SI. i V Maribora, celrlek S. januarja. IV tećaj. \87!. Vtorpk, četrtek in soboto izhaja in \ • • 11.i v Mariboru lire/, posilift. njn na dom za \1« leto 8 g. — k „ pol leta 4 ,, — , eeti-t „ -> „ 20 , I'o p«, št i : ta vse leto tO ^. —k , pol leta '. , — , . letrt „ - 80 - Oznanila: Za navadno tristopoo vt-HfD s« plačuje: G kr. če se tuka Ikrat, u tt 11 i» 2krat, 4 M ,, ,, ,, Škrat, večo piatueuke bu plačujejo po proitoru. Za vsak titek je plačati kolek (Steinpelj) aa »0 kr. Vrcdniitro in opravniitvo je na stolnem tr^n (T^mplaiz) hii. št. 170. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj ie blagovoljno franka jej o Za rud vi.Horrggn fira/.iiika izlile prihodnji ll«1 ,.MIov. \aro> delujejo, da pridejo i/ teb [nezdravih okolnosti « sdjfraveje. Ljultliansici program p' v svojem rt-.traiijtin bitji izraz teh želi Od Btrsal miš JugOSlaVSDOV. V njem 8tCBf I ta želja ni naravnost izrečem«, vendar pa človek čuti. I da za njim stoji kakor mogočna *tena. I. Za vzdrževanje take države, ktera je zmožna — p. S Hrvatske 1. jao [I/.v. dop.| IBVOJita državljanom pogoje in poroštva njih vsestranoga O zunanjib povodih ljubljanskih razgovorov in življenja podali, bodo državljani radovoljno vbo mogoče dogovorov smo že proteklo let<» govorili, Deoei lio- ' /rtve dopri našali. /. vso močjo bodo njo in njene Ubta- IjjnblfaiiMk i program. čemo spregovoriti o notranjih. Predno se n oremo Jugoslaveni politično /družiti, moramo se poprej dušno zediuiti. Italija in Nemčija ste bili že dolgo pred političnim zedinjeujem dušno edini. Na dušnem zedinjenji so deluje pri Jugoslavenih, že blizo trideset let. Brez tega predbodečegft mnogo-' stranega delovanja bi l»il denes ljubljanski program nemogoč. On kaže sad tistega semena, ktero se ie že pred tridesetimi leti v srcih tadanja jugoslavenske mladeži razklilo, in ki gre danes v ljubljanskem programu v klasje. — Kako se je ta ideja iz pohlevnih prvih z■»-četkov do denašnje državno-politične važnosti razvila, to bo donos ali jutri zanimiv predmet za historika, ki bo denašnje jugoslavensko gibanje risal. Memogrede naj nam bo dopuščeno omeniti, da so jo ideja jugoslavenstva posebno na graškem vseučilišči med tadanjo dijaško mladežjo lepo — skoro bi rekel pietetno — gojila. Zelo bi nam nstregel, kdor bi ktoro povedal o tadanjem dijaškem življenji omenjene visoke šole. Se ve da bi moral to povedati onih kdo, ki so so po prilici med leti 188.r> in 1845 tam učili. — Kakor smo rekli: zgodovino dušnega zodinjenja prepuščamo historiku, Tuknj bodemo posebno one notranje povode Ijubljao* skega programa v misel vzeli, ki so v strožjem smislu politični in 11 a r o d n o - g o s p o d a r s t v e n i. Uiti državljan mogočne državo jo blažena čut. Mogočna država more svojim državljanom podajati tiste pogoje, ki pospešujejo moraličoo napredovanje in množć materijalni) blagostanje. Državljani mogočne države morejo pod krepko državno zaštito v miru pri-delavati in v miru vživati. Izmed evropskih držav je le malo takih. Ena zadnjih v tem oziru jo avstro-ogerska monarhija! — Zavest, da je pri nas vse negotovo, da vse lo na enem lasu visi, ta je kriva, ka se je velike večino avstro-ogerskih državljanov polastila neka splošna poparjenost, ali kakor bi Francoz rekel „degoiit". Tisti, ki kaj ima. je v vednem opravičenem strahu, da tega no bi zgubil. Prispodobi Bergerjev testament! — Tišti pa, ki bi si rad knj pridobil, ne najde pogojev in poroštev za večn početi 1. Pri nas je vse le o I sreče odvisno, to pa tudi vse le za srečo divja, kjer bi se na Btvarnih podlegali računiti moralo. Našo javne zadeve so denes take. da jih noben početnik ne more kot realen faktor V svoj račun jemati, kajti denes so take, jutri drugačno. Nič ni stalnega. Vso je le hasnrd. in le hasard. Kapital beži od nas, ker so ne čuti dosta v zavetji. Inteligenčna so ne spoštuje, kakor bi tre' a bilo in kakor zasluži. Karakteri so zginili iz javnega življenja. Na njih mesto se je često vsedla brezobra/nost in njeni doglavnik]! podkupljivost in goljufiji*. Javna nravnost jo razvalina, o kterej le še stare pripovedke pripovedujejo. Samo tisti je spoštovan, kteremu sreča služi . in vsak samo toliko velja, kolikor plača. Avstro-ogerski narodi mali in veliki so previjavajo nove branili, kajti braneči njo, branili bodo tudi sebe. Nam Jugoslavenom 10 V avstro-ogerski monarhiji pogoji, in poroštva naše eksistence tako na pičlo odmerjeni.' da dalj časa ob tej pičli hrani shajati ne moremo. Nemci nam no dado skoro nič, Magjari jim pa pomagajo. — Ljubljanski program j 1 v svojem bitji izraz tega našeg»i nezadovoljstva v Cis- in Translajtani i. — Nezadovoljni kakor smo, se ne moremo za denašnje Svatro-Ogersko državno ustrojstvo navdušiti, ne moremo zanj se žrtvovati. De moremo ga 7 veseljem braniti. Žrtev za denašnje dr/.avno ustrojstvo ni od nas zahtevati. Otrok se more siliti, da šibo poljubi, mi je nočemo. Če bi se pa habsburška monarhija tako preustro-|ila. d.i bi ludi mi Jugoslaveni v njej svojo pravo d o-111 n v i n o našli, potem naj se od nas žrtve iščejo, in — našle se bodo v Izobilji. Mi Jugoslaveni ne zavidamo nobenemu narodu njegovo sreči-, če njegova sreča nas v nesrečo ne pripravlja. En tak narod so Magjari. Njih sreča izvira iz naš«» nesreče, njih korist izvira iz naše škode. Njih pet milijonov stoji pod zaštito in obrambo celih trideset milijonov drugih hubsburžkih državljanov. Kader gre za njih koristi, tačas bi se morali vsi drugi, če ne drugače, saj uradno navdušiti. Za naše jugoslavenske koristi pa ne najdeš nikjer ne uha ne oka. Magjari, če niso nikoli svojega zlatega veka imeli, imajo ga denes' — Druga je v, Nemoi. Oni bodo zedinjeni Nemčiji nasproti lo, kar bo bili Napuljci zedinjeni Italiji. Čakali bodo nemškega Oaribaldija, ki bo zadnjo avstrijsko Gaeto razdjal, ter jih v naročje materi Oermaniji peljal. — Da si mi Jugoslaveni v habsburžki monarhiji svojo domovino s t v o r i m o . zedinili smo se v ljubljanskem programu. Ideja, ni ktel*o jo ljubljanski program postavljen, ni proizvod samo nekih glav , ampak ima svoj temelj v isti narodnosti, v isti zgodovini in v istih narodno-gOSpodarstrenih koristih. Kar se iste narodnosti in iste verske , kulturne in politične zgodovine tiče, tO so tako poznane stvari, da jih tukaj lahko molkom preskočimo. Tukaj naglašnnio le narodno gospodarstveno odvisnost, v kteri stoje jugoslavenske pokrajine med Beboj. V narodno^gospodarstveoihzadevah bo tiste dežele druga nd druge odvisne, ktere si morejo svoje proizvode med seboj vsajemno izmenjavati. Vsaka dežela, ki kaj producira, išče si diugo deželo, ki to konzumira; — in narobe: vsak konzument išče si svojega producenta, tako da se producent in konzument vsak na pol pota srečata. Ona dva sta drug od drugega odvisna. Hrvatska in Slavonija od ene — — in Ogerska od druge strani niso v narodnem gospodarstvu med seboj odvisne dežele: Kar Hrvatska in Slavonija potrebujete, namreč obrtnijsko izdelke, tega jima Ogerska dati ne tuore, ker jih sama potrebuje in od mod kupuje. Nasprotno pa gospodarske pridelke, ktero Hrvatska in Slavonija v izobilji pridelujete, Oger ska no potrebuj*, ker jih sama prideluje in v inozemstvo prodaja. V istem razmerji stoji Slovenija nasproti drugim cislajtanskim deželam. Celo drugo razmerje vlada pa v narodno-go^podarstvenih zadevah med Slovenijo in hrvatsko - slavonsko kraljevino. Slovenija jo odvisna od hrvatsko - slavonsko kraljevine glede gospodarskih pridelkov; — Hrvatska in Slavonija pa od Slovenijo glede obrtnijskih izdelkov. Zato je pa tudi kupčija med hrvatsko - slavonsko kraljevino in Slovenijo mnogo bolj živa, nego med Hrvatsko in Ogersko. Vsem trem: Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji je pa treba morja : Istre in Dalmacijo! —- Će se bodo politične zadeve babsburžke monarhije po duvalističnem kalupu naprej razvijale, kakor so se začele, bogme čas ni več daleč, da se bodo ua hrvat^ko-slovenski meji od Radgone do Reke /opet curinarske (zoll) šrange naredilo, kakoršne so do leta 1849. bile. Avstrija se bo zaprla nasproti Ogerski , Ogerska pa nasproti Avstriji. Ogereki finančni minister bo položil na uvaževanje obrtnijskih čislaj tanskih izdelkov v ta namen, da domačo obrtnijo štiti, visoko earinarino : to bo udarec za slovenske obrtnike Oni bodo po tem svoje najbolje sajmove na Hrvatskem iu Slavonskem zgubili — in tako nasprotno avstrijski finančni minister. Največi udarec za obadva : za Slovence in za Hrvate bi pa bil, će bi Trst z Istro in Dalmacijo v tuje n. pr. v italjanake roke prišel, kajti po tem bi bili Hrvati in Slovenci, pa tudi Srbi pred zaprta morska vrata postavljeni. — Ti gospodarsko - politični pomisleki sicer niso v ljubljanskem programu na ravnost poudarjeni iu izrečeni, vendar so pa v njegovem bitji v njegovih konsekvencijah zadržani. I/vedenjem ljubljanskega programa bodo vse te zdaj hudo preteče gospodarstveno-politične pomisli se v nič razkadile. Politični programi, v kterih rokodelec, obrtnik, kupec, prodajalec, kmet in gospod svoje koristi zastopano ne najdejo, nimajo denes nobene veljavnosti. Praktičen človek ne mara za ideje, ki so ne dado tudi v mesnati obliki predstaviti. Denes imajo samo tisti politični programi bodočnost, ki vedo svoje korenine globoko v maso naroda in njegove koristi zasaditi. To lastnost ima ljubljanski program , in zato so ni treba bati, ka bi idoja v njem izražena ugasnila ! I) opis i. — r — Is Ljubljane 31. decembra. (Izv. dop.| V četrtek 2'J. dec. je imelo slovensko telovadno društvo „Sokol" svoj redni občni zbor, kteroga se je udeležilo obilo število družabnikov. Po tajnikovem sporočilu Šteje Sokol 250 udov ; denarstvono stanje pa je izvrstno. Z novim letom začno svojo delavnost novi učitelj gospod Voselv, po rodu Ceh. Izmoj odborovih predlogov se je predlog : „Sokolovi družabniki naj se razdele v častne, podporne in delavue ; letni prilog podpornih udov naj znaša (J gld.; delavni udje naj plačujejo samo polovico tega priloga,* sprejel, predloga o zgodovinsko-stati-stičnem poročilu od začetka društva in zaradi spominka na pokopališči pa sta se dala novemu odboru v posvetovanje in pretres. Starosta društvu se je izvolil enoglasno dosedanji staroste namestnik gosp. Graselli, da-siravno je že poprej objavil, da nikakoršne volitve ue prejme, Za namestnika starosto jo voljen državni po-slnnec gosp. Jan. Murnik. V odbor so voljeni : gg. Ravnikar. Černy, Dreni k, Ti sen, dr. Bleivteis mlajši, Noli Srečko in Kajzel. Zanimiv je med druzimi po gosp. Čemernu stavljenimi predlogi. pr«t demokratičen predlog, da bi naj se Sokoli, kader »o * društvene j obleki kot bratje imeli, tedaj t i kali. Predlog je do-padal ter se dal odboru v posvetovanje. Kakor je že Vaš list poročal, oddala sta se prazna mesta pri deželnih uradih, eno gosp. .Jožefu Podkraj-šeku, drugo gosp. Jurju Mihaliču. Imenovanje prvega gospoda jo prav srečna misel, kajti gosp. Podkrajšek je rojen Ljubljančan, sposoben uradnik in slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma -/možen, kar se dandenes ne moro reči o vseh deželnih uradnikih, kar so pa sami krivi, ker čo bi se tako slovenskega jezika učili, kakor g. P., bi tudi tako znali. F.nako pn se no more poročati o gosp. Mihabču. On ni slovenščine zmožen niti v govoru niti v pisavi Nadejamo se pa, da bo službo podeljeno iz dobrohotnosti dostojno conil in zamujeno dohitel. Iz svojega časnikarskega stališča pa moramo, brez ozira na osebo imenovanega gospoda, protestirati proti tacemu postopanju. Deželni zbor se jo odločil sja neovrgljivo norelo ka mora vsak uradnik biti popolnoma /možen slovenskega jezika, vsaka izjema je tedaj le — nefas. Zakaj so sklepi sploh ne izpolnujejo? Kdaj so bo po dr. Znr-niku predlagano slovensko uradovanje po deželnih pi-sarnicah pričelo? Čez loto in dan se še ni! V posilni delavnici se večidel, v bolnišnici pa sploh več uemški nego slovenski uraduje. PraSamo, se bodo li vajenci in sploh tisti, ki žele dobiti deželne službe, po tacih dogodjajih slovenščine učili, ali pa poreko : čemu neki, saj se brez tega tudi shaja, Peter in Pavle se tudi nista učila, a službe so se jima vendar podelile? Vsa-kako treba bolj odločnega postopanja, kar točno raj se stavi uradnikom kratek obrok, do kterega naj so vsaki jezika navadi, po pretočenem obroku pa, čo so ni izuril in izučil, naj se mu da consilium abeundi. Dan denes je bva'a bogu dosti izobraženih in sposobnih ljudi, ki bodo zmožni ustrezati vsem tir jat vam. Le taka odločnost ima vspeh, to smo videli na Hrvatskem. Potem bo naš jezik res v urado vpeljan, in celo birokrati c. k. okrajnih glavarstev ne bodo mogli so izgovarjati: „Glejte še tam, kjer imajo Slovenci odločilno besi hr, še tam gre le počasi, kako se more od nas kaj taceg i zahtevati ?u Tedaj odločnost in resnost pri oddajanji služeb, vsigdar pa manj pokroviteljstva in nepotrebne, ker škodljive dobrohotnosti. Iz Kranja, 31. dec. [Izv. dop.] Dobrodejna beseda je donesla, kakor sera že zadnjič povedal, blizo 240 f,; s tem denarjem in iz zraven Se darovanega blaga se jo naredilo 30 oblek z obulnlom vred ; toliko jo čitalnica napravila. Znani dobrotnik, gosp. Val, Pdeivvois, pa je letos poslal iz Dunaja 36 oblek lepo in iz dobrega blaga narejenih in zraven še 6 zimskih većih snkettj za 8i d revnih mestjanov. Tako jo bilo vse vkup 66 otroških oblek; 57 so jih je v čitalnici svetega večera razdelilo, ostalih devot oblek, ki so bile nekoliko vri e, pa je dobilo devet revnih gimnazistov iz različnih razredov. To je v kratkem vso o letošnji dobrodejnosti, klera če pomislimo na okolščine, ni bila premajhna; da pa neui&kutarjein, ki niso prišli k naši besedi, pravico •kalem, na) povem . da so tudi oni med seboj pobirali in 7 otrok oblekli, to se ve, izvolili so si take šolarje, o kterih se jim zdi, da bolj na pjihovo vero cikajo; iz srca jim želim, da bi se ne motili. — Na dan sv. Štefana jo bil v čitalnici občni zbor, v kterem je stati odbor svoi račun polagal ; iz tega se je videlo, da je imela čitalnica letos mnogo besed, predstavljala je šest gledišnib iger : gosp. Čapek, Županova Micika, Župan, v Ljubljano jo dajmo, Filozof in Strup Iz blagajnikovega sporočila smo zvedeli, da ima čitalnica konec leta 102 uda, da te bilo to leto več ko 120O f. dohodkov, in za 100 t. manj stroškov. Potem je sledila volitev novega odbora. Za predsednika je izvoljen g. Jugovic Leop. deželni poslanec, za blagajnika kakor lani g. F. Sajovic, trgovec, in potem še sedem odbornikov, po volitvi se je igrala že zgoraj omenjena igra, Strup, v veliko zadovoljnost in veselost zbranega društva; igrali so uaši te iz poprejšnjih iger dobro '/nuni diletauti tako urno in gladko, kakor strokovnjaki, posebno nas je veselilo videti velikih napredkov gospoda Centri ka , De le samo kar so tiče okretnosti ampak tudi besede. Dramatika tukaj stoji na tuko dobrih nogah, da se lahko igra vsak teden, če so okolščine prijazno. Slišali smo tudi dva četverospeva pri tej besedi. Igri je sledila dvojna tombola in tako smo končali čitalnično leto, s kterega vspehnm smemo zadovoljni biti, zadostovala je svoji nalogi kolikor je bilo mogoče, v vsem pa kazala svoj slavenski značaj. Tudi »Gorenski sokol" je imel prod nekterimi dnevi svoj občni zbor, v ktoreto je blagajnik poročal, da ima društvo više 80 f. premoŽenja ; žabbog da o tak-| tfčnem življenji naloga Sokola ni bilo več slišati, kakor dva izleta, ki jih je naredil ob poletnem času. O telovadbi itd. ni bilo duha ne sluha. Volil se je na to nov odbor, obstoječ iz predsednika, podpredsedniku, blagajnika, ki je tudi tajnik in 4 odbornikov; zs predsednika g. Piica, za blagajnika g. dr. Val. Prevca. Novima odboroma želimo pa za novo lelo veliko srečo k nju delovanju. Politični razgled. Prihodnji torek se zopet snidejo delegacije. Cislajtanske delegacije odbor svetuje, naj se vojnomu ministru 7 '/a milijonov goldinarjev manj dovoli, nego je tirjal. Med temi pa še niso všteto izvenredne tirjatve vojnega ministra, ki jih jo letos neizmerno visoko napel in o kterih dotični odbor še ni dokončal svojega poročila. Opomniti jo, da je odbor letošnji primanjkljaj zračunil na 40 milijonov goldinarjev. Med posvetova njem vojnega proračuna se bode cesar in pa tudi skupno državno ministerstvo mudilo v Pešti. Sliši se, da hoče sedanje cislajtanske ministerstvo cesarja krepko priganjali, naj so odloči v zadevah ponujenega mini-sterskega odstopa. Pripoveduje se, da tudi Reust sili, naj se v tej zadevi konačno nekaj določi, zlasti zdaj, ko je potrjen)e tirolsko brambovske postave mnogo nevolje zbndilb v parlamentarnih centralističnih krogih. Ravno o tej zadevi hočo tudi eislajtanska delegacija staviti interpelacijo v tem smislu, ali misli ministerstvo z pomnoženim novačenjem nadomestiti ono število vojakov, ki je vsled nove tirolske postave odtegneno razpolaganju vojnega ministra in postavljeno pod sklepe tirolskega deželnega /bora. Prava ustavoverna opozicija proti tirolski postavi pa se bode začela še le v državnem zboru, kamor zaprav spada, in sicer pri proračunu za deželno brarabo avstrijsko. Med listi, ki so navadno klerikalni imenujejo, se je začela precej ostra borba zarad ustave. „Vaterland" dosledno trdi, da je federalistični državni ustroj ob enem tudi katoliški, BVolksfreund" pak o tom noče nič vedeti in bolj in bolj trobi v centralistični voz. Centralisti in ustavoverneži si pri tem boji roke mencajo in že radostno računijo na dan, ko jim klerikalna stranka stoječa pod vodstvo/ „Volksfreunda" pribeži v njih tabor. Zlasti si obetajo, da bode klerikalna stranka „ Volksfreundova" z ustavoverneži vred glasovala in delala za neposrednje volitve v državni zbor, na ktere so ustavoverneži zopet začeli misliti. Da se ustavoverneži te klerikalne pomoči ne bodo sramovali ampak da jo veselo pozdravljajo, ni treba posebno poudarjati, In kolikokrat so nas zasmehovali zarad klerikalnih zvez! Vsled govoric o približevanji med Avstrij o in Nemčijo izreka eden ruskih listov domnevanje, da se je že sklenila tajna pogodba med Beustom in Bis-markom, ktera pogodba Avstriji daje velike materijalne dobičke, ker sicer ruski list no more tolmačiti si, kako bi brez tako pogodbe Beust tako mirno dopuščal, da se Listate. Is Riiftije. *) . . . dieser in dieser richtung aus-Kebildete volkselinmkter (občine dele polju) Uat aber trot/, dir miuigel oder vielmehr densen, vvas vvir VVesteurop&£T uln tt&ngel ttezeichnen, eine unerniiisslii bo staatsvvirth Hchaftlicbn Jblge und vvirkun» : vveil das russische volk vvenif? liiamalusgefuhl aber eine nhefe vaterlundsliobeu o, liebe zu jedem aus hoineiu volke als l,ruder besitzt, so ist die innere colooisation leiebt miig-lich . . . Die Imdlirhe verfiusuog Kusslands Freili. v Haxthau9en. Moskva --• pomenljivo, vsemu svetu znano ime! S prezrenjem to imenuje, kdor se te ne boji, s sovraštvom, komur si strašna. Štej narode velike, obrazovane, bogate, ozri se po malih in slabih za tebe nikjer srca ne bijejo! Lo tvoji otroci, ki si jih zbirala stolelja in stoletja, ki so s teboj vred trpeli dolgo, kakor ni trpel morda noben narod na svetu, ki so s teboj vred rastli in krepčali se, ki si jih razposlal.) na vse strani sveta, po Evropi in Aziji: samo tvoji otroci to ljubijo I moško ponosno ljubeznijo, .samo /j-nje si ti dragocena svetinja, samo za-nje „miša nuUuška Moskva." *) Ta dopis našega rojaka dr. Celetl lllfl , profesorja v ruskem Vladimiru, je bil namenjen „Zvon.1- A ker izvrstni list neha, poslal je vrednik nam ta zanimlji. dopis da ga priobčimo. Tebi, Slavijo hčeri, so tuji dragi njeni otroci, tuje njihovo življenje, tuja si jim tudi ti, tuje tvoje življenje! — Veselil sem se, videti Moskvo, pa ko sem stopil na njena tla, prevzela meje ueka nenavadna resnost: oživeli sn zgodovinski spomini z vsa silo, in komaj sem opazil živo gibanje lastno velikim mestom. Oko je iskalo sledov davnosti, in našlo jih na prvi pogled skoraj samo na cerkvah in kapelicah, ki jih je tu prav mnogo, \ečid«d starih in majhnih. Najbolj vlečejo nase oči m a k o v k e (male kupijo podobne makovim glavam1), ki jih je po ver na eni cerkvi, večidel zeleno-rudeče barvnih, časi pa tudi prav fantastično pisanih. Na vrhu se svetijo navaduo pozlačeni pravoslavni križi, kar se vidi prav lepo iz daljo, kader sobice sveti, najlepše pa se ti blišče nasproti gosto posejane /lato (makovko) kremeljskib cerkva, izmed kterih so visoko v nebo dviga zvonik Ivana Velikega. Brž ko sem mogel, hitel sem v Kremlj, ki jc tako rekoč srce Moskve, kjer je na malem prostoru ohranilo so toliko vsak« mu ruskemu srcu dragih spominkov. Ozidjc Kivmlju je precej visoko, pa nikakor ne grozno, če tudi mu dajo stolpi (vseh je osem ali devet) nekaj trdnosti, pa malo, ker zidani so za obrambo prejšnjih stoletij, in vse ukrepljenje sploh jo lo zanimivo kot zgodovinski spominek. Okoli Kremlja, kjerkoli ti itopivšemu iz te ali drugo ulice stoji on pred očmi, vidiš kako postajajo ljudjo skoraj vseh stanov, in se križajo in nizko klanjajo pred to rusko svetinjo. Stopiš nekaj stopinj in Btojiš pred enim iz vrat. Pred vratmi so „obrazi" in pravoslavni narod se zopet križa in priklanja. Mirno grtš dalje, vidiš, da na lovo in nadesno in pred teboj vsi gredo odkriti,in če „med volkovi ne zatuliš" z volkovi t. j. svojega pokrivala ne snameš z glave, ustavi te še precej priljudno „požarnij" (iz teh, ki gase pri požarih), in treba se ti je pokoriti ali pa obrniti se. Tu se je bil namreč zgodil čudež, kakor tu pravi nad-pis nad vratmi, da so ni hotel užgati smodnik pod vratmi pri odhodu Francozov iz Kremlja, in sicer za to ne, ker jo ubranil svetnik nad vratmi. K sreči se jo tak čudež zgodil lo pri enih vratih, t. j. k sreči ne za vrata in stolp in za arheologe, a za naR slabe ljudi, kterim so brez čudeža kaj lehko primeriti more, da so prehladimo pri vetru, ki bolj ali manj zmirnj veje med širokimi vratmi. Ne bom opisoval na drobno, kar se vidi zanimivega v Kremlji. Na malem prostoru skorej ena zraven druge je šest cerkov, trije samostani, zvonik Ivani, dom, kjer ie živel prejšnji patriarh moskovski, carski „dvorec", ki /njemlje dobro četrt Kremlja itd. Vso cerkve so Francozi zolo poškodovali, sedaj so popravljeno in torej od zunaj ni ostalo dokaj sledov starosti. V „Uspenskem Sobore" so kronajo ruski carji in carice, tam počivajo patriarhi zunaj znamenitega Nikona. V „Arhangeljskom Sobore" počivajo stari veliki knezi in carji od Joana Knlite do .loana Aleksejeviča, ki so na steni naslikani v svoji telesni velikosti, in sicer z venci okoli glave kakor svetniki. Po bogastvu, ki ga hrani, jo zanimiva »riznica* (kjer se hranijo rize, t. j. cerkvena južna Nemčija zedini s Prusijo in da se tako na tihom in brez protesta uniči pr An pogodba. Na T i r o 1 s k e m/daj vso stranko skušajo cesarju približati M ifl ga dohiti na svojo stran. Deputaciji deželnega obbora nasproti se je po telegramih dunajskih časnikov cesar prav ust avoverno izrekal. Glede1 novo! potrjeno brasobovske postave za Tirolsko je cesar baje rekel, da jo je zato potrdil, ker je praktično potrebna ; da pa obžaluje, da so je to vprašanje vsled nerodnosti vladnih organov napravilo za pristransko vprašanje (partoifrage), kar v istini ni. Cesar so jo h koncu pozival na odanost tirolskega deželnega zbora. L o n d o uska konfore n c a menda vendar ne bode tako gladko tekla, kakor se jo s početka domnevalo. Ne lo da se je njen začetek za nekoliko dni preložil, hoče tudi Turška delati neka k ovo sitnosti. Kakor se pripoveduje, sicer ne bode pobijala ruskih tirjateV, pač pa |iui bode nasproti stavila svojo lastna tirjntvej ; v nekterih zadevah bi hotela neki celo Avstriji nasprotovati, česar pa ne moremo lahko verovati , kajti Turška bi utegnila za zdaj komo i VOroejŽega prijatelja imeti nego je Avstrija. Londonske novine „Times" pišejo, da se bode po dobrih in zanesljivih poročilih Pariz kmalu udal. Menda vendar ta poročila niso tako zanesljiva, kajti v pruskem taboru so začeli to dni z nova premišljevati, ali bi bilo bolje na Pariz streljati ali pa ga izstradat' in so zračunili. da bi eno stalo toliko časa kakor drugo, in torej so se niso odločili Pa ko bi s« Pariz vos tudi podal, ne bi Nemci nič pridobili na svojo korist. General Trochu je namreč namenjen z najodličnejimi četami utrditi se nn Morit Valerionu in v St. Denisu. S tem korakom bi Trochu v rokah obdržal ne te Pariz, ampak tudi železnice, ki peljejo proti severu in zapadu. Prusi bi druzega ne pridobili, nego da bi morali Parižanom za živež skrbeti. Od Pariza bi pa ne mogli premakniti skoraj nobenega zdaj tam nazočih vojakov, ktere bi potrebovali proti navdušenemu prebi val jstvu, za pošado široko raztegnenih trdnjav in za oklepanjo Mont-Valeriena itd. Na dalje pa je vsaknko pričakovati, da bodo nove francoske armade vsakako poskusile Parizu šo poprej piiti na pomoč. Zadnje manjše bitke kažejo, da so franeozkc armade v nekaki zvezi med seboj. Chanzy in Bourbaki sta eden pri Venddme, drugi pri Bonny Pruso napadla, in spravljata princa Friedricha Karla v zadrege. Soditi pa je, da oba francoska generala zdaj skušata le nasprotnika zmotiti in da se bodo nju pravi nameni še le mi odločivni dan pokazali, na kterega pa menda ni dolgo več čakati. Na mir za zdaj še ni misliti. Na novega leta dan sta Gambetta in pruski kralj svojim odličnejim možem govorila o položaji. Gambetta je še enkrat rekel, da se bodo Francozi bojevali do zadnjo krvi in je navdušeno izrekal svoje zaupanje, da vse srečno izide. Kavno tako jo pruski kralj naglasa), da je treba energično nadaljevati vojsko. Torej divja borba na obe strani. Italijanski kralj jo pred dohodom v Kim poslal papežu pismo, v kterem mu jo naznanjal svoj dohod. Pismo je izročil oboist Spinola kardinalu Anto-nelliju, ki je kialjovega poslanca neki prav prijazno, celo srčno sprejel. „Tageaposti" se i/. Bate ga g rada piše, da so Srbija. Romunska, (irska in Cniagora med seboj popolnoma Sporaznmljene, da hote na vsako ceno dobiti popolno neodvisnost od Turške. V tem smislu se tolmači tudi zadnja tninisterska sprememba na Grškem, ker so zdaj tam v ministerstvo stopili samo možje], ki so kar naiživahnoje podpirali upor na Kaudiji. Ob enem se poroča, da je Urnogora dobili mnogo vojnega blaga od Ruske, ktera se neki tudi sama pridno na vojsko pripravlja. Morebiti je marsikaj izmed teb glasov narekoval etra h pred Rusijo, vendar ima pO naletu mnonji slavenska Rusija dolžnost, da se gane za svoje slavenske brate, ki zdihujejo pod tujčevo peto. Ilaznr stvari. * (R a v. 1 a g o v e g a „P r a v n i k a") l. in 2. številka letošnjega leta je ravnokar izšla s sledečim bogatim sadržajan : Novo lato. O porabi. — Hudodelstvo težke telesne poškodbe. — Dražbinemu kupcu se imajo tudi tisti skladni deli zemljišča dati, ktere je dolžnik med izvršbino obravnavo tretjim prodal. — Tožbe zoper skrbljence se imajo praviloma pri skrbstveni oblastniji vlagati. — Vsled pomote opuščena vknjižba. — Ničnost dražbo zemljišča. — Na pravo dosmrtnega užitka zemljiščnega dela, vknjiženo za ženo na primerljej preživljanja njenega moža, so ne more izvršbino vknjižba dovoliti. — O razžalitvi na poštenji po §. 496 kaz. zak. — Kaznovanje voznikov, spečih na znpreženih vozovih. — Razpis zahiran pomoči nevojaških župnikov glede na vojaško osobe.— Ukaz mi-nisterstva notranjih zadev zastran okoljščine, da vojaška dolžnost no zadržuje dovoljenja polnoletnosti za po-hišno kupčijo. — Ukaz ministarstva notranjih zadev zastran naznanil o odgojanji ogerskih ciganov. — Raz-lastilna razsodba mora pravo izmero zahtevanega zemljišča zapopadati in pridelki niso predmet razlastitve. oblačila) patriarha in knjižnica patriarha, ki hrani mnogo starih rokopisov. Dom patriarha, v kterem sto riznica in knjižnica, jo kaj prosto zidan, sobico, kjer so živeli silni patriarhi, majhne. Ravno tako je tudi „dvorce", kjer je živel Lže-Dimitrij I. ali Grigorij Otrepjov, in kažejo okno, iz kterega je skočil, da bi všel svojim morivcem. Tem lepšo, tem ogromnoje je carski dvorec postavljen na najlepšem mestu, od koder se ti v. malega griča, na kterem stoji Kremelj, odkriva razgled na polovino Moskve. Pa stopimo raje nn zvonik Ivana, od tam se najlepše vidi vsa Moskva in njena okolica ! Pred zvonikom je postavljen največ i zvon svela, ki tehta (5000 pudov (okoli 2400 centov\. Pni je bil, ubil se, in ležal v zemlji slo |et, Nikolaj je ukazal dvigniti ga iz zemlje. Zvonik ima več nadstropij, in v Vsakem so zvonovi, vseh je MU. Največi tehta 4000 p., zanimiv je tn, ki so ga vlili Se za Borisa Godunova (pa za leputo zvona se niso menili). Nisem se mudil v nižih nadstropjih, hitel sem na vrh, da bi naenkrat zagledal vso Moskvo. Bil je lep jesousk dan. Ozrem se —- pred menoj leži velikansko mesto nepopisljivo krušen pogled. Hiše so le okoli Kremlja bolj goste, in tudi tu se vidijo s zelenim drevjem zakriti trgi in obširni vrtovi. A dalje se skorej skriva v zelonji vsa o-gromna masa hiš, in tako se gromadnost mesta prijetno tako rekoč zgublja, in neštevilna množica belih cerkva, s svojimi čudnimi makovkami in zelenimi strehami in ■.•latinii križi blišče se ti nasproti tako nekako lahke, in zdi se ti, da so kako basnoslovne ptico na svojem popotovanji priselo na zemljo med zelenje, da bi od-počivši si nekoliko zopet daljo letele. Daleč v okolici se vidijo njive, med drevjem dače (vile) ko male pi-čice, obširni parki podobni zelenim odejam, na kterih so svetijo ko očesca prudi (Teiobe). Na južuo-za-bodnl strani se v i j o rečica Moskva, na Smolooiki cesti so vidi v daljavi PokUmnaja Gora obraščena s temnim semrečjem, Tam je Napoleon ustavil se, in dolgo gledal na ataro stolico razprostirajočo so pred njim. Zopet in zopet som (»gledal iz nova s svoje zračne viiinc „belolctiiu iiimju Moskvo*a, preden sem sc mogel zopet ločiti od te zares krasna panorame. A če te pogled na Moskvo iz ptičje perspektive bolj ali manj očara, na ulicah mesta o« arovanje pojenja precej. Pri vsej občiinosti mesto šteje komaj okoli pol milijona prebivalcev, ulico so - kakor navadno po starih mestih nepravilne, in neredko so vidi zraven prekrasne palače lesena hišica. Lesenih poslopij je v predmestjih Sploh šo mnogo, čeravno *o število zidanih od leta do leta bistro povišuje. Ne smo se pa misliti, da so lesene hišo revne, stavijo so prav okusno in od znotraj so ne ločijo od zidanih. V notrajnem mestu so hiše večidel saj nadstropje visoke, in oddajo se stanovanja gostačem« V predmestjih pa je silno mnogo hišic z vrti, v kterih žive samo domaČi. Ruski, posebno trgovec, ljubi živeti v svojem lastnem domu, in po leti sprehajati so po lastnem vrtiči. Streho hiš so večidel zelene, tako da so ti zdi, ka hodiš med samimi da-čami (vilami). (Dalje prih.) — Slovenska zbirka postav. — Opomin zarad posestev, ki se imajo po izvršbi prodati. — Črtice. * (Slovensko uradovanje.) Zadovoljni naznanjamo, ka se razan druzega posebno tudi ptujskega okraja duhovništvo pripravlja na slovensko uradovanje počenši od letošnjega novega leta. —r,— (Nova knjižica) pod naslovom : „Vo-šilna knjižica ali vošilni listi za novo leto, godove in rojstne dneve, slovenski mladini v porabo spisal Ivau Tomšič učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani", je ravno na svitlo prišla. Knjižica šteje 46 strani in ima mnogo prav čedno spisanih sestavkov, ki bodo mladini, ktera tolikanj vosi, čestita in želi, gotovo ustrezali. Dobiva se pri J. Giontini-u v Ljubljani za 30 kr. * (Disciplina na mariborski gimnaziji). Oče mariborskega prvošolca najde necega dne svojoga sina na skritem kraji, kjer je žvižgal, da so mu hotela lica počiti. „Kaj pa delaš V" vpraša oče. „„Žvižgati se učim,"" odgovarja sin. „Čemu to' na-dalj ujo radovedni oče in izve od sina, da so se vsi prvoiolci zmenili, ka hote nemškega profesorja izžviž-gati, ker jih vedno psuje s pridevki kakor so vrindi-scher Wasserkopf itd. Da bi mogli dijaki sijajno dovolj žvižgati, dali so si vsak samemu sebi v juternjem času prostovoljno lekcijo v žvižganji. In take stvari sa niti ue preiskujejo, in tudi povodov za preiskavanje ni! Čudna displina to! * („P r i m o r e c") je v novi obliki pod vredni-štvom g. Rniča zopet začel izhajati. Prva številka sa priporoča po okusni zunanji obliki (8 strani največe Četvorka), mnogovrstnim in tehtnem zadržaji in prav lahko umljivem domačem jeziku. Iz srca mu želimo, du bi ga ne zadela navadna neprilika vseh slovenskih liternričnih početij : mlačnOBt občinstva. Glasovi izmed občinstva. (Za za drža j in obliko tega predela ne prejo m a rn o nobene odgovornosti.) Is Goriškega 30. decembra 1870. » Naša dežela je zgubila v tem mesecu moža, nad kterim je imela posebno dopadonjc, ker je bil za-njo kakor nalašč ustvarjen. Deželni šolski nadzornik g. Ant. Klodič je zapustil Gorico dne 15. t. m. ter odrinil na novo svoje mesto v Poreč. Ta zguba je za našo deželo velika, zlasti zato, ker jo dandenes težko dobiti moža, ki bi z enakimi zmožuostimi iu z enakim rodoljubjem delal na njegovem mestu. Rojen in izrejen v bistrem gorskem zraku blizo Kobarida je že v otročjih letih kazal, ko jo č. g. strica v ljudski šoli popolnoma na-domestoval, da gs je stvarnik z vsemi za učiteljski stan popotrebnimi zmožuostimi bogato obdaroval. Koj jo bil v ta stan dospel, si jo v kratkem času spoštovanje iu ljubezen navzdol iu navzgor pridobil. Vsled tega je bil izvoljen in imenovan deželni šolski nadzornik za ljudske in srednje učiluice na Goriškem. Tu jo bil na pravem mestu. Visoka vlada ni mogla za Goriško boljšega deželnega šolskega nadzornika imenovati kot g. Klodiča, ki je bil do pikice pravičen tej in oni narodnosti ter vseh treh v Gorici potrobuih jezikov, slovenskega, italjanskega in nemškega popolnoma zmožen v govoru in pisanji. Iz slovenščino je naredil izpit pri našem jezikoslovcu Miklošiču kmali potem, ko je bil svojo prvo slovensko knjižico „Novi svetw na svitlo dal, v kteri so no le zasebna pisma, ampak tudi časniki n. p. „Slov. Gospodar", češki „Kvotj", „Osservatore triestino" pohvalno kritiko prinesli. Da bi se v goriških srednjih šolah deželnima jezikoma slovenščini in italijanščini boljo streglo, hotel je namestil nižo gimnazije iu niže realke, dvo realgimnaziji (s 4 razredi vsako) eno z učnim jezikom slovenskim, drugo z italijanskim vpeljati. V obeh bi bil drugi deželni jezik kakor tudi nemški zapovedan predmot. Po dovršeni realgimnaziji bi znal vsak učenec govoriti in pisati v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku ter bi prav lahko v viši gimnaziji in v viši realki poslušal prodavanje v sob treh jezikih. Da bi realgimunzija zadostovala svojemu imenu, bi so po g. Klodičevi brošuri „Antrag bezuglich Ilerstclluiig einos gemeinsamem Unterbaues tur das Ober-Gvnmasium. dic OberreaUchule u: 1 đie Lehrer-bilduugsanstalt" v rcalgimnazii učilo risanj i in latinski jezik poleg računstva, zomljemeistva. semlfepisja, zgodovine, prirodopisja in prirodoslovja ler ierstva. (irski jezik bi so odstranil iz rsalginmazije ter potisnil v višo gimnazijo, ktera U mu popolnoma zadostovala, ako bi so na mesto dosedanjih obširnih grških gramatik g. Klodičeva, ktera je v same ra, vidu mnogo služeče tabelice stisoena , rabila doma in « šoli. Ta g. Klodičeva gramatika je pO izreku veljavnih grščino učečih profesorjev izratna. l*o vtt m tem bi realgimna-zija naredila učence sposobne /a višo gimnazijo, višo realko in pripravniško ljudskd. učiteljev, ter bi učencem ne bilo treba že po komaj dovsšenih 4 raz-redih vadmee ali ljudske šole. odločevati se za ta rdi oni poklie. To odločevanje bi se godilo še lo po dokončani realgimnazrji; in takrat bi učeno svoje zmožnosti in nagnjenja boljši spoznali. Toraj se nam kaže realgimnazija koristna iz več .virov. Bog daj, da bi nam ta iskrica l odhodom g. hlodu.i ne ugasnila! Njemu pa „živio" ! (Čast. gospodom n a r o č o i k o m „\ e r-tccn'1 naznanjam, da prvo število mojega ilustriranega lista zarad neugodnih okolnosti izide najpozneje 13, t. m. potem pa redno l dne vsakega meseca, kakor ie bilo to že naznanjeno. Prosim tedaj potrpljenja Iva n T o m š i č , iz.datel'j in vrednik „Yertecau. Priporočilo. Zvonarji gospod dano z 1) e n z e 1 i n S i n O v v Mariboru so prevzeli za farno cerkev sv. Jurju v Hočah novo zvonenje. Dosedanji veliki, blizo 30 cent. težki zvon naj po želji farmanov ostane, poleg njega pa naj se vbjo trije novi zvonovi in sicer eden veči in dva manjša, tako da bi zvonovi vkup dali Ws1 oktavini akord. Dano i dogo so pod vzeto iftti mojstersko rešili. Novi trije zv novi, od kterih jo veliki 37 centov, manjša pa po 10 in 4 centov težka, izborno soglašajo Z osta-lim drugim starim zvonom, in se vkup glase v harmoničnem Dts Moli rtkordn. Zvonenje je tako polno in močn.o da se daleč čez nn je^bširne faro čuje; posebno se hvali veliki zvon zarad prijetnega in slovesnega glase, ki, kakor tjndjje pravijo, slniatelju sega v srce in in ki je s starini zvonom tako ubran, kakor bi se dva soseda prijamo pogovarjata. Zvonarji gosji, Janez D e n z e 1 in si n O V i V M ari b o r u ae t eda) gorko priporočajo vsem cerkvenim predstojništvom , ki hočejo dobro, harmonično in ne predrago zvonenje, s pristav kom, da oni pod poroštvom zvonove sami k viš! u spravijo, da imajo nizke cene in da po mogočnosti dovoljujejo plačilo tudi na svote. Vse to v dokaz dobro zaslužene, obče, popolne zadovotjnoati, — Predstojništvo cerkve sv. Jurja v Hočah pri Mariboru dne 28. novembra 1870. Dr. A. d. Murko I. r. kn šk. svetovalec in župnik; Matija Wretzl I. r., cekrooštor; Matej Kečnik 1. r., eek* moiter; J.ane^ Veras 1. r.. občinski predstojnik. ■•ros* ti j n. S i. januarjem 1.1 se ie začelo novo narocevanje na „Slov. Narod* po ceni na čelu lista naznanjeni. Vse svoje prijatelje in naročnike prosimo, naj blagovole naročnino brž ko brž ponoviti, da bomo vedeli, koliko listov nam jo tiskati in da vsakemu moremo postreči z VSOmi listi. Dostavljamo opombo, da je naša administracija zdaj popolnoma pivdrugaiama in čisto vredjena, tako da je glede dopošiljanja od naše strani v .-.ako pri- tožba nemogoča. Denar naj se izvoli pošiljati po poštnih nakaznicah (postanvveisung^, ki z vsem vkup veljajo le B kr. „Slov. Narod.u Dunajska boraa 4 januarja Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 56 H 70 k r Srebro...........121 , 75 „ Napol............ 9 „ 97 „ ■■■■HJ Vinska dražba. £ Dne 12. januvarja t. 1. se bo pri vino- ~ gradu podpisanega v zgornjej Polskavi okolo 90 štartinjakov lastnega pridelka, deloma iz-l vrstno blago iz tečajev 18G3 • -1870 iz Polj ekavskih in ljutomerskih goric J po javnej dražbi prodajalo, k kterej se vabijo d kupci. (1) Dr. D c m in kud. Razprodaja siiktienega, platnenoga in (1ni/<»ga ma-iiufakturuega blaga v prodajalnici Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani. (6) a o i j eii ! (u) Amerikanski patent Kdo si no želi lepili, zdravili zob V Samo z novimi električnimi k a v č u ka s t i m i krtačami za zobe (brez Ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najuovejse krtačice, o kterib govori na tisoče spričeval in pohval, ho popolnoma izdelano iz kavčuka in imajo namesto ščetin — kavčukasta žela , ki morejo segati v najdrobneje votline zob in odpraviti, knr ae jo škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako se zgodi, da se vsled ribanja zob ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj 11 i se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajib otro-1 cih, da se pride zobnim boleznim v okoni. Razen teh do- j brot se te krtačice skorej ne dade uničiti in se lahko ena, krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo f»0 kr. 1 golil, en parni stroj (DampJ-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni h čistilno vonjavo za to odločeno, potem se razgreju na Spiritni lampici aparatu prideti , vsled tega se razvije hlap in oprosti naj-večo sobo v malih minutah vsneega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnico, stanovanja, kakor tudi sa salone. Te mašina je iz zlatega bronca prav čedno i/delana, da more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f Steklica čistilne vonjave s potrebnim špiritom PO kr. — (Zadostuje za '■Okra t). Elektro-galvaninii prstani. jako važna , za vsacega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale , da je galvnnizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napotil u imenitnega pariškega zdravniku so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili ■ uloženim elektro-magnetičnim dratom , ki ima gotovi učinek vbranjevati iu zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr., zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajčna gumbiće za našiti i/, pravega 1 Motnega srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunec v tem arti-keljnu, kajti združuje eleganso z vao ito«tjo. Ce se preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj trnja in da se lahko ■ uerabljivih srajc odreže in na nove prišije , a obdrži ven- dar staro vrednost, med tem ko so druge kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, mungniiji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsacamu ducciulu je prideto pismo, ki garantu je za najbolje srebro in zlato. Ceni je zato tako niska, da se more ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. I đaoend najlepšo tfuillourhiranili srebrnih !1"> kr. , gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni roenik. (Federhalter.) Ko je Nj. V. cesr Napoleon 111. pisal delo Julius Cresar, je naročil, naj mu eden najurnejših niehnnikarjev po njegovem lastnem napotila napravi peresni rodnik, da se v okom pridu sitnemu namakanju in da sploh postane pri pisnnju pogresljivo vsako drugo orodje. Naročilo se je izvršilo t. s. kar najsijajnije, že v S dneh so je N. V. ročni k izročil, (t. Gilbert Ilochco je idejo še /.boljšal iu je za to izvrstno delo dobil 50 nnpoleondorov , ker ju nad vso nade namenu odgovarjalo. Meno je izdatelj še le zdaj opomnil nu tO iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineškega srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka, da se lahko piše od rane do mraka brez vsake oviro in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in za vsako roko ranljiva, torej se sme vsakemu priporočati a posebno poluikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 f. 1. ducend Napole-onovih peres 1 5 k r. Kavanska vonjava. (ffavanna-Bouqet.) Za t '/j kr. eigara i$0 kr. vredna; namreč najceneja cigara se da s pomočjo havanske vonjave spremeniti v pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca «=e dela iz korenine in grmovja pravega zapadno- indiškega tabakovega zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, odpravi se njen duh in se. zameni za lepo vonjavo izvrstnih Havauk. Stokliea zadostuje za r»00 cigar, velja l f. 50 kr. Zmaga vednost). Naposled ru je enemu najimenitnejih ločbarjev posrečilo iznajti sredstvo, ktero so de etlelja največe kapaciteto na polji kozmetike zastonj iskali. Pri ervativ proti slabi sapi (athenipneservativ) mahoma odpravi vsako tilabo dišečo sapo , nnj izhaja iz slabih zob ali i/, drugih bolezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. Prav priporoča so kadilcem , ker se moro zaostali t abakov i duh mahoma zameni! i za (prijetno, dobrodejno in ohlajajočo aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; ako se zjutraj s to eaenco usta enkrat sporo , ostane prijetni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh drugih, ker je čisto nova, od nobenega druzega se ne /.najdena kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z na-potilom 00 kr. Dežni plašči. iz nepreuiočljivega , nerazstegljivega blaga brez siva , au-gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da gaje moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plošč velja 10 f. 50 kr. V liramlio osebe in imenja je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozholjšani L o ta u o b e u x - r e v o 1 v e r j i s zavarovalno zaporico, dvojnim kolenjem iu (i risanimi covi, s kterimi je mogoče v eni minuli 6kr.it vstreljiti, to je že orožje, da ga ni več tacegu. I revolver 7 millimoter f. 13. — 100 patron f. 3.50 1 9 15. 100 „ „ 4.— I n .12 „ „17. 100 „ „ 4.50 Žepni samokresi, lino dninnsc.irani, onocevni po 1 f. 20 kr., dvocevni po 9 f, 4(1 kr. Varovalec življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zurad oblike veliko moč v rokah in jo oblika taka, da se da orožje vedno v žepu nositi ; po 05 kr. Dobrota. se je skazala vsaoemn sesajočomu otroku z izboljšanjem UOTOpatentirane Sesalnioe, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogo rečeno !) Otrok se moro rediti sede, leže iu celo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mali dojila, namreč brez vsega truda. Jo dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še lo kasneje l pomočjo omenjene sesavnice začeli raz-cvetati, kar je lahko umljivo, kajti kolikokrat je treba iskali drugo dojnico, predno dobi otrok primerno mu hrano. Le matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja 00 kr., najfinoje izdelana 00 kr. Najnovejša kirnrgična iznajdba! Anglež ka sum o k lis tira s sikaluicu, rabljiva pri otrocih in odrašenih ; celo oslabljene osebe jo morejo brez napenjanja sami na sebi rabiti in se da klistira po potrebi močno ali n>alo napolniti. Tega orodja naj bine manjkalo v nobeni hiši. Po 3 f. Omenjene reči so v avstrijski monarhiji edino in samo pri. podpisani zalogi dobiti. A- ^r-ied-inann na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. mmmm Irdatolj ui vrednik Anton Tomslr Jjwtn«*i Dr. Jose VošajaL: ln dVSIRt. Tinkar: Kdunrd Jrooflchltz