Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. Zaprto ob četrtkih in petkih.
AGRITURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj - Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Odprti smo tudi na velikonočni ponedeljek in v torek, 25. aprila. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251.
PRISPEVKI
V	spomin na Rudija Budo daruje Robert Volčič 500.000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Rada Kosmine darujeta Marcella in Ladi Jazbec 100.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago svakinjo in teto Valerijo Gruden darujejo Olga, Albin in Pierina 150.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Vero Grgič daruje Pepca Grgič z otroci 100.000 lir za SKD Lipa.
PRISPEVKE
za objavo
sprejema tajništvo Uredništva od 9. do 15. ure (tel. 040 7786300) ali
Krožek Krut - Ul. Cice-rone 8 - pritličje od 9. do 13. ure (tel. 040 360072).
Na navedenih naslovih lahko izročite tudi denar.
Prejem prispevkov nam lahko telefonsko sporočijo samo blagajniki ali poverjeni posameznih društev.
ZAHVALA
Ganjeni ob številnih izrazih sočutja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zadnjemu počitku našo drago mamo in nono
Valerijo Gruden vd. Caharija
Posebna zahvala naj gre g. župniku Bogomilu Breclju, cerkvenim pevkam, oktetu Odmevi in nabrežinski godbi.
Vera in Vladimir z družinama
Nabrežina, 5. maja 2000
BLED / 33. MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV
iiimisljan]-
Udeležil se je prve okrogle mize
med
Z okroglo mizo o jeziku književnosti zemljo in obzorjem se je včeraj zju-
traj na Bledu začelo 33. Mednarodno srečanje pisateljev, ki ga prireja slovenski center Pen. Okroglo mizo je odprl predsednik Slovenskega centra Pen Veno Taufer, s prispevkom Na čolnu, med jadrom in sidrom pa je na njej nastopil tudi tržaški pesnik Marko Kravos. Njegov prispevek objavljamo v celoti.
Ko se pripravljam k razmisleku o smislu in naravi umetniške besede, literature, se me, kot vedno, loteva zbeganost. Belina nepopisanega lista: so to tla, na katera sejati seme duha in absolutnih vrednosti? Oskruniti z lastno pisavo naravno danost tišine? Ali razporediti samoniklo, neobdelano naravo, ki jo sestavljajo šumi, ta pelod univerzalne govorice življenja, in s tem aktom opismeniti zavest? Govori skozme bog, princip stvarstva, da si to upam? Se ne predajam demonom, ko sega moja pisava preko obzorja udomačenega jezika, preko reda in konvencije, ki jo med ljudmi vzpostavlja že sama kodifikacija pomenov in oblik v slovarju?
Dvoje nagibov je v meni. Biti razpoložen po zemlji, biti pesek na morski obali, po katerem plima, veter, galebi, rakci ali otroci vrisujejo svoja znamenja. Ta pesek sem namreč hekoč že bil, pred svojim rojstvom.
In rad bi bil nad vsem: človek, ki razporeja stvari po svoji meri in svojem razpoloženju. Stvarnik torej, avanturist, ki osvaja, preureja in si prilašča stvarstvo okrog sebe. Sestavil bi si lastna nebesa in lastni pekel.
A kakšen paradiž in kakšen pekel bi to bil, če bi si vse sam naredil?! Po katerih vzorcih? Je to nujno? Pa ne pravi že Prešeren: Kako bit hočeš poet in ti pretežko je v srcu nosit al’ pekel al’ nebo? Njemu je vztrajanje med peklom in nebom podeljevalo eksistenčni in ustvarjalni smisel.
Drugi veliki slovenski pesnik, Edvard Kocbek, zaznava v tej dilemi etični vidik: Med svojima rokama sem živel/ kakor med dvema razbojnikoma/.../ levica je bila nora od srca, desnica pa pametna od spretnosti/.../ druga pred drugo sta se skrivali/ in opravljali polovična dela.
Vsekakor mora umetnik na pohodu k novim obzorjem svojo intuicijo opremiti s primernim sredstvom: konj mora biti obrzdan in osedlan, Argos primemo opremljen in z izkušeno posadko, vesoljska ladja mora biti priklopljena na najsodobnejši program v računalniku. Na pot je treba z metodo in brez sentimentalnih pomislekov. Cena je znana: pustiti je treba za sabo topli dom, tradicijo, zato pa te čaka zlato runo sprotnega zadoščenja, da hodiž po neshojenih poteh. Tudi pri kritikih in literarnih inštitucijah te čaka sprotna slava pionirja, konkvistatorja.
Ce se ravna ustvarjalec po dragi roki, potem ostaja zvest tradiciji in ujetnik zemlje, doma, rodu in njegove zgodovinske določenosti. Te mitizirane osnove mu narekujejo razčustvovanost in tvorbo novih mitov: iz nečesa je pač treba sestavljati smisel. Prešeren docet!
Tudi za to izbiro je predvideno plačilo: popularnost in naklonjenost tega ali onega sloja ali politične opcije, ki te prej ali slej pripozna kot glasnika svojih mi-tologiziranih idealov.
Al’ pekel al’ nebo, prva ali draga izbira, oboje je greh in redukcija
človekove biti, ki je zadnja resnica umetniške ustvarjalnosti.
Izbira? Res lahko izbiram? Ste vi dokončno izbrali?
Svet postaja globalna vas. Kljub temu ne bo nikoli prerasel v vseobsegajočo metropolo ali monokultumo plantažo. 2e bodo poseljevali primitivni domovi duha, zgrajeni po starodavnih vzorcih različnih civilizacij in kultur, ki so nastale ob stiku človeka z njegovim naravnim okoljem. Samo v teh bivališčih se ohranja ogenj, se obnavlja genetska raznolikost življenja.
Vse, o čemer govorim, je zelo abstraktno. Se delam učenega, da me ne bi bolelo, ko izbiram med zemljo in obzorjem?
Res izbiram? Pišem poezijo, ki je
naj intimne j ži izdelek jezika. Živim v Trstu, kjer je moj jezik, slovenščina, vse bolj odrinjen v folkloro, v sentimentalno leho, iz katere rasejo patetične krizanteme. Vem, kako so nekoč primorski pisatelji zaradi svoje usodne navezanosti na jezik in na narod, ki je dom jezika, morali tajiti ali vsaj krotiti svoje nagnjenje do novih obzorij, do avan-gardnega osvajanja neshojenih pokrajin v literatmi: Bevk, Pregelj, Gruden, Gradnik, Kosovel. Med obema vojnama, pod fašizmom torej, so goreli kulturni domovi, so pljuvali otrokom v usta, če so spregovorili v materinem jeiku, so iz šol in rodnih tal pregnali tisoč slovenskih učiteljev. Tudi sami pisatelji so morali zvečine v eksil: preko 150 mojih poklicnih tovarišev je doletela taka usoda. Kako ne ostati zvest in zavezan tej preteklosti in sedanji obubožanosti slovenske sestavine Trsta in ostalih slovenskih krajev v Italiji! Kako ne biti odgovoren do preživetja jezika na rodnih tleh? Dom je jezik.
A tako se je par desetletji kasneje dogajalo tudi istrskim Italijanom, tudi prijatelju Fulviju Tomizzi, ki se je spraševal: Dove tomare - Kam naj se človek vrne?
Od podobnih vprašanj so danes raztrgani in daleč od ustvarjalne branosti in svobode že moji kolegi v Sarajevu, srbski pisatelji po svetu ali v notranjem eksilu doma, ruski književniki, ki jim ni dano, da bi prevzeli in obnovili fantastično dediščino svojih avangard v drugem in tretjem desetletju prejšnjega - 20. stoletja, ampak se morajo zavzemati za človeški obraz lastnega naroda, ki ga zanaša v krvavo dokazovanje lastne veljave pri manjših sosedih.
Salman Rushdie je imel nad glavo vsaj fatwah, versko izobčenje in sodbo. Ni mu bilo treba jemati nase odgovornost, da ohranja humus, na katerem je zrasla njegova literatura. Ideologije in religiozni integralizmi - tko kot etične in estetske konvencije oziroma kanoni -pri človeku in umetniku pravzaprav le spodbujajo prestop meje, osvajanje novih pokrajin v lastnem jazu in v svojem pisateljskem poklicu. Čeprav je treba za to plačevati visoko ceno in celo tvegati življenje, se mi kaže osvobajanje od vezi, osvajanje novih obzorij kot razkošje.
Jezik je namreč vsakdanji kruh in dom. Stene, ognjišče in streha mojega doma so ljudje, med katerimi sem se rodil. Bom že pesnik, bom že zvest sebi in nareku po sproščenem vtiskovanju svoje enkratne individualne sledi v svet, če ostanem ob njih, za pečjo, in pripovedujem stare pravljice? Ne, popolnoma jasno mi je, da je usoda mojega rodu in mojega jezika odvisna prav toliko od obnavljanja izročila, ki določa njegovo posebnost in drugačnost kot od veljave in ustvarjalnega žara, ki jo na osnovi univerzalnih vrednosti ta skupnost, ta moj ekosistem in moja oseba lahko prispevamo k potovanju planeta skozi kozmos zgodovine.
Med zemljo in obzorjem, med levo in desno roko živim in puščam znake na nedolžnem papirju. Če bi se odpovedal kateri od svojih rok, bi postal invalid. Ustvarjati v teh pogojih pa ni nikakršna zlata sredina ampak nikogaršnja zemlja na meji. Zato največkrat doživim na-glušnost v osrčju Slovenije; na drugi strani, pri italijanskih sosedih pa začudeno spraževanje, kako da se ne znam ali morem prilagoditi globalnim tokovom in večinski tržni niši ter ne pristopim k večji, večinski “korporaciji”.
Ko me prime, da bi spustil roke od malodušja, se desnica in levica sami od sebe dvigneta in mi umijeta obraz: sestavlja ga dvoje oči, dvoje ušes in ena usta.
Zemlja je točka, na kateri stojim, in vsenaokrog me obdaja obzorje. Ni ne leve ali desne strani neba, ne brezosebne zgodovine ali lepe državne prihodnosti; samo neskončno število smeri. Vse izhajajo iz moje zorne točke in vse se v meni srečujejo. Sele daleč in zelo visoko nad mano se vse s kozmično smoumevnostjo vrti in s tem ustvarja ravnotežje med sredobežno in sredotež-no silo.
Spet je pred mano novo jutro.
NOVA GORICA / OD DANES DO NEDELJE
Slovenski poklon Bachu ob 250-letnici smrti
Danes dopoldne otvoritev tridnevne prireditve
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica bo danes ob 11.30 prizorišče otvoritve Bachovega maratona, tridnevne manifestacije, ki so jo ob letošnji 250-letnici smrti nemškega glasbenika zasnovale Mestna občina Nova Gorica, Turitična zveza Nova Gorica, Obična Brda in Ministrstvo za kulturo republike Slovenije. Medtem ko s podobnimi maratoni častijo ustvarjalnost velikega arhitekta tonske umetnostih še v številnih glasbenih centrih po svetu, bodo Nova Gorica, Šmartno in Dobrovo gostitelji edinega slovenskega Bachovega maratona.
Lik Johanna Sebastiana Bacha, mogočnega kontrapunktista, filozofa in lirika bodo na Goriškem poskušali predstavljati z različnimi programi in s pestrim izborom glasbenih poustvarjalcev. Uvodno misel o Bachu in njegovi glasbi bo na današnji otvoritvi tkal muzikolog Ivan Florjane. V avli Kulturnega doma Nova Gorica bo Bachov maraton »spremljala« razstava o življenju in delu J. S. Bacha (v sodelovanju z Goriško knjižnico Frenceta Bevka jo je pripravila prof. Zdenka Kuštrin). Bachove skladbe pa bodo najprej interpretirali Dekliški pevski zbor Zveze kulturnih društev Nova Gorica (zborovodja Matjaž Scek), organistka Mateja Jelenc (študentka Akademije za glasbo v Ljubljani), pianist Giacomo Miglioranzi iz Benetk in Komorni orkester Glasbenega društva »NOVA« iz Nove Gorice z dirigentom Jurijem Kržničem.
Častilci in prijatelji Bachove glasbene umetnosti se bodo zvečer preselili v Šmartno v Goriška Brda, kjer jih bodo ob 19. uri pričakale briške dobrote, učenci Glasbene šole Nova Gorica in
Dobravo pa se bodo predstavili z mali skladbami velikega mojstra iz Leipziga. S svečanim prižigom bakel ob 20.15 se bo program nadaljeval na grajskem dvorišču Dobrovo, kjer bo o namenu, pomenu in veličini spregovorila svetovalka za glasbo z ministrstva za kulturo Sonja Kralj. Z močjo besede nam bo Bachovo življenje poskušala približati dramska igralka Nevenka Vrančič, osrednjo mesto pa bo zagotovo na petkovem večeru imel violončelist Pieter Wispelwey. Nizozemski glasbeni umetnik, ki je že sodeloval na več maratonih in se specializiral za Bachovo glasbo, bo tokrat nastopil prvič pred slovenskim občinstvom. Svetovno glasbeno ime bo z izvedbami Bachovih suit za violončelo (št. 1 v g-molu, BWV 1007, št. 3 v C-duru BWV 1009, št. 6 v D-duru 1012) nedvomno ponudil koncert za sladkokusce in poznavalce glasbe J. S. Bacha. Današnji program bo zaokrožilo srečanje glasbenih kritikov - zbrane bo nagovoril muzikolog Peter Kušar. Bach kot izziv mladim je naslov večera, ki bo zaigral drugi dan goriškega Bachovega maratona. V viteški dvorani gradu Dobrovo se bodo (začetek koncerta ob 20.30) občinstvu z Bachovo glasbo na različnih inštrumentih predstavili nadarjeni učenci iz Nove Gorice, Gorice, Kopra, Trsta, Ljubljane in Benetk.
Programsko izviren bo tudi sam zaključek maratona. V nedeljo, 7. maja ob 20.30 se bo z izbranimi vokalnimi deli J. S. Bacha v viteški dvorani dobrovskega gradu predstavili eminentni slovenski glasbeniki: Marko Fink, basbariton, Nataša Valant, orgle in Domen Marinčič, viola da gamba. Marko
Fink, Prešernov nagrajenec, obljublja poslušalcem prvič, v slovenščino prevedene Bachove vokalne bisere. Tatjana Gregorič
V Ljubljani ameriška skupina Pantera
Ljubljanski glasbeni maj se začenja s pravim eksplozivnim koncertom. V hali Slovenija na Kodeljevem bodo 8. maja ob 20.00 uri zazveneli akordi najtršega povver metal banda, že legendarne ameriške skupine Pantera. Pred teksaškim bandom bosta seveda navdušence tega glasbenega stila dodobra segreli kar dve predskupini: Norvežani Satyricon, ki izvajajo black metal in Povverman 5000, znani bostonski band, predstavnik rap-hardeore - metal - crossover žanra.
Pantera je skupina, ki že desetletje sodi med nosilce novega heavy metala in ki izvaja surovo, ritmično in brezkompromisno glasbo. Samosvoj in inovacijski stil je skupina hitro postavila v ospredje na obsežni ameriški glasbeni sceni s tem, da je leta 1990 podpisala pogodbo z »velikanko« oziroma založbo ATCO/Ea-stVVest Records. Že istega leta je izdala prvenec Cowboys from hell, ki je za poznavalce pravi mejnik v zgodovini zvrsti metal mušic. Od tega je sledil velik odmev ne le v ZDA, ampak tudi pri ostalih navdušencih take glasbene zvrsti, tako da je skupina hitro in udarno preplavila tudi evropske festivale in odre. p
Glasbene pripovedi
v svetu
FOKUS
Tracy Chapman: enajst novih glasbenih pripovedi
Tracy Chapman se nam z novim albumom predstavlja v isti vlogi, kot smo jo poznali doslej: temnopolta pevka iz Clevelanda še vedno odigrava vlogo, ki jo Američani imenujejo storyteller, to je kantavtorke. Laserska plošča z naslovom »Telling Stories« (založništvo Elektra) nam podaja enajst novih glasbenih pripovedi v obliki tradicionalno napisanih rockovskih balad. Tracy Chapman nam s svojim nizkim in toplim glasom pripoveduje tako ljubezenske zgodbe kot socialne problematike (naj spomnimo, da se je pevka vedno zavzemala za socialni položaj ameriških črncev in da je bila prisotna na vseh največjih humanitarnih koncertih). Način pisanja balad je zelo poenostavljen: lirike so zelo direktne, glasba pa se ne nikoli oddaljuje od stereotipnih zvokov ameriškega mainstreama. K temu je nedvomno pripomogel izkušeni producent David Kershen-
baum, ki je s kantavtorico sodeloval že pri prvih dveh albumih -prvi izmed dveh, »Tracy Chapman« (1988), iz katerega so črpali uspešnico »Fast Car«, pa ostaja še danes njena najbolj prodana plošča in prav tej estetiki se novi album še najbolj približuje. »Telling Stories« se začne z istoimensko pesmijo, ki je nedvomno najbolj radiofonska med vsemi. Izredno sugestivni sta tudi počasni »The Only One« in »Less Than Strangers«, medtem ko so v baladi »Paper And Ink« uporabljena ameriška ljudska glasbila, kot sta violina in banjo. Referni nekaterih pesmi dosegajo prav koralno-st, ki je tipična za črnsko glasbo, pri vokalih pa je kot gost sodelovala znana pevka Emmylou Harris. Kljub prijetnosti vseh skladb pa album ne poleti, kajti primanjkuje neka pesem, ki bo jo lahko označili za pravi hit. Zato lahko rečemo, da je slog skozi ves album povsem jedrnat in da ne nikoli zahaja v banalnost. Dvainštirideset minut albuma lahko poslušamo kar na en sam mah.
Diskografija Tracy Chapman
(vse na etiketi Elektra/VVEA)
1988	- »Tracy Chapman«
1989	- »Crossroads«
1992 - »Matters of the Heart«
1995 - »New Beginning«
2000 - »Telling Stories«
NOVE PLOŠČE
Lahka glasba
Tony Braxton, »The Heat«, BMG
Jarabe De Palo, »Depende«, Virgin/EMI
Giorgia, »I primi anni«, Gojazz
Todd Snider, »Happy to be Here«, OhBoy
Sonic Youth, »NYC Gost 6
Flovver«, Universal
Razni izvajalci, »Ali the Hits Now - Primavera 2000«, Virgin/EMI
KONCERTI
Danes I Nomadi, Trst, Trg Zedinjenja Italije, ob 21. uri, »Koncerti za Baviselo«
Danes 7 Vite, Rara Avis in Slaptsticks, Mortegliano (Videm), Festinentenda, ob 21. uri
7.5.	Ars Barocca Ensemble in I Piccoli cantori della citta di Trieste, dir. Maria Susovsky, Opčine, Prosvetni dom, ob 18. uri, Openska glasbena srečanja
8.5.	Komorni orkester iz Padove in Veneta, dir. Marzio Conti, Federico Mondelci (saksofon), Trst, dvorana Tripcovich, ob
20.30,	glasbena sezona Tržaškega koncertnega društva
8.5.	I Virtuosi di Aquileia, dir. VValter Themel, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 21. uri, »Glasba za Furlanijo«
9. in 11.5. Orkester in zbor gledališča Verdi, dir. Daniel Oren, »Adriana Lecouvreur« (F. Cilea), Trst, gledališče Verdi, ob
20.30,	operna in baletna sezona
10.5.	Rita Susovsky (mezzosopran), Giovanni Sora (klarinet), Žarko Hrvatič (violina), Paolo Rodda (violina), Giorgio Selvag-gio (viola) in Federico Ricardi di Netro (violončelo), »Mozartia-na«, Trst, konservatorij G. Tartini, ob 20.30, »Koncerti docentov 2000«
10.5.	Koncert prvonagrajencev državnega tekmovanja solo kitare, Sežana, Kulturni center S. Kosovela, ob 20. uri, »3. mednarodni festival kitare«
11.5.	Jethro Tuli, Ljubljana,
Hala Tivoli	.,
FILIPINI / ZARADI PRITISKOV MALEZIJE IN FILIPINSKIH POGAJALCEV
Vojska se je odpovedla nasilni osvoboditvi talcev
Pred tem so vojaki ubili enega od poveljnikov ugrabiteljev
kuala lumpur,
MANILA - Malezijski pre-®ier Mohatir Mohamad je napovedal, da so se filipinske oblasti obvezale, na se ne bodo več posluži-ie sile pri poskusu osvoboditve 21 talcev, ki so jih jnžnofilipinski islamski skrajneži skupine Abu oajaf ugrabili na malezijskem otoku Sipadan.
Včerajšnje vesti z otoka Joto, kjer se nahajajo talci, So nile namreč dramatična- Filipinska vojska je na °j0kn Jolo ubila Galiba Mujida, enega od poveljnikov islamskih s kraj-j*pžev, ki so poskušali preiti obroč filipinske voj-ske. Ugrabitelji so nato tal-c? tazdehh na manjše skupine (od 4 do 5 oseb) in jih kot žive ščite uporabih za beg iz obroča vladne vojske. Po trditvah filipinskega obrambnega ministra rianda Mercada, ni nosnemu od talcev uspelo zbežati, prav tako ni bil nihče ranjen. Pred tem je bska zasebna filipinska ra-. )ska postaja sporočila, da )e dvema belopoltima tal-cema uspelo zbežati.
Zdravnik na otoku Jolo pregleduje nemško turistko, ob njej je njen sin (Telefoto AP)
Ob teh protislovnih vesteh pa je gotovo samo, da se zdravstveno stanje talcev iz ure v uro slabša. Eden od od ugrabljenih turistov bi lahko vsak trenutek umrl zaradi kardiovaskularnih težav, druga dva, nekega Nemca in Francoza pa bi morali cimprej sprejeti v bolnišni-
co, preden bo prepozno. Vodja filipinskih pogajalcev Nur Misuari je vCeraj celo zagrozil, da bo prekinil stike z islamisti skupine Abu Sajaf, Ce ne bo vojska takoj prenehala napadov na ugrabitelje. Njegove grožnje in pritiski Malezije so kot kaže zalegli.
Na otoku Basilan, kjer je
v Četrtek vojska napadla pripadnike Abu Sajafa, ki so 20. marca zajeli 29 filipinskih katoličanov (od tega 22 otrok), še vedno pogrešajo 10 talcev. Medtem se je izvedelo, da so islamski skrajneži pred vdorov vojske mučili 34-letnega duhovnika Rohela Gallar-do in ga ubili, ko se je
začel napad, ki je terjal še tri žrtve med talci in veC ranjenih.
Ob vseh teh zapletih se je znašel v težavah tudi filipinski predsednik Joseph Estrada. Njegova priljubljenost upada, analitiki pa navajajo, da je bolj kot spektakularne akcije skupine Abu Sajaf zaskrbljujoče dejstvo, da je po prekinitvi pogajanj zaCela ofenzivo tudi Islamska fronta osvoboditve Moro (M3LF), naj večje separatistično islamsko gibanje na jugu Filipinov, ki šteje kakih 15 tisoč borcev, medtem ko je skrajnežev skupine Abu Sajaf le kakih tisoC. MILF bi lahko povzročil hude težave osrednjim oblastem, ki jim ni uspelo vzpostaviti sožitja med južnofilipin-skimi muslimani in katoliškimi priseljenci. Nasilje, separatizem in islamski fundamentalizem so posredno sprožili katoliški priseljenci, saj se je z njihovim prihodom zaCel boj za zemljišča, ki so jih muslimanski domačini smatrali za svoja.
1
m
m

■

1

NOVICE
Šrilanka: razglasili vojno stanje
COLOMBO - Potem ko je predsinoCnjim šrilanska vlada razglasila vojno stanje, prvič odkar je država postala samostojna pred 51 leti, je včeraj vojski in policiji ter administraciji dala vsa pooblastila za boj proti Tamilskim tigrom. V skladu z zakonom lahko pristojne oblasti brez pojasnila zaplenijo letala, ladje in lastnino, prepovejo izdajo Časopisov ter preprečijo demonstracije in stavke. Po poročanju Srilanškega radija, je namen zakona zaustaviti vse dejavnosti v državi, ki bi lahko vzpodbujale terorizem in ogrožale normalno življenje državljanov. Srilanko že od leta 1983 pretresa državljanska vojna med Tamilski tigri in vladnimi enotami. Tamilski tigri so ta teden dosegli velik vojaški uspeh, ko jim je ponovno uspelo osvojiti svojo nekdanjo prestolnico Jaffiio.
Ugrabljene modre čelade naj bi kmalu osvobodili
FREETOVVN - Vodja sieraleonske uporniške Združene revolucionarne fronte (RUF) Foday Sankoh se je obvezal, da bo Cimprej sprejel ukrepe za osvoboditev kenijskih modrih Čelad, ki so jih zajeli njegovi borci. Po podtakih OZN so uporniki v prejšnjih dneh ubili sedem kenijskih vojakov, kakih 50 pa so jih zajefi. Po obljubi se je položaj v državi precej umiril.
Izrael vsiljuje Palestincem svoj zemljevid bodoče države
EH AT - PredsinoCnjim sta se izraelska in palestinska delegacija razšli, ne da bi dosegli viden napredek v mirovnih pogajanjih. Kamen spotike je bil izraelski zemljevid bodočega palestinskega ozemlja, ki predvideva tri med seboj loCene kantone, ki ne bi mejili niti na Jordanijo. Da bi bila mera polna, so na zemljevidu vse pomembnejše prometnice pod izraelsko suverenostjo. Palestinci pa med glavnimi pogoji postavljajo prav ozemeljsko celovitost bodoče države, ki bi obsegala ves Zahodni breg in Gazo z Jeruzalemom kot prestolnico. Ameriški posrednik Dennis Ross je le s težavo Palestince prepričal, da niso razbili pogajanj. Včeraj se je Ross sestal z izraelskim premierom Ehudom B arakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, tako da bi našli sprejemljivo rešitev.
AVSTRIJA / OBLETNICA OSVOBODITVE MAUTHAUSNA
»Znak groze in hkrati svarilo«
Slavnostni govornik bivši poljski zunanji minister Bartoszewsky
napram Avstriji. »Njeno nasprotovanje nacizmu, rasizmu in antisemitizmu so nepogrešljivi elementi, na katerih se je zgradila nova Avstrija,« je izpostavil Fischer.
Zvezni kancler VVolfgang Schiissel pa je v svojem govoru opozoril, da se koncentracijsko taborišče Mauthausen Avstrijcem predstavlja kot »simbol strahovlade«. V spomin na žrtve rasistične politke pa je vse pozval, da se zavzemajo za vse, ki so v družbi zapostavljeni in ogroženi. »Zgodovina nas mora učiti, da ne pogledamo proč, ko se dogajajo krivice,« je poudaril avstrijski zvezni kancler, ki je v novo vlado vključil stranko, ki je med drugim z gonjo proti tujcem in z desnim populizmom postala druga najmočnejša politična sila v državi.
Ivan Lukan
DUNAJ - Koncentracijski taborišči Auschvvitz in Mauthausen sta »znak groze in hkrati opomin na najtem-neiše obdobje 20. stoletja«. To je na včerajšnji spominski svečanosti ob 55. obletnici osvoboditve koncentra-cijskega taborišča Mauthausen v avstrijskem parlamentu poudaril slavnostni govornik, nekdanji poljski zunanji minister Bartoszewsky. Ugledni govornik se je ob tej priložnosti spomnil tudi na tiste, ki so umrli za -obode Avstrije in za katere Avstrija nrkdar ni bila »zgodovinski spaček«. artoszewsky je to nedvomno poudari, ker je desničarski populist in nek-anji vodja svobodnjakov Jorg Haider začetku devetdesetih let Avstrijo znacil za »idelološkega spačka«. Predsednik avstrijskega parlamenta, socialdemokrat Heinz Fischer, je v vojem govoru pozval k poštenosti
Tretji specializirani salon
T- FieraLdiiie
pd
4
na Sejmišču v Vidmu (Udinel
t

j/n el
Ju
m
i
X
m
jO »maja
2800
# m
£ S Jr
0
-J^ČENijA / GVERILCI STOPNJUJEJO PRITISK
Grozni je bil spet tarča čečenskih napadov
Koradi megle rusko letalstvo ni uspelo posredovati
" Ruski in Ce-li r\ ^ 80 vCeraj poroča-zn 9 80 CeCenski uporniki žaip 3 Tapadali ruske polo-so rZ fuzuem. Ruske sile Snieo ^ e obrambo tamkaj-Jega kalisca, medtem ko
Drerl .ensk' viri poročali o dih slnoCnjih štirih napa-teriK a ZZ6 Položaje, v ka-skih vo'ako° Ubitih šest ra"
o Cen,ski v™ 80 poročali Conskih napadih tudi na ^ske položaje na jugu Cece-rUe’ S1cer na območju tartana in Satoja, pri S; naj bi bilo ubitih 12 . kih vojakov. Ruski viri, s° prav tako poročali o
Tovpijrcrvozila - Logistika* ASradbena mehanizacija* Stroji in oprema za sradb

•|l' V I / 'I 1 ‘	.	,	V*.
V sodelovanji
CROCE msm§ Comlteto Provirf Gnippo Ptonieri

Provtinta dil Vdfne
spopadih na jugu Čečenije, pa so poročali samo o izgubah na Čečenski strani. V spopadih na vhodu v sotesko Vedem naj bi po navedbah ruske vojske umrlo pet upornikov, v napadih na manjše skupine upornikov na območju MaCketija in Vedena pa naj bi umrlo veC upornikov. Ruska vojska je tudi sporočila, da so v sredo presenetili skupino čečenskih upornikov, ki je padla v zasedo med vasema Mah-keti in Avturi. Pri tem naj bi ubili 18 upornikov, o lastnih izgubah pa Rusi niso poročali. Kremeljski predstavnik za tisk Sergej Jastr-
žembski pa je vCeraj sporočil, da je v zadnjem tednu v ČeCeniji padlo 32 vojakov, 107 pa jih je bilo ranjenih.
Rusko letalstvo zaradi goste megle ne napada že od srede, medtem ko je rusko topništvo nadaljevalo z bombardiranjem Čečenskih položajev na jugu republike. Najhujše topniško obstreljevanje je bilo na meji z Gruzijo. Ruska vojska trdi, da uporniki dobivajo strelivo in okrepitve prav z gruzijskega ozemlja. Uporniki pa so preko interneta sporočili, da je msko topniško obstreljevanje terjalo na desetine žrtev med civilisti.
5 *de8 .Baja
j- 2000
rA
i , # i
* M*
M. š ta*
e., s
Gra
Tovorna vozila 4.	- Logistika
" :W*W»
dbzna, mehanizacija ^rStroji in oprema za gradbeništvo
na Sejmišču v Vidmu (Udine)
Mmmenta
Tretji specializirani salon
Urnik; 9.00 - 20.00 (non-stop)
Kupon za brezplačen vstop (za podjetja)
Vrija za	vstopnic

J\ #
V sade/or#«/* $7
HcraUdine
NOVICE
Zaključno srečanje At.En.E.
V	avditoriju industrijskega tehničnega zavoda "Ga-lileo Galilei" bo danes od 9. do 12.15 zaključno srečanje v okviru projekta AtEn.E., ki ga, letos že tretjič, izvaja skupina mladih podjetnikov pri Zvezi industrijcev, v sodelovanju s šolskim skrbništvom ter srednješolskimi zavodi. Cilj letošnje pobude je poiskati naCin za zmanjšanje razlik med izobraževalnim sistemom in dejanskimi potrebami gospodarstva. Na srečanju bodo govoriti, poleg drugih, ravnatelj zavoda ITI Alberto Roča, podpredsednik Zveze industrijcev Candusso, predsednik trgovinske zbornice Sgarlata ter predsednik Fundacije Goriške hranilnice odv. Obizzi.
Skupinska razstava fotografij
Fotografski krožki, ki delujejo na Goriškem, bodo ponoviti lani začeto pobudo skupinske razstave, ki sočasno pomeni tudi potrditev večletnega sodelovanja. V kulturnem centru Lojzeta Bratuža bodo jutri, ob 18. uri, odprti skupinsko razstavo elanov fotoklubov Castrum iz Gradeža, CIFI iz Gorice, La Primula iz LoCnika, Lo Scambio iz Gorice, II Tor-rione iz Romansa ter Skupine 75. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo združenje FIAF. Na ogled bo okrog 150 posnetkov, razstava pa bo odprta do 19. maja.
Spomenik in poimenovanje ulice po Zorku Jelinčiču
V	Novi Gorici bodo v nedeljo, 7. maja, ob 18.' uri odkriti doprsni kip soustanovitelju organizacije TI-GR, kulturno-prosvetnemu delavcu, gorniku in publicistu Zorku JelintiCu. Sočasno bodo poimenovati po Jelinčiču tudi novo utico, ki so jo odprti ob stavbi sodišča. Slovesnost prirejata Mestna občina Nova Gorica in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske.
Jubilejno romanje v Oglej
V	nedeljo, 7. maja, bo jubilejno goriško romanje v Oglej. Udeležiti se ga bodo verniki vseh dvanajstih goriških župnij, predstavniki raznih društev in organizacij. Romarji se bodo ob 15.30 zbrati na trgu oglejskega samostana, od koder bodo v sprevodu odšli najprej v baptiserij in nato v baziliko, kjer bo molitveno srečanje. Ob 19. uri bo slovesno bogoslužje, ki ga bo daroval nadškof Dino De Antoni.
Smrtna nesreča pri Gradežu
Težka prometna nesreča se je zgodila v sredo proti veCeru na državni cesti med Gradežem in Oglejem. Na kraju je umrl 26-letni voznik lancia delte Diego Marizza iz Gradeža, štiri osebe pa so bile ranjene. 51-letna Assunta Vasitico je na zdravljenju v bolnišnici v Vidmu. Nesreča se je zgodila na mostu, znanem z imenom Ponte della Figariola. Po do zdaj razpoložljivih informacijah, je Marizza vozil v smeri proti Gradežu ter Čelno trčil v terensko vozilo land rover. V kup pločevine se je nato zaletelo še drugo terensko vozilo.
Goreli bazeni iz umetne smole
TržišM gasilci so se skoraj štiri ure truditi s požarom, ki je zajel štiri bazene v podjetju Ca’ Zuliani v ulici Timavo in je poškodoval tudi strukturo hale. Gasilci so na kraj pohiteti nekaj pred Četrto uro zjutraj, delati pa so do sedme ure. V podjetju se ukvarjajo z vzrejo ribjih mladic. Preiskavo vodijo karabinjerji.

Gostovanje
Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
ŠTEVEN METZ
SKRIVNO OKO
Režija: Lary Zappia
V ponedeljek, 8. maja (Red A) in v torek, 9. maja 2000 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. L Brass 20)
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
Društvo Ars
Katoliška knjigarna - Travnik 25
Vljudno Vas vabimo na predstavitev zadnjih treh knjig Krožka Virgil Sček
Peter Rusija
Med Trstom in Dunajem.
Ivan Nabergoj v avstrijskem državnem zboru (1873-1897) V sodelovanju z zgodovinskim časopisom
Vida Valenčič
Politica e minoranze: amore o indifferenza? (1. del)
Vida Dolhar
Kanalska dolina in slovenska kultura
Donos, 5. mojo 2000, ob 18. uri
POKRAJINA / OSEBJE
GORICA / NA POBUDO ZDRUŽENJA »S. AMIDEI«
Sporni sklep je legitimen
Brandolin zadovoljen, ker so se očitki izkazali za neutemeljene
Prireditvi proti filmski cenzuri
V kinu Vittoria srečanje z D. Liggerjem in »pregrešni« film »Totd che visse due volte«
Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, ki je bil vCeraj v Rimu, kjer je imel z vladnimi predstavniki nekaj pomembnih srečanj zlasti za razvoj tržiškega pristanišča, je izrazil veliko zadovoljstvo ob vesti, da je deželni kontrolni odbor Gorečo potrdil legitimnost sklepa, s katerim je pokrajinska uprava preuredila strukturo osebja. Sporni sklep je skoraj dva meseca bil v središču žolčnih polemik, ki so jih podžigali zlasti elani maloštevilnega sindikata RdB, z veseljem pa so jih zagrabiti tudi predstavniki politične opozicije. Sledili so si prizivi in celo sodne ovadbe, interpelacije in ostre politične izjave. Srž problema je bil v tem, da je uprava sklenila
zmanjšati število vodilnih funkcionarjev od 6 (vključno z generalnim tajnikom) na 4 z delno preureditvijo služb in prerazporeditvijo odgovornosti. Mesto je dejansko izgubil vodilni funkcionar za kulturo in muzejske dejavnosti, zadevo pa so dodatno zaostrile obtožbe, da namerava uprava vodenje muzejev poveriti »zunanjemu izvedencu«.
Po temeljiti preiskavi, zbiranju informacij in avdiciji predsednika Bran-dolina je deželni kontrolni odbor nazadnje razsodil, da je sklep povsem legitimen in koristen, saj racionalizira vodilno strukturo, ovrednoti vlogo drugega osebja in omogoča prihranek javnega denarja.
Problem filmske cenzure bo tema dveh srečanj, ki ju prirejata danes združenje »Sergio Ami-dei« in knjigama »Equili-bri« v kinodvorani Vittoria na Travniku. Ob 18. uri bo v mali dvorani srečanje z urednikom filmske revije »Duel« Do-menicom Liggerijem, ob 20.45 pa bodo vrteti film »Toto che visse due volte« Danieleja Ciprija in Franca Maresca.
Izbira ni naključna, saj se je prav ta film znašel v vrtincu polemik zaradi posega cenzorjev, ki so leta 1998 prepovedali njegovo predvajanje v kinodvoranah zaradi domnevno žaljive vsebine v odnosu do občega moralnega in verskega čuta. Cenzorski poseg je izzval val ogorčenja in protestov
uglednih kulturnikov. Polemike so zalegle, saj je komisija za cenzuro kasneje revidirala prvo odločitev in dovolila ogled filma vendar s prepovedjo za mladino pod 18. letom. Na valu protestov pa je posegla tudi vlada in na pragu leta 2000 končno odpravila anahronistično preventivno cenzuro filmskih del. S tem pa vseh težav za avtorja filma še ni bil konec, saj se bosta Cipri in Maresco morala septembra na kazenskem soctišču zagovarjati obtožbe žalitve religije. Nocojšnje predvajanje v Gorici sodi zato tudi v okvir solidarnostne akcije, ki so jo sprožili ugledni filmski delavci in h kateri so pristopile že številne kinodvorane.
O vsem tem bo govor na popoldanskem srečanju z
Liggerijem, ki je med drugim avtor knjige o filmski cenzuri »Mani di forbice«. Srečanje bo uvedel predsednik združenja Amidei odv. Nereo Battello.
ZveCer bo v kinu Vittoria brezplačno predvajanje filma »Totd che visse due volte«. V značilnem grotesknem slogu avtorjev, ki sta zaslovela tudi preko tv oddaj »Blob« in »Cinico TV«, predstavlja film zgodbe treh »ubogih kri-stusov« s Sicilije: Palette, ki oropa trafiko mafijskega bossa, da bi plačal prostitutko; Fefeja, starega homoseksualca, ki na smrtni postelji ukrade ljubimcu dragocen prstan - spomin sramotnega dejanja; Totoja, siromašnega mesije, ki oživi od mrtvih mafijca in doživi njegovo krvoločno maščevanje.
STANDREŽ / KOMISIJA JE PREVERILA 44 VZORCEV
GORICA / ČEZMEJNA ZAVEZA
Ocenjevanje domačih salam
Prva nagrada Borisu Pintarju, druga Vesni Buzin, tretji Fabio Devetak
Konec junija gledališka delavnica »Ferdo Delak«
V soboto, 29. aprila, je v domu Andreja Budala v Standrežu potekalo ocenjevanje za najboljšo domaCo salamo. Zanimanje za prireditev, ki jo vrsto let prireja Lojzko Paškulin s sodelavci, letos pa so k organizaciji pritegniti tudi SD Juventina, je bilo tudi letos veliko. Desetčlanska komisija je namreč ocenjevala kar 44 salam. Po skoraj triurnem "težaškem" delu je komisija razglasila rezultate. Z najveC točkami je ocenila salamo, ki jo je v oceno prinesel Boris Pintar. Drugo mesto je šlo Vesni Buzin, tretje pa Fabiu Devetaku. Borisu Pintarju so izročili pokal organizatorja.
drugouvrščeni Vesni Buzin pokal SD Juventina, tretjeuvršCenemu Fabiu Devetaku pa pokal KD O. Zupančič.
Prireditelji so se ob koncu zahvalili vsem, ki so prispevali k organizaciji ocenjevanja ter se priporočili za sodelovanje tudi v prihodnjem letu. Organizator je društvu Juventina namenil denarni prispevek. Glede udeležbe velja zabeležiti, da je glas za štandrsko pobudo segel že v deveto vas, saj so v ocenjevanje prinesli doma pripravljen suhomesnati izdelek celo iz Krmina.
Na sliki (foto Bumbaca) s sobotnega ocenjevanja v Standrežu
Od 28. junija so 2. julija bo v pokrajinskih muzejih na gradu Čezmejna gledališka delavnica posvečena dramaturgu in filmskemu delavcu Ferdu Delaku. Sodelovali bodo italijanski in slovenski umetniki, pri realizaciji pa sodelujejo pokrajinska uprava, deželna ustanova za gledališče ter Center za gledališke raziskave "Ferdo Delak" iz Ljubljane. Delo usklajujeta Mario Brandolin in Jana Pavlic. Pobudo so predstavili včeraj v Gorici, konec meseca pa je predvidena tudi predstavitev Ljubljani.
Zakaj Delak in zakaj Gorica? Odgovor je preprost: Delak je po rodu Goričan (rodil se je leta 1905, umrl 1968), bil je umetnik posebne vrste, dramatik in dramaturg, filmski delavec. Pripadal je struji avantgardnega gledališča, vendar pa je bil v nenehnem iskanju, v nenehnem preseganju okvirov. Prav tako je bil razpet med različne kulture. Čeprav je večino svojih del napisal v slovenščini.
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
Specializirana delavnica
koles in (LV^J motornih koles Dodatki
in nadomestni ] KM \ Poverjeni prodajalec
deli najboljših znamk
VAMAHA
URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure.
Pred dvema letoma so v arhivih v Gorici našli njegovo delo v italijanščini "II serpente sulla volta del cielo", ki je doslej bilo neznano. In prav to delo bodo skušali predstaviti v okviru petdnevne multi-medialne delavnice.
Poleg zgoraj navedenih ustvarjalcev, bodo v okviru delavnice sodelovali Alessandro Fogar (glasba), Chiara Bortoli (ples) Gregor Luštek (ples), Rosana Hribar (ples), Brane Zorman (glasba), Davide Grassi (Web design) in Stanka Brljevič (Web design). Z režijo se bo ukvarjal Emil Hrvatin.
Srečanje o širitvi Evrope
Ob priložnosti dnevov Evrope, ki ju bodo danes in 9. t.m. obeležiti v vseh državah EU, bo danes ob 17. uri v Pokrajinskih muzejih na gradu javno srečanje o problematiki širitve skupnosti. Napovedani so posegi evropskega poslanca Mitje Volčiča, Clau-dia Cressatija, Fulvia Salimbenija, občinskega odbornika v Gorici Amiranteja, podpredsednika pokrajine Brancatija, Eugenia Ambrasija z deželnega ravnateljstva za evropske zadeve ter predsednika Evropskega doma v Novi Gorici Branka Jelena. Posege bo usklajeval prof. Pio Baissero. Srečanje se bo pričelo s predvajanjem filma »Co-struire 1‘Europa in-sieme«.
_ GORIŠKA / PRIPRAVE NA JUTRIŠNJO MANIFESTACIJO
Jutri množično v Trst za zakonsko zaščito
Oddano mesta v avtobusih - Priporoča se vlak
Tudi na Goriškem se v zadnjih dneh stopnjujejo priprave in pričakovanje za jutrišnjo manifestacijo v Podporo zahtevi po čimprejšnjem izglasovanju zaščitnega zakona. Manifestacija bo kot znano jutri ob 11. uri na Trgu sv. Antona novega v Trstu. Organizacijske priprave so si-oer v prejšnjih dneh stekle Počasi in nekoliko okorno, spopadle pa so se tudi z objektivnimi tehničnimi ovirami, saj za predvideni termin ni bilo mogoče najeti več kot same štiri avtobuse. Mesta v avtobu-®jn so zaradi tega nameni-1 Pretežno pevcem in godbenikom, ki bodo sooblikovali kulturni spored, nekaj mest pa so oddali ndi posameznikom, ki so Prijavili v prejSnijh dneh.
Spet odprt 30. sejem Expomego
Na goriskem sejmišču bo danes (16.00 "22.00) ter jutri in v
nedeljo (10.00-22.00)
spet odprt 30. vzročni sejem Expomego. Vstop je brezplačen, s čemer so že v prvih treh dneh presegli lansko skupno število obiskovalcev. Podoben naval pričakujejo tudi v teh dneh. V ok-vnu sejma je na ogled tudi bogata dokumentarna razstava o go-riskih pionirjih letalstva bratih Jožetu in Ed-jurdu Rusjanu ob 90-etnici prvega poleta.
Za udeležence, ki bodo potovali na štirih rezerviranih avtobusih, je vozni red sledeč: 1. avtobus:
8.30	odhod iz Steverjana (Trg svobode), 8.45 postanek pred spomenikom padlim v Podgori in ob 9. uri pred KC Lojzeta Bratuža v Drevoredu 20. septembra; 2. avtobus odpelje ob 8.45 s Pilošča v Stan-drežu s postankoma ob 9. uri pri občinski telovadnici v Sovodnjah in ob 9.15 pri gostilni Pri Tomažu v Gabrjah; 3. in 4. avtobus odpeljeta ob 9.15 izpred cerkve v Doberdobu, samo četrti pa se bo ustavil ob
9.30	na avtobusni postaji na Palkišču in ob 9.45 pred gostilno Pahor v Jamljah.
Mesta na avtobusih so kot rečeno oddana, vsekakor pa v uradih
SKGZ (tel. 0481/531644), SSO (tel. 0481/536455), ZSKP (tel. 0481/538128), ZSKD (tel. 0481/531495) in ZSSDI (tel. 0481/33029) tudi danes nudijo informacije o možnostih prevoza v Trst. Vse navedene organizacije kot tudi Društvo slovenskih upokojencev pozivajo člane k množični udeležbi na manifestaciji.
V ta namen priporočajo predvsem uporabo vlaka. Najprikladnejši je vlak, ki odpelje iz Gorice ob 9.53 (iz Tržiča ob 10.16) in pri-pelja v Trst ob 10.42. Pred tem odpelje iz Gorice vlak ob 9.06 (iz Tržiča 9.27) in pripelje na tržaško postajo ob 9.50. Za povratek so odhodi iz Trsta ob 13.16, 13.27; 14.10, 14.31 itd. Kdor namerava kljub vsemu v Trst z osebnim avto-
mobilom, naj bo pripravljen na težave s parkirišči (na nabrežju je napovedana prireditev Bavise-la): priporočajo parkiranje v silosu ob železniški postaji ali v parkiriščih pred sodiščem (Foro Ulpiano), v Ul. Fabio Severo in Ul. Udine.
S slovenskih višjih srednjih šol se bodo dijaki (nekateri so žal prav v teh dneh na Šolskem izletu) podali v Trst z vlakom. Dijaki napovedujejo jutri stavko, da se bodo lahko udeležili manifestacije. Bolj vprašljivo je sodelovanje Solnikov, saj na razliko od Trsta v Gorici menda prevladuje ožje tolmačenje predpisov. V primeru odsotnosti dijakov, daje vedeti SSS, labko vsekakor Solniki koristijo ti. kratki dopust.
NOVA GORICA
Brandolin in Špacapan proti pevcem in komikom
Dobrodelna nogometna tekma
V soboto, 6. maja, s pričetkom ob 17. uri bo na nogometnem stadionu v Športnem parku v Novi Gorici dobrodelna nogometna tekma med itatijan-sko državno reprezentanco umetnikov in Športnih zvezd »Nazionale italiana Artisti & Stelle dello spori« in ekipo »HIT Casi-nos Team«, to je evropskim nogometnim prvakom med zaposlenimi v igralništvu. Tekma bo z dobrodelnim namenom, saj bo izkupiček dodeljen skladu »Afričan medical and Research Foundation«.
Domačo ekipo Hita bosta ob tej priložnosti okrepila tudi ugledna javna upravitelja in navdušena Športnika: novogoriški župan Črtomir Špacapan in predsednik Goriške pokrajine in koordinator Čezmejne zaveze Giorgio Brandolin. V moštvu italijanske reprezentance umetnikov in športnih zvezd pa bodo nastopili bivši Športniki kot Sergio Brio (Juventus), Francesco Panetta (atletika), Marco Albarello, Franco Ligas ter vrsta raznih televizijskih komikov in pevcev (Zack Fergusson, Fabrizio Brac-conieri, Icio De Romedis, Padre Buozzi, Marcolino, itd.).
Ob tej priložnosti bodo v okviru programa dobrodelne prireditve nastopili tudi novogoriške mažo-retke, Goriški pihalni orkester ter v vlogi komentatorja Tržačan Igor Malalan. Dobrodelni dogodek bodo nato slovesno zaključili v Perli z zabavnim programom ter zaključkom solidarnostne akcije Za boljši vid. ik
TRŽIČ / DANES V OBČINSKEM GLEDALIŠČU
Posvet o sredozemski identiteti
Govor bo o prepletanju kultur in verstev ob Mediteranu
Na pobudo pokrajinskega odbomišt-va za mladinska vprašanja in v sodelovanju z občinama Tržič in Devin-Na-brežina bo danes od 10. ure dalje v občinskem gledališču v Tržiču celodnevni posvet o prepletanju kulturnih in drugih tokov v sredozemskem prostoru. Posvet sodi v sklop festivala »Onde me-diterranee«, ki bo v poletnem času ponudil nekaj zanimivih koncertov etnične glasbe z raznih bregov Sredozemlja.
Danes pa bodo kulturniki in intelektualci razpravljali o prepletanju kultur med temi bregovi in o tem, ali obstaja in kako naj se uveljavi neka »mediteranska kulturna identiteta«. Cilj pobudnikov teh srečanj v Tržiču, ki predstavlja najsevernejšo geografsko točko Sredozemskega morja, je tudi izdeleva Mediteranske listine kulture miru, kjer naj bi navedli temeljne
točke za sožitje v tem prostoru.
Na današnjem posvetu bodo skušali odgovoriti na vprašanja, kakšen prispevek lahko nudijo v tem smislu velike religije tega prostora. Od 10.15 bodo o tem govorili pesnik, sindikalist in poznavalec problemov izseljeništva Leonardo Zanier, docent francoske literature na Univerzi v Anconi Majid El Houssi, novinar in pisatelj Giacomo Scotti, docent na devinskem Zavodu združenega sveta Franz Grammer, urednik revije »Confronti« iz Rima Paolo Naso, katoliški duhovnik Pierlui-gi Di Piazza, islamist Mostafa El Ayou-bi in hebraist Sergio Tagliacozzo. Sledila bo debata in nagrajevanje natečaja za dijake na temo Sporočilo za Jug, popoldne od 15. uri pa okrogla miza revija »Confronti« na temo Geo-verski scenariji v Sredozemlju.
■fOLE / NA INDUSTRIJSKEM ZAVODU "GALILEI"
TRŽIČ / KRIZA V ANSALDU
Še danes razstava Tecnosoft
Dijaki predstavljajo 24 projektov z različnih področij
ža^u TpZ,U, industrijskega tehničnega prt Gahleo Galilei" je še danes od-PdmUZStaVa "Temosoft 2000", ki so jo 24	' Predvčerajšnjim. Prikazanih je
teBa ° e j0v.’ bi so jih izdelali dijaki raznfaV0°a *n bi se nanašajo na zelo do ^ ?a Področja, od elektrotehnike stniv«6 ani^e *n elektronike, do varno-Valri ,nfPrav itd. Poleg tega si obisko-fetal vl ° ogledajo tudi bogato zbirko izdof v, r^odelcrv, ki so jih prav tako reti dijaki zavoda.
V okviru letošnje pobude Tecnosoft so prirpravili tudi tri srečanja. Prvo je bilo v sredo, namenjeno pa je bilo obravnavi elektrosmoga, oziroma onesnaževanju, ki ga povzročajo elektro-vodi in prenosne postaje za mobilno telefonijo. Drugo si priredili včeraj. Danes ob 12. uri pa bo na vrsti zadnje predavanje. Obravnavali bodo recikliranje kovin.
Na sliki (foto Bumbaca) dijaki mob enem od izdelkov projekta Tecnosoft
Delavci in sindikat vztrajajo na spoštovanju sporazuma
Delavci in sindikalisti tržiskega podjetja Ansal-do, ki je pred nekaj meseci prešlo v last ameriške družbe Robicon, zavračajo možnost, da bi sporazum, ki je bil podpisan z ustanovo IRI, ne imel nobene veljave in bi se ne spoštovala v njem predvidena jamstva. Zavračajo tudi tak način razreševanja krize v podjetju, kakor so se ga poslužili novi lastniki. Tako stališče je izšlo na javni manifestaciji, ki so jo priredili v tržiški tovarni. Delavci, sindikalisti in predstavniki krajevnih ustanov so šli v sprevodu na Trg republike. Delavce je sprejel župan Persi, zatem pa je bila v občinski sejni dvorani javna skupščina, kjer je govoril član vsedržavnega tajništva kovinarjev FIOM Francesco Ferrara ter pojasnil stališče in zahteve sindikatov.
O latentni krizi v Ansal-du je govor že lep čas, izbruhnila pa je ta teden, saj
je podjetje nepričakovano in brez kakršnegakoli posvetovanja razposlalo pisma o dopolnilni blagajni za 200 odvečnih delavcev v vsej grupaciji. Od teh se 70 nanaša na tržiško tovarno. Predstavniki sindikatov vztrajajo, da krize ni mogoče reševati enostransko, s posegom po dopolnilni blagajni, ampak na osnovi soočanja in dogovora. Kaj bo ukrenila Dežela, katere vidni predstavnik Romoli se je zborovanja udeležil? Deželni svetovalec Degrassi meni, da spričo zadržanja lastništva, dežela ne bo naredila ničesar.
Medtem ko je stanje v bivšem Ansaldu Se dalje zaskrbljujoče, se nekaj več možnosti rešitve ponuja glede podjetja Gorispac. Včeraj je bilo na prefekturi srečanje. Rezultat tega je za danes napovedano srečanje z lastništvom. Tudi v Gorispacu se soočajo z viškom delovne sile in dopolnilno blagajno.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-
20.00-	22.15 »Missione su Marte«. R. Brian De Palma.
VITTORIA 3 17.50-
20.00-	22.10 »Pane e tulipani«. Rež. Silvio Soldini. I. Bruno Ganz in Licia Ma-glietta.
CORSO Rdeča dvorana:
17.45-20.00-22.15 »Stig-mate«. I. Patricia Arquette in Gabriel Byme.
Modra dvorana: 18.15 »Pokemon, il film«. 20.00-22.15 »Men on the moon«. I. Jim Carrey.
Rumena dvorana: 18.00-
20.00-	22.15 »Una spia per caso«. I. John Turturro in Sigoumey VVeaver.
TRZIC
EKCELSIOR 17.15 »Pokemon, il film«. 19.00-22.00 »Ogni maledetta do-menica«. R. Oliver Stone.
ČEDAD
RISTORI 18.00 »Pokemon, il film«. 21.00 »Sto-ria di noi due«. I. Bruce VVillis in Michelle Pfeiffer.
ij GLEDALIŠČE
DRAMSKA DRUŽINA FB SEDEJ iz Steverjana vabi na ponovitev igre Plinska luč v soboto, 6. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Steverjanu.
£ PRIREDITVE
DRUŠTVO ARS vabi danes ob 18. uri v Katoliško knjigarno na predstavitev zadnjih treh knjig Krožka Virgil Sček, in sicer: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem državnem zboru (1873 - 1897) Petra Rustje (v sodelovanju z Zgodovinskim časopisom), »Po-litica e minoranze: amore o indifferenza?« (1. del) Vide Valenčič in Kanalska dolina in slovenska kultura Vide Dolhar.
OSNOVNA SOLA JOSIPA ABRAMA v Pevmi vabi v Narobe svet. Prireditev bo nocoj ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da so razpisani izredni natečaji za profesorje na nižjih in višjih srednjih šolah. Odlok je bil objavljen 17., aprila. Prošnje je treba vložiti v roku tridesetih dni od objave. Pojasnila na sedežu SSS in na Šolskem skrbništvu.
H_______ IZLETI
SPDG - odsek za gorsko kolesarenje priredi v nedeljo, 7. maja, vožnjo z gorskimi kolesi na območju Vremščice. Prevoziti bo treba okrog 30 kilometrov in okrog 500 metrov višinske razlike. Zbor ob 9. uri pred cerkvijo v Standrežu, od koder se bodo z avtomobili odpeljali do Divače. Podrobnejše informacije pri Marti (tel. 0481/22164).
SPDG sporoča, da bo dvodnevni izlet v Velebit v drugi polovici junija in ne 20. in 21. maja, kakor je bilo prvotno predvideno.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SOVODNJAH prireja od 16. do 18. junija izlet na Plit-vička jezera in otok Rab. Prijave in informacije pri Vincenci, tel. 0481/882526 v večernih urah.
H3 OBVESTILA
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE
vabi na informativno srečanje o novostih pri darovanju krvi nocoj ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gabrjah. Predavala bosta dr. Catapano in dr. Janka Zavadlav, primarija transfuzijskih centrov v Gorici in Sempetm.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi dane na ogled balinarskega ženskega turnirja Brez meja, ki bo danes od 14. ure dalje na balinišču v Sovodnjah.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 8. maja, ob 19. uri v KD Andreja Budala v Standrežu. Na občnem zboru bodo prisluhnili poročilom predsednika in nadzornega odbora, določili letno članarino ter izvolili člane predsedstva.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA
sprejema prijave otrok za poletno središče vsak delavnik od 13.00 do 18.00. V istih dneh in urah sprejemajo tudi vpise za letovanje na Medvedjem brdu.
V GABRJAH bodo ob 20-letnici odkritja spomenika padlim v NOB postavili tudi dokumentarno razstavo, ki jo bodo predvidoma odprli v drugem tednu junija. Krajani, ki imajo fotografije, dokumente ali drugo gradivo o Gabrjah iz obdobja druge svetovne vojne, naj to sporočijo Nar-deku Floreninu (tel. 0481/882240).
SKD KREMENJAK prireja plesni tečaj salsa - me-rengue. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva, na tel. 0481-22122 ali 0481-81113, m v uradu ZSDK (tel. 0481-531495).
H RAZSTAVE
KOORDINACIJSKI ODBOR FOTOKROZKOV go-
riške pokrajine in KC Lojzeta Bratuža vabita jutri ob 18. uri v Bratužev center na odprtje fotografske razstave, ki bo na ogled do 20. junija od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure in ob predstavah.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA VGORia
PROVVLDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338.
POGREBI
DANES iz Gorice: 9.30, Giuseppe Del Franco z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.45, Giuseppe Da Ros iz splošne bolnišnice v cerkev v Romjanu (ob 13.45) in na pokopališče v Ronkah.
Iz Tržiča: 8.40, Vinicio Valentini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.40, Carmela Cuperlo vd. Zuberti iz sploSne bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na glavno pokopališče; 12.00, Ermenegilda Dudine (iz Vidma) na glavnem pokopališču; 13.30, Fabio Puntin iz splošne bolnišnice v Fiumicello.
V Krminu: 9.55, Anna Versini (sestra Angelide) iz samostana "Rosa mistica" na pokopališče.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
9
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
INDUSTRIJA / PODATKI ISTATA ZA FEBRUAR
Skokovita rast prometa in naročil priča o novem zagonu industrije
No letni ravni promet februarja narasel za 21,5, naročila pa za 17,6 odstotka
RIM - Statistični zavod Istat je včeraj postregel z izredno spodbudnimi podatki o prometu in naročilih v industriji za letošnji februar. Tako obseg prometa kot naročila pričajo, da je industrijska proizvodnja v polnem zagonu. Februarski podatki pričajo o pravem boomu, da bi odkrili ugodnejše podatke, pa se je treba vrniti v osemdeseta leta. Tako se je promet v letošnjem februarju v primerjavi z istim mesecem lanskega leta povečal kar za 21, 5 odstotka, naročila pa so narasla za 17, 6 odstotka. V primerjavi z letošnjim januarjem pa se je promet povečal za 4, 4, naročila pa za 12, 6 odstotka.
Iz zavoda Istat so tudi sporočili, da sta letna in konjunkturna rast prometa najvišji od leta 1995, od kar obstajajo ustrezni primerljivi podatki. Kar pa zadeva naročila, gre za največji letni skok po marcu leta 1998. Toda povečanje prometa in naročil ni presenetljivo, saj promet narašča že od avgusta lani, naročila pa celo od junija.
Promet se je povečal praktično v vseh sektorjih, še posebej pa v proizvodnji tran-
sportnih sredstev (+46, 9%), v rafinerijah nafte (+43, 7%), v proizvodnji kovin in kovinskih proizvodov (+20, 3%) in v proizvodnji kemičnih izdelkov ter sintetičnih vlaken (+20, 2%). Tudi pri naročilih so največ j o rast zabeležili v sektorju transportnih sredstev (+35, 8%), proizvodnji strojev in naprav (+20, 8%) in kovin ter kovinskih izdelkov (+19, 6%).
Minister za delo Cesare Salvi je z zadovoljstvom pozdravil objavljene podatke in poudaril, da je treba »zdaj to spremeniti v povečano zaposlovanje.« Tudi sindikati so zadovoljni zaradi naraščanja obsega prometa in naročil, od nove vlade Giuliana Amata pa zahtevajo, da ustvari pogoje za trajno gospodarsko rast, ki naj privede do zmanjšanja razkoraka med Severom in Jugom države.
Precej bolj previdno na objavljene podatke gledajo pri Confindustrii. Po mnenju podpredsednika Carla Callierija gre zgolj za konjunkturno izboljšanje, »medtem ko najvažnejši strukturni vozli italijanskega gospodarstva ostajajo še naprej nerazrešeni.«
Gibanje prometa in naročil v zadnjih 12 mesecih (v %)
	PROMET	NAROČILA
Februar 1999	-5,1	9,4
Marec	+0,5	1,3
April	-4,9	2,9
Maj	-1,3	2,3
Junij*	+0,8	+ 1,2
Julij	-0,3	+ 3,2
Avgust	+ 9,3	+ 2,4
September	+4,4	+ 5,5
Oktober	+ 3,1	+ 1,3
November	+ 10,7	+ 14,0
December	+ 13,6	+ 15,8
Januar 2000	+8,4	4,6
Februar	+21,5	+17,6
Po mnenju predstavnika študijskega centra Confindustrie Guida Guidija pa je treba tako veliko rast pripisati predvsem padanju vrednosti evra.
»Hitre blagajniške storitve« nova ponudba Kmečke banke
GORICA - Čedalje ostrejša konkurenčnost na bančnem tržišču sili danes denarne zavode, da vseskozi bogatijo svojo ponudbo z novimi, tehnološko kakovostnimi uslugami in da s še večjo pozornostjo sledijo potrebam svojih strank. V ta namen je goriska Kmečka banka pripravila posebno ponudbo, imenovano Hitre blagajniške storitve, katere cilj je odpraviti čakanje pred okenci.
Za kaj pravzaprav gre? Strankam Kmečke banke je odslej omogočeno, da se za določene bančne operacije izognejo vrstam pri okencih, tako da izročijo poverjenim osebam v zapečateni ovojnici ustrezne listine in vrednosti ter namenski obrazec z navedenimi naročili. Usluga je seveda mogoča samo pri podružnici, kjer ima uporabnik svoj tekoči račun. Ponudba Hitre blagajniške storitve, kijev prvi vrsti namenjena podjetjem in je povsem brezplačna, predvideva izvajanje raznih operacij, ki gredo od enostavnega pologa gotovme in čekov, predstavitve menic in plačilnih nalogov, do prošnje po krožnih čekih in plačevanja menic, raznih storitev ter davkov.
Ponudbo Hitre blagajniške storitve ureja ustrezna pogodba, ki jo morajo interesenti podpisati. Za vse ovojnice, ki jih bodo stranke izročile med dopoldanskim delovnim urnikom, se banka obvezuje, da bo izvedla operacije v teku dneva, oz. na dan, ki ga navaja stranka.
Računalniški virus prizadel azijsko in evropsko gospodarstvo
HONG KONG - Po azijskih in evropskih računalnikih je včeraj pustošil virus z imenom ILOVEVOU. Virus, ki se prenaša z elektronskimi sporočili, naj bi začel razsajati tudi že v Sloveniji m Italiji, nevaren pa je v poštnem programu Outlook.
Virus se je najprej pojavil v Hong kongu v podjetjih za odnose z javnostmi in investicijskih bankah. Siri se po sistemu elektronske pošte, ko uporabnik odpre sporočilo. Računalniški tehnik iz Hong konga meni, da virus izhaja s Filipinov in uničuje celome sisteme za prenašanje elektronskih sporočil.
Virus je doslej med drugim povzročil težave Dow Jones Newswires, danskemu parlamentu, danski televizijski mreži TV2 in danskemu ministrstvu za okolje in energijo.
Renault in Benelli bosta proizvajala skuterje
PARIZ - Francoski proizvajalec vozil Renault je preko svoje podružnice Renault Spori sklenil sporazum o tehničnem in komercialnem sodelovanju z italijanskim proizvajalcem skuterjev in motornih koles Benel-lijem. Družbi bosta skupaj razvijali povsem novo paleto skuterjev, in sicer z različnimi prostominami od 50 do 250 kubičnih centimetrov, so sporočih iz Renaulta. Prvi modeli, ki bodo nosili logotip Renaulta, bodo predstavljeni v prvi polovici prihodnjega leta. Renault bo italijanskemu partnerju pomagal predvsem z razvejano trgovsko mrežo in tehnologijo na področju varnosti, Benneh, ki v Evropi na področju skuterjev drži šestodstoten tržni delež, pa bo prispeval oblikovanje in tehnologijo na področju motorjev.
EVRO / VČERAJ DAN ZATIŽJA
Padanje vrednosti evra ne skrbi Evropske komisije
Marca manjša brezposelnost v Evropski uniji
BRUSELJ - Po dnevih pretresov in nezadržnem padanju je bil včerajšnji dan razmeroma miren za evro, ki sicer ni pridobil na vrednosti, zato pa si je po novem negativnem rekordu v dopoldanskih urah, v nadaljevanju nekoliko opomogel in Evropska centralna banka je včerajšnji tečaj določila pri 0, 8947 dolarja za evro.
Na Evropski komisiji včeraj niso izrazili zaskrbljenosti zaradi nizke vrednosti evra, saj so menili, da vrednost skupne valute, ki je v sredo dosegla rekordno nizko vrednost 0, 8913 dolarja, ne odraža moči evropskega gospodarstva.
»Evropska unija ima večji potencial za gospodarsko rast kot katerakoli druga regija na svetu in prepričani smo, da bodo v prihodnje zdravi gospodarski temelji odraženi tudi v višji vrednosti evra,« je menil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za monetarne zadeve Gerrasimo Thomas. Brezposelnost v EU se znižuje, unija ima zdrave javne finance in pozitivni tekoči račun plačilne bilance, sedaj pa se mora osredotočiti na spodbujanje gospodarske rasti, je menil.
Podobno je že v sredo članom odbora
Evropskega parlamenta za gospodarske in monetarne zadeve povedal podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Christian Noyer. Tudi ta je menil, da vrednost evra ne odraža zdravih gospodarskih temeljev, in izrazil pričakovanje, da se bo to v prihodnje zgodilo. Pri tem pa je ključni pomen pripisal nadaljevanju strukturnih reform.
Da se gospodarski položaj v Evropski uniji in na področju držav, ki so uvedle evro, izboljšuje, pričajo tudi včeraj objavljeni podatki Eurostata o brezposelnosti v marcu. Ta je bila na območju Evropske unije marca 8, 7-odstotna, kar je za desetinko odstotka manj kot mesec prej ter za 0, 7 odstotka manj kot marca 1999. Na območju enajsterice, ki je uvedla evro, pa je bila brezposelnost marca letos 9, 4-odstot-na. Enajsterica je mesec prej beležila 9, 5-odstotno brezposelnost, marca lani pa 10, 2-odstotno. Najnižjo brezposelnost, 2, 2-od-stotno, so imeh marca v Luksemburgu, daleč najvišjo, 14, 9-odstotno, pa v Španiji.
Za primerjavo velja omeniti, da so v ZDA marca beležih 4-odstotno brezposelnost, na Japonskem pa 4,9-odstotno.
ITALIJA / ZARADI DRAGEGA DOLARJA
Spet višje cene tekočih goriv
Od danes bodo goriva dražja od 10 do 20 Hrza liter
RIM - Danes se bodo v Italiji za 10 do 20 lir podražila tekoča goriva, tako da bo liter super bencina stal od 2.135 do 2.155, neosvinčeni bencin pa bo stal od 2.050 do 2.070 lir. Podražitve so posledica višanja vrednosti ameriškega dolarja, ki je v sredo presegel vrednost 2.170 lir. Ker surovo nafto plačujejo v dolarjih, je torej razumljivo, da se višajo cene tudi končnih proizvodov. Cena surove nafte seveda ni tako visoka kot v prejšnjih mesecih, a ponovno raste.
Tako so včeraj za sodček nafte brent z junijsko zapadlostjo v Londonu plačali 25, 40 dolarja, kar je 1, 6 odstotka več kot dan prej. V takem položaju je skoraj gotovo, da lahko pričakujemo nove podražitve, vsekakor pa ne pocenitve. Računati moramo, da za 30 lir dražji dolar podraži tekoča goriva za 5 lir pri litru.
Danes bo najdražji bencin družbe Shell. Super bo stal 2.155 lir (+20 lir), neosvinčeni pa 2.070 lir (+20 lir). Za deset lir se bo podražilo dizelsko
gorivo družb Shell in Erg, tako da bo po novem liter dizelskega goriva stal 1.670 lir. Prav tako se bo za deset lir podražilo utekočinjeni plin družbe Tamoil, ki bo stal 1.050 lir. To ceno je že v sredo dosegel plin za avtomobilski pogon družbe Shell, ostale družbe imajo nekoliko cenejša tekoča goriva. Ob teh podražitvah pa italijanskim avtomobilistom in avtoprevoznikom grozi še napovedana stavka črpalkarjev. Ti so včeraj sporočili, da stavk ne morejo več preklicati.
TEČAJNICE
1 s: 1/DO— I O-»A
1 EVRO= 1.936,27 LIRE
		
4. MAJ 2000	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	4.5.	3.5.
ameriški dolar	0,8947	0,8913
japonski jen	97,35	97,46
grška drahma	336,20	336,00
danska krona	7,4535	7,4532
švedska krona	8,1170	8,0550
britanski funt	0,5818	0,5711
norveška krona	8,1055	8,0600
češka krona	36,483	36,315
ciprska lira	0,57241	0,57241
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	258,36	258,26
poljski zlot	4,0852	4,0028
slovenski tolar	204,3251	204,2583
švicarski frank	1,5472	1,5411
kanadski dolar	1,3360	1,3252
avstralski dolar	1,5155	1,5156
novozelandski dolar	1,8252	1,8212
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
4. MAJ 2000
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
KsOIMLE VMLUIC	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	0,8948	0,8809
britanski funt	0,5752	0,5639
švicarski frank	1,5573	1,5254
danska krona	7,5962	7,3096
norveška krona	7,2627	7,8923
švedska krona	8,2754	7,8796
kanadski dolar	1,3502	1,3004
grška drahma	353,72	307,90
japonski jen	100,50	94,42
avstralski dolar	1,5854	1,4810
slovenski tolar	210,46 *	199,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	35,205
slovaška krona	55,35	43,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
4. MAJ 2000	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	0,8979	0,8808	2156	2198
britanski funt	0,5801	0,5674	3338	3412
kanadski dolar	1,3433	1,3121	1441	1476
japonski jen	98,9643	96,307	19,57	20,04
švicarski frank	1,5613	1,5321	1240	1264
norveška krona	8,2016	8,0049	236	242
švedska krona	8,2072	8,0094	235	242
grška drahma	336,1000	328,7547	5,76	5,89
danska krona	7,5775	7,3947	256	262
avstralski dolar	1,5361	1,5034	1261	1288
slovenski tolar	207,0877	201,6948	9,35	9,60
hrvaška kuna	7,9031	7,3066	245	265
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
				
4. MAJ 2000			INDEKS MIB 30: +1,76% J	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var. %
AEM	4,780	-1,40	FINMECCANICA	1,659 -3,71
ALITALIA	2,154	-0,96	GENERALI	30,490 -0,65
ALLEANZA	11,716	-0,77	MEDIASET	18,449 +0,81
AUTOSTRADE	7,502	-1,47	MEDIOBANCA	9,000 -0,65
BNL	3,546 +0,51		MEDIOLANUM	17,993 -0,36
COMU	5,088	-0,62	OLIVETTI	4,112 +0,53
BCA Dl ROMA	1,155	-0,68	PIRELLISPA	2,633 +0,19
FIDEURAM	17,597	+1,17	RAS	10,970 -0,79
INTESA	3,927	-2,43	ROLO BCA 1473	17,951 -0,31
MONTE PASCHI	3,420	-0,14	SAN PAOLO IMI	15,425 -0,08
BIPOPCARIRE	103,680 +3,68		SEAT PAGINE GIA. 4,904 -2,62	
EDISON	9,823	-1,25	TIM	11,428 +0,80
ENEL	4,661	-0,49	TEČNOST	4,252 -0,53
ENI	5,364	-0,55	TELECOM ITA	16,148 -2,74
FIAT	27,230 +0,47		UNICREDIT	4,504 +0,78
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA
-___ KRAJINA________________
TRST
Slovensko stalno gledališče
Danes, 5. maja ob 20.30 bo zadnja premiera v letošnji sezoni. Wendy Kesselman »Dnevnik Ane Frank« po dramatizaciji Francesa Goodricha in Alberta Hacketta. Režija Zvone Šedl-auer. Ponovitve: v četrtek, 11. maja °d 20.30 za red E, v sredo, 17. maja, °b 20.30 za red D, v petek, 19. maja °d 20.30 za red F, v soboto, 20. maja 20.30 za red B in v nedeljo, 21. ®aja ob 16. uri za red C.
Stalno gledališče »II Rossetti«
Dvorana Tripcovich
Do 7. maja bo Teatro Biondo Stabile iz Palerma izvajal delo »Annata Ricca«. Režija Roberto Guicciardini, igrajo Nino Martoglio, Giustino Durano, Tuccio Musumeci in Franco Scaldati. Spored: danes, 5. in jutri, 6. maja ob 20.30 ter v nedeljo, 7. maja ob 16.00.
Stalno gledališče La contrada
Gledališče Cristallo
Od danes, 5. do 14. maja bo na sporedu Pirandellovo delo »O di uno o di nessuno«. Režija Mario Licalsi. Spored: danes, 5. in jutri, 6. maja ob 20.30 v nedeljo, 7. maja ob 16.30, v torek ob 16.30 in ob 20.30, 10., 11., 12. in 13. maja ob 20.30 in v nedeljo, 14. maja ob 16.30.
Gledališče Miela
Danes, 5. maja ob 21.00 bo gledališka predstava »Stanotte vorrei parlare -ovvero storia di una passione« z Barbaro Della Polla.
GORICA
Kulturni dom
Od 8. do 13. maja gostuje z delom »Skrivno oko« Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Avtor predstave je Števen Dietr, režiser pa Lary Zappia. Urnik: 8. in 9. maja ob 20.30,
10.,	11., 12. in 13. maja ob 20.00.
VIDEM
Gledališče San Giorgio
Od 9. do 14. maja bo na sporedu »La
rosa dei teatri«. Izvajal bo Centro Ser-vizi e Spettacoli di Udine.
SAN VITO AL TAGUAMENTO
Gledališče Auditorium
(Niz Hicetnunc)
Danes, 5 maja ob 21.00 se bo odvijala predstava »il comportamento ridise-gnato« od in s Claudio Contin in Fer-rucciom Merisijem.
SLOVENIJA
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
Danes, 5. in 20. maja vedno ob 20.00
Pierre Corneille »Iluzija«. Priredba PDG. Režija Janusz Kiča.
V	soboto, 13. maja ob 20.00 gostovanje Spas teatra iz Mengša z delom »Balkanski špijon«.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 6. maja ob 20.30 gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta z Brechtovo »Malomeščansko svatbo«.
UUBUANA Drama - SNG
V	petek, 12. maja ob 20. uri gostuje SSG iz Trsta s predstavo E. Scole - R. Maccarija - G. Fantoni »Poseben dan«. Režija Dušan Mlakar.
furlanma-julijska
KRAJINA__________
1R§T
G|edališče Verdi
9. do 23. maja bo na sporedu Jidriana Lecouvreur di Francesco dea«. Spored: v torek, 9. maja ob 0-30, v četrtek, 11. maja ob 20.30, v nedeljo, 14. maja ob 16.00, 16. in 18. ®aja ob 20.30, v soboto, 20. maja ob •°0, v nedeljo, 21. maja ob 16.00 in v torek, 23. maja ob 20.30.
^stoPnice so v prodaji pri blagajni 8 edalisca in sicer od 9.00 do 12.00 in °d 16.00 do 19.00.
OPČINE
Slovensko kulturno društvo Tabor
Openska glasbena srečanja
V	nedeljo, 7. maja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop Ars Baroca Ensemble in zbora »I Pic-coli cantori della citta di Trieste«.
SAN VITO AL TAGUAMENTO
Gledališče Auditorium
(Niz Hicetnunc)
Danes, 5. maja ob 20.45 bo glasbena predstava »Theremin Vox« Marca Brosola.
Cerkev Sv. Lorenza (Niz Hicetnunc)
V	soboto, 13. maja ob 21.00 bo glasbena predstava »Glasbeni dogodki« Roberta Calabretta.
V	soboto, 20. maja bo glasbeno-poe-tično srečanje »Dissonanze« s Skupino Majakovskij in Nucciom Simonet-tijem.
VIDEM
Gledališče Giovanni da Udine
18. in 19. maja ob 20.45 koncert filharmoničnega orkestra iz Vidma. Vodi Anton Nanut, violončelist Mi-scha Maisky.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 15. in v torek, 16. maja ob 20.00 bo gostovala Opera in balet
SNG Ljubljana z delom Johanna Straussa mlajšega »Noč v Benetkah«.
Kulturni dom
22. maja bo v okviru glasbenega abonmaja nastopil Slovenski komorni zbor.
PIRAN
Gledališče Tartini
Danes, 5. maja ob 20.30 jazz koncert tria Renata Chicca.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V okviru 3. mednarodnega festivala kitare bo v sredo, 10. maja nastop pr-vonagrajencev državnega tekmovanja solo kitare.
UUBUANA Opera balet
Edward Clug »One-Bachelorette« in Kurt Jooss »Zelena miza«. Ponovitve: v torek, 9. maja ob 19.30; v soboto, * 19. maja ob 19.30; v sredo 17. in v četrtek, 18. maja vedno ob 19.30.
V	torek, 9. maja ob 11.00 in v sredo, 10. maja ob 19.00 VVolfgang Amadeus Mozart »Figarova svatba«
V	petek, 12. maja ob 19.30 in v četrtek, 25. maja ob 19.30 bo na sporedu Puccinijeva opera »Madame Butterfly«.
KRŠKO
Jutri, 6. maja, ob 19.30 gostuje Slovensko Narodno Gledališče - Opera balet s Puccinijevo dramo »Maaame Butterfly«.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANMA-JULIJSKA krajina
(;jf ,rjlrnarski park in muzej sta odprta od pom 18 im so^ote °d 9.00 do 19.00 (blagajna d n 'Jj1 °b nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobota
bLš ekod210°do 24 0°-
..a konjušnica Miramarskega gradu: do 21 l9q(? d°do na ogled »Fotografije & Risbe 1924 9« Henrija Cartierja - Bressona. Oglei do7-vsak dan vključno ob praznikih od 10.0
PalaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt j v ln telegrafski muzej. Ogled je može: Prt l1’ tudl ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za lic °t °° Praznikih). Za vodene obiske lahko pok p 8 6 na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. tiari*!13 Pajaca na Trgu Vittorio Veneto 1 (1 cli v z8°dovinska fotografska razstava »I 101 Gj suHa scienza a Trieste«. jj ^orcičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20 ilusf13 ?.®led 80 fotografije Miroslava Janeka h Diat 1 acde Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek Petek od 9.00 do 15.00.
ti& n j ®assanese (Trg Giotti 8): Do 15. maja j Her j j razstava Rada Jagodica in Claudie Stei 17 fL ,rnik: torek, sreda, četrtek in petek o( Gal d° 20 °0.
Ujj-p^ia ^ettori Tribbio 2: Na ogled je razstav; Siaus111!) °V Ekarjev Alda Farna in Olivi; 10 nnSj °azstava bo odprta še danes, 5. maja o< Ra2 d° l2-30 in od iZOO do 19.30.
(Gj s avna dvorana Turistične ustanove Trs DUl! an Nicold 20): na ogled dela Gjuglielm; 9 In ZZa 'd segni segreti«. Razstava bo odprta d( pejvala 8 sledečim urnikom: od ponedeljaka d< 13 On °d 9'00 do 19.00, v soboto od 9.00 d< Ga]e ’.zaPrto ob nedeljah in praznikih. pnudriia Studio Tommaseo: »Sodobni Trst —' .8°ts«. Do 18. maja razstavlja tretja skupim
Muz ^ ustvarjalcev.
Ufngfl kevoltella: »Giannino Marchig - tržašl dves/1 ,.v Firencah«. Do 21. maja je na ogle torku0 s, in grafik. Urnik: vsak dan razen o Gal d..°d 10 00 do 19.00.
Galer- . -00 do 19.00. bp ra 1,a Dipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 6. junij od je t av iala umetnica Lucia Pescador. Urnil Ptoznikih^0 vsak dan razen ob sobotah i
še j°ja ®otel Excelsior (Riva Mandracchio 4
Hutkovic6 maia d° na ogled razstava Bogdan
Pa oeK,3] ^r2aSke knjigarne: do torka, 9. maja j decim u rafstava 0 arhitektu Simonittiju s sit
13.00	in™4m: °d torka do sobote od 9.00 d ProstnT'k°^ 16 00 do 19.30. Del razstave je
10.00	d 1 ZSKD od ponedeljka do petka o

■J9jT0g c
A. 2ini<' ™aia °b 18.00 bo v Župnijskem domu slik. Hnk ™r08e§ka ul. 24), otvoritev razstave pnika a™entov in liturgičnih predmetov žu-tiici sm tdekan3 msgr. Andreja Zinka ob 50-let-Uvrš(.a 11 ,^azst:ava bo odprta do 9. maja in se druee c,V skl°P prireditev ob 55-letnici konca 8e svetovne vojne.
»G. Negrisin«; do 15. maja je na ogled razstava o dinozavrih. Urnik: v tednu
od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ob praznikih pa od 10.00 do 12.00.
GORICA
Kulturni dom: do 10. maja razstavlja goriška slikarka Laura Grusovin. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
SPETER
Beneška galerija: predstavlja svoja zadnja dela umetnica Teresa Lendaro, razstava bo odprta še jutri, 6. maja od 10.00 do 12.00.
CORDOVADO
Palača Cecchini (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo razstava »O fotografiji in preko«, na ogled bodo dela Grazie Azzali, Adriana Perinija in VValterja Criscuola. Umik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
SAN VITO AL TAGUAMENTO
Antiču Ospedale dei Battuti (Niz Hicetnunc):
do 21. maja bodo naslednje razstave: »Brez naslova« Renza Cervo Vukoviča; »Med enim in drugim medijem se premikam s skoki ali premočrtno« Maria Catta; »Ksms. Konoba Standard Matrbc System« Konobe; »Projekt 1000 lir« Le Mille; »Črta 90.000 frames« Giovannija De Roia in »V živo« Bruna Aita. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do
20.00.
Občinska knjižnica (Niz Hicetnunc): do 21.
maja bosta naslednji razstavi: »Zgodbe o pošastih« Miguela Angela Martina in »Predmeti o pisavah« Giannija Pignata in Skupine Majakovskij. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
Cerkev Sv. Lorenza (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo razstava »Kličite me Ismaele« Giannija Pasottija. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
Ex Essicatoio Bozzoli (Niz Hicetnunc): do 21. maja bodo razstave »Blasted Landscapes« skupine raznih umetnikov; »Requiem« Fauste Squatriti in »Dormienti« Elisabette Novello. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
Park palače Rota (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo na ogled razstava »Reliquari« Flavia Da Rol-da. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
Stolp Scaramuccia (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo na ogled razstava »Kaj so oblaki« Piotra Barbarevvicza in Anne Cinelli. Umik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do
20.00.
SESTO AL REGHENA
Salone Abbaziale (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo na ogled razstava »Skulpture v času«Vincen-za Balene. Umik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
VALVASSONE
Zgodovinsko središče (Niz Hicetnunc): do 21. maja bo na ogled skupinska razstava »Prehodi«. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00.
PASSARIANO
Villa Manin (Niz Hicetnunc): do 21. maja bosta na ogled skupinska razstava »VVelcome to« in »Hicetnunc ’99« Maria Catto. Umik: od torka do nedelje od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do
18.00,	zaprto v ponedeljek.
_________________LACIJ_________________
RIM
Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-23.00. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385.
Palazzo delle esposizioni (Ul. Nazionale 194):
Do 10. julija bo odprta razstava fotografij agencije Magnum z naslovom »Magnum - pričevalci in vizionarji, 1989-1999: svet v desetih letih fotografije«. Razstava bo odprta vsak dan razen torka od 10.00 do 21.00; vstopnina znaša
15.000	lir.
Palača Barberini (Ul. Barbarini 18): do 18. junija je na ogled razstava Goya. Urnik: torek, sreda, četrtek in nedelja od 9.00 do 19.00, petek in sobota od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. Informacije, rezervacije, vodeni ogled razstave: 06-32810 ali www.ticketeria.it
______________SLOVENMA_________________
STRUNJAN
Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan: do 24. maja razstavlja najnovejša dela ak. kipar Lovre Inkret.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven umika.
LIPICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so še lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven umika.
NOVA GORICA
V Hitovem Paviljonu je na ogled razstava grafičnih listov in pejsaž goriškega slikarja in grafika Franca Duga. Razstava bo odprta do 23. maja.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na
ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure..
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
UUBUANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«.
Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Moderna galerija Ljubljana: v zgornjih prostorih galerije je razstava Lojzeta Spacala »Retrospektiva«. Na ogled je do 4. junija.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Umik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli.
SLOVENIJA / USTAVNA SPREMEMBA VOLILNEGA SISTEMA
Predlog ZLSD dobiva vse večjo podporo
Proporcionalni sistem z ustreznim volilnim pragom
' LJUBLJANA - Po zavrnitvi zakonskega predloga socialdemokratske stranke o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu je parlamentarna komisija za volilni sistem in ustavne spremembe v slovenskem državnem zboru na izredni seji nadaljevala obravnavo predloga skupine poslancev na Čelu z Miranom Potrčem (ZLSD) za začetek postopka za spremembo ustave v smeri ustavne določitve sorazmernega predstavništva z obvezno per-sonalizacijo volitev.
S ponujenimi spremembami bi z dopolnitvami 80. Člena ustave med drugim že v ustavi določili sorazmerni oziroma proporcionalni volilni sistem za volitve poslancev v državni zbor, določili ustre-
zni volilni prag za vstop v parlament ter zagotovili takšne ustavno-pravne ali zakonske rešitve, ki bi zagotavljale večjo personali-zacijo oziroma odloCilnej-ši vpliv volivcev pri izbiri kandidatov.
Janez Janša (SDS) je ocenil, da so predlagane spremembe sporne s stališča ustavnega reda, ker naj bi šlo pri njih za retrogradno poseganje v pravice, ki jih je ustava dajala volivcem v Času volilnega referenduma. "Samo v primeru, Ce se doseže visoka stopnja soglasja o ustavni spremembi, ki bi šla v smeri volilnega referenduma iz leta 1996, je mogoče dobiti še bolj kvalificirano večino za morebitni potrditveni referendum, " je opozoril Janša.
Predsednika združene
NOVICE
Prireditve ob prazniku mesta Ljubljane so se začele včeraj
LJUBLJANA - Ljubljanska županja Vika Potočnik bo 22. maja obiskala župana Moskve, s katerim bosta podpisala sporazum o sodelovanju med mestoma na področjih kulture, gospodarstva in izobraževanja, županjo pa bo na obisku spremljala tudi gospodarska delegacija glavnega mesta. Potočnikova in ljubljanski podžupan Anton Colarič sta poleg tega včeraj predstavila tudi spored prireditev ob dnevu miru 9. maju, prazniku mesta Ljubljane. Prireditve so se zaCele že včeraj, ko so pripravifi pohod po poti okoli Ljubljane za vrtce, zvečer pa so se študentje pomerili v teku na Ljubljanski grad. Danes se bodo po poti okoli Ljubljane podali tudi osnovnošolci in srednješolci, zvečer pa se bo na Prešernovem trgu zaCelo praznovanje mestnega praznika. Jutri, 6. maja, pa bo potekal tradicionalni, že 44. rekreativni pohod po poti okoli Ljubljane. Zaključna kulturno zabavna prireditev praznovanja bo isti dan med 10. in 12. uro na Prešernovem trgu. Potočnikova je dodala, da naziv Častne občanke mesta Ljubljane za letošnje leto prejme akademkinja Lidija Andolšek Jeras, nagrade mesta Ljubljane pa Metka Klevišar, Darko Podrebršek, Kulturno umetniško društvo "France Prešeren", Papirniški pihalni orkester Vevče in Plesna šola Kazina. (STA)
stranke Franca Zagožna (-SLS+SKD) je zanimalo, ali ne bi postavitev razmeroma visokega volilnega praga za vstop v parlament imela že učinkov večinskega volilnega sistema, kar bi na nek način sledilo ti. volilnemu referendumu s konca leta 1996 ter s tem tudi odpravilo spornost predlaganih ustavnih sprememb. Sicer pa se je v primeru ustavnih sprememb zavzel za razpis potrditvenega referenduma.
V	nasprotju s strankinim predsednikom pa je njen podpredsednik Lojze Peterle odločno zavrnil možnost, da bi po ustavni poti obšli referendumsko izraženo voljo in odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo po uzakonitvi dvokrožnega večinskega sistema.
Konstraktivnejšo pot je ubral poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, za katerega bi se lahko konsenzu med političnimi strankami približali tako, da bi vsa prizadevanja osredotočili v oblikovanje sprememb, ki bi omogočile "maksimalno perso-nalizacijo volitev". Prav to naj bi namreC tudi predstavljalo bistvo obeh predlogov, tako zavrnjenega zakona za uvedbo večinskega sistema kot obravnavanih sprememb ustave.
V	LDS smo za iskanje kompromisa, je poudaril Tone Anderfic in dodal, da bo stranka v zvezi z načrtovanimi spremembami volilnega sistema podprla vsak predlog, ki bo dosegel dvotretjinsko podporo v DZ.
Zaradi domnevnih dogovarjanj ZLSD z dragimi strankami o dviganju volilnega praga je Sašo PeCe v
imenu SNS napovedal, da - predlaganih ustavnih sprememb ne bodo podprli.
Predlog ustavnih sprememb pa še naprej podpirajo pri DeSUS. V imenu stranke je Ivan Kebrič elane ustavne komisije opozoril le na smiselnost nadaljnjega "prepričevanja prepričanih" - z obeh strani.
Čeprav sta se Anderlič in Darja Lavtižar-Bebler (-oba LDS) zavzemala za to, da bi komisija že na včerajšnji seji odločala o podpori oziroma sprožitvi postopka za predlagano ustavno revizijo, je komisija na koncu s potrebno dvotretjinsko večino (14 glasov) odločila, da bodo do naslednje seje pridobili dodatna strokovna pojasnila v zvezi z vsemi odprtimi vprašanji iz razprave. (STA)
PORTOROŽ / TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA 1
Spel slovenski »Mediteran«
Tečaj, ki bo potekal že sedmič po vrsti, bo na sporedu od 31 julija do 13. avgusta
PORTOROŽ - V Portorožu bo od 31. julija do 13. avgusta potekal že sedmi poletni teCaj slovenskega jezika z naslovom "Halo, tukaj slovenski Mediteran". Udeleženci tečaja imajo možnost pridobitve štipendije ministrstva za šolstvo in šport, konCni rok za prijavo pa je 15. maj. Na teCaj, ob koncu katerega bo možno opraviti izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika, ki je potreben za vpis na slovenski univerzi ali za pridobitev slovenskega državljanstva, se je treba prijaviti do 16. junija. Udeleženci teCaja, ki ga pripravljata Znanstvenoraziskovalno središče Koper v sodelovanju z
izobraževalnim centrom Modra, se bodo po dopoldnevih štiri šolske ure učili slovenski jezik, in sicer s spoznavanjem jezikovnih struktur in konverzacijo. Popoldne pa bodo na voljo različna predavanja in delavnice, v okviru katerih bodo spoznavali Slovenijo in njeno kulturo.
Poletni tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot tudi tistim, ki osnove slovenskega jezika že znajo, pa bi radi svoje znanje izpopolnili. Zaželeno je, da so udeleženci stari najmanj 15 let. Udeleženci prvi dan opravijo razvrstitveni test in so glede na rezultat razvrščeni v eno izmed
začetnih, nadaljevalnih ali izpopolnjevalnih skupin. Omenjeni izpit iz aktivnega znanja slovenščine lahko ob koncu tečaja opravljajo študente najvišje skupine. Skupino sestavlja največ 12 oseb. TeCaje vodijo strokovno usposobljeni lektorji, ki se že vec let ukvarjajo s poučevanjem tujcev.
Za pridobitev štipendije šolskega ministrstva morajo kandidati poslati prošnjo s kratkim življenjepisom in - po možnosti - s priporočilom slovenskega društva ali organizacije v tujini komisiji pri službi za mednarodno sodelovanje na Ulico stare pravde 6 v Ljubljani. (STA)
KOROŠKA / HAIDERJEVO DARILO -i
Ob plebiscitu prispevki manjšini in Slaroavshijcem
CELOVEC - Koroški deželni glavar Jorg Haider je napovedal, da bo dežela Koroška ob letošnji 80-letnici koroškega plebiscita deležna posebnega darila: iz državnega proračuna bo odobreno plebiscitno darilo v višini 80 milijonov šilingov. Darilo bo razdeljeno med juž-nokoroškimi občinami v tedanji plebiscitni coni A, po pet milijonov šilingov pa bodo dobili koroški Slovenci in Sta-roavstrijci v Sloveniji. Denar bo namenjen za konkretne projekte.
Haider je omenjeno plebiscitno darilo napovedal na skupni prireditvi nemškonacional-nega koroškega »Hei-matdiensta« (KHD) in Zveze koroških brambovcev (KAB) v (dvojezični) občini Galicija. V okviru prireditve so enojezični učitelji Haiderju predali resolucijo, v kateri zahtevajo enak položaj kot dvojezični učitelji, predsednik KHD-a Josef Feldner pa je Haiderja pozval, naj »prepreči vsakršno diskriminacijo večinskega naroda.«. (I.L.)
AVSTRIJA / POPIS 2001
V vprašalniku prvič vsi jedki narodnih skupnosti
DUNAJ - Pri rednem popisu prebivalstva spomladi leta 2001 bo avstrijska država prvič vprašala po je-zikih vseh šestih v Avstrji priznanih narodnih sku-pnosti. Pod vprašanjem štev. 6 bodo Avstrijke in AV' strijci lahko prekrižali rubriko, v kateri so - pole)! nemščine - kot občevalni jezik navedeni »gradišcafl' ska hrvaščina«, »romanes«, »Češko«, »slovaško«' »slovensko« in »madžarsko«. Tozadevne popisne po-le so že v uporabi pri zdajšnem poskusnem popisu, )e sporočila nova informacijska agencija hrvaškega ceP' tra na Dunaju oz. v Železnem »Nevvs-Service«.
Pri zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 je bi1 najbolj razširjeni manjšinski jezik v Avstriji hrvaščin8 (29.596 oseb), sledili pa so madžarščina (19.638 oseb)' slovenščina (19.289 oseb) ter češčina (9.822 oseb).
Pri vseh teh podatkih so upoštevani samo avstrijsk1 državljani, vprašanje po občevalnem jeziku pa izreC' no ne pomeni vprašanje po narodni pripadnosti’ Kljub temu država rezultate popisa uporablja pri do' loCanju naselitvenega območja in s tem - vsaj delorP8 - tudi za priznavanje manjšinskih pravic. (I.L.)
TITO / VČERAJ MINILO DVAJSET LET OD SMRTI PREDSEDNIKA NEKDANJE JUGOSLAVIJE,
V Savinjskem gaju škode za sedem milijonov tolarjev
MOZIRJE - Neurje s toCo, ki je v torek popoldne divjalo nad Savinjskim gajem v Mozirju, je po prvih neuradnih podatkih povzročilo za sedem milijonov tolarjev (nekaj manj kot 70 milijonov Ih) škode, je za STA povedal predsednik upravnega odbora gaja Darko Belej. Kljub temu, da je uničeno več kot milijon tulipanov in dragega cvetja, pa Savinjski gaj ne bo zaprl vrat. Ogled parka je tako še naprej možen vsak dan, cene vstopnic pa so zniža-li. Po Belejevih besedah je pohebno takoj zamenjati vse rastline, zlasti tiste, ki poleti cvetijo. Upravni odbor Savinjskega gaja je za pomoč ob novi nasa-ditvi cvetličnih gredic zaprosil slovenske cvetličarje in vrtnarje. Pri tem imajo težave, saj trenutno na slovenskem cvetličnem trgu ni dovolj cvetočih rož. Cena vstopnic za ogled parka je z včerajšnjim dnem znižana in znaša za odrasle 500, za skupine 400 in za ohoke 300 tolarjev. (STA)
Našli ponarejene bankovce za 5000 tolarjev
LJUBLJANA - Na območju Novega mesta, Ljubljane in Kranja so odkrili ponarejene bankovce za 5000 tolarjev. Komisija za ugotavljanje ponaredkov pri Banki Slovenije je bankovce pregledala in ugotovila, da gre za ponaredke, ki so izdelani s pomočjo računalniške tehnike ter tiskani na papir brez zaščitnih elementov.
Ugotovili so, da gre za ponarejene bankovce serije 1997, ki so zaščiteni z zlato folijo s serijskimi številkami, ki se zaCnejo na PC183, PC576 in PC784, neznanec pa jih vnovCuje na bencinskih servisih, trgovinah, poštah, gostinskih lokalih in bankah. Po dosedaj zbranih podatkih policisti predvidevajo, da se bo vnovCevanje ponarejenih bankovcev nadaljevalo. (STA)
Po dveh desetletjih se v bivši SFRJ Trta spominjajo na različne načine
LJUBLJANA, BEOGRAD, KUMROVEC - Hišo cvetja na beograjskem Dedinju je ob včerajšnji 20. obletnici smrti predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita obiskalo nekaj delegacij borčevskih organizacij in Častilcev maršala Tita iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Državljani Slovenije in Hrvaške so si morali za obisk priskrbeti vizum. Na grob je kot vsako leto prišla položit venec tudi 78-le-tna vdova Jovanka Broz. Nek beograjski upokojenec pa je za jugoslovanski Časnik Danas današnjo Jugoslavijo brez Tita opisal z besedami: "Sedaj se nas vsi izogibajo, kot dahi imeli aids". V številnih uradih v ZRJ še vedno visijo fotografije maršala Tita tako kot pred 20 leti.
V hrvaškem Zagorju v Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, pa so se vCeraj, točno ob 15.05 uri, oglasile sirene. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Zveza protifašističnih borcev Hrvaške organizira-
la spominsko slovesnost, katere so se udeležili predstavniki lokalnih oblasti, političnih strank in udeleženci protifašističnega boja. Pred slovesnostjo so v Kumrovcu zadonele partizanske pesmi. Na Titov spomenik (na posnetku AP) so vence položili tudi predstavniki različnih protifašističnih združenj iz Italije, Slovenije in BiH.
Na Titovem pogrebu 8. maja 1980 je vence na njegov grob položilo 276 predstavnikov držav in vlad, 268 ministrov in tujih veleposlanikov ter Četrt milijona različnih delegacij iz Jugoslavije.
Tako kot zadnja leta tudi letos mineva 20. obletnica smrti predsednika nekdanje SFRJ, mašala Josipa Broza Tita, v slovenski prestolnici dokaj neopazno, le nekaj skopih prispevkov v slovenskih medijih pa je spomnilo na žalovanje prebivalcev pred dvema desetletjema. .
Enajst let po smrti velikega voditelja je Jugoslavija razpa-
dla, njegovo ime pa je zatem hitro zaCelo izginjati iz vsakdanjega življenja Slovencev. Eno od glavnih ljubljanskih ulic, Titovo cesto, so preimenovali v Slovensko in Dunajsko cesto> Titov spomenik so iz parka Tivoli
prestavili v muzej, podob1) usoda je doletela njegove šteV1 ne doprsne kipe. Sirena, ki se) po njegovi smrti oglašala vsa* ga 4. maja ob 15.05 uri, pa je z zdavnaj utihnila.	i
(STA/APA/Hii^
KOLESARSTVO / KDAJ SE BO VRNIL?
Pantani: Giro ne, Tour mogoče
Kolesar včeraj spet pred preiskovalci
BOLOGNA - Marco Pantani se zane-sljivo ne bo udeležil letošnje dirke po daliji, ki se začenja 13. maja. Novico je sporoCil kolesar sam, tik pred novim zaslišanjem v zvezi z jemanjem prepovedanih poživil pri javnem tožilcu v Ferrari.
V pogovoru s Časnikarji je Pantani namignil na možnost, da bi se letos udeležil francoskega Toura. »Ne vem s®> kdaj bom spet zaCel tekmovati. Vrnil se bom, ko bo moje počutje opti-nialno. Mislim, da bo to kmalu, a ničesar ne obljubljam, ker bi bilo res žalo-fdio, ko bi obljub ne mogel izpolniti,« Je še dejal Pantani, ki je tuid dejal, da redno trenira, Čeprav precej manj kot 1)1 moral.
Pantani, zmagovalec italijanskega .ra iz leta 1998, ki je lani po prepričljivem vodstvu moral odstopiti zaradi povečane stopnje hematokritov v ^rvi, se je letos že skušal vrniti na dirke, a si je kmalu premislil in napo-Vedal začasno prenehanje kariere.
Kolesarski as, ki je padel v nemilost Preiskovalcev, a ga navijači še vedno
obožujejo, del kritike pa je do njega zelo prizanesljiva, je na včerajšnjem zasliševanju pojasnjeval sodniku, Cernu so njegove ime zasledili v računalniku prof. Conconija. Leta 1994 je imel na začetku sezone povsem normalno stopnjo hematokrita (40, 7 %), na koncu,, ko je z izjemnimi uspehi prvič zaslovel v svetovnem merilu, pa je ta s topnja z našala 58%.
Kaj je Pantani točno povedal sodniku, je seveda preiskovalna tajnost, kolesar pa trd, ida je bil prepričljiv. V zvezi s Conconijem je Pantani dejal, da ga pozna in zelo ceni. »V Ferraro sem zahajal, ker je blizu mojega rodnega Cesenatica. Tja me je usmeril zdravnik moštva Carrera, pri katerem sem tekmoval.«
V dokumentih, ki so jih zaplenili Conconiju, je Pantanijevo ime mogoCe zaslediti tudi v letu 1998, Pantani pa je baje dokazal, da se od leta 1995 dalje ni veC posluževal centra v Ferrari.
Pantani se je vCeraj pogovarjal s Časnikarji prvič po neuspelem na španski dirki Vuelta Valenciana.
KOŠARKA / PO SINOČNJI ZMAGI V 3. TEKMI V CASTELFRANCU h
Jadran Nuova Kreditna si je zagotovil obstanek
Po zelo izenačenem dvoboju odločilni borbenost vseh in uspešen met za tri točke hladnkovrnega Slavca
Castelfranco - Jadran Nuova Kreditna 68:75 (32:35)
CASTELFRANCO: Carlesso 11 (0, 4:7, 1:1), Marconato 10 (0, 5:6, 0:1), Baldissera 6 (2:2, 2:6, 0:2), Lanza 16 (2:2, 7:9, 0:2), Bol-zan 2 (0, 1:2, 0), Tegon 6 (1:1), 1:3, 1:3), Fantinato 8 (2:2, 2:6, 0:1), Tognana 5 (3:3, 1:2, 0:1), Guidolin 4 (2:2, 1:1, 0), Pasqua-letto nv. Trener: Abate. SON: 28, PON: Baldissera (40).
JADRAN NUOVA KREDITNA: Oberdan 23 (9:9, 4:7, 2:4), Slavec 15 (6:7, 3:4, 1:6), Hmeljak 7 (1:2, 3:3, 0), Franco 2 (0:2, 1:3, 0), Crisafulli 17 (4:6, 2:2, 3:5), Samec 11 (3:5, 4:6, 0:12), Kocjančič, Šušteršič, Budin, Se-mec niso vstopili. Trener: Bru-' men. SON: 19, PON: Samec (38).
Sodnika Latini iz Buddria in Vanni Degli Onesti iz Reggio Emilie.
CASTELFRANCO - Čeprav z zamudo so Jadranovi košarkarji
sinoči vendarle dosegli zastavljeni cilj. Z zmago v tretji tekmi prvega kroga play outa proti Ca-stelfrancu so si zagotovili obstanek, za katerega je večji del sezone kazalo, da ga bodo dosegli z uvrsti ti vjo med prvih osem, naposled pa se je bilo treba do njega dokopati po najbolj strmi poti - z zmago na gostovanju v vedno neugodnem Castelffancu.
Zahvaljujoč se brobenosti in zbranosti vseh Brumnovih ključnih mož in tudi s pomočjo male, a glasne in učinkovite »task for-ce« navijačev, ki so jadranovcem sinoči zvesto sledili na gostovanju, je združena ekipa po ne lepem, a izjemno napetem srečanju le strla odpor trdoživih gostiteljev.
Kot smo že zapisali je nedeljski poraz v drugi tekmi povzročil med gostitleji pravi potres z zamenjavo trenerja in odstranitvijo nepokornega igralca Gaspa-
rinija. Kljub temu (ali pa ravno zavoljo tega) je Castelfranco zaCel boljše in si priigral vodstvo z 11:6, zlasti po zaslugi Benetto-novega mladinca Carlessa, ki je v petih minutah dosegel 9 točk in 11 od prvih 13 Castelfranca. Z dobro skupinsko igro je Jadran prvič povedel v 10. minuti, v petnajsti pa dosegel najvišjo vodstvo 25:21. To prednost je ohranil do 5. minute drugega dela, ko sta Lanza in Marconato poskrbela za delni izid 7:2 in vodstvo Castelfranca z 49:45. Odtlej sta se moštvi stalno izmenjavali v vodstvu do ključnega meta za tri točke Slavca 34 sekund pred koncem tekme. Kristjan je vzel pogum v roke (dotlej je imel v trojkah nespodbudno razmerje 0:5) in sprožil met, ki je popolnoma dotolkel nasprotnike, jadranovcem pa odprl pot do najdragocenejše zmage v letošnji sezoni. (Kaf)
NOVICE
CouHhard je zdrav
Barcelona - Zdravniška komisija Mednarodne avtomobilistične zveze FIA je vCeraj pregledala »kotskega dirkača Davida Coultahrda, ki je bil v to-e) žrtev hude letalske nesreče, v kateri pa jo je od-nesel brez prask. Dr. Syd VVatkins je ugotovil, da P^kac fizično in psihično ne Čuti psoledic nesreče ® bo lahko zato v nedeljo redno nastopil na VN Panije v formuli ena.
Rimski turnir bo kvaliteten
" Na predstavitvi teniškega turnirja Masters eries Roma 2000 (bivše mednardno prvenstvo aiije) je, ki se bo pričelo v ponedeljek na pre-t r)vljenih objektih Fora Italica, je Adriano Panat-Povedal, da mu je vodstvo poklicne teniške eze ATP zagotovilo prisotnost na turnirju pet-esetih najboljših igralcev na svetu, med kateir-11 pa ne bo poškodovanega Samprasa. Že včeraj e je v družbi zaročenke Steffi Graf v Rimu mu-
v !1 teniško prvenstvo tudi brez tenisa tna obiskovalcev igrišč zahaja tja za °)ega lastnega imidža in mastnih pojedin.
Manchester še prvi
Piv r H ; Kljub izpadu iz letošnje lige evropf Se ak°v je angleški prvoligaš Manchester Un rfi !laPrej vodilno moštvo klubske lestvice Met
,.	„ ZdniStania ra nnanmptnn ranHnvinn m
Pivi °	Na drugem mestu je rimski La
fin ,osnierici so seveda še naprej tudi vsi Stirji n i^ti lige (FC Barcelona, Bayem Muem r; Madrid in Valencia), finalist pokala UEF, ee] . . Galatasaray pa je s sedmim mestom < Najvišjo uvrstitev v klubski zgodovini.
Snaidero v finalu
dov . ^tanaino tekmo konCnice A2 fige za napre-e Pr°ti Napoliju in se uvrstil v polfinale, v Vorno™^6 k° Pomeril z zmagovalcem dvoboja Li-
in Utah izenačena
krop, v ' Ekipa Seattle SuperSonics je v prvem dvom . onCnice košarkarske lige NBA v domači skur)11 ■ Premagala Utah Jazz s 104:93, s Čemer je Peta	V ^agah izenačen na 2:2. Odločilna
l6c f!Enia bo danes v Salt Lake Cityju, zmagova-rj] s p Jo v drugem krogu (na štiri zmage) pome-
KOŠARKA / 2E DREVI V GRADEZU
NOGOMET / DISCIPLINSKI UKREPI
Domovci še za drugo mesto
Po zmagi v Latisani je prvenstvo zanje spet zanimivo
Vesna v nedeljo brez treh kaznovanih igralcev
Tekmo predzadnjega kola košarkarske D lige v rdeCi skupini za napredovanje bodo igralci Doma Mark odigrali že drevi. V Gradežu se bodo, s pričetkom ob 20.30, pomerili s tamkajšnjim Grade-sejem. Po zmagi proti Latisani je prvenstvo spet postalo bolj zanimivo tudi za Lebanove fante. Se vedno lahko namreC računajo na osvojitev končnega drugega mesta in posledičnega igranja dodatne tekme za napredovanje. Njihov položaj je namreC precej boljši kot bi se dalo sklepati sodec po lestvici. Ta je zdaj taka: Gradese in Gemona 16, Arte, Dom Mark in Carfriula-na 12. Ge bodo domovci drevi zmagali, se bo položaj Gradeseja precej zakompliciral, saj bo v zadnjem kolu igral v Huminu proti Gemoni. Dom bi ga lahko z zmago v zadnjem kolu proti tržaškemu CUS-u celo dohitel na 2. mestu in prehitel zaradi pozitivnega obračuna v medsebojnih tekmah (2:0 v zmagah).
»Skušali bomo narediti vse, da svojo sezono podaljšamo. Fantje so motivirani in spet trenirajo z navdušenjem, tako da smo lahko pred drevišno tekmo optimisti,« je povedal Livijo Semolič.
Pred izredno pomembnim zadnjim kolom v amaterskih figah je disciplinska komisija izrekla še niz zadnjih kazenskih ukrepov, ki pa bodo tokrat prizadela samo ekipe tistih naših društev, ki so se že uvrstila v play-off oziroma so izpadla. V promocijski figi je bil tako s prepovedjo igranja za dve koli diskvalificiran elan Primorja Mario Lando, zaradi enajstega opomina pa bo eno kolo miroval nogometaš Zarje Gaje Andrea Donag-gio.
V 1. amaterski ligi je Vesna na derbiju proti Mladosti v Doberdobu dopdobra »očistila« svoj seznam kaz-
____________CELOVEC / SPORI NA KOROŠKEM_________
Wrolich odličen na dirki profesionalcev
Na močni mednarodni dirki v Frank furtu je zasedel 10. mesto - Soliden tudi v Trentinu
FRANKFURT/CELOVEC - Kolesar Peter »Paco« VVrofich, koroški Slovenec iz LoC ob Baškem jezeru, je na 206 kilometrov dolgi klasični dirki okrog Henningerjevega stolpa v Franldurtu zabeležil eno svojih doslej najboljših uvrstitev kot profesionalec v nemškem teamu Gerolsteiner. Na izredno močno zasedeni mednarodni dirki je osvojil odlično 10. mesto! V cilj je prispel z zaostankom samo 2:32 minut za zmagovalcem Kai Hundertmarkom (Team Telekom Nemčija). Drugi je postal Matteo Tos-sato, tretji pa Jens Heppner.
VVrofich je že pri svojem prvem nastopu na tej dirki leta 1999 s 15. mestom dosegel odlično uvrstitev in bil najboljši neo-profesionalec. Sele pretekli teden je VVrolich na dirki po italijanski pokrajini Trentino (Giro del Trentino) zabeležil dve odlični uvrstitvi: 3. mesto v prvi etapi in 10. mesto na zaključni etapi.
SAK brez borbe do treh točk
CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) je v 21. krogu prvenstva v regionalni ligi-sredina (3. avstrijska liga) brez borbe osvojil tri točke. Prvenstvene tekme na nogometnem igrišču v Trnji vasi ni bilo, ker se je nasprotnik SV Rapid Lienz z začetkom vigredne sezone zaradi stečaja kluba odločil za razpustitev svoje članske ekipe. Nogometna zveze je zato odločila, da se vse tekme SVR Lienz na lestvici upoštevajo z rezultatom 3:0 in tremi točkami za nasprotnika.
Na 14-mestni lestvici regionalne lige-sredina je SAK še naprej na 12. mestu. Naslednji nasprotnik SAK je v gosteh vodeči na lestvici Bad Bleiberg, ki kljub porazu se naprej prepričljivo vodi za 50 točkami pred Spittalom (41).
Šahisti SSZ Celovec niso uspeli
CELOVEC - Prvi ekipi Slovenske športne zveze/Zveza Bank ni uspel podvig v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. V zaključnem krogu play off-tekmovanja za vstop v koroško ligo je ekipa tesno izgubila proti moštvu SV Feldkirchen (Trg) s 3, 5:4, 5. SSZ/Zveza Bank I je prvenstvo zaključila na 5. mestu in bo tudi v prvenstvu 2000/2001 igrala v podfigi (2. koroška liga). Za SSZ I so tokrat točkovali Kranjčan Žiga Žvan, Tržačan Egon Pertot, Gorazd Živko-vic (po 1) ter Rupert Reichmann (remi). Najuspešnejši igralec SSZ v prvenstvu 1999/2000 je bil TržaCan Egon Pertot s sedmimi zmagami iz sedmih partij! Druga slovenska ekipa SSK »Obir« iz Železne Kapla pa je v play off-tekmovanju za obstanek v 1. razredu slavila pet zamg in prepričljivo osvojila 1. mesto. Cilj za prvenstvo 2000/2001 je podvig v podfigo. (I.L.)
novanih. Zadnje kolo bodo zaradi seštevka rumenih kartonov preskočili Matej Sirca, Luca Bandel in Gian-carlo Sannini. Kazen bo moral v 2. AL prestati tudi Emanuele Naperotti (Primo-
POPRVENSTVO
MLADINCEV
Vesna - Ludnico 5:6 (5:4)
STRELCI ZA VESNO: Pertot v 3., Russo v 7., Marino v 19. in Intanon v 42. in 43. minuti.
VESNA: Zanolla, Krvat, Šarfi (Gallo), BlasinA, Mari-nelli, Babich, Intanon (od 72. Lucignano), Stancich, Marino (od 60. Michelli), Russo, Pertot.
Vesnini mladinci se po koncu redne sezone preizkušajo še v deželnem porvenstvu. Potek prve tekme proti Lucinicu je bil res nenavaden. Vesna je v prvem polčasu povedla s 3:1, po nerodnem prejela tri gole, nato pa polčas končala v vodstvu s 5:4. Menjave igralcev v drugem delu se niso obnesle in Lucinico je dosegel dva gola. Neodločen izid bi bil pravičnejši. V soboto Čaka Vesno drugo srečanje v Čedadu.
CICIBANI
Fani Ofimpia - Breg 0:10
BREG: Matkovič, Križ-mančič, Ota, TauCer 1 gol, Kalc 1,‘Kraljic 5, Corbatti 2, Gregori 1, Debeliš.
Tehnično boljši Brežani so dosegli zelo visoko zmago. Pohvalo si zaslužijo prav vsi in vnoivC pokazali lep napredek. Damjana Gregori, edina predtsvnica nežnega spola v Bregovi ekipi, je dosegla svoj prvi gol. V soboto bodo Brežani odigrali v Dolini (15.00) svojo zadnjo tekmo.
vabi vse športnike in prijatelje športa,
* da se jutri, v soboto, 6. maja ob 11. uri množično udeležijo manifestacije v podporo zaščitnega zakona na Trgu sv. Antona v Trstu.
št. 29
PRIMORSKI PES je začel izhajati v Trstu 15. oktobra 1999, njegov predhodnik STRAN MLADIH pa jeseni 1998.
Tiskamo ga v tiskarni v ul. Montecchi 6. Zanj že od vsega začetka skrbijo Boštjan, Igor, Ivana, Jana, Poljanka in Sara, katerim sta se pridružila še Jan in Luka..
e-mail: phmorskipes@katamail.com
PETEK, 5. MAJA 2000
(PRI)MORSKI PES JE TOKRAT UGRIZNIL...
... Aleksandra Ipa
Ime Aleksander Ipavec vam samo na sebi veliko ne pove. Razen staršev in kake tete, ga s krstnim imenom malokdo nagovori. “Jaz sem Ipo in konec", pravi visoka, mogočna postava, taka, ki bi lahko kontrabas vzela v roke, si ga zataknila pod brado in ga igrala kot violino. ( Violine ni nikoli igral.) “Glasbo sem zaCel študirati s Stanetom Maličem, to je bil tržaški skladatelj; pri dvanajstih letih sem prestopil h Glasbeni Matici, kjer sem se harmonike učil pri profesorici Coceani.“
-	Tudi z Maličem si se učil harmoniko?
Da. On je bil harmonikar in tudi pianist, napisal je veliko skladb za zborovsko petje, maše bodisi v latinščini kot tudi v slovenščini.
-	Ko si študiral glasbo, si že mislil, da se boš posvetil glasbenemu življenju?
Ne, sploh ne.
-	Kako si paC postal glasbenik?
Tako, mimogrede.
Kot vsakdo, sem imel tudi jaz krizno obdobje in sem želel opustiti študij instrumenta. Zgodi pa se, da si iz dneva v dan vpleten v manjše koncerte, ki prinašajo poleg zdravega veselja tudi manjši ekonomski dobiček. Tako sem se že na višji šoli zavedal, da vodi moja pot k glasbi. Čeprav je moja mama želela, da bi se posvetil šolskemu oziroma univerzitetnemu študiju. Ekonomska fakulteta pa ni bila zame...
-	Kdaj si zaCel poučevati glasbo?
To kasneje, pri šestindvajsetih letih, najprej na Glasbenem centru Emil Komel v Gorici in na goriški podružnici Glasbene Matice; že tretje leto uCim na Glasbeni Matici v Spetru, v Benečiji.
-	S katerimi glasbenimi skupinami sodeluješ?
Najprej sem zaCel s Tržaškim harmonikarskim kvintetom, s katerim še igram (v kratkem bomo izdali plošCo), nato sem pristopil k skupini Evasion; sodelujem z glasbenim sestavom The Original Klezmer En-samble in s skupino ALPE - Alfrede Lacosegliaz Peachvrark Ensem-ble. Igram tudi z Weaversi in skupino Ano urco al pej dvej. Pred kratkim sem posnel plošCo s kvartetom Jazz Quatret.
-	Kakšno vrsto glasbe igrate?
Z Evasion igramo mešanico jazza in klasične glasbe, pa še skladbe argentinskega skladatelja Astorja Piazzole; skupina Weavers se posveča bluesu in jazz glasbi. Tržaški harmonikarski kvintet izvaja komorno glasbo za klasično harmoniko; skupina Ano urco al pej dvej igra stare tržaške ljudske pesmi. Judovsko glasbo Zahodne Evrope izvaja The Original Klezmer Ensem-ble, Skupina ALPE pa igra neke vrste balkansko etnično glasbo. Jazz Quartet pa se posveča seveda jazz glasbi. Vse te skupine imajo kot podlago etnično glasbo.
-	V vseh teh skupinah igraš le iz ljubezni do glasbe, ali spadajo
nekatere 'glasbene ekipe’ v tvoj delovni naCrt?
Tržaški harmonikarski kvintet je zame pomemben, ker sem se kot instrumentalist prav tam rodil. Povedal bi dalje, da mi tudi skupine, katerim posvečam veliko svojega Časa, prinašajo mnogo zadoščenja in veselja. Trenutno veliko sodelujem s skupino Lacosegliaza in z ansamblom The Original Klezmer Ensamble, ki bo v kratkem izdal plošCo, kot tudi VVeaversi.
- Kakšen odnos imaš do instrumentov, ki jih igraš; kateri
je tvoj pravi instrument?
Moj prvi instrument je pač harmonika. Na začetku pa mi to glasbilo ni nudilo večjih možnosti za zaposlitev. Verjetno sem bil jaz preveč neizkušen. Kontrabas mi je sicer bolj služil kot sama harmonika. Postal sem takrat Član raznih godalnih orkestrov in jazz skupin. Kontrabas sem začel igrati v skupini Evasion in v ansamblu Lacosegliaza. Potem ko je harmonikar skupine ALPE, Moni Ovadia, odstopil, sem jaz zasedel njegovo mesto. Se prej sem harmoniko igral v skupini 'Klezmer', še prej pa seveda v Tržaškem harmonikarskem kvartetu.
-	Ko že dalj Časa sodeluješ, pri San-torojevi oddaji in te je večja množica spoznala predvsem zato, ker te vidi in posluša zveCer po vsedržavni televizijski mreži, se veliko ljudi paC sprašuje, kako in kaj ti pomeni tako sodelovanje na pomembnem televizijskem programu.
Po pravici povedano sem na začetku mislil, da bo naš prostor v oddaji večji. Režiser programa pa posveti naši glasbeni skupini malo posnetkov, tako da je v oddaji manj glasbenih vložkov; so le krajši in-termezzi.
-	Vsekakor je to zanimiva izkušnja.
Spoznal sem veliko ljudi in izredno zanimiv ambient. Vzpostavljajo se najrazličnejši stiki, tako prijateljski kot tudi delovni. Pripetilo se je, da smo pred nekaj tedni, ko je skupina The Original Klezmer Ensem-ble sodelovala na Faziovi oddaji
Quelli che il calcio (kljub temu, da je bil naš glasbeni poseg minimalen), navezali pomembne stike za našo bodoCo glasbeno dejavnost. Skupini ALPE in 'Klezmer' sta si pridobili pomemben kotiček na državnem nivoju. Davide Casali, vodja skupine 'Klezmer', in jaz se bova odpravila celo v Boston; celotni ansambel pa bo nastopal na dveh ali treh koncertih v Berlinu novembra.
-	Bi lahko od glasbe sedaj tudi živel?
Danes lahko odgovorim, da se da živeti od glasbe; a na tako življenje se je težko zanesti. Poučevanja se tesno držim, preveč mi je všeC.
-	Kako bi orisal glasbeno situacijo na Tržaškem in v deželi ?
Pri nas 'je še premalo možnosti, da bi se izrazil na glasbenem področju. Edina možnost zaposlitve predstavlja orkester gledališča Verdi. Drugega ni.
- Je torej edina pot do zaposlitve tista, ki vodi daleč proč od Trsta ?
Stereotip Trsta kot zaprtega mesta, kot kraja, ki nudi veliko manj kot preostali svet, je toCen. V Milanu so na primer pubi in lokali, ki imajo na steni razpis koncertov, ki se tam odvijajo zveCer: odlična glasba, za vse okuse, rock, blues, jazz. V Bologni je socialni center Link, kjer se v treh ali celo štirih dvoranah od četrtka do sobote vrstijo koncerti. Pomembno pa je predvsem to, da je glasba na visokem nivoju.
- Misliš, da boš nekega dne konCal s takim "nomadskim" življenjem in se vrnil v domači kraj ?
Želel bi nadaljevati po tej poti in uspeti Cim bolje. Zelo mi je všeC potovati z “glasbo v roki": skratka življenje, ki ga sedaj živim.
-	NekoC si dejal, da Ce bi imel sina, bi moral ta do določenega leta igrati katerikoli instrument, ker ti glasba pomaga pri razmišljanju.
RiM/ Z ENOTNIM GLASOVANJEM OPOZICIJE
Končno dobili zaščito!
Desnica: "Imate zaščito, ki si jo zaslužite”
S
H
©
-6
O
s
-v
a>
—
>

Geslom, ki smo jih našteli pred časom, so se pridružila še ta: »Na svoji zemlji«, , »Kako dolgo se nam boste lagali, preden nam boste zaščito dali«, »Slovenska manjšina, bodi pomlad, ne zima«, »Za zakon ne mola-mo: tujega nočemo, svojega ne damo«, »Bo med levico in desnico še razlika, če ne pride zaščita?«, »Volemo la tutela«, »Tutela šara’, co noi no saremo«, »Damiani! Si z nami?«, »Ka me briga, tanto bo sprava«, »Menia zabiti, ali bi v fojbo hoteli iti?«, »Če bi bili vsi kot nš Samo, bi danes rekli na manifestacijo ne gramo, ker zaščito že imamo!«, »Budin, va beverte un quartin!-Miloš, malo poguma, preden greš od duma!«, »Grozdje za vino, zaščita za manjšino«, »Abbiamo pazientato 55 anni, ora basta«, »Ka je pronta tutela? Alora pridem več ksno.«, »Kako se bomo med nami klali, ko nam bodo zaščito dali?«, »Dovolj z lažmi, tu smo tudi mi.«
Za zmagovalno geslo boste izvedeli na jutrišnji manifestaciji, to se pravi...vidimo se jutri na trgu sv. Antona ob 11.uri, vse naše simpatizerje pa pozivamo naj se zbrejo okrog našega transparenta! Pridružite se nam množično-milijonsko! (Kajne da tokrat ni treba zakuske, da nas bo veliko!?!...)
Seveda. Vsakdo bi moral imeti nekaj glasbene kulture. Svojega sina bi skoraj prisilil. To je važno predvsem pri nas, kjer ti šola ne nudi nikakakršne glasbene kulture. Glasba ti nudi tisti majhen kotiček,
Večkrat se, predvsem mladi, pritožujemo, da se v Trstu ne dogaja nič vznemirljivega in zanimivega. In kolikokrat je res tako... V teh dneh pa smo celo postavljeni pred
NJO) in ker so, resnici na ljubo, I nomadi že malo »izven mode«. Za jutrišnji večer pa so napovedi nekoliko bolj tvegane, saj bo na osrednjm mestnem trgu
večer. Običajnim osmicam, Liverpoolu, Oxisu in sesljan-skim »barakinom« sta se namreč pridružili še dve, nadvse zanimivi ponudbi: Majenca in Bavisela, ki ju letos spremlja še posebno zanimiv spored koncertov.
Tako bodo danes zvečer v Dolini nastopile tri zamejske glasbene rock skupine (Nero Chiaro, Nerz, Snifferson Family) in D) Loki, medtem ko se bo občinstvu na Trgu Unita predstavil ansambel I nomadi. Po naših napovedih bo večina zamejcev vseeno raje izbrala tradicionalno Majenco, ker je tam bolj možno, »da srečaš ljudi, ki jih poznaš« (beri: NJEGA oz.
na z imenom Gipsy Kings (kdo ni vsaj enkrat zaplesal z njihovima Djobi Djoba in Bamboleo?), ki bo gotovo privabila veliko število ljubiteljev njihove glasbe. Sicer pa se Dolinčani nimajo česa bati, saj bo koncert trajal »le« do 23. ure, medtem ko bo »feš-ta« (sicer brez glasbe), ki spremlja dviganje maja, trajala dolgo v noč...
»Na srečo« bo Bavisele konec že v nedeljo dopoldne, tako da se v nedeljo in ponedeljek »problem izbire« niti ne postavlja. Kam iti, če ne v Dolino, kjer bo v nedeljo igral Zamejski kvintet, v ponedeljek pa kraško-balkanska skupina Kraških ovčarjev?
kamor se lahko zatečeš. Toda Bog nas obvari pred tem, da bi bili vsi glasbeniki.
-	Kaj pomeni prestopiti med profesionalce ?
Res ne bi vedel. Morda se mi je zdelo, da sem profesionalec takrat, ko je bil Santoro v Trstu in je p° oddaji rekel, da se čez nekaj dni spet vidimo v Rimu, na snemanjn nove oddaje: začutil sem, da nisem vezan le na domaCe okolje, temveč na širši krog. Pravzaprav se skoka med profesionalce ne zaveš; zaveS se ga kasneje.
-V kakšnem razmerju sta si glasba in potovanje? Ko vzameš instrument v roke imaš vtis, da igra8 'doma', ne glede na to, Ce koncerti' raš v Rimu, Milanu ali Bariju?
Ko vzamem v roke harmoniko ali kontrabas, se popolnoma izoliram' Lahko sem kjerkoli, a sem vedno v svojem habitatu.
-	Kaj je za glasbenika potovanje ?
Ko sem potoval, sem to vedno storil zaradi glasbenih obveznosti. P°' vedal bi, da je za glasbenika »de-lavno« potovanje predvsem selitev' iz enega gledališča v drugo.
-	In še zadnje vprašanje: katef1 kraj v Italiji ti je najbolj všeC ?
Kar se kuhinje tiče, je Foggia im®) niten kraj; tudi ljudje so v Apuli)1 prijazni. Milančani in njihovo me' sto mi niso po godu; tudi Ce na ce' sti umiraš, se nihče ne zmeni zat®' Rim pa je že bolj “vas“...
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Mikin Makin Črkopis. Pripravlja Eva SkofiC-Maurer Telednevnik
Si RAI 1
6.00
6.30
6.40
9.35 9.45
H.30
11.35
12.25
12.35
13.30
13.55
14.10
16.00
17.10
17.50 18.00 18.10.
18.35
19.25
20.00
20.35
20.50
22.50
22.55
0.20
0.55
1.25
Euronevvs
Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9 00, 9.30) dnevnik, pregled tiska
Aktualno: Deset minut programov pristopanja Film: Shogun Mayeda (pust., i. David Essex) Dnevnik
Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Tribuna za referendum: Za in proti
Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Variete za najmljaše: Sol-letico (vodita Arianna Ciampoli, Mauro Serio), vmes risanke in nan. Zorro
roladinski dnevnik GT
Nan.: Zorro
Pred dnevnikom Tg
Dnevnik
Aktualno: Prima
Kviz: In bocca al lupo!
(vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved
Dnevnik
Variete: Tho! Beseda otrokom!
Nan.: Una donna per amico 2 - Laz (i. Elisabet-ta Gardini, E. De Caro) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta
Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: RAI Educatio-nal
Potihoma
RAI 2
6.30
7.00
9.50 10.35
10.50 11.10 12.00
13.00
14.00 14.30
16.05
17.30 18.10
18.30
19.00
20.00
20.30 20.50
23.00
23.45
0.40
Enciklopedija satire Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nanizanka
Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: SrCne zadeve Aktualni odd.: Na tvojem mestu (vodi Alda D’ Au-sanio), 15.15 Jagode in mambo, 16.00 dnevnik Aktualna odd.: La vita in diretta - V živo (vodi Mi-chele Cucuzza)
Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Angelski dotik Risanke
VeCemi dnevnik Tg2 Glasb, odd.: Una citta per cantare Tg2 - Dosje
Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: Terrore a 12.000 metri (’76, i. D. Janssen)
m RAI 3
6.00
8.05
10.00
12.00
12.25
14.00
14.50 15.15 16.10
17.00 17.40
19.00 20.10 20.30
20.50
22.40
23.00
23.30
0.00
Dnevnik, vreme Aktualno: Media/Mente, I 8.30 Jezikovna tehnologija
I Aktualno: Cominciamo ! bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, BellTtalia, 13.30 Kultura & Priredit-j ve, 13.45 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Aktualno: Fuoriclasse Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Film: Un invemo freddo freddo (kom., It. '96, i. Carlotta Natoli, G. Gobbi) Dnevnik
Tribune za referendum Športni variete: Zero a zero
T3 dnevnik, vreme, pregked tiska, 0.10 Pit Lane, 1.05 Fuori orario
S? RETE 4	ITALIA 1	fr* Slovenija 1
	Nad.: Se forte, paph, 7.15		Nan.: Mystic Knights,	
	Aroma de cafe		6.20 Star Trek	
	Pregled tiska		Variete za najmlajše: ri-	
	ad.: La madre, 10.15 Lihe-		sanke Memole, Milly	
	ra d’ amare, 10.45 Febbre		Nan.: A-Team, 9.30 Su-	
	d’ amore		percar (i. David Has-	
	Dnevnik		selhoff), 10.25 Magnum	
tm	Aktualno: Forum		P.L - Laži iz ljubezni,	
	Dnevnik Tg 4		11.30 MacGyver (i. Ri-	
	Kviz: Kolo srede		chard Dean Anderson)	
	Nad.: Sentieri - Steze		Odprti studio	
	Film: Mi permette, bab-		Fatti e misfatti (vodi Pao-	
	bo! (kom,, It. ’56, i. A.		lo Liguori)	
	Sordi, A. Fabrizi)	H	Kviz: Bigodini - Il gioco	
UjuJ	OK, il prezzo e giusto!		che non fa una piega	
	Dnevnik	H	Risanke	
Rkm	Nan.: Hunter	m	Variete: Mai dire Maik	
	Dok. odd.: La macchina		Aktualna odd.: Fuego!	
	del tempo		Nan.: Gli amici del cuore	
	Film: La mia peggiore		Risanke	
	amica (dram., ZDA ’92, i.		Nan.: Xena, 18.15 Pacific	
	Tom Skerrit, C. Ladd)		Blue (i. Jim Davidson)	
	Tg4, pregled tiska		Aktualno: Real TV	
	Film: L’ ultimo domicilio		Odprti studio	
	conosciuto (krim., It.-Fr.		Glasb, odd.: Sarabanda	
	’69, i. Lino Ventura)		Film: Congo (pust., ZDA	
			’95, i. Laura Linney, Dy-lan VValsh)	
H CANALE5			Aktualno: Real TV Aktualna odd.: C’ era due	
			volte (vodi G. Ippoliti)	
			Odprti studio/Sport studio	
	Na prvi strani		Predstavitev filma «Mis-	
	Jutranji dnevnik Tg5		sion to Mars»	
	Aktualna odd.: La časa		Nan.: Noro zaljubljena	
	deli’ anima			
	Nan.: Hiša v preriji (i. M.			
	Landon, Melissa Gilbert, Karen Grassle)	S TELE 4		
	Variete: Maurizio Costan-			
	zo Show			
	Aktualna odd. na žensko		19.30, 23.00 Dogodki in	
	tematiko: A tu per tu (vo-		odmevi	
	di Antonella Clerici)		Deželna politika	
	Dnevnik TG 5		Carnia leader	
	Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-		Correndo correndo	
	vere (i. Lorenzo Ciompi,		Mix kultura	
	Sara Ricci)		Film: L’ assassino della	
	TV film: Adrian e scom-		Sierra Nevada (krim.)	
	parso (dram., ZDA ’97, i.		Iz tržišč	
	Joh Ritten, S. Eggar)			
	Aktualno: Verissimo -			1
	Kronika v živo	(#) MONTECARLO ,		
	Variete: Passaparola (vo-			
	di Gerry Scotti)			
	Dnevnik TG 5	um		
	Variete: Striscia la noti-		19.30, 22.45, 0.30 Dnev-	
	zia (vodita P. Bonolis, L.		nik, 13.30,19.50 Šport	
	Laurenti)		Film: Fear Stalk (thriller)	
	Variete: Premiata Teldit-		Nan.: Kojak	
	ta		Film: Il cavaliere della	
	Variete: Maurizio Costan-		vendetta (fant., ZDA ’96)	
	zo Show		Nan.: Dragnet, 16.30	
	Dnevnik	V':;	Svetnik, 18.30 Furia	
	Striscia la notizia	IrgS	Variete: Zap zap	Ml
	Nan.: Družina Brock -	|Twj	Variete: Crazy... camera	
	Nove ljubezni, 3.10 Man-	MS	Film: Barb VVire (fant.,	BrTI
	nix - Večni sovražniki	PHi	ZDA ’96)	
	Nočni dnevnik		Nan.: Sex and the City	
Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Odmev, 8.30 Duhovni utrip, 8.50 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 9.15 ris. nana.: Trojčice, 9.40 Gledališka predstava:	Lažnivi
kljukec, 9.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže, 10.30 Dokumentarna serija: Svet Čudes, 10.45 Oddaja o znanosti, 11.10 Ljudje Evrope: Vzdržljivost, 10.20 Slovenski magazin, 11.50 Drama: Ich vverde dich toten Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Osmi dan, 14.10 dok. odd.: Elektronska zavesa, 15.00 Vsakdanjik in praznik Mostovi
Poročila, šport, vreme PouCno-razvedrilna odd. Potujoči škrat: Različni ljudje cenijo različne vrline
Lutkovna nan.: Vesela
hišica: Jogurtova rdeča
kapica
Modro
Dosežki
Risanka
Kronika '
TV Dnevnik, vreme, šport
Petka
Deteljica
Oddaja TV Koper-Capo-distria: TV Poper Odmevi, kultura, vreme, šport
Polnočni klub
Modro
Dosežki
TV PRIMORKA
Videospot dneva Kartica zdravstvenega zavarovanja V vrtincu plesov Nogomet: Primorje - Maribor
Športna loterija Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Mladinska oddaja Dnevnik, vreme Razv. odd.: Direndaj Dok. film: Potapljajmo se varno
Dnevnik TV, vreme
fr* Slovenija 2
8.00
9.20
13.30
14.20
16.00
17.30
18.05
19.00
19.30
20.05
21.10
21.20
23.20
23.05
0.50
1.10
Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-spotnice
9.55 Nan.: Podeželski utrip (VB, i. Nick Berry, Niamph Cusack, 10. ep.) 10.45 Predstavitev vi-doeospotov za Evrosong 11.30 SP v hokeju na ledu: Finska - Slovaška Gore in ljudje: velika planina
Film: Trmasti Bockerer (Avstrija)
Film: School for scoun-drels - Sola za lumpe (VB 1960)
Po Sloveniji
Dokumentarna serija: Skrita področja znanosti Parada plesa Videospotnice Nad.: Zlata mrzlica-Uspeh (3. del)
Nan.: Grace na udaru SP v hokeju na ledu Nan,: Ulica upanja - 413 Hope Street -Boljše življenje (ZDA 1997, i. Richard Roundtree, Jesse L. Martin, Kelly Coffield, Michael Easton)
Nan.: Leteči odred - Dodatna škoda Nan.: NoC z Dickom Videospotnice
Koper
14.00
14.45
15.30
16.00
16.30
18.00
18.30
18.45
Čezmejna TV, 14.20 Eu-ronews, 14.40 Anteprima Nad.: Scoop
Otroška odd.: Gugalnica Športna oddaja Film: Obleganje Sakson-cev (VB 1963)
Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Pisana delavnica Primorska kronika
19.00 19.30
20.00 21.00 22.00
Dnevnik, šport Gugalnica
Vsedanes, 20.30 Potopis Dok.: Divja Amazonija Vsedanes - TV dnevnik
22.15
22.55
0.15
Pogovorimo se o... SP v hokeju na ledu Vsedanes - Dnevnik
0.30
Čezmejna TV - Poskusne oddaje, T3-TV dnevnik
"\
Radio Trst A
®'00-14'00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 rievnik; 7.20 Postne pesmi. Koledar in ravjica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kultur-, ~ia9onale; 9.10 Odprta knjiga: Gospa yaif (L Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Gla-p ena skrinjica, nato Jazz odtenki; 11.00 strtv?''0, 1 Mp-k studia z vami; 13.20 Orke-Mn 3u30 ^30r0vska glasba: MMIadinski Pz iz nbora; 14.00 Deželna kronika; 14.10 M/°Ski kotiček; 14.25 Rock party; 15.00 in |' Vak 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi 18 rm^30' °Pern' Pevec Danilo Merlak; lo on ^u^urni dogodki, nato Glasbeni gost; '20 Napovednik.
Radio Opčine
8 vmo5'10- 17'1° Poročila v slovenščini.; ne '■ i 18-30 Poročila v ital.; 10.30 Motilo nn k/'® Juke Box Time lestvica tedna; ,utJ Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
PnrnA8,'30- 9,3°' 10-30- 13.30, 14.30, 17.30 m °čll°; 6'45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 km 'n dan; 8'°0 Pregled tiska; 8.50 Kulturni terv^T; 9'10 Cestne razmere; 10.00 In-hevn i l00 DoP°ldan in pol; 12.30 Opold-15^ 3.45 Kaj menite vi?; 15.00 Borza; \ Na n ?l0; 16,15 Closba po željah; 17.00 \Poti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00-19.00 Kulturni koledar, kinospored, planinski vodnik, kronika; 19.00 Dnevnik;
19.40	Svežih 20 modrih; 20.00 Bla bla Radio;
21.00	Študenstka odd.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Fish eye; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop;
8.40	Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Glasb, večer; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00, 14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja;9.05 Radio ga-ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta;
15.00	Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih;
21.00	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.00 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice, vreme; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20 & SLO TOP; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Zborovski panoptikon; 12.05 Igramo in pojemo;
13.05	Zunanjepolitični feljton; 13.30 Novosti iz arhiva; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki Evrora-dia; 20.00 Koncet Mariborske filharmonije;
22.05	Igra 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347	'
Lema naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
20
Petek, 5. maja 2000
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
r .. SREE
SREDISCE SREDISCE ANIi-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
m
A
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo Evropo in Britanskim otočjem je območje visokega zračnega pritiska, nad Iberskim pa se zadržuje plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak.
1020 1010 1000 '
/S«
1
<5
A
"
S
DUBLIN o'
HELSINKI j/tj
OSLO STOCKHOLM ^________X '
'O/l6 O 2/12 O
X . V.
jCOBENHAVtt k,A^6.° ' -
MOSKVA 0/12 °
1020
-LONDONo^STEBiAM 10/14 BEBLIS 8,21 VARŠAVA 4/17 ^	■r3	_DADI7
oKIJEV
-/-
oBRUSEU 11/13J
A DUNAJ H/20 o
LJUBLJANA »Z22 o ^ BEOGRAD •V/20
o“l4/2^*v_
1 V ' N, " SPLIT -/-
Sp
^0
JOFIJA 1/16
""^-SKOPJE o _____________
fX^sL2/21 £5, 'h x< --
-N	X atene MMe „	.

DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 Dolžina dneva 14.31
Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 21.54

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.06 najnižje -63 cm, ob 11.25 najvišje 35 cm, ob 16.53 najnižje -28 cm, ob 22.56 najvišje 56 c Jutri: ob 5.42 najnižje -62 cm, ob 12.07 najvišje 32 cm, ob 17.29 najnižje -20 cm, ob 23.27 najvišje 49 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,5 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden.
[Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenim
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............18
1000 m.............13
1500 m..............9
°C
2000 m.............7
2500 m.............3
2864 m.............0
GRADEC
6/20
ES S8
MARIBOR
O 9/22
o PTUJ
M. SOBOTA O 8/23

3.^
CELJE
O 7/21	__


N. MESTO 6/23
O
ZAGREB
10mo

Spremenljivo do pretežno oblačno bo, v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih se lahko pojavijo posamezne plohe in nevihte.
SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in zahodni Avstriji bodo popoldne posamezne plohe in nevihte.
JUTRI
GRADEC
7/20
’ I
-	KRANJSKA GC
'"M
CELOVEC
TRBIŽ	O 7/19
°	_ 7/19
O
KRANJSKA GORA
TRŽIČ 6/20
___	O
10/24 O 55P	KRANJ
^	° LJUBLJANA
10/24	GORICA 10/22	10/22
10/22 O
■rg
9 GRADEC 6/19
MARIBOR
O 10/22
M. SOBOTA O 9/23
PTUJ

CELJE O 8/21


ZAGREB
11/21
N. MESTO 10/23	°
O
V soboto in nedeljo bo sončno in toplo.

Kdor pravočasno misli na bodočnost,
se mu ta nasmehne!
Pri nas dobite najboljšo obliko pokojninskega varčevanja.
Pokojninski varčevalni skladi Raiffeisen Vam ponujajo odlične možnosti za visok donos in so obenem izredno prožni. Za pristop je dovolj samo 30 eurov.
Zagotovite si varno bodočnost in stopite v stik z eno izmed Zadružnih bank Furlanije Julijske krajine.
Pred podpisom preberite informativni prospekt, ki Vam ga nudi predlagatelj investicije.
www.fondiraiffeisen.at
t; COOPERATIVO
Raiffeisen International Funds