Tit, gg>AI
ivtep
I lilt, W IB! AT M FQgf QyWOl OF WW TOK, f. T. Wf Orfw gf the Fwldwt, l |.
F. m.
Vajveijt v
V«I ja n
Za pol leta...........
Za New Torte mIo leto Za laoMmitro celo loto
.. #600
- 3.60 .. 7.00 .. 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v A merilo.
The Lsrgest Slovenian Daily in the United States.
lined «r«y day exeept Sunday* and legal Holidays.
75,000 leaden.
L-
TELEFON: tt	17« OORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 170, -	- iTEV. 170.	NEW YORK, WEDNESDAY, JU LY 21, 1920. — SREDA, 21. JULIJA, 1920.	VOLUME XXVUL — LETNIK XXVTIL
FOSTER NAPOVEDUJE VE LIKO JEKLARSKO STAVKO
VODITELJ ZADNJEGA NAPORA SVAKI PRED STAVKO, KI BO IZBRUHNILA V ENEM LETU ALI DVEH IN TO KLJUB GARY-JU. — STAVKA LETA 1918 JE BILA LE UVOD.
M
—	Ko bodq zavri I«• jeklarske unije svojo sedanjo Vzgojno kampanjo ter vprizorile bodoči veliki naval. <la organizirajo jeklarske de-Ifcvee, -—- kar >.♦• Im> K&rutlilo v enem h tu ali de v h, —'bodo morale biti pripravljen«* na velikrmkt odpor kombinacije delodajalcev s tem, «la ji stavijo nasproti Še bolj velikanska delavsko kombinacijo.
Tako pravi William C. Foster, blagajnik in zakladničar United f Workers v svojt knjigi, ki je bila ravnokar objavljena in ki *e glasi: — The Greet Steel Strike and its Lessons.
Mr Foster priznaš povsem odkrito poraz, a ne kaže nikjer maloihišnosti. Povsem ,inijo daje nasprotno izraza svojemu mnenju. «la mora priti do nadaljnjega in še večjega boja, v katerem pa bodo <~m*Kali delavci. V otv«.rilnem poglavju pravi:
—	- Gary in njegov: družabniki bodo mogoče poskusili preprečiti neizogibno s trm, da bodo dovolili fake osemurni delavnik, po-v lian je pla< na papirju ter ustanavljanje tovorniških unij, vendar pa s«- lahko r-<e. tla b ulo jeklarski delavci ustanovili v svojih vrstah vrliko močnejšo kombinacijo, ki bo z drugimi strokovnimi organiza-t'ijiuii vred izvojevala industrijalno prostost.
Velika jeklarska stavka leta 1919 bo videti le kot uvoden popadek v primeri z vclikanskimi bitkami, ki se bodo vršile, če ne bodo oproščeni zasužrjeni jeklarski delavei.
F oster, katerega %o kapitalisti t značili kot ultra radikalca, boljši vika in I. W. \V. pristaša, prorokuje, da se bodo strokovne unije tako razvile. <la bodo v >tanu napraviti konec izkoriščanju kapitalistov ter odpraviliti mezdni sistem Konservativna politika strokov-nih unij je bila po njegovi izjavi v preteklosti le mimikrija. V na-daljnem pravi:
—	Sko/i več let so bili radikale v tej deželi v spi orne m prepričanja. da so strokovne nnije r c revohicijonadne; <la nimajo nobenega resničnega spora z radikalizmom in da le skušajo ublažiti trdo-sti potom politike milih reform. Slikalo se jih je vedno kot organizacije, katerim manjka inteligence, da bi zahtevale industrijalno prostost do poguma, da jo izsilijo.
Strokovni uuijonz'-m je po mnenju Fosterj« strogo revoUieijo-naren. To pa raditega. ker je sedanji sistem izključno kapitalistični.
Glede bodočnost strokovnega unijonizma pravi, da bo moralo priti k one."-no do spoj »ve vseh delavskih organizacij v eno veliko or gsnizacijo. \' celi njegovi knjigi je najti izraz One Big fnion le na enem mestu.
LA FOLLETTE NE BO KANDIDIRAL
Chicago, III , 20. juilja. — Poskusi, da sp organizira tretjo ve-l.ko stranko, ki naj bi pri jesenskih volitvah skušala iztrgati vod-sivo iz rok obeh strank, niso biil se opuščeni in iito velja glede po-skusa, da se prid<»bi miator La Pollette a kot kandidata te nove M ranke.
Voditelji liberalne stranke so danes objavili, da se bo La Follet-tt šr tekom lepa tedna odločil, če b« sprejel predsedniško nominacijo stranke v slučaju, da bi mu jo ponudili.
Delegacija zastopnikov nove stranke, ki se je na konvenciji odeepila od komiteja osem in štiridesetih, si« j,. o»rlrt>ila danes pri senatorji! v Madison, Wis., ter ga vprašala, če bo sprejel nominacijo. ki naj bi bila pozneje na konvenciji ratificirana.
Senator je povabil na posvetovanje eelo vrsto svojih najboljših prijateljev iu svetovalcev, — kot
VELIKA EKSPLOZIJ A V SAAR OKRAJU.
London, Anglija, 20. julija. — V Saar okraju se je završila ve. lika eksplozija zračnih bomb, kot s« poroda v neki brezžični brzojav ki iz Berlina. V bližini stanujoče prebivalstvo beži. ker se boji eksplozije plinskih bomb. V poročilu se glasi: — Vs|ed >amounetja raket je par ducatov zračnih bomb eksplodiralo z velikanskim pokom v mu-nieijskem skladišču nrkega prej-šr.jega nemškega artilerijskega parka v Saar okraju.
Vsi prebivalci sosednjih krajev so pobegnili, ker se boje eksplozije plinskih bomb.
•— Dvesto železniških vozov je pripravljenih za prebivalstvo, da hc moglo zapustiti ogroženi okraj.
NEMŠKI KABINET SE JE ZAČEL MAJATI
USPEHI KONFRENCE V SPA POMENJAJO VELIKO RAZOČARANJE ZA NEMČIJO. — ŠTEVILNI SANJAJO O ZVEZI Z BOLJ-ŠEVIKI. — NEMŠKI PREMOGARJI NE BODO POMAGALI FRANCIJI UNIČEVATI NEMČIJO.
JAPONCI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Slika nam kaže japonskega kapitana Tersoka (na desni), katerega je poslala japonska vlada na prijateljski obisk v Združene države, kapitana Uyedo, japonskega mornariškega atašeja v Washing-__tonu, ter generalnega konzula Kunasaki.
TURŠKI VELIKI VEZIR FERID BO PODPISAL
TROCKI JE DAL 62 OSEB POSTRELITI
ANGLIJA ODGOVORILA SOVJETNI VLADI
Sejk ul-Islam je odstopil. _ Boji Ruski vojni minister hoče na vsak Najbrže bodo prekinjena vsa popri Drinopolju so prekinili zvezo način izstrebiti korupcijo. — Od
se glasi v glavnem stanu lieralne stranke.
Istočasno se je zagotovilo senatorju, da je dosti denarja na razpolago za kampanjo v slučaju, da bi sprejel nominacijo.
Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati
v stari kraj ali pa za vožnje listka.
■ i
8edaj živimo v času negotovosti in slortbe, vsak skuša postat
hitro bogat, ne glede ne avojega bližnjega. Razni agentje in sakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane s* preko starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin reizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vprašanje
Naše denarne pošiljetve se ssdnji če« po novi sveži in na nov način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee Ijive izpisujejo, >
Včeraj smo račuuali za pošiljatv« jugoslovanskih kron po sle dečih eenah:
300 kron .... $5.70	1,000 kron____$ 18.00
400 kron ____$7.60	6,000 kron____$ 90.00
600 kron ---- $9 60	10,000 kron____$179.00
Vrednoet denarju sedaj ni stains, menja se večkrat nepriča kovano; it tegs rszlogs nanj ni mogoče podati natančne cene yd* prej. Mi rsčonamo po ceni istegs dne, ko nam poslani denar dospf v roke. - v
js poslati najbolj po DomesUo Money Order, all pe Draft.
Tvrdka Frank Bakesr, 89 Oortlaadt St., Hew York, N. Y
s Carigradom.
Carigrad, Turčij«. in. julija. — V protest proti zavezniškim pojro-jrm je odstopil šejk-ul-islam. Baje bo odstopih« tudi vet"* drugih kabinetnih članov.	»
Carigrad, Turčija. 19. julija. — Vsled bojev med (Irki in Turki pri Drinopolju jo zavezniška zve za prekinjena. Orient ni ekspres ni mogel odpeljati proti Parizu.
(trški uradniki izjavljajo, da se prodiranje v Traeijo še ni pričelo. Sempatam se vrše tudi spopadi med Grki in Bolgari.
Grška vlada še dosedaj ni pojasnila, zakaj so grf,ki artileristi obstreljevali neki francoski aero-plan, ki je bil namenjen v Carigrad. Zrakoplov se je moral prt Drinopolju spustiti na tla, ker je bil pilot ranjen.
London, Anglija. 20. julija. — Vojni minister Churchill je rek*1! danes v poslanski zbornici, da je poslala vlada veliko čet iz Indije v Mezopotamijo, kjer bodo nasto-jpili proti arabskim vstašem.
— Skrbeti pa ni treba nikogar — je rekel. — Angleško posadko v Romejki preskrbujejo aeropla-n; z vsem potrebnim.
5 do 20 let ječe.
NIKAKEGA MIRU ZA POLJSKO.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — (Kari H. Von Wiegand.) — Ruski vojni minister Trocki je od-ločno nastopil proti graTtarjem ft r je dal v zadnjem času post relit i dvainšestdeset oseb.
Med temi so bili skoraj večinoma vsi zdravniki, ki so sprejemali od rekrutov podkupnine ter jih razglašali kot nesposobne za vojaško službo.
Zdravniki so oprostili vojaške službe kakih osemtisoč mož ter sprejeli v zameno nad pet milijonov rubljev grafta.
Trocki je izjavil, da bo najod-ločnejše nastopi! proti korupciji ter jo bo temeljito iztrebil.
Več sto oseb je bilo obsojenih na petnajst oziroma dvajset let ječe.
Berlin, Nemčija, 20 julija. — V celi Nemčiji je opaziti največje {razočaranje radi zida konfereice v Spa, z ozirOm na katero jo pričakovalo povsem drugačne rezultate*kot one, katere so prinesli domov kancelar Fehrenbach in njegovi tovariši. Posledica teira je, da je staliče že itak slabotne sedanje vlade še bolj omajano in pričakuje se resignaeije dr. Walter Simonsa, ministra za zunanje zadeve ter ministra za narodno ekonomijo, Scholza. Š številnih krogih so prepričana, da je popust Nemi je z ozirom na dobavo premoga le zavlekel, ne pa preprečil zasedenje Ruhr okraja od strani Francije.
Ljudska stranka preti vsled dogodkov v Spa, da bo pustila na cedilu vlado, kar bi poiuenjalo isto kot padcc kabineta.
Razpoložene, ki prevladuje v Nemčiji, je razvidno iz kartonov, katere prinašajo nemški listi in iz članov, ki izhajajo na uredniških mestih
—	Prisiljeni smo bili, — pravi Frankfurter Zeitung, — prevzeti obveznosti, ki nam prete s poginom in uničenjem. Z ogorčenjem in obupom čutimo, da je postala naša neodvisnost vsled volje zmagal-* cev dvomljiva. Za trenutek nimamo nobene druge možnosti ostati pri življenju kot to, da s stisnjenimi zobmi skušamo storiti to, kar se nam zdi nemogoče.
Vse-nemški listi izjavljajo, da so se iluzije Nemčije razblinile v Spa v nič ter se stavijajo na stališče Hugo Stinnesa. velikega nemškega premogarskega magnata, da, je bila Nemčija v Spa zadavljena in osleparjena.
Taeglische Rundschau izjavlja, da je nemški arod obsojen na vedno večje suženjstvo, da le dobi hrane in njegovi sovražniki skušajo iztisniti iz njega /adnjo kapljico moči.
Iz Vestfalske se poroča, da bodo premogarji v naslednjem ledini sklepali glede tega, kako naj nastopijo proti zahtevi, da'delajo več ur na dan, da omogočijo izpolnjenje novih obveznosti, katere je sprejela Nemčija v Spa.
Maehlig, novi pruski minister za notranje zadeve je'Izjavi:
—	Pod nobenim pogojem se naši premogarji ne t>odo dali prisiliti k temu, da bi pomagali francoski industriji na noge, a obenem uničili nemško. Naši delavei ob Ruhr niso nikaki kuliji.
V tem razpoloženju se ozira večji del nemškega narorta v pričakovanju proti iztoku (To je isti nemški narod, ki je na naravnost nezaslišan in podel način v pričetku vojne sramotil z besedo m slikami vse, kar je bilo ruskega, ki je predstavljal Ruse kot največje barbare, živine v človeški podobi ter golazen, katero je treba zafte-ti. Da, časi se izprem»njajo in "špot" je padel Nemcem samim v \aržet.) Zmage boljševikov imajo na številne, tudi reakcijonarce o-
NAJVEČJI ZLOČINEC ANGLI JE VŠEL V AEROPLANU.
London, Ancrlija, 20. julija. — Odgovor ruske sovjetske vlade na angleško poslanico plede premirja s Poljsko je v bistvenih točkah odkonil angleške mirovne predlo-jre, — kot pravi tukajšnji Times, ki je priobčila izvleček iz odgovora Sovjetov.
Dokument je zelo dolg ter ga bo vlada v kratkem priobčila v celoti.
Boljseviki odklanjajo predlog, do bi prišli v London na mirovno konferenco, ker ni Anglija nepristranska. Nasprotujejo tudi predlogu, da bi pripustili k konferen-
Pariz, Francija, 19. julija. -Tukajšnja policija zasleduje mo-/.::. ki je označen kot "največji kriminalec" Anjrlije. Jz Londona je pobegnil najbrže v Francijo v aeroplanu. Za aeroplan je baje plačal velikasko svoto denarja. — Policija je mnenja, da je v zraku premagal svojega pilota ter pristal "nekje v Franciji".
PRIZNANJE NOVEGA REŽIMA.
čarljiv upliv. Vsi sanjajo o zvezi z ruskimi radikalei, ki bodo prema-
gajanja glede trgovske zveze. __Poljsko ter pomagali Nemčiji oprostiti se okov suženjstva, v
Millerand govori o intervenciji.'	so zavezniki vliovali Nemčijo. Grof Reventlow pridiga sedaj
__|doktrino: — Skozi boljševizem k monarhiji. — Celo trezno misle«'-i
London, Anglija, 20. julija. _ trgovci vidijo v tem neko očarljivo fata morjrano. Govori se o tem,
da bo na milijone Nemcev pohitelo pod boljševiske zastave, če bo treba iti z botjševiki proti Franciji. Med delavci je čuti naslednje: Ce bodo prišli boljševiki, bomo razbili Francijo ter vse kapital is! č-ne države.
Istočasno pa se je izvedelo, da nameravajo nemški špartačani, obodreni vsled uspehov njih ruskih tovarišev, vprizoriti novo rde. o ustajo, jti naj bi izbruhnila v Hamburgu. Koliko je resnice na lih vesteh, dosedaj še ni bi<o mogoče ugotoviti.
Danes zvečer bo Anglija odgovorila na noto ruskega zunanjega ministra Cičerina glede premirja s Poljaki.
Odgovor bo skoraj gotovo jako, oster. Najbrže bodo med obema državama prekinjena pogajanja glede trgovske zveze.
.Pariz, Francija, 20. julija. — Ministrski predsednik Millerand je danes v trgovski zbornici razpravljal o ultimatu, katerega je poslal Lloyd George sovjetni Rusiji.
}Ied drugim je rekel tudi naslednje :
— Francija bo držala besedo in prepričan sem, da jo bo držala tudi Anglija.
Gen. Wrangel si je priboril na jugu velike uspehe proti boljše-vikom. Vstanovil je vlado, ki priznava vse obveznosti bivše ruske vlade. Simpatije naroda bo dobila potom svoje agrarne reforme.
Mexico City, Mehika, ID. julija. Vlada provizoričnega predsednika do la Iluerta je priznala bolivij-sko vlado.
s temi državami že sklenili mir.
Glede Poljske opozarja sivjet-ska vlada, da je predlagana črta za premirje neugodna za Poljsko in da so boljševiki pripravljeni v
direktnih pogajanjih s Poljsko., c: delegate baltiških držav, ker so dovoliti slednji bolj ugodno črto.ni glavnega stana komisije. ~
TURČIJA NE BO PODPISALA?
London, Anglija. 19. jidija. — V neki brzojavki iz Carigrada na Daily Telegraph pravi Pervieal Landon, da Turčija nikakor ne bo podpisala mirovne pogodbe.
—	To se bo lahko zgodilo potom direktne odklonitve, — je iz javil, — ali potom resignacije ministrstva ali pa odstopa snltana. V* vsakem slučaju bi bilo takoj u-veljavljeno vojno stanje in položaj bi postal zelo težaven, kajti vojaške oblasti bi stopile na mesto sedaj obstoječega režima naj višje komisije. Še bol^ resno pa je, da bi bil celi aparat pogajanj naenkrat prekinjen. V istem tre nutku bi postal vsak otomanski podanik sovražnik.
—	Le najbolj stroge odredbe bi bile v stanu biti kos položaju in to prav posebno vpričo dejstva, da se dogajajo skoro vsako no£ politični umori v neposredni blili-
FEJSAL SE HOČE BORITI PROTI FRANCIJI.
London, Anglia, 19. julija. —
SIRCI SO
ZAČELI RATI.
MOBILIZI-
London, Anglija, 19. julija. —
Splošna mobilizacija je bila od- Neka francoska brzojavka iz Je-rejena v Siriji na odgovor na f ran I ruzalema naznanja, da so začeli eoski ultimatum na kralja Fejsa- Sirci v odgovor na francoski ulli-la, v katerem se je zahtevalo, da matum mobilizirati. V brzojavki mora slednji priznati francoski je nadalje tudi rečeno, da bo f ran-protektorat nad Sirijo. Tako sejcoski poveljujoči general Gounard glasi v poročilu, ki je dospelo na začel prodirati proti Damasku, če londonski "Times" iz Jeruzale- nc dobi zadovoljivega odgovora, ma. V poročilu se glasi nadalje,;----1
da bo general Gouraud, ki vodi francoske čete, zasedel Alepo in Damask, ee ne bo dobil do ponedeljka zadovoljivega govora.
V nekem nadaljnjem poročilu na Times se glasi, da napredujeja francoske čete v smeri proti Damasku in da vodijo s seboj tanke in aeroplane v velikih množinah.
ZDRUŽENE DRŽAVE IN JAPONSKA.	_
Tokio, Japonska, 19. julija. — V svojem nagovoru na gospodsko zbornico je pred kratkim Ičize Hatori izjavil,'da se Združene drŽave oborožujejo, ker ne razumejo Japonske. Amerikanci, — je dostavil, — ljubijo mir, a če bo Japonska sprejela narodno obrambno predlogo, bodo postale Združene države pozorne vsprieo vedno rastočega oboroževanja Japonske.
Ministtrski predsednik Tiara je v svojem odgovoru izjavil, da nima Japonska nikakih agresivnih namenov. Ona želi le izpopolne-nja svoje narodne obrambe, katerega se ne sme pod nobenim pogojem zanemariti. _
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORI&KO IN NOTRANJSKO.	I
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjimi razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja«* tve italjanskih lir po sledečili cenah:	- m
60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir
$ 3.70 $ 6.80 $20.40 $32.00 $64.00
n
n1
Vrednost denarju sedaj ni stal* na, menja se večkrat nepričakte vano; i/ tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna* prej.
Mi računamo po eeni istega dn9f ko nam poslani denar dospe X roke.
Denar nam je poslati najbolj pd Domestic Postal Money Order, all pa New York Bank Draft
Tvrdka Frank BakieO $2 Cortlandt St., New York, N,
GCAS NARODA, 21. JUL. 1920
GLAS NAHODA"
*** (SLOVENIAN DAILY)' Owned and Published by
s 8LOVENIC P UBIJ SHIN O COMPANY
(• corporation)
F WANK UKHW. Praaldant__LOUIS BENEDIK. Treasurer
Sualnaaa of tha Corporation and Addresses of A bova Offlclarai •3 Csrtlewdt tret. Borough of Manhattan, New York City, N. V.
Naroda-lzhajaveak dan Ixvzamil nadaij In praznikov.
la sets lata velja Hat is Amsrtko
In Canada la pal lata Ca Mrt lata
2a New York z* celo late M 00	za pol lata
(3.80 Za Inozamatvo za celo leta I2.M	za pol leta
•K
M .00 •7.00 M.0C
O LAS NARODA
(Volca af the People) laauad every day except Sundaye and Holiday« __Subscription yearly $*M
Advartlaamant
Doplel braa pod p tee In oaebnoatl aa na priobfujejo. Denar naj a« blacovoU podil Je ti »• Ma«ey Order. Pri spremembi kraja naročnikov proelmo, da ae nam tudi preji-.	«Ua bivallftCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Cortlandt Street. Bor
OLAS NARODA
ouob of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2*70
Konec Hohenzollernca.
Kak slikovit pr;r.or je bil in kako navdušuj«*'- za vsa monarhi stona sna. ko je jah;d prejšnji kajzer Viljem pri vojaških paradah li.t •'•»•In svojih šestih 1 nov! Slika kajzerja. jahajoeega na eeln svojih sinov j» pri i5ia v v^e ilustrirane li>te eiviliziranepa sveta. Vsa /uanifiija s«> ka/.ala. d.* je *re»'a Hobenzollernske hiše močno ukoreninjena in s» si sinov prejsnjr«:« kajzerja je dajalo navidez Jamstva, ds bo la sreea obstajala »e naprej.
Star pregovor na pravi, da ni vezati nikakih vernih vezi z močmi in silami usod*. '/, največjih višin je holienrollernska vladarska družina v teku par 1« t patlia v brezdno brezpoinembnosti in samomor princu Joahima. najmlajšega sina prejsnjepa kajzerja. spominja na Ivanu'nost prigovora, kako opoteča je sreča sveta in kako minljiva je slava, kako puhla in brezpomembna. Ta dogodek nam kaže, da so izgubili » lani hohenzolb ruske družine vse zaupanje v same sebe. kakorhifro m» bili prisiljeni skrbeti sami zase. ne pa živeti ter -»e postavljati naokoli jh» svetu z denarjem, katerega jim je da jsl nemški nsrod v svoji bedasti lahkovernosti.
Nezaposlenost, napačno in varljivo upanje, da se lmdo vrnile
-tare razmere, obup. da je moplo priti do kaj takepa, _ vse to je
napotilo padlepa prima, da je obrnil proti svojemu srcu revolver ter napravil koner svojemu mlademu življenju.
Svet * splošnem n - bo s tem ničesar izpubil, a kakšen udarec je to za izpnanca v Doom, to si vsakdo lahko predstavlja.
Turki morajo podpisati ali pa iti.
S tem, da so se neprestano posluževali sladkih besed ter umet i osti zavlačevanja, v kateri se je nekoč najbolj odlikoval sultan Ab «iul Hamid, so turški dipbmiatje izčrpali vso potrpežljivost zaveznikov. Iz Versailles« j- šlo v Carigrad sporočilo, da mora Turčija ali podpisati mirovno pogodbo v teku desetih dni, ali da pa bodo zavez rnki izpnali Turke iz Evroj>c enkrat za vselej.
Vaprieo te stične alternative si svet prav nie posebno ne želi. <'a bi Turki podpisali. Vsi bi rase videli, da bi Turki v resnici izpinifi i/ Evrope. Kno največjih razočaranj dobe. ki je sledila sklenjenju 1 remirja je bilo, da je bilo iztiranje Turkov, s katerim je računalo človeštvo, preloženo Sedaj pa so bila tozadevna upanja zopet oživljena. —
Stoletja trajajoči rekord Islama v Evropi je bil oni tiranske nadvlade nad razcepljeno krščansko večino. Pod nemškim protek toratom so dosepli Turki rekord svojih prozodejstev m tem, da so pomorili ali do smrti izstradali 800,000 Armencev ter tudi veliko ste mIo (irkov in drupih kristijanov, ki so prebivali v ozemljih nekda jepa tnrikepa tesarstva. Edini izpovor, da se pusti Turka v Čari pradu je bil, da je predstavljalo razpolaganje s tem mestom mučen in *koro nerešljiv problem.
Zanimivo hi bilo videti, kaj bi se zpodilo v slučaju, da bi Turki sklenili iprati svojo ipro do konca. Če pa bodo podpisali do 27. julija, bo svet za eno upanje revnejši.
precej častno zastopan na pev-certu v Younpstownu, Ohio, ki se ima vršiti meseca septembra. Stari "Bled" se je tudi predramil iz dveletnepa spanja ter dokazal, da še živi. Zbralo se je kakih šestnajst pevskih moči ter si zbrali za pevovodjo Mr. Ivana Potokarja, nekdanjega sopevea pri istem društvu. Njegova vztrajnost je dokaz., da se da mnogo doseči, ako se ima resno voljo. Danes se sme on kosati z dobro izurjenim pevovodjem in tudi v kompozicijah obeta še mnogo uspeha, ker že prva skladba "Jugoslavija" je temu dokaz, da je še mnogo pričakovati od njega. Pevei v C-one-mairph. negujte petje in lepo slovensko pesem! Hodite redno k vajam in videli bodete kmalo uspeh, na katerega bodete lahko ponosni. Za vzgled naj vam Ik> "Rodoljub"!
Iz starega kraja je dospelo nekaj deklet. Prošli teden so prišli dve hčerki in sinček znanega pekovskega mojstra Mr. Ivana Sav-nika v Cairnbrooku. Kakor se jim na obratu pozna, niso toliko trpeli ljudje kot se je vedno pisalo. Vsaki sem došli izgleda mnogo bolj rejen in zdrav kot so tu živeči rojaki.	V—h.
Bon Air, Pa.
Ker sem zvest ekatelj (»las Naroda. hočem nekoliko opisati tukajšnje razmere.
Tukaj nas živi le malo Slovencev in smo zaposleni vsi v premo-gorovih. Dela se vsak dan s polno paro, zasjpži se še precej dobro in delo se lahko dobi. Ako kakšen Slovenec ni zadovoljen s svojim zaslužkom kje drugje, lahko i pride sem.
' Tukaj imamo svoj Slovenski D« »m. Društvo "Bonairski Slo-Jvenci" št. 79 SDPZ. je sklenilo na svoji redni seji dne 11. julija, da priredi veselico v soboto 24. juli ja. Kakor se sliši, bo dosti zabave. Tukaj je dobro podnebje. Ako katera Slovenka ali Slovenec pride sem, bo dobro postrežen. Ta kratkega tudi dobimo po $4.50 kvart in smo vsi zadovoljni. Vsak pravi: dober je. Torej društvo vljudno vabi vše tukajšnje rojake in rojakinje, kakor tudi one iz okoliee Johnstownn. da nas blagovolijo posetiti omenjeni dan. Fantje, pripeljite dekleta in možje svoje družine, kajti nudi se vsem skupaj zelo prijetna zabava. Preskrbljeno bo vse najboljše za grlo močiti ter želodec krepčarti. Ilratje in sestre, delujmo vsi skupaj eden za drugega. Torej na veselo svidenje na veselici dne 24. julija!
Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naroda, kateremu želi veliko uspeha zvest naročnik
Peter Bukovec.
Slovenske
novice.
D
opisi
i	Johnstown, Pa.
Smrtna kosa je zopet zabela ko
*i*i i^d vašimi rojaki. V Cone-manp ie dne 16. t. m. umrla *o-p. it eznanega rojaka Frank Z*.je« Bolehala je skoro pet let t a «u*ieo. kar je povzročilo tudi •■oprogu mnnffo trpljenja in stroškov v tem č«su. Pogreb *e je vršil r nedeljo popoldne oh obilni udeležbi občinstva, kar znači, da je bila pokojniea čislana pri ljudeh. Na grobu ji je |>evski zbor društva "Bled" zapel "Nad zvezdami " v zadnji pozdrav. Pokoj-j niea zapušča poleg soproga še 4 otroke. Starišem Spendal je umrl sinček Alojzij in sicer za pljučnico v ataroKti desetih let. Bil je bolan nekako en teden. Preostalim naše sožalje.
Roparji in vlomilci se vedno bolj pogosto oplašajo. Se ne dolgo. ko| so se oglasili pri druž;ni Krebelj v Conemauph; vlomili s« v hišo' ter izropali ves denar, kar so ga zamogli najti, in sicer več stota-1 kor. Poslužujejo se pri vlomih nekega praftka. ki uspava ljudi, da se ne prehude. To se je opa-( lilo že v vač slučajih. V noči 17. t. m. je bila okradena kmjačnica našega rojaka Mr. Florijan VI-i rants na Morhamu. Zlikovec jo vdrl skozi okno ter odnesel šest novih oblek v vrednosti okrog' $300. K sreči je bila tatvina po policaju opažena ter tako prepre-, ceno, da ni ropar pobral še več. blaga, katerega je bil k oknu zlo-!
W, <UWtra odadw J
kratno. K^r so se zabeli naseljevati v ta kraj dokaj čudni elementi. je vredno, da so ljudje o-prezni. Zlasti v zadnjem času je < 'anrbria Steel lomp. importirala vsakovrstne barabe iz vseh kotov Amerike, posebno veliko črncev, ki potovo jim ne diši preveč trd » delo. Namen konipanije je, da se izpre belop<»ltne in orpanizirane delavce ter se nadomesti Iste s >tavkokazi. da bi bil v slučaju stavke na ta način vsak odjvor od .'traui delavcev zlomljen. Poleg tepa je namen kompanije prozoren tudi, da hoče belopoltne ljudi in posestnike v Franklinu polagoma izpodriniti. nakar bi zelo poceni dobila prostor za razširjenje tovarne, po čemur že dolgo vrsto let hrepeni. Lokalne oblasti so ali brez moči. ali pa nočejo o tem početja ničesar vedeti, da bi »e tako početje zahranilo.
Dne 18. t. ni. se je vršil piknik slovenskega pevskega zbora "JugoslavijaTega piknika sta se udelexila še dva pevska društva in sicer Pevsko in izobraževalno društvo "Bled" iz Conemaugh in Hrvatsko pevsko društvo iz Cambria City. Vsako društvo je zapelo nekaj pesmic, nakar so pevci zapeli skupno "Slovenec, Srb. Hrvat" kot zaključek programa. Uspeh prireditve je zelo povo-Ijen. a gotovo bi bil še sijajnejši, ako bi ne bil de« pokvaril nekoliko zabavo ravno v sredini vspo-reda.
Kakor s? obeta, bo Jolmst^rn
Cleveland, Ohio.
Zadnje čase je došlo Lz starega kraja precej lepih "cvetk", kar[ je vzbudilo pri tukajšnjih doma-i čih gospodičnah precej nevolje. j Fantje so pa veseli, ker bo vsaj kaj na izbero. V starem kraju je' med nežnim spolom veliko zani-! man je za Ameriko, ker je baje tu fantov na izbero. Kmalu se bo reklo: Fantje, bežite — dekleta gredo!
V torek l:i. julija je utonil v jezeru 121etni Rudolf liarbas iz^ 4:J. ceste. Pokopali so ga Iti. julija. V Cuyahoga reki so se 16. julija utopili trije, dva fantka in en moški. Eden se je utopil, ko je plaval; drugi se je igral na po-j molu. ko je padel v vodo in uto-i nil; tretji je po mnenju policije! napravil samomor. Prvi se pišei Mihaelango iz vzhodne 79. ceste; drugi je neki Frank Privic iz; Randolph, W. Va., in tretji je Peter Malic iz Rixerbed Ave.
. Emil Fedak iz 4210 Reservoir; -■*ve. je nesel kavo svojemu prijatelju. ki je bil prikrajšan na; svoji svobodi za vrati mestne jet-nišnice. Stražnik mu ni verjel, da bi bila v tisti stekleničici kava. ker je dišalo po alkoholu. In sledilo je, da je bil Fedak zadržan radi kršenja prohibistične postave. Kavo pa so dali mestnemu ke-mistu — no, ne mislite, da bi jo popil — ampak da naj jo preišče, če je v nji kaj alkohola. Dne 16. julija se je vršila obravnava. Pred! sodnikom je stal ubogi Fedak,t poleg njega pa priea, mestni ke-J mist. Sodnik Beebe pa je vprašal: "Je bilo kaj alkohola v ka-|
vi!" Kemist: "Da. sodnik, našel sem ga le okoli 63—100 od enega procenta. Ta ne bi upijanil nikogar. On je imel le steklenico, v kateri je bilo preje žganje." Hm, Fedak je imel velik strah, toda bil je oproščen. — Le glejte, da ne boste nosili po žepih takih steklenic!
Mesto rezancev je dobil v juhi Stefa n Bodnar igle od gramofona, vsled česar je moral iti v bolnišnico, žena pa bo dobila svoje.
Euclid, Ohio. '
Zadnje Čase se veliko piše o na-' rodnih domih. Dolgo že ni bilo ni-i kakega glasu o tukajšnjem Jugoslovanskem Narodnem Domu in si boste morda mislili, da nam je zlezel v zemljo. Temu pa ni tako. Ako <<mo bili toliko zmožni, da smo vsejali seme in ga gojili toliko časa, da se je razvilo v krasno stavbo, potem bomo tudi gledali, da se širi in dviga še naprej. Vse-jra zaenkrat nismo' mogli izgoto-viti, ker si moramo najprej nekoliko opomoči, pač pa smo napravili toliko, da nam odgovarja za prvo silo. Naša dvorana je dobro obiskana, vsako nedeljo se vrši veselica. Ako nimajo veselice naša domača društva, pa pridejo sosednja iz Collinwooda in Cleve-landa.
I>ne 11. julija se je vršila slav-nost. Tukajšnje društvo Zavedni Sosedje št. 15S SNP.T. je obhajalo desetletnico svojega obstanka in »benem tudi razvilo svojo društveno zastavo. Udeležba je bila precej velika, akoravno je bilo slabo vreme.
Monarhistično gibanje v Avstriji.
Monarh istimi elementi v Nem-'čutile in bodo s tem neposredno ški Avstriji imajo, tako kakor prizadete. Danes je mir med dr* povsod, svojo največjo oporo v žavami, nastalimi na terit oriju biv-klenkaleih, ki silno žalujejo za še monarhije, v veliki meri od" svojim odstavljenimi katoliškimi visen od tega. če obstoji v Avstri-Habsburgavei .Klerikalei na vseh j išenadalje sedanja koalicija, ali straneh skrivno rujejo ne samo pa se razbije, v katerem slučaju proti socijalnim demokratom, tem- bi tako ojačena nastopila tudi inr več tudi proti republiki in proti'perijalistiena klerikalna Madžar-obstoju države same. Sanjajo o no- ska...
vi združeni južno nemški državi,	_
h kateri naj bi spadale predvsem
alpske dežele avstrijske ter Ba- OBSEDNO STANJE V KITAJ varska, ki naj b ise ločila od Nemčije. Za cesarja ej novi državi bi postavili krščanskega Karla Habs* burga ali pa eksprinca Rupreta Bavarskega. Da mislijo in delajo na to popolnoma resno, je gotovo. Gnezdlo teh monarhistieni.h pre* obratnikov je "das heilige Land Tirol", kjer so monarhisti razdelili svojim pristašem celo že mno-
SKEM GLAVNEM MESTU.
go orožja in munieije. Eden izmed voditeljev tega gibanja je neki dr. Heim. — Prilike v Avstriji se morda še znatno izoremene, če dol»e klerikalci moč v svoje roke — cvetela bo najhujša reakcija ia ekcesar Kari na ta račun najbrže ž eod samega veselja spet močno
Šankhaj, Kitajska, 17. julija. — Dne 15. julija se je vršil prvi več-j: boj med pristaši generala Tvan-čijuja ter onimi generala Vupcj-fu. Obe stranki sta imeli precejšnje izgube.
SINCLAIR HOČE ZOPET VSTOPITI V SOCVAL. STRANKO.
Znani ameriški pisatelj Upton "Sinclair, ki je bil pred tremi leti izstopil iz soeijalistične stranke, je včeraj prosil, naj ga stranka jznova sprejme. Pred tremi leti se
popivat Če bi v Avstriji res zma-ini strinjal s politiko stranke, segala klerikalna reakcija, bodo so* daj pa pravi, da te razlike več ne
setae driave to teto neljubo ob-'obstajajo.
Peter Zgaga
Gospodični, ki me vprašuje za-stran kislega zelja, povem, da bo tudi kislo zelje prišlo na vrsto,
če mi sporoči svoj naslov.
• * •
Če se bo moda tako krajšala, bo kmalo napočil čas, ko bosta dva črnuška predstavljala žensko kopalno obleko.
# * •
Če dandanašnji politik ne ve ničesar povedati, začne zmerjati Wall Street.
* * *
—	Zakaj pa pretepaš kunce s palico ?
—	Malo jih bom zdivjal. Pečeni divji zajci so namreč boljši kot pa domači.
• . •
Princ Aleksander je bil v Ljubljani. Da bo jadransko vprašanje kmalo rešeno v splošno zadovolj-nost, je razvidno iz notiee, ki jo jr* objavil "Slovenski Narod":
Kraljevič je bil tudi na ljub-l.iaskem gradu. Ko je dospel na stolp, je bdo njegovo prvo vprašanje, v kateri smeri leži Trst. To j-- jasno znamenje, kako zelo se
zanima za jadransko politiko. • •
*
Za počt!
Pasje duše.
Kakšni so slovenski klerikalci, je razvidno iz naslednjega:
"Slovenec" z dne 17. avgusta 1916 je pisal v uvodnem svojem članku:
NAS CESAR.
Očeta imamo.. OC-efov dan
piaznujemo____ Ljubezen je moč
na, ljubezen je sila, ki svet premaga. Močnejša kot sovraštvo, sil-nejša kot smrt je ljubezen Življenjski čar te ljubezni ogreva vsa srea naše širne države. Avstrija ji nepremagljiva, ker ima svojo silo sama v sebi. ker ni nikak tak držaVno-pravni mehanizem, ampak ima svoje korenine v ljudskih sreih. Neka skrivnostna moralna sila živi v tej državi, ker so zasidrane njene korenine v vsakem teh milijonov ljudskih src.. Vse slovensko ljudstvo, polno vdanosti in ljubezni do Najvišjega prestola ta dan ponavlja prisego zvestobe svojemu vladarju....
Slovenec stoji junaško in sc ne da ukloniti niti strahu, niti dvomu, trdno prepričan, da je namenjeno od božje previdnosti, da bo slovenski rod do konea dni močno zasidran v državi našega Očeta!____
Zato se združuje ves slovenski narod z navdušenjem klicu:
Bog živi našega cesarja!
"Slovenec" z dne 27. junija 1P20 poroča ob priliki prihoda regenta Aleksandra v Ljubljano sledeče :
VAlsA KRALJEVA VISOKOST!
Danes pozdravlja Slovenija v svoji sredi svojejra narodnepa kneza ki sra je sprejela z vsem v danih razmerah mogočnim zunanjim sijajem, gotovo pa z vsem tistim prekipevajočim navdušenjem, z vso tisto odkrito prisrč-nostjo, udano hvaležnostjo in globokim spoštovanjem, ki ga je zmožen narod, ki po tisočletnem rob-stvu prvikrat zopet pozdravlja simbol svoje svobode in svojega odrešenja.
Naše sanje so izpolnjene. Kakor frniks iz pepela se je dvignila iz razvalin svetovnega požara zlata svoboda ob združenju z brati Srbi in Hrvati pod vodstvom junaške narodne dinastije Karagjorgjevi-čev. Beli orel je razprostrl svoja zmagoslavna krila nad vsem tro-edinim narodom, ki v svoji državni edinstvenosti vidi pogoj in jamstvo svoje raoči in svoje bodočnosti. Trdna in nerazdružena je vez, ki smo jo sklenili po svoji svobodni odločitvi, baš zato tem trdnejša in vekovita, ker je izraz naše lastne proste volje.
V imenu tega slovenskega naroda, v imenu tudi naših še.neod-rešenih bratov, ki so in ostanejo integralen del našega narodnega telesa, in ki ne bomo nikdar pozabili na nje, kličemo Njegovemu Veličanstvu presvetlemu kralju Petru I. in Njega Kraljevski Visokosti našemu presvetlemu presto-lonasledniku-regentu Aleksandru trinrtai žiTio!
ifugnsliimmska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Srimrrta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
M Uradniki Prrtsednlk: MIHAEL ROV AN 3 JI a.
Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box
106, Pear Avenue, Lorain. O. Tsjnlk: JOSEPH PISHLEB, My,
Minnesota. Blagajnik: QUO. L. BBOZICH. WOj.
Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtiitn: LOUIS OOSTELLO, Sallda, Colo.
Trbovnl Zdravnik.
Dr. JOS. T. GRAHEK, 843 H. Oble Street. N. 8, Pittsburgh, Pa
JOHN OOU2B. Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0641 Avenue M.
So. Chicago, IU. IYAN VABOGA, 5126 Nstrons Alley. Pittsburgh, Pa
Q REG OB J. PORENTA, Box 176, Bl»
Diamond, Wash. LEONARD SLABODNH, Box
Ely, Minnesota. JOEN RUPNIK, S. *. Box 24, Bxporfc Pa.
JOHN PLAUTZ Jr„ 432-7th Ari- O*
I omet. Mleti. JOHN MOVERN, «04-2nd At*. Dnlstfc
Minnesota MATT. POOORHLO, T W. Msdlfos St« Chicago, HL
UnrifTtlnl Ofly.
RUDOLF PERDAN, 602* St Oslf
Avenue, tlerelsnd, Ohio. frank Skrareo, 4*64 Washington
St., IXMivpr, Colo. GREGOR HRFŠČAK, 407 =3 6th' AtC«
Johnstown. Pa Ijftnotino glasilo! "GLAS NARODA*
Vse sfrarl tikajoč* se uradnih «a<!ev kakor tudi denarne putiUJater naj se pottljsjo na glamega tajulka. Vse prttotbe naj se {loftlljajo na predsed-i nlka porotnega odbora. PniAnJe za eprejem »*oTib članov ln sploh vsa adrav* ■Mka^fpričevala se naj poftiljajo na vrhovnega r<!ravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed nota se prlj*>roča vsem Jugoslovanom __ obilen pristop. Jednota poslnje r>o "National Fraterual Confess" lestvlcL V blagajni Ima okrog gHOO.Ono. (tristoti«^ dolarjev). Bolnlilklh podpor, od* fkodnln, ln p<mnrtnln Je l^plaJala ie naj polJnigt mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tisoč rednlb članov(l<-e) ln okrog 3 tl»«oč otrok v Miadlnskea oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih olovenaklh naaelblnahi Tam. kjer Jih 8e nI, priporočamo VHtanov'.tev norih. Kdor iell postati član naj se cglasl pri tajniku bliiaojta društva J>:KJ. 7.a vrtanovltev novih druftteV se pa obrntte na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl a 8 člani sil flanicemi
Avstrijski državna bramba NAZNANILO IN PRIPOROČILO
je dobila nove uniforme. Pokriva-	--
la so oblike ruskih «*« pn-. odznaki Rojakom naznanjamo, da potu-« šarže so na rokavih.	j" p" dr/;tvi Illinois nas n»j.tk
Kj»- je moj m«'/., kateri mi ni /,.-' ♦i 1 t-i prav ni - j>ivitI * .f.u. ^t-ni| pri slaliem . zdravju r.olt velike draginjo in ponianjk;: ja. Pro sint tfa, da ni i oglasi, ali pa ire kdo ve za njeg-»v naslov, da1 mi p'<r«"'a. - Noža Dr/nnir.1 Arnovo	41. jr.šta Arti«"-e'
l>ri Brežicah, štaj»-rvk.,T Jugoslavia.	JI 22- 7
HARMONIKA NAPRODAJ.
Imam eno štiri vrst no harmoniko Luhasovega izdelka. .]»• kakor; nova. p<^K>lnoina v dobrem >ta-l nju, ker ni bila dosti rabljena. Dobil sem jo pa pred vojn... Prodani jo radi pomanjkanja in bolezni. Kdor jo ž<-li kn|u;i. naj piše ali se j>a ost-bno oglasi. Naslov: John Sei-shen. Iif>x 401. Claridge, Pa.	7 '
PARMA NAPRODAJ.
Proda sc l")i) akrov obsegajoča farma blizu mesta. akrov debelega gozda, drugo ]>ašnik. travnik in njive vse obsejane. Sadni vrt /. zelo polnimi* jabolkami. 1-dobrih molznih krav. 1 teliea. 1 poln<tkrvna bika. eden 4 mesec«-. dru«ri '2 I<'?i star. 4 konji. 1 pra-šira in vee kokoši ter vse potn-b no poljsko orodje. Hiša s sob, /-i-dan hlev :i6 in hlev r.\ I Ko nj»\ žitniea in iraraža. Vo«|«.v<.'!' v hiši in pred hlevom. Pi-oda sej poceni radi odhoda v štaro dom« vino. Pozve se vse podrobnosti' pri lastniku: John Nagode, R. 1. Hartwiek, N. Y.
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevra potrdila.
I'ro-imo rojake, da mu gredo ns roke in ga priporočamo. Za naklo-njenoHt se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravni«tvo Glaa Naroda.
Edini starokrajski
SLOVENSKI ZDRAVNIK
v JViinsvlvanijl
Dr. M. Milojevič
jireje vojaški zdravnik in večletni zdravnik deželne t>olni>nl-<*e v «.ta<l«ii na Štajer k«'in.
11V — Wood Street PITTSBl"K(»H, r.\.
i? %
New Perfection Oil Stove vam d^ kontrolirano vročino, kadarkoli hočete — vitok moder plamen z belim vršičkom (najbolj vroč plamen za hitro kuhanje) ali slab. komaj žareč ae plamen. Samo obrnite petelina, to je vse.
Obenem je pa tudi iz hladne, čistejle kuhinje, kjer se uporablja New Perfection, odstranjena vsa nesnaga, ki spremlja uporabo premoga, ves pepel In saje.
New Perfection Oil Cook Stove Je dobiti z 1, 2, 3, ali štirimi gorilci. 3.000.000 uporabi jevalcev jo ljubi, ker res stedi * kurivom.
Za vato nadaljno udobnost — New Perfection Grelec Vode. Vroča tekača voda po zelo nizki cen:. Vprašajte svojeqa prodajalca.
STANDARD OIL CO. OF NEW YORJ£
/
GLAS NARODA, 21. JUL. 1920 ,
t i •
Dobri ljudje.
Spisal A. P. Čehov.
i i
h
'j
f t::«L:
t r v,
(Poslovenil Fran Pogačnik.) t
V Moskvi je živel Vladimir Femjouič Ljadovski. Dovršil je na vseučilišču pravoslovne študije in služboval pri železnišk. nadzomi-štvu; toda ako ste pa vprašali, s rim se bavi, so vas njegove veli- solncu. ke, bleščeče oči jasno in odkrito! Zimskega
pred kolodvorom stoji italjanski vojak, ki ni videti sieer preveč inteligenten, a napravlja jako do-motiti: "On piše."* Kadar je pisal, ber utis s svojim Ijubeznjivim je navadno sedela poleg njega in .'smehljajem, pri katerem kaže svo-ni premaknite pogleda od njego- je lepe velike zobe. Pobira potne ve pišoče roke. Takrat je bila po- liste in z izredno potrpežljivostjo dobna bolni živali, ki se greje na i razlaga vsakemu, kdor ga izpra
Preko Notranjske v Trst"
V Logateu smo. Sredi proge prodajal dražje, četudi le par een-
šuje, da prinese potne liste v vo-
tezimov. "Lavoratore** je vse take slučaje objavljal, če se ne motim pod zaglavljem; <;Dober vzgled*', Xekega dne pa se je sam ii. sebe norčeval, ker so zaprli neko delavsko zadružno trgovino, kjer se je prodajal boljši riž za par centimov dražje. Kaznovali so dotične trgovee s tem. da so jim
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJE JO NEW YORKA.
Jt . . ..... , - o • - vfdera Je Vladimir zove. da pokliče priimke in da naj'zj osem ali štirinajst dni zaprli
pogledale skozi zlati spalnik m^emjon.e sedel doma za mizo in sc nikdar ne bojimo. Grerao v ca-'trgovino in da so plačali večjo ali ozajoe postolec bariton vam pisal za list kriticnij^listek; po-!rinski urad ista ljubnmjiv0st in»	J
•govoril:	lep njega je sedela Vera Sem jo- i___ -	' - , ,
* • , ,	, _T Ifpa nianira. V sree me je zabole-
novna in kakor navadno, gleda- i ,	.....	.
-	-- - , Zr •	sem slišala od vee strani
la na njegovo pisoco roko. Kritik	" 11
tih, b je od
"Bavin se z literaturo!"
Ko je dovršil vseučiliške študije. je Vladimir Semjonič priob-'•eval v nekem listu pledališki pre-gled; nato je prevzel književni oddelek. a čez leto dni je že urejeval v listu vsakotedenski kritični feijton. Iz takega zočeteka pa še ne »ledi, da je bil diletant in da je imelo njegovo pistateljevanje slučajen, prehoden značaj. Kadar sens \ idel njepovo lično, suhljato postavifo. veliko čelo in dolpe lase, kadar sem poslušal n jezove be_ sede, se mi je vedno zd»'lo, da je
je pisal hitro, brez popravkov in
vzklikati: Kakšna razlika v obče-
prenehljajev. Pero je škripalo inj7anju z obr'instvom,t« v Logateu sikalo. Xa mizi zraven pišoče ro-jm tam Vtrdu? Za1- <Ia i* isti" ke je ležal odprt, komaj razrezan na' in na»° obIasti na meji bi naj
zvezek debelega žumala.
posnemale v vedenju svoje laške
bilo pisatel jstvo, no plfde, kaj j Kritik sam je poznal kmetsko živ
Ijenje le iz knjip in po govoricah, toda čndstvo in notranje prepričanje sta pa silila, da veruj epi-satelju. Prokoval mu je sijajno bodočnost in pa je uverjal, da z veliko nestrpnostjo pričakuje nadaljevanje povesti in dr.
V njem je bila povest iz Kmet- 'sosede. Oblasti so lahko strope, skega življenja, podpisana z dve- 'Irže se svojih zakonov, a so ven-rna črkama. VladiiuirSemjonič jejdar obenem lahko uljudne. Na bil navdušen. Xašel je. da se av- Verdu pregledujejo tndi novčar-tor prekrasno pripoveduje da spoJko, ker hočejo vedeti, koliko naše-minja pri popisovanju narave na g* denarja se odnaša iz države Tnrgenjeva, da je iskrejn in da iz- prav je. ali dotočni uradniki naj borno pozna kmetsko življenje.
in kako j«- pisal njepova orpanska
lastnost, kakor utripanje srea, in da je že v materinem telesu tičala v njegovem mozgu kal vsepa njegovega programa. < 'elo v njegovi hoji, kretanju. v načinu, kako je tresal s cigarete pepel, sem čital njegov program od a do ž, z vsem njegovim praznim sijajem, dolgo-<as je m iu dostojnostjo. Videti je bilo v njem pisatelja, kadar je z udivljenim obrazom zlapal osmrt-nieo na grob kake znamenite oseb_ nosti ali z važnim, svečanim obra-
li: pomislili koliko kron je sedaj treba. Mene jp n. pr. uradnik o-pomnil, da imam preveč jugoslovanskega denarja. Osemdeset kron — lepo vas prosim, saj moram vendar tiaraj — sem rekla. V Logatr-n i vprašujejo po nika-[kem dena •*. pač pa iščejo prav
»■is pr
ml
tu
'' K rasn a povest!" je izprepo-!Pr"'i:" niJ jugoslovanski 4obak. voril, se naslonil na hrbet stola jčudo. d.« j m diši, saj njihov je in zamižal. "Ideja je kar najsimpa-j tako slab, da se pritožujejo vsi tičnejša!"	jkadilci. Začudeno smo gledali tu
Vera Semjonova se je ozrla naj, pristnepa italjanskega vojaka, ki glasno za/dehala in ga nepričako- se je prerival skozi množico in go-vano vprašala. Sploh je imela zve- voril v slovenščini: "Prosim gospod! Prosim pospa!"
V' Trstu na kolodvoru je tretje vizitiranje. Posebno če vidijo da sc- kaj obota\ljaš, bodisi, da se ti ne mudi, si takoj osumljen in poka nestrpnost ki pa je I "Xeprotivljenje zlu", jo je stav'*i moraš svoje kovčege pred a pri komerzih in liter- je vprašal brat in odprl oči.	i oblastne organe in liočeš nočeš —
• rih na korist učeče sej "Da. kako to razumeš?"	(moraš odpirati.
k mladini. — i Vidiš draga, to je tako. Pred-j Trst: Eden. samo eden je Trst ime'pisatelja*, javljaj si, da te napadejo tatovi j $ svojo živahnostjo, s svojim pre-ali razbojniki in te hočejo oropa- kipevajočim življenjem. Večer je a tel j, ki mu je I ti, a ti, namesto da bi..."	Ui.ri-«	— 1—___ ^______
z<»m zbiral podpise 7a poslanieo ;. čer navado nervozno zdehati jn mu njegova strast, seznaniti se z zna- dajati kratka neskladna vprašanja nimi literati, lastnost najti talente |ki se niso vedno tikala stvari, tudi tam. kjer jih ni bilo, njegov "Volodja," ga je vprašala, stalni duševni polet, pulz 120 najt4Kaj pomeni "neprotivljenje minuto, nepoznanje življenja, ta zlu" t
to /en> fv/.emal nih v«"
udine, magneiij " to l»i um v/del« li ako bi ne pisal feljtonov I\> vam je bil p o pristojalo, kadar je govoril: »i nas mnogo!" ali "Kaj je živ-njt
"Xe! Označi to logično!" Logično označiti? Hm!..
Xo
! hladen, mehak po vročem dnevu
iln po ulicah mrgoli ljudi. Pred
I * v- H^^WW^P	_	kavarnami sede živahne Trža.-an-
borbe? Napr« j! , dasiida.. je zastal \ ladunir Semjo- , in. ,
i , , , -i - v i- - . - - v lahkih, okusnih oblekah z lest --n m nikoli / nikomur boril m me. .Neprotivljenje zlu izraza■ ......
nikdar ne korakal naprej. Tudi brezuč«*tno razmerje do vsega,<*-®i. pripovedujejo
.so ni slab-. slišabK kadar je mo-1 kar se v naravnosti imenuje zlo." ii"Valmo "ajnavadnej^. najvsak-
<lr<>\ al o dealili. Ob vs;,ki v se uči-1 To rekši se je Vladimir Semjo- jdanJ*e	Peljemo se s tramva-
lišk pij* Ml
spot "P. van lo.
VI rovi
i'ii-i s,, ga je nasrka! do ! nič nagnil k mizi in se lotil po-' ,em mimoCaffe Roma. tTo zadnjih prijM val k "tlaudeamu- ve*ti. V tej povesti, ki jo je na-|Ž£sov <"affe Nuova Jork. Koncert tijegovo bb š. e«-e, pisala ženska, se je opisovalo te"..i'razsvetljeno je uprav bajno in nekako govorilo: jžko stanje dame iz sveta, živečo polno je občinstva notri in zunaj pijan s. m. p«>pi_|pod eno streho z ljubimcem in s pri mizah, še več se jih pa izpre-> se mu n- prilega j• vojim zakonskim detetom. Sem- haja. Avtomobili drče. tramvaji jjonič je bil zadovoljen i s simpa-'z\onokljajo. vozovi se križajo in iomč >kreiio ve.'tično idejo, i s pripovedanjem i z'lj„dje so tako glasni. Odva.lila pravo do pisatelje- izvršitvijo. Podavajoč v kratkem ;st.m že pozabUa in seda se mi i>j program, ni po- vsebino povesti, je izbiral najlep- ; 7xyx vdihov iti bil na videz zelo 1 ša nu^sta ii.	pristavljal
»I jen sami » wboj. eno; opazke t "A
/alil". namreč to. da j» to naravno, živo in slikovito! Pi
doli je vel prijeten hladei veter,
na
i u
•daj je ddičje
e me.
tudi ti
ta m V'
la sem mirno spala tričetrt
, . . , -ta in se zdaj prebudila. Xaplo je lj h resnica kako ie;	4	, » •
. ,.,	. ^T. vozil tramvaj po dolin poti proti
Sv. Ivanu. S Preklanepa hriba
verner Petitti in je njegovo mesto prišel drug governer, ni popustil i li razveljavil ukaza prejšnje vlade. Sledi in kaznuje se slej kot prej z isto strogostjo. Ali bi ne bil to vzgled tudi za našo deželo, kjer nastopivša vlada tako rada preklicu je in odpravlja, kar je r vel javila prejšnja? In glede trgovin bi tudi ne škodilo nekoliko tržaške stroposti in nepristrano-sti. Potem bi se ne dogajalo, da se prodaja ena in ista stvar v eni prodajalni za polovico dražje nego v drugi.
Sieer je v Trstu vsega v izobilju glede živeža pravijo, da trpi radi Trsta mati Italija, i neguje in razvija to svoje odrešeno dete. ki je pa strašno razposajeno in neubogljivo in dela svoji skrbni materi mnogo skrbi in težav. Bati se je. da bo delal Trst svoji od-rešiteljiei čim dalje več preglavic; saj so Tržačani zelo nezadovoljni ljudje.
Dasi ni razmeroma predrago, življenje in si Tržačani služijo obilo lir. vendar so štrajki vedno na dnevnem redu, četudi ugodi vladna večinoma vsem zahtevani Javni nameščanci. ki so štrajkali o veliki noči in katerim je vlada dovolila izboljšanje plač. so pre-\ zeli svoje delo s pogojem, da bodo baje čez tri mesece revidirali cene. Ako poskočijo cene živ-Ijenskim potrebščinam, bodo stavili i oni nove zahteve. Plače u-radnikov in učiteljev so že itak visoke tako, da smo tukajšnji u-radniki v primeri s tamošnjimi pravi reveži vsaj sedaj, ko je lira toliko več vredna nego naša krona Kar stane tam liro. stane tu G. 7 in še več kron. a lia^e uradniške plače ne znašajo niti .rikrat toliko kron, kolikor doli lir. Sicer smef v Jugoslaviji uvideli, da višanje plač ni nobenega pomena, kajti s povišanjem teh poskočijo takoj cene vsemu; tu, kjer bi moralo biti blagostanje, doma. tu naj bi cene res padle, da bi ne bilo one-lii večnega skakanja v plačah in v cenah, .ki ne koristi nikomur in škoduje vsem.	M. B.
FRANCE	21	iutija —	Havre
ROTTERDAM	ti julija — Boulogne		
ST, PAUL	24	iultja —	Cherbourg
PRES. WILSON	27	julija —	Trst
LAFAYETTE	30	julija — Havre	
NOORDAM	4 avousta — Boulogne		
LA SAVOIE	6 avgusta — Havre		
PHILADELPHIA	7	avg. —	Cherbourg
N. AMSTERDAM	10	avg. —-■ Boulogne	
ARGENTINA	12	avgusta	— Trst
NEW YORK	14	avg. —	Cherbourg
LA TOURAINE	14	avgusta	— Havre
RYNDAM	18	avg. —	Boulogne
LA LORRAINE	20	avgusta	— Havre
ROCHAMBEAU	21	avgusta	— Havre
ST. PAUL	21	avg. —	Cherbourg
LAFAYETTE	27	avgusta	— H avre
ROTTERDAM	28	avg. —	Bouloqne
LA SAVOIE	3	sept. —	Havre
PHILADELPHIA	4	sect.	Cherbourg
FRANCE	8	sept. —	Havre
PRES. WILSON	14	sect. —	Trst
BELVEDERE	21	sept. —	Trst
Glede cen za vozne TictKe m vsa orugo pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK SAKSER 82 Cortlandt St. New York
French Line
CAMPA6NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
VABILO na veselico z igre, katero priredi iz Slov. Delavski Dom na Moxham,
Johnstown. Pa., ker obhajamo j obletnico našega Doma. Veselica | se vrši v soboto 31. julija. Začetek* točno ob T. uri zvečer. Xa programu je tudi jako zanimiva igra, ki se prične ob S. uri :>0 minut. in sicer: "Tri sestre" v treh dejanjih. Osebe: Orel. kmet: Helena. njegova žena: Majda. Špela in Ana. hčere: Anton in Gabrov France, snubača: Jera. dekla pri Crabrovih : berač. Ker je ijfra jako zanimiva, vabimo slavno občinstvo i7. Johnstowna in okolice za obilni obisk na omenjeni večer. Sodelovala l»o tudi slovenska Moxham godba, tako da bo tudi za plesaželjne dobro preskrbi je-' no. Za žejne in lačne bo tudi pre-j skrbel za to izvoljeni odbor. I Vstopnina za moške je in žen-j ske pa tiar. Torej na veselo svidenje 11. ,!<ilija zvečer! Direktorij Slov
LAFAYETTE . LEOPOLDI NA
SAVOIE ......
TOURAINE ...
.. 30. Juti ta
5.	avgusta
6.	avgusta 14. auqusta
Hitri parnlkl s štirimi in dvema vijakoma
r osebni zastopnik Jufloalovansk« vlad« bc pričakal potnik« ob prihodu natlh par-nlkov v Havru ter jih todno odpremll. kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske Črte so transporttrali tekom vojne na tlaoče čehoslovatklh vojakov brez vse neprlilke.
Za ilfkart« In cen« vpraftajt« v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St,, Y. C
■II p« prt lokalnih »oentlh.
pr pr
vi j m«
Vel hip
slej |M iient zi; se pok
•	»blede n preb
•	lov«* ku
rodno m jonov je pre' zunajoe Inseda
l>ožal nas v odprtem vozu. Zatis-nila seni oči. da sem samo slišala
to kn
M 1
>ri katerem je s«»«lejoval,! sateljca ni le ]»ripovedovalka-či ikov in m bil por»ebno j umetnica, nego tudi fina dušeslov. Virozi pa j*-, da se mu ka, ki ume gledati v duše svojih 'i i dobiti mest o (oseb. Xnj navedem za primer le
till, k -r se raz- ta relijefni opis duševnega stanja j življenje krog s^be in se zamislila.
in njrgova i junakinje ob srečanju z možem."[Mislila sem! Videti hočem jutri k .'h i upov. | itd.	Jpri belem dnevu, kako je v Tr-
! pri tem ljube- "Volodja!** je prekinila Veralstu.
m .zi.anil v j Semjonovna njegove kritične iz f Drugega dne sem se prepričala,
>>ro. zdravnico! live." Tndna misel me muči že od da je v Trstu vse, kakor je bilo Takoj v prvem | včeraj Vedno mislim: Kaj bi bilo,pred nažim odhodom — saj ni več etda s svojo IK-1 eb.vesko življenje zgrajeno na ne- , ego iriietrt leta> 0(lkar SUl0 i. V njenih kret- j protivljenju zlu? e bito nekaj tr "Najbrž nič. Ako bi se ne proti i v ili zlu. bi dobila volja popolno prijatelj. mi je re_ svobodo, a to bi vodilo, ne glede brat - Nikar ne sftdite na civilizacijo, do tega, da bi ne manjofeti. Poglejte ostal na zemlji kamen na kame-nti."
"A kaj bi ostalo!"
/e preettana in raztrgana, valja ukor nepotrebna r»*» jo m obledeli bost plakati. Moj« wst
za nune" »e v pra-toda od. pri tem • je fKi.
dobna t ozrite s »t rab.
ra to
dovot VI« dal, me šepetati "Veut iz ljube: tekta. < mlada ji
knjigi. Odstranite ovoj, se v ililin in poloti se vas V kakih treh meseeih je Ve, ko prestala, kolikor bi bilo za v*e človeško življenj^!'* limir Semjonič se je ogle-prijel za rokav in pričel
šli, zdi se mi pa že cela večnost. Ne, nekaj je vendar novega: tlak, k: je bil v silno slabem stanju, popravljajo z uprav mrzlično naglico na vseh koncih in krajih. Težki vozovi kamenja iz okoličanskih kamenolomov škripljejo pod o-težo
"Pašihozuki in tolerančna hiie.	"romno teio v Procesiji drug za
V nastopnem feljtonu napišem kaj	drugim. Po ulicah leži kamenje,
kaj o tem. Hvala, da si me spom-	razloženo, sami lepi, veliki pra-
nila!"	\okoti; okoličani pa utlrihajo po
ko je dovrila študije, je ii poročila nekega arhi-la drama* Komaj sta ročenea preživela meaee dni, ksr ji umrje mož za legarjem. A to še ni vse. Sama je nalezla bolezen od moža in ko je ozdravela ter izvedela, da ji je mi« umrl. je vzela močne dozo morfija. Ako bi ne bilo pomoči tovariiie, bi bila moja Vera ie r raja.
Ljubila je samega, njegov program, obožavala njegove fetjTone, in kadar so jo spraševali, s čim se bavi njen brat, t »bo odgovarjala.
<Yz teden dni je'moj prijatelj izpolnil svojo obljubo. Bil je ravno tisti čas, v letih osemdesetih —
dletu, da lete drobci na vse strani. Pravijo, da se je pričelo to o-gromno delo radi velike brezpo
bo imel zopet svoje lepo tlakovane ulice.
ko se je v družbi in časopisju go. jselnosti, naj bo tako ali tako: Trst vorilo o neprotivljenju proti zlu, o pravici sodbe, kaznovanju, vojni,
ko je marsikdo iz naše srede od- T , , .	.. A
.	j - Iransko leto so morah trgovci
pustil slogo m se napotil na deze- , ....	,	,
lo orat Udje ter se r>drekal mesni izl°zitl tene, vsakemu predmetu, hrani in poltni ljubezni.	|tudl "amanjsemu in najneznatnej-
Ko je Ver aSemjonovna bratovi*' mu m s,cer > b,I° to »poveda-fcljton prečitala, je pomislila in|no Pod stro?° kaznijo. Resnici na komaj vidno stisnila rame.	ljubo se mora reči, da so oblasti
"Zelo lepo", je dejala. "Vendar,*''^ vedno dosledne in v tem ozi-pa mnogoče^a ne razumem. Xa pri- ru pravične. Naj je bil Italijan ali mer. v "Soborjanih" (svečeniki'Slovan, bil je kaznovan vsakdo, ki in dijakoni glavne cerkve) Lje-U je pregrešil, bodisi da ni imel skova je omenjen čudak vrtnar,' ki seje vse, za kupce, berače in
tatove. Ali postopa razumno?"
Po izrazu obličja Tn po glasu je Mad i mir Semjonič spoznal da sestri njegov feljton ni ugajal in
razstavljene cene na kakem pred-lpetu. bodisi da je kakšno stvar

Itaker bi »e bala ko^a zbuditi aU prvič v življenju se je zgansUo
v Mm
\ t J uM • . . . . . .
njegovo avtorsko čudstvo. Malo razdražen je odvrnil;
(goneč pnMiiji*)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnega srca naznanjam so rodnikom, znancem in prijateljem. da je dne 29. aprila 1020 za vedno zaspal naš ljubljeni oče oz soprog
RUDOLF DEDEK
v najlepši moški dobi devet int ri-desotih let, in sicer zadet od srčn« kapi pri delu. Doma je bil iz vasi Prostran^ pri Postojni na Notranjskem. Tukaj zapušča men« žalujočo soprogo ter štiri nepre krbljene otročiče v starosti od < tlo 14 let in enega brata, v Cbica-eu eno sestro omoženo Tomažič, v stari domovini pa tri brate in eno sestro.
Tem potom se najiskreneje zahvalim vsem mojim dobrotnikom, ki fo mi stali »<b uri žalosrti na strani ter mi bili v tolažbo in pomoč. Posebna hvala pa bratu po-kojnega in družini Abram za požrl vovan je ter sploh vsem. kateri so spremili ranjkega k zadnjemu počitku. Nadalje se zahvalim društvu Stava št. 17:1 SXP-J.. katero je priredilo krasen pogreb, ter pogrebniku Josip Želetu za nje-govo vljudnost in točno postrežbo. Hvala tudi Slovenski Xarodni Podporni .Jednoti, ker je tako hitro in točno izplačala pokojnika usmrtnino. Torej še enkrat izrekam vsem najlepšo zahvalo.
Tebi pa, nepozabni soprog oz. oče, naj bo lahka ameriška gruda in počivaj v miru!
Newburg, Cleveland. 18. julija 1920.
Žalujoči ostali: Frančiška Dedek, soproga in otroci.
brst.
3 State Street New Ysrk
LLOYP SABAUOO
rriho«lnje oflnlutje iz New Torka par-nik n;i Z vijaka S. S. "PISARO"
1. septembra Izdajajo se direktni vozni listki do v»eh
Kliivnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. razreda.
Cosulich črta
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
PRES. WILSON____27. jolija
ARGENTINA......12. avgusta
°otom listkov. Izdanih za vse kraje v Jugoslaviji tn arfeljl
Razkodne ugodnosti prvega, drn-ffega in tretjeca razreda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaoei 4 West
noer Department
New Ti
Rad bi izvedel, kje se nahaja FRAXK Z A JC. Leta 1919 se je nahajal na Trizinil (f), potem seni slišal, da se nahaja nekje v t'levelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga pošlje, ali pa naj se sani oglasi na naslov: Frank 4'orbar, Melntvre. Indiana Co., Pa. (/21-22—7)
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj po polbrat IjOFIS IHtHU'. Doma je iz vasi Mali koren, fara Raka na Dolenjskem. Ker j;iz o<ljM>tujem m<*seca julija v stari ki-aj, zato pr«»siin cenjene rojake. ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa -am javi svojemu po-polhratu: Tonv Dime, Lucins-lx»ro. Homer < ity. Pa.
21-2 V- 7)
NAZNANILO IN VABILO.
Lorain, Ohio.
Tem i»o*oni naznanjam vsem
i^'J-l'^l- [članom Slovenski. Državljanske
*_'a Političnega Kluba v Lorainu, i da se vrši prihodu j:i redna seja Jdne 31. jnlija to,"no ob 7. uri zve-jčer v navadnih prostorih, t. j. pri Tem potom naznanjam, ki po- A,<ij/ijn virantu. 17-h. (Hobe, jaka
NAZNANILO IN ZAHVALA.
znajo ro
PAVLA SMERDEL,	'
da je 11. julija umrl v starosti 71. let. Bolehal je že celih fi let iti; j»o| in med tem časom ni mogel
nič delati. Tukaj ni im«-l nobene- ..
,	'-J«
ira svojega, v starem kraju pa ženo in otroke. Ker j«' bil brez sredstev. smo tukajšnji rojaki darovali za dostojen pogreb. Izrodili smo njegove ostanke materi zemlji 1*{. julija na tukajšnjem katoliškem }K»kopaIišču. Naj v miru; počiva in lahka naj mu bo ameriška zemlja !
Iskrena hvala vsem. ki so mu j kaj pomagali v
tudi darovalcem z;
»i.„ SM'.
John Suselj,
1204 S. Santa Fč Avenue. <21-24—7)	Pueblo. Colo.
vegal 2^. ecsie. Vljiuhio so vabljeni vsi Slovenci, da se organiziramo politično, d« tako dobimo pravo se/nanje postav, ustave, dolžnosti države do svojih držav-janov in posebno pa dolžnosti državljanov in nedržavljunov do Združenih <lržav Amerike, v kateri živimo. Torej seja sc vrši dne •11. julija, to j»- zadnjo sobot-« v juliju, točno ob 7. uri zvečer v o-nienjenih prostorih. Tudi učenci 1mh1i» dali svojo izjavo «rb'de uče-nja. kar je jako dobro, da klub obiskujejo. Ni veliko število Slovencev. ki še niso državljani, o-
ži vi jen ju, kakor|krf,s >,, u-,,n,PV. t jMigrebne -.tro-
vidi.
la je
v resnici dobra, ideja in <la naši fantje in možje prav marljivo obiskujejo klub. Torej vsi na sejo omenjenega dne! — Podpredsednik: Frank Justin. Zapisnikar: i /mi is Prezelj.

Ur. LOUIS ANDOLŠEK,
l»iv«i večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselnLskem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj oOdnevni dopust v to, da obiače meseea julija rojake v Pennsyl-vaniji, kot zastopnik Glas Na" roda. Pooblaščen je nabirati na roenino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
BOJAKL HABOCAJTE 8K HA "GLAS NARODA", NAJVT.ČJj SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
Farme na prodaj v državi New York.
Xa mnoga vprašanja, da zakaj več ne oglaaam farm, odgovarjam sledeče. Jaz se pripravljam za jesen, ker zdaj je rojakom tešUo kupiti farme s pridelki, ker to stan«* več denarja. Jeseni se pa dobi s farmo goto>o mero krompirja, ovsa, ajde in drugih pridelkov.
Kar je pridelkov več, jih lahko lastnik proda. Že sedaj hodijo agenti okoli, ako se kdo hoče zavezati za krompir po -t*2. bušel. Torej, če je zasajenega krompirja dva ali trije akri, ka* ko ga kupec more kupiti. Glavna stvar je »la se dobi prilična kmetija in pa vsaj toliko pridelkov žnjo, da iste vrste pridelkov • ne bo potreba kupovati čez zimo. Na spomlad pa lahko prične kupec kmetovati kakor najbolj kaže.
Ker me ne bo tukaj od 10. avgusta do 1. septembra, priporočam rojakom, da vsi tisti, kateri mislite se seliti na kmetije to jesen sem v XewvorSko dra-žavo. da pridite sem jeseni, da boste videli kaj zdaj tukaj raste. Sedaj boste videli to. kar se spomlad ne more.
Ob enem opozarjam rojake na to. Nikar se ne bojte, da vas bo kateri prisilil da morate k-upiti. Jaz najrajše vidim, da kadir kateri seru pride pogledat, naj pogleda farmo eno in drugo potem pa naj doma z ostalo družino odloči, ako bo kupil ali ne.
Opozarjam tudi vse tiste, kateri imate dobra dela ali zn-sluške po mestih, da ni potreba sedaj farm kupovati, ker tudi na farmah pride ena ali druga težava, potem sa pa vleče nazaj v mesto. Misli si, kako sem poprej služil in sem delal samo po 10 ur na dan, na kmetiji moram pa delati dostikrat lo ur. Nič, ka»- nazaj v mesto. Takim rojakom jaz svetujem, da naj se držijo dela, dokler ga imajo in kadar se predrngači. pa naj gredo na kmetije, kamor jih veseli. Potem ga ne bo imelo kaj več vleči v mesto.
Rojakom svetujem, da si kupujete kmetije. Ako vam sedaj ne kaže se seliti nanje, se boste takrat, ko pride čas za to.
Bogdtini imajo posestva vse povsod. V slučaju, da bi mu prišla vroča tla v enem kraju, se lahko umakne na drugega. Rojaki, zakaj ne bi si vi preskrbeli sveta na ta naeinT Ako nisf* pripravljeni se se sedaj seliti na kmetije, vrjemite rni. da bo prišel čas. ko se boste radi, samo ako vam bodo dana prilika se kam preseliti.
Tukaj je ščisčen svet po 20 do JO dolarjev aker, s sadnim drevjem. Poslopja pa tukaj stojijo prazna. Nekdaj so bila vsa zasedena in cvetoča. Ako ravno sedaj nekoliko zapuščena, se vse eno lajrl.ie sčiščena zemlje nazaj ured spravi, kot pa štore kopati, hiše graditi in drevja saditi. Kdo bi šel tukaj za 100. čistiti en aker sveta? Nihče ne. a človek lahko kupi tukaj zem* Ijo sčiščeno od 20 do JO dolarjev aker kakor sem omenil s poslopjem, s sadnim <1 rev jem in gozdom.
Ako kedo rojakov želi več pojasnila naj piše na mene. Ker nekateri rojaki težko pišejo "The Zulich Farm Agency", 'to ihe rabim zaradi angleške javnosti) lahko naslovite na naslov:
John Zulich, East Worcester, N. Y.
i
Oslabelost vsi »si pretežkega dela, izd'Ianost, okoreli sklepi in miSi«*, slaboten hrbet, pretegajenje i* izpaboenje, temu j« lehko hitro od poro oči s takojšnjo uporabo
"Prijatelja r potrebi*»
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več bi« n]k>ga. Samo en Pata*Ezpeller je, in r vaAe varstvo je opremljen z nafto tromiftko znamko
če itimm zavojček te tvorniftke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 85 70 sentov ▼ raeh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICH TER A CO., 32*430 Broadway, New Ysvle
-

OTjAS NARODA. 21. JUL. 1920__
,'!t»: i:,- ' -
ANŽE P1TQV
Lafayette je bil vsled teira prisiljen naglas prečitati pismo. Po- Kje se nahaja FRANK JAVOR-!

ALI
-m.
laik
106	. * *	(Nadaljevanje.) ' * ' y
Mislila je Daeeloati deputaeiji, ki se jle zbrala, da se napoti v Versailles Bila je pa preslaba, da bi »la in vsled tega so jo odvedli
v vozn.
Ko bo v Versailles, be zahtevala, da se jo z dvanajstimi drugimi ženskami spusti v palačo. Ona bo govornica ter govorila pred kra
ljem v imenu stradajoeih.
Vsi so ploskali, ko je dal Maillard izraza tem svojim mislim.
Tako je Maillard s par besedami izpremenil vse sovražne dispozicije.
Nekako sedem tiso«" žensk je bilo zbranih. Pričele so korakati. Ko pa so prišle v bližino Tuilerij. se je dvignil naenkrat velikanski
krik.
Maillard je stopU na neki kamen, da pregleda svojo armado.
—	Kaj hočete? — je vprašal.
—	Hočemo iti »ko/i Tuilerije.	/
—	To je nemogo e. — je odvrnil Maillard.
_ In zakaj je nemogoče! — je zakričalo sedem tisoč glasov.
_ Ker >o Tuilerije last kralja in ker bi pomenjalo to žaljenje
veličanstva.
_ Dobro torej, — so rekle ženske, — bomo pa prosile vratarja
za dovoljenje.
Maillard je stop.I proti portirju ter ga vprašal, s klobukom v roki:
_ Prijatelj, ali dovolite tem damam iti skozi Tuilerije. Nobena
stvar ne bo poškodovana.
Mesto odgovora je potegnil portir svoj meč ter šel proti Mail-
lardu.
Tudi-Maillard je potegnil svoj meč in boj se je pričel. Medtem pa se je približala portirju od zadaj neka ženska ter ga udarila z metlo po glavi tako. da je padel pred noge Maillarda.
V istem času je brlela neka druga ženska pognati vratarju svoj bajonet v telo.
Maillard p<* je to zabranil in tako je šel pohod naprej skozi Tui-b rije, kjer se ni napravilo nikake škode.
Medtem ko >e je zbralo sedem lisoč žensk, je bil obveščen tudi Lafayette, ki je takoj prihitel na lice mesta.
Na Marsovem polju se je vršil neke vrste pregled.
Izza pričetka revolucije je bil Lafayette neprestano na konju. (Vlo jedel je na kon.iu. Ko je prišel na Quais Pelletier, ga je ustavil neki mož, ki je takoj nato odjahal v največjem galopu. Ta mož je bil (iilbert. Odjahal je v Versailles, da obvesti kralja o tem, kaj se je zgodilo.
S par besedami jt povedal Lafavettn vse.
Nato pa sta se oba razšla. Lafayette je odjahal v mestno hišo. (iilbert pa proti Versailles. Ker so žtnske korakale na desnem bregu Seine, je šel on po levem.
Potem ko so ga zapustile ženske, se je trg pred mestno liišo nr* polnil 7 možkimi, posebno narodnimi gardisti.
Šumu, katerega, so povzročale ženske, je sledil šum zbranih možkih.
Lafayette je šel skozi množico, ne da bi se brigal za priznavalne kliee in pretnje ter pričel diktirati pismo na kralja glede upora, ki se je završil zjutraj.
Lafayette je dvignil oči. Bila je deputacija grenadirjev, ki je zahtevala, da jo general sprejme.
Lafayette je pomignil deputaeiji in slednja je vstopila. Grena-"dir. ki je dobil nalogo, da govori, je stopil k mizi ter pričel z odločnim glasom :
—	General, mi smo odposlanci desetih kompanij grenadirjev. Mi vas ne smatramo za izdajalca, mislimo, da nas vlada izdaja. Čs je. da se napravi vsemu temu konec. Mi ne moremo obrniti svojih ba jonetov p rot o ženskam, ki zahtevajo od nas kruha. Komitej za nabavo živil poneverja ali pa je nezmožen. V takem ali takem slučaju mora postati vse drugače. Narod je nesrečen in vir vsega zl je v Versaills Treba je iti po kralja ter ga spraviti v Pariz. Treba je uničiti flandrijski regiment ter telesno stražo, ki si je drznila teptati z nogami narodno kokardo. Če je kralj preslab, da nosi krono, potem naj jo odloži. Kronali bomo njegovega sina ter imenovali svet regentov in vse pojde najboljše.
Lafayette se je presenečen ozrl v govornika. Videl je upore, oU jokoval umore, a bilo je sedaj prvič, da ga je revolueinjonarni duh zadel naravnost v obraz.
V zmešnjavo ga je spravilo, ko je videl, da misli narod izhajati brez kralja.
—	K j, — je vzkliknil, — ali mislite voditi vojno proti kralju» ter jra prisilili, da nas zapusti?
—	General. — j' odvrnil govornik. — mi ljubimo in spoštujemo kralja in zelo žal bi nam bilo. če bi nas zapustil. Če bi nas pa zapustil, imamo še vedno Dauphina.
—	Gospodje moj«, — je rekel Lafayette, — pazite, kaj delate Lotili ste se krone in moja dolžnost je, ne trpeti kaj takega.
—	General, — j? odvrnil jrardist, ki se je priklonil, — mi vsi smo pripravljeni prelivati svojo kri za vas. Narod pa je nesrečen. Vir Vsega zla je v Versailles in radi tega hočemo spraviti kralja v Pariz. Narod hoče to.
I«afieyette je videl, da bo morai plačati s svojo osebo.
Šel je na sredo trga ter hotel gevornti. prevpili so ga klici:
Naenkrat pa je bile čuti velikanski ropot na strani Rue de la Vannrrie. Bil je Railly. ki se je nahajal na poti v mestno hišo.
Ob pogledu na Ra<!!y-ja je bilo takoj čuti krike: — Kruha, moke, v Versaills in tako dalje.
Pei, izgubljen sredli množice, je čutil Lafayette, da vedno bolj naraiča val. ki ga bo požrl.
Skušal je prodreli skozi množico, da bi dospel do svojega konja Ko je prišel do konja, ga je zahajal ter hotel prodreti le malo na prej. —
—	Gospod general. Ohtali boste pri nas, — so kričali ljudje.
Drugi p« m> kričali medtem:
—	V Versailles!
Lafayette se je pomialjal. Brez dvoma bi bil lahko zelo koristen kralju, če bi »e podal " Versailles. Ali pa bo ostal še nadalje gospodar ter ljudskih mas, ki ga hočejo potegniti v Versailles? Ali bo v stanu obvladati te mas*s ki so že izgubile vero vanj!
Naenkrat pa je priiel neki mož po stopnjieah navzdol, s pismom v roki ter se prt rinil do Lafayettea. Ta mož je bil naš neumorni Billot.
—	Vzemite to, general, — je rekel. — Prihaja od treh stotih.
Tako je imenoval volilee.	H 1®
Lafayette je odpri pečat ter skušal na tihem brati. Naenkrat pa se je dvignilo dvajset tisoč glasov j
—	Pismo. Pismo.	____-
mignil je, da napravi molk. V istem trenutku je nastal molk in Lafayette je prečital naslednje pismo:
—	V spričo okoliščin ter želje, kateri "je dal narod izraza in vspri-čo prošenj gospoda generalnega komandanta ter mu celo poveljuje napotiti se v Versailles.
Spremljali ga bodo štiri komisarji občine.
Ubogi Lafayette ni sicer ničesar prosil, a narod je m?siil, da je to v resnici storil in cd vseli strani jc bilo čuti klice: — Naj živi Lafayette !
Tedaj pa je Lafayette prebledeller rekel:
—	Naprej, v Versailles!
Petnajst tisoč mož mu je sledilo navdušenjem, ki je bilo mirnejše kot ono žensk, a tem strašnejše.
Oba oddelka sta nameravala zahtevati od kralja in kraljice drobtine, ki so padale z mize pri orgiji dne 1. oktobra.
(Dalje prihodnjič.)
POPRAVEK.
V oglasu, v katerem je bila o-zuačena nagrada -tl<X<X) onemu, ki |v>ro«"-a prvi naslov Leopoldine [ Brooklyn. N. Y. Zavnik, jc bila pomota v imenu, in sicer možu je ime Feliks in ne Frank.
IŠČE SE KUHARICO,
ki zna napraviti naročila v Lunchroom* 38 ^'illoughbv St..
IŠČE SE 4 DRVARJE
pečlarje z", delati mestna drva Plača ${.00 od klaftre. 6 milj <*l mesta. Drva se delajo za John S. Millstrand. Pojasnila daje: Louis Mareelan. e o Riverside Coal &i Produce Co.. Manistujue. Mich.
SESS QE§S SSSJ [W^S ®55
Anton in Cecilija Pirnat, slednja rojena Suša. doma iz Zagorja ob Savi. želita izvedeti za brata JOŽEFA in FRANKA ter sestro TEREZIJO SUŠA. Ako kateri rojakov ve za njihov naslov. naj mi blagovoli sporočiti, če pa sami berejo ta oglas, jih prosim, da se mi javijo. — Anthony Pirnat, R. R. 1. Box 36, No. 12, Eddyville. Iowa.
(16-24—7)
ZASTAVE
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA.
Regalije In vse društvene potrebščina. Garantirano delo in lila go. Izdeluje po zmernih renah vaš rojak
'••••H....................
laMMMmiMMMIIIMMmimiMMMIMMIIIIillMlill
STE BOLNI?
Jas vam bom ozdravil. Ž« v*£ kot trideset Nt Mm zdravit vu bolezni. Koine, krvne, tlvčne, ie'od£ne In nvmatlian ter vsakovrstne druge bolezni. Lah:<o vam pokalem vel dokazil nailti rojakov, katere sem ozdravil/ Jaz aem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni »redno J« prepozno. Cene so tak«, da Jih lahko vsakdo tmor• Preiskava brezplačna.
Prof. Dr. H.G.BAK1
tPECli ALIIT
311 miTHFIELO STREET
Nasproti pofttnega urada.
PITTtBURQH, pa.
-K	*
Nuža-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vn pa vrne denar.
Proizvaja bogato rdečo loi, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mr&či in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, potem posku-aajte Nuza-Tone, in izprevideli boste, kako hitro se boste eutili drugačnega človeka! Devet desetin človečkih bolezni, kot izpehavanje. anamija, revmatične bolezni, glavobol. nevralgija. nap rimer slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi to slabe krvne cirkulacijo.
Vsak ud, vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje življenje in -delovanje, živčna moč je poglavitna stvar za želodec, jetra, ledice, drok, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nugi-Tone
e najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj?J er sestoji iz os mero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'i predpisujejo najslavnejši zdravniku — Nupa-Tone je bogat na teletu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem.
Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov in koleanja. težke sape in pokri la Jezika. Nič več bolečin in bolezni t Kufra-Tone da;*» čudov;_i tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter zč-avo okrepča joče spanje. Kuc*-Tane obogati kri, aredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in pcatavne može. zdra-vejie in krasnejie ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, »e zdravil, katerih se človek navadi. Zavit j« v pripraven zavojček. Pokrit je s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskuiajte ga. Priporočili ga boste vsem svojim prijateljem.
NAAA POPOLNA GARANCIJA.—Cen« Nuga-Tone je enXfl OO) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuj« devetdeset (»O) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko
kupit* šest ikatelj, šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev.
Tone dvajset (20) dni. C« niste zadovoljni a uspeh on. vrnite preostanek uma s škatljo fm mi vam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml prevzamemo riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni nt enaki garanciji.
___________KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA._
NATIONAL LABORATORY, S. 20, 537 So. Dearborn St., Chicago, 111.
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..............za kar mi poiljite.............
steklenic Nuga-Tone.
Ime
Cesta in štv. ali R. F. D.
Mesto.
Država
Najglasnejši pravi Columbia gramofon.
V zalogi jih imamo 45«. fn» takega kakor ga vidite na si ki 32-5«. Cena na dva peresa $4I.M- Poje glasno, da ga slišite na miljo dale*. Brei eolnine ga lahko nesete v stari kraj Prave Vače Kranjske Colombia plašče je dohiti pri nas. Cenik pošljemo brezplačno. Naročite si edino le prvi glasni Colombia gramofon takoj, dokler zaloga ne poide. Pošljemo ga prvi dan. ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni resnica, kar Vam pišemo. Vam vrnemo denar
Kar kupite od nas, ste sigurni, da je pravo in Mago ter se ne boste kesali za svoj
IVAN PAJK
24 MAIN STREET
CONEMAUGH. PA.
NIK? I)oma je iz Perovega pri Grosupljem. - Pred 10. leti sva bila skupaj v Pueblo, Colo., in potem je on odšel v < "anon Citv. j j Colo., odkoder mi je tudi pisa-j j ril. Zadnje pismo sem mu po-jS slal registrirano, pa nisem do- ^ bil odgovora. Prosim, da se mi S
Zdravim
Dr. Kofar Jo
samo moške.
ff N.4; .
'■-'.t
J
V slučaja, da bi dot iona ne
oglasi na ta oglas. Oglasi se naj IGNACIJ KF.NIK. Preti 5. loti je bival v Clevelandu, Ohio, brata ima pa v Struthers, Ohio.
mi naznanijo njih naslove, ali naj se pa sama oglasita. — An-thonv Valentineič, Box 14. Farrell. Pa.	(21-22—7)
V .->IL|1 OJU. VIi» »	»•» - ] p^
tala ta oglas, prosim rojake, da. j
I
Suho Grozdje
fanportirano Is starega kraja 22 centoT funt. Boksa 60 funtov $11.00
Posebna cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
•I BS Gharry Street Mew York, H. T.
Z naročilom pošljite $3. t naprej.
adravafk. v adrarljeajo
Žastropljenjo Otorttim 006. U ga Jo dr. BhrUcfc. Ako P®
v grlo. ako vam tm M v h—teh. MhtU vam bom fczft. tekajte, kajti ta M« am aapre).
Vso Uotmnja le tsprSEaajo vodo adravtm po naj-aoreJS metodi ta v toie kratkem Caso. ■nato, da nimate ?eC oe Cakajta. temveč prtdita ta vrnil ran bom moPto mol.
KUo usdfaiim v B0 arah htt operacijo.
BoMIm v mebnrja. oO 0«-mr prihajajo boloMae v krte* Slovenski odrevnik,	ta krito, palenj« prt
la ostale bolečino te vrsta adravlm s največjo gotovostjo.
oteklem. Utaj. Ikreftjs ks ki na-taaejo TSiod asMsta krvi. sadrartm s da nI treba lelatl. Uradne ore: V ponedeljek, modo ta potok od k ajatrsj «o I. po poldne. T torek. Cotrtok la soboto od a «3atraj do ft, iiiln. T aoOo Uo to 2 popoldno.
Po pnUt) no (Vlnjom. Prldfto osetro-* K« pe-^Mto i« tmyll»»
9 Dr. KOLER 638 PENN AVE , Pit^gh
\

SME

Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto za pol leta
za mesto New York za vse leto
$3.50 $7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemskr papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. New York Citv.

/