Posuuuit plačana v guiuvuu	»•
Abb. postale i gruppo Cena 4UU lir
Leto XXXVIII. Št. 123 (11.251)
TRST, nedelja, 13. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. mala 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Stavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Grožnji)	SINOČI PO NAJBOLJ KRVAVEM DNEVU IZRAELSKE AGRESIJE V LIBANONU
iz Libanona Izrael prekinil sovražnosti s Palestinci
Izraelska agresija na Libanon.	■
vsiljuje pa svoje pogoje za mir in umik
Izraelska agresija na Libanon, ki se je začela pred osmimi dnevi, In zasedba vsega njegovega južnega dela do samih vrat Bejruta, barbarska bombardiranja mest in vasi ter pokoli civilnega prebivalstva, v posebno velikem številu v palestinskih begunskih naseljih, spopadi s sirskimi enotami na libanonskem ozemlju, vse to je znor Va postavilo v ospredje Bližnji vzhod kot latentno silno nevarno žarišče za svetovni mir na križišču interesov dveh velesil in celo umaknilo v ozadje argentinsko-bri-tansko vojno za Falklandske otoke, kjer se je prav včeraj začela — kot vse kaže — zadnja in odločilna britanska ofenziva na Port Stan-ley, praktično še edino argentinsko oporišče na otočju po njegovi nenadni zasedbi pred dvema mesecema.
Ogorčene obsodbe iz vsega sveta so izraelske voditelje v zadnjih dveh dneh sicer prisilile, da so ponudili premirje najprej Sircem in sinoči še Palestincem, kar bi moralo pomeniti ustavitev vsakršnih vojaških operacij, toda ostaja dejstvo, da so Izraelci zasedli polovico Libanona in na zasedenem o-zemlju tudi ostali kot okupatorji z vsem tistim, kar vsaka okupacija tuje dežele In tujih ljudstev lahko pomeni in z diktiranjem pogojev, ki so za vsako neodvisno državo nesprejemljivi.
Prihodnji dnevi bodo pokazali v kolikšni meri bo premirje držalo, toda ostaja dejstvo, da se je svet, pa čeprav ne povsem nepričakovano, še enkrat znašel pred dejstvom, da je neka država z vso svojo o-gromno vojaško močjo in s kritjem ene od dveh svetovnih velesil, vdrla preko svojih meja na ozemlje sosedne države in s tem grobo prekršila vse mednarodnopravne norme, vse mednarodne veljavne listine Organizacije združenih narodov in vsa načela o reševanju sporov po mirni poti, ki je, pa naj bo še tako dolga in naporna, vedno boljša kot en sam dan vojne.
V	že tako nemirnem svetu, nad katerim visi grozeča mora natrpanih arzenalov jedrskega in konvencionalnega orožja v rokah o-beh velesil, ki lahko v trenutku spremeni svet in njegovo civilizacijo v mrtvo puščavo, je zato izraelska agresija v še mnogo večji meri kot argentinsko - britanska vojna, sprožila najostrejše obsodbe z vseh strani. Posebno silovito se je glas obsodbe dvignil Iz neuvrščenega sveta, saj je Libanon neuvrščena država, nič manj odločno pa je prišel tudi iz blokovsko povezanih držav, kar je morda najboljši dokaz resnosti sedanjega mednarodnega trenutka in zaskrbljenosti za svetovni mir. Varnostni svet OZN je na svojem zasedanju sprejel dve resoluciji s pozivom Izraelu za prenehanje agresije, ko pa je sprejel še resolucijo * pozivom agresorju, da mora zapustiti zasedeno ozemlje tuje države, so ZDA postavile na to zahtevo veto, češ da .je premalo uravnovešena, kot da bi ne bilo nobene razlike med napadalcem in napadenim. Poteza ZDA — tako ocenjujejo opazovalci — ni bila naključna. Z njo so ZDA hotele dati Izraelu čas, da z nadaljevanjem agresije doseže cilje, ki si jih je zastavil, to je uničenje palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja. Samo tako je mogoče razumeti, da Je le nekaj dni po vetu v varnostnem svetu ameriški predsednik Reagan na zasedanju pakta NATO obsodil Izrael in celo zagrozil z represalijami, če ne ustavi svojega napada. Še bolj pa je prišla do izraza zaskrbljenost zaradi I-■raelskega napada na Libanon na posebnem drugem zasedanju skupščine OZN o razorožitvi, kjer je še zlasti močno odmeval govor predsednika predsedstva SFRJ Stamboliča, ki je povsem upravičeno poudaril, da «ogrožanje varnosti vsake posamezne države v današnjem svetu, ki je medsebojno odvisen, hitro d biva mednarodne razsežnosti ter spravlja v nevarnost svetovni mir*.
Kako resnična je ta ugotovitev dokazuje tudi dejstvo, da je izraelska agresija na Libanon in razplet okrog nje zlasti z zadržanjem ZDA, takoj imela svoj odsev na odnose •ned Sovjetsko zvezo in ZDA oziroma na obnovitev pogajanj za o-•nejltev jedrskega orožja v Ženevi, Za katera sta obe strani že izrazili svojo pripravljenost, pa se kaj lahko zgodi, da bi pogajanja
V	ozračju medsebojnih polemik in obtožb, bila spet odložena za daljši čas z vsemi posledicami, ki jih nadaljnje oboroževanje prinaša za Varnost in mir v svetu.
To pa je samo še en dokaz, kako daljnosežne posledice lahko imajo take tako imenovane «lokalne vojne*, zlasti na tako kritičnih točkah sveta kot je Bližnji vzhod, kjer se pokrivajo in križajo strateški interesi velikih sil na koži malih narodov ih držav. Mir se lahko zavaruje le ob spoštovanju neodvisnosti, enakopravnosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh držav, kar so tudi vodilna načela Organizacije združenih narodov.
Pri tem ga vsestransko podpirajo ZDA ■ Palestinci pristali na premirje - Srhljivi obračun žrtev
BEJRUT — Po premirju s Sirci je sinoči Izrael enostransko prekinil sovražnosti tudi s Palestinci. Vodja PLO Jaser Arafat je generalnemu tajniku OZN De Cuellarju sporočil, da pristajajo Palestinci na premirje, da pa mora Izrael spoštovati resoluciji 508 in 509 varnostnega sveta OZN o brezpogojnem umiku iz Libanona. Ob tem p« ni rečeno, da ne bo v orihodnjih urah prišlo do novih spopadov, bližnjevzhodna premirja so namreč skrajno labilna.
Vsekakor pa so bili po vsem sodeč pritiski svetovne diplomacije in javnega mnenja uspešni. Po jasnih stališčih Francije so skoraj vse zahodnoevropske države odločno obsodile izraelsko agresijo. Britanski zunanji minister Pym pa je na srečanju s svojim egiptovskim kolegom poudaril, da ne bo miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, če ne bodo upoštevali neodtujljivih pravic Palestincev do samoodločbe. London .je torej odkril samoodločbo, saj jo rabi za svoje Falk-lande. Razen Francije, ki je zagrozila, da ne bo podaljšala sporazuma o gospodarskem sodelovanju z Izraelom, pa ni konkretnega nihče nič storil. Palestinci pa so kot kaže zadovoljni že s takimi načelnimi obsodbami izraelske agresivne politike.
Po mednarodnih pritiskih in bojaznih, da bi ostal Izrael popolnoma osamljen, je bržkone omogočil sinočnje premirje nepričakovani žilav odpor palestinskih borcev, ki je povsem presenetil izraelske generalštabe, saj so se Palestinci marsikje uspešno postavili po robu tehnološko močnejšemu izraelskemu sovražniku.
Ure pred premirjem pa so bile za Bejrut in Libanon najbolj krvave v vsem sedanjem spopadu. Vse od jutra je bil Bejrut pod pravo ploho letalskih bomb, k) so dobesedno zravnale z zemljo cele mestne četrti muslimanskega dela libanonskega glavnega mesta. Podatki o žrtvah so srhljivi: samo v oblegani Sa.idi je po podatkih mednarodnega rdečega križa padlo tisoč civilistov, 3 tisoč pa je ranjenih. Po neuradnih vesteh, ki so jih v Rimu posredovali palestinski katoliški krogi, so Izraelci v teh dneh ubili preko 10 tisoč ljudi, v glavnem civilistov.
Včeraj se je nad Bejrutom znesla tudi izraelska vojna mornarica, ki je s topovskimi salvami dokončevala letalsko bombardiranje. S prekletega muslimanskega dela Bejruta je prebivalstvo skušalo zbežati v krščanski del, a na e-dinem odprtem prehodu pri državnem muzeju je falangistična mili-cija zavračala ponovno v pekel bomb, granat in raket vse, ki so imeli palestinske dokumente, ali pa so bili na seznamu libanonskih levičarskih aktivistov.
»Mir v Galileji* so Izraelci cinično imenovali svojo agresijo v Libanonu. Njihov mir pa je mir grobov, kjer naj bi počivalo palestinsko ljudstvo, to naj bi bila »dokončna rešitev palestinskega vprašanja* v slogu nekdanjega reševanja armenskega vprašanja. Sinoči je izraelski zunanji minister šemir napovedal, da se bo njegova vojska umaknila šele po sporazumu, ki bo preprečeval, da bi Palestinci nadaljevali svoje »teroristične napade proti židovski državi*, ša-
mir se torej čuti dovolj močnega, da še vedno vsiljuje »izraelski mdr*. To pa mu neposredno omogoča Reaganova administracija, ki je prav včeraj poudarila, da zahteva izraelski umik, a pod pogojem, da se temeljito spremenijo politična razmerja v Libanonu. Grobo povedano: da se Sirci in preživeli Palestinci umaknejo iz Libanona. Če je to do neke mere uresničljivo za Damask, ki bi moral v skrajni sili le pozabiti na svoje sanje o veliki Siriji, bi za brezdomske Palestince pomenilo novo begunstvo pravo prekletstvo, ki ne bi v nobenem primeru odpravilo napetosti, še več, palestinsko vprašanje bi postalo še bolj eksplozivno.
Vse napredne sile sveta morajo sedaj to izraelsko-ameriško nakano preprečiti, to pa bodo najuspešneje storile, če bo Izrael spoznal, da mu stojijo ob strani le ZDA in da se bo maral z drugačnimi metodami lotiti palestinskega vprašanja.
»i. ,,-*..■ *,*,',. *    ,3 ,	>
Vsak civilist je za izraelsko vojsko potencialni sovražnik
(Telefoto AP)
Nfl SESTANKU FINANČNIH MINISTROV ECS
Razvrednotenje franka in revalvatija marke
ItaRjanska Ura se je razvrednotila za 7 odstotkov do marke in za 2,75 do ostalih valut razen franka
BRUSELJ — Finančni ministri evropske deseterice so se včeraj zbrali v belgijski prestolnici na nujno sejo, da določijo nova razmerja med valutami v okviru evropskega denarnega sistema, h kateremu je pristopilo marca 1979 8 članic, medtem ko se nista pridružili Velika Britanija in Grčija. Preureditev notranjih menjalnih tečajev je zahtevala Francija, ker je frank pod močnim pritiskom v kleščah med dolarjem in nemško marko. Sestanek je še v teku, a se je kljub skrajni rezerviranosti izvedelo, da so ministri izdelali o-snutek dogovora, o katerem še tečejo pogajanja.
Po tem sporazumu naj bi razvrednotili, v odnosu do osrednje vrednosti evropskega denarnega sistema, francoski frank za 5,75 odstotka in italijansko liro za 2,75 odstotka, medtem ko bi se nemška marka in holandski florint reval-virala za 4,25 odstotka. Če bo obveljala ta odločitev, se bo lira dejansko razvrednotila v razmerju z marko in florintom za 7 odstotkov ter za 2,75 odstotka do o stalih evropskih valut, z izjemo francoskega franka, do katerega se bo njena vrednost povečala za 3 odstotke.
•UUIIMIIIUIIimillllllltlllMttllllHIHIMIIIIIIIMIHMNIIIItIMMMMIIIIMIItllMIMHI

Z INTENZIVNIM OBSTRELJEVANJEM IN »BRILJANTNIM NOČNIM NAPADOM*
BRITANSKA VOJSKA USPEŠNO IA (ELA OFENZIVO PROTI ARGENTINSKIM (ETAM V PORT STANIEYU
Padalci in marinci globoko prodrli v sovražnikovo obrambno črto - Argentince naj bi presenetili v spanju - V Buenos Airesu trdijo, da so uničili fregato
Argentinski mitraljezec »lovi* britanska letala
(Telefoto AP)
BUENOS AIRES, LONDON -Britanska vojska je naposled sprožila dolgo pričakovano ofenzivo proti glavnemu mestu Falklandskega otočja Port Stanley oziroma Puerto Argentino. Prve vesti o »silovitih spopadih* med obema vojskama so se v Argentini razširile že popoldne, sinoči pa je sam britanski obrambni minister John Nott uradno napovedal, da so britanske čete »v briljantnem nočnem napadu* prodrle za osem kilometrov v smeri Port
Stanleya in presenetile speče argentinske vojake, ki so se zavedli prisotnosti sovražnika, ko je bilo že prepozno. Po začetnem napadu so se razvili ogorčeni boji, pri čemer pa so bile britanske izgube omejene.
Kot se je izvedelo po neuradnih virih se je napad na Port Stanley, pred katerim so britanske enote »task force* in letala »harrier* temeljito prečesala argentinske postojanke, začel okoli ene ure po italijanskem času. Več
tisoč britanskih vojakov, z marinci na čelu, je vdrlo v argentinske položaje in uperilo svoje puške proti presenečenim sovražnikom, ki so se komajda zavedali, kaj se pravzaprav dogaja. Po začetni zmedi so se Argentinci nekoliko znašli in začeli odgovarjati na ogenj, a so kmalu ugotovili, da je njihova obramba brezupna. V Londonu poudarjajo, da je šlo za izredno učinkovito in dobro izpeljale akcijo, po kateri naj bi ostalim pripadnikom argentinske garnizije generala Me-nendeza v Port Stanleyu ne preostalo nič drugega, kot da se čim-prej predajo.
Vse kaže torej, da je Britancem uspelo načeti krčeviti odpor Argentincev, ki so se jim uspešno upirali vse do včeraj in za trenutek celo postavili v dvom končni izid falklandske vojne. Da je britanski napad uspel potrjujejo tudi neuradni buenosaireški vojaški viri. Triumfalistične izjave po uspehih letalstva v prejšnjih dneh je zamenjalo skopo priznanje, da so britanske kopenske sile izvedle »nekaj prodorov* v prve argentinske obrambne črte. Če to izjavo primerjamo s propagandistično obarvanimi sporočili ar-gentinskgea generalštaba, potem je jasno, da besedi »nekaj prodorov* pravzaprav pomenita začetek konca iluzij argentinskih generalov, da jim bo vendarle u-spelo kljubovati bolje oboroženi kraljevi vojski. Dokaj preroški zveni v tem smislu tudi dramatičen poziv malvinskega guvernerja Menendeza buenosaireški hunti le nekaj ur pred začetkom o-fenzive. V telefonskem pogovoru,
miMiiimiiiiiiiinmitniniiiffiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiirifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNmNiiNnaMNiinaitMmNiinniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiMHaiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimniNiiiiiiiininiiiiinii
Z možgani in ne samo z mozgom
Izjava tistega misovskega centuriona, kt je pred dobrim tednom zatrjeval svojim so mišljenikom, da vsa slovenska literatura ni vredna ene same vejice kateregakoli tržaškega (italijanskega) pisatelja, se mi zdi v svoji nadutosti nadvse značilna. Ne samo za misovske centurione, za katere velja po mojem Einsteinova ugotovitev, da za korakanje; možgani niso potrebni, ker zadostuje že mozeg, temveč za celotno politično kulturo našega mesta. Razen tistih strank, v katerih smo Slovenci prisotni, bi se lahko reklo, da so vse ostale na bolj ali manj licemeren način zožovele svoj predvolilni program v en sam velik: NE. NE Slovencem! Zgovoren je v tem smislu primer Liste za Trst, ki je v nekem proglasu prikazala, kako si zamišlja rabo slovenščine v javni upravi. Dovoljena naj bi bila v tistih izvoljenih telesih, kjer bi se zanjo izjavilo več kot petdeset odstotkov upravičenčevi. To je kakor reči: Slovenci so lahko manjšina tam, kjer so večina.
Te dni sem imel priliko videti v rimskih arhivih celo vrsto zanimivih dokumentov o odnosih med Italijo in Jugoslavijo v letih 1948-1949. Ni mi treba posebej poudarjali, da ti odnosi niso bili idilični. Do kolikšne mere so bile pretrgane vezi med obema državama, naj pove podatek, da so leta 1949 rimske oblasti ugibale, ali bi bilo primerno navezati z Jugoslavijo športne stike in dovoliti nekemu nogometnemu klubu, da nastopi v Ljubljani. Danes, ko živimo ob na stežaj odprti meji, smo na vse to pozabili, kakor da v Evropi ni ljudi, ki so si sicer geografsko blizu, a obenem tako narazen, kot da bi živeli eni na Zemlji, drugi na Luni.
Treba je priznati, da sta rimska in beograjska vlada prehodili v smeri pametnega sožitja dolgo in uspešno pot. Pri tem pa se človek nehote sprašuje, koliko so jima priskočili na pomoč ljudje, ki žive ob meji, in imajo od dobrih sosedskih odnosov še največ koristi. Kar se Trsta tiče, oziroma dobršnega dela njegovih meščanov, se ver-
jetno ne motim, če rečem, da so temu zbliževanju dosledno nasprotovali in ga bojkotirali. V imenu ozemeljskih zahtev, političnih zamer in nasprotij so dajali duška svojemu podedovanemu antislavizmu ter gledali na vsako zbližanje in pametno sožitje kot na nevarnost, ki ogroža njihove bivanjske koristi.
V miselnosti mnogih se še danes ni nič spremenilo, čeprav je jasno, da vztrajanje v načelnem odklanjanju slovenske stvarnosti tu in onkraj meje ne pelje nikamor. Praviti, da je v naših krajih treba razvili nov način gledanja na odnose med obema narod nostnima skupnostima in da je treba pomesti s starimi, preživelimi mentalnimi obrazci, je najbrž brezupno. A z druge strani, ali nam preostane kaj drugega, kot da to — tudi po izidih zadnjih volitev — znova in znova po navijamo? Ali se je mogoče odpovedati prepričanju, da imajo ljudje tudi možgane in ne samo mozeg?
JOŽE PIRJEVEC
ki ga je prestregla britanska vojaška obveščevalna služba, je Me-nendez ugotavljal, da je izid spopada, zaradi uspešnosti britanske blokade, ki preprečuje dobavo o-rožja in opreme vojakom na Mal-vinih, dejansko zapečaten.
Kot dokaj skromna uteha zveni v tem trenutku tudi sporočilo argentinskega generalštaba, v katerem je rečeno, da so med včerajšnjim napadom ladij «task force* na Port Stan!ey, argentinska letala onesposobila še eno britansko fregato, ki naj bi popolnoma zgorela. V Buenos Airesu trdijo, da britanske bombe ne delajo razlik med vojaki in civilisti. Obstreljevanje falklandske prestolnice naj bi namreč že zahtevalo smrt dveh otočanov, štirje pa naj bi bili ranjeni. Argentinske oblasti obtožujejo London tudi napada na plavajočo bolnišnico »Bahia Paraiso*, ki je zasidrana v pristanišču Puerto Argentino. V Veliki Britaniji te trditve niso komentirali, čeprav se je Argentina že uradno pritožila pri ženevskem sedežu mednarodnega Rdečega križa.
Skoraj paradni prihod prekoce-anske ladje «Queen Elisabeth* v Portsmounth in pa prvi navdušeni odmevi na uspešni napad na Port Stanley pa niso zmanjšali obupa in zaprepadenosti britanske javnosti nad krvavim izidom spodletelega poskusa izkrcanja v Abergradnu. še vedno ni uradnih podatkov o žrtvah, dobro obveščeni viri pa trdijo, da je življenje izgubilo 43 britanskih vojakov, ranjenih pa naj bi bilo najmanj 130, med katerimi se številni še borijo s smrtjo. Skupni obračun britanskih žrtev se je torej povzpel že na 184, čeprav »uradni* argentinski viri trdijo, da .je že umrlo več kot 2.000 sovražnikov. Teh številk kajpak ne gre jemati preveč resno, čeprav je po drugi strani res, da je neki falklandski kmet britanskega porekla, ki je bil priča »klanju* v Abergradnu, priznal, da se o-bračun britanskih izgub samo v tej bitki suče okoli 200 mrtvih.
Janez Pavel II. se vrača v Rim
BUENOS AIRES — S ponovnim pozivom za miroljubno rešitev falklandske krize je papež Janez Pavel II. včeraj končal svoj krajši obisk v Argentini, ki je zaradi južnoatlantskega konflikta in o-koliščin. zaradi katerih je bil sploh prirejen, zadobil precejšen politični pomen, čeprav so vatikanski krogi to vztrajno zanikali, je namreč jasno, da papež ni dopotoval v Argentino samo zato, da bi utrdil vezi in vpliv cerkve pri
tamkajšnjih vernikih, temveč tudi zato, da bi skušal prepričati bue-nosaireške generale, naj zavzamejo nekoliko prožnejše stališče v sporu z Veliko Britanijo.
Vse kaže, pa, da so papeževa prizadevanja, kot tudi že v VB, naletela na zid nerazumevanja pri argentinskih oblasteh. Nesporno je, da je Wojtyla tudi v tej latinskoameriški državi požel velik osebni uspeh, vselej pa ko se je dotaknil vprašanja južnoameriške vojne, je bil odziv nekoliko hladnejši. Papeževe besede niso prodrle globoko v zavest vernikov niti med včerajšnjo mašo v najstarejšem in najbolj češčenem svetišču v Lujanu, šestdeset kilometrov od prestolnice. Medtem ko je molitev za rešitev dolgoletnega spora med Argentino in Čilom glede nadzorstva nad Beaglesovim prelivopi (papež je predlagal posredovanje, ki pa ga argentinska vlada ne sprejema) požela aplavz več stotisočih vernikov, sta molitev za »vse tiste, ki so zaradi nedavnih dogodkov izgubili življenje* in pa poziv devici »naj se najdejo poti za rešitev konflikta v miru, pravici in spoštovanju dostojanstva vsake države*, bila vsekakor manj učinkovita.
Tudi v srečanju z argentinskimi škofi je poglavar rimskokatoliške cerkve ponovil stališče, da mir ni v nasprotju s patriotizmom, mišljenim kot ljubezen do svoje zemlje in jih pozval naj se s skromnimi, a prepričljivimi besedami evengelija potegujejo za spravo, kar spričo nacionalističnega vala. ki je zajel vso Argentino, najbrž ne bo lahko.
Današnja preureditev menjalnih razmerij je že šesta od ustanovitve ED6, ki določa osrednjo menjalno razmerje in pa možnost nihanja, ki je za druge države omejena na 2,25 odstotka (navzgor ali navzdol), za Italijo pa izjemoma lahko doseže 6 odstotkov. Prve popravke so uvedli že konec leta 1979 z revalvacijo nemške marke in dvema devalvacijama danske krone. Nazadnje so oktobra lani revalvirali za 5.5 odstotka marko in florint in razvrednotili za 3 odstotke francoski frank in liro (ki ji je bila že marca padla vrednost za 6 odstotkov), februarja letos so pa razvrednotili belgijski frank in dansko krono.
Francija se zaveda, da ji bo razvrednotenje omogočilo le kratek oddih pred pritiskom dolarja in marke ter prav tako kratkotrajne prednosti v konkurenčnosti njenega izvoza. Zato se bo danes sestala pariška vlada, da sprejme stroge varčevalne ukrepe (20-odstotno zmanjšanje primanjkljaja in prihranek 30 milijard frankov pri skrbstvu), ki naj privedejo do zmanjšanja inflacije pod 10 odstotki.
Manifestacija za mir v New Yorkn
NEW YORK — Ob izrednem zasedanju OZN o razorožitvi je bila včeraj v New Yorku največja manifestacija za mir v ameriški zgodovini. Stotisoči so krenili v sprevodu od Steklene palače do Central parka, kjer so pred več kot pol milijona ljudi vseh svetovnih nazorov nastopili slavni umetniki, verski in politični voditelji.
Finančnik Calvi izginil brez sledu
RIM — Znani finančnik Roberto Calvi, predsednik in upravitelj zavoda Banco Ambrosiano, je izginil v petek brez sledu iz svojega rimskega stanovanja. Preiskovalci ne verjamejo možnosti, da bi bil žrtev ugrabitve, mnogo bolj verjetno je, da bi se rad izognil prizivni razpravi 21. t.m. pred milanskim sodiščem, ki ga je že obsodilo na 4 leta zapora in 15 milijard globe zaradi izvoza valute. V Milanu je v teku tudi kazenska preiskava proti Calvi ju in Sindcni zaradi goljufije, v Rimu pa ca čakajo procesi v zvezi s skrivno framasonsko ložo «P2»,
Občni zbor Unij« Italijanov za Istro in Reko
PULJ — Ob prisotnosti več kot 100 delegatov in številnih osebnosti družbenopolitičnega življenja SR Hrvatske in SR Slovenije j« bil v Pulju občni zbor Unije Italijanov za Istro in Reko. Predsednik Mario Bonita je v svojem poročilu obravnaval predvsem vprašanja šole, sredstev javnega obveščanja, odnosov z matičnim narodom in pa bogato sodelovanje s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Občni zbor je na koncu odobril novi statut organizacije, ki predvideva uvajanje kolektivnega vodstva. Nato so Se določili, da bo konec meseca volilni zbor. na katerem bodo pripadniki italijanske narodnosti izvolili novo vodstvo, društvene organe in nove komisije Unije Italijanov za Istro in Reko (e.o.)
Danes v Barteloni začetek «mundiala»
S kratko svečanostjo (19.15) in s prvo tekmo (20.00) se bo drevi na stadionu v Barceloni pričelo 12. svetovno nogometno prvenstvo, ki je gotovo letošnja največja športna prireditev.
Skoraj mesec dni (»mundial* se bo namreč končal 11. julija s finalnim srečanjem v Madridu) bo torej Španija v središču pozornosti več sto milijonov ljubiteljev nogometa in športa sploh. Tudi letošnja prireditev pa ne bo le revija vrhunskega nogometa, temveč tudi skup velikih ekonomskih interesov in s tem tudi obilice za šport negativnih posledic. In kot nalašč se bo »mundial* pričel s srečanjem, v katerem bo nastopil argentinski reprezentant Maradona. za katerega je prav španski klub Barcelona odštel več kot deset milijard lir.
Tako ali drugače pa je na dlani, da je zanimanje za španski »mundial* izredno, seveda tudi med našimi ljubitelji športa.
Zelja vseh »pravih* ljubiteljev nogometa je seveda ta, da bi nogometaši 24 reprezentanc pokazali dobro in fer igro. Zmaga pa naj seveda najboljši.
(Več o SP na osmi strani.)
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. junija 1982
V TEM TEDNU BODO IMELE STRANKE VELIKO DELA
UPRAVUIVOST TRSTA IN POKRAJINE GLAVNO VPRAŠANJE POLITIČNIH SIL
Hude gospodarske in druge težave narekujejo čimprejšnjo sestavo novih odborov, za kar pa je potrebna koalicija med strankami
' Teden, ki je pred nami, bo prav gotovo pomenil za stranke obilico dela. Nadaljujejo se analize volilnih izidov, včeraj sta se tako sestala deželni komite in deželna kontrolna komisija KPI. Sestanek se bo nadaljeval po vsej verjetnosti jutri. Uvodno poročilo je imel deželni tajnik Rossetti, ki je govoril na temo: ♦Volilni izidi in okrepitev pobude stranke na deželni ravni«.
V začetku tega tedna se bodo sestali pokrajinski tajniki laičnega bloka in sicer na povabilo PSI. Poleg predstavnika omenjene stranke bodo prisotni tudi tajniki PSDI, PRI, SSk in PLI.
Pokrajinski tajnik KD Coslovich je sklical za četrtek sejo pokrajinskega komiteja stranke, da bi izoblikovali predloge za upravljivost Trsta. Prav upravljivost je osrednje vprašanje, ki ga morajo stranke razvozlati. Položaj sil je namreč tak, da bo nujna koalicija med strankami, saj drugače ne bo mogoče sestaviti na tržaški občini in pokrajini odborov, ki bosta lahko resnično upravljala. Ob tem je tudi popolnoma jasno, da bi pomenilo zavlačevanje dodaten udarec za Trst, ki doživlja hudo gospodarsko in socialno krizo. Tu bi veljalo o-meniti stališče tržaških industrijcev, ki so na včerajšnji skupščini jasno poudarili «da se morajo po volitvah zavzeti vse politične sile in podpreti predloge za ponovno rast mesta, kot so pred volitvami obljubile«.
Upravljivost je torej nuja, kakšna pa bo koalicija, ki bo vladala tržaški občini in pokrajini, še ni znano.
Morda bo v tem tednu, ki predvideva vrsto sestankov, bolj jasno, kam piha veter in bodo dobila predvidevanja trdnejšo politično osnovo.
V	dneh po volitvah so se sicer že izoblikovala določena stališča oziroma predlogi, ki pa so bili bolj načelnega značaja. Pokrajinsko vodstvo PSI je potrdilo tezo o laičnem bloku, ki naj pomeni četrto silo, poleg KD, KPI in PSI, bo imela važno vlogo, ko bodo stranke sedle za pogajalno mizo.
Komunisti so potrdili svoja predvolilna stališča in poudarili, da se želijo pogovarjati z vsemi silami, izključno MSI, in to na podlagi programov. Po njihovem mnenju bosta morali upravi občina in pokrajina sloneti na jasnih programih, ki bodo vezni člen koalicije.
Težko je predvidevati, kakšne bodo poteze Liste za Trst. Jasno je, da ostaja lista močna sila, ki bo v občinskem svetu razpolagala z dvema svetovalcema več, prav tako jasno pa je, da je na splošno izgubila glasove in na pokrajini tudi dva svetovalca tako, da si bo težko nadela masko prvega igralca.
V	vrstah Slovenske skupnosti je vidno zadovoljstvo ob volilnih rezultatih, V petek se je sestal odbor sekcije SSk za mestno središče in izdal tudi komunike, kjer je med drugim rečeno: «Iz analize podrobnih volilnih rezultatov izhaja, da se je okrepilo število volivcev slovenske liste zlasti pri volitvah za krajevne konzulte. Tu je namreč SSk v petih okrožjih — tu so Stara mitnica, Kjadin - Roeol, Kolonja - Škork-lja, Novo mesto - Nova mitnica in Sv. Vid - Staro mesto prejela skoraj 8 odstotkov več glasov kot na prejšnjih volitvah.« Komunike se tako zaključuje: «Ena glavnih nalog sekcije bo, da postavi stalne stike s Slovenci, ki bivajo na njenem področju.«
V	četrtek se je sestalo tudi vodstvo devinsko - nabrežinske sekcije SSk, ki je še zlasti preučilo izide pokrajinskih volitev. V tiskovnem poročilu, ki ga je sekcija izdala, pa je govor tudi o preverjanju med strankami, ki sestavljajo občinski odbor devinsko - nabrežinske občine: ♦Volilni uspeh liste Slovenske skupnosti je še zlasti očiten prav v devinsko - nabrežinski občini, kjer je njen napredek znašal cel poldrugi odstotek, medtem ko sta ostali stranki, ki upravljata' občino doživeli''zastoj in celo znaten osip glasov. Sekcijsko vodstvo se zahvaljuje vsem, ki so na volilni preizkušnji podprli slovensko listo in se obvezuje, da si bo z okrepljeno močjo prizadevalo za obče koristi domačega prebivalstva. V tem smislu bo zahtevala naj se dosledneje izvaja dogovorjen upravni program občine
_____________________________________________ Devin - Nabrežina in da se preve-
•luuiiuiimiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiimtaiiiiiimiiiiiHiiiiuiiMtiiiiiiiitiMitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
V PRIMERI Z LANSKIM MAJEM
V četrtek na stadiona <1. maj«
Zanimiv koncert
irske glasbe
V	četrtek, 17. junija, bo na pobudo mladinskega odbora SK GZ izjemna priložnost za ljubitelje rock glasbe. Tega dne zvečer bo namreč na stadionu cl. maj« v Trstu nastopila skupina Shebeen iz Ardoyna, katoliškega rajona v Belfastu, ki živi pod britansko okupacijo. Glasba, ki nam jo bo predstavila irska skupina, je ista glasba, s katero se Shebeen predstavljajo v republikanskih klubih v Belfastu.
V	četrtek nas torej čaka Izredno lep in zanimiv večer značilne irske glasbe, preko katerega bomo neposredno spoznali in tudi v prvi osebi doživljali hrepenenja in boj severnoirskih katoličanov in republikancev za svobodo in napredek domovine.
ŽIVLJENJE NA TRŽAŠKEM DRAŽJE ZA 16,90 OD STO
Med živiS so popustile le cene nekaterim vrstam sadja in povrtnine Rekord so dosegle navadne bučice, katerih cena se je podvojila
Statistični urad tržaške občine je objavil podatke o gibanju življenjskih stroškov v preteklem maju. Iz ustrezne preglednice povzemamo, da so se ti stroški v primeri z aprilom dvignili za 1,3%, v primeri z majem lanskega leta pa je skok znakal 16,9%.
V zadnjem letu so se namreč posamezne komponente pokazatelja življenjskih stroškov podražile v naslednjem razmerju: stroški za hrano + 16,6%, stroški za oblačila in obutev + 17,3%, stroški za električno energijo, plin in druga goriva + 12,7%, stroški za stanovanje + 22,1% in razni drugi stroški+ 16,9%, tal|) da je skupen prirastek znašal kot rečeno 16,9%.
Statistični urad navaja poleg tega tudi poprečne cene, ki so jih v tržaških trgovinah z jestvinami zabeležili kanec preteklega meseca in ob istem času lani. Iz tega pregle da je razvidno, da so največje ♦anomalije« zabeležili cene pri sadju in povrtnini: tako so se na primer navadne bučice v zadnjih 12 mesecih podražile kar za 94,7%, medtem ko se je zelena paprika pocenila za 25%; prav tako je iz pregleda razbrati, da so se jabolka golden podražila za 76,9%, medtem ko se je paradižnik za solato pocenil za 38,1 odst. itd. Preostale vrste živil pa so se po vrsti v večji ali manjši meri podražile, kar velja še zlasti za ribe, sir, mortadelo, semensko olje, margarin, riž itd.
V torek seja deželnega sveta
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki se zaradi upravnih volitev dalj časa ni sestal, bo s tem tednom spet obnovil svojo dejavnost. Sestal se bo namreč v torek, 15. junija, ob 9.30. Po običajnih vprašanjih in interpelacijah ter odgovorih odbora, med katerimi bi morala priti na vrsto razprava o znanih dogodkih z dvojezičnimi napisi na Goriškem, bo v razpravi deželnega sveta pomemben zakon, ki zadeva obrtništvo. S tem zakonom naj bi dežela spremenila dosedanjo normativo glede kreditiranja obrtniških podjetij in zadrug ter konzorcijev med obrtniškimi
podjetji. S tem ukrepom naj bi skratka zagotovili tudi v sedanjem gospodarskem trenutku, ki ga označujejo omejevanja v kreditni politiki, možnosti investiranja v obrtniška podjetja. S tem v zvezi je deželni podpredsednik in odbornik za industrijo in obrtništvo De Carli napovedal nekatere popravke k zakonskemu osnutku, ki bo v razpravi.
rijo pogoji sodelovanja SSk s KPI in PSI. Sekcijski tajnik bo v kratkem poskrbel, da se v ta namen navežejo primerni stiki z omenjenima strankama.«
Kaj novega je težko dodati k trenutni politični panorami Trsta, morda pa velja opozoriti na dejstvo, da je bil v predvolilni kampanji Trst v središču pozornosti na vsedržavni ravni. V naše mesto so prišli vsedržavni tajniki strank, prišli so najrazličnejši ministri in vsi so zatrjevali, da je Trst vsedržavno vprašanje. Tudi najuglednejši italijanski dnevniki so obširno in na vidnih mestih pisali o Trstu, vse to pa bo moralo imeti tudi konkretno težo pri političnih rešitvah in pri programskih usmeritvah; v nasprotnem primeru bo težko, če že ne nemogoče, zdraviti že itak hude rane.
Kulturne prireditve na naših šolah
Ob izteku šolskega leta se v teh dneh po naših šolah vrstijo številne kulturne prireditve. Lepa šolska prireditev .je bila včeraj zjutraj v slovenskem šolskem centru v Miljah, ki jo .je pripravila celodnevna osnovna šola za Žavlje, Korošce in Milje. Didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar je učencem, ki so prebrali največ knjig, podelil bralne značke, nato pa je med šolniki, starši in miljskimi kulturnimi delavci stekel pogovor o poimenovanju šole, do katerega bi moralo priti v kratkem. V imenu Slovencev miljske občine je na prireditvi spregovoril predsednik tamkajšnjega kulturnega društva Kil jan Fer-luga.
Zaključna šolska prireditev je bila sinoči tudi na srednji šoli ♦Fran Levstik« na Proseku, podobna prireditev pa bo drevi ob 18. uri tudi v dvorani doma Alberta Sirka v Križu. Jutri zvečer ob 19. uri pa bo zaključna prireditev na openski osnovni šoli ♦France Bevk«.
NA PETKOVEM GLASBENO-LIKOVNEM VEČERU NA OPČINAH
Glasbenik Jl/liloš Pahor pripravil prvo samostojno likovno razstavo
0 Od ponedeljka, 14. t.m., bo za dobo 30 dni Ul. Petracco v odseku med ulicama Carletti in Morpurgo v industrijski coni zaprta za promet.. Ukrep je potreben za izvedbo popravljalnih del.
MimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiHiiMiimiiiiiviiiHiimuitiiiimiimvnniiiniimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi
Opensko kulturno društvo Tabor nas rado navaja na prijetna presenečenja in petkov likovno-glasbe-ni večer v Prosvetnem domu je bil eden takšnih presenečenj. Občinstvu so se predstavili Dina in Erika Slama ter Miloš Pahor. Vsi tri-
OD PRIHODNJEGA ČETRTKA PRI MONTEBELU
Na 34. mednarodnem velesejmu zbrani eksponati iz 28 držav
Med uradno prisotnimi državami tudi Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Argentina, ljudska republika Kitajska, Grčija in ZDA • Sejem
bo traja! do 29. junija
V četrtek, 17. .junija, bodo na razstavišču pri Montebelu odprli 34. mednarodni tržaški velesejem, ki bo nato trajal do vključno 29. junija. Prijave pod.jetnikov-razstav-ljalcev so bile letos še posebno številne, tako da so organizatorji morali opraviti znatno ♦selekcijo«. Na prireditvi bo nastopilo 778 razstav; ljalcev, od tega 485 iz Italije in 293 iz tujine. Neposredno ali prek svojih zastopnikov v Italiji bo letos prisotnih 28 držav, z uradno razstavo pa štirinajst, in sicer Jugoslavija in Avstrija, ki nastopata na naši osrednji gospodarski prireditvi leto za letom že od vsega začetka, dalje Grčija, Bavarska in Češkoslovaška; tretjič, in to v znat-fio vePjeih" obščffu kakor v prejšnjih letih, bo letos prisotna Ljud ska republika Kitajska, ki je kakor zhario v Zadnjem času močno okrepila svoje zveze s tržaškim pristaniščem. S kolektivno razstavo, ki jo prirejajo pristojni organi Evropske gospodarske skupnosti, bodo letos nastopile štiri afriške države, in sicer Kamerun, Etiopija, Gabon in Gana, ki bodo poudarile predvsem svoje značilne pridelke in proizvode, med katere se uvr ščata predvsem kava in les; izmed držav črne celine bo letos prisotna še Somalija, druge celine pa bodo zastopale še Argentina, ki bo to pot prvič nastopila na našem sejmu, Indonezija, ki ima v tem pogledu že določeno tradicijo, ter Združene ameriške države, ki se vračajo po nekaj letih v naše mesto in ki bodo v svojem paviljonu prikazale predvsem objekte, ki so bili zgrajeni na potresnem območ-
....................
Pomagajmo boju palestinskega naroda
Tudi v našem mestu kot drugod po državi in po svetu, napovedujejo demokratične organizacije in stranke vrsto solidarnostnih pobud s palestinskim prebivalstvom, ki ga hoče Izrael s pravim genocidom, ki spominja na nacistične čase, iztrebiti in uničiti. V ta namen se mora tudi iz nas dvigniti odločen glas obsodbe in ogorčenja nad tem, kar se dogaja v Libanonu. Tistega, ki bi želel stvarno pomagati boju palestinskega naroda in njegovi osrednji osvobodilni organizaciji (PLO) obveščamo, da ima ta organizacija bančni tekoči račun na podružnici zavoda Banco di Roma (št. 0034131).
ju Furlanije s finančno pomočjo iz ZDA.
Kakor sta na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta predstavila skorajšnji velesejem, poudarila predsednik in generalni tajnik sejemske ustanove dr. Toresella in dr. Tamaro, bo tudi letos v paviljonih na ogled bogat izbor potro-šnega ter reprodukcijskega in tehničnega blaga. Sejem bo spremljala vrsta specializiranih prireditev, med katere sodijo ♦dnevi«, posvečeni tujim državam («dan» Jugoslavije bo v petek, 18. junija), mednarodni posvet o lesni trgovini, posvet o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo - Julijsko krajino, posvet o trgovinski metijaviMted Italijo tif Japonsko; itd. Mednarodni posvet o trgovini s kavo bo letos jeseni, jn to v okviru posebne specializirane prire-1 ditve z naslovom ♦Trst/ mesto kave« na sporedu sredi septembra.
Kolektivna razstava jugoslovanskih podjetij bo tudi letos v pritličju Palače narodov. Organizira jo po nalogu Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbor-
«Naš Praznik» v Nabrežini
Devinsko - nabrežinska sekcija SSk prireja tradicionalni ♦Naš praznik«, ki bo v soboto, 17., in v nedeljo, 18. julija, na igrišču športnega društva Sokol v Nabrežini. Praznik bo obsegal tudi bogat kulturni in zabavni spored.
........................................mini
PRIJELI SO GA NA CARINSKI POSTAJI PRI OPČINAH
NA VLAKU BEOGRAD-BENETKE EGIPČAN TIHOTAPIL MAMILO
Trst je zaradi svoje lege tik ob meji še vedno v stičišču tihotapskih mrež, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem in razpečevanjem dobičkonosnega, za narkomane pa smrtno nevarnega ♦belega prahu« — heroina. In vse kaže, da bo še dolgo tako, saj so organi javne varnosti vse premalo ♦oboroženi« v boju, kjer je nasprotnik skrajno pripravljen, saj ima na razpolago najsodobnejša sredstva in kanale za svojo protizakonito dejavnost. Ob tem pa moramo še spomniti, da sloni gospodarstvo prenekatere države na svetu prav na težkih mamilih, kar zagotavlja kriminalni mreži bogato in dobro organizacijo.
Zato je zelo verjetno, da je za eno pošiljko, ki so jo preiskovalci spravili iz tržišča, veliko drugih, ki svojo pot, ob spremstvu bolj ali manj izkušenega ♦kurirja« (v glavnem so to revni ljudje, ki nimajo kaj izgubiti), opravijo do končnega cilja. Prav neizkušenost je v pe-
tek zjutraj spravila v past finančnih stražnikov 28-letnega državljana iz Egipta, ki je na vlaku Beograd -Benetke hotel pretohotapiti kar 400 gramov heroina, v vrednosti okrog 50 milijonov lir.
Na postaji pri Opčinah se je namreč med carinskim pregledovanjem nekam čudno vedel in s tem vzbudil pozornost finančnih stražnikov, ki so ga pospremili v kasarno. Mladenič (njegovega imena niso sporočili, ker se preiskava še nadaljuje) je res imel mamilo. Bilo je skrito v plastičnih vrečkah na dnu dveh stekleničk, v katerih sta bila šampon in tekočina za penečo kopel.
Pa še drugo odkritje je čakalo finančne stražnike: vedno na istem vlaku, to je bivši Orient express, so med prtljago tunizijskega državljana našli dobro namaščeno puško kalibra 22. Oba tuja državljana so aretirali in ‘ zaprli v koronejski zapor.
niče Hrvatske zagrebški se.jem, in sicer na temo ♦Moda in šport«. Predvideni so med drugim tudi modni defileji, medtem ko bo podjetje iz Jugoslavije prisotno tudi v gastronomskem parku. Omenili smo že, da bo ♦dan« Jugoslavije v petek. 18. junija: ta dan bo dopotovala v naše mesto širša gospodarska delegacija iz SFRJ, ki se bo najprej sestala na trgovinski zbornici z vodstvom ustanove in tržaškimi gospodarstveniki, pozneje pa bo v novem kongresnem centru tradicionalno srečanje s časnikarji in gospodarskimi operaterji iz Furlanije - Julijske krajine. Tema razgovorov bo letos osredoto čena na trgovinsko izmenjavo med obmejnimi območji., Dan Jugoslavije se bo zaključil s tradicionalnim sprejemam na generalnem konzulatu SFRJ na Furlanski cesti.
• Podjetje Acega opozarja Opence, da bo prišlo danes, 13. t.m., med 6. in 10. uro na Opčinah do prekinitve električnega toka zaradi nujnih del na tamkajšnjih napravah Enel.
l»iiminliiiinmiiilliliiiliiiliinillliiiliillillllillllliliiiiiiiii»inii...umi.Hilli..
«ZAPLEŠl\10-ZAPOJMO» V OKVIRU VINSKE RAZSTAVE
V Zgoniku je včeraj nastopilo 10 otroških folklornih skupin
Tudi letošnjo 18. izvedbo občinske razstave vin v Zgoniku je kot nepovabljen gost motil dež, ki je v petek zvečer, posebno pa včeraj (»poldne poplavil razstavišče. Proti večeru se .je vreme sicer popravilo, vendar obiskovalcev je bi lo manj kot po navadi. Zvečer so objavili, katera razstavl.jena vina so po mnenju ocenjevalne komisije letos najboljša.
Belo vino: 1. Stojan Stubelj iz Saleža; 2, Jožko Obad iz Saleža; 3. Josip Gruden iz Samatorce.
Teran: 1. Miro Žigon iz Zgonika: 2. Ivan Knez iz Koludrovce; 3. Ivan Milič iz Zgonika.
O včerajšnjih balinarskih in od bojkarskih tekmah poročamo na športni strani. Lepo je uspel prvi del pete revije otroških folklornih skupin ♦Zaplešimo-zapojmo«. Nastopilo je kar deset skupin, ki so izvajale raznovrstne plese iz bogate slovenske folklorne zakladnice. Na ploščadi so se zvrstili: starejša in mlajša skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, mlajša in starejša skupina osnovne šole Ivan Grbec iz škednja, najmlajša srednja in starejša skupina osnovne šole ♦Fran Venturini« iz Boljunca, skupina osnovne šole ♦Bazoviški junaki« iz Rojana, starejša skupina ŠD Mladina iz Križa in najstarejša skupina KD Tabor z Opčin.
Danes bo ob 10. uri turnir v bri-školi z bogatimi nagradami. Od 17. ure dalje pa se bodo v kulturnem sporedu predstavili občinstvu godba na pihala iz Nabrežine, otroška folklorna skupina KD Rdeča zvezda in plesna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Razstava se bo zaključila zvečer s plesom ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Naj na koncu ljubitelje nogometa še opozorimo, da bodo na razstavišču priključili barvni televizor, da bi lahko spremljali prenos otvoritvene tekme mundiala: Argentina — Belgija. (B.S.)
Prireditev v Skednju in šagra na Krmenki
Skedenj bo danes popoldne prizorišče že tradicionalne poletne prireditve, ki stopa letos že v osmo leto. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 19.30, bodo nastopili domači pev-
ski zbori, folklorna skupina osnovne šole ♦Ivan Grbec« in znani folklorni ansambel ♦Karol Pahor« iz Pirana. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel TAIMS.
Na Krmenki pa se bo danes nadaljevala šagra, ki jo prireja KD Fran Venturini ob sodelovanju mladine od Domja in Krmenke. V popoldanskih urah se bo odvijal pester kulturni program z nastopom domačega zbora F. Venturini, zbora šol Ivan Trinko iz Ricmanj in Mara Samsa od Domja, pevskega zbora šole S. Gregorčič iz Doline ter harmonikarskega ansambla Syintesis. Program bo sklenila godba na pihala iz Ricmanj. šagra na Krmenki se bo zakljuičla jutri.
• Deželni odbor je odredil vrsto ukrepov za potenciranje kmetijskih struktur, tako zasebnih kot zadružnih. V prvi vrsti je namenil 167 milijonov lir za izgradnjo, ureditev in razširitev skladišč za posode in kmetijske proizvode ter za vinske kleti.
je so v javnosti poznani in uveljavljeni kot dobri glasbeni izvajalci, toda medtem ko sta se Dina Slama in mlada Erika tudi v petek predstavili z glasbenim sporedom (izvajali sta na spinet in flavto Telemannove, Handlove in Merku jeve skladbe), se je Miloš Pahor prvič predstavil v javnosti ne kot glasbenik, temveč kot likovnik. Njegova prva samostojna razstava kaže, kot je ob petkovi predstavitvi Pahorjevih olj in risb dejal likovni kritik Milko Rener, da se čarobna piščal spreminja v čopič. V tem pogledu je Pahorjeva likovna dejavnost, ki se sicer v marsičem razlikuje od glasbene, ♦saj teži le-ta k skrajni poduhovljenosti, medtem ko se likovna, pa naj bo še tako abstraktna, zadržuje v vidnem svetu*, prijetno odkritje in presenečenje. Prijetno presenečenje tudi zaradi tega, ker so razstavljena dela, ki jih Rener uvršča v poimpresionistično smer, občinstvu všeč. Pahorjeva razstava bo odprta do 20. junija po naslednjem urniku: ob delavnikih od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
Naj mimogrede napovemo, da■ bo opensko društvo priredilo konec junija VIII. bienalo umetnikov ama-tčrjev, za katero je prijavilo svoja dela zelo veliko likovnikov iz vseh krajev Tržaške ter iz sosednje Primorske.
V počastitev leta ostarelih
Lepo uspela prireditev v Finžgarjevem domu
V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah je bil sinoči dobrodelni koncert, namenjen mednarodnemu letu ostarelih. O pomenu in ciljih te hvalevredne pobude, ki je zelo lepo uspela, .je uvodoma spregovorila Rozeta Ozbič, nato pa je v prvem delu sporeda nastopil mlajši mladinski pevski zbor ♦Vesela pomlad«, ki je pod taktirko Franca Pohajača zapel devet slovenskih pesmi. Med odmorom so odprli razstavo del nsarsko-slikar-skega tečaja, ki ga je vodila prof. Jasna Merku. Sinočnjo prireditev je sklenila vokalno-instrumentalna mladinska skupina Cantare iz Trsta, ki jo vodi prof. Luciano De Nardi.
• Deželni odbor je pripravil zakonski osnutek za izgradnjo športnih objektov v deželi. Objekti bodo v prvi vrsti namenjeni rekreaciji širokih slojev prebivalstva.
Velika smola
nedolžnega voznika
Petdesetletni Giorgio Candot je za volanom svojega fiata 500 imel prejšnjo noč precejšnjo smolo, saj jo je kar dvakrat skupil. V Ul. Zanetti je namreč od zadaj trčil vanj neznani voznik, ki se je po nesreči sicer ustavil, a trdil, da ima prav. Nastal je prepir, med katerim je neznani avtomobilist zbil Candota na tla in ga pustil okrvavljenega, čez nekaj časa so ga našli policijski agenti, ki so ga pospremili v bolnico. Za neznanim prenapetežem pa ni bilo sledu. Candot je med drugim zaradi udarcev v glavo delno (in le začasno) izgubil spomin.
Odbor in člani PD Kolonkovec izrekajo občuteno ter iskreno sožalje sorodnikom ob smrti drage PEPCE
15.6.1981
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
FRANCA UPANJE
15.6.1982
se ga z ljubeznijo spominjata
Bazovica, 15. junija 1982
žena Svetka
in hči Majda z družino
12.6.1978
12.6.1982
Ob četrti obletnici smrti drage nepozabne žene ter mame
KARLE LOVRENČIČ
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Ernest, hčeri Elda in Adrljana z družinama ter drogo sorodstvo
Ricmanje, 13. junija 1982
Zapustil nas je
JOSIP KURET
bivši nameščenec podjetja Italsider
Pogreb bo jutri, 14. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Ricmanje.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju splošnega oddelka glavne bolnišnice ter vsem, ki sočustvujejo z nami.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Silvana in Dora, zeta, vnuk Sergio z družino, brat Viktor z družino in drugo sorodstvo
Domjo, Milje, 13. junija 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga
MILENA SANCIN
Pogreb bo jutri, 14. junija, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sestre Danica, Odi in Nada, svakinja Ada, nečaka Majda in Igor z družino
Trst, 13. junija 1982
Za vedno nas je zapustila naša dobra ter nepozabna mati in nona
PEPCA POSEGA vd. ŠVARA
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 14. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev, kjer bo maša zadušnica.
Žalostno vest sporoča družina ŠVARA
Na željo pokojnice namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, Kolonkovec, 13. junija 1982
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
AVGUSTA COLJE
.1 ■ Vj > >).l v>444a->6 mirn i L'V *	’	1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Zahval,« tudi župnikoma g. Okretiču in g. Markuži.
SVOJCI
Sesljan, Ronke, Tržič, 13. junija 1982
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago
FRANČIŠKO BOBEK vd. PRELLI
se toplo zahvaljujemo. Trst, 13. junija 1982
SVOJCI
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ob izgubi nepozabnega brata in strica
VILJEMA KRAUA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Topla zahvala primariju dr. Marinuzziju, dr. Belsassu, dr. Poldiniju In g. župniku Prešernu.
SVOJCI
Trebče, 13. junija 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način z nami sočustvovali ob izgubi
GIUSEPPINE BLASINA roj. CARLI
DRUŽINA
Trst, 13. junija 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
13. junija 1980
13. junija 1982
Pred dvema letoma je tiho zaključil svojo življenjsko pot naš nepozabni
DRAGO PAHOR
Z bolečino in veliko ljubeznijo se ga spominjajo
žena, sinova z družinama In ostali sorodniki
3
13. junija 1982
Ob 80. življenjskem jubileju nurečne pesnice Murije Mi jot
Mislim, da ni človeka pri Svetem Ivanu, in prav tako ne v mestu, ki ki ne bi poznal Marije Mi jot. Majhna, živahna, življenjska in nasmejana, vedno pripravljena na šalo in nasmeh, jo večkrat srečujem bodisi v Borštiču, ki žal danes ni več nekdanji, ker so ga preplavile visoke stavbe ljudskih gradenj, kot na ulici v mestu, v neposredni bli zini Tržaške knjigarne in tamkajšnji okolici. Menda se ni še zgodilo, da bi v zadnjih letih po vojni videl Marijo Mijot kdaj žalostno ali napeto, kot se dogaja z marsikom, ki je ves prevzet od vsakdanjih skrbi in dela, ter se podi od vogala do urada, od enega do drugega konca in leti za vsemi mogočimi obveznostmi in opravki.
Marija Mijot ni taka. še vedno jemlje svoje skrbi ležerno in z nasmehom na ustnicah, čeprav je tisti nasmeh nekoliko trpek in odraža vso bridkost trdega življenja svetoivanske Slovenke, ki je na svoji življenjski trnovi poti okusila več težav in trpljenja, kot veselja in radosti. Svoje skrbi pa zna Marija Mijot dobro skriti, saj so mo-
goče za spoznanje manj obvezujoče in tehtne. S svojo romantično dušo zna prevzeti tudi najbližjega, ko mu preprosto začne pripovedovati o svojih majhnih problemih doma. kjer živi sama, se pogovarja s svojimi muclcami in sanja o stvareh, ki so zdavnaj minile in jih ne bo nikoli več. ker se je svet že mnogokrat zavrtel, ne meneč se za velike bloke, ki stojijo skoraj za njenim hrbtom.
Marija Mijot zasanjano živi v časih, ko se v Borštiču in pri Svetem Ivanu ni dogajalo bogve kaj, a so bili večerni pogovori pod lipo blizu cerkve, ki je zdavnaj ni več, ena sama vneta razprava o vsakdanjih nepomembnih, a obenem važnih dogodkih, ki so za tedanje ča se bili izredno zanimivi in privlačni. Danes te romantike starega Svetega Ivana ni več. Motorji in avtomobili švigajo gor in dol, zato so šli v pozabo tisti lepi časi, ki jih dandanes človek prerado spregle da m nima sploh časa, da bi o njih ne samo mislil, ampak celo razpravljal.
Marija Mijot pa je v tistih časih živela. Ostali so ji neizbrisno v spominu in jih še danes podoživlja ter jih skuša s pomočjo peresa spravljati na papir. Izpod njenega peresa se potem rojevajo prikupne in občutene izpovedi v svetoivan-skem narečju, segajo globoko v srce in dušo ter prevzemajo še vsakega človeka, ki je kdaj doživljal ali slišal govoriti o časih, ljudeh in običajih pri Svetem Ivanu, ki jih zdaj že davno ni več.
Marija Mijot je pojem Svetega 1 vana, je nekakšen simbol tega tržaškega predmestja, ki je danes postalo mesto z dolgimi ulicami in bloki, ki so s svojo enoličnostjo iv puščobo zdaleka izbrisali pravo, pri stno lice starega Svetega Ivana in nienih nekdanjih prebivalcev. Marija Mijot je obenem pojem svetoivanske Slovenke, ki se kljub širjenju urbanističnih posegov še vedno upira napredujoči enolični modernizaciji in skuša vsaj v misli in besedi ohraniti tisti delček domačih navad in običajev, ki nezadržno tonejo v pozabo in spod-kopujejo slovensko kulturo naših ljudi ob robu velemesta.
In prav ta Marija Mijot je pred dnevi slavila okrogli življenjski jubilej stare slovenske svetoivanske korenine, ki še vedno kljubuje rasti cementnih blokov v slovenski vrt narski okolici. Marija Mijot je sir vila svojo osemdesetletnico v ne prestanem trudu, da bi s svojimi pesniškimi narečnimi posegi in izrazi trdovratno ohranila tisto ob česlovensko staro svetoivansko du šo, ki se odraža v starih navadah običajih in dogodkih, ki so žal dav no izginili iz vsakdanjega svetoivan-skega življenja in človelca. ki svoje večere običajno ne presedi več pod košato lipo v neposredni bližini vaške cerkve, temveč doma. udobno zleknjen v naslonjaču pred klepeta v'm televizorjem.
Kje so romantični časi sveloivan sitega pustovanja, ali neučakano pričakovanih šeg ob velikih svetoi-vanskih praznikih, ko so v noše o-blečene ženice pobožno stopa’e v procesiji, in se potem jeznorito razburjale, ker so njihovi moški predolgo sedeli ob kozarčku vina v raznih svetoivanskih gostilnah. Kje so časi brezskrbnih mulcev, ki so že tedne prej pobirali suhljad za velike kresove in se pripravi ali na dolgo pričakovano kresno noč. ki v modernem pojmovanju življenja na glo izginja. Ni več svetoivanskih peric, ki so s «fagoth na glavi v ponedeljkih hodile peš v mesto, kjer so oprano perilo oddajale pri tržaški gospodi in se potem, prav tako peš, vračale domov z umazanim perVom. ga prale v *štuolnu» in vezale «/ogo(e» pred ponovnim pohodom v mesto. Davno, davno so minili tisti časi. Marija Mijot pa je še vedno med nami, verna priča nekdanjega svetoivanskega življenja, da nam živo in prepričljivo o-buja in prikazuje liste težke čase, zlasti mladim rodovom, ki dandanes živijo v izobilju in udobju med stroji, da ne bi dokončno šla v pozaba tista romantika. Žal prehitro pozabljamo in sploh ne upoštevamo, da se je prav tako pred ognji-
ščem, kjer se je kuhal pepel za veliko «žehto», ali pa med razboritimi razpravami ob steklenici vina v tesnih gostilnah pletla in ustvarjala kultura in politika tedanjega časa. Tudi tedaj so se kresale ideje in zamisli in se bogatila domača, slovenska prosveta celo, ob prisluškovanju trkljanja zvonov pri stari cerkvici na svetoivansko viljo, ko so se zbirali ne samo brkati možakarji in zdelane ženice, ampak tudi «nagmašna» bosa mularija, ki ni hotela manjkati pri sežiganju kresov ob proslavljanju svetoivanskega zavetnika in pri tem podzavestno obnavljala praslovanske poganske običaje kresne noči iz Bevkovih pripovedovanj,
Marija Mijot, Svetoivančanka in pesnica, vestna in verodostojna za-pisovalka takratnih svetoivanskih šeg in običajev, pristna hči svetoivanskega okolja, je slavila visoki jubilej svojega nelahkega in trdega življenja, v katerem je poisku-sila mnogo trpkega in bridkega, od nasilne smrti svojega oboževanega brata Pepija v Rižarni in še prej do nasilne smrti svojega vzornika, prijatelja in zavednega slovenskega soseda Slavka škamperla. Ponosno, z dvignjeno glavo je premočrtno nadaljevala pot zavedne svetoivanske Slovenke, ki ni klonila niti pred najhujšim nasiljem in bila vedno na braniku slovenske, svetoivanske identitete.
Zagledala je luč sveta v stari sve-toivanski družini, v kateri je bila mati perica, oče pa zidar, pač običajne tedanje zaposlitve. Šolanje ji ni šlo, kot si je želela, ker so bile doma težke denarne razmere. Nekaj časa se je potem poskušala z glasbo, a je morala študij zapustiti. Kasneje se je marljivo udejstvovala pri svetoivanskem sokolskem zboru. Istočasno si je poglabljala znanje in širila obzorja v bogati knjižnici soseda S'avka Slcamperla ter se po drugi svetovni vojni povsem posvetila obnavljanju domačega prosvetnega društva pri Svetem Ivanu. Svoje nagnjenje k pesniko-vanju je pokazala že v zgodnjih o-troških letih in je v verzih izpovedovala tedanjo tragiko življenjskih razmer, v katerih je živela njena družina. Po neuspelih poskusih v prozi se je začela izražati v nareč nih verzih in doživela prodoren u-speh. Zajemala je snov iz vsakdo njega svetoivanskega življenja v polpreteklih časih in prve pesmi o-bjavila v raznih slovenskih publika cijah. Leta 1962 je doživela izdajo svoje prve pesniške zbirke tSouze ;'n smeh*, ki je zaradi svoje tenkočutnosti in pristnosti doživela pro doren odmev ne samo doma, temveč v celotnem slovenslcem kulturnem prostoru, tako da je prvi, leta 1969, sledila izpopolnjena izdaja zbirke.
Od tedaj je minilo dobrih trinajst let. V tem času se je v predalih Marije Miiot nabralo še in še no vih pesniških pričevanj o nekča njem življenju pri Svetem Ivanu, ki bi bila vredna, da zagledajo luč sveta, ve že ne ob Marijinem življenjskem jubileju, vsaj enkrat v bližnji prihodnjosti. Saj je prav Marija Mijot tista, ki s svojo šepavo stio in obenem bridkostjo v svojih narečnih stvaritvah zna sodobnemu človeku preprosto izpovedati delčke tiste svetoivanske romantike iz starih časov, ki gredo naglo v pozabo. Če bodo tudi njene pesnitve šle v pozabo, bo za vse nas, za našo kulturo in za nošo književ nost nepopravljiva škoda.
LOJZE ABRAM
Zamejska mladina naj se množično vključi v delovne akcije MDA 82
£ot smo že poročali v našem dnevniku, so se po celi Jugoslaviji že pričele mladinske delovne akcije 82 (MDA), pri katerih sodeluje na tisoče in tisoče mladih brigadirjev.
Mladi iz zamejstva so se v prejšnjih letih redno vključevali v razne takšne akcije, ki so se vršile v Sloveniji in tudi drugje v Jugoslaviji. Poleg tega se je tudi pri nas začela redna propaganda v tej smeri, kar je pripomoglo, da so naši mladinci spoznali vlogo in tradicijo mladinskega prostovoljnega dela. Prav je torej, da se tudi letos vključi v MDA kar največ zainteresiranih mladincev in mladenk tako iz tržaške kot tudi iz goriške pokrajine in iz Slovenske Benečije. Tembolj še, ker pomeni udeležba pri teh akcijah prav gotovo nepozabno življenjsko izkušnjo.
V katere mladinske delovne akcije se lahko letos vključi naša zamejska mladina?
Najpomembnejša je vsekakor MDA Džerdap, ki je zveznega značaja in se odvija na področju južne Srbije. Naši mladi bi se vanjo vključili skupaj z brigadirji OK ZSMS iz Sežane, in to v drugo izmeno, ki bo šla od 4. julija do 2. avgusta. Druge MDA so naslednje:
—	MDA Goričko 82 - od 4. julija do 2. avgusta (republiška akcija);
—	MDA Kobansko 82 od 27. junija do 17. julija (republiška akcija);
—	MDA Slovenske gorice - od 1. avgusta do 29. avgusta (zvezna
akcija).
Naši mladinci se lahko prijavijo k eni od zgoraj navedenih akcij, sicer za ves čas njenega poteka ali pa za najmanj 10 dni. V ta namen naj se zglasijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20. III. nadstropje, tel. 744426), kjer bodo prejeli vse potrebne informacije.
ANA OLGA SiiASIČ VD. OBLAK SLAVILA ČASTITLJIV JUBILEJ
V petek, 11. t.m., je slavila 90. rojstni dan Olga Simšič vd. Oblak. Visoki jubilej je praznovala na bratovem domu, kjer živi od leta 1980. Do tedaj je sama gospodinjila, teža let pa ji sedaj tega ne dovoljuje več. Še vedno pa kleklja, bere časopise in sledi radiu ter televiziji.
Ana Olga Oblak se je rodila v Gorici 11. junija 1892. Oče je bil o-
..................................................
S PRIJETNEGA ČETRTKOVEGA VEČERA V TREBENSKEM LJUDSKEM DOMU
Mario Kralj je edini zamejski mojster za izdelovanje violin
Njegovemu zanimivemu m poučnemu predavanju sledil koncert za violino in klavir
Mario Kralj predstavlja treoenskemu občinstvu violino
saj je Kralj prinesel s seboj
V četrtek, 3. junija, je bil v Ljud skem domu v Trebčah uspel kulturni večer, na katerem je KD Pri moreč predstavilo vaščana Maria Kralja, ol»rtwkrt. ki že 30 let posveča veliko svojega časa in. študija izdelovanju violin. Kraij je med za mejskimi,.jšlovottči edini, ki se ukvarja s to obrtjo, obenem je takih mojstrov tudi daleč naokrog vedno manj. Večer je zato vzbudil veliko zanimanje, tako med vaščani, kot v širšem obsegu. Poslušalci, ki so napolnili dvorano Ljudskega doma. so zelo pozorno sledili uvodnemu predavanju.
Mario Kralj je na kratko podal razvoj violine kot glasbila, nato je podrobno obrazložil značilnosti tega glasbila in tehnike, ki jo uporablja pri izdelavi. Začel je pri kosu le sa, nato je pokazal vmesne faze izdelave ter nekaj svojih izdelanih violin Razlaga je bila zelo nazor-
na,
vse, kar uporablja pri delu; razne vrste lesa, kalupe, orodje, žimo. . . Številna vprašanja, ki so jih gle dalej zastavili mojstru, so izražala, zanimanje za tako nenavadno in nepoznano obrtništvo in obenem občudovanje. Z<(,spretnost, vztrajnost in znanje Maria Kralja, ki je pravzaprav samouk.
Predavanju in razgovoru je sledil nastop mladih glasbenikov, ki so seveda izvedli nekaj skladb za violino. Sandra Pertol je ob klavirski spremljavi Ravla Kodriča zaigrala dve skladbi za violmo in klavir Marjana Lipovška ter tretji stavek iz druge sonatine v D duru Franza Schuberta.
Igor Kmet, ki ga je na klavir spremljal Bojan Gorišek, pa je izvedel prvi in drugi stavek Griegove sonate v F duru.
Občinstvo je nastopajoče nagradilo
z navdušenim aplavzom, s katerim naj bi bil večer zaključen. Vsi pa so si hoteli ogledati od blizu violine Maria Kralja ter mu zastaviti še dodatna vprašanja, tako, da se je večer nadaljeval v prijetnem vzdušju.
Prav gotovo so vsi obiskovalci odšli iz Ljudskega doma z občutkom. da jim je kulturni večer nudil nekaj novega, da jih je obogatil.
M. P.
skrbnik grofa Baguer v palači Ca-terini. Družina, ki je štela šestero otrok, je živela razmeroma dobro, saj je bilo mleka in zelejnave na posestvu dovolj za vse.
Mlada Ana Olga je stopila s šestim letom v slovensko šolo, ki je bila tedaj nasproti goriškega semenišča. V istem poslopju je potem obiskovala še slovensko učiteljišče, ki ga je junija 1911 dokončala z odliko.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se ji je ponudila priložnost, da nastopi službo na Bukovem nad Cerknim kot suplentka. Tu je tudi spoznala svojega bodočega moža, sodnika Jožeta Oblaka. Še nekaj let je učila v bližnjem Orehku, nato pa se leta 1921 poročila. Mož ji je iz prejšnjega zakona prinesel dva otroka. Stanka in Bogdana. Njima je mati umrla jetična že v zgodnji mladosti in jima je bila zato Ana Olga kot prava mati. Kmalu nato se je pridružil še tretji sin Stojan.
Družina je živela najprej v Gorici, nato so moža premestili v Trst. Semkaj se je preselila tudi cela družina in od tedaj Ana Olga Oblak ni zapustila našega mesta.
Usoda res ni bila mila z Ano Olgo: druga svetovna vojna ji .je pobrala kar dva sinova; Bogdan je kot partizan padel pod streli nemških brzostrelk na Ledinah pri Idriji, Stojan pa se je jetičen vrnil iz južne Italije, kjer je bil po dokončanem študiju živinozdravništva prisiljen delati v neki bolnici, da se je lahko za silo preživljal. Kljub negam je kmalu po voini umrl. Nesreč pa še ni bilo konec, saj je leta 1936 umri še mož Jože. leta 1979 pa sin Stanko.
Ana Olga Oblak je tako ostala sama. a ni nikdar obupala. Vse težave in nesreče je sprejela s pogumom in ie še vedno živahna in ak tivna. kljub temu da zaradi šibkih nog ne more iz hiše.
Zaradi popravitvenih del je ob dolevnikih med 7. in 19. uro prepovedano ustavljanje in parkiranje vozil na obeh straneh sledečih u-lic: Revoltella (med hlžno številko 11 in stopniščem Bonghi), Sa-lata. Baiamonti in Erta S. Anna (odsek med ulicama Negri in Brigata Casale).
PRIPRAVLJALNI ODBOR PD BARKOVLJE
sporoča, da bo
1. REDNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 17. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12.
Prisrčno vabljeni vsi Barkovljanl
^^Jalerija
Ul. sv. Frančiška 20
V četrtek, 17. junija, ob 18.30
OTVORITEV
RAZSTAVNIH PROSTOROV IN SAMOSTOJNE RAZSTAVE
GABRIJELA STUPICE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da bodo od jutri, 14. junija
ODPRTI URADI
vsak dan od 8. do 12.30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure.
m
ŠOLA
GLASBENE MATICE TRST
s sodelovanjem KD Slavec
v petek, 18. junija, ob 21. uri v Babni hiši v Ricmanjih
STOJAN KURET
klavirski recital
Šola prof. Gojmir Demšar
Vabljeni
V Mavhsngah poslednje slovo od Avgusta Colje iz Seslja na
Tudi po osvoboditvi in vse do smrti je tovariš Avgust ostal zvest idealom NOB in se udeleževal bojev za de lavske in narodnostne pravice. Bivši soborci in prijatelji ga bomo ohranili v lepem spominu kot zglednega tovariša.
Svojcem naj gre iskreno sožalje, pokojnemu pa naj bo rahla domača zemlja.
. ................................
DNE 19., 20. IN 21. JUNIJA V HLADU BOHOVEGA GOZDIČA ZA VASJO
Osma šagra v Praprotu bo v znamenju bogatega kulturno-zabavnega programa
Razstava domače kapljice, otroški ex lempore, tekmovanje v košnji in še marsikaj
V borovem gozdičku, ki se razprostira za Praprotom, se bo v dneh 19.. 20. in 21, junija vršila v organi zaciji «vaške skupnosti* osma ša-gra. V njenem okviru bo že tradicionalna razstava vaških vin. Letos bomo lahko izbirali med 21. vzorci črnega in belega vina, ki jih bodo razstavljali Miro Briščak, Alojz Kan te, Bogdan Kante, Bruno Kante, Nino Kante, Alojz Lupine, Stanko Peric, Angelo Škerk, Boris Škerk, Aldo Šušteršič. Pepi Trampuž in Pe pi Zidarič.
Prireditelji bodo poskrbeli tudi za bogat kulturno-zabavni spored. Začnimo kar po vrsti. Po odprtju kio skov ob 15. uri, se bo v soboto, odvijal ex tempore, na katerega - so vabljeni vsi otroci in mladina do 14.
Priznanje zamejskima dijakoma na tekmovanju v znanju materinščine
V Prešernovem Kranju je bi lo v soboto, 5. junija, republiško tekmovanje iz znanja ma terinščine za priznano Cankar jevo nagrado. Tekmovanje že vrsto let prirejata Zavod za šolstvo SR Slovenije in Slavi stičm društvo Slovenije, ude ležujejo pa se ga tudi sloven ski dijaki naših tržaških sred njih in višjih šol.
Slavistično društvo iz Trsta je tokrat na tekmovanje P os lalo dijake Walterja Auberja, Eriko Grilanc, Kristino Ume Ijalc, Danijelo Štoko. Martino Kofol in Barbaro Ban. Med zmagovalce sta se tokrat uvrstila Walter Auber in Barbara Ban. Obema gredo tudi naše čestitke. (L.A.)
leta starosti. Najboljši izdelki, ki jih bo izbrala komisija, bodo nagrajeni s pokali in drugimi nagradami. Prav tako se bo v soboto vršila tu-dj tradicionalna tekma v briškoli s 64 pari. Vpisovanje se bo začelo že ob 14. uri. Zmagovalca bosta prejela v dar dva prašiča Zvečer ob 19. uri pa bomo lahko prisluhnili ansamblu Glasbene matice s Proseka - Konto-vela, ki bo pod vodstvom prof. Lo-redane Kočevar izvajal zanimiv S|x> red. Od 21. ure pa do enih zjutraj naslednjega dne bo za razvedrilo starih in mladih igral priznani an sambel Pomlad.
V	nedeljo bo po odprtin kioskov ob 10. uri tekmovanje v skrlah. Naj spretnejši par bo prejel v dar poka la in pršut. Ob 15. uri bodo na spo redu otroške zabavne igre Najslikovitejše pa bo prav gotovo tekmova njo v košnji: ob 17.30 se bodo kosci zbrali na prireditvenem prostoru in nato v sprevodu s koso na rami krenili na travnik, kjer bodo pokazali svojo spretnost v košnji. Prire (litelji organizirajo to tekmovanje z namenom, da bi prispevali k ohra nitvi starega vaškega običaja, ko so se kosci zgodaj zjutraj zbirali in s koso na rami odhajali kosit. Zaželeno je, da bi se tekmovanja udeležilo čim večje število koscev. Istega dne ob 19. uri bo koncert godbe na piha la iz Nabrežine: pod taktirko kapelnika Stanka Misleja nam bodo godbeniki izvajali vrsto opernih, narodnih in modernih skladi). Zvečer se bomo lahko zavrteli ob zvokili znanega ansambla Ottavia Bra.ika iz Izole, za smeh pa bo poskrbel humorist Giovanin.
V	ponedeljek bodo odprli kioske ob 17. uri. Zvečer od 21. ure naprej bo za ples igral domači ansambel Aries. Med plesom bo tekmovanje v skakanju v vrečah za moške in ženske Vršilo se bo tudi tekmova nje v valčku za amaterje; organizatorji so želeli prirediti tekmova
nje za pare. ki ne obiskujejo plesnih šol, zalo da bi tudi tem dali možnost, da se izkažejo.
Ljubitelje nogometa posebej opozarjamo, da bodo vse tri večere na šagrj lahko sledili svetovnemu no gometnemu prvenstvu v Španiji, saj jim bo na voljo barvni televizor.
Vse tri večere bo poskrbljeno za prigrizek, ki ga bomo lahko zalili s pristno domačo kapljico. M. F.
Šolske vesti
Ucenci osnovne šole in olroci vrtca v Mnčkoljah vabijo na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov danes, 13. junija, od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30 v šolskih prostorih.
Učenci in učitelji osnovne šole France Bevk vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri. 14. t.m.. ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Otroci vrtca ter učenci in dijaki osnovne in srednje šole v Sv. Križu vabijo na zaključno šolsko priredi tev. ki bo danes, 13. junija, ob 18. uri v Prosvetni dvorani doma Albert Sirk.
Razna obvestila
Fotografije z izleta v Bosno, jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška M.
Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: v torek, 15. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 16. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu in v četrtek, 17. t.m., ob 18 00 uri na šoli Glasbene matice v Trstu.
Glasltena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek. 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sede žu GM, Ul. K. Manna 29.
V četrtek, 10. t.m., smo pokopali na mavhinjskem pokopališču Avgusta Coljo iz Sesljana, ki je umrl za posledicami avtomobilske nesreče in neprizanesljive bolezni. Tovariš Colja se je rodil pred 75. leti v Seslja nu, kjer so njegovi starši in davni predniki obdelovali zemljišča devinskih princev v zalivu.
Velika množica ljudi, ki ga je spremljala na zadnji poti, je pričala, da je bil pokojni zelo cenjen i. priljubljen. Na pogrebu smo opazili še posebej veliko število bivših partizanskih borcev. V resnici se 'e tudi Avgust Colja udeleži) narodnoosvobodilne vojne.
Najprej je delal v nabrežinskih kamnolomih in kasneje, do upokojitve. v tovarni Solwey v Tržiču. Med zadnjo vojno so ga fašistične oblasti dale odpeljati v južno Italijo kot mobiliziranca v zloglasnem «Batta-glione s pedale*. Tu je dočakal o-svoboditev. S številnimi drugimi slovenskimi sovrstniki je bil odpeljan v Alžirijo, kjer se je pridružil nastajajočim partizanskim Prekomorskim brigadam, ki so odhajale z lad jami na bojišče proti okupatorju v Jugoslavijo.
Pokrajinski urad za delo sporoča, la sta na razpolago v Trstu služ-oepi mesti za dva elektronska inženirja. Za nadrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na: Ufficio Mobilita Territorialc (pri pokrajin sem uradu za delo), Ul. F. Severo 46/1. soba št. 9.
Vabilo KZ openskim razlaščencem
Gledališča
trinaj
sunfo-
VEKDi
V petek ob 20.30 (red A) sti koncert spomladanske nične sezone. Dirigent Daniel Oren, solisti-pevci: M. De Francesca, R. Runkel, R. Schunk in H. Slamm.
Kino
Kmečka zveza in koordina cijski odbor razlaščencev z Op čin priredita sestanek s pri zadetimi lastniki v zvezi z raz lastitvami za izgradnjo liitre ceste. Na sestanku bo prisoten predstavnik državne ustanove ANAS iz Rima, ki je pristojna za ves postopek gradnje avto ceste med Opčinami in Prose kom.
Sestanek bo v sredo, 16. junija, ob 20.30 v prostorih Pro svetnega doma na Opčinah.
Udeležijo naj se ga zagotovo prav vsi zainteresirani last niki: le množično in enotno bomo upravičene zahteve poda li zares prepričljivo in učinkovito.	Tainištvo
Kmečke zveze
Ariston 17.30-19.50-21.30 na prostem «L’inganno». Bruno Ganz, Hanna Schygulla. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.30 «11 cacciatore*. Prepove-vedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Ad ovest di paperino*.
Grattacielo 17.00—22.15 «Ma che sia-mo tutti matti?*
Fenice 17.00 «Morti e sepolti*.
Nazionale 16.00 «Biancaneve & C.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «La villa accanto al cimitero*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «11 lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda.
Moderno 16.00 «L'esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom.
FTiodrammatico 13.00 «Piacere car-nale». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00—20130 «Re‘ds*.
Vittorio Veneto 13.30 «Camera d'al-bergo*. Vittorio Gassman, Monica Vitli.
Mignon 15.00 «Tenere cugine*. Prepovedan nbadini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Eros perversion*. Prepovedal. m'adini pod 18. letom.
Lnmiere 15.30 «Bruce I-ee il gran-de eroe*.
Razstave1
V	tržaški galeriji «11 Tribbio* je odprl razstavo svojih olj tržaški mojster Pietro Grassi, ki bo razstavljat do 26. t.m.
V	razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 je odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24. junija.
SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah do 20. junija Miloš Pahor samostojna slikarska razstava.
KD LONJER - KATINARA
priredi jutri, 14. junija, ob 20.30 na vrtu društvenih prostorov v Lonjerju kulturni večer
MLADI SE NAM PREDSTAVLJAJO
Sodelovali bodo učenci šole F. Milčinski Katinara z igrico «Kako so Butalci zbirali grb* in pevskim zborom ter harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka.
Vabljeni!
OBČINA DOLINA
vabi vaščane iz Boljunca n«
JAVNI SESTANEK
ki bo v torek, 15. junija, ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren.
Dnevni red: obravnavanje notranjega prometa v Boljuncu.
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
priredi v četrtek. 17. junija, ob 20.30 v novi osnovni šoli v Devinu
KONCERT
ob 10-lctnici svojega delovanja.
Vabljeni
Društvo zamejskih likovnikov -	sodeluje pri
slikarskem ex tempore
v špetru pri Čedadu, ki ga or ganizira društvo beneških li kovnikov Benečije.
Vabimo člane in prijatelje, da se ga udeležijo v nedeljo, 20. junija.
Prevoz z osebnimi avtomobili.
f Čestitke
Jutri praznuje rojstni dan naša podpredsednica ILDE KOŠUTA. Vse lepo Ji voščijo odborniki in odbornice KD Vesna.
Predraga ILDE, še sto takih dni ti k lčejo prijatelji in prijateljice iz Križa
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Uprava slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu
obvešča
učence osnovnih šol, dijake nižjih in višjih srednjih šol, univerzitetne študente, da se lahko do 19. junija vpišejo kot redni ali zunanji gojenci za prihodnje šolsko leto.
Vse informacije dobite po telefonu 573 141 - 573 142.
Pravočasen vpis nam bo omogočil boljšo organizacijo dela v šolskem letu 1982 83
Izleti
Združenje Union Podlonjer • šv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadelio (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/H vsak torek, četrtek in petek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858.

Danes, NEDELJA, 13. junija
TELOVO, ANTON PAD.
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Lu na vzide ob 1.01 in zatone ob 11.21.
Jutri, PONEDELJEK, 14. junija
METOD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,7 stopinje, najnižja 19 stopinj, ob 18. uri 19.8 stopinje, zračni tlak 1005.4 mb pada, veter jugovzhodnik 5 km na uro, vlaga 91-odstotna. pa dio je 9.8 mm dežja, nebo močno pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Tatiana Simonič, Andrea Sajiz, Andrea Ali Ben Mohamed, Piero Del Ben, Francesco Bulli, Donatella Cociani, Eriča Se-nes.
UMRLI SO: 85-letna Concetta Ar bore vd. Bove, 46-letni Giuseppe Sau-li, 60-letna Anna Frida Geisler vd. Migliorisi, 84-letna Caterina Derossi vd. Ubaldini, 62-letni Bruno Di elemente, 77-letna Palmira Tomasich vd. Picmonte, 73-letna Milena San cin, 49-letna Liliana Macovez, 67-letna Onorina Bregant vd. Murro.
OKLICI: šofer Mario Delgiusto in uradnica Gernma Tičali, mehanik Fabio Babic in uradnica Laura Pa liaga, pleskar Marino Stercaj in delavka Marica Turkalj, šofer Flavio Micol in bolničarka Dina Rusconi, učitelj Enzo Viola in univerz, študentka Letizia Messere, elektrikar Enzo Codan in prodajalka Viviana
Včeraj-danes
Scodelaro, ura Inik Mauro Seculin in varuška Susanna Vouk, uradnik Flavio Lapenna in uradnica Viviana To scano, trgovec Paolo Botteri in zobozdravstvena asistentka Ondina Ste fanič, trgovec Attilio Rossi Majino in upokojenka Ada Romano, urad nik Michele Tudorov in uradnica An namaria Ruttar, stražnik javne var nosti Francesco Romeo in negovalka Marisa Sebino. šofer Luciano Crisman in gospodinja Nada Kralje vič, delavec Maurizio Sivini in go spodbija Daniela Coletta, fotograf
Pierpaolo Slatnik in gospodinja Na dia De Pasquale, mesar Pietro Cre sevich in gospodinja Libera Dell Or 00, trgovec Tiberio Sain in frizerka Antonia Barile, Marino Požar in Re nata Biondic, Roberto Furlan in Ma ria Zajec, podčastnik Antonio San toro in gospodinja Angela Volza, mehanik Maurizio Pilati in uradnica Manucla Antonucci. mehanik Rober to Odinai in bolničarka Gabriella Corte, uradnik Antonio Martcllini in kemik Cinzia Seoff, delavec Fulvio Bebbini in delavka Marilena Segolin, monter dvigal Furio Lizzi in delavka Cmzia Cecclii, trgovec Salvatore Co-lino in prevajalka Erna Tišljar, delavec Renato Degrassi in univerz, študentka Maria Letizia Bastianini, obrtnik Marino Stocovaz in prodajalka Caterina Gallo, tehnik Roberto Tommasi in frizerka Rossana Ma-stromauro, uradnik Diego Transi in uradnica Cristina Norbedo, trgovec Alfredo Bonetti in gospodinja Gio-vanna Vidus - Rosin, kovinar Lucio Chermaz in uradnica Rosella Spaz-zal, komercialni agent Gianantonio Grio in uradnica Bruna Barbato.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure teL 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik in Milje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.3«) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165, Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje- tel 271 124.
LOTERIJA				
BARI	81	62	29	79	49
CAGL1AR1	46	45	89	33	47
FIRENCE	44	89	53	30	13
GENOVA	58	10	70	11	59
MILAN	60	16	42	21	27
NEAPELJ	65	33	31	78	21
PALERMO	23	41	70	43	7*
RIM	68	83	9	26	33
TURIN	72	29	5	46	7
BENETKE	7 54 ENALOTTO		39	1	79
2 X X X X 2 KVOTE: 12 - 50.312.000 lir 11 —	722.800	lir 10 -	60.000	Ur	1 2 2		1X1	
ORISKI DNEVNIK r
13. |unl|a 1982
Baklada za podgorsko predilnico
ODPRLI SMO
NOVO
VELEBLAGOVNICO
V VILLI VICENTINI
5 km od letališča v RONKAH na glavni cesti proti Benetkam
CENJENIM GOSTOM NUDIMO
VSE ZA DOM
•	od krožnika do gospodinjskih strojev
•	od detergentov do železnine in vrtnarstva
od barv In vrt in še
igrač do artiklov za plažo In
• paviljon 3.000 kv. m z razstavo stilnega in modernega pohištva: spalne in dnevne sobe, fotelji, lestenci, kuhinje in še in še.
VSE PO CENAH OD PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA!
Glede kakovosti nimamo konkurence
v krogu več kot 100 km.
OBIŠČITE NAS,
NEBO VAM ŽAL!
OB PREDLOŽITVI TEGA ODREZKA
DOBITE DARILO!
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA
•	artikli za vrt In kamplng
•	radie
•	avtoradii.
•	elektrogospodln|skl stro|l
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Obv. občini 2 dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
BATAH
ŠPORT
TEL. 43-160
AGUZZONI s. p. A.
ZASTOPNIK FIAT ZA GORIŠKO POKRAJINO
sedež Korzo Italia, 169 tel.: 84093	84256
mehanična delavnica Ul. Terza Armata. 145 tel.: 83131
^asuizsnl
aana
n NUDI
VSE MODELE AVTOMOBILOV FIAT VELIKO IZBIRO RABUENIH AVTOMOBILOV
Več sto delavk in delavcev podgorske predilnice, z njimi so prišli tudi številni družinski člani, je v petek zvečer demonstriralo z bak-ljami po glavnih goriških ulicah. Protestirali so proti deželni vladi, ki zavlačuje rešitev, ki bi bila ugodna za to tovarno. Na ploščadi pred ljudskim vrtom sta zbranim spregovorila sindikalist Colautti in goriški župan Scarano. Oba sta ožigosala delo deželne uprave in župan je dejal, da bo Gorica ocenila delo dežele prav po njenem ravnanju do predilnice. Jutri bo v tovarni skupščina delavcev.
V torek pa naj bi deželni odbor sklepal o morebitni pomoči tej tovarni. Lahko povemo, da je INPS plačal do konca letošnjega marca delavcem te tovarne kar 28 milijard lir za dopolnilno blagajno. S tem denarjem bi bili lahko zgradili več manjših in sodobnih tovarn.
V priredbi krajevne sekcije VZPI - ANPI je še danes v Podgori
PRAZNIK ANPI
Ples z orkestrom MELODY, dobro založeni kioski, parkirni prostori. Danes zvečer izvolitev
MIS ANPI PODGORA
Zlatarna in urarna
ŠULIGOJ
Športni pokali Rafinirano zlato za zobe
GORICA
UL. CARDUCCI 49 TEL. 85657
V PETEK MALO PRED POLNOČJO
Večinska koalicija petih odobrila občinski proračun
Proti so glasovali svetovalci KPI, PLI bi MSI Odobreni povišani dohodki županu ht odbornikom
S predvidenim glasovanjem svetovalcev večinskih strank in nasprotnim glasovanjem komunistov, liberalca in misovcev, se je v petek zvečer, malo pred polnočjo, zaključil letošnji proračunski maraton v goriškem občinskem svetu. V razpravo je letos seglo kar 27 svetovalcev, tem je treba dodati še župana in osem odbornikov, ki so odgovarjali na petkovi seji. Medtem ko so odborniki odgovarjali svetovalcem vsak o stvareh, ki spadajo v njihov resor, je bil odgovor župana bolj razčlenjen, V glavnem je odgovoril vsem, dal vsakemu prav tam kjer je z njim soglašal, kjer pa ni bilo soglasja marsikdaj ni bilo niti odgovora. To sta tudi kasneje ugotovila v svojih glasovanjih izjavah komunist in liberalec.
Župan Scarano je izrekel zahvalo vsem, ki so segli v razpravo in dejal, da je treba občinski svet o-vrednotiti, saj je to izraz volje volivcev, da je treba dati tudi več pristojnosti rajonskim svetom; vendarle postopno. Bolj realistični morajo biti tudi odnosi med izvoljenimi svetovalci in strankami. Gospodarski položaj je zelo hud in prav od stališča deželne vlade do rešitve podgorske predilnice bo odvisno kak bo odziv Gorice v deželnem okvirju, kajti na dan prihajajo težnje o ustanovitvi samostojne pokrajine, enako kot v sosednem Trstu. Če bi bilo tako bi bilo konec deželne enotnosti. Župan je v svojem govoru tudi ponovil svoja stališča o slovenski manjšini, ter de jal da je treba ta vprašanja rešiti v okviru italijanske države in u-stave. Dejal je tudi, da bomo naprej razvijali odnose z Jugoslavijo, vendar pa mora jugoslovanska stran spoštovati tiste točke osimskega sporazuma, ki predvidevajo gradnjo infrastruktur ter vso gospodarsko problematiko. Povedal je tudi, da bodo v industrijski coni v štandre-žu kmalu zgradili tri tovarne. V teku je razlastitveni postopek za zemljišča za te tri tovarne, čimprej bodo pričeli z razlastitveni postopek za nadaljnje tri tovarne, tako da bi imeli vedno na razpolago zemljišča za morebitne prosilce.
Glasovalne izjave so dali svetovalci Piani, Fornasir in Leardi (KD), Fornasir (PLI). Coceani (KPI), Brunello (PSI), Bianconi (P SDI), Bratuž (SSk) in Baiocchi (MSI). Seveda precej kritična sta bila govora liberalca in komunista ter po svoje fašista, medtem ko so drugi, po tako živahni in mestoma med seboj polemični razpravi, končno podprli občinski odbor. Prišlo pa naj. bi v kratkem do preverjanja v večini.
Sledilo je še glasovanje o odškod ninj županu, odbornikom in svetovalcem. Župan bo mesečno dobil
1.133.000	lir (kosmatih), podžupan tri četrtine, odborniki pa polovico te vsote. Nespremenjen je ostal žeton za svetovalce (40.000 lir). Predsedniki krajevnih skupščin dobijo
200.000	lir, svetovalci pa Tfl.000 lir za vsako sejo. Pol milijona meseč no dobijo predsedniki mestnih podjetij.
Konec meseca poteče rok za pre dložitev prošenj za denarno pomoč dijakom in študentom v smislu de-
KOVINSKE ZASTEKLITVE
KOVAŠTVO
'%abai ^p.Hi
s. n. c.
Standrež - Gorica
Ul. Gregorčič 15/1 Tel.: 0481/87-544
Gorica
Ul. S. Michele 266 Tel.: 0481/30-874
želnega zakona št. 10 iz leta 1980. Za denarni prispevek lahko zaprosi jo dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole in ki so med šolskim letom nastanjeni v dijaških domovih in drugih podobnih zavodih, ali pa stanujejo pri zasebnikih. Za podporo lahko zaprosijo tudi dijaki, ki imajo stalno bivališče izven goriške pokrajine.
Prošnjo lahko predložijo tudi dijaki in študenti iz naše pokrajine, ki obiskujejo višjo srednjo šolo izven naše dežele. Za podrobnejša na vodila naj interesenti zaprašijo na pristojnem uradu na goriški pokrajini.
Murskosoboški šolniki obiskali Primorsko
Na svoji ekskurziji po severnoprimorski regiji — obiskali so Idrijo, bolnico Franjo, šolski center Vojvodina v Tolminu, Goriška Brda, Meblo in šole v Novi Gorici — so pedagoški delavci iz Murske Sobote obiskali tudi Gorico.
V Kulturnem domu jim je Ed-mund Košuta, ravnatelj dijaškega doma in predstavnik TO SKGZ, spregovoril o položaju Slovencev v Italiji. Ta pogovor je murskosoboške šolnike izredno zanimal, saj se tudi sami srečujejo s podobnimi problemi. Ugotavljali in primerjali so, kakšne so pravice pripadnikov madžarske narodnosti pri nas ter Slovencev in Hrvatov na Madžarskem.
Ekskurzijo po Primorski je organiziral aktiv ravnateljev iz Murske Sobote. To je izredno koristna oblika dela, saj se mnoge nove vzpodbude rojevajo prav na takšnih ekskurzijah in srečanjih.
MARICA NAKRST
V nedeljo, 27. t.m., ob 10.30
ODKRITJE SPOMENIKA
V ŠTANDREŽU
Plačevanje prostovoljnih prispevkov INPS
INPS sporoča, da 30. junija za pade rok za plačilo prostovoljnih prispevkov za razdobje januar - marec 1982. Obenem sporoča, da so se s 1. januarjem zvišali prostovoljni prispevki za invalidnost, starost in svojce. Za vse kategorije znaša sedaj najmanjši prispevek 10.198 lir. Od 1. januarja dalje v zavarovanju ni več vštet prispevek za zdravljenje tuberkuloze, ker so ga odpravili.
•iitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii n iiiiiiit Milin ifiimiif mit iiiiiiiii m mi p iiimii mn n im mi || K iiiiiiiiiftiiiiiiiiiiniiiitiiiii im m,d mi ifHi || niiiiiiiiititiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiin
NAJBRŽ PRIDE KMALU DO RAZČIŠČENJA
NESOGLASJA V SKUPŠČINI V PEVMI ZARADI PREDSEDNIŠKEGA MESTA
Julija 1980 je bil soglasno izvoljen predsednik Košič (SSk) z obvezo, da ga v teku mandatne dobe zamenjata kandidata PSI in KPI - SSk pa meni, da so dogovori drugačni
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
La Goriziana
________________________________________S. R. L
GORICA - VIA D D AOSTA 180 - TEL. 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago
V	pevmski krajevni skupščini vre. Na seji v sredo je tekla dolga razprava o predsedniškem mestu v tej skupščini, mnenja so bila precej različna, zaradi tega bo najbrž v kratkem prišlo do nove seje in tam se bo o predsedniku tudi glasovalo. Za kaj gre? Po volitvah spomladi 1980, ko so bili prebivalci goriške občine prvič poklicani voliti tudi svoje predstavnike v rajonske svete, je takratni župan De Simone takoj po volitvah, v roku enega meseca, sklical na prvo sejo, vsako zase, vseh deset rajonskih skupščin. Ni bilo med strankami sporazuma, kajti ni bilo še jasno kakšna koalicija se bo ustvarila na občini, zaradi tega so v rajonskih skupščinah šli vsak po svoje.
Krajevna skupščina za Pevmo, Oslavje in Štmaver se je sestala prva od vseh in takrat so svetoval ci SSk, PSI in KPI (vsaka stranka je v tej skupščini zastopana s tremi svetovalci, KD ima dva, socialdemokrati enega) dosegli sporazum, da bo predsednik izmenično vsakih dvajset mesecev zastopnik ene od_ treh strank. Na prijateljski in pošten način so se tako domenili in Jožko Košič od Slovenske skupnosti je dobil glasove vseh prisotnih. Tako je bilo v tej-skupščini sicer tudi prej .kajti najprej je bil, v prejšnji mandatni dobi, predsednik skupščine socialist Marjan So-šol, ki je sam predlagal rotacijo, sledili so mu komunist David Sošol in potem še Silvan Bensa od Slovenske skupnosti.
Kasneje je prišlo do sporov v drugih skupščinah, še zlasti v Štandre žu, kjer nista hotela svetovalca Slovenske skupnosti voliti socialista Valterja Reščiča za predsednika. Pravijo, da so na hodnikih občinskega sveta bili pogovori med tajniki strank, da bi bilo prav da bi ostal predsednik skupščine v Štandrežu socialist, v Podgori komunist, v Pevmi pa od Slovenske skupnosti.
V	Pevmi pa socialistični in komunistični svetovalci zahtevajo spoštovanje doma sklenjenega sporazuma, Slovenska skupnost pa ga noče spoštovati, ker trdi da mora veljati nek drug sporazum na občinski ravni, in zaradi tega ni predsednik Jožko Košič doslej hotel odstopiti, kljub večkratnim tovrstnim vabilom v skupščini. Vprašanje je prišlo z ostrino na dan na seji skupščine 24. maja letos, ko so razpravljali o proračunu. Komunistična svetovalka Neda Dornik je izjavila da noče razpravljati o prora čunu občine, dokler ne bo predsednik Košič spoštoval obljube, ki jo je dal ob izvolitvi 9. julija 1980. Soglašala sta komunist Mušič in socialist Sošol. Vsi trije so po tej izjavi zapustili dvorano.
V	sredo, 9. junija je bila še ena seja. Medtem ko so svetovalci Sošol, Dornik, Mušič, Primožič in Fi gelj zahtevali spoštovanje domačega sporazuma ter ugotavljali, da je rok že mimo, niso hoteli zastopniki Slovenske skupnosti Košič, Ra dinja in Bensa spoštovati obveze sprejete v krajevnem merilu julija 1980. Vsak je ostal pri svojem. Naj
brž bo v kratkem prišlo do nove seje, na zahtevo izvoljenih na komu nistični in socialistični listi ter bo takrat prišlo do glasovanja o nezaupnici predsedniku. Socialisti in komunisti pravijo da je treba doma sklenjene možate dogovore pošteno spoštovati.
V Tolminu večer Danila Lokarja
pi-
je
Proslavam 90. letnice rojstva satelja dr. Danila Lokarja se pridružila tudi Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu. V ponedeljek, 7. t.m., se je na povabilo knjižnice odzval pisatelj in prišel v Tolmin, da je sodeloval na lepem literarnem, večeru posvečenem njegovi osebnosti in njegovemu delu.
Po pozdravni besedi, ki jo je izrekla ravnateljica knjižnice Marta Fillijeva, se je ob prisotnosti kakih 50 udeležencev razvil nekak dvogovor med prisotnim Lokarjevim in njegovim rojakom Marijanom Breč Ijem, ki je pisatelju' postavil vrsto vprašanj, ki so se tikala pisatelje vega življenja in dela. Pisatelj je na vprašanja obš&rtb1 in pogloblje-
no odgovarjal in v odgovorih raz kril vrsto nadvse zanimivih podat kov o svojem pisateljskem delu, o nagibih, ki so ga vodili pri pisateljevanju, o motivih, ki jih v svojem pisanju obdeluje, o odnosih med družbo in pisateljem, o svojih vzornikih, o velikih osebnosti, ki jih je srečal v svojem življenju in še o marsičem.
Sledilo je branje nekaterih odlom kov Lokarjevih del. ki so a a z ve likim interpretacijskim smislom o-pravile dijakinje in dijak tolminske pedagoške gimnazije.
Pisatelj je ob koncu sporeda odgovoril še na nekaj vprašanj, ki so mu jih postavili udeleženci večera, med njimi predvsem pedagoški delavci. (a.b.)
Šolska prireditev danes v Ronkah
V poletnem zabavišču Excelsior v Ronkah bo danes zjutraj, ob 10. uri zaključna šolska prireditev. Na stopijo otroci slovenske osnovne šole in vrtca iz Ronk ter otroci vrtca in šole iz Doberdoba ter folklorna skupina Travnik iz Gorice.
MlllliaMIMIMMIIMIIIMIIMIIimitllllltimilMIMIinillllltIMIIIflltlllMIItMllfimilIMMMinilllMIMMninilllllllinil
Zaključni izpiti na šolah «I. Trinko» in «1. Cankar»
Za večino dijakov se v teh dneh izteka šolsko leto. Izjema so maturanti, ki bodo v prvih dneh julija spet sedli za šolske klopi za zaključno preizkušnjo. Še pred njimi pa bodo imeli izpite dijaki tretjega razreda nižje srednje šole «1. Trin-ko» in dijaki tretjega razreda strokovnega zavoda za trgovino «1. Cankar*. Na obeh šolah se bodo izpiti pričeli v sredo 16. juhija.
Na šoli «Trinko» bo prvi dan na sporedu pismena naloga iz italijanščine. V četrtek bodo dijaki pisali slovensko nalogo, v petek nemško, v soboto bo na vrsti matematika. Ustni izpiti se bodo predvidoma pričeli v ponedeljek, 21. t.m., in se zaključili teden kasneje
Na trgovski šoli «1. Cankar* bo v sredo, 16. t.m., na sporedu pismena naloga iz italijanščine, v četrtek naloga iz splošne izobrazbe, v petek pa iz tehnike upravljanja podjetij. V soboto bosta kar dve nalogi in sicer ob 8.30 iz trgovskega dopisništva v nemščini, ob 10. uri pa iz trg. dop. v srbohrvaščini. V ponedeljek, 21. t.m., bo praktična vaja iz strojepisja in strojnega računstva, ob 8.30 za sekcijo A in ob 10. uri za sekcijo B. Naslednji dan bosta še pismena naloga iz stenografije in izpit iz telovadbe, nato pa bodo od srede, 23.. do ponedeljka, 28. junija, ustni izpiti.
Iz goriške bolnišnic*
Neugodne vremenske razmere sc včeraj botrovale vrsti lažjih pro
Šest razlogov da izbereš
Program pohištva, ki ga lahko montiraš sam
ker. če rabiš KIT tako|, ga tudi takoj odneseš
ker se da KIT z lahkoto In veseljem montirati, zadostule ti ključ za vijake
3. ker KIT stane manj... ga montiraš ti
4. ker je KIT pameten način opremljanja hiše, kjer |e premalo prostora, reši najtežje probleme
,9 KIT neka| osebnega — nisi ga le sam izbral... si ga sam naredil
ker je pohištvo KIT, ko si ga montiral, prav tako kot vse ostalo, celo boljše
V PRODAJI V GORICI PRI
olivieri
Ul. Ciprlani 78 — Tel. 83780
SHOW ROOM Corso Italia 58
Tel. 5611
metnih nesreč,. Zjutraj so v gori-ško splošno bolnišnico sprejeli 17-letnega Maurizia Sullina iz Gorice, Ul. Cipriani 94, ki se je laže ranil v nesreči na Trgu Medaglie d’Oro. V prvih popoldanskih urah pa sc je pripetila prometna nesreča na Ulici Duca d'Aosta v predmestju Gorice. V nesreči sta se ranili 50-let.na Zora Saksida iz Gorice. Ul. Formica 63 in 50-letna Milka Kuštrin iz Hod gore.
Vrsto lažiih nesreč so zabeležili tudi na Tržiškem.
Izleti
Kulturno društvo Danica priredi za člane in prijatelje enotedenski izlet v Prago in na Dunaj in sicer od 17. do 23. julija. Cena izleta 360 tisoč lir. Prijave in pojasnila pri Domi niku Grillu in Žarku Grilju na Vrhu. Prijave sprejemajo do 15. junija.
Goriška sekcija VZPI - ANPI in Društvo slovenskih upokojencev priredita 20. junija enodnevni izlet z avtobusom v Benetke. Vpisovanje na sedežu društva upokojencev, Ul. Malta 2, ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 11. ure, pri Arturju Ko-shuti v Ul. Mameli 8 vsak dan od 10. do 12. ure ter pri Avgustu Lenardiču v Pevmi in pri Ediju Bensi na Oslavju. Prijave sprejemajo do 15. junija.
Zaključne šolske maše slovenskih šol
Na šolah vseh stopenj se v teh dneh izteka šolsko leto. V torek bodo na vrsti zaključne šolske maše, katerimi se formalno zaključuje pouk v vsakem šolskem letu. Nižja srednja šola bo imela mašo v torek, 15. t.m., ob 8.30 v kapeli semenišča v Ul. Alviano. Uro kasneje bo v isti kapeli skupna maša za dijake vseh štirih slovenskih višjih srednjih šol.
Tudi slovenske osnovne šole v Gorici in okolici bodo imele zaključne maše v torek, 15. junija. Šole v Ul. Brolo, Ul. Vittorio Veneto in osnovna šola iz Pevme bodo imele skupno mašo ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. V Podgori bo zaključna maša ob 9.30, šola na Plešivem pa bo imela mašo ob 10. uri na Subidi. Osnovni šoli v štandrežu in Doberdobu bosta imeli maši v vaških cerkvah ob 9. uri, za sovodenjsko šolo bo obred ob 10.30. Slovenska sekcija osnovne šole v Ronkah bo imela šolsko mašo ob 10. uri v cerkvi v Romjanu.
Mladi iz zamejstva v mladinskih delovnih brigadah
Tudi letos bo v Sloveniji in Jugoslaviji vrsta mladinskih delovnih akcij republiškega in zveznega značaja, pri katerih lahko sodelujejo tudi mladi iz zamejstva. Mladinski odbor SKGZ, ki je prevzel skrb za organizacijo sodelovanja na delovnih akcijah, priporoča, naj bi se mladinci odločili za eno od naslednjih pobud: MDA Džerdap (od 4. 7. do 2. 8.), zvezna akcija, MDA Goričko (od 4. 7. do 2. 8), republiška akcija, MDA Kobansko od 27. 6. do 17. 7) republiška akcija in MDA Slovenske gorice (od 1. 8. do 29. 8.) zvezna akcija. Mladinci se lahko prijavijo za celotno izmeno, ali pa za deset dni. Poleg tega se mladi iz zamejstva lahko vključijo tudi v mladinske delovne brigade, ki bodo delale na ožjem obmejnem področju, na Tolminskem, Krasu, Brkinil in Istri. Prijave sprejema Mladinski odbor SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644, ki daje tudi podrobna pojasnila.
Kino
(•urica
VERDI 16.30-22.00 cLezioni malt-ziose*. S. Kiistel.
CORSO 16.00—22.00 «1 predatori del-1’arca perduta*. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 pornopia-ceri folli*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 15.00-22.00 «Quella fol-le estate*.
PRINCIPE 16.00-22.00 »Scontro di Titani*.
J\uvu Gorico in ukolica
SOČA 10.00 «Pepelka». Risanka. 16.00-18.00—20 00 »Električni jezdec*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 «Pepelka». Risanka. 18.00—20.00 «Svet je poln o-ženjenih moških*. Ameriški film. Jutri isti film.
DESKLE 17.00 »Grbasti konjiček*. Risanka. 19.30 »Bitka med zvezdami*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Ra-štel, tel. 83 349.
Hill III M
Namesto cvetja na grob Franca Novaka darujejo bratranci Pepi. Štefanija in Lojzka 30.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jam-Ije Izreka sožalje Stanku in Alojza Leghissi ob izgubi matere.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
FRANCA NOVAKA
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Slavica in sin Zdravko
oovodnje, 13. junija 1982
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame
ALOJZIJE C0GNI »d. LEGIŠA
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade*, gospodom župnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Sabličl, 13. Junija 1982
Pr7m6r7JcT5nGviulc
GORIŠKI DNEVNIK
13. |unl|a 1982
GOVOR PROF. MARIJE ČEŠČUT Nfl SLAVNOSTI V SOVODNJflH
Peter Butkovic - Domen je bil skromen a vendar izredno delaven ustvarjalec
V letih fašistične vladavine je na skrivaj delil med ljudmi prepovedane slovenske knjige, od leta 1943 do leta 1945 pa je vodil ilegalno slovensko osnovno šolo
V nedeljo 6. junija letos je bila v Sovodnjah slavnost poimenovanja domače osnovne šole po Petru Butkoviču Domnu. Objavljamo v celoti slavnostni govor, ki ga je imela domačinka prof. Marija češčut.
Ko sn.r se danes zbrali na tem mestu, da našo osnovno šolo poimenujemo po našem rojaku, župniku in vsestranskem kulturnem delavcu — Petru Butkoviču-Domnu — lah-1 ko na prvem mestu izrazimo svoje vbselie, ■ da je končno napočil dan, ki so';ga Sovodnje že dolgo in nestrpno pričakovale. Veselje je tolikanj večje, ker imamo končno priložnost, da se z današnjo slavnostjo oddolžimo spominu na velikega moža našega kraja, spominu in delu, ki ga je posvetil svojim ljudem, pravzaprav nam vsem, ki smo bili In smo deležni njegovega plemenitega poslanstva. Ne nazadnje nas navdaja poimenovanje šole še s posebno radostjo: zdi se nam namreč, da si ne bi mogli izbrati ustreznejše posvetitve, kot ravno šole, ki ji je Peter Eutkovič-Domen neposredno in posredno pravzaprav posvetil najdragocenejše trenutke svojega bogatega ustvarjalnega življenja.
Toliko žlahtnejši je današnji dan za vse tiste rojake, ki so osebnost in delo Petra Butkoviča-Domna doživljali v kar najbolj neposrednem pomenu te besede — končno je to praznik za vse nas, ki se skušamo na novo oddolžiti spominu in delu velikega človeka našega kraja ter premeriti njegov pomen za sedanje in bodoče rodove.
Zelo težko je v nekaj besedah orisati celovito podobo tako razvejane in ustvarjalne osebnosti, kot je bil naš Domen. Tudi če omenimo neverjetno razvejanost dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal: bil je pesnik, publicist in prozaist, likovnik, ugankar in prevajalec; prevajal je kar iz desetih evropskih jezikov. Tudi ob vseh teh zgovornih podatkih zaživi njegova enkratna osebnost vse premalo celovito, da bi z njimi lahko zaokrožili podobo tega človeka. In če danes poimenujemo šolo po njem, po »našem* Domnu, potem se gotovo v tej spontani svojilni obliki »naš* nahaja tista skrivnost, ki o-draža neverjeten vpliv iti priljubljenost Petra Butkoviča med vsemi na Šimi rojaki, med vsemi vaščani, med vsemi nami.
Ljudje, ki so imeli priložnost tesno sodelovati z njim, ga omenjajo kot tihega, skromnegfcrvendai* ferčd no delavnega človeka, človeka, ki je deloval za ljudi, ki je verjel v pomembno vlogo kulture in šolstva kot dveh' najžlahtnejših dejavnosti za ohranitev in osveščanje slovenskega naroda na tem posebnem me stu evropske zgodovine. Nikoli se ni Ustrašil težav, posvečal se je vsem, ki so bili pomoči potrebni in željni, otrokom, materam in očetom. Vedno in povsod je širil prepričanje v odrešilno moč znanja in izo brazbe, knjige. V najhujših letih fašistične nadvlade je razpečeval med ljudi prepovedane slovenske knjige. In kot bi usoda hotela že sama poimenovati njegovo vlogo med nami, je bil med temi knjigami tudi Bevkov «čedermae», enkratna podoba slovenskega duhovnika in prosve-titelja na Primorskem, ki ji je nedvomno pripadal in zanjo stal tudi Peter Eutkovič Domen.
Dejstvo, da je bil Domen tih in skromen, zato pa tolikanj ustvarjalne jši, požrtvovalen v službi svojemu narodu, je kot v opreki s časom, v katerem živimo in kjer se stvari, načrti in snovanja hrupno in bombastično razglašajo, večkrat brez smisla za resnične vrednote, s katerimi se gradi resnična blaginja ljudi. Verjetno je v nasprotju z neumornim, vztrajnim in poglobljenim delom, ki ne sledi hipnim, učinkovitim rezultatom, ampak gradi počasi in neumorno, iz dneva v dan, tudi tukajšnja slovesna svečanost: zato pa je na drugi strani res, da je takšna svečanost izraz želje vseh nas, da pokažemo svojo hvaležnost, svoje občudovanje, svoje priznanje
in svoj dolg za vse tisto, kar je Domen za nas storil in kar nam je tudi trajno zapustil in ustvaril.
Z eno besedo.
Bil je učitelj v najboljšem pomenu te besede. Bil je tisto, kar je Tomaž Moore svetoval mlademu človeku na vprašanje, kaj naj bo v življenju: «Bodi učitelj!* je bil odgovor. Bil je učitelj, katerega vSe-zajemajoči pomen je mnogo kasneje v naši zavesti poimenoval Cankar v svojih številnih delih: učitelj je pravi vodnik narodov,. njegovo delo je in bodi posvečeno ljudem, kot je sadež drevesa namenjen tistim, ki ga odtrgajo in ne drevesu samemu. Zdi se, da je Peter Butkovič-Domen vedno sledil ravno takšnim nalogam učiteljskega poklica.
In samo tako si lahko razložimo njegovo silovito dejavnost ravno v času vojne vihre, ko je že leta 1943, neposredno po razpadu fašizma, u-stanovil ravno tukaj v Sovodnjah Ljudsko šolo in jo ob pomoči Nade Hmeljakove in Liči Vižintinove vodil vse do leta 1945. Odveč je pripomniti, da je v tej šoli tudi aktivno poučeval in širil svoje prepričanje o moči in pomenu kulture v borbi za narodovo osmišljanje in osveščanje. Sploh je bilo Domnovo delo vedno zelo široko in velikopotezno zasnovano: nikoli se ni zapiral v ozke kroge; čeprav je prvenstveno deloval v svojem kraju, vedno ga je kultura kot povezovalka gnala naprej in naprej; tako je že pred I. vojno pristopil k tistim goriškim u-stvarjalcem, ki so iskali aktivnih stikov z Ljubljano in tamkajšnjimi kulturnimi tokovi. Bil je tesno povezan s Finžgarjem, Breznikom in domin-svetovoi. Prav gotovo je iz tako široko pojmovane kulture črpal moči in znanje za večkrat težavno in naporno delo v domačem kraju, ki je preživljal pred zadnjo vojno in med njenim potekom izredno težke čase.
Celovita osebnost je izpostavila še eno modrost, ki je verjetno rešila Sovodnje pred najhujšim: Peter But-kovie Domen je bil namreč tako že-
to" '"Til 'n>, t 1 v"" i 'Al'V 'i
OSNOVNA	V SOVtltJNlAH
mMI/lKKtlMftlm
mrnmmmm
PETER BUTKOVIČ-DOMEN j
f	PRISPfiViO K ZGODOVINI |
V brošuri, ki je izšla ob priliki poimenovanja sovodenjske osnovne šole, je Marijan Brecelj prispeval daljši spis o Petru Butkoviču, njegovem življenju in delu, bibliografijo, vire in literaturo. To je popolna slika o vsestranskem Butkovičevem delu in je dragocen prispevek v na-ri literarni zgodovini. Vlado Klem-še pa je napisal obširno zgodovino osnovne šole v Sovodnjah od polovice prejšnjega stoletja. Objavil je tudi precej podatkov o šolskem življenju pred prvo vojno, po njej, v letih nacistične okupacije. Objavlja tudi seznam učiteljic in učiteljev od leta 194fi dalje. Posebno so zanimivi podatki krščenih otrok v Sovodnjah od leta 1784 do 1926. (car je tudi povezano z razvojem osnovne šole v zadnjem obdobju. Objavljene so tudi številne Butkovičeve risbe ter fotografije iz šolskega življenja. Slednje so prispevali Vilko Fajt, Veronika Vogrič, Mirica Petejan Lo-visutti. Franjo in Nada Rojc. Miro Kuzmin in naše uredništvo. Tudi to brošuro je tiskala Grafica Goriziana v Gorici.
Butkovičev
avli sovodenjske šole
lo	v službi svojega naroda, v službi svojega kraja, da mu je bila neposredna ohranitev njegovih ljudi naj večja vrednota. In dokazano je, da je njegova velika osebna zasluga, da vas ni bila v času poslednjih krčev nemškega vojaškega stroja brezsmiselno uničena. Cilj narodove o-hranitve, kot jo je pojmoval naš Domen, je nedvomno velika vrednota dana samo tistim posameznikom, ki se z močjo vsesplošnega poslanstva, ki ga poraja resnično prava kultura, dvignejo nad minljive, dnevne smisle in načrte ter se posvetijo naj večjemu smislu, ki je življenje sa mo, ki je narodov obstoj in njegova zavest, ki je samostojnost in sožitje obenem.
In misel na pravo sožitje je nemara najpomembnejša dragocenost, ki nam jo v svoji bogati dediščini zapušča Peter Butkovič-Domen. Brezmejno prepričanje, da je prava kultura jedro vsakega, še posebej majhnega naroda, namreč gradi samozavest vseh nas, vendar ne na račun drugih narodov; prava kultu-
ra gradi moč naroda v imenu sožitja z vsemi drugimi narodi; prava kultura fizično ohranja narod v njegovih najhujših trenutkih in prebuja v njem zavest, da so njegove korenine močne in globoko v zemlji in zgodovini; in končno prava kultura verjame, da je boj za resnično oplemeniteno podobo narodovega, se pravi slovenskega jezika, prva, čeprav ne edina naloga naših trenutnih in bodočih snovanj. In ob vsej tej dediščini, ki nam jo je zapustil Peter Butkovič-Domen, si lahko samo želimo, da bi bili vredni njegovega izročila, oziroma, da bi znali njegovo izročilo v prihodnosti nadaljevati in na novo oživljati. Zato bo tako za Sovodnje kot za slovenski živelj nasploh današnje poimenovanje tukajšnje šole z imenom našega Domna gotovo plodna vzpodbuda za uresničitev vseh tistih širokih ciljev, proti katerim se je treba odpirati tudi v prihodnosti.
Naj živi spomin na Petra Butkoviča-Domna! Naj živi spomin na njegovo delo!
GOVOR UČITELJICE MILICE PAHOR Nfl SLAVNOSTI V JflMUflH
Že več kot sto let se jameljska mladina uči v šoli, ki sedaj nosi ime Iga Grudna
Leta 1871 so domačini podpisali z devinskim županom Peršoljo pogodbo za odprtje šole - Od februarja 1944 do konca vojne je tudi v tej vasi delovala partizanska šola
Na slavnosti poimenovanja osnovne šole v Jamljah po Igu Grudnu, ki je bila 30. maja letos, ja slavnostni govor imela domačinka, učiteljica Milica Pahor Povodnik. Objavljamo ga v celoti.
Dragi vaščani, cenjeni gosti, prijatelji šolske mladine in znanci prisrčno pozdravljeni! Ponosni smo, da danes slovenska osnovna šola v Jamljah praznuje svoj najslavnejši kulturni dan. Ob postavljenem spomeniku in pritrjeni naslovni plošči na šolskem poslopju, je naša šola dobila krstno ime po Igu Grudnu, na-brežinskem pesniku, prevajalcu, ljubitelju in nenehnem buditelju slovenskega naroda. Odslej se bo torej, šola imenovala: »Slovenska osnovna šola rgo Gruden.*
Šola je najvažnejše kulturno središče, kjer se mladina vzgaja za življenje. To so spoznali že naši pradedje, ki so ji že v daljnem letu 1874 postavili temelje. Dolga in naporna je bila pot do uresničitve zamisli o slovenski šoli. Iz prvih vaških naseljencev: jamarjev, gradi-
ščarjev, pastirjev in poljedelcev, ki so v daljni preteklosti obljudili tu suho kraško gmajno, jo vestno in vztrajno obdelovali ob poletni suši in ob pomanjkanju vode, se je skozi stoletja razvila današnja vaška skupnost.
Prvi pisani podatki o izvoru imena naše vasi segajo v leto 1325. Prebivalstvo je bilo medtem večkrat izpostavljeno tujim navalom, požigom, ogrožali so jo turški udori, fevdalni sistem tlačanstva, tlaka desetine in denarne dajatve, kmečki upori in naravne katastrofe: epidemije, slabe letine. Tako je bila dnevna spremljevalka naših pradedov negotovost, bojazen in pričakovanje. A končno so si z združenimi silami priborili najprej cerkev, ki je bila dograjena v letu 1651 in je postala središče versko-kulturnega življenja v vasi. V letu 1871 so Ja meljci, na pobudo najuglednejših vaških mož sklenili in podpisali pogodbo s tedanjim županom Peršoljo, občine Devin-Nabrežina, pod katero je naša vas spadala vse do leta 1947;
da vas Jamlje dobi svojega duhovnika, katerega bi vaščani sami vzdrževali in mu plačevali po 350 fio-rintov letno (delno v denarju in delno v živežu); da bo poleg službe božje, učil tudi vaško mladino bra nja in pisanja v materinem jeziku. Vaščani so svojemu prvemu duhovniku g. Durjavi preskrbeli še stanovanje in vse udobnosti tistih časov. V novo zgrajenem župnišču je bil dodeljen prostor — učilnica — kjer je potekal prvi pouk.
Pozneje in to v letu 1884 smo dobili potovalno šolo, s prvim učite ljem Ivanom Šuligojem iz Doberdoba. ki jc prihajal v Jamlje dvakrat tedensko in sodeloval z župnikom. Njemu je sledil učitelj Josip Brezigar, doma iz Pevme, ki je tu poučeval do leta 1910, ko je bila ustanovljena samostojna enorazrednica
Prvega aprila 1910 je nastopil služ bo stalni učitelj Aleksander Sfili goj iz Medane v Brdih, ki je tu poučeval vse do prve svetovne vojne. Pouk je obiskovalo okrog 50 učencev, ki se je vršil v zasebnem
uai«siiiiffitiaiiiiiiiiiiitiiaiiiaiiiiiaiiiiiittBTviaiBiiiii«f|iiltl||V,||fiai,||aitl|l|llllliaailllllallllllllvfMIII„lvvvv1t,lvlf|aitM|l|ll|llllltvtlliaBIVIIBI|||l|lfl|V|ltiairvvnivlcllllavlllvf,1tvvniluaivllltvl|ailllliailvvia,lliaia„lltMl.f,VV|,at,,,,,tavt,atla|ITVV,ln,v,ia,l||,iiaii|IIUiiiiBgMMtiMa««itaiaiiifftiia«iiifaMia
HVALEVREDNE OBJAVE ŠOLSKIH PODATKOV V SPOMINSKIH BROŠURAH
Brskanje po starih arhivih in časopisih nam odkriva
marsikateri neznani podatek o našem slovenskem šolstvu
Borba za občinsko slovensko osnovno šolo v Gorici se je pričela leta 1891, potem ko je v mestu že šest let obstajala zasebna slovenska šola - Različni podatki o ustanovitvi šol v marsikaterem našem kraju - Potrebnih je še veliko raziskav, da bomo dobili popolno sliko o slovenskem šolstvu na Goriškem
Ob priložnosti poimenovanja nekaterih naših osnovnih šol na Goriškem (Štandrež, Jamlje, Sovodnje) smo dobili v roke lične brošure, v katerih smo našli precej podatkov o zgodovini teh šol in o možeh, po katerih so bile šole poimenovane (Fran Erjavec, Igo Gruden, Peter Butkovič-Domen). Vemo, da pridejo na jesen in prihodnjo pomlad na vrsto še nekatere, v katerih bomo našli podatke o zgodovini našega šolstva. škoda, da niso nekaj podobnega napravili pred leti v Doberdobu, ko je bila tamkajšnja šola poimenovana po Prežihovem Vorancu. Je pa bilo takrat in tudi ob drugih prilikah marsikaj napisanega o dober-dobski. šoli.
Publikacije so seveda le sestavni del celotne prireditve, saj je treba tudi povedati, da se na teh prireditvah izkažejo šolski otroci in njih u-čitelj z recitalom pesmi in drugih del slavljenca. Tudi to je pomembno. saj ni običaj, da bi na kaki drugi prireditvi bil podan tako obsežen prikaz dela tega ali drugega domačega umetnika.
S temi publikacijami pridobimo marsikaj zanimivega o zgodovini našega šolstva na goriških tleh, saj pride na dan marsikaj, kar doslej sploh ni bilo napisanega. Prepričani smo, da so imeli sestavljavci teh brošur veliko prizadevnega dela, kajti podatkov ni veliko na razpolago in kjer so, so si marsikdaj nasprotujoči. Mislimo zlasti na podatke o našem šolstvu v prejšnjem stoletju in v letih pred prvo svetovno vojno. Obžalovati je treba danes dejstvo, da dr. Anton Gregorčič, politik in vsestransko razgledan mož, ki je veliko pripomogel k razvoju slovenskega šolstva v Gorici in na Goriškem (ni bil sicer niti prvi niti edini, kot bi hoteli povedati nekateri površni preučevalci naše zgodovinske preteklosti), ni napisal zgodovine goriškega slovenskega šolstva, ko je vendarle toliko delal na tem področju. Morda je bilo kaj v njegovi zapuščini, v njegovih dnevnikih, če jih je pisal, a o njem pravzaprav nimamo danes veliko napisanega. Ker je bil mož, vesten katoličan, stalno v sporu z drugo katoliško skupino, ki je prevladovala, se ni nihče od te skupine ali od njenih potomcev potrudil, da bi napisal študije o njem, kar bi bilo Zelo zanimivo.
Zaradi tega se mnogi preučevalci naše zgodovine zatekajo h knjigi Andreja Gabrščka «Goriški Slovenci*, v kateri je veliko podatkov ter ocena o dogodkih, ki pa je seveda pristranska, saj je Gabršček pisal po lastnem preudarku o dogodkih, ki jim je bil protagonist. Marsikdaj pa so tudi Gabrščkovi podatki za malenkost netočni. Podatke za svojo knjigo je Gabršček zbiral po prvi vojni na Dunaju. Pomagali so mu goriški slovenski študentje, ki so tam študirali in vsakomur je naročil, naj zbere vse podatke iz nekaj letnikov «Soče». To mi je povedal Zlatko Bisail, ki je bil takrat na Dunaju. S tako pomočjo je Andrej Gabršček sestavil svojo aajotno knjigo.
Ko sem pred časom iskal podatke o nastanku slovenskih šol v mestu Gorici in sem naletel na originalne dokumente v k sreči ohranjenih arhivih, sem ugotovil, da se je Andrej Gabršček vsaj v enem primeru zmotil. V «Goriških Slovencih* (I. del) je na strani 316, v kroniki dogodkov iz leta 1892, Gabršček napisal. da se je takrat pričela akcija za dosego občinske sole s slovenskim irinim ioriknm v mestu Gorici. V	so Mio narr»Mn* tnV pf 1p
fcolp Ha občina je vzdrževala le eno sloven-
sko osnovno šolo in sicer v Stari-gori, izven mestnega jedra. V mestu so takrat delovale že nekatere zasebne slovenske osnovne šole; naši predniki so imeli tudi slovenske paralelke, a le v prvih dveh razredih, na nemški vadnici. Borba za dosego slovenske občinske osnovne šole je trajala nekaj let, kajti občina se je temu protivila kljub odredbam ministrstva za uk in bogačastje na Dunaju ter deželnega šolskega svei ta. Gabršček piše torej, da se je akcija pričela v letu 1892. Po tem njegovem podatkuvso seveda šli še drugi preučevalci šolskih razmer, kajti vsi so se na Gabrščka zanašali, niso pa poiskali arhivskih virov. Med temi tudi Drago Pahor, ki je v zajetnem spisu z naslovom »Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja* (izšel je v Ljubljani leta 1970 v zborniku «Osnovna šola na Slovenskem 1869 1969) omenil letnico 1892.
V tem primeru se Gabršček očitno ni spomnil, da so Slovenci v Gorici sprožili akcijo že leto prej. 5. avgusta 1891 sta zdravnik dr. Alek-sij Rojic in markiz Anton Obizzi (praded sedanjega odbornika za šolstvo v goriški občini odvetnika O-bizzija) vložila na goriški mestni magistrat prošnjo za odprtje slovenske občinske osnovne šole. Podpisali so jo starši 348 pod šolsko dolžnost spadajočih otrok. Ker ni občina odgovorila na to prošnjo, sta 24. novembra 1891 dr. Anton Gregorčič kot predsednik Slovenskega na-rodno-političnega društva »Sloga*, in Andrej Gabršček kot tajnik istega društva poslala c. kr. ministrstvu za uk in bogačastje na Dunaj peticijo za ustanovitev mestne slovenske šole. Vse to že v letu 1891. Akcija se je seveda potem nadaljevala z novimi peticijami, šikaniranjem občinske uprave, sestanki in spisi v časopisju, v letu 1892 in v kasnejših letih, na zelo polemičen način. Očitno se ni Gabršček spominjal, da je sam podpisal peticijo že v letu 1891 in je uporabil časopisne članke iz leta 1892.
OSNOVNA ŠOU IGO GRUDEN JAMLJE
: ........................J
V brošuri, ki so jo izdali v Jamljah (tisk Grafita Goriziana), je daljši spis o življenju in delu Iga Grudna, ki so ga pripravil« učiteljice, ki so v tem šolskem letu poučevale na tej šoli in sicer Marija Radetič Gergo-let, Lidija Peteani Višini in Ema Pavletič Rupli. Iste so sestavile tudi seznam učiteljic In učiteljev, ki so poučevali na jameljski šoli od leta 1945 dalje ter statistiko učencev v povojnem času. Domačinka, učiteljica Milica Pahor Povodnik pa je prispevala zgodovinski opis nastanka in razvoja iarnHjskc šole od prejšnjega stnleria do daiešnjih dni. V brošuri >« tudi prr-ej slik iz šolskega življenja ter platnic Grudnovih pesmi.
Do podobnih nesoglasij prihaja tudi v drugih primerih. V pred kratkim tiskani brošuri o sovodenjski šoli je Vlado Klemše pravilno napisal: «Znani goriški časnikar, založnik in publicist Andrej Gabršček navaja v Ročnem kažipotu po Goriško-Gradiščanskem, da je bila šola v Sovodnjah ustanovljena leta 1859. Iz-gleda pa, da tudi ta podatek ni točen, ker se tudi letnice odpiranja šoFv drugih krajih na Goriškem, navedenih v zgoraj omenjenem Kažipotu, ne ujemajo z letnicami, ki jih je Naslediti'v drugih virih.* To tudi drži. Gabrščkovi Kažipoti so izhajali od leta 1895 dalje. V prvih letih tega stoletja je okrajni šolski nadzornik v Gorici Fran Finšger objavljal »Poročila o stanju ljudskega šolstva v okraju goriškem*. Njegove podatke povzema tudi Daniele Bonamore v knjigi »Disciplina giuridica delle istituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia* (Milan 1979) in pravi, da je bilo leta 1869, ko je prišlo do zakona o splošni šolski obveznosti v letu 1896 v goriški okolici 17 osnovnih (javnih) šol. "'e podatke je povzel tudi Vlado Klemše v že omenjenem zgodovinskem prikazu sovodenjske šole. Nekoliko drugačni so spet podatki v reviji «šo-la», ki je izhajala v Gorici nekaj let od 1880 dalje. Izdajali so jo slovenski učitelji. Iz pregleda osnovnega šolstva pa tu izhaja, da je bilo leta 1869 v goriški okolici 19 osnovnih šol. Vse so podrobno navedene z letnico ustanovitve.
Spet drugačni pa so podatki v arhivu deželnega šolskega sveta, do katerih sem prišel komaj pred nekaj dnevi. Deželni šolski svet za Goriško Gradiščansko deželo je bil u-stanovljen z deželnim zakonom 10. marca 1869. Goriški deželni šolski svet je pričel poslovati 1. julija 1869. Dopisovanje tega sveta je bilo vseskozi nemško, slovensko in italijansko, kot se je pač piscu zljubilo. Le dopisi z ministrstvom za uk in bogočastje na Dunaju so bili nemški. Prve akte je podpisal Anton Klodič (Sabladoski), ki pa je kmalu (15. decembra 1870) odpotoval iz Gorice v Poreč, ker je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika za Istro. Istrski deželni šolski svet je pričel delovati mesec dni za goriškim. Da so bili številni akti trojezični nam dokazuje razpis za mesto učitelja za klasično filologijo na državni gimnaziji prvega razreda z nemškim učbenim jezikom v Gorici, datiran 21. septembra 1869. Napisan je bil v treh jezikih.
Kmalu, 25. avgusta 1869, so bili imenovani okrajni šolski inšpektorji za štiri šolske okraje v goriški deželi. Za mesto Gorica in politični o-kraj Gradišče je bil imenovan Anton Rajakovič, profesor slovanskega porekla, a italijanskega prepričanja, uslužben na goriški normalki. Za o-kraj Gorica-okolica je bil imenovan Franc Budau, namestnik na goriški normalki; za okraj Tolmin Anton Žnidarčič, učitelj v Ponikvah; za o-kraj Sežana Franc Hafner, Nemec, profesor na nemški gimnaziji v Gorici.
Inšpektorji so seveda dobili za svoje delo honorar in tudi posebni dodatek za potne stroške. Iz prošnje Franca Budaua (proti njegovemu imenovanju se je zagnal tržaški italijanski list «11 cittadino* 27. avgusta istega leta in okrajni šolski svet je stvar pojasnil in zahteval popravek s pismom 3. avgusta 1869), ki jo je potrdil okrajni šolski svet 15. februarja 1870, bi lahko ugotovili kolikšno je bilo število šol v goriški okolici. Okraj je bil razdeljen v o-sem okolišev. »Ker so ti kraji daleč
vsaksebi, je hoja od enega do dru-zega težavna in nadležna, ker ra-zun teh trebalo bode iti tudi v take kraje, kjer še ni šole. in pozvedeti ali mogoče je napraviti jo.» Tako je napisano v prošnji z zahtevo 400 letnih goldinarjev za potne stroške.
V	pismu so tudi omenjeni kraji kjer so šole. Uporabljam imena krajev, kot so napisani v omenjenem pismu 15. februarja 1870;
1. okoliš: Solkan, Gergar, Terno-vo, Čepovan, Lokovic, Banjšica pri sv. Duhu, Bate; 2. okoliš: Deskle, Kanal, Avče, Levpa, Kal, Lom; 3. okoliš: Gorenje-polje, Za Potok, Lig, Ročinj; 4. okoliš: Šempas. Černiče, Kamenje, Lokavec, Otelca, Ajdov-šina; 5. okoliš: Sv. Križ, Gabrije, Šmarije, Rihenberg, Dornberg; 6. okoliš: S. Peter, Prvačina, Renče, Bilje. Vrtojba; 7. okoliš: Št. Andrež, Sovodnje. Merna. pod Gora; 8. okoliš: š. Maver, pod Sabotin, Štverjan, Š. Martin, Kviška.
V	pismu je rečeno, da so to kraji koder so šole. Teh krajev je kar 43, kar je v očitnem nasprotju s podatki Finšgerja in revije «Šola», iz katere izhaja, da so bile mnoge šole navedene v tem seznamu ustanovljene šele v teku sedemdesetih let in še kasneje. Poleg uradno ustanovljenih šol so morda v teh krajih delovale zasebne, župnijske šole? Ali pa je hotel okrajni šolski svet v prošnji deželnemu šolskemu svetu samo omogočiti, da bi Budau dobil zahtevano letno odškodnino, ker h' bil moral obiskovati toliko krajev? Domneva se ne zdi mogoča, ker vemo. da je bila avstrijska birokracija zelo pikolovska in 'očna. Podatek pa je vsekakor zanimiv in ga bo treba seveda še preučiti, kajti postavlja na glavo doslej znane podatke, prav tako iz uradnih virov.
še nekaj. V brošuri o jameljski šoli piše, povzeto po jameljskem cerkvenem arhivu, ki ga hranijo v goriški nadškofiji, da je šola v Jamljah pričela delovati leta 1874 po zaslugi župnika Josipa Dur ja ve. Do leta 1874 so nekateri otroci iz Ja-melj hodili k pouku v bližnje župnijske šole v Devin, v Brestovico ali v Doberdob, kjer so učili tamkajšnji duhovniki.
V	prej omenjenem arhivu deželne-
ga šolskega sveta pa sem našel tudi podatke okrajnega šolskega sveta za okraj Gradišče. Pod ta okraj s skoro absolutno italijansko-furlansko večino so sodile tudi slovenske občine Doberdob, Devin, Opatje selo na Krasu, in Biljana ter Medana, v Brdih. Ob koncu leta je bil izdelan podroben seznam, v katerem so označene denarne potrebe za življenje vseh šol v okraju, med temi tudi -v teh nekaj slovenskih občinah. Potrebe se nanašajo na zadnje trimesečje leta 1870 in za vse leto 1871. Tu najdemo oznako Devin (napisano v italijanščini Duino), pod njo pa oznako Jamlje (Jamiano). Potrebe so znašale:	116,67 -goldinarja za
plače učitelja, 46,67 goldinarja za najem šolskih prostorov, 4,67 za pisarniške potrebe, 9,34 za ogrevanje, 7 za čiščenje šolskih prostorov. Skupno 181,35 goldinarja. Stroški so bili več ali manj podobni onim v sosednih krajih. Podatek nam kaže, da je šolska oblast imela na vidiku šolo v Devinu, ki so mu bile podrejene nekaj kilometrov oddaljene Jamlje, in so otroci, kot je pisano v kroniki jameljskega župnišča, hodili v devinsko šolo.
V	kasnejšem zapisu iz začetka leta 18(1 o šolah v tem okraju pa Jamelj ne najdemo več. Devinu je dodan še Štivan (S. Giovanni), Opatjem selu Novavas (Novavilla), Doberdobu pa Villaraspa Kakšen kraj je to? So Italijani takrat tako imenovali Poljane (.danes se temu kraju po italijansko pravi Marcottini)? Čudno bi se namreč zdelo, da bi Doberdobu pripadal, v šolskem oziru, kraj Villaraspa, nekoč samostojno kmečko naselje na pol poti med Tržičem in Štarancanom. danes pa sestavni del mestnega naselja. Najbrž bo kak starejši Doberdobec ali Poljanec znal povedati kaj v zvezi s tem.
Hotel sem le nakazati nekaj problemov, s katerimi se srečajo tisti, ki se ukvarjajo z našo zgodovino. Kljub tem težavam in nesporazumom v raznih virih pa je treba dati častno priznanje pobudnikom in sestavljavcem teh brošur. Marsikaj zanimivega se obelodani in nudi drugim možnost za še druge raziskave.
MARKO VVALTRITSCH
poslopju, v hiši, ki ji pravijo »pr! Metnih* in je nemoteno potekal do 24. junija 1915. ko je vojna vihra prekinila šolsko dejavnost v vasi. U-čitelj Sfiligoj je bil poklican k vojakom, vaščani so odšli v begunstvo in vas je zasedlo vojaštvo.
Po prvi svetovni vojni je naše kraje zasedla Italija. Vas je bila do tal porušena. Domačini so bili še ,v begunstvu in šoloobvezna mladina je tam obiskovala slovensko šolo. Po letu 1922 so se prebivalci vračali v obnovljene domove, kjer se je pojavila tudi italijanska šola. Na Primorskem je fašizem z Gentilejevo reformo zatrl vse slovenske šole. U-kinjena je bila vsaka kulturna dejavnost, celo v cerkvi je bil prepovedan domači jezik. Čakati smo morali celih 29 let, da je 24. februarja 1944 začela delovati v vasi slovenska partizanska šola. Ker ni bilo poklicnih učiteljev, sta delo v šoli sprejeli sposobni domačinki Em« Stanič in Vilma Soban, njima se je pozneje pridružil še pomožni učitelj Mirko Pahor-Miha, doma iz Novel« na Krasu.
Jeseni 1945 so se povsod uradno odpirale slovenske šole. V Jamljah je bil nastavljen učitelj Rudolf Cotič. Poučeval je 57 šoloobveznih u-čencev. Pouk je bil celodneven: vršil se je v dveh izmenah zjutraj in popoldne. Isti učitelj je vodil v vasi počitniški pedagoški tečaj za srednjo šolo; zelo si je prizadeval tudi za mladino in jo pripravljal na vaške kulturne prireditve. Učitelja Cotiča je dne 8. januarja 1946 nadomestila učiteljica Frida Keber, imenovana od Zavezniške vojaške uprave v Trstu, ki je nadaljevala s poukom do konca šolskega leta.
V šolskem letu 1946/47 je naša šola postala dvorazredna. Dobili smo dve začasni učni moči, ki sta izredno izboljšali šolsko delo in učni u-speh. šolsko življenje pa se je š« vedno odvijalo v zasebnem, za pouk neprimernem prostoru. Zato so domačini ob spodbujanju učiteljstva začeli misliti na zgraditev poslopja za osnovno šolo v Jamljah. Z dobro voljo vaščanov in občinske uprav« v Doberdobu, pod katero smo let« 1947 pripadli, se je naša želja u-resničila. V šolskem letu 1959/60 so se jameljski otroci vselili v novo šolsko poslopje. Od postavitve prv« cerkvice, pa do dograditve prvega šolskega objekta, smo Jameljci čakali polnih 300 let.
Svoje stalne učitelje je jameljsk« šola dobila šele po letu 1967. ko st« bili tu na razpolago dve učni mesti za zmagovalce učiteljskih natečajev. V šol. letu 1973/74 smo dobili š« tretjo učno moč. V naslednjem šoL letu so se starši učencev iz Dola in Jamelj dogovorili s šolskimi oblastmi in doberdobsko občinsko upravo, da se šoli združita. Tako so od tedaj v Jamljah L. 2. in 3. raz., v Dolu pa 4. in 5. Za prevoz otrok iz enega kraja v drugi skrbi občinska u-prava. Na združenih šolah deluj« pet stalnih učiteljev. Pouk je kvalitetnejši in tudi uspehi so prav dobri. Ne moremo pozabiti koliko truda in požrtvovalnosti je bilo potrebno vložiti, predno smo vse to dosegli, da smo prišli do popolnosti svoje šol« in da je danes zadobila še svoj« ime po pesniku Igu Grudnu.
Naši otroci, ki bodo obiskovali to šolo, bodo Grudna spoznali in ga vzljubili kot pesnika Krasa. Od njega se bodo učili ljubiti svoj materin jezik in slovenski narod, spoznali ga bodo kot neutrudnega borca, ki j« vse svoje razburkano življenje, posvetil boju za mir, svobodo in bratsko sožitje med narodi. Boj Iga Grudna pa še ni zaključen.
Vsa ta dolga borbena pot, ki j« posebno med vojnama terjala toliko žrtev, za uveljavitev naših pravic, pa še ni končana, še vedno se moramo boriti za dosego globalne zaščite in še vseh tistih pravic, ki nam pripadajo kot Slovencem.
Vse kar so si naši predniki pribo-rili in kar smo mi podedovali in nadaljevali pa izročamo vam mladim. Svoboda, mir, bratstvo, spoštovanje med narodi, posebno pa ljubezen do svojega jezika in naroda so dobrine, ki smo gotovi jih ne boste nikoli zavrgli. ker ste vi mladi temelj bodočnosti.
Ob nadvse uspeli in prisrčni slovesnosti 6. junija ob
POIMENOVANJU OSNOVNE SOLE V SOVODNJAH PO PETRU BUTKOVIČU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način priskočili na pomoč, bodisi z delom, sodelovali v kulturnem sporedu, nas gmotno in moralno podprli ter kako drugače prispevali k uspehu slavja.
Pripravljalni odbor za poimenovanje šole
TURISTIČNA AGENCIJ
GOTOUR
Od 1. do 12. avgusta izi
na Kitajsko, v Hongk< in Singapur.
Turistična agencij« GOTOUR Gorica, Korzo Italla 20 tel. 33019
mm
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 * 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
13. juni|U 198?
RAZGOVOR Z ARHEOLOGOM DRAGOM SVOLJŠAKOM IZ NOVE GORICE
IZREDNI OSTANKI PRAZGODOVINSKIH HIŠ VELIKO ODKRITJE SLOVENSKIH ARHEOLOGOV
Svetolucijska kultura je pojem za vse, kar so ljudje počeli v starejši železni dobi
Ko govorimo o Svoljšaku, ne smemo sevecia pozabiti na Batuje v Vipavski dolini, kjer je v letih 1967-1972 raziskal obširno staroslovansko grobišče iz 9. - 10. stoletja. To odkritje je tedaj sprožilo v lokalnih italijanskih arheoloških krogih val polemik, ki jih je objavljalo lokalno časopisje. Te »strokovnjake* je namreč silno motilo dejstvo, da so se Slovani nahajali v sredini Vipavske doline »že* v 9. stoletju. Zatrjevali so namreč ihtavo, da so ti »robovi pripadali Langobardom, čeprav niso vsebovali ne orožja niti drugih klasičnih elementov langobardskega tipa. temveč veliko število obsenčnih obročkov in tudi nekaj luničastih uhanov, ki ao tipične najdbe za staroslovanska grobišča »ketlaške kultui e».
Pa povrnimo se na Most na Sodi. Da bi bralcu na čimbolj zanimiv in živ način prikazal nekatere bistvene značilnosti prazgodovinske naselbine in pomen, ki danes ima to najdišče v evropskem merilu, sem sklenil obiskati D. Svoljška na njegovem »delovnem mestu* in mu zastaviti nekaj vprašanj. na katera mi je zelo vljudno odgovoril. Obiskal sem ga v drugi polovici meseca maja, ko je sonce že neusmiljeno pripekalo na hiše in travnike nad Mostom na Soči. Delavci so prav pred nekaj dnevi pričeli odstranjevati prve plasti zemlje na za letos pla niranem izkopu, ki je med novozgrajenimi hišami, ki so zrasle na že raziskanem terenu. Po daljšem in prijetnem kramljanju mi je Svoljšak na moja vprašanja od govoril.
«Kaj je predstavljal do povojne dobe in kaj predstavlja danes Most na Soči (Sv. Lucija) v slovenski in iirše pojmovani srednjeevropski prazgodovini?*
»Most na Soči je pojem v slovenski in v evropski prazgodovinski arheologiji. Je arheološko najdišče, ki ga ne more obiti noben resen proučevalec prazgodovine, posebej seveda starejše železne dobe. Tisočeri grobovi so pred stoletjem bistveno vplivali na razvoj evropske prazgodovinske arheologije in s tem tudi slovenske, sedanja raziskovanja pa z novim, naselbinskim gradivom spet utirajo neva pota. Za slovensko arheologijo je danes Most na Soči tudi preizkusni kamen, saj začenja mnogokatere, spomeniško var sl.vene, metodološke, muzeološke in znanstvene probleme, ob katerih §e je urila tudi slovenska arheološka mladež. Za slovensko-kui-turo in zavest pa je Most na Soči pomemben tudi zato, ker je tu. ob kosanju navidez povsem v gmotno dobrino zagledanega Slovenca z vsakodnevnimi normami družbenega razvoja vendarle zmagalo prepričanje, da moramo znati ceniti tudi ustvarjalnost prednikov, če hočemo, da bo naš, vse bolj nečloveški svet, bolj človeški.*
Katera so po vašem mnenju najpomembnejša odkritja na Mostu na Soči?
»Nedvomno so izredni ostanki prazgodovinskih hiš najvažnejše odkritje raziskovanih prizadevanj slovenske arheologije in Goriškega muzeja na Mostu na Soči. Seveda nič manj važno ni gradivo iz tisočerih tu odkopanih grobov. Napak ,bi bilo ceniti le sedanja od kritja in jim navedati pridevek naj! Pa vendar bi hišam mogli dati majhno prednost, saj so priče ustvarjalnega duha, stavbarske izurjenosti in razvite stanovanjske kulture, torej tistih življenjskih vr lin, ki jih v evropski prazgodovini še bolj malo poznamo. Mnogo več je bilo doslej nabranega grobnega gradiva. To. kar je najpomemb nejše, pa ni vedno tudi najbolj privlačno. Dostikrat se je zgodilo, da je obiskovalce izkopavanj ali razstav bolj kot hišni tloris, temelj ali tlak pritegnila drobna najdba, sponka, lonec. g'inast podstavek, bolj kot gradbeniškim mojstrovinam stare jšežele/nodobnih stavbenikov se je čudil čudovito okrašenemu glinastemu hišnemu ometu ali uvoženi grški lončenini. Seveda se je oko najditelja usta-
vilo ob srebrnih keltskih novcih ali vedno privlačnem zlatu, oblikovanem v bogat rimskodobni prstan ter se čudilo bronasti miški iz rimskodobne stavbe, miški, ki gloje v svoj plen nič manj vztrajno in zadovoljno kot arheologi v prastare arheološke plasti. Začudenje vzbujajo različna orodja, posebej če so povsem nalik današnjim; nemalokrat pa vse to materialno razkošje zbledi ob spoznanju. kako spretno in preudarno so si pred več kot dvema tisočletjema znali poiskati prostor za svoje domove.
Izraza »svetolucijska kultura* in »svetolucijska sponka* sta se globoko zasidrala v slovensko In tudi v evropsko prazgodovinsko terminologijo, kaj pravzaprav označujemo s tema vzdevkoma?
»Največkrat arheologi materialnih pričevanj preteklih dob ne mo-
remo tudi času ustrezno podmeno vati; zato vsa dogajanja bodisi duhovna kot proizvodna nekega časa, področja ali plemena uokvir-mo v izraz kultura, temu pa damo, za boljšo razpoznavnost do podrobnejše opredelitve, še ime, največkrat povzeto po največjem, najplodnejšem, najbolj izpovedanem arheološkem najdišču (na primer »halštatska kultura* starejše železne dobe po najdišču Halstatt v Avstriji) ali po pokrajini (n.pr. »dolenjska halštatska kultura*). To 'velja tudi za svetolučijsko hal štatsko skupino. Dosedanja že več kot stoletje trajajoča raziskovanja so nabrala dovolj pričevanj o samosvojem razvoju doslej še a-nonimnega ljudstva v porečju Soče v starejši železni dobi. ki je svoje središče imelo tam, kjer je danes Most na Soči, nekdanja Sv. Lucija.*
niiifiiiiiiiikiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiHiiMiiiiniMniiiimiMiiMiHmiiiiiiniiiiiiiniiiiiMfUMiHiiiiiiimuiiiiiiiiiii
ODPRLI JO BODO PRIHODNJE DNI
Še ena pridobitev: umetnostna galerija
Služila naj bi kot stiiiiie naših likovnikov, kot kraj za spoznavanje likovnosti slovenskega kulturnega prostora
Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška je ena tistih naših u-stanov, brez katere si tako rekoč ne moremo zamisliti našega tržaškega in sploh zamejskega kulturnega življenja. In ta ustanova bo v prihodnjih dneh debila svoje odlično dopolnilo, ki bo hkrati zapolnilo še eno vrzel v naši kulturni stvarnosti. O tem, da imamo v našem zamejstvu razmeroma ve iko likovnikov in da je med njimi tudi nekaj zelo veljavnih imen, smo že večkrat ugotovili, hkrati pa smo tudi poudarjali, da v Trstu, ki razpolaga z razmeroma velikim številom umetnostnih razstavišč, Slovenci nimamo primerne središčne galerije, ki bi služila tržaškim slovenskim slikarjem, da se predstavljajo občinstvu, pa tu di tržaškim ljubiteljem umetnosti, da se spoznavajo z njihovo ustvar jalnostjo in tudi z umetniško stvarnostjo slovenskega kulturnega prostora. Sedaj pa lahko zapišemo, da bomo, kot smo že rekli, v prihodnjih dneh dobili v strogem sro-dišču mesta, v Ul. sv. Frančiška 20 primerno galerijo, ki bo ustrezala gornjim potrebam in zahtevam.
Gre za Galerijo TK, ki jo je v lastni režiji pripravilo ali bolje u redilo Založništvo tržaškega tiska. Gre, kot smo že rekli, za dopolnilo Tržaške knjigarne ali če hočemo za njen vsekakor povsem samostojen del. saj bo vhod v galerijo vodil skozi knjigarno.
Galerijo sestavljata dva približno enaka srednje velika prostora in sicer v dveh nadstropjih. Poleg tega je tu še man.i'e tlakovano dvorišče, ki more služiti za man' še kiparske razstave ali pa tudi občasno za «kratek oddih* ob tej ali oni priložnosti, ko se v zaprtem razstavišču zbere veliko občinstva.
Že nekajkrat smo zapisali, da imamo lepo, veliko galerijo tudi v tržaškem Kulturnem domu in čeprav to razstavišče ni bilo doslej dovolj izkoriščeno, se je v njej zvrstilo že več zelo lepih in pomembnih likovnih manifestacij. Vendar je vsakokrat šlo ali za kolektivne razstave, torej za razstavo večjega števila likovnikov, po navadi gostov, ali pa za velike retrospektivne razstave domačih likovnih ustvarjalcev. Galeri ja v Kulturnem domu žal ni le neprikladno locirana v sami zgradbi. pač pa je tudi prevelika za o-bičajne. občasne razstave posameznih likovnikov, ki se po nava di sooradično ali celo redno predstavljajo z razmeroma omejenim številom del. In nova gale-
rija v Ulici sv. Frančiška je po svojem obsegu zelo prikladna za take razstave, za razstave posameznih slikarjev, kve-jemu za razstave dveh seveda sorodnih mojstrov ob njihovi občasni predstavitvi javnosti.
Nova galerija, kot smo rekli, naj bi služila slovenskim zamejskim mojstrom in zamejskim ljubiteljem umetnosti. Vendar bi odo po našem mnenju zgrešeno zapirati njena vrata tržaškim italijanskim mojstrom ali tudi italijanskim u-metnikom nasploh. Podobno kot v družbenopolitičnem življenju, bi bilo zgrešeno zapirati se v nekak šen geto tudi v likovnem svetu.
Galerija pa naj bi služila še ne čemu drugemu. Doslej so tržili slovenski in italijanski ljubitelji umetnosti mogli spoznavati zelo bogato slovensko in jugoslovanska likovno stvarnost le na sporadičnih in vedno omejenih razstavah v nekaterih V' glavnem privatnih tržaških galerijah. Galerija TK pa bo imela tudi nalogo,- vabiti v goste slovenske in jugoslovanske mojstre, tako da bo nekako krila ves slovenski in po možnosti tudi jugoslovanski kulturni prostor. Samo ob sebi se razume, da oodo pri vsem tem imeli prednost naši za mejski in koroški zamejski mojstri, vendar leto je dolgo in leta se vrstijo drugo za drugim, tako da lahko pridejo na vrsto vsi, seveda ko likor je njihova ustvarjalnost na ravni, da se ji vrata galerije od pro. Ne vemo, kakšen bo kriterij za vabilo na razstavo ali tudi za sprejem na razstavo, vendar me nimo, da plafona, da gorn> meje v umetnosti ni, zagotovo pa mora biti spodnja meja. Zapiranje šib kemu. še posebej mlademu ustvar jalcu vrat galerije, torej javnega uveljavljanja more biti kvarno, toda prav nič manj kvarno ni niti odpiranje vrat na stežaj. Gale-lija more in mora služiti kot vzpodbuda. To je sicer zelo delikatna, tvegana vloga, toda galerija ali točneje njeno vodstvo se ji ne more in ne sme odreči.
Kaj pa začetek? Povsem naravno bi bilo. da bi se ob odprtju galerije predstavil kak domačin, ne bo pa tako. kajti prvi se bo v novi galeriji predstavil znani slovenski mojster Gabrijel Stupica, kej za njim pride na vrsto umetnik iz bližnjega sosedstva, kipar Janez Lenassi. Toda to je že program bodočnosti, mi pa smo se želeli u-staviti le pri predstavitvi galeri e in smo nanizali tudi nekaj misli v zvezi pač z vlogo, ki naj bi jo nova kulturna ustanova v našem zamejstvu imela.	F. U.
Nedelja, 13. junija 1982
«Svetolucijska kultura je torej pojem za vse, kar so ljudje v starejši železni dobi v Posočju po čeli, za vse tisto, kar so ustva rili sami ali prevzeli od kulturno sorodnih, pa spet samosvojih sosedov, in prilagodili svojemu na činu življenja ali le to s sosedo vim znanjem popestrili. In obrat no, seveda. Tu, v Posočju so takrat izoblikovali sponko, ki jo da nes poznamo kot svetolučijsko. Ta je, ovešena z različnimi obeski (prstani, obročki, kraguljčki, pincetami) prav razpoznavni znak takratnih Posočanov.*
Kaj ni bilo še na mostu do danes odkritega In seveda kaj bi še najraje odkrili?
«Dosedanja raziskovanja so poleg pričakovanih odkritij — naselbine iz starejše železne dobe, sočasne z grobiščem — razkrila tudi marsikaj nepričakovanega, torej novega. To velja posebej za dokaze zelo zgodnje, vsekakor prve poselitve tega področja v mlajši bronasti dobi (12. stol. pr. n. št.) in nič manj važna dokazila o neprekinjeni poseljenosti vse do 6. st. n. št. V tej stalnosti naselitve, ki z današnjim Mostom na Soči obsega že 32 stoletij, se izpričuje bivanjska privlačnost tega kraja, za katero menimo, da ni vzrokov, da bi v 6. stol. nenadoma presahnila. No, v tej neveri pa tiči želja po novem, tistem, kar še manjka To pa je zapolnitev praz nine med zatonom antike in. sred njeveško vasjo, torej pričevanja z obdobja preseljevanja ljudstev ter seveda staroslovanske, prve slo venske naselitve. Take so torej želje za zapolnitev, časovno resnično dolge zgodovine Mosta na Soči.*
»Ker pa je bil vendarle osnovni poudarek — in to tak tudi ostal — na raziskovanju prazgodovinskega naselja, so seveda raziskovalne že lje ubrane v čimbolj popolno spo zna vanje tega; in sicer v obsežnem fondu raziskanih stavb in delavnic odkriti še takratno mestno središče, javni prostor, akropolo.*
Kako pa je z nadaljnjim programom raziskav na Mostu na Soči?
»Most na Soči se je globoko zasidral v slovenske arheološke pro grame. Zato težimo, da bi z raziskovanjem tu nadaljevali. Nespametno bi bilo opustiti to obetajoče arheološko najdišče, ki, upošte vajoč delo zadnjega desetletja in tudi tisto izpred stoletja, omogoča kar najbolj popoln vpogled v vse oMi4evMapjsga življenj Tuf H di vnaprej bo težišče dela v na selbini. še posebej bo delo usmer jeno v^obdelavd in objavo žč <fd kritegaT To delo pa bo razkrilo tu di slabosti v raziskovalni metodi, ker je bila nemalokrat prisiljena, prilagojena ali podrejena gradbeniškim zahtevam. Prikazalo bo, kam v bodoče osredotočiti moči in pozornost. To pa .je obet, da bodo morebitna nova obsežnejša izkopavanja na najbolj privlačnih gri čih nad vasjo zares takšna, kakršna arheološka izkopavanja na kan cu 20. stoletja morajo biti. Raz mišljamo pa tudi o tem. da bi na še muzejske zbirke in znanje seve da dopolnili tudi z gradivom iz grobov, ki jih je neraziskanih ostalo še mnogo, kljub zelo intenzivnim izkopavanjem v letih 1880-1902. Tja. na grobišče nas sedaj vleče še toliko bolj, ker imamo končno vendarle izdelane načrte teh sta rejših raziskovanj in zato vemo. k.je naj bi pod rušo bilo največ pričakovati.*
Na koncu bi radi popravili napako, ki nam jo je včeraj zagodel tiskarski škrat: V Mostu na Soči niso odkrili ostankov 300 pač pa 30 halštatskih hiš.
STANKO FLEGO
RfM — Pravijo, da naletiš na ostanke starih časov v Rimu po vsod, samo če malo rineš pod površje. Tudi na področju med u licami Bottege Oseure, Caetani. Delfini in Polacchi, torej v sredi šču mesta so naleteli na stare o-stanke in so pripravili sedaj raz stavo, na kateri se vidijo ostanki starega rimskega gledališča iz avgustovske dobe ter ostanki nekih poznejših svetišč.
10.	Zlatii« It isti il
Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja
♦Zgodilo se je v začetku februarja 1944, tam nekje po kosilu. Na razna vprašanja treh prisotnih prijateljev je odgovarjal tiho, preudarno in s presledki; nato je umolknil in zaprl oči. Zazdelo se nam je kot bi hotel zadremati. Nenadoma pa se je zopet zdramil, sunkoma obrnil glavo in uprl pogled v mene: »Addio Pepina,* so bile njegove zadnje besede. Čez nekaj trenutkov je izdihnil, mirno in spokojno. Moj dobri gospodar, moj Julius je odšel od nas k svojemu očetu v večnost!«
«Čeprav pripravljeni na najhujše, nas je vse štiri prisotne taka nagla, nepričakovana smrt hudo prizadela. Priskočil je dr. Fabrizi kot bi se hotel prepričati, če je vse to res, kar smo pravkar videli. .Boadišen’ in Ekonomo sta o-staia nema. Jaz sem stekla v kuhinjo po svečo, katero sem imela pripravljeno za pokojnika, da mu jo prižgem ob smrtni uri. Ko so se osušile na naših licih prve solze, je bilo treba pomisliti tudi na vse ostalo, kar je smrtnik storiti dolžan, da pride do večnega počitka. Obvestila sem Polono in jo prosila, da mi pride pomagat, v hišo, sklicala sem tržaške sorodnike, da ga pridejo ki opit. Poti okrog oblasti in po uradih pa so opravili prijatelji, ki so se na take reči bolj spoznali.*
Tu pripoved Pepine zastane in izzveni le v pripombo, da so Juliusa pokopali na pokopališču pri Sv. Ani v družinski grob KUGY, ki je blizu groba družine VESEL. Občutek imam, kot da ni hotela govoriti o pogrebu in pokopu in zato nisem silil v ta preobčutljiv predalček spomina. Gotovo je imela za svoj molk osebne čustvene razloge.
Po smrti dr. Kugyja je Pepina ostala sama. Sestre in vnuki ter ostali sorodniki so pobrali iz stanovanja nekaj knjig, slik in drobnih spominčkov na pokojnika in odšli na svoje domove v svet. Le redki so se še kdaj vrnili na kratek obisk.
-iy
I A
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Koncert za Garibaldija
11.00	Maša
11.55	Vrnitev .papeža iz Argentine
12.30	Linea verde — Kmetijska oddaja
13.00	TV DNEVNIK
14.00	V teku nedelje... ,
14.30	Športne novice
15.20	Discoring
16.30	Film iz serije Pariš
17.20	športne zanimivosti
19.55	Svetovno prvenstvo v nogometu 1982:
ARGENTINA - BELGIJA
21.45	22. nagrada za TV režijo ?2.45 športna nedelja
23.35	TV DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Franz Schubert:
Lepa mlinarica
11.30	Bis Tip - Bis Tap
12.00	Opoldanski program
12.30	TV film — Mork in Mindy
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Hello Lola — film
14.25	Blitz — pisan popoldanski spored
18.20	Starsky in Hutch — TV film
19.15	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	TV DNEVNIK
20.30	Rugantino' — glasbena komedija
21.45	Lenigma Borden
22.30	Avtomobilizem — Kanada Ob koncu TV DNEVNIK Tretji kanal
11.55	Glasbena oddaja
14.30	Šport
17.30	Pesmi Giannija Dedola
18.00	Koncert ansambla I Cama-leonti
19.00	TV DNEVNIK
19.15	Deželni šport
19.35	Kriminalke
20.40	Športna oddaja
21.35	Kulturna pot v potresna področja
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.15	Poročila
10.20	Živ Žav, otroška matineja
11.20	Martin Eden, nadaljevanka
12.15	TV kažipot
12.35	Čez tri gore: Oktet Marles
13.00	Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
13.15	Poročila
16.50	Nekaj velikega — ameriški film
Polkovnik Morgan poveljuje konjenici pri Dry Wellsu in je tik pred upokojitvijo, ko izve. da njegov sovražnik Joe Baker pripravlja »veli-
ki podvig*. Medtem ko Ba kerjev izvidnik ne preveč spretno raziskuje govorice, sreča Baker malopridneža Cobba, ki ima dragoceno puško, pripravljen pa jo je zamenjati za žensko. Baker ki si puško na moč želi za izpeljavo svojih načrtov, mu obljubi svojo zaročenko, ki naj bi se mu pridružila v nekaj dneh. Medtem pa nepričakovano ugrabi Mary Anno in odkrije, da ima v rokah prav ženo polkovnika Morgana. Morgan, ki medtem išče svojo ženo, naleti na Cobba in njegovo puško, pospremi ga tudi v Barker-jevo skrivališče...
18.25	Poročila
18.30	Zakaj in zato
Številni gledalci bodo danes nestrpno sedeli pred e-krani in čakali na otvoritev svetovnega prvenstva v Barceloni. Fenomen nogometa je zategadelj še vedno neznanka. Odkod, zakaj — tolikšno zanimanje, toliko pri vržencev tega športa. Tudi oddaja «Zakaj in zato* bo posvetila svoj tridesetminutni termin fenomenu nogometa. Na vprašanja -- Kaj vas zanima o fenomenu no gometa? -- bo odgovarjal gledalcem dr. Branko Elsner, profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani.
19.00	Športna poročila
19.10	Risanka
19.20	Otvoritev svet. nogometnega nega prvenstva, neposreden prenos
19.50	Barcelona: nogomet ARGENTINA - BELGIJA
21.40	Cik Cak
21 52 TV in radio nocoj
21.54 Zrno do zrna
22.00	TV DNEVNIK
22.25	Vremenske razmere
22.27 Propagandna oddaja
22.30	Vojaki — nadaljevanka TV Beograd
23 20 športni pregled
23.50	Poročila
Koper
17.00	Z nami pred kamero
18.30	Glasbena oddaja — Romagna Liscio
19.00	Z nami pred kamero
19.15	Otvoritev svetovnega nogo metnega prvenstva
20.00	Nogomet:
Argentina — Belgija
21.45	Sedem dni
22.00	Barcelona: nogomet — ponovitev
Ponedeljek, 14. junija 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
■Mllil
Kugj jeva pisalna miza in knjižna omara v leta 1948
(Foto Bisail)
. h v *
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša!' 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslu šali boste: 10.30 Nediški zvon
11.00	Mladinski oder: »Franz Jo sepb Haydn»; 11.30 Nabožna glas ba; 12.00 Narodnostni trenutek Slo vencev v Italiji: 12.30 in 13.20 Glas ba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
KOPER
{Sloveriski prograpi)
8.00, 9.00, 15.00, 16.00 Poročila; 8.10 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 8.30 Naš čas; 9.07 Ki-nospored; 9.10 Stoji, stoji lipiča. -/ glasbeni utrinki; 9.30 Polje, kdo bo tebe ljubil oddaja za kmetovalce; 10.00 Zaključek; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasbeni notes; 14.45 Glasba po že ljah; 10.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Tomislav Ivčič;
16.30	Domača rock scena; 17.15 Objave in, zabavna glasba: 17.30 Primorska poje: 18.00 Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Dnevnik; 11.30. 14.30 Poročila; 7.00	9.30
Glašba za dobro jutro; 8.1$ Hojto-skop; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . . .; 10.32 .Inter-mezo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni trg; 16.15 Poje Ivan Cataneo; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.30 Crash: 18.45 Glasbeni dnevnik;
19.30	Športna nedelja; 20.00 Sliši mo se jutri.
RADIO 1
8.00, 10.12, 13.00, 16.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.50 Jutranja oddaja;
12.30	Onstran planetov, šolska oddaja
13.00	Novosti na knjižnem trgu
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Disonora il padre — po romanu Enza Biagija
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	Zgodovina potrošništva
15.30	Vsi za enega
18.00	Happy Circus
17.00	TV DNEVNIK - Flash
17.10	Evrovizija — SP v nogometu ITALIJA - POLJSKA
19.00	Premiata Forneria Marconi in concerto
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Smrt prihaja iz preteklosti film
22.15	TV DNEVNIK
23.10	Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Oddn!a o zdravstvu
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Popoldanski program
14.10	Tehnika državnega udara, nadaljevanka
15.25	Šola in vzgoja
16.00	TV za otroke
17.10	Zabavni program
17.45	TV DNEVNIK — Flash
17.50	športna oddaja
18.05 TV film — Anna, Ciro in ostali
18.50	Srce in utrip — Mamila u-morijo trikrat
19.45	TV DNEVNIK
20.40	Glasbena oddaja — Mixer
20.55	SP v nogometu BRAZILIJA - SZ
22.50	Izvir živi en ja
23.15	TV DNEVNIK, ob koncu Montreal: Formula 1
Tretji kanal
16.45	Bibione: Kolesarstvo
17.30	18.30 Povabilo Srečanje s Pepinom
18.30	šola in vzgoja
19.00	TV DNEVNIK
19.35	Razprava o mundialu
20.40	Dokler traja spomin
21.45	TV DNEVNIK
22.20 Speciale Orecchiocchio 22.45 Mundial:
ITALIJA - POLJSKA
8.50 Naša zemlja; To. 15 Mundial ’82; 10.25 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Permelte, caVafloV; 11.32 Želeni val; 12.30 Pogovor s publiko; 13.15 Rally; 17.20 Pool sparti-vo; 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Glasbeni odmor; 19.45 Prenos nogometne tekme Argentina Belgi ja; 22.00 Naši kantavtorji; 21.10 Telefonski poziv: 23.28 Zaključek sporeda.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.25, 18.28, 19.30 Poročila; G.CO 8.15 Jutranja oddaja; 8.15 Danes je .nedelja; 8.45 Videoflash: 9.35 Deželni program; 11.00 Glasbena oddaja; 12 UD Tisoč popevk; 12.48 Hit Parade 2; 13.41 Sound Track;
14.00	Deželni program; 14.30 Z nami v nedeljo: 16.30 Pool sportivo; 18.30 Športna nedelja; 19.50 Nove zgodbe Italije; 21.10 Mesto pono či: Turin; 22.50 Lahko noč. Evro pa; 23 29 Zaključek sporeda.
; LJUBLJANA
7.00, 9.00, 10.00. 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 23i)0 Poročila; 7.15 Danes je nedelja;
8.00	Jutranja kronika; 8.30 Zdra vo, tovariši vojaki! ; 8.40 Vedri zvoki: 9.07 Radijska igra za otroke; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši: ii.05 Nedeljska matineja; 12 00 ;vasi poslušalci če stitajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proiz vajalce; 15.05 Humoreska tedna: Iz kluba 12 stolov: 15.25 Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihalno god be; 16.10 Pri nas doma: 16.30 Nedeljska reportaža: 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18,05 Popularne operne melodije: 18.50 Zabavna radijska igra Petan: Monolog moškeg; o ženskah; 20.30 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 22 00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Nočni koncert lahke glasbe.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.00 Poročila
16.05	Kmetijska oddaja
17.05	SNP: ITALIJA - POLJSKA 18.10 Uporaba kremenovih kristalov, znanstveno - tehnični film
19.35 Obzornik
19.45 Jazz na ekranu
20.15 Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20 26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Vremenske razmere 20.58 SNP: BRAZILIJA — SZ
22.50	Noč diplomiranca — španska drama
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji «Odprta meja* med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Predstavitev velesejma GORICA — Protest zaradi predil-rJce
TRST —■ Zaključna prireditev v Dijaškem domu
RONKE — Ob koncu šolskega leta ZGONIK — »Zaplešimo, zapojmo* ob koncu pa še pregled zamejskega športa
18.00	Z nami pred kamero 18.05 TV D - Vesti
18.30	TV šola
19.00	Cinenotes
19.30	Nogomet:
ITALIJA - POUSKA
21.00	TV D - Stičišče
21.15	McMastersovi — celovečerni film
21.45 SNP: BRAZILIJA - SZ ob koncu Odprta meja
Zagreb
19.15	Ilustrirane zgodbe
19.30	Pesem v ateljeju
20.30	Benko dixieland — glasbena oddaja
22.50 Argumenti — zunanjepolitična oddaja
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 K on čert; ILJO^ Bptihie\ njškf raagledi:
- Beležka £ Kulturni dogodki - Ka ko ti je ime?; 13.20 Beseda in pe sem; 14JO Kotiček za mlade filateliste; 14.30 Roman v nadaljeva njih: Ciril Zlobec: «Moj brat svetnik*; 15.00 Glasbeni ping-pong;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Računalnik v službi človeka; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.3(i,	13.30,	10.30, 19.30
Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 17.30 Poročila; 7.00
9.30	Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 štiri četrtine; 9.15 In kdo si ti?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Intermezo in horoskop: 10.45 Mozaik; 11.00 Cik Cak;
11.10	življenje v šoli; 11.32 Kini, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; ,'2.05 Glasba po željah; 14.33 Su-perklasifika; 16.00 Življenje V šoli; 10 20 Glasbeni trenutek; 16.15 Orkester Heinz Kiessling; 17.32 Crash; 18.00 Operetna glasb,a; 19.00 Sonato za vfo ino in klavir; 20.00 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.00	, 7.30, 8.25, 15.00, 17.00 Poročila; 7,10 Glasbe za Jobro jutro; 7.3? Objave; 7.45 Cestne razmere;
8.15	Radijski, televizijski in filmski spbred;. 8.28 Zaključek; 8.30 Vai 202; 14.00 Na valu radia Ko per; 14.15 Kinospored; 17.30 Re portaža, zanimivosti; 15.10 Pred stavitev oddaj , .J' glasbeno želje poslušalcev; . 15.30 Pogovor o je ziku; 15.40 Zapojmo pesem; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.(|0 Do godki in odmevi; 16.30 Glasba po •željah; 17.15 Glasba, objave; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.55 Zaključek s pregle dom novic.
RADIO 1
7.00,	8.00 , 9.00, 10.00. 12.00, 13.00,
19.00	Poročila; 6.00	9.02 Jutranja
oddaja; 9.58 Zeleni val; 10.03 Ra
dio tudi mi; 11.00 Glasbeni inter val; 11.10 Časa sonora; 11.34 Ra dijska priredba Analasunga; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.25 Karava na; 13.35 Master; 14.28 Zercian dia - fermoposta; 15.00 Errepiuno:
16.00	II Paginone; 17.30 Master Un der„ 18; «18.05 Mali koncert; 18.3S sola' in vzgoja; 19.25 Nabožna od daja; 19.30 Jazz na radiu; 20.55 SNP Brazilija - SZ; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski, poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Jutranja oddaja; 11.32 Tisoč po pevk; 12.10 Deželni program’ 12.48
11	suono e la mente; 13.41 Sound Track; 14.00 Deželni program,
15.00	Radiodue 3131; 16.32 Gledali šče. kino. radio in televizija; 17.0C SNP Italija Poljska; 19.50 Kul turna oddaja; 20.45 Operni kon eert; 22.50 Mesto ob glasbi; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
7.00.	7.30, 9.00. 10.09. 11.00, 12.00
13.00,	15.00. 19.00, 22.00, 23.00 Po ročila; 7.10 in 7.45 Prometne in formacije; 7.50 Dobro jutro, o troci!; 8.00 Jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Aktualni problemi marksizma: 9.25 Ringaraja: 9.40 Pesmica za mlade risarje; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Tun stični napotki:	11 Oo Re>ervir?
no za . .; 12.05 Ali poznate . .:
12	35 S pesmijo po Jugoslaviji;
13.10	Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godlje; 14.00 lz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14 30 Priporočajo vam...;	15.05 Zbori
na koncertnih odrih: 15.25 t\af,i poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi: 16 50 Radio danes, ra dio jutri!; 17 00 Vrtiljak, 18IX Studio ob 18.; 19.00 Na ljudski temo; 19.25 Zvočni signali; 19.35 Minute za PIP: 30 25 Obvestila ir zabavna glasba; 20 35 Lahko noč otroci!; 20.45 Minute z ansamb^tr Savinjskih sedem; 2100 V delav niči Josepha Havdna; 22 05 Iz na še diskoteke; 23.15 Informativna oddaia: 23 25 lz naših sporedov: 23 30 Porevke: 00.05 Mučni utrni ki; 00.10 Za ljubitelje jazza.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 15. junija LJUBLJANA
17.00	Poročila; 17.05 SNP Perii -Kamerun, prenos; 19.05 Pisani svet; 19.35 Obzornik; 19.45 Obramba in samozaščita; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik;
20.55	Vreme; 21.00 Nekje na dnu - dokumentarec meseca; 21.40 Si-lone: Fontamara; 22.35 Slovenci v Berlinu • reportaža; 22.50 V znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 TVD - vesti;
18.30	TV šola; 19.00 Ta leta, ti dnevi - dok. oddaja; 19.40 Z nami pred kamero - TVD - Stičišče -Dve minuti; 20.15 TVD - danes;
20.30	Tudi ti poskusi, Lionel - ce lov. film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Nogomet - svetovno prvenstvo.
SREDA, 16. junija LJUBLJANA
17.00	Poročila; 17.05 SNP Anglija - Francija; 19.05 Gusarji kapitana Gancha; 19.35 Obzornik;
19.45	Od vsakega jutra raste dan;
20.15	Risanka; 20.24 TV in radio
nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 King kong - a-meriški film; 22.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.45 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 TVD-vesli; 18.30 TV šola; 19.00 Narodna glasba; 19.30 SNP: Anglija - Francija; 21.00 TVD Stičišče; 21.15 Klan Kalabrežev - čelov, film; 22.45 SNP Španija - Honduras; Ob koncu TVD - Danes - Odprta meja.
ČETRTEK, 17. junija LJUBLJANA
17.00 Poročila; 17.05 SNP: čile -Avstrija - prenos; 19.05 Lolek in Bolek; 19.15 Harfa na obisku; 19.35 Obzornik; 19.45 Mladi za mlade: 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Vremenske razmere; 20.58 SNP: Jugoslavija -Severna Irska; 22.50 Portret: Bojan Adamič; 23.30 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero: 18.05 TVD - da-
nes; 18.39 TV šola; 19.00 Obzorja; 19.30 SNP: čile Avstrija;
21.00	SNP; Jugoslavija • Severna Irska; 22.45 TVD Stičišče Dve minuti TVD - Danes; 23.10 Kdo pozna umetnost.
PETEK, 18. junija LJUBLJANA
17 00 Poročila; 17.05 SNP: Ita lija - Peru; 19.05 Tehtnica za na tančno tehtanje; 19.35 Obzornik;
19.45	Pot v prihodnost: Ali bo hra ne dovolj?; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20 30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 20.57 Propagandna odda ja; 21.00 Včeraj... za jutri: novice, dok. serija; 21.35 Ne prezrl te; 21.50 Gospod Horn; 21.45 Spremljajmo sodelujmo; 22.55 ženeva; košarka ZDA - Evropa; 00.25 Poročila.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 TVD - Vesti;
18.30	TV šola; 19 00 Aktualna te ma: 19.30 Nogomet SP: 21.00 Nogomet: Argentina - Madžarska;
21.45	Med odmorom TVD Stičišče -
TVD Danes; 22.45 Nogomet; Bra zili ja - Škotska, ob koncu Odprta meja.
SOBOTA, 19. junija LJUBLJANA
9 00 Poročila; 10.05 Harfa na o bisku; 9.25 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.55 Kongres Zveze združenj borcev Jugoslavije; 12.30 Pisani svet; 13.00 Človekovo telo.
13.25	Poročila; 16 25 Poročila; 16 30 Mladinski film Račja juha.
17.40	Nogomet: Brazilija - Škot ska; 19.20 Naš kraj: 19.35 Kroni ka kongresa ZZBJ; 20 05 Zlata pti ca; 20.10 Risanka; 20 20 C‘k Cak, 20.24 TV in radio nocoj; 20 26 Zr no do zrna; 20.30 TV dnevnik;
20.55	Vreme: 20 57 Propagandna oddaja; 21.00 Dunaj - Ljubljana -za JRT II;; 22.30 Zrcalo tedna.
22.45	Na poti domov - film; 00.25 Poročila.
KOPER
1815 Košarka: Evropa - ZDA, 19 00 Z nami pred kamero; 19.30 Risanke; 20.00 Jazz na ekranu;
21.00	Nogomet: Belgija Salva dor: TVD Danes Cik-Cak; 23.45 SNP; ZSSR Nova Zelandija.

■v
Živa muzika iz mladih grl
Zbor, ki je pod vodstvom Stojana Kureta pel zrelo in dognano, je na orgle spremljal Hubert Bergant
V petek, dne 8. t.m., je bil v cerkvi Madonna del Mare v Trstu koncert mladinskega pevskega zoora Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, široko sestavljen spored je vseboval tale dela: devet pesmi nepoznanih čeških avtorjev iz XV. in XVI. stoletja, dela H. Lemmermanna, 0. di Lassa, M. Pretorius, P. Ebna, M. Sofianopula, K. Nystedta, B. Brittna, M. Kogoja, P. Merkuja, M. Gabrijelčiča, A. Kumarja, G. Gonza, Hubert Bergant, ki je pri orglah sodeloval pri izvedbi čeških pesmi in pri Missa brevis v D duru, op. 63 Benjamina Brittna, je dodal še dve točki za orgle solo: Corale C.F. Petersa in Meditatio-nes L. Graapa.
Zaradi prevelike odmevnosti prostora nekatera gosto pisana mesta ali v hitrejšem tempu predvidena in izvedena dela so bila nekoliko zabrisana, vendar v zvočnem razlikovanju toliko opredeljena, da je celotna tonska podoba ostala vendarle dovolj nazorna.
Izbrani spored predstavlja v glavnem dve ustvarjalni obdobji, ki sta si časovno zelo daleč in ki imata vsaka, globalno vzeto, po svojem duhovnem izvoru in slogovni pogojenosti svoje posebnosti. Z ozirom na to, kakor tudi na raznolikosti, ki se kažejo v polpretekli in sodobni literaturi, da ne govorimo o kompozicijsko tehničnih zahtevnostih, nas pravzaprav mora že vnaprej presenečati pogum mladega dirigenta, predvsem pa njegova zagnanost, neugnana želja po znanju in izpopolnjevanju, stremljenja po tonski lepoti in vztrajna borba zanjo. Kajti pripeljati zbor do take u-metniške ravni v sorazmerno kratkem času, zmore samo mlad človek, ki je z vsem svojim bitjem predan muziki, ko mu le ta pomeni življenje in smiselnost početja v njem. Pa še nekaj, poleg teh in takih vrlin igra odločilno vlogo: temeljita strokovnost in čut do u-metniške odgovornosti. Prav to je tisto orožje, s katerim Kuret krči pot k napredku in umetniški kakovosti ter vnaša v naše mladin-
sko in v pevstvo sploh, nove vidike umetniškega poustvarjanja. Tukaj je zopet potrdilo stare resnice, da napredek in uspeh zbora zavisi od dirigenta, ki poleg nadarjenosti in voljnosti do dela mora imeti tudi strokovno znanje, imeti pa mora tudi vztrajnost in kakor glasbo mora tudi ljudi imeti rad. Načrtna in dosledna delovna vztrajnost in postopna u-spešnost privlačujejo.
Razumljivo, da mora pri takem pristopu in delu privesti tudi do stopnjevane vokalno tehnične in umetniške kakovosti. In tako smo bili na zadnjem koncertu priče dosedanjemu najvišjemu vzponu, ki se kaže v izboljšanju homogenosti prvih glasov, v zlitosti in glasovni izravnanosti celotnega zbora; zbor je pridobil na prožnosti sledenja dirigentovi oblikovalni volji; poje, z ozirom na tehnične trdote, lahkotno in sproščeno. To je znak temeljitih priprav in glasovne u-trjenosti. Zaradi tega se dirigent lažje prepusti oblikovanju svojih interpretacijskih zasnov. Zaradi tega je v zlitem in tonsko izenačenem enoglasju zazvenela živa muzika iz pesmi neznanih čeških skladateljev, celo pesmi, ki smo jih že slišali v izvedbi tega zbora, so pridobile na izrazni nazornosti in neposredni utisnosti; najbolj izrazit primer je bila Gabrijelčičeva Kralj Matjaž, ki ji je dirigent v reliefnejšem fraziranju in večji celotni strnjenosti izoblikoval bolj izrazit obraz. Poleg ostalih dobrih in prepričljivih izvedb moramo posebej naglasiti odzivnost občuteno izvedenih Kogojevih pet otroških pesmi, Merkujevo Uspavanko in skladbo A bomba, H bomba, novo učinkovito napisano delo Alda Kumarja. Prav tako je bila izvrstno izvedena Kratka maša B. Brittna.
Poudariti moramo tudi osmišlje-no sointerpretiranje Huberta Berganta pri orglah pri čeških pesmih kakor tudi pri Brittnovi maši, odlično je interpretiral Koral C. F. Petersa ter Meditationes L. Graapa za orgle solo.
IVAN SILIČ
Tik pred koncem prejšnjega meseca in sicer 27. maja zvečer je v zgrni iški cerkvi sv. Mihaela, ki je znana po svoji izredni akustiki, imel celovečerni koncert nabrežinski pevski zbor «Igo Gruden«, ki je nastopil tako v svoji mešani sestavi, kot tudi samo v svoji moški sestavi. Nabrežinski pevci so prišli v Zgonik
na vabilo domačega KD Rdeča zvezda.
15. JUBILEJNO MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV NA BLEDU (3)
Literatura kot avantura
Tretja okrogla miza na blejskem srečanju pisateljev je bilk posvečena temi literatura kot avantura. Uvodničar na tej mizi je bil znani beograjski kritik in literarni zgodovinar Predrag Pavestra. Njegove uvodne besede prinašamo v skrajšani obliki.
V obdobjih okrepljenih in skrbno obdelanih oblik pritiskov na kulturo in umetnost se vedno znova vsiljujejo nekatera stara vprašanja, ki jih, kot je videti, nosi književnost že v svoji naravi. Ali je književnost neodvisna od ideologije ali pa je tudi sama neka oblika odtujene in «lažne» zavesti? Mar književnost svojo komunikativno funkcijo v človeški skupnosti ustvarja kot čista in neobvezujoča igra ali kot raziskovalna avantura nemirnega duha? Ali je književnost bojno orodje družbene akcije, sodelavec in ogledalo družbenih preobrazb, ali je krotko in blago
IZ OBSEŽNE PROIZVODNJE REŽISERJA ŽIVOJINA PAVLOVIČA
V torek po italijanski tretji mreži film «Let mrtve ptice» v slovenščini
Zgodba se odvija v Prekmurju - Gre za eno najboljših Pavlovičevih del, ki dostojno predstavlja jugoslovansko kinematografijo
Ko je pred dvema letoma in pol začela delovati tretja televizijska mreža, je bilo poudarjeno, da bodo njeni filmski programi obsegali tudi manj znane kinematografije, ki s težavo pridejo do italijanske distribucije, ne da bi seveda zaradi tega zanemarjali svetovno vodilno kinematografijo. Danes, ko je tretja mreža v celoti marsikoga razočarala (in še posebno tiste, ki so upali, da bo začetek njenih programov priložnost za takojšnjo realizacijo oddaj v slovenščini), se vendar vsa kvalificirana mnenja strinjajo, da je filmski odsek deloval na najboljši možen način: upošteval je manj
znane kinematografije ne kot informativno dolžnost, kar bi pred širšo publiko še poudarilo razliko med njimi in že uveljavljenimi kinematografijami, temveč tako, da je osnoval svoje programe kot celoto, v katero spadajo na podlagi istih kvalitetnih kriterijev tako znani kot manj znani filmi. Že dalj časa se nam je zdelo, da je taka programska politika najprimernejša, da odkrije širši italijanski publiki slovenski in jugoslovanski film. Treba je bilo zato priti do prikaza «najboljšega», kar najdemo v njem. Izbira je bila lahka: mimo svetovno že uveljavljenega Dušana Makavejeva (že več let
■lliiliiiiii iiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiii itn,,mm,,,,„|tl ll|IIIIIIIIIIIIIIMIMIIIII|llllltlfl||IIIIIMIIIIIIIIIIIml,MIIII|lllllll||l„ll,lll|lll„||l|,ll|llll<4r
OD 19. DQ 20, JUNIJA V ŠENTVIDU NA DOLENJSKEM
13. tabor slovenskih pevskih zborov pod skupnim geslom «Pojo naj ljudje»
Prijavilo se je kar 249 zborov 8 skupno 7614 pevci in pevkami, med njimi tudi iz zamejstva - Med dirigenti tudi naš Ubald Vrabec
Šentvid na Dolenjskem bo 19. in 20. junija trinajstič pričakal praznik slovenskega zborovskega petja, tradicionalni Tabor slovenskih pevskih zborov, največjo tovrstno manifestacijo v zgodovini naše glasbene kulture. Doslej se je organizatorjem prijavilo kar 249 pevskih zborov ali 7614 pevk in pevcev. Tabor bo potekal pod pokroviteljstvom vseh slovenskih občin in ob podpori Zdravilišča Rogaška Slatina. Tabor bo posvečen 40-letnici prvih slovenskih partizanskih brigad in kongresom ZK. Slavnostni govornik na osrednji proslavi 20. junija bo Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije.
Tabor slovenskih pevskih zborov je v zadnjih letih napredoval kot so si organizatorji samo želeli in si tudi prizadevali, da bi v Šentvidu vzpostavili središče slovenske manifestativne zborovske kulture. Letos bo vsakoletno prizorišče Tabora dobilo novo, stalno in trajno tribuno za do deset tisoč pevcev, s čimer se bodo izognili vsakoletnim pripravljanjem montažnih tribun, pa tudi varnejše bodo betonske stopnice, primernejše za nastopajoče in v prid kvaliteti koncertov. Z ureditvijo prizorišča pevske manifestacije bo že zasnovan Spominski park tovariša Tita, ki bi s sedanjo šolo in vrtcem, kasnejšo telovadnico in parkom pomenil šolsko, kulturno in športno središče kraja. Pevski zbori, udeleženci Tabora, bodo zasadili v park svoje drevo, jeseni pa bo stekla še akcija 88 dreves za tovariša Tita. Reči je treba, da so domačini pokazali izredno naklonjenost za ureditev betonskih tribun,
šentviška zborovska manifestacija je vseslovenskega pomena. Na njej bodo sodelovali zbori iz vseh slovenskih občin, brez omejevanj, le z eno željo, da bi zastavljeni program zapeli kar najbolj pripravljeni, da bi prišli v Šentvid kot pevci, ki želijo nastopati, se med seboj spoznavati, spoprijateljiti in sodelovati. Stopnjujoča se množičnost naj si poda roko s kvaliteto nastopov in izbranega programa. Ta pa je precej zahteven, pester in tudi naravnan na letošnje jubileje. Ena izmed njegovih zna čilnosti je tudi ta, da bo trinajst napovedanih pesmi dirigiralo kar trinajst dirigentov, med njimi tržaški gost. skladatelj Ubald Vrabec. ki bo dirigiral svojo Zdravljico (ta naj bi postala neke vrste himna Tabora), in Oskar Danon s svojo skladbo Zastava partije. Osrednja proslava se bo začela v nedeljo. 20. junija ob 11.30 s slavnostno povorko pevskih zborov in godb, ob 12.30 bo sklepni koncert vseh zborov ob spremljavi, petih godb, nato pa bo še nastop desetih
XHLtabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični	^4,
19.,20.junij 1982	, ' ‘l *.<J\
v ...... 'v s t 'ZC
	i	m	■		1
■S	M	m	mm		
‘ ,	' "4 Maribor
.‘Ptuj
Mur.	^
Soboto p	Ji
V
-K'ani
•*.	* v	, • Celje *	r'
»uh-.*	•	.	•1	__ /
•■va-Hu-trt.
....: ■■	s:'M. .V
^• -*1v ' Zy// jr'
LJUBUANA^- V
Vt-o Nova Gorica	/	... ŠENTVID PRI STIČNI *
, s?;?,P
/ DUKTVCA
Vv	*.
L	N. .»	HMCJNA* • VGn'1/
^ ■
wlv • i.-.UDlt
•Novo mesto
n !t '
k»*SI»Al.JŠ ,	\
• . , '' Koper
-•f.V A •Ml > •
*m J^A.;t5iC»
• * 1 • a
S	R. t	H
aktivnega bolj v tujini kot doma) je opus režiserja Živojina Pavloviča morda edini, ki dosega polnopravni status evropskega filmskega mojstra. Ocena je seveda subjektivna, kot vse kritične ocene, vendar razne projekcije njegovih filmov v zadnjih dveh letih (vključno tiste, ki jih je vsebovala goriška retrospektiva slovenskega filma) so nam potrdile, da jo je marsikdo pripravljen sprejeti, da je navsezadnje dovolj poskrbeti za mednarodno cirkulacijo njegovih filmov, zato da se uveljavijo: kajti največ ja zavira je menda v tem, da so bili doslej njegovi filmi vključeni v rpakete» celotnih prikazov jugoslovanske kinematografije, ki so se tesno prilagajali njenim ravnovesjem, tako da še nihče ni organiziral prikaza Pavlovičevih filmov.
V pričakovanju na tako retrospektivo, ki je danes vsekakor pližja, smo tretji mreži predlagali Pavldvičev film, ki se nam‘ ne zdi Ig eden izmed njegovih najboljših, temveč tudi najprimernejši, da poudari transnacionalni jugoslovanski značaj njegove filmografije, Pavlovič je namreč Srb, ki je večkrat snemal v Sloveniji, njegov »Let mrtve ptice* pa že s samo ambientacijo v Prekmurju podčrtuje svoje geografske centrifugalne težnje, ki jih zgodba še bolj eksplicitira s svojo sekundarno nemško ambientacijo. Film je torej že v svojih vizualnih prvinah revropski», kot seveda tudi novejši Pavlovičev *Nasvidenje v naslednji vojni*. Ko smo zvedeli, da namerava letošnji festival v Pesaru posvetiti svoj pregled jugoslovanski in madžarski kinematografiji in da lahko tretja mreža opozori na ta kulturni dogodek s prikazom enega filma, se nam je zdela to najboljša priložnost, da se programira Pavlovičev film: saj je jugoslovanska kinematografija manj uveljavljena kot madžarska, ambientacijo v Prekmurju pa je dodajala ostalim kvalitetam «Leta mrtve ptice* še priložnostni geografski čar. Film bo torej na sporedu v torek ob 20.40 po vsedržavni tretji mreži, in sicer v izvirni slovenski verziji z italijanskimi podnapisi: tudi ta izbira, ki se polagoma uvaja po tretji mreži, je zelo pomembna. Gre za absolutno novost: redki slovenski' filmi, ki so prišli doslej v italijansko distribucijo ali do televizijskega prikaza, so bili vedno sinhronizirani v italijanščino.
Pred oddajanjem filma bo direktor festivala v Pesaru, Lino Miccichč, predstavil festival sam,
ki se je začel sinoči in bo trajal do prihodnje nedelje. Tudi festivalu smo toplo priporočali, da privilegira Pavlovičev opus: do celotne retrospektive za zdaj še ni prišlo, v uradni selekciji IS jugoslovanskih filmov iz 70. let pa bodo kar trije Pavlovičevi (»Let mrtve ptice*, »Rdeče klasje» in srbski tHajka*), dodamo jim lahko še film Zdravka Randiča «Op klada», za katerega je Pavlovič napisal scenarij, ter že omenjeni «Nasvidenje v naslednji vojni*, ki bo vključen to informativni odsek. Gre za skoraj kompleten prikaz Pavlovičeve proizvodnje v zadnjem desetletju: manjkajo njegova televizijska dela ter drugi Ran-dičev film, za katerega je napisal scenarij, rTragovi črne devoj-ke». Prisoten bo tudi režiser ter se v tiskovni konferenci srečal z občinstvom festivala. Iz programa filmov izpade, da je Pavlovič najbolje zastopan fetišem,, poleg raznih filmov, ki bodo okvirno dokumentirali proizvodnjo različr. nih jugoslovanskih. ■ republik .,(na, sporedu bosta med drugimi film iz Vojvodine v madžarščini in film iz Kosova v albanščini), izstopajo iz programa še prvenec Milana Jeliča rBubašinter*. Klopčičevo rVdovstvo Karoline Žešler*, prvenec Gorana Markoviča tSpecial-no vaspitanje* ter dva filma Rajka Grlica («Kud puklo da puklo* in «Samo jednom sem ljubil*; tega je napisal< Branko šomen, scenarist »Leta mrtve ptice*).
Program festivala je torej v svojih kronoloških in količinskih mejah res hvalevreden. Za vse bralce, ki ne bodo šli v Pesaro, se nam zdi tolažilno predvsem to, da jim bo televizija nudila verjetno najboljši film iz celotnega pregleda. Sicer so imeli že priložnost ogledati si ga pred kakim letom v škedenjskem kinematografu v Trstu, kjer smo organizirali za takrat kompleten pregled Pavlo vičeve slovenske proizvodnje; lani so film ponavljali v omenjeni goriški retrospektivi (sicer le v informativnem odseku) in letos n tržaškem Kulturnem domu, kjer so žal projekcije tehnično še pomanjkljive. Torkov televizijski prikaz bo za vse pomembna etapa v poznanju tega filma, tudi zato, ker gre za film, v katerem igra televizijski ekran pomembno vlogo znotraj kadra: radovedni smo (saj filma ljubljanska televizija še ni oddajala), ali bo okvir televizijskega sprejemnika poudarjal vlogo zaslona znotraj kadra ali pa izrazito filmski čar Pavlovičevega snemanja. SERGij GRMEK
godb na več prireditvenih prostorih. Organizatorji pričakujejo, da bo v Šentvid prišlo poleg blizu 8 tisoč pevcev in vabljenih gostov še okrog 30.000 ljubiteljev petja, domačinov, kot tudi prebivalcev širše regije.
V programski zasnovi trinajstega Tabora so posebno častno mesto dobili pevski zbori iz zamejstva in izseljeništva. Deset-zborov bo nastopilo v soboto, 19. junija ob 20. uri, v dvorani šentviške osnovne šole. To bodo: «Lipa» iz Bazovice pod vodstvom Hermana Antoniča, »Jezero« iz Doberdoba pod vodstvom Vojka Peršolje, »Pod lipo« iz Barnasa pod vodstvom Nina Špekonje, »Rečan« z Les z zbo rovodjem Antoniom Qualizzo, »Tr ta« iz Žitare vasi z Josejem Staretom, »Sela« iz Sel s Francijem Čr-tovom (oba iz Avstrije), »Pavel Avgust« Zg. Senik pod vodstvom Andraža Čabaja .(Madžarska). »F. Prešeren« iz Gdteborga (Švedska) ter gosta iz Avstralije — »Triglav« iz Sydneyja pod vodstvom Bora Šedelbanerja in »Jadran« iz Melbourna pod vodstvom Vladi mira Trampuža.
Večina slovenskih pevskih zborov bo na poti v Šentvid pripra vila še svoje samostojne nastope in koncerte kar v 22 krajih. Na teh nastopih bo sodelovalo okrog 5000 pevcev. Kot zanimivost naj dodamo, da tretjina zborov prihaja iz delovnih organizacij, kar kaže, ka ko se je petje razširilo v delovnih kolektivih, zlasti v večjih. Med
primorskimi zbori bodo v Šentvidu sodelovali tudi »Janko Premrl-Vojko« Dvori-Izola, »Soča« Nova Gorica, «France Bevk« Šmarje pri Kopru, »Dragotin Kette« Ilirska Bistrica, «Karol Pahor« Piran, »Franc Zgonik« Branik, Košana, Društvo rač. in fin. del. Nova Gorica, Divača, «Ivan Pregelj« Most na Soči, »Drago Bajc« Vipava, »Bojan« Dornberk, Postojna in drugi.
Prizadevni organizatorji šentviških Taborov slovenskih pevskih zborov razmišljajo že o petnajsti prireditvi čez dve leti. Njihov cilj je, da bi tedaj nastopilo v Šentvidu 10.00(1 pevcev, njim pa naj bi :;e drugod po Sloveniji in v zamejstvu istočasno pridružilo na zborovskih prireditvah še kakih 40.000 pevcev. Z eno besedo: skupaj naj bi nastopili vsi slovenski pevski zbori in tako manifestirali pomen, vrednote in žlahtnost slovenske zborovske pesmi in glasbene kulture.
Prireditve ob trinajstem Taboru pa se bodo začele že v soboto, 12. junija s slavnostno otvoritvijo spominskega parka tovariša Tita (prireditvenega prostora), 13. junija bo sprevod gasilskih enot občine Grosuplje, v torek. 15. junija, bo nastop znanih opernih pevcev pod naslovom »Vem za mladenko«, v četrtek, 17. junija, pa še koncertna predstavitev kantate Radova na Gobca Hej partizan. Sklepni koncert. 20. junija, bo neposredno prenašala ljubljanska televizija.
MARIJAN ZLOBEC
■llllllllimilllllllUlltlllllll||||||||||||||||||||||||||||||MIIIH||||||||||||||||||||n|||||||l||||l|||||„„||m|,|,||||,m|,||||t|,||u||||||||||M||||||||,|||||||1|||||||||n||||||||||||N|||||
Kreativni Pinchas Steinberg
Pod njegovim vodstvom je orkester gledališča Verdi muziciral kot prerojen
Na simfoničnem koncertu orkestra gledališča Verdi v Trstu, ki je bil prejšnji petek, so bila na sporedu tale dela: Trittico Botti-celliano Otorina Respighija, Lie-der eines fahrenden Gesellen za glas in orkester Gustava Mahlerja in Žar ptica Igorja Stravinskega.
Dirigiral je Pinchas Steinberg, solist pa je bil baritonist Mikael Melbge iz Kopenhagena.
Zanimivo izbran spored, ki je predstavljal dela treh markantnih ustvarjalnih osebnosti, je bil tudi izveden na visokem umetniškem nivoju, k čemur so prispevali: v prvi vrsti dirigent, potem izvrsten solist in ne nazadnje tudi orkester.
Že stara je ugotovitev, da je orkester dober, če je dirigent dober, to je, če je le ta proniknil v vse tanjčine in izmiril vse občutene razsežnosti v partituri napisane muzike, si na osnovi tega zasnoval določen jasen okvir za oblikovanje tonskih podob, za čim bolj verno in umetniško prepričljivo poustvarjanje; skratka, če ima tako umetniško avtoriteto, da lahko s svojo ustvarjalno voljo in
sugestivnostjo vnese v ansambel in druge sodelujoče tisti kreativni nemiri ki v svoji doživljajski ob-čutenosti budi stvaren oblikovala■ zanos.
Z ozirom na to, kar smo na tem večeru lepega slišali in doživeli, lahko rečemo, da dirigent Pinchas Steinberg sodi med tiste, ki mu je v tem smislu treba dati vse priznanje. Orkester je na tem večeru bil povsem nekaj drugega, kakor na predhodnem koncertu. Že na začetku, pri ■ Respighijevem delu, smo spoznali njegovo iftanj-šano občutje za avtorjevo poetsko nadahnjenost in barvitost. De lo je bilo izvedeno izr dno pla stično. Mali orkester je oblikoval enotno, predajajoč se močni diri gentovi inspiraciji.
Pesmi Gustava Mahlerja so v izvedbi navedenega pevca našle vzornega interpretatorja, najsi bo v pogledu njegovega detiršeno izdelanega, po psem obsegu izena čenega, lepo obarvanega glasa naj si bo-v pogledu smiselnega kreiranjaKot vokalno tehnično dovršen pevec in kot poustvarjalni umetnik sodi gotovo med vrhunske vo-
kalne interpretatorje. Naj pripomnimo še, da je dirigent pevca in orkester povezal v nerazdružljivo oblikujočo celoto, ki je v svoji nazornosti vzbujala močno notranjo napetost.
Suita Žar vtiča Igorja Stravinskega je bila poustvarjena kakor v enem velikem, napetem loku. Dirigent in orkester sta se spro ščeno predala avtorjevemu nemi ru in ognjevitosti, v razgibani kon trastnosti med liričnimi trenutki in dramatskimi vznesenostmi sta zgradila izredno učinkovito delo.
Kakor smo že rekli, je bil orke st er zelo dobro pripravljen: homo gen v svojih sestavih, kakor tudi zlit in zvočno izrabnan v celoti, discipliniran in kreativen. Posebej moramo dati priznanje pihalom in njihovim solistom, pri suiti Stravinskega pa je prišla tonska in interpretativna lepota do svoje ga izraza tudi pri trobilih. Skupi na prvih violin je bila tokrat iz redno tonsko ih ritmično enotna, kakor seveda tudi ostala godala.
Doživeli smo večer z žarom občutene in s pristnim zanosom interpretirane muzike.
IVAN SILIČ
pribežališče ustvarjalnega uma in neka nova, samostojna, svojim e-stetskim zakonom podrejena stvarnost, ravnodušna pred bojem zastave na mestni trdnjavi in pred onim, kar »se po nečistih ulicah poje«?
Iskanje odgovorov na ta vprašanja je danes znova postalo ena izmed eksistencialnih potreb umetnosti in ključ njenega duhovnega obstoja. Brez posebnih iluzij, da lahko kaj popravi v svetu, čigar temelji so razmajani in v katerem so izviri prihodnosti zastrupljeni ali pa so presahli, je književnost znova prisiljena iskati lastno identiteto in, hočeš nočeš, razvijati med zaostrovanjem pogledov na svet, neko vrsto filozofije. Ta filozofija je v določenem smislu prisiljena: je del kritičnega razpoloženja mislečega sveta, pritisnjenega z ideološkim monizmom in nasiljem, perfidnimi manipulacijami vladajočega sistema in čedalje manjšim prostorom za nastanek in razvoj alternative. Književnost si danes prizadeva obnoviti ravnotežje med svojimi estetičnimi in etičnimi pogledi, razširiti spoznanje o položaju človeka in na svoj način, s svojimi posebnimi sredstvi, pomagati spremembam zavesti. Z drugimi besedami, književnost ustvarja nove duhovne predpostavke za nadaljnje osvobajanje in spremembo človekovega uma. Ko spoznava sebe in se ogleduje v ogledalu sodobne zgodovine, književnost z grozo m z upanjem odkriva, da je tudi sama ena izmed oblik ideologije.
Skoraj vse, kar se danes dogaja v svetu književnosti — od čudežnih in razburljivih sprememb pesniških abstrakcij do čisto praktičnih poskusov, da bi utrdili normativne teoretične sisteme za razumevanje in sprejemanje književnih sporočil — vse to opozarja na to, da v glavnem ne veljajo več tradicionalne delitve na »čisto« in «angažirano» umetnost. Književnost, ki jo ustvarjajo danes, raste iz potrebe moderne kulture po alternativi; razvija se iz kritičnega dvoma, da je moč v okvirih zgodovine razviti avtonomijo duha, nujno za to, da bi človek spremenil svoj položaj in povrnil ogroženo dostojanstvo osebnosti. Slonokoščeni stolp; in stekleni zvoni so isto kot ječe in taborišča na tisti poti, ki vodi književnost v osamelost, pokornost ali molk.
Vsi, ki danes tako ali drugače preučujejo in razlagajo spremembe v strukturi književnega mišljenja tudi v semantičnih plasteh jezika, čedalje jasneje opažajo, da med domišljijsko igro in zgodovinskimi življenjskimi tokovi narašča neke vrste napetost, in da se vsaka igra —■ celo najčistejša in najnedolžnej-ša — kot zatrjuje Jacques Deri-dam, vedno omejuje na vprašanje «odsotnosti in navzočnosti«. Sleherna izgovorjena ali napisana beseda, sleherna pesniška oblika, podoba in metafora, nosi v sebi nekakšno odgovornost do zgodovine. Vse se nenehno prežema in je medsebojno odvisno, je v globoki in dinamični vzajemni povezanosti, tako da celo ideologije niso več ne temeljne ne najmočnejše oblike družbene zavesti. Okostenele in institucionalizirane vladajoče ideologije, ki s svojo navzočnostjo povsod globoko prežemajo in določajo tudi družbene odnose in družbeno zavest kakega obdobja, čedalje jasneje kažejo, da niso nič drugega kot oblike odtujene in »napačne« zavesti, ki ji še zdaj postavljajo nasproti utopijo kot ' alternativo.
To pa ne pomeni, da se književnost. ki kakor utopija načrtuje in gradi nekakšen «drugi svet«, hoče otresti odgovornosti pred zgodovino. Nasprotno, lahko bi rekli, da gre za približevanje zgodovini in sprejemanje zgodovinske resničnosti, vendar z druge plati, iz novega kritičnega kota alternative. Ta pristop skriva v sebi privlačnost pustolovščine in lepoto izziva preobraziti svet ter v nasprotju s statičnimi, razviti dinamične oblike spremembe. V tem pomenu književnost skozi utopijo »drugega sveta« ne izgublja svojega ideološkega značaja, temveč se določa glede na ideologijo pričakovanja. Že po svoji naravi je vsako jezikovno umetniško delo prežeto z zgodovinskimi izkušnjami, ker sta tako književna beseda kot književna oblika prežeti z ideologijo, kot tako imenovano »označujočo konotacijo«. kakor bi Jo imenoval Rol-land Bartiies.
številni med vodilnimi kulturnimi teoretiki našega časa, ki so z različnih stališč in iz različnih pobud preučevali odnose med umetnostjo in ideologijo, so si, na vkljub znanim in velikim razlikam med njimi, edini, da ideologija usodno prežema celotno našo današnjo zavest in bistveno določa vse njene oblike. Kot oblika spoznanja in forma »označujočih konotacij« je književnost neposredno povezana s spremembami družbene in zgodovinske zavesti ter v jeziku kulture. Spremenjeni pogled na svet daje novo vsebino književni misli in nov pomen književni obliki. V teh okvirih se na nov na čin, izključno za potrebe danega časa. vendar z odprto perspektivo v prihodnost, zgoščajo in oblikujejo spremembe v človekovi zave sti in se izostrujejo merila za človeške dejavnosti, prek katerih duhovna kultura vpliva na spremem bo ideološke smeri in zgodovinskih tokov kakega obdobja.
V zadnjih dveh ali treh desetletjih se je svet, v katerem živimo, v temeljih spremenil, četudi so se še vedno ponekod obdržale nekatere tradicionalne oblike e-notnosti. ki je pravzaprav ni. Številne ideje so se zbistrile, pogla-
vitne opredelitve izostrile, stališča in mnenja pa so postala določnejša; laži so razkrinkane, maske snete, velike zgodovinske legende pa so pokazale cesarjeva nova oblačila.
Današnja književna zavest je prežeta z drugačno ideologijo kot tista, ko so pisci preutrujeni zaradi družbene akcije, v katero so se bili vključili, in moralno iztrebljeni zaradi prisil monistične ideološke prakse, doumeli, da so bili v zgodovini izigrani, tudi ko so poskušali pobegniti pred politiko v igro. Zoženi prostor družbene nesvobode so tedaj zamenjavali z navidezno neomejenim, v bistvu pa obrobnim in sterilnim prostorom polovičnih estetskih svoboščin in zasužnjene imaginacije.
Današnja zavest sprejema kritično pustolovščino nezadovoljnega duha, ki se otresa predsodkov, okovov in nalog, in ki si prizadeva, da bi skozi ustvarjalno katarzo in moralno očiščenje osvojil večji svobodni prostor. Književnost združuje v sebi skepso in nezadovoljstvo kritičnega uma našega časa, ki terja, da je treba sleherno dejanje in mišljenje in sleherno obliko prakse ter človeške dejavnosti kritično preseči in tako dialektično podaljšati zgodovino. Gonilna sila te ideologije, ki jo je moč razumeti in razlagati kot alternativo in kot utopijo, računa z mitologijo pustolovščine in se hrani s pričakovanji «onstran enotne ideologije«, kakor pravi Louis Althuser v svojih razmišljanjih o ideologijah.
Če ji priznamo, da je estetična oblika spoznanja, moramo dovoliti književnosti njeno ideološko polje, moramo ji dovoliti, da se bo ideološko in kritično opredetjevala do družbenih pojavov in strukture družbene zavesti. Njena naravna pravica je biti svobodna in ustvarjalna pustolovščina duha ter se uresničevati kot igra. kot akcija in kontemplacija, pač glede na to. kakšne zahteve in potrebe izraža v imenu svojega časa Treba ji .je omogočiti, da bo kljub terorju zgodovine in pritisku vladajoče ideologije načrtovala «drugi svet«, s katerim bo odpravila in presegla svet resničnosti. V resnem in napetem času, kakršen je naš, književnost noče biti služkinja, ne more pa biti niti igra. Tam, kjer je ideologija postala oblika pritiska vladajočih krogov na množice, je umetnost alternativa, saj tudi sam njen kritični duh teži k ponovnemu osvajanju izgubljenega prostora in svobode.
Michel Dufraine gre še korak dlje in zatrjuje, da je ideologija orožje vladajočih in da tlačeni nimajo svoje ideologije — njim pripada utopija. To drzno mnenje, s katerim bi lahko polemizirali, terja, naj književnost črpa svojo ustvarjalno energijo iz človekove duhovne sposobnosti sprejemati izziv pustolovščine, in naj v nasprotju z nekim nepopolnim, a trdnim, realnim svetom gradi iz krhkega tkiva idej drugi in popolnejši svet iluzij. Pri tem seveda ne kaže pozabiti na opozorilo, ki ga je v razpravi 0 književnosti kot obliki ideo'ogije izrekel nemški profesor Macher: »Brez stra-teško-estetskih institucij si ni moč predstavljati kakršnegakoli razvoja demokratične socialistične kulture v sedanjih hegemonistič-nih razmerah. Ustvarjanje nekakšne »opozicijske kulture« bi morda pod določenimi pogoji resnično utegnilo imeti svoj v bistvu napredni pomen. Toda brez vzporedne alternativne preobrazbe institucij vladajočega ideološkega državnega državnega aparata bi se kaj hitro pokazalo, da je takšno početje zaman.«
D. Ž.
Novost na knjižni polici
Henri Troyat:
Peter Veliki
Pisatelj Henri Troyat, ki piše e francoščini je po rodu Rus - Lev Tarasov. Zato nas ne preseneča veliko njegovih biografij, posvečenih ruskim velikim ljudem. Tako je froyat napisal biografijo o Dostojevskem. Puškinu, Tolstoju. Gogolju. Katarini Veliki in tudi biografiji, o carju Petru Velikemu. ki je zdaj izšla pri Državni založbi Slovenije v prevodu Marjana Poljanca
V tej biografiji je pisatelj prikazal bralcu podrobno podobo e-nega najpomembnejših obdobij v ruski zgodovini in tvorca velikih del ter velike in močne države Petra Velikega. Naj bo sodba o njem še tako različna, pridobil si je velikih zaslug, čeprav mu sodobna ruska zgodovina očita, da je krepil tlačanstvo in da je hotel Rusijo odvrniti od tradicije in ruske posebnosti nadomestiti z zahodnimi šegami in miselnostjo. Sprememba koledarja, uvajanje zahodnih oblek, novega šolskega sistema, odpravljanje brad, preselitev prestolnice iz Moskve v Sankt Petroburg, to so le nekatere njegove posebnosti. Sicer pa je bil v zasebnem življenju krut, muhast, noln mesenečeri in pustolovskih ravnanj, kar vse daje osnovo za zanimiv pripovedni tekst Trovatova pripoved, stvarna. dokumentarna neromansirana, faktografska, daje torej bralcu podobo močne, a svojevrstne vladarske osebnosti in podobo Rusije 1P ,-toletja. Potemtakem gre za prijetno, brez posebnih tendenc in problemov napisano biografijo o velikem ruskem carju in njegovi dobi. s tem na za kniieo. ki bo tudi nam pomagala širiti obzorja.
Sl. Rv.
PORT ŠPORT ŠPORT
S SVEČANO OTVORITVIJO IN OB PRISOTNOSTI ŠPANSKEGA KRALJA JUANA CARLOSA
S tekmo Argentina-Belgija drevi začetek mundiala
Srečanje bo ob 20. uri in ga bo vodil češki sodnik Christov
BARCELONA — Se nekaj ur nas loči od uradne otvoritve 12. nogometnega svetovnega prvenstva v Španiji. Točno ob 20. uri bo češkoslovaški sodnik Vojtech Christov dal znak za začetek tekme med Argentino in Belgijo in takrat se bo velika revija svetovnih asov uradno pričela. Še prej pa bo seveda otvoritvena slovesnost, na katero se Španci že dalj časa skrbno pripravljajo. Slovesnost bo seveda simbolizirala prijateljstvo med narodi, bo v znamenju športa, ki mora biti združevalni element. Štiriindvajset zastav bo plapolalo na stadionu, štiriindvajset reprezentanc bo pomerilo svoje moči. kar je seveda rekord v dose danjih SP. Na otvoritveni slovesnosti bo med drugim spregovoril sam španski kralj Juan Carlos.
Zanimanje za svetovno prvenstvo čedalje bolj raste. Žoga bo za skoraj en mesec katalizirala pozornost približno milijarde ljudi, ki bodo zavzeto sledili posameznim tekmam, večinoma prek televizijskih zaslonov. V pozabo bodo šli spori in žarišča vojn, v pozabo angleški in argentinski mrtvi vojaki, agresija Izraela v Libanonu, socialni in družbeni problemi. Kraljeval bo nogomet, ki ga mnogi več ne uvrščajo med športe, ampak v industrijo preprodajanja živih ljudi. Nad tem pa se nihče ne zgraža: sodobni čas terja tudi take spektakle. V obtoku so namreč milijarde in dena" je svetovni kralj, v službi katerega je domala vse človeštvo. In niti taka razmišljanja ne \ odijo nikamor, treba je samo- ugotoviti. da se drevi pričenja 12. svetovno prvenstvo in zato moramo spregovoriti o njegovem športnem delu, o reprezentancah in posameznikih.
Argentini kot bivšemu svetovnemu prvaku gre čast, da odpre letošnjo manifestacijo. Argentina je tudi med favoriti prvenstva, poleg nje pa Brazilija, Zahodna Nemčija, Španija. Sovjetska zveza in Se katera reprezentanca. Trener Menotti ni spremenil svojega moštva. Igrali bodo nogometaši, ki so že osvojili naslov svetovnih prvakov leta 1978 v Bue nos Airesu, v ekipo sta vskočila sa mo Ramon Diaz in «milijarder» Maradona Kljub temu Argentinci ne skrivajo svojih ambicij in so prepričani. da se bodo dobro odrezali. Na sprotnik argentinske reprezentance bo drevi Belgija.
Belgijci razpolagajo z zelo nevarnim moštvom, kjer ni pravih zvezdnikov. njihova moč je v homogenem kolektivu. Do potankosti točno na sta vi ja jo off-side zanke in so telesno dobro pripravljeni, čeprav večkrat taktično malce naivni. Vendar ima jo to vrlino, da kaznujejo najmanjšo napako nasprotnika. Skratka, Belgija ni še Vnaprej prodala svoje kože. še več. sposobna .je presene titi. Drevišnja tekma sicer najbrž ni prava priložnost za nogometni spek-
takel. saj so bile otvoritvene tekme vedno nekoliko v senci in so se več krat končale s skromnim 0:0. Upati je. da tokrat ne bo tako in da bomo lahko že prvi dan uživali ob lepi igri. saj sta obe reprezentanci sposobni zaigrati prodorno.
Trenerja Menotti in Thys sta že odkrila svoje karte, saj nimata kaj skrivati. Že sinoči sta trenerja objavila postavi in če ne bo nepredvidljivih presenečenj, bi morala igra ti s sledečimi nogometaši:
ARGENTINA: Fillol, Olguin. Gal-van. Passarella. Tarantini, Ardiles, Gallego. Maradona. Bertoni, Diaz. Kempes.
BELGIJA: Pfaff. Gerets. Mille-camps. De Schrijvers, Baecke, Van-dermissen, Coek, Vercauteren, Cou lemans. Vanderbergh, Czerniatynski.
Na tem stadionu v Barceloni bo drevi odprtje 12. SP
KAKO SO IGRALI «PLAVI» NA DOSEDANJIH «MUNDIALIH>
•sr
Največji uspeh četrto mesto v Čilu
Jugoslavija je igrala na svetovnih prvenstvih s spremenljivo srečo. Čeprav so bili Jugoslovani od vedno talentirani nogometaši, pa se marsikdaj niso uvrstili v finalni del prvenstva. Mogoče bo prav v Španiji sreča bolj naklonjena «plavim», saj so se varovanci Miljaniča pripravljali kot še nikoli. Ker smo že v včerajšnji številki prerešetali vsa svetovna prvenstva, bomo tokrat spregovorili samo o tistih prireditvah. kjer je igrala tudi jugoslovanska izbrana vrsta.
1930 — Montevideo
Jugoslovani so nastopili že na prvem SP. Igrali so v drugi skupini z Brazilijo in Bolivijo ter srečno preskočili obe oviri. V prvi tekmi so namreč premagali Brazilijo z 2:1 z goloma Tirnaniča in Becka. v dru gi pa Bolivijo s 1.0. Betk je v tej tekmi dosegel dva grla, po enkrat pa sta zadela v črno Ma, janovič in Vujadinovič. V pohinam pa je Jugoslavija doživela proti Urugvaju
katastrofo, saj so Jugoslovani izgubili tekmo s 6:1. Edini gol za »pla-ve» je dosegel Sekulič.
1950
Rio de Janeiro
Na tem SP .je imela Jugoslavija smolo, saj so jo uvrstili v skupino z Brazilijo. Jugoslavija je najprej premagala Švico (3:0) z goli Mitiča, Tomaševiča in Ognjanova, nato Mehiko (4:1) z goli Bobeka, Čajkovskega (2) in Tomaševiča. V odločilni tekmi pa so izgubili z Brazilijo z 2:0 in se tako poslovili od SP. Jugoslavija je nastopala v postavi: Mrkušič, Horvat, Stankjv'č (Brokela), Čajkovski. Jovanovič, Džaič, Vukas (Mihajlovič), Mitič, Tomaševič, Bobek, Ognjanov (Čajkovski II.).
1954 — Bern
Tudi na tem svetovnem prvenstvu so morali Jugoslovani v skupino z Brazilijo, a kljub temu jim je uspela uvrstitev v četrtfinale. Jugoslavija je v otvoritveni tekmi i golom
MILJANIČ PO PRIHODU »PLAV1H* NA PRIZORIŠČE SP
«Naš cilj je uvrstitev v drugi krog»
ZARAGOZA — Jugoslovanska reprezentanca. ki so ji včeraj ob prihodu na «mundial» priredili veličastno slavje, ima na prizorišču 12. svetovnega prvenstva že prve težave. Jugoslovanski zvezni kapetan Miljan Miljanič je sicer manj zaskrbljen kot nekateri drugi člani strokovnega štaba, toda s pomočjo svojih poznanstev v Španiji največ časa porabi za urejanje teh problemov.
»Miljan Miljanič, od kod to nezadovoljstvo v jugoslovanskem taboru?*
»Aragonci so nas zares prisrčno sprejeli, toda že na prvem treningu skoraj nismo mogli trenirati. Že marca smo si izbrali za našo bazo športni park Deportivo: tedaj ,:e bilo igrišče odlično, sedaj je povsem zapuščeno. Poraščeno je z visoko travo in trdo kot beton. Morali si bomo izbrati novo igrišče ali pa morda
1* SP v Španiji poroča la nas časnikar Dala Franci 8olič
Kapetan »plavili* Srnjak
tega na hitro urediti. Podobne probleme ima tudi reprezentanca Hondurasa. ki se bo celo preselila v Va-lencijo. Zvečer so se javili naši trenerji Pivič, Ivanovič, Višnjevac. Popovič in Mudurovič. ki smo jih poslali v druga španska mesta, d? bi si ogledali naše morebitne naslednje nasprotnike. Nimajo niti prenočišč, niti vstopnic. Morda > pijo v parkih.* «Ali st morda te :ačetne nevšečnosti kakorkoli zmanjšale ambicije jugoslovanske reprezentance?*
«i\iKaKOi! začetne težave in živčnost bodo kmalu mimo. ko bodo prišle tekme bomo pozabili na vse. Sicer pa je tak tudi značaj naših igralcev. Poskušali bomo priti kar najdlje, predvsem pa jugoslovanski nogomet prikazati v najlepši luči.*
»Do kam segajo želje jugoslovan skega moštva? Morda celo do polfinala, s čemer bi Jugoslavija ponovila uspeha svetovnih prvenstev v Urugvaju in leta 1962 v Čilu?*
«To bo zelo težko, polfinale je visok cilj. toda mi bomo igrali kot da je dosegljiv. Mislim, da ima Jugoslavija ta čas moštvo, ki je v eni tekmi sposobno premagati tudi svetovnega prvaka prvenstva v Španiji, ne more pa osvojiti naslova svetovnega prvaka. V igri naših fantov ni prave kontinuitete. Da bi jo dosegli bo treba še naprej trdo delati. Mi smo v treh letih napravili veliko. Jugoslavija danes nekaj velja, celo Brazilci. Argentinci in drugi nas gledajo s spoštovanjem. Pred tem pa smo bili 28. v Evropi.*
»Skoraj vse reprezentance imajo nekaj dni pred startom znane enajsterice. s katerimi bodo začele «mun-dial*. In vi? Bi bila postava — Svilar, Krmpotič, Stojkovič. Gudel. Zajec. Jovanovič. Petrovič. Šljivo. Zlatko Vujovič. Sušič in šurjak lahko prava za prvo tekmo s Severno Irsko. ki bo 17. t.m.?»
«Prezgodaj je še. Ne morem se še odločiti, lahko pa vam povem, da izbiram med štirinajstimi igralci, ki bodo v glavnem igrali na vseh tekmah. medtem ko bodo drugi trenirali ločeno in vskočili le če bo prišlo do poškodb.*
»Kako napovedujete razplet v peti skupini, v kateri igrate skupaj s Severno Irsko, Španijo in Hondurasom?*
«Naš cilj je uvrstitev v drugi krog. Španija in Jugoslavija sta favorita, toda na severne Irce je treba resno računati. Honduras skoraj nima možnosti, toda prav lahko koga prema ga. Irci igrajo povsem različen nogomet od našega: trd. oster in z dolgimi podajami. Upam, da bo naša
kombinatorika le močnejša, bojim pa se, da bi Irci zaigrali grobo. Naše tekme s Španci so bile več let nazaj vedno dramatične in odločilne. Naprej smo šli mi ali Španci, tokrat gremo v drugi krog najbrž o-boji. Toda tudi tokrat bomo igrali tako. kot da gre za odločilno tekmo. Poskušali bomo zmagati.*
»Miljan Miljanič, kakšna pa je vaša napoved favoritov?*
»Po mojem mnenju so prvi favoriti Brazilija in Argentina iz Južne Amerike ter Zahodna Nemčija in SZ iz Evrope. Sovjetsko ekipo, ki je v glavnem kombinacija igralcev iz Kijeva in Tbilisija, visoko cenim. Španija nima bistveno več možnosti kot Jugoslavija, čeprav bo igrala pred svojim občinstvom. Domače i-grišče daje veliko prednosti, toda za igralce je to lahko tudi breme. Bremenu odgovornosti šo lahko kos samo najboljši, šj>anci pa to po mojem mnenju še niso. Ševeda, pa je z njimi treba računati, tako kot tudi z Belgijo Italijo, ČSSR ...»
Jutri Brazilija - Sovjetsku zveza
Tekma bo v Sevillii ob 21. uri in bo najbrž odločala o prvem mestu v skupini - Brazilija je vsekakor v lažji prednosti
Začelo se je zares. Že jutri sta na sporedu dve zelo pomembni tekmi, in sicer Italija - Poljska in Brazilija -Sovjetska zveza. O Italiji pišemo na drugem mestu, zato bi kazalo tu posvetili neka, več prostora tekmi med Brazilci in Sovjeti. Obe enajsterici ne skrivata svojih ambicij za prestop v drugo kolo. Brazilija je celo glavni favorit svetovnega prvenstva, Sovjetska zveza pa bi morala po mnenju vseh izvedencev predstavljati prvo presenečenje. Zato bo jutrišnja tekma v Sevillii (začetek ob 21 eri) prav gotovo zelo zanimiva. suj bo že pokazala na realne možne,sti obeh enajsteric.
To bo tekma med dvema različnima šolama Brazilci so pravi nogometni virtuozi, za njih je nogomet umetnost, ki jo gre ra:>i.iati in ne zreducirati na zgolj atletski faktor. Od vedno je Braziliji navduševala množice in ,:e je bilo v Argentini ‘moštvo poprečio pa se tokrat predstavlja v smislu najboljše brazilske tradicije. Trener Tele Santana raz-
polaga z izjemnimi nogometaši, vsi po vrsti so pravi žonglerji, 1' pa predvrjajo učinkovito skupno igro. Najbrž je to najmočnejša reprezentanca od Mehike sem, tako d: bo jutri proti Sovjetski zvezi morala pokazati svojo moč. Santana nima problemov s sestavo enajsterice. E-dini dvom je desno krilo, saj se še ni odločil, ali naj zaigra prodorni Paulo Isidoro ali pa bolj obrambi naklonjen Dirceu. Vendar so to nianse, ki ne morejo spremeniti vtisa celote. Brazilija je favorit, vendar se bo morala zelo truditi, da stre odpor Sovjetske zveze.
Sovjeti so se na to svetovno prvenstvo dolgo pripravljali. Za razliko od Brazilcev nimajo v igri veliko fantazije, so pa fizično nenadkrilji-vi in vsi nogometaši imajo precej tehničnega značaja. Udarna moč Sovjetske zveze je brez dvoma napad. saj razpolag^,? dvema vrhunskima kriloma. Gre za Blohina in Šengelijo, ki lahko spravita v težave vsako obrambo. Tudi sredina
igrišča je močna z Darašelijo na če lu, nekoliko vprašljiva pa je obram ba, čeprav je na kvalifikacijah prejela zelo malo golov.
Jurišu ja tekma bi po vsem povedanem morala biti pravi nogometni spektakel, ki bo navdušil televizijsko občinstvo. Za srečanje namreč vlada veliko zanimanje tudi v Španiji, saj je imela Brazilija tudi na treningih po deset tisoč gledalcev, ki so se navduševali ob potezah Žica, Serginha, Socratesa, Ce-reza in drugih. Vsekakor je prognoza na strani Brazilije, vendar Sovjetska zveza nikakor ni brez možno-
Morebitni postavi: sti.
BRAZILIJA: Valdir Perez. Ede-valdo, Junior, Cerezo, Luisinho, O-scar, Paulo Jsidoro (Dirceu), Socra tes. Sergtnho, Žico, Eder.
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Šu-lakvelidze, Demjanenko, Besonov Suši Oparov, Ščivadze, šengelija. Bal, Oganezjan, Gavrilov, Blohin.
Milutinoviča odpravila Francijo, nato pa igrala neodločeno z Brazilijo 1:1. Gola sta dala Zebec in Didi. V četrtfinalu pa so »plavi* izgubili z bodočim svetovnim prvakom ZRN z 2:0, v fcej tekmi so igrali v naslednji postavi: Beara, Stankovič. Crnkovič, Čajkovski I.. Horvat, Bo-škov, Milutinovič, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec.
1958 — Stockholm
Tudi na Švedskem so se Jugoslovani prebili do četrtfinala, saj so v izločilni skupini zbrali enako točk kot Francija (4). V uvodni tekmi so «plavi» igrali neodločeno s Skoti 1:1 (gol Petakoviča), nato so premagali Francijo slovitega Fomtaina 3:2 (gole sta dala Veselinovič in dva Petakovič, za Francoze oa je bil dvakrat uspešen najboljši strelec prvenstva Fontaine), nakar zaključili ta del z remijem proti Paragvaju. Tekma se je končala pri rezultatu 3:3, gole za Jugoslavijo p* so dali Ognjanov, Veselinovič in Rajkov, V četrtfinalu so spet zadeli ob Nemce, ki so Jugoslovan* premagali z 1:0. Jugoslavija: Kri/o kuča, Sijakovič, Crnkovič, Boškov, Zebec, Krstič, Petakovič, Ognjanovič, Milutinovič, Veselinovič, Rajkov,-
1962 — Santiago
V Čilu je Jugoslavija zabeležila največji uspeh doslej, saj je osvojila odlično četrto mesto. Začelo pa se ni dobro, saj je Jugoslavijo v prvi tekmi premagala Sovjetska zveza * 2:0. »Plavi* so nato odpravili Urugvaj s 3:1 (goli: Skoblar, Galič, Jerkovič), nakar Kolumbijo s 5:0 (goli: Galič in Jerkovič po dva ter Me-lič), v četrtfinalu so izločili ZRN ( 1:0 z golom Itadakoviča, nato pa izgubili v polfinalu proti Češkoslovaški s 3:1 (gol Jerkoviča). V finalu za 3. mesto je Jugoslavijo premagal Čile z 1:0. Takrat je Jugoslavija igrala v «sanjski» postavi: šoškič, Durkovič, Jusufi, Radako-vič, Markovič, Popovič, Kovačevič, Šekularac, Jerkovič, Galič, Skoblar.
1974
Miinchen
Jugoslovani so se z lahkoto uvrstili v polfinalno skupino z zmago nad Zairom in neodločenima rezultatoma proti Braziliji in Škotski. V naslednji fazi pa so doživeli same poraze proti ZRN. Poijski in Švedski. Postava Jugoslavije. Marič, Buljan, Hadžiabdič, Katalinski. Bogičevič, Pavlovič, Popivoda, O-blak, Šurjak, Ačimovič, Džajič.
1. SKUPINA: JUTRI OB 17.15 NA STADIONU V VIGU
Italija-Poljska neodločeno?
Z delitvijo ločk bi bila verjetno oba tabora zadovoljna
Le dan pred prvim nastopom Italijanov na »mundialu* polemike v taboru »azzurrov* se še niso polegle, čeprav je vzdušje le nekoliko boljše kot prejšnje dni, ko so bili igralci in sam Bearzot na zatožni klopi zaradi izredno slabega nastopa v prijateljski tekmi v Bragi.
Sicer pa ni več časa za polemike. Že jutri bodo «azzurri» pred najtežjo nalogo v svoji skupini. Igrali bodo namreč proti Poljakom, ki podobnih težav kot Italijani nimajo. Boniek in tovariši sicer pred »mundialom* niso igrali težkih prijateljskih srečanj. vseeno pa so proti raznim tujim klubom pokazali povsem zadovoljivo formo, dobro uigranost.
Poljska reprezentanca sedaj sicer nima takih nogometašev, ki so na
MIRAN ŠVARA
(Pristaiiiščnik, Bul junec)
V prvem kolu so v srečanju Ar-entina Belgija vsekakor favoriti Ližnoameričani. saj imajo v svojih rstah take igralce, kot so Kempes, Iaradona in drugi, ki lahko sami od-»čilno posežejo v potek srečanja, elgijci se bodo verjetno spuščali v iktiko »offsidov*. zato menim, da j Argentinci favoriti.
Italija in Poljska sta v svoji sku ini gotovo najmočnejši enajsterici, ato jima bo najbolj odgovarjal ne-dločen izid. saj verjetno računata, a jima v preostalih nastopih zrna-a ne more uiti.
Brazilija je proti Sovjetski zvezi sekakor favorit. To je tehnično od-čna reprezentanca, ki igra pred-sem z veliko mero fantazije. Sovje-i imajo res kompaktno in trdno e-lajsterico, toda manjka jim prav to. ar imajo Brazilci v izobilju: domi elna in bogata igra.
BRUNO RUPEL
(Uslužbenec, Prosek)
Na tekmi med Argentino in Belgijo le bo zmagovalca. Argentinci s res ivetovni prvaki, toda zadnji nastopi lelgije so pokazali, da je tudi ta re-uezentanca zelo močna, pozabiti pa .udi ne smemo, da Argentina tokrat gra v Evropi in ne v Južni Ameriki.
Italiji v zadnjem času ne gre in »e gre. To smo videli tudi med nje-)imi zadnjimi nastopi. Zato menim
Začenja se svetovno nogometno prvenstvo. Danes in jutri bodo odigrali te tekme: Argentina Belgija, Italija Poljska in Brazilija - Sovjetska zveza. Pri nekaterih vidnejših zamejskih nogometnih izvedencih in strokovnjakih smo povprašali za njihovo mnenje o izidih teh otvoritvenih tekem.
da ima Poljska na tej tekmi več možnosti osvojiti obe točki. Seveda, pa ne smemo pozabiti na rekatere pretekle nastope Italijanov, ko so tudi odhajali na prvenstva slabo pripravljeni. nato pa so se nekako le izmazali in dosegli dobre rezultate. Toda tokrat vse kaže. da Italiji res trda prede.
Brazilija je na tekmi s Sovjeti favorit. Brazilski nogomet bi lahko primerjali s kako folklorno prireditvijo. Sovjetska zveza pa je dokaj šnja neznanka. V prid Sovjetom govori le dejstvo, da imajo zelo mla do in svežo ekipo (popreček manj kot 24 let in je najmlajša na prven stvu), ki se je na te nastope trdo pripravljala. Kljub temu pa so Brazilci po napovedih le bližji obema točkama od Sovjetov.
SEVERINO KOZINA
(Tehnični uradnik. Dolina)
Argentinci so na tekmi proti Belgijcem vsekakor favoriti Sam sodim, da imajo vsaj 75 odstotkov možnosti zmagati, Belgijci pa največ 25 odstotkov.
N« tekmi med Italijo in Poljsko
ne bo zmagovalca. Obe reprezentanci se verjetno »že vidita* v drugem delu tekmovanja in poraz ene ali druge na tej tekmi bi bil vsekakor nerodna zadeva za vsako izmed njiju.
Sovjetska zveza predstavlja eno izmed neznank letošnjega svetovnega prvenstva. To moštvo smo le malo videli igrati in tudi brali smo bolj malo o njem. Kljub temu pa menim, da so večji favoriti na tej tekmi Brazilci, kar lahko sodimo tudi p izvrstni igri in rezultatih, ki jih je dosegla v zadnjem času ta reprezentanca
IGOR ČUK
(Uradnik. Trst)
Belgija mi kot moštvo zelo ugaja: to je homogeno moštvo, brez velikih «zvezdnikov» ter je sposobna i-grati zelo učinkovito, kolektivno igro. zlasti pa je nevarna v protinapadih. Če k temu dodam, da bo v igri Argentincev vsekakor odsevala tudi falklandska kriza in torej njihovo moštvo ne bo igralo povsem sproščeno, potem Argentina vsekakor ni tako velik favorit, kot menijo nekateri.
Italija Poljska: neodločeno. Italija v svojih zadnjih tekmah vsekakor ni pokazala zadovoljivega nogometa, Poljska pa je po drugi strani tudi jnemalo nastopala, da bi lahko bolje ocenili njeno vrednost, toda verjetno bo v tej tekmi obveljal tihi »sporazum*: delitev točk prija obema vrstama.
Sovjetska zveza je vsekakor ena izmed tistih reprezentanc, ki lahko letos preseneti. Zasledili smo precej vesti o dobri igri sovjetskih nogometašev, ki so baje zelo dobro pripravljeni. Ne smemo spregledati niti dejstva, da bo Brazilija tokrat i-grala v Evropi, kjer južnoameriške reprezentance tradicionalno igrajo slabše, kot na svojih tleh. Rekel bi pa tako: Brazilci so vsekakor favoriti, toda na tej tekmi ne bi noben izid predstavljal velikega presenečenja.
SP v ZRN ugodno presenetili ves »nogometni svet*, vseeno pa je tudi ta «španska reprezentanca* zelo nevarna. Trener Piechniczeck je prepričan, da se bodo njegovi varovanci celo uvrstili v polfinale, v katerem bodo (seveda z njimi) igrale Španija, Brazilija in ZRN.
Čeprav so skoraj vsi poljski reprezentanti z Boniekom na čelu dejali, da bodo jutri premagali Italijo, pa vseeno menimo, da bi jim tudi neodločen izid dobro «zalegel».
V Tottenhamu sem preživel nepo zabne dneve, a sem vendarle Ar gentinec. Morate me razumeti, se daj je pod vprašajem prihodnost moje države».
® ® ®
Brazilci najboljši
Z delitvijo točk pa bi se seveda zadovoljili tudi Italijani, še posebno po zadnjih «klavrnih nastopih* v prijateljskih tekmah. Bearzot se že nekaj dni ubada z dilemo, kako naj bi zaustavil Bonieka. Dejal je. da je zato pripravil pravo «obrambno past*. Menimo pa. da se italijanski zvezni trener bridko moti, če misli, da bo z Boniekom zaustavil tudi poljsko reprezentanco. Moč Poljakov je predvsem skupinska igra.
Sicer pa je v tem srečanju vsako predvidevanje nemogoče. Že po tej tekmi, ki bo jutri ob 17.15 v Vigu (sodnik: Francoz Vautrot), pa bomo gotovo spoznali, kam lahko merijo «azzurri» na tem, SP.
®®®
Pele
Najboljši nogometaš vseh časov Pele meni, da bosta glavna prota gonista letošnje španske priredit ve Maradona in Žico. Le ta pa bosta imela veliko konkurentov. Po mnenju «0 reyas> bodo vidno vlogo igrali Rummenigge. Breitner, Blo-11950 hin, Šengelija, Keegan, Arconada in drugi.
Na vsakem svetovnem prvenstvu so seveda izbrali tudi najboljšega nogometaša.
V dosedanjih 11 mundialih je imela Brazilija kar tri svoje reprezentante, ki jih je posebna komisija izbrala za najboljše na »mundialu*. Brazilija je pač od nekdaj »nogometna velesila* in zato ni čudno, da je na tej »posebni lestvici* najboljša.
Po dva predstavnika imata tudi Zahodna Nemčija in Argentina, po enega pa Italija, Urugvaj, Francija in Nizozemska.
1930
1934
1938
ENAJST NAJBOLJŠIH
v Urugvaju
Guillermo Stabile (Argentina)
v Italiji
Giuseppe Meazza (Italija) v Franciji Leonidas (Brazilija)
v Braziliji
Juan Alberto Schiaffino (Urugvaj)
Televizij
Ivv
svetovno nogometno prvenstvo
\
Ardiles izjavlja
MADRID — Na tiskovni konferenci argentinske reprezentance je Ardiles izjavil britanskim novinarjem sledeče: «Žal mi je, a se vec ne bom vrnil n Veliko Britanijo, kjer imam sicer veliko prijateljev.
		«ob	najbolj ugodni uri»	
			spored «1. fazan	
NED	13.	6. - ob 19.15	Barcelona: Otvoritev	- Dir.
NED	13.	6. - ob 20.00	Barcelona: Argentina/Belgija	- Dir.
NED	13.	6. - ob 22.00	Barcelona: Argentina/Belgija	- Pon.
PON	14.	6. - ob 19.30	Vigo:	Italija/Poljska	- Pos.
PON	14.	6. - ob 22.45	Sevilla:	Brazilija/ZSSR	- Pos.
TOR	15.	6. ■ ob 22.10	La Coruna: Peru/Camerun	- Pos.
SRED	16.	6. • ob 19.30	Bilbao:	Anglija/Francija	- Pos.
SRED	16.	6. - ob 22.45 -	Valencia:	Španija/Honduras	- Pos.
ČET	17.	6. - ob 19.30	Oviedo:	Čile/Avstrija	- Pos.
ČET	17.	6. - ob 21.00	Zaragoza:	Jugoslavija/S. Irska	- Dir.
ČET	17.	6. - ob 23.10	Valladolid ČSSR/Kuvajt	- Pos.
PET	18.	6. - ob 19.30	Vigo;	Italija/Peru	- Pos.
PET	18.	6. - ob 21.00 -	Alicante:	Argentina/Madžarska	- Dir.
PET	18.	6. ob 22.45	Sevilla:	Brazilija/Školska	- Pos.
SOL	19.	6. - ob 19.30	La Coruna: Poljska/Camerun	- Pos.
SOB.	19.	6. - ob 21.00	Elche:	Belgija/El Salvador	- Dir.
SOB	19.	6. ob 22.45	Malaga:	ZSSR/Nova Zelandija	- Pos.
NEL	20.	6. - ob 19.30	Bilbao:	Anglija/ČSSR	- Pos.
NED	20.	6. - ob 21.00 •	Valencia:	Španija/Jugoslavija	- Dir.
PON	21.	6. - ob 19.30 -	Valencia:	španija/Jugoslavija	- Pos.
^ON	21.	6. - ob 22.45	Oviedo:	Alžirija/Avstrija	- Pos.
TOR	22.	6. - ob 19.30 •	La Coruna: Poljska/Peru	- Pos.
TOR	22.	6. - ob 21.00 -	Elche:	Belgija/Madžarska	- Dir.
TOR	22.	6. - ob 22.45	Malaga:	ZSSR/Škotska	- Pos.
SRED	23.	6. - ob 19.30 -	Vigo:	Italija/Camerun	- Pos.
SRED	13.	6. - ob 22.45	Sevilla:	Brazilija/Nova Zelandija	- Pos.
ČET	24.	6. - ob 19.30 -	Valladolid: Francija/ČSSR	- Pos.
ČET	24.	6. - ob 21.00 -	Zaragoza:	Honduras/Jugoslavija	- Dir.
za kompleten spored prenosov lahko vprašate EST-ZTT Oalasni oddelek TV-KP tel. 040/79 46 72, int. 39 in 56
1954 v Švici
Fritz (Valter (ZRN)
1958 v Švedski
Just Fontaine (Francija) 1962 v Čilu
Mano Garrincha (Brazilija) 1966 v Angliji
Franz Beckenbauer (ZRN)
PRENOSI
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
IHI-FI, RAČK A i^TV COLOR J jkSERVIS^
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
NEDELJA, 13. junija
19.15 otvoritev (LJ - KP)
20.00	Argentina — Belgija (RAI 1 - LJ - KP)
22.00	Argentina — Belgija (KP reg.)
PONEDELJEK, 14. junija
17.15 Italija — Poljska (RAI 1 - LJ)
19.30 Italija — Poljska (KP reg.)
21.00 Brazilija - SZ (RAI 2 - LJ)
22.45 Italija — Poljska (RAI 3 reg.)
22.45 Brazilija — SZ (KP reg.)
1970 v Mehiki
Pele (Brazilija)
1974 v Zahodni Nemčiji
Johan Cru.vff (Nizozemska) 1978 v Argentini
Mario Kempes (Argentina)
Zanimivo je, da so bili nekateri ti nogometaši tudi najboljši strelci (Stabile. Leonidas, Fontaine in Kempee).
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
13. junija 1982
BOKS
ZA NASLOV SP TEŽKE KATEGORIJE
Holmesu klonil tudi Cooney
Premagal ga je s t.k.o. v 12. krogu - Portoričan Gomez ostal prvak težke petelinje kategorije
LAS VEGAS — Američan Larry Holmes je ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije (verzija WBC). Svojega rojaka in izzivalca belopoltega Ger-ryja Cooneya je premagal s t.k.o. po 2’5” boja v trinajstem krogu.
Čeprav se je Cooney razmeroma uspešno upiral svojemu temnopoltemu rojaku, pa je Holmes vendarle ves čas krepko vodil po točkah. V 2. krogu je Cooneya celo zrušil na tla, v trinajstem krogu pa je bil Conney že povsem na kancu svojih sil in ko se je prijel za vrvi, da ne bi izgubil ravnotežja, je njegov ma-nager Valle skočil v ring in zahteval prekinitev dvoboja.
Holmes je tako osvojil že svojo 12. zaporedno zmago v vlogi svetovnega prvaka, poleg tega pa je bil to njegov 40. zaporedni uspeh sploh. Comney pa je bil v tem srečanju v svojih dosedanjih zadnjih 26. dvobojih prvič premagan.
V okviru istega boksarskega večera je Portoričan Gomez premagal Mehikanca Lopeza s t.k.o. v 10. krogu in je s tem še vedno ostal svetovni prvak težke petelinje kategorije (WBC). Gomez je doslej že pet-' najstkrat zaporedoma zmagal kot svetovni prvak s k.o.
AVTOMOBILIZEM
DANES NA VN KANADE
Pironi in Arnoux v prvi vrsti
MONTREAL — Francoz Pironi bo na ferrariju skupno z rojakom Arnouxom (na renaultu) startal v prvi vrsti današnje VN Kanade v Montrealu. Pironi je dosegel najboljši čas 1’27”50, Arnoux pa je bil za 19 stotink sekunde počasnejši. V drugi vrsti bosta Prost in Piquet, v tretji Giacomelli in Wat-son, v četrti Rosberg in Patrese, v peti De Cesaris in De Angelis ter v šesti Lauda in Cheever.
bo prestopilo v višjo ligo in o enem ki se bo preselilo v nižjo ligo.
DANAŠNJI SPORED (16.30)
Ca vese - Lecce; Cremonese - Spal; Foggia - Sampdoria; Palermo - La-zio; Perugia - Bari; Piša - Reggia-na; Rimini - Catania; Sambenedet-tese - Pescara; Varese - Pistoiese; Verona - Brescia.
TENIS
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Danes zadnje kolo
V drugi italijanski nogometni ligi bo danes zadnje kolo. Že kolo pred koncem sta Verona in Sampdoria napredovali v prvo ligo, V nižjo ligo pa so nazadovali Brescia, Spal in Pescara.
.	. tJlCk • ■> V c* ,
Prav v zadnjem kolu bo torej padla odločitev o še enem moštvu, ki
mladega Američana Murphyja s 6:3 in 6:2, Argentinec Clerc pa A-meričana Browna z 1:6, 6:1 in 6:2.
Tourist Trophy
DOUGLAS — Novozelandec Den-nis Ireland je osvojil letošnji motociklistični /Tourist Trophy». Na svojem suzukiju je dosegel poprečno hitrost kar 175,75 km na uro.
Med tekmovanjem je padel Anglež Greemvood, katerega so takoj s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, kjer leži s poškodovanimi nogami.
NA TURNIRJU V BENETKAH
Clerc in McNamara danes v finalu
BENETKE — Avstralec McNamara in Argentinec Clerc sta se uvrstila v finale moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju v Benetkah. McNamara je v svojem polfinalu premagal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiuiiiiiiiHiimiuiiiiiHiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiHiiiinNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiniiiiiiiHiiM
Zmaga Brazilcev
BARCELONA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Barceloni, ki se odvija v okviru prireditev svetovnega nogometnega prvenstva je Brazilija premagala Češkoslovaško s 85:76.
JADRANJE
V RAZREDU «0PTIMIST»
Sirenma regata SVBG
V nedeljo je, kljub zelo slabemu vetru, TPK Sirena uspelo izpeljati področno regato za rezred «opti-mist». Startalo je 58 jadralcev iz osmih klubov. Žirija je uspelo izpeljati oba plova.
Čeprav so na regati sodelovali o-dlični jadralci iz Kopra in Izole ter Tržiča je tokrat zmaga šla članu SVBG iz Trsta, Perelliju, ki se je uvrstil pred Vascottom (CDV Milje) in Orlom (Jadro Koper).
Dobro je jadrala tudi Ariana Bogateč, ki je dosegla 10. mesto. Tudi vsi ostali jadralci Sirene so zadovoljili in se jih je kar pet uvrstilo v gornjo polovico lestvice Poleg zmage je klubu SVBG šel tudi pokal za najštevilnejšo udeležbo. DOKONČNA URADNA LESTVICA 1. Rocco Perelli (SVBG); 2. Vasco Vascotto (CDV); 3. Jure Orel (Jadro Koper); 4. Matjaž Antona c (Jadro Koper); 5. Michele Giorgini (CDV); 9. Zoran Barbarič (Burja Izola); 10. Ariana Bogateč (Sirena); 11. Dani Simič (Burja Izola); 15. Peter Manica (Burja Izola): 16. Davorin tare (Sirena); 17. Peter Sterni (Si-a); 20 Igor CivartM (Sirena);
ODBOJKA
€16. POKAL PRIJATELJSTVA>
22. Aleksander Pan jek (Sirena); 26. Peter Štoka (Jadro Koper); 30. Mas-simihano Ferfoglia (Sirena); 31. Mitja Beltram (Jadro Koper); 35. Aram Bevilacqua (Sirena); 36. Carlo Ferfoglia (Sirena); 38. Mellorš Baškovič (Jadro Koper); 39. Andrej Ferfoglia (Sirena); 43. Christian Siško-vič (Sirena).
LOKOSTRELSTVO
FITA TURNIR
Kodermac tretji
Na štirih igriščih zanimive tekme
Našim ni uspela uvrstitev v veliki finale ■ Danes sklepne borke
Odbojkarski «Pokal prijateljstva* je v polnem razmahu. Letošnji pokal je že šestnajstič na sporedu in breme organizacije letošnje odbojkarske manifestacije je na ramenih odbojkarske komisije ZSŠDI. Moramo takoj pripomniti, da so bile vse tekme žive, zelo napete in kljub temu, da je aktivna sezona že daleč za nami, smo gledali lahko na igrišču veliko borbenost.
Danes bodo finalna srečanja.
MOŠKI
Skupina A
V tej skupini (igrali so v telovadnici pri Banih) je bila osrednja tekma med Fužinarjem in Rijeko. Nepričakovano, toda zasluženo so zmagali odbojkarji z Raven na Koroškem, pa čeprav so nastopili z mlado postavo, štandreška Juventi-na pa se je morala zadovoljiti s poslednjim mestom v tej skupini.
IZIDI
Rijeka - Juventina 2:0 (9,7)
Fužinar - Juventina 2:0 (5, 3) Fužinar - Rijeka 2:0 (5, 4)
’•	'	"-LESTVICA"!' •
Fužinar 4; Rijeka 2; Juventina 0
Skupina, B
V Dolini je Stavbar zasluženo o-svojil prvo mesto v tej skupini. Po
lahki zmagi proti Boru pa: so se morali odbojkarji Stavbarja pošteno potruditi, da so odpravili ekipo INA.
Drugo mesto je osvojil Bor z zmago nad moštvom INA.
IZIDI
Stavbar - Bor 2:0 (7, 7)
Stavbar - INA 2:1 (10, -12, 9)
Bor - INA 2:1 (-7, 4, 11)
LESTVICA
Stavbar 4; Bor 2; INA 0.
ŽENSKE
Skupina A
Na stadionu «1. maj* v Trstu je šesterka Rijeke po pričakovanjih premagala ekipo Bora in drugo postavo Branika - Paloma iz Maribora. Tokrat Rečanke pa niso igrale najbolje in zahvaliti se moramo izkušenima Pessaresijevi in Novakovi, da se bodo potegovale v finalu za 1. mesto. V srečanju za 2. mesto v skupini pa je vrsta Bora odpravila samo po dveh setih mlado oziroma drugo postavo Branika - Palome.
žgur,
HiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMmimimiimmuiiiimimJiiumiHmiimmiHiiimmmiiiiimmiiiimiiminmimim
ODBOJKA
«Poka! Petra Spacapana»
Olympii ni uspel podvig
Prvo mesto je osvojila šesterka PA V Natisonia
V petek se je končal turnir za ♦Pokal Petra Špacapana*. Na prvo mesto se je po napetem derbiju u-vrstila PAV Natisonia, na drugo pa čedadski. ACFJR, medtem ko se je tretji finalist, goriška 01ympia, moral zadovoljiti s tretjim mestom.
ASFJR — Olympia	2:0
(15:10, 15:11)
OLYMPIA: Špacapan, Cotič, Dornik, Terpin Damjan in Simon, Kuštrin, Černič.
že v začetku je bilo opaziti, da Goričani ne igrajo z enako zagnanostjo in svežino kot v ponedeljek, ko so izločili Jamlje in nevarni Bor.
PAV Natisonia — Olympia 2:0 (15:10, 15:2)
Tudi v tej tekmi se je, žal, ponovila podobna slika; olympijevci so izvedli nekaj uspešnih akcij, potem pa so docela popustili. Treba je pripomniti, da 01ympia bolje i-gra na mehkem tlaku.
PAV Natisonia — ASFJR 2:0 (15:7, 15:13)
Čedadci so se uspešno postavili po robu nasprotnikom, a so zaradi
Končno je M. Špacapan izročil zmagovalcem pokale, prvaku pa trofejo. (G.R.)
BALINANJE
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje v petek, 18. junija, ob 19. uri' v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini
12. deželni redni občni zbor
Dnevni red: 1. poročila; 2i diskusija in posegi gostov; 3. zaključki.
jvršnih servisov izgubili prvi niz. otem je nevihta prekinila napeti »rbi za prvo mesto in igralci, sod-iki ter publika so se morali prese-ti v občinsko telovadnico v štan-rež, kjer se je odigral zadnji set. edadci so se uspešno branili do adnjega in so precej časa vodili ončno pa je prevladala bolj izku ena ekipa PAV Natisonia, ki igra C-l ligi.	.	„	4
Po tekmi je zbranim finalistom pregovoril predsednik ŠD 01ympie r. Jože Vrtovec, ki je orisal zgo-ovino turnirja in poudaril pomen, i ga imajo podobne iniciative za ledsebojno spoznavanje športnikov er za športno vzgojo igralcev. Poem se je dr. Vrtovec še zahvalil sem, ki 'so pomagali pri organizi-anju turnirja in seveda sodnikom er ekipam.
DANAŠNJI SPORED
MOŠKI
(Telovadnica v Dolini)
9.00 finale za 5. mesto INA - Juventina
10.00	finale za 3. mesto Rijeka - Bor
11.00	finale za 1. mesto Stavbar - Fužinar
ŽENSKE
(Stadion «1. maj»)
9.00	finale za 5. mesto Sokol - Branik Paloma B
10.00	finale za 3. mesto Marčana - Bor
11.00	finale za 1. mesto Branik Paloma A - Rijeka
«Kraški pokaI» Nabrežincem
Nabrežinski Sokol je osvojil prvo mesto na mednarodnem balinarskem turnirju za /Kraški pokal», ki ga je včeraj priredil ŠK Kras.
Več o veliki Krasovi prireditvi v eni naših prihodnjih številk.
Turnir MK v Gorici
Včerajšnja finala MOŠKA KOŠARKA Univer. študentje - MK-GO B 52:46 (26:14)
MOŠKA ODBOJKA Sovodnje A - štandrež A	2:1
(15:13, 8:15, 15:12)
1, Šik, Trampuš, Burolo,
Sedmak.
Borovci so odigrali zaostalo tekmo proti miljskemu Interju in kljub slabi igri premagali nasprotnika, ponovno najboljši strelec, bi poudarili res dobro igro Žetka, ki je poleg Lippolisa, ki je bil v napadu bil tokrat najboljši mož na igrišču. » » *
PRIJATELJSKO SREČANJE Jadro Lucija — Bor 34:100 (12:48)
JADRO: Suša 22, Fujan, Zrimšek, Zupanovič 6, Šturm 2, Lukič, Milutinovič, Ferjančič, Šinkovec 2, Kreačič 2.
BOR: Kovačič 38, Lippolis 37, Barini 10, Šik 3, Sedmak 10, Trampuš 2.
Mladi borovci so odigrali prijateljsko srečanje proti Šolskemu športnemu društvu Jadro iz Lucije. To je v bistvu ekipa tamkajšnje osnovne šole, pri kateri pa so vsi igralci začetniki, ki se le malo časa ukvarjajo s košarko. Tekma pa je bila vseeno koristna borovcem, predvsem tistim igralcem ki so_ v prvenstvu manj igrali. Pri naših je bil najboljši Kovačič, pri domačinih pa Suša. (Cancia)
Pred nekaj dnevi je vil v Vidmu celodnevni lokostrelski FITA turnir, ki se ga je udeležilo veliko število tekmovalcev iz naše dežele. Naj omenimo, da FITA turnir pomeni streljanje na štirih različnih razdaljah, in sicer: na 70, 60. 50 in 30 m s pravico izstrelitve po 36 puščic na vsaki razdalji.
V kategoriji mladincev sta se te ga turnirja udeležila tudi predstavnika PSD «Naš prapor* iz Pev-me Marko Kodermac in Beno Vižintin. V dokaj hudi konkurenci sta se oba slovenska predstavnika do bro odrezala. Marko Kodermac je bil v končni uvrstitvi tretji s 975 točkami, medtem ko .je Beno Vižintin pristal na petem mestu s skupno 831 točkami.
Pred kakim tednom smo poročali, da se je mlada predstavnica pevmskega lokostrelskega društva Suzy Makuc uvrstila na državni finale Mladinskih iger, ki naj bi morale biti v Rimu letošnje jeseni. Zdaj pa je s pristojne Zveze prišlo obvestilo, da bo državni finale še tega meseca in sicer 18., 19. in 20.6. v Cesenaticu. (Vili Prinčič)
Nepričakovan poraz Indije
AMSTELVEEN — Na mednarodnem turnirju v hokeju na travi v Amstelveenu je Nizozemska nepričakovano premagala Indijo s 4:2. V drugi tekmi je Avstralija odpravila SZ s 4:2.
OBVESTILA
Jadralni klub Čupa
priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj «surfov» od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Prvi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drngi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04.
* * *
ŠD Polet
Otbvgšča, da se bo jutri, 14. junija pričel kotalkarski tečaj za začetnike.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiitiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiuiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiu
ATLETIKA
DANES V GORICI
Mednarodni miting
IZIDI
Rijeka - Bor 2:0 (11, 10)
Rijeka - Branik Paloma B 2:0 (7, 15)
Bor - Branik Paloma B 2:0 (13, 3) LESTVICA
Rijeka 4, Bor 2, Branik Paloma B 0.
Skupina B
V Nabrežini se je moralo moštvo Branika Palome A pošteno potruditi, da je v osrednji tekmi te skupine premagalo Marčano. Sokol je bil v tej skupini tretji.
IZIDI
Branik Paloma A - Sokol 2:0 (3, 7) Branik Paloma A - Marčana 2:1 (4, -12, 13)
Marčana - Sokol 2:1	(—4, 4, 8)
LESTVICA
Branik Paloma A 4; Marčana 2; Sokol 0.
KOŠARKA
CAGLIARI — Gustavo Giagnoni je novi trener Cagliarija. Vodstvo Cagliarija je sporočilo, da bo Giagnoni za moštvo «velika pridobitev*, saj ima že večletno prvoligaško izkušnjo.
Danes popoldne bo na goriškem stadionu mednarodno atletsko tekmovanje v moški konkurenci, ki ga prireja goriško društvo Atletica Gorizia in ki velja za «5. trofejo Goriške hranilnice*. Tekmovanj se bode poleg nekaterih najboljših italijanskih športnikov udeležili tudi atleti iz Nove Gorice (okrepljeni bodo z nekaterimi športniki iz drugih slovenskih klubov) in Koroške.
Današnja športna predstava bo izredno zanimiva. Glede društev naj povemo, da bo prisotno tudi društvo Fiamme Oro iz Padove, ki ie evropski klubski prvak. V njegovih vrstah bodo nastopili atleti kot tekači Clementoni, Guglielmoni, To-schi in Lena, skakalec v daljino Evangelisti ter skakalec v višino Borghi. Kot predstavniki iz drugih klubov bodo prisotni, tekača Ri baud in Ortis ter skakalec Bruni.
RADIO
«GLASBENI PING-PONG*
Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping - pong* ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin bo Bregov trener Igor Čuk. Govor bo o zamejskem nogometu. Med oddajo pa se bo oglasil Saša Rudolf iz španskega cmundiala*.
Kakovostna bo tudi pristonost atletov iz Nove Gorice in Koroške. Med temi naj omenimo le Novogoričana Gorana Humarja, ki je odličen v teku na 200 m.
Prireditev se bo pričela ob 16.15. Pred tekmami pa bodo nastopili ločniški folkloristi ter gariški pa dalci. (pr)
Miting v Pragi
PRAGA — Danes bo v Pragi mednarodni ženski atletski miting, na katerem bodo nastopile reprezentance ČSSR, Italije, Avstrije in Norveške.
V italijanski državni vrsti bo tek movala tudi svetovna rekorderka v skoku v višini Simeoni jeva.
Poraz Italijanov
FRANKFURT — Na mednarodnem atletskem moškem troboju v Frankfurtu je ZRN premagala Italijo s 119:101, Italijani pa so izgubili tudi dvoboj s Poljaki s 119:101.
Rekord Bondarčukove
MOSKVA — Sovjetinja Irina Bondarčuk je postavila nov evropski rekord v teku na 5.000 m s časom 15'12”62. Dosedanja rekorderka je bila Britanka Paula Pudge.
((PROPAGANDA*
Bor — Inter Milje 54:46 (17:30)
BOR: Kovačič 5, Žetko 14, Lippolis 32, Barut, Barini 2, Civardi
.......        i......................inmuu.in ..m . «>'■' iiiii.h.ii. » .......»m,um .....mm...
Pri ŠD Sovodnje so opravili povsem uspešno delo
Veliko število športnikov, domačinov in gostov se je v petek zvečer zbralo v dvorani Kulturnega doma na rednem občnem zboru Športnega društva Sovodnje. Skupščina, na kateri so podali obračun opravljenega dela, je služila domačim športnikom tudi, da ocenijo vse možnosti bodočega razvoja športne dejavnosti v tej vasi.
Občni zbor, ki so ga pozdravili Igor Komel, predsednik teritorialnega odbora ZSŠDI, Eli Marušič-Ger-golet, ŠD Mladost iz Doberdoba, I-van Petejan, KŠD Vipava s Peči, Danilo Nanut - Blažonov, ŠD Juventina iz Štandreža, Marijan Devetak, sovodenjska občinska uprava ter Vilko Fajt. predsednik KD Sovodnje je odprl predsednik društva Marijan Tomšič, ki je poudaril pomembno vlogo te organizacije v vaški stvarnosti. Predsednik je nato ugodno ocenil preteklo nogometno sezono in se s tem v zvezi zahvalil vsem, ki so na katerikoli način prispevali, da je vse potekalo v najboljšem redu.
V	okviru drugih dejavnosti društva je Tomšič poudaril, da so letos pričeli z rednim vadenjem ženske odbojke, kar je vsekakor razveseljivo, še posebno v perspektivi, da bodo Sovodenjci kmalu imeli na voljo novo telovadnico. Predsednik društva je v svojem poročilu omenil tudi pomembnost otroške telovadbe ter plavalnega tečaja.
V	zvezi z društvenim delovanjem je Tomšič izrazil potrebo, da se v odbor vključi čimveč mladih iti da sc tudi glede aktivnosti posveti posebno pozornost mladim silam.
V	tajniškem poročilu je Marijan Mavrič orisal delovanje v zadnji sezoni, ki jo je označeval nogomet. Članska ekipa je namreč dobro končala prvenstvo s 3. mestom. Ravno tako dobra mora biti ocena začetniške in mladinske ekipe. Vedno v okviru nogometne dejavnosti je o-menil dobro organiziran turnir, na katerem je sodelovalo več ekip z obeh strani meje. Sicer je društvo precej okrepilo sodelovanje z ekipami onstran meje ter še posebno z
onimi iz škofjeloške občine, s katero je sovodenjska občina pobratena.
Tajnik je pozitivno ocenil tudi o-
NOV ODBOR ŠD SOVODNJE
Davorin '^elicon, Ferdinand Kovic, Jožko Krašček, Franc Čavdek, Milenko Petejan, Rudi Devetak, Damjan in Radi-mir Fajt, Jordan Cotič, Venceslav Gulin, Lucijan Fajt, Miroslav Hmeljak, Marijan Mavrič, Severin Zotti, Drago, Lučka in Pepič Tomšič, Julko Čavdek, Milan Tomšič, Robert in Vladimir Uršič, Marino Lovi-sutti, Mirica Petejan, Pierino Krašček, Marijan Tomšič, Jožef Peric, Marijan Devetak, Jožko Pahor, Ciril Juren, Ferdi Ferfolja, Aldo Visintin, Cvetko Kocjančič, Ivo Tomšič, Avguštin Devetak, Franko Černič, Robin Devetak.
stalo dejavnost, ki se je razvila v okviru društva, v prvi vrsti otroško telovadbo ter prireditev »Pozdrav pomladi*, ki so jo tokrat že tretjič organizirali v Sovodnjah. Pri tem seveda ne gre pozabiti na pomen, ki ga je društvo posvetilo najmlajšim in s tem v zvezi omenil plavalni tečaj za predšolsko mladino, ki je zabeležil velik uspeh.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Davorin Pelicon, je razvidno, da tudi sovodenjsko društvo i-ma veliko težav finančnega značaja, zaradi česar so prisiljeni okrniti tudi del dejavnosti.
V razpravi, ki je sledila, so prisotni seveda največ posegov namenili prav vprašanju financ in iskanju rešitev, ki bi društvo razbremenile tega problema. Niso pa manjkali predlogi, ki so zadevali nogometno in drugo dejavnost v okviru društvene dejavnosti.
Novi odbor se bo sestal v torek, 15. t.m„ ob 21. uri v Kulturnem domu. Na dnevnem redu imajo porazdelitev. odgovornosti, (pr)
TRST drevored Čampi Elisi vogal ul.d'Alviano s □
POPUST 33% - PLAČAŠ 2 VZAMEŠ 3 EDEN JE ZASTONJ
jajčne testenine kim
250 g
po 465 lir, 3 ovitki Hr
930
riž cristallo
800 g po 1245 lir, 3 pokati lir
2490
10 kock brone saporito
po 420 lir, 3 škatle lir
840
45 prepečencev cohissi
330 g
po 860 Hr, 3 koal Nr
1720
8 tortic mulino bianco
(dondolo/aoccottino/trottolino)
po 2180 Nr, 3 koal Ifr
4360
keksi accornero campiello
125 g
po 390 lir, 3 škatla Kr
780
4 hamburger jjgjSži
300 g
po 2250 lir, 3 kosi lir
4500
3 milanski kotleti
285 g
surgelati
Jf\rena
po 2400 lir, 3 koši lir
4800
ciao crem v kozarcu
180 g
po 1190 lir, 3 kozarci Nr
2380
oranžada san pellegrino
sladka ali grenka
v pločevinki 33 cl po 440 tir, 3 pločevinke lir
880
vino barbera flaviano
72 cl
po 860 lir, 3 steklenice Hr
1720
americano gancia
...11........
po 27« Hr, 3 OMkteniet Hr
amaro adelberg
po 4740 tir, 3 steklenica lir
9480
dezodorans E.T.
pristen no/gas 55 cc.
po 1350 lir, 3 koti lir
2700
prašek scala piatti E2B
260 g
po 450 lir, 3 kosi lir
CENE
DRUŽINSKE
ZALOGE
2 pločevinki olja girasole topazio
II Kr
pozor na cane družinske zaloge!
so zelo ugockie cone, ki mogočojo velik prihranek pri nabavi artiklov za celotno družino
2640
3 pločevinke tuna rio mare	vsaka po 85 g lir	2040
riž erik RB 5 kg lir	4790 kor znaša 951 lir no k«
3 pločevinke mesa montana

vsaka 130 g lir
2340
KUTOlimMIM
6 baby coni
x 2100 lir na
10 sorbello
X 2100 lir na
10 ghiaccioli
• 1400 Ur na
10 duetto
■ 3700 lir na
in ta teden mnogo
dobrih...
Urednlitvo, uprava, oglaanl oddelek
TRST, Ul. Monlacchl «, PR 559	Tal. (MO) 79 46 72 (4 llnf|a) TU 460270
Tal. (0461) 83382 (85723)
Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ Številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organlzacila in podjetja mesečno 120,00. letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS 61000 L|ubl|ana
Oglasi
Poitnl tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 10
žiro rqčun 50101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Čl.n tt«ti|.n»ke J zvez« Časopisnih II založnikov f IEG'
13. |unija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzd.1.1
in tisk* I
pr
Itrst
KD Fran Venturini
s sodelovanjem mladine od Domja In 8 Krmenke vabi na
TRADICIONALNO ŠAGRO
ki bo 13. in 14. junija 1982 na KRMENKI
DANES: 13. junija:
ob 10. uri odprtje kioskov;
ob 17.30 nastopajo: moški pevski zbor »F. Venturini* od Domja, zbor celodnevne šole »Ivan Trinko* Ricmanje, »Mara Samsa* Domjo pod vodstvom Fride Valetič, zbor srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline - vodi Vihra Kodrič;
harmonikarski ansambel Glasbene matice, od 20. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI, 14. Junija:
ob 17. uri odprtje kioskov;
od 20. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD.
Darovi in prispevki
KD Rdeča zvezda — Zgonik	Pod pokroviteljstvom
SKD Tabor — Opčine	Z S K D
zaplešimo,	zapojmo...
5. srečanje otroških folklornih skupin	
Na OPČINAH v soboto,	19. junija 19H2. ob 20.30.
DOM »JAKOBA UKMARJA* vabi na
t. SKEDENJSKO POLETNO PRIREDITEV
ki bo danes, 13. junija, na trgu pred škedenjskim etnografskim
muzejem
PROGRAM:	ob 17 00 odprtje kioska:
ob 19.30 začetek kulturnega programa;
NASTOPAJO: ženski zbor PD «Ivan Grbec* iz Skednja, mešani pevski zbor iz Skednja, otroški pevski zbor iz Skednja, folklorna skupina domače osnovne šole »Ivan Grbec*, folklorna skupina KUD »Karol Pahor* iz Pirana.
Sledil bo ples z ansamblom TAIMS.	VABLJENI
A SLOVENSKO /v \ PLANINSKO /SPOTI DRUŠTVO TRST
vabi srednješolce na 3-dnevni izlet 27., 28. in 29. junija po
slovenski transverzali k »Triglavskim jezerom«
iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohirlj.
Vpisovanje do vključno torka, 15. junija, na sedežu ZSŠDI -Ul. sv. Frančiška 20/11.
Julija v Nabrežini 21. razstava vin
V dneh 2., 3. In 4. julija 1982 bo v Nabrežini 21. razstava in pokušnja domačih vin. ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina. Na raz stavi lahko sodelujejo vsi pridelo valci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 700 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena k razstavi. Vpisovanja sprejemajo v občinskih u radih do jutri, 14. junija (soba štev. 16, g. Gruden).
8. SAGRA V PRAPROTU
bo 19., 20. in 21. junija 1982
Potovalni urad «Aurora»
vabi v juliju in avgusti' na tedenska bivanja v BOVEC - Hotel Kanin. Odliod avtobusa iz Trsta vsako soboto.
Cena enotedenskega bivanja s polnim penzionom na osebo (v dvoposteljni sobi s kopalnico) znaša 140.(XX) lir.
Informacije in vpisovanje: poto valni urad »Aurora* — Ul. Cicero ne 4. tel. 60 261.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
V	spomin na Tilierija Ruchina darujeta Silva in Elena 20.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pok. Viljema Kralja darujeta Sergio in Cvetka Va-tovac 20.000 lir.
50-letniki iz Križa darujejo 50.000 lir.
Boris in Norma Bogateč darujeta 250.000 lir.
• • #
V	počastitev spomina Draga Pahorja ob drugi obletnici smrti daruje družina 25.000 za tabornike RMV, 25.000 za Združenje aktivistov v Trstu in 25 000 lir za pevski zbor društva Tabor - Opčine.
V	počastitev spomina Vekoslave Košuta darujeta Lojzka in Viktor Bogateč 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju,
V	spomin na Evgena Pertota (Čenka) daruje Nada Kocijan -Klego 15.000 lir za Dijaško matico.
Ob prejemu priznanja Zlati krog daruje Peter Krmec 20.000 lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na pok. Marčelo Kralj
Padovan daruje Gizela Vidau 10
tisoč lir za Godbeno društvo V. Parma - Trebče.
V	spomin na bratrance Stanota, Viljema in Ivanko Kralj ter pok. Marčelo Padovan darujeta Ana in Miče Kralj (Trebče 15) 20.000 za KD Primorec . Trebče, 10 000 za godbo V. Parma, 10.000 za osnovno šolo Pinko Tomažič, 10.000 za Odbor upravičenih posestnikov - Trebče in 10.000 lir za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu.
V	spomin na Viljema Kralja darujejo Atilio in Miranda Kralj 10 tisoč za KD Primorec - Trebče ter Lucijan in Anica Malalan 10.000 lir za VZPI - ANPI - Trebče.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Pertot daruje Vida 10 (XX) lir za TPK Sirena.
Ob drugi obletnici očetove smrti darujeta Miloš in Dina 25.000 za KD Ivan Grbec in 25 000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Viljema Kralja daruje družina Sivitz 20.000 tir za nagrobni kameh župniku A. Rozmanu.
Namesto cvetja na grob Viljema Kralja daruje Alberta Marži 5.000 lir za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu. V isti namen darujeta Eda in Marčelo Žerjal 10.000 lir za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu.
Za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu darujejo Slano Kralj 7.000 Marjan Jevnikar 20.000 ter Nadja in 'Ivo JevrttkšT 20.000 lir.
V	spomin nn pok. Zoro Kralj da rti jejo za dekliški zbor Devin: Angela Legiša 20.000, Marta Tavčar
20.000,	Vlasta I-egiša 10.000, Breda Klanjšček 10000, Marija Klanjšček
10.000.	Zlatka Tavčar 20.000, Marija Legiša 10 000 in družina Brecelj 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Grl j vd Carli darujejo družine Per-
tot. Tanze, Caharija, Žbogar in Terčon 50.000 za SK Devin in 50.000 lir za dekliški zbor Devin.
Namesto cvetja na grob Stanota Kralja daruje družina Milkovič (Trebče 147) 10.000 lir za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu.
V	spomin na pok. teto Pepko Bla-žina roj. Kralj daruje Ivanka Si-moneta z družino 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
Ob 10. obletnici smrti prof. Andreja Budala darujejo sorodniki 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Staneta Carlija darujeta Vilma in Dani Žerjal (Dolina) 20.000 lir za KD V. Vodnik.
Dr. Drago Štoka daruje 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob tete Ide Metlikovec daruje Lidija Bastjan-čič 15.000 lir za ŠK Kras.
50 letniki z Opčin darujejo 25 000 za SKD Tabor, 25.000 za ŠD Polet,
25.000	za SZ Sloga in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja.
Ob 10-letnici smrti mame Ančke daruje hči Wilma z družino 10.000 lir za KD Lipa.
Ob priliki poroke Bonje Koren in Walterja Romana darujeio starši 50 tisoč za KD Slavec in 50,000 lir za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih.
V	nabiralni akciji 1982 daruje Stanislav Gruden (Nabrežina 38)
10.000	lir za SKD Igo Gruden in ŠD Sokol.
Za novi prapor PD Mačkolje darujejo: družini Udovič 60.000, N. N. 10.000, skupina žena iz Mačkolj 95 tisoč, bivša vaščanka 10.000, Darjo Tul 75.000, družina Odoni 10 000 lir.
Namesto cvetja na grob Izidorja in Rože daruje Karlina 10.000 lir za novi prapor PD Mačkolje.
N. N. (Trst) daruje 30.000 lir za dekliški zbor Slovenski šopek.
Ob prazniku češenj darujejo Udo-vičevi 20.000 za PD Mačkolje in 10 000 lir za Slovenski šopek.
Ob praznovanju 50-letnice daruje Sonja Košuta 10.000 za KD Vesna in 10.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk.
Ob drugi obletnici smrti sestre Marije D’Angelo in obletnici smrti očeta Rudolfa Verše daruje Danica Regent 10,000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ide Metlikovec daruje Lidija Baštjančič
15.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Rudi Mikesli daruje 5 (XX) in Pep-
ka Kobec 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
KD Rovte - Kolonkovec daruje
20.000	lir za Vesele godce iz Bo-1 junca.
Ob prazniki] VZPI - ANPI darujejo Silvano Košuta 11.000, Stanko in Vojko 7.000 ter Lenko (Nabrežina) 25.(XX) lir za sekcijo VZPI -ANPI Križ.
Ob 2. obletnici smrti dragega brata Draga Pahorja darujeta Marcela in Vida 30.000 lir za KD Ivan Grbec. V isti namen darujeta Marta in Franko 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
Polovalni urad «Aurora»
vabi od 3. do 10. julija na potovanje z letalom v GRČIJO z ogledom A-ten, Korinta, Epidavra in Miken ter minikrižarjenje med otoki llvdra, Aigina in Poros. Cena 505.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »Aurora* — Ul. Ci-cerone 4. tel. 00 261.
Praktična navodila Kmečke zveze
DEŽELNI PRISPEVKI ČEBELARJEM
V marcu je bil v deželnem svetu izglasovan zakon št. 17/82, ki predvideva pospeševanje čebelarstva v naši deželi. V deželnem zakonu je bilo predvideno, da bo za pospeševanje kmetijskih dejavnosti, posebno sadjarstva, dežela nudila čebelarjem določene prispevke. s katerimi naj bi reorganizirali in modernizirali svoje čebelnjake. Pogoj za vsako vrsto pomot'i pa je, da mora čebelar javiti količino in vrsto svojih panjev. To formalnost je treba izpolniti vsaki dve leti. Za leto 1982 zapade rok za predstavitev te vrste prijav 14. julija. Kmečka zveza in konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine pozivata vse čebelarje, naj čimprej opravijo omenjeno prijavo. Za izpolnjevanje prijav se tržaški čebelarji lahko poslu-žijo uradov Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/b ali pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Ul. Milano 19. Za člane konzorcija čebelarjev tržaške pokrajine je na razpolago vsak četrtek popoldne v uradih pokrajinskega kmetijskega nadzorništva predsednik prof. Trčelj, ki jim bo nudil vso potrebno pomoč.
KAKO RAVNATI S SPREMNO LISTINO
Kot smo že v prejšnjih mesecih poročali, bodo s 1. julijem stopile v veljavo nekatere spremembe v zvezi s spremno listino (bolla di accompagnamento). Za tiste kmetovalce, ki ne presegajo 10 milijonov lir prometa in so torej oproščeni izstavljanja faktur, registriranja in letnega prijavljanja Iva. ostajajo obveznosti do spremne listine v glavnem nespremenjene, to je, da v primeru prodaje svojih pridelkov niso primorani izstaviti spremne listine, če blago prevažajo sami ali kdo drug na njihov račun. Če pa blago prevaža kupec ali kdo drug na njegov račun, mora spremno listino izstaviti kupec. Tisti kmetovalci, ki presegajo 10 milijonov lir prometa in vodijo knjigovodstv Iva. pa bodo v primeru prodaje s 1. julijem 1982 primorani izstavljati to listino neglede na to, kdo bo prevoznik. Ker so obveznosti glede izstavljanja spremne listine spremenljive od primera do primera, vabimo vse zainteresirane kmetovalce, naj se zglasijo v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicprone 8/b. tel. 62984. kjer bodo lahko dobili nadaljnje informacije in napotke.
VAŽNO ZA UPORABNIKE KMETIJSKIH STROJEV
Kmečka zveza opozarja uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (Utenti di motori e macchine agricole), da morajo prijaviti morebitni ostanek goriva iz. leta 1981 in da lab ko zaprosijo za prejem goriva za tekoče leto najpozneje do 3«. junija. Obenem Kmečka zveza poziva tiste, ki omenjene prijave v prejšnjih letih niso predložili naj to čimprej storijo. V nasprotnem primeru bodo namreč kaznovani in to z odvzemom statusa UMA. Da ne bi bilo nepotrebnih zamud in težav, svetujemo vsem zainteresiranim, naj se čimprej zglasijo v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/b. S seboj naj prinesejo knjižico UMA.
Mali oglasi
ADVISER — uradi Ul. Santa Ceferina 5, tel. 62765 urnik od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 20.00. prodaja v Drevoredu XX. septembra lepo stanovanje z izrednim razgledom, šesto nadstropje, dvigalo, centralno ogrevanje, kuhinja, dnevna soba. spalnica, kopalnica, shramba, dva balkona, klet 55.000.000.
ADVISER - 62765 Ul. Belpoggio hiša zunanje prenovljena, stanovanje s kuhinjo, dvema velikima sobama, straniščem, shrambo, zelo ugodna cena.
ADVISER — 62765 Katinara stanovanje v vili z lepim razgledom, kuhinja, salon, dve sobi, sobica, stranišče, kopalnica, shramba, balkon, terasa, taverna, box, la sten vrt 145 000.(XX)
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HI8
TRST — Ul. Flavla, 22/3 Tel 040/818141
ADVISER - 62765 Felluga lepo stanovanje v vili, razgled na morje, izredno svetlo, 152 kv.m. namenjenih stanovanju s teraso 35 kv.m., balkoni, klet, box 155.000.000
ADVISER - 62765 Sv. Alojzij hiša stara 10 let, stanovanje v najboljšem stanju in z lastnim vrtom, zelo lep razgled, prostoren hodnik. dnevna soba. kuhinja, spalnica. sobica, kopalnica, shramba 81 .OtAl.OtK),možnost pogajanja.
ADVISER - 62765 Skedenj stanova nje, mala kuhinja, dnevna soba, soba. sobica, kopalnica, shramba, balkon, box za avto, vrt v solastništvu 60IKKUKKJ.
ADVISER - 62765 kmečka hišica v fazi obnovitve, v okolici Zgonika, z lastnim vrtom, možnost bivanja dveh družin.
ZAČASNO zaposlen v Trstu, Slove nec, išče večje stanovanje v Gorici ali okolici za dobo 2 3 let. Ponudbe na tel. (1481/87426 po 19. uri.
VELIKA izbira novega in rabljene nega pohištva — raznovrstni pred meti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih ce nah. Pohištvo Biecher, Ui. Istria 27 - Trst, telefon 750113.
V Rupi prodam obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za preureditev v manjše stanovanje. Telefonirati v večernih urah na 882 244 (0481).
telefon (040) 7946 72
DELAVCA TEHNIKA v fotolilogra-fiji ali fotomehaniki nujno išče slovensko podjetje v Trstu za stalilo namestitev. Pismene ponudbe poslali na Primorski dnevnik pod šifro .Fotolaboratorij*.
PRODAM vseljivo enonadstropno hišo pri Sv. Alojziju štiri sobe, kuhinja in WC. Telefon 040/743-784.
TPK SIRENA prodaja popolnoma novo jadralno desko imgradz. Cena 590.000 lir. Informacije na tel. št. 040/411-589 ali 943 689.
MOŠKI srednjih let išče žensko za skupno življenje staro od 40 do 50 let. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro »Poletje*.
PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (04B1) 780-47.
RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.000 lir — možnost pogajanja. Tel 040/811-565 od 12. do 13. ure.
ZAKONCA s priporočili iščeta na Krasu ali v okolici v najem stanovanje ali hišo za poletne mesece. Ni izključen nakup. Telefon (040) 64 382. '
PRODAM skoraj nov motocikel to-mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955.
IDEALNA POSODA UNICDURPI.US CR-18NI-10 iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z neomejeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak, Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel. (0482) 882-112.
PRODAM barvni televizor 26" znamke grundig z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. (0481) 83-535.
ODDAM v najem sobo in kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481-34220.
VELIKA izbira novega in rabljenega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher, Ul. dellTstria 27, Trst - telefon 750113.
n	
	
	
	
	
1	
GOSTILNA
BAR
TOBAKARNA
DEBENJAK NADA
TREBČE 17
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
9K
foto-kino
A
kontaktne leče
Ulica Buonarrotl K (prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77 29 96
Agraria
MOČILNIK
UL Udine 18 - Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA
■	GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSClCE SANITARIJE
O
LU
I-
o
RZELLO 4ERMEC
% ar *EUO C-mk/OMATO«
[ LAHDI8 & GVR )
o_._:
Crt^BILLMAN
34127 Trst
<o
Ul. F. Severo 42 Tel. 56920/02
KRZNARSTVO

Vam priporoča Izredne modele najbol|še kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravila In čisti Vaše krzno
ULICA S. NICOLO’ 33
Tel. 040/61-420
BREMA
/, ‘ /
/£//,•
KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
UL. MAZZINI 16
Vam predstavlja opremo /a kopalnice v naravnem kristalu. Moderne barve: «champagne», rdeča, bela, kromirana in temno plava
BREMA — vabilo v realnost ugodnih cen v Trstu
AGROTECNICA	
DARIO MASULL1	1(se za
•	SEMENA	^ •	GNOJILA	J	čebelarstvo
• KMETIJSKI STROJI	Ul. Trieste št. 75
• VRTNARSTVO	Tel. 0481/74155
	34079 ŠTARANCAN (GO)
J
Kosmina Sergij
Pralni stroj'! najboljših znamk po najugodnejših cenah
IGNIS - CAST0R - AEG
NABREŽINA Center Telefon 200-123
«6
Zastopnik Kuhinj kšk mOTClUZZO
TRST Ul Bniamonti 3 - tet 820/66 Ul. Di Vittorio 12 - tel 813301
!ll EDI MOBILI
obiščite nas na TRŽAŠKEM VELESEJMU PAVIU0N «E»
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059
OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosijivih cenah
■	Oprema
FODERAMI A. PERTOT
Ul. Ginnastica 22 - Tel. 795998 - TRST
Velika izbira moškega in ženskega perila, moških srajc,
ženskih oblek tudi s specialnimi merami za močnejše postave.
BBRB GRGIČ :	KAROSERIJA MEHANIČNA DELAVNICA CESTNA POMOČ
mToSaPde,avanica ™RIČE - TRST - 226161	•
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS	
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
dl A. Sorace
SEIKO
DOXA
T R S T
Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252

Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseli trgovinah, supermarketih in kavarnah.
PRJMO ROVIS