TRST sreda 19. januarja 1955 Tel. 94 638, 93-808, 37 338 PRIHORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. - Št. 16 (2945) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. t, III. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 210 (»n. st. 37-333 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18, — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, uPravn.i 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tej. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trat ifROSI MOSa PSIlfilzkrcanfe kitajskih sil na važnem otočiču bSizu Tašena teh dneh smo v našem li-*tu obširno poročali o zase* Mnju glavnega sveta PSVG. uVavtli smo vse njihove s'-ePe, ugotovitve in programske točke, ki so jih na kazali razni govorniki, med ,'oterimi politični tajnik stranke prof. Lonca ter član °dstva Giorgio Ce sare in Pr°f. Dulci. Zasedanje glav-ne£ta sveta PSVG je bilo *cono, kot so to poudarili • vseh poročilih, da določijo 0l)o politično smer v zvezi 1 novim položajem, ki je na* g na področju po prihodu oije u Trst. Ugotovitve rr° Lonze in Giorgia Cesa-e< da se mora stranka otrest' Nacionalizma, da mora do-. “sati delavstvu, da je PSVG Tesnično delavska stranka, bodočega dela na Pohtičnem m gospodarskem Področju, izrazi in težnja po Snejšem sodelovanju z vse-7,11 socialističnimi gibanji v svetu je nujnost za dosego snejših stikov italijanskih °oialdemokratov z jugoslo-»“riškimi voditelji, zagovarjanje dobrih sosedskih odno-z Jugoslavijo, zahteva R® rešitvi gospodarskih in n vprašanj, ki so poveza-,l 2 londonskim memoran-“umom, pse fo je bilo ob za- ključku zasedanja sprejeto v ZrtL-l' * --- °t'' t- trn i resoluciji, ki je po-“ *n odobrila nakazano 1 Icno linijo za bodoče delovanje PSVG v Trstu Prof- Lonza se je v svojem niih°rU dotaknil vseh seda-skil Soc'n*nn °Z(lj(I in za zaposlitev lodaia)S^nih' Na>)ade[ ?e de-Za dei~e' se 1le 2men*i° t>i a j0 avstvo, ampak se zani- lndu..Sa!>>0 20 svoje dobičke. tn jej iRf pa nočejo obnav- tio»aSt'-C* 3n državna usta- napra2astareiifl industrijskih ves v' ki ne odgovarjajo sodob^ tehniki in podan podražitev proizvo- v J;**« industrije; kriza Medica 3i Predvsem po-dvstrt' nezainteresiranosti in<■ ^tnjcev in državne oblasti. odn°sih do Slovencev in Jugoslavije je prof. Lonza zahteval izvajanje posebnega statuta in dejal, da bodo z vprašanjem vezali tudi socialdemokratske poslance v rimskem parlamentu, da se bodo borili za mirno sožitje med Italijani in Slovenci na tem področju. Zavzel je popolnoma pozitivno stališče do političnih in gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Giorgio Cesare je ravno tako poudaril nujnost po Vzpostavitvi aktivnega sožitja s Slovenci in z Jugoslavijo ter potrebo izkoreninjenja nacionalizma, ki je zastrupljal odnose med dvema na-rodnostima; dejal je, da so se sedaj končno rešili ((nacionalistične hipoteke» in da se mora stranka od sedaj dalje zanimati za delo in za socializem. Vse te izjave, ta stališča, ta program, je glavni svet, kot smo že poudarili, sprejel. Hkrati pa so sprejeli tudi priporočilo bodočemu kongresu stranke, da sc združijo s FSDl le pod pogojem, da ohranijo čim širšo avtonomijo. Iz vseh teh izjav voditeljev PSVG na nedavnem zasedanju njenega glavnega odbora je razvidno da iščejo nove poti. novo orientacijo svoje stranke. Zaradi tega pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali je bilo nujno, da stališče voditeljev PSVG in njihova borba za teritorialno pripadnost Trsta privede stranko v položaj, da so danes njeni voditelji prisiljeni poudarjati nujnost, da morajo postati zares delavska stranka? Zato bi bilo prav in potrebno, da bi stranka na svojem bodočem kongresu. o katerem je bilo govora tudi na zasedanju glavnega odbora, na to vprašanje pravilno odgovorila, tako da bi svoje dosedanje delovanje globlje analizirala, napravila obračun dosedanjega dela in se po rezultatih te analize ravnala. Na ta način bi PSVG lahko pripomogla k ozdravljenju sedanjega polpiaja, ki je nastal med tržaškimi delavskimi demokratičnimi množicami zaradi dolgoletnih borb za rešitev teritorialne pripadnosti. Hkrati pa bi pripomogla ustvariti ono ozračje, ki je potrebno za zbliia-nje vseh delavskih — italijanskih in slovenskih — sil. Z druge strani pa bi omogočila tudi sodelovanje vseh demokratičnih in antifašističnih sil na našem področju. Mnenja smo, da bi bil to pozitiven doprinos PSVG k utrditvi tržaškega naprednega in demokratičnega gibanja. V Pekingu izjavljajo, da je otok važna postojanka, s katere so na-cionalisti napadali kitajsko obalo, v ZDA pa trdijo, da otok ni velike važnosti - Dulles o morebitnem pozivu OZN za prenehanje sovražnosti na področju Formoze - Hammarskjoetd danes v Vbashingtonu - Zaskrbljenost v VVash/ngtonr zaradi konference azijskih in afriških dežel j VČERAJ POTOVALA SKOZI TRST JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA Regionalni trgovinski sporazumi ludi predme! razgovorov v Rimu HONG KONG. 18. — Pekinški radio je zvečer potrdil vesti, ki so jih že javile tormo-ške oblasti. in sicer, da so kitajske letalske, pomorske in kopenske sile danes zavzele majhen otok Jikjangšm, ki je oddaljen 12 milj severozahodno od otoka Tašen m 2U0 milj od Formoze. Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so se operacije začele danes zjutraj ob 8. uri po krajevnem času s kombiniranim napadom letalstvi in topništva proti položajem nacionalističnih sil na otoku. Pozneje pa so. letala bombardirala nacionalistične čete na otoku Tašen. Kmalu po 14. uri so se kitajske sile začele izkrcavati na otoku Jikjang-šan ob podpori pomorrkin in letalskih edinic. Okoli 16. ure so boji prenehali, ker so Kitajske čete otok zavzele. Agencija dodaja, da je otok ((prednja postojanka, s katere so Cangkajškove čete vršile napade na obalna področja pokrajine Cekjang, in ki je služil tudi za oporišče nacionalističnim ladjam za njihovo piratsko dejavnost«. Formoške oblasti pa v svojem poročilu zatrjujejo, da ]e pri napadu sodelovalo nad sto kitajskih pomorskih edinic (med katerimi dva torpedna lovca, ki ju je posodila SZ) pod zaščito nad sto letal. Po- Grški parlament soglasno ratificiral balkansko zvezo ATENE, 18. Grški parla- ročilo zatrjuje, da so se ob 23.30 po krajevnem času boji nadaljevali in da se nacionalistične sile močno upirajo. Dalje pravi poročilo, da so nacionalistične sile z otoka Tašen sestrelile tri kitajska letala ter da so potopile eno kitajsko bojno ladjo, eno pa poškodovale. Ameriški državni tajnik Dulles je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje, ali je otok Jikjangšan strateške važnosti z ameriškega stališča, odgovoril, da spada otoK med otočja, ki so ga Kitajci povečini zavzeli lanskega maja, ne da bi njihova operacija imela izreden odmev. Izključil je tudi, da bi otočje okrog otoka Tašen bilo bistve. ne važnosti za obrambo For-moze in Peskadorskih otokov. Dulles je tudi .izjavil, da bi morebitni nalog OZN za prenehanje sovražnosti med Kitajci in kuomintanškimi silami bil «v skladu s splošnimi načeli ameriške politike o mirnem reševanju sporov«. Dodal pa je, da ZDA niso dale nobene neposredne pobude v tem smislu m niti ne bodo dale take pobude, ne da bi se prej posvetovale s Cangkaj-škom in upoštevale njegovo mnenje. Na vprašanje, ali bi ZDA ugovarjale, če bi tako pobudo dala OZN, je Dulles odgovoril negativno ter je dodal, da mu ni znano o nobeni taki pobudi. V zvezi s Hammarskjoeldo-vim potovanjem v Peking je Dulles izjavil, da se ZDA za sedaj, kar se tiče ameriških letalcev, držijo ob strani, ker želijo prepustiti OZN svobodno akcijo s tem v zvezi. Ce pa bi se zadeva zavlekla, bi .ment je nocoj soglasno ratifi- j se ameriška vlada zanjo nepo-ciral blejski sporazum o balkanski zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Zahvalna brzojavka predsednika Tita Ba Uju in U Nuju Z ((GALEBA«, 18. — Predsednik republike maršal Tito je z «Galeba» poslal predsedniku Burmanske unije Ba Uju in predsedniku burmanske vlade U Nuju brzojavki. v katerih se zahvaljuje za ................... sprejem, ki ga je doživel v včerajšnji Edenov . govor v Burmi Londonu in je obtožil Kitajce, sredno zanimala. Sporočil je nato. da bo Hammarskjoeld na njegovo povabilo prišel jutri zjutraj v VVashington in se z njim razgovarjal. Na razna druga vprašanja novinarjev je Dulles odgovoril, da ne verjame. ,da bi se Peking posluževal afere z letalci, zato da pospeši svoj sprejem v OZN. ter je trdil, da vse ravnanje pekinške vlade ustvarja samo nove ovire za njen sprejem v OZN. Trdil je dalje, da so Kitajci morda obsodili ameriške letalce zaradi notranjih propagandnih potreb. Končno je Dulles omenil Burmi, «Galeb» z rušilcem ((Triglav« in «Biokovo» je medtem preplul polovico poti od Ranguna do Madrasa v Indiji, kjer se bo predsednik Tito ustavil pred povratkom v domovino. Protest hamburških proti nacističnim provokacijam Policija je navalila na delavce, hi so protestirali proti proslavljanju obletnice ustanovitve drugega nemškega cesarstva Najhujši spopadi med delavci in policijo v Hamburgu od leta 1933 ški ji-pV. .9' 18. — Hambur-idotestn 50 s81icali danes pr°slavn= ■ zbor°vanje proti tiaVan’e desničarskih or-lT|očni j.,8?, varovali drugi °rgarM. elk.‘ Policije. Med prosl-,7ac'3arn’' k' so priredile 1)6101» b 'e druženje «Stahl-eev ’ ''-druženje bivših padal-strani, nponacistična «nemška Van , a Reicha« itd. Na zboro-bi le govoril bivši nacistič-Pov&al An,dTae. nekdanji Atiri,.3 nemsklh det v Grčiji, da t?e Je med drugim dejal. raih t < . začela v burnem ozračju za-i Jan , J. , . radi poskusov fašistov, da I. F,n vohtvl. P^dnika ae uninpiTi ! bosta pomerila sedanji pred- P n Vra/ianibi ’ sedniK Moro in bivši državni zlocinca Rodolfa ciraziaruja. .. . , •, Včeraj ie enak poskus sveto- I Podtajnik Andreotti, ki je bil val c; v MSI £.J*^:iWu.dfi i*-i^oc C>aspenjeva desna grede v milanskem občinskem a- rjai0 je usl{ocil k des- svetu, nocoj pa je izzval proteste v občinskem svetu v Florenci. Toda medtem ko so v Milanu proti provokaciji MSI nici, zdaj pa se spet pojavlja kot nadaljevalec tradicij De Gasperijevega centrizma. Andreotti bo zbral glasove vseh. ki nasprotujejo Fanfa-nijevi skupini ((demokratične nastopUi tako rekoč vsi osla- pripada ud! i*_ S-V.e.t:°kl.J ^- J _-p Moro in ki ima večino v po- slanski skupini. Se ostrejša bo borba med Fanfanijevo skupino, ki jo lo tudi občinstvo, so na Montecitoriu in v palači Madama zares protestirali samo parlamentarci KPI in PSI. V Kairu dolžijo Irak Libanon ni sklonil nobeno oogodbe s Turčijo - Irak so Se ni odlobll, ali se bo udeležil sestanka t Kairu Razpravljanje o oborožitvenem poolu PARIZ. 18. — Ker so na včei-ajšnji seji tako imenovane delovne skupine začasne komisije Zahodnoevropske zve- j ze ugotovili prevelike razlike ! v mnenjih glede francoskega j predloga o evropskem oboro-1 čoska in nemška delegacija : da razbija Arabsko ligo vorih med predstavniki obeh dežel. Sicer pa niso Nemci edini nasprotniki «poola». Negativne pripombe, ki se tičejo bistva francoskega načrta, so dali tudi predstavniki Velike Britanije in Holandske. Pa tudi iz včerajšnjega Edenovega radijskega govora je bilo razumeti. da je Anglija pripravljena sodelovati samo pri razgovorih o standardiziranju orožja, kar pomeni, da odklanja glavni del Mendes-Fran-ceovega načrta, ki predvideva naddržavno oblast na področju oboroževalne industrije, podobno kot je bila s Schu-manovim načrtom ustanovljena naddržavna oblast na področju proizvodnje premoga in jekla. O večernem sestanku med Erhardom in Mendes-Franceom niso bile objavljene podrobnosti. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da sta govorila »samo o francosko-neroskih gospodarskih vprašanjih«. Nekatere delegacije na zasedanju delovne skupine pa zatrjujejo. da je bil na popoldanski -seji francoski načrt »načelno« sprejet, da pa so dele- CARIGRAD, 18. — Po petih dneh bivanja v Libanonu se je turška delegacija, ki jo vodi vladni predsednik Mende-res danes vrnila v Carigrad. Delegacija je vodila razgovore tudi v Iraku in Siriji. Medtem javljajo, da ni bila med Turčijo in Libanonom sklenjena nobena pogodba. Uradno poročilo, ki so ga objavili v Beirutu pred odhodom turške delegacije, pravi, da se bodo razgovori nadaljevali. Poročilo pravi tudi, da je Libanon sprejel na znanje pojasnila turških državnikov glede napovedane sklenitve turško-iranske pogodbe. Kakor znano, je napoved o sklenitvi turško-iraške pogodbe vzbudila močan odpor zlasti v Kairu. Tisk je močno reagiral in imenoval iraškega ministrskega predjednika Nu-ri Saida ((državnika v službi imperialistov« in ga obdolžil, da je sovražno razpoložen proti arabskemu nacionalizmu. Pa tudi uraden odmev ni bil nič milejši. Šalah Salem je ostro napadel Irak in njegovo ((razbijanje Arabske lige«. Egipt je že sklical sestanek vladnih predsednikov arabskih držav, da razpravljajo o položaju, ki je nastal. Do sedaj so Sirija. Libanon, Jordan in Jemen že sprejele vabilo. Iraška vlada ni še sporočila svojega pristanka. Njen predstavnik je izjavil, da se ni še odločila Odpravnik poslov Saudove Arabije v Kairu pa je sporočil, da je kralj jbn Saud obvestil tajništvo Arabske lige, da obsoja načrt za sklenitev turško-iraške pogodbe. To mnenje bodo sporočili vsem članom Arabske lige. Ameriški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni V senatu je zadeva potekla razmeroma mirno ker je predsednik Merzagora takoj po uvodih formalnostih vzel vajeti v roke in že vnaprej o-pozonl neofašista Ferrettija. da ne bo dovolil komemoracije, če s tem ne bi bile sporazumne vse parlamentarne skupine. Ferretti je poskušal govoriti, toda zaradi protestov 7. levice je hitro umolknil in Merzagora je lahko vzpostavil red. V poslanski zbornici pa so skupščinski uslužbenci komaj preprečili pretep. Takoj na začetku seje je zahteval besedo neofašist Roberti in namesto da bi odgovoril predsedniku, ki je bil takrat Leone, na vprašanje, o čem misli govoriti, takoj začel s proslavljanjem Mussolinijevega maršala. Komaj je Roberti spregovoril: ((Italijanski bojevniki petih vojn...» se je z levice dvignil oglušujoč hrup, toda Roberti je nadaljeval in ni prenehal niti na poziv predsednika, ki mu je odvzel besedo. Ker Roberti ni hotel končati, so se poslanci levice zgrnili proti njemu, obenem pa so prišli branit svojega šefa tudi fašistični poslanci-Incident se je skoraj izrodil v pretep in Leone je le s težavo vzpostavil red. Sicer pa je bilo na dnevnem redu poslanske zbornice vprašanje vojnih pokojnin, o-ziroma obtožb poslancev KPI in PSi na račun podtajnika Pretija (PSDI), ki je z vprašanjem zadolžen, preti je v daljši izjavi prikazal primer ministra Vigorellija, ki je dobil vojno pokojnino prvega razreda, ker si je leta 1915 v Libiji nakopal tuberkulozo, in tožitelja poslanca Lopardi-ja (PSI), ki je v zadnji vojni dobil kronično vnetje srednjega ušesa, pa mu zdravniki niso priznali pravico do pokojnine. Obravnavanje vseh raznih obtožb v zvezi z vojnimi pokojninami se je nadaljevalo do 21.15, ko je predsednik preložil diskusijo na jutrišnjo sejo. Jutri bodo glasovali o resoluciji, ki so jo predložili poslanci PSI in KPI. Ni še znano, ali bo vlada z glasovanjem o resoluciji. ki obsoja delovanje pod tajnika Pretija, vezala zahtevo po zaupnici Senat pa je odobril nujno proceduro za razpravljanje o ratifikaciji pariških sporazumov. Obenem je senat začel razpravljanje o Tremellonije-vem zakonu o davčni izravnavi in zatiranju davčnih utaj. Odklonjena je bila zahteva se natorja Sturza, naj se raz-pravljenje o Tremellonijevem zakonu odloži in poveže z reformo postopka in organov za reševanje davčnih sporov. Medtem se demokristjanska poslanska skupina pripravlja v podpira tudi Scelba, in zdru ženo demokristjansko opozicijo pri volitvi odbora. Med današnjo sejo skupine je 61 poslancev predložilo resolucijo, ki zahteva spremembo pravilnika skupine, kar se tiče volitev odbora. Trenutno velja za volitve večinski sistem razdeljevanja mandatov, opozicija pa zahteva uvedbo proporcionalnega razdeljevanja. Fredlog je kot prvi podpisal poslanec D’Ambrosio. vendar je splošno znano, da je dal pobudo za to akcijo pred- podpisali nekak programski sednik poslanske zbornice Gronchi, ki predstavlja v de-mokristjanski stranki skrajno levico. Poslanci, ki so podpisali resolucijo, pa pripadajo vsem opozicijskim skupinam in strujam, od gronchijevske in sindikalistične levice do starega dega.*perjcvsk<»ga ce. -tra in do desnice. Got on se, da je telefonično dal svoj pristanek tudi Pella. ki kot predsednik posvetovalne skupščine evropske skupnosti premoga in jekla potuje po zahodnoevropskih državah. Cez tri dni se bo demokristjanska poslanska skupina ponovno sestala in razpravljala o načinu volitve odbora. Glavni spopad med večinsko Fanfanijevo skupino in združeno opozicijo se bo torej razvnel na tej seji. Govori se pa, da pripravlja opozicija tudi politično ofenzivo na Fanfanijevo vodstvo, ki ga z raznih pozicij dolži, da ne izpolnjuje program?., ki ga je začrtal neapeljski kongres demokristjanske stranke. Po zanesljivih informacijah so se včeraj predpoldne sestali pri Gronchiju Andreotti, Gonella, Togni, Scoca in Ravaioli. Baje so sestavili in dokument, ki bi bil osnova za bodočo akcijo opozicije v parlamentarni skupini, v stranki in tudi v vladi. Zatrjujejo, da je Pella dal telefonski pristanek tudi na ta dokument. A. P. Pietro Secchia degradiran RIM, 18. — Kot poroča tiskovni urad KPI, se je danes sestalo pred kratkim izvoljeno vodstvo stranke. Na seji so potrdili Togliattija za generalnega sekretarja, Luigija Longa pa za njegovega namestnika. Novo tajništvo KPI obsega tudi nekatera nova imena. V njem so: Palmiro Togliatti. Luigi Longo. Giorgio Amendo-la. Arturo Colombi, F.doardo D'Onofrio. Giancarlo Pajctta. Mauro Scoccimarro. Poročilo tiskovnega urada KPI nadaljuje: »Tovariš Pietro Secchia je bil določen na mesto deželnega sekretarja partije za Lombardijo«. Secchia je do nedavnega veljal za ((drugega moža« v vodstvu KPI in je imel v rokah vsa organizacijska vprašanja. Reke še vedno naraščajo v Severni in Zahodni Evropi Poplave na Škotskem, v Nemčiji, Franciji, Švici in Belgij V Severni in zahodni Evropi še vedno divjajo huda neurja, ki povzročajo veliko razdejanje in tudi človeške žrtve. V Severni Evropi je zaradi mrzlih valov položaj še hujši, medtem ko je v Južni Franciji m Španiji skoraj pomladna klima. V Angliji so poplave zajele deset grofij na jugu, Severna Škotska je tudi vsa poplavljena, tako da so dali civilnim oblastem na razpolago vojaška letala, s katerimi prevažajo hrano za prebivalstvo in krmo za Živino v krajih, ki so ostali popolnoma odrezani. S helikopterji pa so danes ponoči začeli prevažati na stotine ljudi s poplavljenih področij. V Zahodni Nemčiji je Ren grozeče narastel in se razlil čez bregove. Velik del Bonna je poplavljen in po mestu se vozijo s čolni. Na poplavljenem področju sta Bundestag in palača ameriške visoke komisije. Iz Mainza so morali odseliti več sto družin. Donava je prestopila bregove na Bavarskem in v Koelnu so ustanovili posebne skupine, da varujejo zapuščene domove v nižjih predelih mesta. V Duesseldorfu se je Ren na več krajih razlil čez bregove. Popoldne je začelo tako gosto snežiti, da se je zdela noč. V Franciji javljajo prvikrat po več dneh vremenoslovski uradi, da bo v prihodnjih 48 u-rah jasno skoraj v vsej Franciji in zdi se, da se bo nevar- PARIZ. 18. — Agencija nost novih poplav oddaljila. , TASS javlja iz Pekinga, da je la na razpolago civilnim oblastem več helikopterjev in tudi letalstvo je ponudilo sodelovanje. Tudi v Belgiji so vse reke močno narastle Reka Lys je poplavila polja na področju Caurtrai. Zaradi izredno hudega mraza se je po cestah nabrala debela plast ledu, zaradi česar je promet onemogočen. Na Nizuzemskem je promet ustavljen na številnih cestah, ki so 'zametene. Razen tega voda v vseh rekah stalno narašča, Mrzel val je zajel vso Skandinavijo. Ponekod na Južnem Norveškem je bilo 38 stopinj pod ničlo. V Avstriji še vedno močno sneži in piha močan veter. V Švici se je položaj poslabšal, ker se je temperatura dvignila in je začel sneg kopneti. Voda v jezerih narašča, zlasti v jezeru Neuchatel. V Vzhodni Nemčiji so snežni viharji povzročili veliko škodo zlasti električnim centralam in tudi električnim daljnovodom. Poljska je pod debelo snežno plastjo. O neurjih javljajo tudi iz številnih krajev Severne Italije. V Alpah pa močno sneži. Čangkaiškovi agenti obsojeni na smrt na Kitajskem konfereci izjavil,da predstav Ija turško-iraški pakt «kon- j na ostro notranjo borbo » , »truktivno pobudo, ki se je zvezi z izvolitvijo novega ! povsod povzročile ogromno ZDA veselijo«. I predsednika in odbora skupi- škodo. Vojna mornarica je da- Vendar pa je položaj še vedno zelo resen. V Parizu reka Sena še vedno narašča. Vlaki imajo povsod velike zamude zaradi poplav. S področja Liona, Saint Etienne in Chambrey tudi poročajo o zelo resnem položaju Število človeških žrtev je danes narastlo na 14. Poplave so vrhovno sodišče za pokrajino Kvantung obsodilo na smrt 11 agentov formoških oblasti. Drugih pet pa je bilo obsojenih na zaporno kazen. Dva sta bila izpuščena, ker sta se sama javila Obtožnica pravi, da so obtoženci sestavljali skupino 52 mož, ki so jih s padali spustili na otok Hajnan, da bi >)1 tam organizirali nerede. Ko so jih kitajske čete odkrile, so se z orožjem branili. 34 jih je bilo ubitih, 16 ujetih, druga 2 pa sta se sama javila. Zopetna združitev japonskih socialistov TOKIO. 18. — Japonski socialisti, ki so bili od leta 1951 deljeni na dve strani, so danes sklenili, da se zopet združijo v enotno stranko. Sprejeli so skupno resolugijo, s katero se poudarja želja po združitvi obeh strank in po sodelovanju na prihodnjih splošnih volitvah, ki bodo februarja ali marca. Aretacije špekulantov v Sovjetski zvezi MOSKVA, 18. — «Izvestija» javljajo, da so oddelki moskovske policije, ki imajo nalogo zatirati zločine špekulacije in izsiljevanja, aretirali nedavno številno skupino »zapravljivcev javnega imetja«, ki so na široko delovali v škodo zadružnih in obrtnih ustanov ter so s pomočjo sokrivcev prodali v državnih magazinih v Moskvi, Gorkem, Tuli in drugih mestih ukradeno blago za več ko dva milijona 500.000 rubljev. Preiskava je ugotovila, da so aretirani zaslužili okoli 1.600.000 rubljev, ko so za svoj račun prodajali blago, ki so ga nekateri od njih kot nameščenci v zadrugah in obtr-nih ustanovah v veliki meri izdelovali. Na njihovih domovih so zaplenili za 2 milijona 36.000 rubljev blaga, za 200.000 rubljev draguljev in več avtomobilov. Ovadili so jih sodišču. Večraj je potovala skozi Trst v Rim jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo z italijanskimi predstavniki pogajala o sklepanju gospodarskih sporazumov. Jugoslovansko delegacijo vodi veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, v delegaciji. pa so svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Janez Flere, svetnik v zveznem zavodu za gospodarsko planiranje Ervin Salamon, direktor Narodne banke Dragoslav Skarka, predstavnik uprave za zunanjo trgovino Bora Djordjevič ter predstavnika zvezne zunanjetrgovinske zbornice Milan Aleksič in Milica Žiberna. Na tržaški železniški postaji so jugoslovanske delegate sprejeli člani jugoslovanskega predstavništva v Trstu ikj, celu z generalnim konzulom Mitjo Vošhjakom in go-spodai-skim svetnikom predstavništva ing. Feliksom Vrbancem. Poleg tega so bili na postaji predstavniki tržaškega tiska ter italijanskih in drugih agencij. Vodja delegacije se je s prisotnimi novinarji zadržal v daljšem razgovoru. Izjavil je. da bodo v Rimu razpravljali ne samo o sklepanju trgovinske pogodbe med obema državama. temveč tudi o osta* lih širših vprašanjih gospodarskega sodelovanja. Sklenili bodo poleg trgovinskega sporazuma tudi splošno konvencijo o trgovski plovbi in sporazum o gospodarskem sodelovanju. V Rimu bodo poleg tega načelno sklepali tudi o ureditvi regionalnih trgovinskih sporazumov. ki zanimajo zlasti gospodarstvo Trsta in Gorice. Poleg tega bodo naielno razpravljali tudi o ostalih oblikah sodelovonja, na primer o sodelovanju med kmetijskimi panogami obeh dežel kot tudi o sodelovanju industrij. Zlasti glede industrijskega sodelovanja bo lahko Tj-st odigral znatno in pomembno vlogo. Isto velja tudi za rešitev ostalih vprašanj prometa, avtobusne konvencije o avtobusnih zvezah itd. Svojo izjavo je jugoslovanski predstavnik zaključil: ' ((Prepričan sem, da bodo razgovori ugodno zaključeni v duhu sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Prepričan sem . tudi, da s-, bddo razgovori rodili o istem vzdušju obojestranskega razumevanju in sodelovanja, kt je bil z'm-Čilen za sklepanje finančnega Sporazuma v Beogradu in ki je predstavljal osnovno značilnost obiska italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martinellija v Beogradu«. Razgovori bodo piedvidoma trajali tri tedne in bo končni sporazum za Jugoslavijo podpisal Osman Karabegovič, elan Zveznega izvršnega' sveta, ki bo ob tej priliki vrnil obisk italijanskemu ministru za zunanjo trgovino. Sef jugoslovansko ' trgovinske delegacije Pavlič je že vodil prejšnje trgovinske razgovore med obema deželama in tudi razgovore o sporazumu, sklenjenem v avgustu 1949-Poleg tega je dr. Pavlič obiskal tudi Trst, ko je lani vodil jugoslovansko delegacijo, ki je obiskala tržaški mednarodni velesejem. Jugoslovanska delegacija je odpotovala v Rim, ANSA poroča iz Rima, da bo italijanska delegacija Za pogajanja sestavljena takole: predsednik adv. Storoni. podpredsednik dr Pierantoni. predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, dr. Franco Tarquini, predstavnik komisariata za prehrano, dr- Giovan-ni Rivano in dr. Raffaele Ga-lano predstavnika zakladnega ministrstva, dr. Aldo Puma, predstavnik ministrstva za finance. dr. Ubaldo Migliorini, ministrstva za proračun dr. Filippo Ratti, ministrstva za industrijo in trgovino -dr. O-svaldo Gigliotti, ministrstva za zunanjo trgovino dr. Car-lo Gramaglia in dr. Domenico Gagliardi. ministrstva za trgovsko mornarico dr. Raffaele Cusmani in dr. Vincen-zo Vitelli, devizni urad dr. Giuseppe Moggi. »l'l»IHii»kl IKKVI Na današnji dan se je ieta 1876 rodil na Premu na Notranjskem pesnik Dragotin Kette. Danes, SREDA 19. januarja K »mit, Hran-/m ir Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.51. Dolžina a-neva 9.10. Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 12.43. Jutri, ČETRTEK 20. januarja Fabijan, Zivojin Za uspešno sindikalno skupščino V zvezi s sklicanjem ustanovne sindikalne skupščine, za katero je dalo pobudo vodstvo CGIL, nam je pekovski delavec Ulieni poslal naslednje pismo: Us^novna sindikalna skupščina bi morala napraviti konec sedanji sindikalni krizi ter združiti delavce v veliki, demokratični in enotni krajevni sindikalni organizaciji, ki bi se pridružila CGIL. Da pa pridemo do ustanovne skupščine, ki bo res rodila take sadove, kakršne je hotelo doseči tajništvo Italijanske splošne zveze dela in ki si jih prav vsi razredno zavedni delavci želijo, je nujno potrebno, da damo temu dogodku tisto veljavo, ki mu gre, ter da ga čimbolj populariziramo. To je važno tudi za pekovske delavce, kajti tudi na tem področju je bilo storjenih mnogo napak, ki so še bolj razcepile vso kategorijo, hkrati pa tudi pasivizirale mnogo delavcev in ohromile njihovo borbenost, čeprav so v preteklosti vedno dokazali veliko dovzetnost za sindikalna vprašanja in pripravljenost za borbo. Zato se mora začeti med delavci bratska diskusija, da se odstranijo vzroki, ki so povzročili krizo, ter da se znova mobilizirajo tisoči delavcev, ki so zapustili borbene vrste, tako da bodo imeli vsi delavci občutek, da se res ustvarja nekaj novega. Po tolikšni pasivnosti morajo delavci zopet aktivno sodelovati pri ustvarjanju takšne demokratične in sindikalne organizacije, ki bo res last vseh delavcev. Zato je naloga vsakega zavednega delavca, mobilizirati tiste delavce, ki so iz tega ali onega razloga zapustili borbo, ter jih spodbujati, da se zberejo v skupine in aktivno sodelujejo v pripravljalnih diskusijah. Samo tako bodo gotovi, da je končno prišel čas za aktivno in dejavno sodelovanje pri gradnji lastnega doma, da bo tokrat končno odstranjeno vse, kar jih je do-slei ločilo. Le tako bomo oživili tisto enotno in močno sindikalno organizacijo, ki bo edino obrambno in borbeno orožje delavcev. To je dolžnost, ki mora vezati vsakega sindikalista, ki mu je res pri srcu bodočnost proletariata. Pekovski delavec Giovanni Ulieni ZAOSTRITEV SINDIKALNE BORBE ZA POVIŠANJE PREJEMKOV Z 1/ČER/IJŠMJE OBČINSKE SEJE NAlfflKŽlIVlSKH - DBUTOSKE OBČINE Neumesten predlog odbora glede načina prodaje mleka Ce bi bil sprejet pravilnik odbora, bi bilo našim kmetovalcem praktično onemogočeno neposredno prodajanje mleka ■ Tudi na-brežinska občina pristopila k odboru za ustanovitev proste cone JUTRI ENOURNA STAVKA vseh kovinarskih delavcev Pred odpustom 20 delavcev pri Cambissa - Za tržaško konopljarno še nobenega pozitivnega odgovora, medtem ko čakajo za tovarno Kozmann podpis Palamare - Sporazum o menzi v Pastificio Triestino Snoči so na sestanku odbora Zveze kovinarjev sklenili, da bodo kovinarji v vseh tovarnah zapustili jutri delo uro pred koncem delovnega časa, to je ob 14.30. Ob 15. uri pa bo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje kovinarjev, na katerem bo govoril pokrajinski tajnik FIOM iz mesta Reggio Emilia Ferrari. Je to druga kratka stavka kovinarjev z zahtevo po izboljšanju poenotenih mezd. Prva taka stavka je bila proglašena samo v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka ter v Tržaškem arzenalu, sedaj pa je sindikat pozval k stavki vse kovinarje. Sindikat zahteva naslednje poviške; za navadne težake 13.50 lire na uro. za specializirane težake 14.40, za kvalificirane delavce 15 20 in za specializirane delavce 16.95 lire na uro. Razen tega zahtevajo, da plačajo delavcem praznik sv. Stefana (26. decembra), uredijo vprašanje akordnih dodatkov ter dajo mezdo za praznike tudi tistim delavcem, ki so odsotni z dela zaradi bolezenskega dopusta. ijs Hc sjc Včeraj je šla delegacija delavk Tržaške konopljarne ponovno na vladni generalni komisariat, kjer je delavke sprejel dr. Bocchini. Ta je delavkam povedal, da ni prišel v zvezi z zahtevo po dodelitvi izredne količine jute iz Rima še noben odgovor, da pa sta v Rimu dr. Palamara in ravnatelj konopljarne dr. Palla-dmi, ki se še vedno potegujeta, da bi bila juta dodeljena. Ce pa bi jima to v Rimu ne uspelo, tedaj bi skušal ravnatelj Palladini rešiti vprašanje na. drug način. Delavkam, dveh turnusov, ki so ostale na delu, bi skrajšali delovni čas ter tako še naprej delali v treh, toda skrajšanih izmenah, s čimer bi se izognili odpustom. Seveda je to le krpanje in nezadovoljiva rešitev, če pomislimo, da delavke te tovarne že tako zelo malo zaslužijo, pa bi se jim dosedanji borni zaslužek še bolj skrčil. Delavke se bodo prihodnji petek ponovno sestale na skupščini in razpravljale o morebitnem odgovoru, ki bo dotlej prišel iz Rima. Čeprav so že vse 103 delavke dejansko odpuščene in niso več v proizvodnji, pa jim ravnateljstvo še ni vrnilo delavskih knjižic. Sicer pa so delavke sklenile, da ne bi sprejele delavskih knjižic, če bi jim jih PO 7 IN POL MESECIH V LADJEDELNICI CRDfl V TRŽIČU Prenovljeni JHomeric iz Tržiča v Benetke V petek bo ladja priplula v Trst, od koder bo 24. t. m. odplula na prvo vožnjo proti New Yorku hotelo ravnateljstvo vrniti-Medtem pa je tajništvo CGIL v Rimu ponovno posredovalo v ministrstvu za industrijo, ga opozorilo na resni gmotni položaj teh delavk in ga pozvalo, naj poskrbi za dodelitev jute iz skladišč ARAR. * * * V tovarni igralnih kart Cambissa so pred kratkim suspendirali 4Q delavcev. Sedaj pa je ravnateljstvo tovarne po Zvezi industrijcev sporočilo sindikatom, da namerava odpustiti 20 izmed su- spendiranih delavcev, češ da mu primanjkuje naročil, odkar je vlada sklenila naložiti na igralne karte novo takso. Tako naj bi bili ti delavci žrtve sklepa vlade, da se morajo bodoči poviški državnim nameščencem kriti z novimi davščinami. * * * V podjetju Kozmann čakajo samo še na podpis dr. Pala-1 delo, da rešijo še mare (ki se mudi v Rimu), I vprašanja da stopi v veljavo kupno — prodajna pogodba, po kateri je dobilo podjetje novega lastnika. Podpis dr. Palamare je potreben, ker je doslej vodil podjetje državni komisar. To praktično pomeni, da je samo odsotnost dr. Palamare kriva, da tovarna še ni začela ponovno obratovati. Delavci so zato zaskrbljeni in se vprašujejo, kdo jim bo plačal izgubljene dneve dela najprej zaradi zapore tovarne, sedaj pa zaradi odsotnosti dr. Palamare. >8 * * Po živem razpravljanju med predstavniki podjetja Pastificio Triestino in predstavniki delavcev je bil na uradu za delo dosežen sporazum, po katerem se je ravnateljstvo podjetja obvezalo, da bo ponovno odprlo menzo. Danes se bodo oboji predstavniki zopet sestali na uradu za nekatera Nabrežini redna seja de vinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Takoj po preči-tanju zapisnika je svetovalec tov. Srečko Colja predlagal, da naj bi devinsko-nabrežin-ska občina prijavila svoj pristop k mestnemu odboru za ustanovitev proste cone, vendar ga je župan prekinil, češ da to ne spada k zapisniku in je takoj prešel na prvo točko dnevnega reda. Svetovalci so razpravljali o povišanju trošarine na električni tok in sklenili da naj trošarina ostane ista kot doslej, t. j. 0,95 lire na Kw/h, kajti v nasprotnem primeru bi morali trošarino povišati na 10 lir. Ker pa je cena kilovatni uri električnega toka že sedaj precej visoka, kot je poudaril svetovalec tov. Beno Terčon saj znaša nekaj več kot 42 lir. bi bili potrošniki s takim povišanjem močno prizadeti. Svetovalci so nadalje odo- KONČNI PODATKI O PRISTANIŠKEM PROMETU 1054 Kljub rahlemu povečanju prometa poslabšanje strukture in znižanje dohodkov Porast prihodov In hkrati občutno znižanje odhodov govori o resni krizi tranzitnega prometa V našem listu smo sicer že poročali o približnem prometu. katerega je doseglo naše pristanišče v preteklem letu. Vendar so bili ti podatki le okvirni, ker takrat še ni bil znan dokončni promet meseca decembra. Sedaj pa objavljamo dokončne podatke o prometu tržaškega pristanišča, ki govori, o rahlem povečanju prometa ob istočasnem poslabšanju strukture in znižanju dohodkov, katere prinaša pristaniški promet tržaškemu gospodarstvu. V letu 1954 so tako po morju prepeljali skozi tržaško pristanišče skupno 3.633.617 ton raznega blaga, kar je za 5.56 odstotkov več kot v letu 1953. Pomorski prihodi so skupno znašali 2.641.572 ton ali 12.05 odstotkov več kot leta 1953, manj zaslužka. Železniški promet kaže bistveno podobno sliko. Prihodi so se znižali za 8,5(7 odst. in dosegli 818.324 ton. odhodi so porasli za 20,3 odst in dosegli 1.450.317 ton tako, da je skupni železniški promet dosegel 2.268.641 ton. kar je za 8 odstotkov več kot 1953. leta. 0 delu komisije za popravo razmejitvene črte Tiskovni in informativni urad komisariata je dal za tisk naslednje sporočilo; Italijanska delegacija za popravo razmejitvene črte Tržaškega ozemlja je z enako jugoslovansko delegacijo v odhodi pa so se znižali istočas- -eh od 10. do 1, januar. nadaljevala z delom v Ljubljani. Italijanska delegacija se je vrnila v Trst in bo čimprej obnovila stike z jugoslovansko delegacijo. Vse druge v tisku objavlje- . ne informacije, ki se ne skla- kar se nujno odraža tudi na i dajo s tem poročilom so zato uvedbi rednih pomorskih netočne. ♦ prog, saj se morajo ladje vra- no za 14.9 odstotkov in dosegli 992.045 ton. Porast prihodov ob istočasnem izredno močnem znižanju odhodov ie privedel do ponovnega bistvenega poslabšanja strukture uvoza in izvoza skozi tržaško pristanišče Sinoči je bila na županstvu j brili prenos nekaterih postavk, ki je potreben za zaključek proračunskega leta 1954. Takoj za tem so prešli na razpravo o pravilniku za prodajo mleka, pri čemer je svetovalec Colja najprej kritiziral dejstvo, da ni na razpolago slovenskega prevoda. Po tej ugotovitvi je zahteval, da se prečitajonekateri členi pravilnika, kot n. pr. člen 11, ki govori o prodaji mleka v mlekarni in člen 15, ki veže živinorejce, da morajo mleko prodajati pod enakimi pogoji kot mlekarnarji. Clen 11 namreč obvezuje lastnike mlekarn, da morajo prodajati mleko v zaprtih steklenicah, kar pa je nemogoče zahtevati od živinorejcev, ki nimajo za to potrebnih naprav. Zaradi tega bi osvojitev pravilnika v celoti pomenila onemogočiti prodajo mlekaricam, ki nosijo mleko v Trst in ga raznašajo po stanovanjih. Odbornik Floridan, ki je pravilnik predložil, je zastopal mnenje, da ga je treba odobriti, medtem ko sta svetovalca tov. Srečko Colja in dr. Jože Skrk dokazala, da je v nasprotju z interesi naših živinorejcev, ki bi bili v primeru odobritve prisiljeni prodajati svoje mleko izključno le mlekarni na Montebellu. O tem se je razvila živahna diskusija, pri čemer je dr. Skrk predlagal, naj se določi komisija, ki naj pravilnik pregleda, popravi in ga na prihodnji seji občinskega sveta predloži občinskemu svetu. Ker je župan izjavil, da njegova skupina noče sodelovati v tej komisiji, so za njene člane določili občinskega zdravnika, odbornika Draga Legišo in svetovalce Srečka Coljo, Jožeta Pahorja in dr. Škrka. Posebna komisija bo pregledala tudi splošni higienski pravilnik. Na intervencijo svetovalca tov. Bena Terčona je župan zagotovil, da bo občinska u-prava podvzela vse ustrezne korake da bodo uradni spisi, kot. n. pr. pravilniki in podobno, opremljeni s slovenskim prevodom ter da bo občina zahtevala dvojezično poslovanje z nadrejenimi oblastmi. V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili podaljšanje pogodbe s Tržaško hranilnico, ki bo še nadaljnjih 10 let Takšna je sedaj na zunaj bivSa ladja »Mariposa» sedanji »Homertc» čati iz Trsta le slabo naložene. Poleg tega govori tako gibanje prometa o resni krizi tranzitnega prometa. Kriza je toliko bolj občutna, ker se je zvišal obseg pripeljanega blaga izključno na račun izrednih dovozov premogu in železnih rud v zadnjih mesecih preteklega elta za potrebe avstrijskih železarn. Tovrstno blago pa se pristanišča samo dotakne, saj premog in rude z avtomatičnimi dvigali le razlože z ladje in takoj nalože na železniške vagone. To blago zaradi tega prinese pristanišču naj- Vzpostavilev redne proqe Ancona Reka-lrsl Ancona Včeraj je odplul iz Ancone proti Lošinju italijanski parnik «Valfiorita», ki bo poslej vzdrževal redno tedensko zve_ zo na progi Ancona - Lošinj -Reka - Pulj - Trst - Benetke -Ancona in tako povezoval obe obali Jadranskega morja. V Trstu bo parnik pristajal vsako sredo ob 19.30, naslednji dan ob 14, pa bo nadaljeval vožnjo proti Benetkam. DECEMBRSKO POROČILO HIGIENSKEGA KOMISARIATA Tudi v lanskem decembru več smrti kot rojstev Zabeležili so lOifprlmerov škrlatinke in 125 primerov noric - Povprečna poraba vode je bila 76.611 m* dnevno Kot običajno tako so tudi daljnji zdravniški preiskavi. / zandnjem mesecu pretekle- Člani higienskega komisa- Pristajal bo ob Pomorski postaji. Na «Valfioriti» je 100 kabin s posteljo. To ho po vojni prva redna jadranska zveza med Italijo in Jugoslavijo. o Tržaški župan Bartoli je odpotoval v Rim, kjer ce bo udeležil letnega zborovanja predstavnikov občin. 0 Avtonomna turistična ustanova pripravlja letcs pustno maškarado tudi v Trstu, ki bo 19. februarja. IZPRED KAZENSKEGA SOD1SCA Z naivnim izgovorom se je hotel izmazati Medtem ko je 39-letni nočni čuvaj Pastjuale Brancaccio iz Ul. Crispi čepel na kupu desk v prostoru lesnega podjetja «Marittima» ob železniški postaji v Rocolu, je oktobra 1953, leta pozno zvečer opazil v temi obrise treh oseb, ki so se po tračnicah sumljivo bližale lesnemu skladišču. Možakar se je potuhnil in počakal, a kaj kmalu se je nedaleč od njega pojavil neki mož, ki je z rokami hotel pretrgati žico s katero so bile deske vezane med seboj. Ker se mu z rokami ni posrečilo se je možakar oddaljil in se takoj vrnil s kosom lesa, ki ga je pobral s tal in hotel z njim strgati vezi. Tedaj je Brancaccio stopil iz skrivališča in medtem ko sta dva zbežala, se je tret- 1 skril za kupom desk v upanju, da se bo rešil. Toda možakar je naredil račun brez krčmarja, kajti Brancaccio ga je trdno prijel in ga odvedel s seboj v neko sobo, odkoder e telefonsko poklical policijske agente, ki so možakarja identificirali za 48-letnega Carla Agazzija iz Ul. del Vel-tro, kateri je seveda zanikal poskus tatvine in se skliceval, da je bil v neki in da je hotel po bližnjici domov. Prav zaradi tega )e šel mimo rocolske železniške postaje. Seveda možu niso verjeli in sodišče ga je obsodilo na leto dni zapora in na 6.000 lir globe. Včeraj ob 8. zjutraj so sirene pozdravile «Homeric», ko je zapuščal Tržič in odplul na prvo vožnjo proti Benetkam, kiei bodo v doku pregledali in očistili podvodni del ladijskega trupa. «Homeric». ki se je prej imenoval »Mariposa« je bil v ladjedelnici CRDA v Tržiču približno sedem mesecev in pol. V tem času so ladjo popolnoma prenovili tako, da so napravili iz starega ogrodja za prevoz materiala, in čet moderno luksuzno prekooceansko ladjo. Delo pri obnovi ladje je zahtevalo izredno mnogo naporov saj je bilo treba montirati’ okrog 11.000 električnih svetilk, za kar so morali napeljati okrog pol milijona metrov električne žice. Vsaka kabina na palubi «D» in poveljniškem mostu je opremljena z modernimi napravami za gretje zraka tako, da vsak potnik lahko sam regulira temperaturo v kabini po svojem okusu. V vsakem lokalu so poleg tega zvočniki, zvezani s poveljniškim mostom, kjer sprejemajo istočasno tri različne radijske programe. Ladja ima 24.000 ton. dolga je 192 metrov, široka 24 metrov, visoka 16 metrov in se vgreza 8,61 metrov. Turbine razvijajo 22.000 in omogočajo normalno hitrost pri polnem tovoru 20,5 vozlov na uro. Z novo ureditvijo kabin lahko sprejme 1.600 oseb: 147 potnikov prvega razreda in 1096 potnikov turističnega razreda. Poleg tega pa ladja prevaža še okrog 450 članov posadke. V petek 21. bo ladja prispela v Trst, od koder bo 24. odplula v New York. ga leta zabeležili v tržaški občini več smrti kot rojstev: rodilo se je namreč 185 otrok, umrlo pa je 257 oseb. V tem času je bilo zabeleženih tudi več primerov nalezljivih bo-ilezni, med katerimi prednjači konjskih sil | škrlatinka, za katero je zbo- Z motorjem v avto Nekaj minut po opoldnevu je hotel 46-letnj Avgusto Blaginj iz Ul. S. Servolo zaviti s svojim avtom .Fiat 500», s katerim je privozil po na-btežju, v Ul. Venezian, ko je vanj nepričakovano trčil s svojim ISO motorjem 20-letni Gualtiero Costanzo z Gornje Grete, ki je tedaj vozil proti Trgu Unitš. Zaradi sunka je Costanzo odletel na tla in ker se je poškodoval, so ga prvim avtom, ki je tedaj privozil mimo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na senčni strani glavi in raznih prask po rokah pridržali na opazovanju. Ce lir bo hujšega, bo mladenič v 6 ali 8 dneh že popolnoma zdrav. lelo 108 oseb, sledijo pa norice (125 primerov), davica (8 primerov), ošpice (27 primerov), oslovski kašelj (8 primerov) in tifusna mrzlica (1 primer). V 11 običinskih zdravniških ambulantah se je v decembru preteklega leta zglasilo 10.173 oseb, ki so bile zdravniško pregledane, pri čemer so zdravniki 123 oseb poslali k specialistom. Poleg tega so zdravniki pregledali še 522 oseb na domu. Tudi zdravnr ške asistentke so opravile precejšnje delo, saj so nudile v ambulantah svojo pomoč 5.949 osebam. 979 oseb pa so obiskale na domu. V predzakonski posvetovalnici, ki je odprta vsako sredo in soboto se je na novo zglasilo 14 oseb, drugih 17 pa je prišlo na ponoven pregled. Tudi šolski zdravniki so imeli precej dela, saj so pregledali 79 razredov s 1047 dijaki srednjih šol, 200 razredov s 3773 učenci osnovnih šol ter 56 razredov s 1327 učenci v otroških vrtcih. Skupno so torej pregledali 335 razredov s 0147 učenci. Zdravniki so pri teh pregledih ugotovili nekaterim učencem zdravstvene nedostatke in so zaradi tega podvrgli 893 učencev na iata so decembra lani izvršili 4110 inšpekcij, pri čemer so ugotovili 920 raznih nepravilnostih ter zaradi tega sestavili 266 zapisnikov. Poleg tega so naložili globoko ^25 osebam, in sicer zaradi kršenja pravilnika o higieni. Or gani omenjenega komisariata so med drugim tudi zaplenili 3956 kg pokvarjenega svežega sadja. 3931 kg zelenjave, 179 kg školjk in 147 kg rib. V gostilnah pa so poleg tega pobrali še 1Q šopov igralnih kart in 22 kosov umazanega jedilnega pribora. Precej dela so imeli tudi veterinarji, saj so v decembru odkrili eno žarišče svinjske rdečice ter 6 žarišč parkljevke in slinovke. Zaradi tega so odredili takojšen zakol 16 glav živine. Pregledali so 37.735 zaklane živine, od katere so zaklali v mestni klavnici pri Sv. Soboti 1157 glav, v klav nici na Opčinah 152, razni zasebniki pa so zaklali 402 prašiča. Na glavnem ribjem trgu so veterinarji pregledali 202.345 kg rib in 22 905 kg raznih mehkužcev pri čemer so zaplenili 222 kg raznih rib Omeniti je treba še, da sc psi ugrizli 42 oseb, od katerih je 35 zahtevalo zdravljenje proti steklini. Povprečna poraba vode je bila v decembru dnevno 70.611 kul).m, katero je dobav Ijal mestu timavski vodovod (67.857 kub.m), nabrežinsk (0,636 kub.m j in žaveljski vo , dovod (2.218 kub.m). izterjevala davke, potem pa so odobrili prodajo dveh občinskih zemljišč. Tako so odobrili tudi prošnjo Stanislava Volčiča in mu prodali 1.250 kv.m zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše po 400 lir za kv.m, 2.750 kv.m zemljišča pa dali v najem, in sicer za dobo 9 let ter z letno najemnino 15.000 lir. Omenjeni bo namreč zemljišče potreboval za lesno skladišče. Odbornik Skrk je nato pre-čital pismo v katerem občinski svet pozdravlja iniciativo mestnega odbora za ustanovitev proste cone ter pooblašča župana da zastopa devin-sko-nabrežinsko občino v tem odboru. Občinski svet je predlog, ki ga je dejansko postavil že pred mesecem dni in še v začetku včerajšnje seje tov. Colja, soglasno odobril. Tov. Colja je pred zaključkom še vprašal župana, kako napreduje zadeva z dvojezičnimi napisi, kajti rok 8 dni je že potekel. Zupan je odgovoril, da občina ni dobila doslej še nobenega odgovora od tržaške kvesture ter da je zaradi tega zaprosil za sprejem pri kvestorju. Priporočal je. naj občinski svet prepusti to zadevo občinskemu odboru ter da se v tem primeru ne sme prenagliti. Prihodnja seja občinskega sveta bo sklicana pismeno. Otvoritev razstave karikatur v «Exce'sior» Včeraj ob 18.30 so v dvorani hotela «Excelsior» otvorili razstavo karitatur, ki jo prireja ENAL s sodelovanje u-stanove za turizem. Razstave se udeležuje 110 razstavljavcev s skupno 450 deli, razen tega pa je še nekaj kolektivnih razstav raznih humorističnih listov. Posebna komisija je razdelila posameznim razstavljavcem nagrade. K razstavi se bomo še povrnili. 20. I. m. zaključek razstave J Hz Coloni Zvečer 20. t. m. bo zaključena slikarska razstava Titz-Coloni v občinski umetnostni galeriji. Ob 20. uri istega dne bodo v prisotnosti funkcionarja finančne intendance Izžrebane sTrtfe za imetnike loterijskih listkov. tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 20. januarja 1955 ob 20.30 uri v NABREŽINI Roger Ferdinand : n ena H V soboto 22. jan. 1955 ob 20.30 uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH Jato! pred sodiščem" V nedeljo 23. jan. 1955 ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH ena n PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR» vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. Ljudska prpsvatia OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HH VATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU SHPZ v Trstu sporoča vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VIII redni občni zbor dne 30. januarja 1555 ob S.JO v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Iz le tt Smučarski izlet SPDT bo v nedeljo 23 t. m. v Sappado. Vpisovanje od 17. do vključno 20. t. m. od 19. do 20. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13. OB «PODABITVI» AMERIŠKIH ŠPORTNIH NAPRAV ITALIJANSKI VLADI NEDOPUSTNE ŠPEKULACIJE na račun slovenskih posestnikov Podaji in|e rekvizicije zemljišč, na katerih sta športno igrišče oa Opčiooh in ono na Hudem letu, je v izključno škodo revnih lastnikov, ki ne uživajo nobene zaščite Požar v Dolini Včeraj okoli 11. ure zjutraj je v Dolini in sicer v seniku Ide Švara izbruhnil požar, ki je zajel poleg sena tudi nekaj poljedelskega orodja ter povzročil lastnici okoli 80.000 lir škode. Požar s0 pogasili milj-ski gasilci, ki so kmalu po pozivu prišli na mesto. Nezgoda v livarni ILVA Zaradi opeklin H- in III-stopnje so morali včeraj malo pred poldnem pridržati na dermatološkem oddelku 42-let nega delavca Giacoma Violo iz Videmske ulice 39. Slednji, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa je izjavil, da se je opekel v livarni ILVA Med delom so ga namreč o-plazili plameni, ki so nastali zaradi plina. Po mnenju zdravnikov bo Viola okreval v 15 ali najkasneje v 20 dneh. Avtobus v avto Medtem ko je 33-letni Aldo Francini iz Ul. Bonomea vozil za volanom Acegatovega avtobusa št. 30 po Ul. Roma \ smeri Ul. Ghega je na križišču z Ul- Geppa trčil z avtom «Fiat 508», v katerem je bil 24-letni Pietro Gorion iz Ul. Catullo namenjen na Kor-zo Cavour, Kljub silovitemu trčenju ni bil nihče ranjen, medtem ko sta obe vozili utrpeli preceja njo škodo V predvčerajšnji popoldanski izdaji «Piccolo» potrjuje našo domnevo, da bodo italijanske vojaške oblasti obdržale od bivših zavezniških vojaških oblasti rekvirirana zemljišča, na katerih so Ame-rikanci kasneje zgradili baseball igrišče na Opčinah in ono za golf na Hudem letu. «Piccolo» namreč pravi, da ni izključeno, da bodo italijanske vojaške oblasti obdržale obe igrišči rekvirirani medtem ko so naprave na zasilnem letališču na Proseku že postale last italijanske vojske. Dejali smo že, da je tako ravnanje nedopustno, kajti doba vojaških rekvizicij je minila, posebno pa še v takem primeru ko gre za rekvi-zicijo športnih objektov, zgrajenih brez dovoljenja na zemljiščih zasebnikov. Jasno je, da bi podaljšanje rekvizicije, ki bi se lahko vlekla v nedogled, rešilo interesente za ti igrišči (predvsem CONI, ki je zanju že pokazal svoje zanimanje) vseh obveznosti, saj bi plačevali posameznim lastnikom zemljišč le malenkostno najemnino, ki gre od okoli 500 do nekaj čez 1000 lir mesečno. idealna rešitev torej, ki stremi za tem, da se lastniki naveličajo dolgotrajnega čakanja in morda tudi pravdanja, ter pristanejo na prodajo svojih zemljišč za vsako ceno. Taka rešitev bi bila idealna seveda za kupce, prav gotovo pa ne za one. ki so dejanski lastniki obeh igrišč. Zemljišča. ki so v bližini športnega igrišča na Opčinah, prodajajo danes po ceni nad 1.000 lir za kvadratni meter. »Unita«. ki se sicer zavzema za pravično rešitev tega vprašanja, pa v odgovor «Corriere di Trie-ste« trdi, da so lastniki zemljišč na Opčinah precizirali ceno. ki naj bi bila postavljena CONI in ki naj bi dosegla nekaj več kot 600 lir. Kolikor je nam znano, ta trditev ne odgovarja povsem resnici, kajti lastniki zahtevajo nekaj več, vendar pa njihova zahteva ne dosega 1.000 lir. »Unita« sama pravi, da veljajo zemljišča na Opčinah do 2.4)00 lir za kv.m: zakaj bi torej morali prav lastniki teh zemljišč, ki so imeli smolo, da so prav na njihovem zgradili omenjeno igrišče, prodati svojo zemljo po taki ceni. da si z izkupičkom ne bodo mogli nekje v bližini kupiti druge? Kdor hi jim hotel vsiliti ta ko malenkostno ceno, kot so jo. sicer že ponudili, umaza no špekulira na račun lastnikov, ki so v večini revni in brez vsake zaščite. Zato še enkrat poudarjamo, da je tako ravnanje nedopustno bodisi zaradi podaljšanja vojaške rekvizicije bodisi iz socialnih razlogov. Poleg tega pa se nam še vsiljuje vprašanje, ali ni morda razlog tej očitni diskriminaciji tudi dejstvo, da je zemlja, na kateri sta obe igrišči, stoodstotno v rokah slovenskih lastnikov? Želeli bi. da pristojne oblasti precizirajo vsa vprašanja ki so s tem v zvezi. Z avtom v obcestni kamen med Obeliskom In kamnolomi Preteklo nog se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali rano na čelu in ga nato odslovili 54-letni Egone Eccar-di iz Ul. Settefontane, ki je izjavil, da se je ranil med vožnjo z avtom «Steyer», last svojega svaka Ermanna Salvadorja iz Ul. Rossetti, ki je vozil. Na cesti Trst - Opčine in sicer na odseku Obelisk Kamnolom Faccanoni je šofer za trenuteg izgubil oblast nad avtom in trčil v obcestni kamen. V istem avtu Sta bili poleg Salvadorja tudi Eccar-dijeva žena in hči, ki sta se kakor šofer rešili brez poškodb. On pa se bo moral sani zdraviti kakih 7 ali 8 dni. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka 10.— din tnes. naročnina 210.— » Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stri. tarjeva 3/1. - Poštni predal .198. - tel. 21928 Naročnino** vplač&jfe Ah tek. rač. št. 604 - T - 375. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za KOPER posamezna štev. din 10.— Naročila sprejema knjigarna »LI-PA«, Koper Tel. 172. Obvestila Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki so vložili prošnjo za sekanje drv v Jugoslaviji, naj pridejo po dovoljenje za sečnjo na sedež Kmečke zveze v Trstu. ★ Kmečka zveza obvešča kme tovalce, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek v stiskalnici v Plavjah, da se nemudoma zglasijo na tajništvu Kmečke zveze v Trstu. Četrtek: ob 20.30 tretia pr«* stava opere »Zaza«. TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45: «Dežela P0* čitnic«, Ugo Betti. Rossetti. 16.30: aTeror na viš- ku«, G. Ford, A. Vernon. Excelsior 16.00: «Pi ed večerofl»i P, Stoppa, G. Andr e. Fenice. 15.00: «Rihard Levjesrčni«, R. Harrison, V. Mayo Nazionale. 16.00: « Ubiti so izobčenca«, F. Arnould. P. b* maire. Filodrammatico. 16.00: «VeliK< noč Casanove«, B. 1-iope, * Fontaine. Supercinema. 16.00: »Bil We*> brat Indijancev«, J. Chaodl«** Arcobaleno. 15.30: « Pošast Jj> Ulice Morgue«, mladini izpod 16 let prepovedano. Astra Rojan. 16.00: «OčarljiVJ sovražnica«, S. Pampanimi, “ Campanini. Capitoi. 16.00: «Rdeča reka«, * Wayne, M. Clift. Cristallo. 16.00: «Zenska, ki *> zanjo pulijo«, E. St-evvart. Grattacielo. 16.00: «Popoln zl* čin«, A. Kelly, R. Milland. u Alabarda, 16.00: «Hčerka Hari«, L. Tcherina. Ariston. 16.00: «Moški, kakSJ podleži«, VV. Chiari, A. Luak# Armonia. 15.00: «Aladinova sv* tilka«, P Medina Aurora. 15.00: «Hiša Ricordi«, “ Ferzetti. . Garibaldi 16.00: «Neape!j, meSl* ljubezni«, G. Rond-inella. . Ideale. 16.00: «Cloveška igra«, h Allen. - Impero. 15.00: «Hiša Ricordi«, ** Ferzetti. Italia. 16.00: ((Latinski zaljubi]«91 ci» L. Turner. S. Marco. 16.00: «Dolgo pričaK* vanje«. G. Gable. j Kino ob morju. 16.00: »VeM« variete«, A. Sordi. Moderno. 16.00: »Večno žensk«*) G. Rogers. Savona. 15.30: ((Samo zate se™ živela«, J. Wyman. . Viale. 16.00: «S.O.E. Scotta«4 Yard», L Redmon Vittorio Veneto. 15.45: «Cesta* A. Quinn. Azzurro. 16.00: eVzburkano fflj sto«, W. Falrnan. Mladini I* pod 16 let prepovedano. Belvedere. 16 00: «Blišč na Vz«* du», A. Ladd. Marconi. 16.00. 16.00: ((ZaJid** Ijenci opolnoči«, J. Marais. , Massimo. 15.30: ((Žalosten sp™ o ljubezni«, N. Visconti. Novo cine. 16.00: «Onsitran bare«. Odeon. 16.00: vOša-bneži«, I Morgan. Radio. 16.00: »Cvetice v blat«* C. Wilde. Secolo. 16.30: «Teror Londona* P. Lavvford. . VeUezia. 15.30: »Sveti tiger«. * VVeismueller. Skedenj. 18 00: »Kreolska v* bica«. , Kino na Opčinah. 18.00: ((P0* nočna gospa«. SREDA, 19. januarja • It N I' I 1. 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Pfjj davanje iz kraljestva prib 12.10 Za vsakogar nekaj; 1-. Pestra tenorist James Mellon; Pestra operna glasba ; 14.00 141» Kulturni obzornik; 17.30 Plč8? čajanka; 18.00 Mozart: K oiVfi z:i violino in orkester; 1«; Skrjabi-n: Fantazija; 18.40 Mg' di je iz revij: 19.00 Zdravn* vedež; 19.15 Pestra glasba; 2°.j Sjjort; 20.30 Aktualnosti:' rdečimi in rjavimi v BerOT 20.45 Slovenski samospevi; »J* Beethoven: »Leonora« - uv«n ra; 21.15 Književnost in uBo nost; 21.30 Iz operetnega 22.00 Čajkovski: Simfonija št., 22.43 Schumanove in Schubd1 ve pesmi; 23.00 Večerni ples. ■r it s • i. . 11.15 Iz filmov i-n revij; 1*,, Igra godba na pihala; 18.10 Jj«! lodije iz pretekle dobe; 2«. Rimski Korsakov: »Knez IS« opera v 3 dej. s prologom. Ii 41 P K It 254.6 m ali 1178 kc , Slovenska poročila: 6.30, ?• 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. j Hrvaška poročila: vsak dan r 20.00. Italijanska poročila: 6.15. H-17.00. 19.00 in 23.00. j Slovenski pregled tiska: joj dan (razen nedelje In ponete Ua) ob 6.50. j Italijanski pregled tiska: 7*5 dan (razen nedelje in pone«p ka> ob 6.15 6.40 Jutra-nja glasba; 7.00 N ledar - vremenska napoved; ‘ji Jutranja glasba: 7.30 Nasveti gospodinje; 11.00 Opoida-nskl GOSPODARSKO ZDRUŽENJE OBVEŠČA prodajalce drv in kuriva, da bo danes 19. t. m. ob 20.30 sestanek, na katerem bodo obravnavana razna vprašanja, ki se nanašajo na njihovo stroko. Revijo «RAZGLEDI», ki ponovno izhaja, lahko naročite za JUGOSLAVIJO pri «ADITU» At-.enc. dem. inoz. tiska, Ljubljana, Stritarjeva 3/1 . poštni predal 198. ( GLEDALIŠČA ) SNG Četrtek: ob 20 Ju «3-i-l» v Nabrežini, VERDI Danes: zaprto. Jutri: ob 20.30 tretja predstava opere «Zazii» za red B v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah. V pripravi Mozartova opera »Don Juan«. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE i (it ), A. Georgias (gr.), Messa n.,,- I« 1055 sta se v bia UD. Pelješac (Jug.), Ardhan Trstu rodila 2 otroka umrlo jel }tur-). Alcetas (hol.J, Lovdal 12 osebjaorok pa je bilo 7. <«*•),. Cannareglo (it.) Vesu- POROCILI SO SE: sprevodnik Ezio Depase in gospodinja Irma Brivoivese, električar Claudio Montenesi in gospodinja Olga Vtdach, mizar Filippo Foggia in gospodinja Anna Maria Car boni, hotelir Mariino Tomel in u-čiteljica Vera Lorenzutll, reprezentant Giovanni Stb-ilio in dni-na-rka Diana Petrani, mehanik Giuseppe Messina in bolničarka Liliana Pittau, policijski podčastnik Gucotno Ungaro In šivilja Frarvcesca Marrone. UMRLI SO: 87-)etna Antonia Černe vd. Rebula, 33-letna Ar- mida Stoffe por. Fieghel, 7-letni R icc a r do Savonelli, 30-letpa Al- bina Szakacs, 78-letma Ema Urban vd. Manohetti, 81-letni Gio- vanni Hisla, 75-letni Giovanni Gardi, 82-letna Teresa Roveri vd. Galvan, 78-1 et na Gluseppina Dougan vd. Berenlpi, 70-letni Giovanni Fabretti, 68-letni Ko- dnih! Viezzoli, 76-letna Krmilila Vida vd. Hleevvein. PROMET V PRISTANIŠČU Včeraj so bil- v tržaškem pristanišču sledeče ladje; E, Rocco'ra 10. VIO (it.), Rosalind (pan.), Gie-n (fr.). Gorenjska (jug), Nora-vdtid (It.), Campidoglio (it.), Crea (it.), Aurclia (it.) Prir.io Ut.), M. pompei (it.), Bottigliteri (it.) Pomezia (it.), Vildren (it.) B. General (br ). Danes bodo odplule sledeče ladje: Vildren in Pelješac. Priplule pa bodo: Slovenija, Zagreb, Enci, Citt A di Catana, Valfiorita in CXis ceri; 14.06 Od meledije do "S d i j p: 14.36 Iz rraSiti časop^ 14.40 Igra Gorenjski inštruiraj talmii kvartet; 15 00 Od Tri£*Jij( q J »j p *->.*-» - 7 R 9 R T —— — — ms.it Q( na kla nika doma in Kvar.ei; u.uu ua iris-') fadrana; 15.15 Improviz«G .lavirju; 15.30 Glasbena t} po svetu; ' Krešimir Baranovič: Suita iz > leta »Lectovo srce«; 16.00 Zdu, stveno predavanje: 16.10 Za '(l ------------------------- Jf kogar nekaj; 17.06 Iz dneV«S Plošče po ž®^ tiska; 17.10 18.15 Komorna glasba; Šport; 19.15 Južnoameriški rj-Jj 20.15 Sjptarske narodne P^/ izvajajo solir.tj in ansambli ‘U din Priitirva* V ritmu pl^j Y-0f dio PriSMn g)a.cbe; 21.05 V ritmu Ar»ton in D v*3 «Mrtva$Vj žen»n» _ kantat?.} solo, zbor in orkesler; Glasba z.a lahko noč. ^ 1.0 I I*'. \ -JA 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5 00. 0.00. 7 00, 15.00. 17 00. 19.00 in 22.00. J 11.00 Radijski koledar; Glasbena medigra; 11.15 M1 rudar; 1145 Veseli domači , pevi; 13.00 Jezikovni (ponovitev); 13.15 Pisan domačih pesm _____________ m el odeje: 15.15 Lahka g* 14.10 Z&jp 15.30 «SreČn-i prin:» (pravdi Oskarja v/Rde ja v prire io.ju z-eiru aic -jm slušžjte! 18.00 Ljudje med *r> 18,15 Glasbeni mozaik: 20 0“ t Foerster: »Gorenjski slavček)1’ pera v 3 dejanjih. ■ •■kviki.ia A 17.30 Spored za otroke; Italijanski muzeji; 20.45 U.f nik; 21.00 Veliki magacini: A) Zanimivosti iz znanosti; 23.“" ringa. j Odgovorni urednik STANISLAV RENKO J Tiska Tiskarski zavod ZTT • VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12.2, najnižja 7.0, ob 17. uri 7.8. zračni tlak 993.9 v porastu, veter 15 km zahodnik, vlaga 95 odst,, padavine 16.1 mm, nebo oblačno, morje razgibano. temperatura morja 9.5. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11: Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Pie-ciola, (Ji. Oriani 2; Pizzul Ci-guolii. Korzo Ilalija 14; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmau- Potovalni . In turistični ur* ((ADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone St. 4 pr**'’ Telefon 29243 prireja večdnevna ali denska zimovanja v I« skih krajih na prinlfj na Pokljuki, v Kranj«* gori, na Bledu, v B° , nju, Planici itd. po ..JU, L V” d ugodnejših cenah. R*z . lega preskrbi v najkr*^ šem času individual i« turistične vizume ^ tranzitne vizume ter P reja kolektivne izletč tu in inozemstvo. Slovenska učiteljica, ki čaka že 9 let na rešitev iirošnie Tudi dve peticiji na rimsko poslansko zbornico in senal nista doslej prav nič zalegli Ni prvikrat, da piše naš ust o ,ej zadevi, dasi pod drugimi naslovi. Zadnji čla-nek je bil objavljen pod na-slovom «Nov dokaz diskriminacije proti slovenski manj-. i* v številki 8 z dne 9. Januarja 1954. Znano je, da je “la učiteljica B. v dobi obmejne fašistične čistke leta 1830 premeščena iz goriške pokrajine v Južno Italijo, da jat šla tja ir. da je bila zaradi ®8a odslovljena brez pokoj-®We in odpravnine. Znano je tudi, da je vložila leta 1946 Prošnjo za zopetni sprejem v užbo, kakor predvidevajo tozadevni zakoni, ki jih bomo Uavedli, in da ni ta njena Prošnja še dandanes rešena tufa v prvi stopnji. Prejela J® sicer od šolskega oskrbnika prof. De Vetta uradni do-Prs od dne 24. maja 1954, s ka|ef!m jo je obvestil, da je določilo naučno ministrstvo, da je le on — brez sodelovanja deželnega šolskega sveta pristojen odločati o njeni Prošnji za zopetni sprejem v seznam (ruolo) učiteljstva v Suiislu zakona od 6. januarja f844 štev. 9 in naknadnih do-P°*®il, da bo to čimprej sto-™ in da ravnokar zbira za-evne spise. Gre za spise, ki J/ baje nahajajo po uradih v unu in v kakem mnogo bolj Južnem kraju. Torej svečana obljuba! Zakaj svečana? Za-5aJ le obljuba? Zakaj ne rešitve? Na podlagi določila člena 14 zakona od 12. decembra 1947 ' ^v,' 4488 Je bil pravzaprav solski oskrbnik prof. De Vetta pristojen za rešitev omenjene Prošnje že v začetku leta 1948, ^ J-, kmalu po mirovni pogod- ln je že takrat imel oblast *n dolžnost, da izvrši, kar napoveduje šele v svojem do-Pisu od 24 maja .1954. Pred tem zakonom so bile pristojne komisije. Mimo tega dolo-ca člen 3 zakona od 6. januarja 1944 štev. 9, da se rešujejo prošnje za zopetni sprejem v roku treh mesecev po vložitvi, in je 'bila njena prošnja vložena že leta 1946. Z dopisom od 24. maja 1954 je Vendar enkrat po dolgih letih šolska uprava po svojem najvišjem goriškem predstavniku, šolskem oskrbniku prof De Vetti priznala vsaj to, da j* treba prošnjo učiteljice B. ^*Ui m da veljajo za našo ri)ino zakoni o zopetnem naperi”111 v sluzbo >n pregled baoce °Vania javnih usluž-i* Be,T’.vodPuščenih iz službe političnih razlogov. od zakoni so; dekret-zakon Potri' ianuarJa 1944 štev. 9 I940 z zakonom 5. maja dskr t*tev' 178> zakonodajni *tev \o,°d 19' oktobra 1944 hodno fn uPOt-rjen s XV' pre' Ve . končno določbo usta- konni ianske republike, za- bra dekret 12- decem- * 2ak„ Stev' 1488 Potrjen 404 v0?1" aPrila 1952 štev. V glavi0"3 SU;V' 9 in 301 ujemata nima "JC“lal;a s sploš- Grp , i vuJasKe uprave. .““C « zakonu na splošno) Navedh smo te zakone, ko C* Znano’ da ao s, ob-PrišU ‘ Pmadevali' da ne b, storjenih fkier je bUo razmer P fašizmom so-Proti n° na’ved krivic ravno Polne nasemu ljudstvu, do ril. , prave veljave. Ustva-ZDiea S° na umetne načine 0 - 0 med oškodovanci, z na-jan- Im tolmačenjem in zavi-Ceijem dejstev in zakonov so »tič za®°varjali obmejno faši-*»ko°- bistko’ de-š da je bila kor nita ln upravičena (nika-tifa,.ne. s stališča povojne an-»o etične zakonodaje!). Ni-Pii Var*evali s hinavsko lepi-*kod° i *in odvračali o- Hni°Iance od vlaganja pro- da '. ^ako so na pr. razlagali, 1‘čip6 sedal Italija demokra-l«sta republika, da bo iz ip -e8a nagibu vse uredila ba apravila, da ni torej trese -brpšenj itd. itd. In tako 2S°dilo, da jih eni niso *v0iel> da so zopet drugi tegnii vlozene prošnje oditi« , 1 aH Pa se zanje niso brigali. da | Se Je dalje zgodilo, roks * ostala po zapadlosti 4eho iZa vlafianje prošenj Pa ?to po sklepu miru) rici J m skrbništvu v Gota 2_ enda le še ena prošnja it, °pet,ni sprejem v službo *ic«v ? napredovanja in »VgLUClteljice B- nd rine 26. Susta 1946 jn Se ^ ,ma Hacin posebno Usode. Na ta v tairid6 postala učiteljica B. ‘Upornica«’!2'”6^ iZ prosilke i*NnaJr bfalcem ie znano, rta «*ni w uclteljica B. ,e- s>anSke‘a u196°. petlCB0 na po-ip zakh°, zbnmico in na senat ProC naj Vlada take brez a,FeSUJe velik°dušno ,n v zak kak°r je rečeno ^ zakonu. Omenjam še, da so *vL;.P° pr'ključitvi bivših kra) deŽel k Italiji s .dekretom 7. okto- ™ 1 1 c 4 £w j OlOz? .. ske šole. Da bi šolska uprava dosegla razveljavitev omenjene prošnje učiteljice B. za zopetni sprejem v seznam italijanskega učiteljstva od 26. avgusta 1946 (s tem bi bila postala njena peticija v parlamentu brezpredmetna), sta skušpla didaktična ravnatelja spomladi 1951 doseči od nje, da bi podpisala drugo, novo prošnjo za sprejem y seznam slovenskega učiteljstva (ki ga pa še danes ni in o katerem se ne ve, kdaj bo), z zagotovilom, da bo le-ta nova prošnja ugodno rešena do konca leta 1951 in da jo bo vzel s seboj v Rim — poln prizadevanja -— sam centralni nadzornik prof. Giubelli, ki se je takrat mudil v Gorici. Vabi ni podlegla in kake nove prošnje ni podpisala. Vztrajala je' na tem, da se ima upoštevati in rešiti njena prošnja od 26. avgusta 1946. Torej njena upornost se nadaljuje in stopnjuje. O tem, da ni šla na limanice, je obvestila ministrstvo in parlament. Vsi so molčali in baje nihče o tem nič ne ve. Glede peticije, bodi le omenjeno, da ni objavljena pod imenom učiteljice B. v u-radnem glasilu «Atti parlamentarni kot odobrena peticija na seji 31. marca 1953. Da bi prikrili v poslanski zbornici, da noče rešiti šolska uprava njene prošnje za sprejem v stalno službo in to brez vsakega zakonitega razloga, so peticijo kratkomalo spremenili in sklepali o njej ravno na zadnji seji pred njenim razpustom, da bi bil vsak popravek, Če bi se učiteljica B. s to zahtevo oglasila, formalno nemogoč, ko bi morala o tem sklepati in popravek dovoliti ista poslanska zbornica, ki je pa bila že razpuščena! Učiteljica B., uradno obveščena, da zapadejo z razpustom parlamenta vse dotlej nerešene peticije, je ponovila svojo peticijo na obe nanovo izvoljeni zbornici. In sedaj čaka... Vse je nekam ta-jinstveno! Ne more niti izvedeti, kdo od poslancev je poročevalec o njeni peticiji v poslanski zbornici in kdo od senatorjev v senatu! Zakaj to zavlačevanje? Zakaj to sleparjenje? Zakaj ta zlohotnost italijanskih oblasti proti učiteljici B., ko ji vendar zakon dovoljuje, da je vložila predmetno prošnjo? In vse to se dogaja v okviru tako zvane zaščite manjšin, zajamčene po ustavi italijanske republike! Seveda primer učiteljice B. z Goriškega ni osamljen. Primerov je več — zlasti na Tržaškem. Zato je že skrajni čas, da se odgovorni zganejo in poskrbijo, da se zakoni izvajajo za vse državljane enako! Letalo vrste Viscount letalskega podjetja «BEA», ki povezuje London in Rim je kmalu po svojem vzletu z londonskega letališča treščilo. Na sliki so vidne razbitine letala. Posebno so opazne razbitine motorja med najrazličnejšimi deli ostale konstrukcije letala Ob sedanji razpravi o zemljiških pogodbah Resna kriza, ki že šest tednov grozi vladni koaliciji, se je v zadnjih dneh poslabšala in postavila v nevarnost sam obstoj štiristranske vlade. Ko so si republikanci italijanske republikanske stranke pridržali svobodo akcije, so socialdemokrati ostali v borbi osamljeni proti svojim prijatelj em-nasprotnikom liberalcem in demokristjanom iz vladne koalicije. Prelomnica med štirimi strankami se je pokazala pri proučevanju novega zakona o zemljiških pogodbah. Kočljivo vprašanje spolovinarskih pogodb sta, kot je znano, doslej urejala De Gasperijev sklep in Gul-lov zakon, ki je potrjeval zaporo odpovedi in večletnemu trajanju pogodb. Ta zakon je dopuščal razveljavljanje pogodb samo na temelju »upravičenih razlogov za odpoved«. Nov zakonski načrt, ki ni bil slabši od Gullovega zakona, je decembra 1950. leta predložil parlamentu demokristjan Se- Ko člo vek prihaja v le ta ko raste sarao v svetimi Kdaj se začenja le s tehtanjem proces, ki mn pravimo starost? - Na živih ljudi pod vodo, da bi določili to vprašanje odgovorijo biologi lahko maščobo in tolščo človeškega telesa Ko človek prihaja ” leta, ko raste samo še v sredini, ko se malo teže skloni, da bi si zavezal čevelj, ko sopiha in čuti srce v vratu, kadar se vzpenja po stopnicah — tedaj se zaveda, da se mu bliža starost, ali pa nemara, da je predebel; morda celo oboje! Treba je razširiti pas. ■StSBk S. Coloni: RUDARJI Cotonijeva in Titzova razstava v občinski galeriji, ki je vzbudila med tržaškim občinstvom toliko zanimanja, Je odprta samo še danes in jutri morda je postal sploh prekratek in ima človek stroške z nabavo novega; treba je razširiti obleko, hlače postajajo nekako prekratke sploh debelenje stane. In malo ljudi se zaveda, da je debelenje pravzaprav normalen znak staranja. Rekli boste, da niso vsi starejši ljudje predebeli. Res -niso. Torej zakaj potem »strašiti« z debelostjo, s tolščo, z maščobo? Ce govorimo o tol-šči in maščobi, govorimo o dveh stvareh: o maščobi v kemičnem pomenu, o tolšči pa v pomenu formirane ali organizirane tkivne maščobe. Tolščo, kakor znano, imamo predvsem pod kožo, pa rthdi okrog trebušnega droba, tudi — in to zlasti v starejših letih — okoli srca, ledvic itd. Maščobo pa imamo lahko v vseh organih. Raziskavanja v zadnjih letih so pokazala, da se človek s staranjem zama-ščuje. Za najboljše merilo so dolgo imeli razmerje teže do višine telesa. Zavarovalnice so se za to razmerje posebno zanimale, odkar so dognale, la debeli ljudje v povprečku ne doživijo tako visoke starosti kakor suhi. Pokazalo se je, da to velja za oba spola, da pa je le precej izjem. Vendar so marsikje prav na pobudo zavarovalnic izračunali nekake norme za oba spola m vsako starost. In kdor je imel več, kakor bi po teh normah ustrezalo njegovemu spolu 'n starosti, je moral plačevati višjo premijo za življenjsko zavarovanje. To je bil čisto dober recept — za zavarovalnice, ki si niso belile glave z vprašanjem, kaj je pravzaprav normalna teža za posameznika in kaj s težo pravzaprav merimo. Vemo, da so kosti in mišice specifično težje od tolšče. Ce je človek, ki je tehtal na pr. z dvajsetimi leti 60 kg, dosegel v svojih štiridesetih 75 kg, bi to torej pomenilo, da ima zdaj kakšnih 15 kg tolšče (ali česa pravzaprav?) več kakor pred dvajsetimi loti, kajti teža kosti in mišic je menda ostala precej nespremenjena. Nekomu pa je pred mnogimi leti prišla misel: Kako pa, če bi človeka stehtali pod vodo, da doženemo njegovo specifično maso? Dognali so, ua je človek le malo težji od vode, vendar na pr. lažji od morske vode. Saj skoraj vsakdo pri nas ve, da se lahko uleže v morju na hrbet in plava, ne da bi mignil. Glede specifične mase človeka so pa bili podatki dolgo kaj skopi; niso bile znane niti spolne niti starostne razlike. To ni tako čudno, kajti tehtanje človeka pod vodo ri tak« enostavna zadeva; in tudi pr°-cej draga je. Sele novejša raziskavanja, zlasti v Laboratoriju za fiziološko higieno v Minneanolisu (ZDA), kjer so nekako med drugo svetovno vojno začeli dejansko tehtati žive ljudi pod vodo, so dala pobudo za nadaljnja raziskavanja tudi o prostornini človeka in o njenem odnosu do teže. S tem vprašanjem sem se ukvarjal že pred kmalu tridesetimi leti, pa sem kasneje zaradi drugega dela opustil dokončno izpeljavo. Kaj so dognali v Minne-apolisu in medtem tudi drugje? Specifična masa človeka se spreminja s starostjo in to prav temeljito. Mlajši ljudje so specifično težji od starejših.* To je že samo po sebi kazalo, da telo postaja mastnejše, kajti — ne pozabimo *— mast, m seveda tu- *) Moški v zgodnjih 20 lotih imajo na pr. specifično maso 1,082, medtem ko v zgodnjih 50 letih le še 1,057; ženske v istih starostnih obdobjih imajo 1,046, oz, 1,022. di tolšča, je lažja od mišic in kosti. Vprašanje pa je, kje najdemo tisto maščobo, ki neogibno spremlja staranje? Kdaj pa se sploh začenja ta proces, ki mu pravimo staranje? Na prvo vprašanje lahko odgovorimo le s primerjavo plasti podkožne tolšče z notranjo tolščo in povprečnim odstotkom mastnosti telesa, določenim iz specifične mase. Verjetno vas zanima kratek opis vsega postopka: V laboratoriju je v tla vgreznjena kad s stalno toplo vodo (okoli 37 stop. C). NaR kadjo je na traverzi gibljiva in po-grezljiva tehtnica, ki nosi sedež, v katerega sede poskusna oseba, potem ko je bila stehtana «na zraku«. Ker se mora potopit, pod vodo, je njen nos seveda povezan z gumijasto cevjo, ki sega tu- di ob potopitvi nad vodno gladino. Vendar ne želimo, da bi oseba vdihavala, ko je pod vodo, kajti radi bi vedeli, koliko lehta pod vodo brez zraka v pljučih. Zato ji naročimo, naj tik pred potopitvijo popolnoma izdihne in po možnosti ne vdihne, dokler je ne dvignemo spet iz vode. Razume se, da mora biti to tehtanje izvršeno jako hitro, tako da traja potopitev povprečno le pol minute. Zaradi točnosti ponovimo potopitev trikrat. S suhim človekom pri potapljanju ni težav, ker se lahko pogrezne; včasih so pa težave z debelim, res pretol-stim človekom, ki sicer tehta na zraku morda še enkrat več od suhca, ki se pa ne more pogrezniti, ne da bi mu dodali še uteži na sedež. (Nadaljevanje sledi) Predsednik Kostarike Figueres (na levi) in predsednik Ni-karague Samoza gni, minister za poljedelstvo v šesti De Gasperijevi vladi. Poslanska zbornica je ta zakonski načrt odobrila z veliko večino; demokristjani so za ta načrt glasovali. Poslanska zbornica je obrazložila tudi činitelje «upravičenih razlogov za odpoved« zaradi katerih bi bila dovoljena odpoved pogodbe. Pred senatom pa je bil Segnijev zakonski predlog najprej precej popravljen, kar so storili sami demokristjani, nato pa je bil dokončno spravljen v po zabo, tako da je od koncu zakonskega obdobja propadel. Segnijev zakonski predlog so nato ponovno predložili parlamentu v oktobru leta 1953. To so storili za italijansko socialistično stranko poslanec Sanpietro, za PSDI poslanec Matteotti, za italijansko republikansko stranko Macrelli ter še dva druga poslanca. V tem času pa je večinska demokrščanska stranka krenila krepko v desno in se postavila na pozicije liberalca Malagodija kot glasnika a-grarcev. Vodstvo krščanske demokracije danes torej prav gotovo ne more več podpisati zakonskega predloga, ki so ga celo njeni poslanci sami potrdili pred štirimi leti brez vsakih pripomb. Ob začetku pogajanj se je zdelo, da bodo socialdemokrati še enkrat «zaradi miru« pristali na Scelbove in Mala-godijeve pozicije. Predsednik parlamentarne skupine PSDI poslanec Paolo Rossi, ki je bil pooblaščen za vodenje teh razgovorov, se je pokazal zelo pomirljivega in pripravljenega na vsako odpoved. V prvih razgovorih s svojimi vladnimi tovariši je sprejel celo načelo, ki ga ;e podpiral z vsemi silami Malagodi in ki so ga toplo priporočali agrarci, naj se namreč trajanje «upravičenih razlogov za odpoved« časovno omeji. Toda sam minister Saragat je v svojem govoru v Milanu zagotovil, da bo preosnova zemljiških pogodb uvedla «upravičene razloge za odpoved« v pogodbe kot edini odločilen element. Z druge strani pa je tudi zadnji državni kongres stranke sklenil podpirati zakonski načrt, ki ga je predložil poslanec Sanpietro, in zahtevati «ohranitev 'upravičenih razlogov’ ves čas;' dokler bo ta zakon v veljavi«. Levica PSDI je protestirala ,n vodstvo stranke je bilo prisiljeno odpovedati se že danim obljubam, ki jih je poslanec Paolo Rossi dal a-grarcem. Ko je poslanec Matteotti sporočil te sklepe ministru Scelbi, je ta skušal najti kom-fromisno rešitev, toda tajnik PSDI je podčrtal nujnost sprejetja načela trajnosti «za upravičene razloge«, torej za podaljšanje brez roka in za podaljšanje obveznostnega režima zemljiških pogodb, režima, ki vlada v Italiji že od leta 1938. Na tem štiristran-skem sestanku, ki je bil 7. januarja v vili Madama. je predsednik Scelba kljub odkritemu nasprotovanju med PSDI in PRI na eni strani in DC in PLI na drugi strani preprečil prelom z ne preveč posrečenim manevrom. Njemu je uspelo povezati vprašanje zemljiških pogodb z vprašanjem agrarne reforme in tako obe vprašanji prepustiti v pretres ministrskemu svetu, ki bi se moral sestati pred začetkom parlamentarnih zasedanj. Minister za poljedelstvo Medici je glede tega zatrdil, da je «datum 31. januarja zadnji rok«, kajti za vprašanje zemljiških pogodb PRISPEVEK K RAZPRAV^ Avtonomija na Južnem Tirolskem Naš list je že večkrat poročal o sestankih političnih strank, kjer se je razpravljalo o deželni avtonomiji za videmsko in goriško pokrajino, kamor naj bi vključili tudi Tržaško ozemlje. Spričo aktualnosti vprašanja, ki ga obravnavajo tudi razne revije in v želji, da bi 'si naši čitatelji mogli ustvariti čim jasnejšo sliko o tem, kaj pomeni deželna avtonomija, bomo v nadaljevanjih priobčili najprej vsebino deželne avtonomijo za Trentinsko - Gornje Poadižje, nato one. v Val D'Aosti in končno še vsebino deželne avtonomije za Sicilijo. trH.1923 !tev,-..2188 bivši av-!= V nedeljo je Partizan odigral poslednjo tekmo na svoji turneji. Na stadionu »Municipale« Včeraj so se vračali skozi Trst štirje slovenski novinarji, ki so sestavljali smučarsko ekipo Jugoslavije, ki je nastopila na mednarodnih smučarskih tekmovanjih novinarjev v Cha« monixu. Na tekmovanju je dosegla prvo mesto ekipa Francije, drugo Avstrija, tretje Švica, četrto Jugoslavija, pet^ Nemčija in šesto Italija. — Na sliki na tržaškem kolodvoid vidimo poleg jugoslovanskega generalnega konzula tov. Mitje Vošnjaka novinarj® Djura Šmicbergerja (Ljudsk* pravica), Antona Zorka, Jožeta Podobnika Tn Slavka Tiran® (vsi trije od Radia Ljubljana)« Kuuna z začetkom ob 18. uri lilm: predvaja DANES 19. t. m. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV TRST UL. GINNAST/CA 22 TEL. 95998 Vladimir Bartol; MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE Prvo poglavje: ROJSTVO, DOM, ST A RS I .------IM Kot sem omenil, je bilo pročelje naše hiše obrnjeno proti vrtu, »Zemlji« in bešketu. Tu so bila vrata in okna. V vsakem nadstropju je bilo še po eno okno ob tisti strani hise, ki Je bila obrnjena proti morju. S teh oken smo videli na naš vrtni porton in vodnjak.' na del Stare ceste m končno Je razmeroma zelo pozno odkrila sestra Mašenka, da se z zgornjega okna da videti celo na morje. S teh chstranskih oken se ie videl tudi del gozdnatega vrta norišnice, ki sme Ji otroci rekli »frenokombijo*. Nasa hiša je kazala norišnici m Stari cesti, ki se vije pod njenim visokim zidom, svoj hrbet. Tu ni bilo ne oken ne nikake line. Kompleks norišnice je obsežen, nam, otrokom, sc je zdel velikanski Gozdnati vrtovi se pnejo po hribu navzgor, med njimi je vei.je število stavb, ki so bile v moji mladosti poslikane s freskami Te freske — na njih so bili. če se ne motim v duhu klasicistične secesije razni przon iz antičnega življenja - so bile prvotno zelo živih bar ki so pa postopoma bledele. Ne vem. kdo je nam otrokom rf*tel morda katera izmed služkinj ali kaka Mašenkina sosolka da Je nevarno dvigniti pogled do teh fresk. Kdor jih pogleda, znori ali umre. Ne vem, koliko so se moli bratje in sestr. držali te prepovedi. Zase vem, da so mi o„i zmerom uhajaie k tem freskam in v vrtove, v katerih se je videlo z naših obstranskih oken ali skozi mogočni porton nori. nice, kij ostal isti do danes, čeprav me je ob pogledu na te st^be in vrtove obhajala groza. Ne spominjam se, da bi bil videi kdaj kaj posebnega ali doživel kak razburljiv prizor v zvezi z norišnico, ki je bila tako blizu naše hiše. Teda grozljivost me je obhajala vselej, ko sem moral iti po Stari cesti mimo veličastnega portona. 5. Kot sem bil omenil, je imela naša hiša že ob mojem rojstvu dvoje nadstropij. V prvo so vodile kamnite stopnice-v drugo, pozneje dozidano, lesene. Na vsaki strani stopnišča, v pritličju, v prvem in drugem nadstropju je bilo po dvoje prostorov. Ob vhodu na levi sta stanovala v pritličju v mojih zgodnjih letih dva starčka, «nono» in «nona» z eno od svojih številnih hčera, Justino. Mama jim je dala v najem pritlično kuhinjo 'n sobo V kuhinji je bilo nato ognjišče Kakršna so bila v navadi na Krasu, kot se ve spominjati moja sestra. Na desni strani stepni: "a je bila v pritličju »Stara kuhinja«, v kateri je bila nametana razna neuporabna sara, zaboji, sodi. kovcKi. razno posodje >td. »Stara kuhinja* ie sluzila nam, otrokom, za skrivališče pri naših 'grah in Je bila vir vedno novih. vznom rtaj( čih odkritij. V njej je bilo ob steni nasproti vhoda nizko in široko ognjišče in če me vse ne vara, je bdo to starinsko kraško ognjišče, nad katerim je še visela veriga za kotel, v katerem se mesa polenta, tisti »štedilnika, ki sem ga videl v svojih sanjah iz svojih beležk od 7. februarja 1946. ki sem jih bil v uvodu omenil. Tudi to ognjišče je bilo pokrito z razno odvrženo ropotijo, s praznimi zaprašenimi steklenicami, kupi starih časopisov in drugo podobno šaro. s srede stropa je viselo na vrvi očetovo kolo ki je doživelo potem v rokah bratranca Borisa svojevrstno usodo. Dohod v prostor poleg «Stare kuhinje* je bil z notranje strani verjetno zadelan. Ta prostor je bil hlev. rekli smo mu «stala*. in dostop vanj je bil samo z dvoriščne strani. V njem je oče redil cele redove zajcev, V prvi svetovni vojni smo imeli v »stali* tudi nekaj koz. Zunaj, na dvorišču proti Ulici Donatello, je bil velik starinski kumik. Ne spominjam se. ali ie bilo v njem kdaj kaj kokoši. Sestra Maserka pravi, da Je bilo nas otrok, ko smo se v tem kurniku skrivali, vsekakor več kot kur. Odkar pomnim, je v mojih otroških letih prebivala v prvem nadstropju neka italijanska rodbina. Pisali so se Marini in imeli so v najemu celo prvo nadstropje, kuhinjo in tri sobe. Marini je bil nižji uradnik, menda pri Lloydu, zelo vesten in vljuden mož. Njegove gospe se sestra spominja, kako ga je hodila vsa nališpana in odišavljena čakat vsak dan pred urad. Imeli sc več otrok, med njimi je bil Giorgetto moj vrstnik. R ta pa je bila več let mlajša. Med temi otroki je bil tudi Menotti, prav tako moj vrstnik, ki pa je bil nezakonski sin gospejine sestre Bianche. ki je tudi stanovala pri Marinijevih. V tistih letih tega odnosa nisem razumel, le v svojo groze sem opazil, da je bil Menotti v primeri z Gicr-gettom vedno zapostavljen in da je bil večkrat namesto njega tepen. S tema fantoma sem bil v večnern boju, doživljal prve krivice in bom še imel priložnost prikazati, kako je ta odnos usodno vplival na moj duševni razvoj m kako je končno botroval tudi nekaterim mojim značilnim literarnim delom. V tistih prvih letih je naša družina prebivala v drugem nadstropju. Na levi strani stopnišča sta btli obe spalnici, na desni kuhinja in za njo naša otroška ali, kakor smo ji rekli; «zadnja* soba. Pozneje, kaki dve leti pred prvo svetovno vojno, je mama odpovedala Marinijevim na njihovo veliko žalost. Dala je znova prepleskati vso hiso. preselili smo se ) prvo nadstropje, a smo si v drugem obdržali < be sobi na 1«, strani stopnišča. Prva teh sob je bila sprejemnica »vizitna soba*, druga spalnica staršev. V prvem nadstropji so bile kuhinja in spalnice nas otrok. V vrhnjem nadstropju, na desni strani stopnišča, sta n*! prej prebivala v kuhinji in sobi zakonca Peletich, Furlana, f njima mala družinica Čokovih (Zoch) s hčerkico Renato končno, med prvo svetovno vojno, prijateljica moje mafl1^ znana učiteljica Ivanka Sabadinova. Odkar pomnim, se spominjam svoje mame nafbolj S njenem neskončno ljubeznivem, ljubečem pogledu naočnike. Imela je izredno velike oči nekam zelenkasto s1* barve, nekoliko vdrte in temno obrobljene. Njen pogled L izražal navadne neko prisrčno naivnost, ki so jo opazili JP ki so jo poznali. Toda kadar jo je kaj močno razbun1,. razjezilo ali ogorčilo, sc iz njenih sicer tako' krotkih švigali bliski in strele. Vendar trde niso bile njene oci n'*10.. Srd v njih je bil nekakšno sveto ogorčenje, kajti razburja, se je samo, če se ji je zdelo kaj krivično, zlobno ali P* staško. In še velike še nekaj je bilo zelo značilno na njenem obrazu: . lepo rezane in neverjetno gibljive ustnice, ki so % morda še bolj kakor njene oci, ki so bile le nekoliko s*cr!rii za naočniki, izražale njena izpremenljiva čustvena stanja, jv je kdaj mislila, da se mora pokazati Jezno nasproti nam kom, je poskušala gledati hudo skozi naočnike, toda ustnice so izdajale neko rahlo muzanje, ki smo ga označili kot »smeh pod brkami*. čeprav o teh m bilo s* jli Odpor proti nečemu, rahlo ali hudo negodovanje, vesel ^ žalosten smehljaj. Jeza, ogorčenje, odločnost, prezir, vsa , čustvena gibanja so se izražala v vzgibih njenih ustnic, W da se njena duša zrcali v njih v ogledalu. I Nadaljevanj e sledi)