a. i- 3' : la TA. M W i Mk:. ■ Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 0 e Naročnina četrtletno 15 din l I • .. za pol leta 30 din i, za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 29. marca 1940. U p r a v n i š t v o : Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Naša javna deia V splošncim velja' -kot pravilo, 'da1 je stavbena podjetiront tivta, ki (prinaša v -beželo blaginjo', lam, kjer «© dosti zida, .služijo ne samio delavci; temveč, skoraj brez izjeme vsi ostali poklici. ko je pred oi-et-imi leti go1 pr,danska -stilska povzročila veliko h •ezpo-si Mio-st, je večina držav imela ctlin.o uspes n-o sredstvoproti. temni zlu stavbeno 'Olavno1:-1 Zato- iso (rdi začele z velikimi javinimi A8 katerimi so marsikje postavili pirave spo~ na ln žalostno dolbo, kii nikakor še ni ključema. s p T1' P11 nm so' °'Lla'stva isipirevideta, da so more z S11,Slko zvezana brezposelnost uspešno pobijati le ^ JayJiimi deli, ter iso v ta namen pol-eig redmi.b Tl i'i<>v zai'e®'a z|birati še najrazličnejše fonde, a , ° j'C: uaša banovima vpeljala tako, imenovani >e|dnoiS'tnii fond, v katerega1 morajo še danes piri-Pevati predvsem, delavci: im nameščenci. Država' Pa je ustanovila 'postopno več raz.nib fondov. Iz-P}ed teb so bili nekateri že vnaprej določeni za "'■sto poisielbm-a j-a-vmai 'dela. O porabi vseli teli lomd-ov se je že velik O' go-'jcn ilo, ineko.I iko manj 'pisalo. Danels-s© la lik o reče. "PLge le z ^ItMinrjo.in zlh-ra-nuni 'iia. ta način, go:ipo-, j) jo precej brez pravega načrta-. V-sii številni “Ulijoni so se porazdelili talko, da z njimi ni bilo "&prn v 1 jenciga nič pomembne jšeigai, kar bi se miog- 0 'pokazati. Precej krivde za nesmotrno porabo "Sa 'denarja, 'nosijo brez dvorna državni im Ibaino-' m.ski stavbeni stroikovnjaiki-. Njihova krivda, je y teim. da so s sredstvi, 'ki, so jim bila na. l-azipo-hoteli u streči preveč na vse strani. F pošte-so hoteli^ vsako željo zadnje občine baino-zaradi česar simo prišli do tega. da imamo ^■n-e« začetih velikansko število, del. Vsa ta dela' tal Za,ra(lil 'Prcimajbmib kreditov me napredujejo kakor ibi bilo potrebno,. Mnoge ceste. «e vm- Že več let. a se še dameismc more videti »dok gotove, ker se za njih do vršile v vsako leto drvi sredstva, ki zadostujejo 'koimaj za- ina- ' v ' ” 1 u nekaterih'okrajih U do 15 cest. od katerih posamezne ne , 0 dodelane niti v' desetih 'letih, če se 'bo delalo °s©dar ' * Lstočai; av° kakšniga kilometra. V nel ^(Ktvdanj,0 hitrostjo. Nasina: nadelava iin popravilo velikega šte,-Sa,a in javil ib stavb na, raznih mestih pa kov° ° 'sehi umevno, zahteva veliko število -stro-,sc ''<«* 0'sebj.a za i/diehno načrtov in nadzorni s'i 'a.zuind,ji'vo je potem, da se vedno, boi! j mmo-stavbenega osebja i‘n s tem povečuje »tvo • ?pi,K‘ia v zmcira.i večjo 'nesorazmerje s ttvk"mmil ‘lZl(hdki. V temi pogledu bo čisto gotovo j na sprememb in določiti vnsumi red posameznih Potme U(> 1 V P'0'tem pa za, ta dela porabiti raz * ">zl i i,va sre-1 ' .............. 'u i,-,"/D’ “ ,T‘ ' u>L|va, tako d,a, bo, lo čimiprcj koinčana' Sv'[0-,elm!U. namemu. l e na ta načiin mo-S|l>i>rl., ° " °z )e hoio-stit i našemili nairoidinemu go-ziiiip 'N' " in 'T1 biiko tudi, paaiv za prav amorti-Samo zaceia dela pomenijo pa zgolj obrfe-za katero ne vemo, kda za kale k ^iistila'. In j naim bo sploh stavb--0 nwm0lfrn° ie dostikrat delovai »nje naisega cli ta|,, upravnega,aparata, nam dokazu je tu- t>otrošnprimei1'- stavbenem m.nistrstvu se'steka ^emir. JV !ia, cenre!n ' 'l>0rcll>fe!n fonltl» k> je na-Cfej J(.n za. tlakovanje cest. ta. fond: je menda pre- ka- v lsoko narastek Toda mirne st o chv hi ga ta- z9atm°1rtil'i 7AX Uakovanje cest, ki, ®o v splošno "lin' s,abein stanju, so si nekateri v stavl>eneim t>rvo'"Si,,V" z;,,nlis'!ili. da bi bilo Iz te.gai fonda nai- l«m ^ • * m - - ■>--1—'11'Clcl Ililj- treba zidati tovarno za ceimeinit in šele ip<>-(,est Zr.J^e^0,ln te tovarne' zaeeii 'S ilaikovanjemi Ža,Vj' ča.ni '""črti, bi bili morda, pri mor ni v dr-c«nm V ninT" 'd°mačih cementnih tovarn in mora i-iv,,,0'.'az1il|U- Nilkakor ,pa to ni primerno zrn načelnem i in lirM v ——.... w.„ ,-r tovarn, ki m,.1!"!10 v "aisi, državi, jih 5 ne obratuje;, keir •1° Pohiti svojega, izdelka,. Zato' bi bil V. I • i Kr iii ipi nuvi "bi to eT( • ko imamo dovolj tovarn za cei jih irL^V c'^ot! zaipo.slcn.ft Odi 14 tov nairavnoNt greh, v takšnih okolliiščinalh graditi novo tovarno, l ak načrt mora biti po godu le po-sameiznim uradnikom ministrstva, ki bi mogoče šteli kot upravni, svetniki v novem podjetju. Nikakor pa ni v Ikoriist našega, nairodnega gospo,-članstva; da zabijemo 'denar v nepotrebna tovarni, ška po'sloipjai, naimiesto, da bi popravili svoje ceste, na katerih ise zaradi njih slabega, stanja, vsak dan uinilčujie na isto tisoče narodnega' premoženja'. S tlakovanjem pa bi se povečala tudi poraba čeme, m ta im s tem omogočilo obratovanje 'tovannaim, ki morajo sedaj počivati,. Nesporno je, da je bila Slovenija slkozi vsa leta prikrajšana v pogledu javnih del. Prejemala je komaj nekaj nad 3 odstotke državnih izdatkov za javno stavbe, medtem) ko je istočasno dajala državi 14 odstotkov vseh svojih diohoid-kov. Gotovo tudi nihče ine bo oporekal, da so državne cesto v Sloveniji v skrajno slabem stanju ter potrebne tlakovanja' in preureditve. Poštene zveze s Sušakom kljub vsem naporom še do danes nimamo. Zato bii bilo edino primerno, da gospod stavbeni minister denar, ki ,so ga njemu podrejeni organi hoteli vtakniti v nepotrebno novo tovarno cementa, nameni za obnovo državnih cest v Sloveniji in na ta načiin vsaj malo, popravi krivico, ki se ji je delala. B. Na prelomu vojne Posebnost sedanje vojne medi Nemčijo in zahodnima državama je, da je bilo clo pred nekaj dnevi glavno bojišče na rusko - finskih mejah. Tudi poglavitna pozornost je bila obrnjena tja gori. Pi i tein. je zlasti, nenavadno to, da so, sicer Rud nekakšni zavezniki Nemcev im da so Finci bili vsaj testni 'prijatelji zaveznikov, ki iso samo še čakali njihnegai klica na pomoč, ,d,a ,so ibili pa vendar »uradno« Nemci in Fiinci na eni ter Rusi in zavezniki na drugi strani še zmeraj v nekakšnem »prijateljskemu.« raizmerj u. Tudi posebnost celostnih vojn. Vse te nenavadnosti pa vendar n,e spremene dejstva, da so se v ti vojni bili na, eni strani h inči t udi za koristi zaveznikov in. da so po drugi strani Nemci morali žellieiti zmago Rusom. Ko so iorej Finci nazadnje začeli podlegati ruisiki velikanski premoči in sklenili mir, je postalo takoj očitno, da mora stopiti; vise vojskovanje med Nemčijo in zavezniki v novo ,stanje. Ne morebiti zaradi tega, ker bi ise bilo razmerje sil na tej alii oni '.strani kaj spremeni lo. To je ostalo isto, kajti na kakšno pomoč Fincev zoper Nemčijo zavezniki tako niso nikoli računali, in če zatrjujejo na drugi strani, da! bo sedaj mogla Rusija Nemce vso bolj podpirati s surovinami, vedo zavezniki dobro, da bodlo Rusi potrebovali minogo časa, preden se izpolnijo vrzeli v nji luni Ji zalogah, ki tako niso bile prevelike. Udarec pa, ki je bil za zai-veiznike brez dvorna hud, ko je morala Finska) sprejeti nasilne boljšev.iške zahteve, je več kakor izravnan z uspehi, ki so jih pokazala po številu in oborožbi tolikanj slabša finska krdela, zoper neprožno gmoto rušilce totalitarne vojske. I oda, kljub temu je ta mir vznemiril demokracije. Kajti bistvo demokracije je v tem, da ne more i ti mimo nravstveni h vrednot, kakor so 1o pravičnost, svoboda, meddržavna varnost in zaiveznost mednarodnih pogodb. Vse te vrednote so bile pa ravno v rusko-finski vojnii in z rusko-li.ivsikim mirom grdo poteptane. Zaito je ralzumij ivo. da, so posegle demokratične -množice vmes; mar je bilo res treba, da je Finska podlegla, ati ni morebiti premajhna pripravljenost in odločnost zaveznikov 'zakrivila finskega poloma? Hitri mir med Rusijo in Fin,siko je gotovo tudi bolj ati manj zmedel istrategične načrte zaveznikov in te postavil pred nova vprašanj a-. Zamajali so se k alb imeti. Dailadier je sploh šel, in tudi okoli Chamberlaina ise govori o potrebni prenovitvi. Ljudstvu olbeh -zaveznikov se zdi' vojskovanje preveč narekovano po nasprotni strani, preveč pasivno. Če po pravici, je seveda lahko govoriti le tistemu, ki ima natančen pogled v razmerje sil. II. V trajnost rusiko-frnisikegai miru seveda nihče ne verjame. In še manj v vrednost rusiko-finske ui"n;-,ip časa JNS), v imenu glavnega odbora JRZ, do »hrvaški narod že obsoja politiko dr. Mačka in pričenja verovati v JRZ«. Ugotovitev je burno sprejeta,. — Nai Sušah n zboruje mladinska JRZ in slavijo govorniki dr. Miletič, dir. Rogič in dr. Bojaln Pirc načela narodne enotnosti in delo, vlade in obsojajo misel -'ta federacijo;. — Enake misli razvija v »Vremenu« minister Jankovič. loirek, 31. V. 1938. — »Slovenec« poroča 'brciZ posredovanja Avale, da se je mudil te dni v Bel-gradu ipredstavmik NSZ, Rudolf Juvan, in brusil pete, da bi vodilnim, gospodom pri JRZ pomudil pristop NSZ v — J uigoras. Ta napad pa je bil v ožjem glavnem odboru JRZ hitro odbit. — V častno prediscidiništvo mladinskega tabora v Ljubljani vstopijo dr. Milan Stojaicliinovič, dr. Anton Korošec, minister general Marič, teleismovizgojnii minister dr. Miletič in minister za stavbe dr. Miha Krek. — Medi »Jutrom« in »Slovencem« se vname tradicionalna polemika zaradi evharističnega kongresa, v Budimpešti. (Dalje prihodnjič.) 2( (Ii II ta n. v? k( PC te; V's de to' Pe tal pr in «b Pc sij ja gl čr je Sl v gl ■I se | sl, -Ii h t t'Z |žc I zil * d' ri zl ti H ■si L d, ! zl ■ i I sl Sl n P c*i d l I Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne hoje za Štajersko in Koroško v !. 1918-1920 (Nadaljevanje.) Sovražna oddelka še mam vsak od svoje .strani približata na kakih 60 do 70 korakov. Na moje povelje smo na obe strani hkrati začeli hitro streljati iz pušk im kričati. Ko so vojaki streljali, sem jaz metali ročne granate na sovražnika iz take daljave, da so v začetku mislili, da Mino se Slovenci utrdili tudi v hišah radgonskih Nemcev, iz katerih jih obmetavamo z ročnim granatami. Granate sem metal naprej in nazaj. Eksplodiran je granat je posebno v tlakovani Dolgi ulici močno odmevalo, pomešano z žvenketam jem razbitih okenskih šip, kar na napadalce ni osltalo brez vpliva. Drobci mojih ročnih granat so jih spravili iz ravnotežja1. Začeli so se kriti in zakrivati ob zidovju hiš, uličnih ograj itd., da bi brez škode na zdravju in življenju prišli do moji’ straže. To je bilo za mas že pol zmage. Nasprotniki ina obeh straneh so se ustavili ter so nam vrgli le nekoliko granat, ikii nais niso dosegle do boja na nož pa nit več prišlo. Brez pravega reda so se nato, stiskajoč se za zidovjem hiš, skušali umakniti na varnejši kraj, pri čemer so bili za naše puške zapeljive tarče, in ni nam bilo težko ene kakor druge prisilili v umik. Kakor od' vollka napadene ovce so se ostanki oddelka iz Dolge ulice porazleteli v njene stranske ulice in nazaj, napadalni oddelek od Titanovega mosta, i n iz kolodvorske strani pa, med stranske ceste, hiše itn dvorišča. Od poražencev v Dolgi ulici je pri njihovem umiku zaostal ranjenec, za katerim sem kar sam poskočil, da. ga ujamem. Brez vsake obrambe mi je prepustili orožje in brez vseh pomislekov mii je povedal, kar sem ga glede sovražnika izprašal. Preklinjal je vse tiste, ki so gai zvabili v ta ne-polrcibni napad. Dal sem mu svojo olbvezo, da si je obvezal rano ter mu svetoval, da se lahko v zaupanju v naše čete poda proti naši Pistorjevi vojašnici, kjer ga. 'bodo kot ujetnika zaprli, zraven ptt mu dali potrebno pomoč. Kljub temu, da smo zmagovito odbili vse sovražne napade na našo stražo, bi bili mi na tem kraju kvečjemu izpostavljeni vnovičnim nevarnostim nadimočnih napadov. Zato je bilo najbolje, če zavzamemo kako drugo pozicijo. Braniti most ali vhod v Dolgo ulico oziroma v mesto ni imelo več smisla, ker je sovražnik, ki je prišel po drugih potih, že zdavnaj bil po vseh mestnih ulicah. Brez nadaljnjega sem sklenil, da preidem v protinapade, ki jih popi™ jem v drugih sestavkih. Kakšni so bili napadi mojega oddelka v Radgoni. Ko sem sklenil zapustiti okoliš Uraveve in Ko-doličeve hiše, sem. vedel, da ni drugega izhoda, kakor da skuša,m sovražniku, ki ni imel povsod povezanih rojnih črt, v njegovem boku in za nje- govim hrbtom povzročati škodo. Ozeml je, na katerem so bili oblegovnlci naše glavne trdnjave, konjeniške vojašnice, se mi je zdelo zato najbolj pripravno, šlo je za predmestje, napol mestnega, napol podeželskega značaja, eelste in ulice, kolikor se je še dalo govoriti o ulicah, bol j slabo ter le tu in tam nekoliko razsvetljenih, vmes pa gr' movje, žive moje, cestni, vrtni in dvoriščni plotovi ter nočni čas, vse to me je mikalo in vabilo. Svojo, po številu majhno itn. zato bolj gibčno pat rolo sem neopazljivo premikal med sovražne oddelke, ki so skoraj vso svojo pozornost usmerjali na našo vojašnico, ter jih od strani alii p® od zadaj bliskoma naipada.l. Še preden so se izne-nadeni sovražni vojaki zavedli, kako, kaj i.n od kod, so naše ročne granate izvršile svojo nalog10-Ker smo se hitro umikali iz kraja v kraij, menjavali, pozicije in ponavljali podobne napade zopet na čisto drmigem mestu, je sovražne poveljui' ko utrjevalo v mnenju, da imajo v sredi svoji'1 kolon rezerve precej močne in nevarne slovenske čete. Popisani naši napadi so nemško - avstri jske glavne oddelke v rajonu, kjer smo nastopali. t° je na ozemlju približno med Kodoličevo in lita' novo hišo, mostom, bolnišnico in kolodvorom, zib®' gali, vznemirili in pregnali, in kar je glavno, otC' žili njihovo obleganje Radgone in nalše glaivne trdnjave, konjeniške vojašnice, ter s tem prines1 lep del k sovražnikovim porazom in izgubami. (Dalje prihodnjič.) n i in 1 ^ tl i p' r tj I J ji r« V( Vl (b ki D 2 1< i; i, ti ti ■s ii i ii : v Stran 3 Koncert Akademskega pevskega zbora Ob 20 letnici slov. vseučilišča r vsalkio leto je zbudi 1 (udi letos, o!b : “0 letnici slovenskega vseučilišča, koncert A kali ('finskega pevskega zborai, 'ki je ibil v Ljubljani | * L marca, t. '1. v veliki dvorani hoteila. »Union«, j l^o zanimanje, da je ‘bila koncertna. dvorana napolnjena do zadnjega kota in da .so bile vse ■ '"stopnico prodane že več kol teden dni pred : konceptom. Res, da vise občinstvo pa tudi nekaj j Poklicnih glasbenikov, ki mislijo, da je glaislbena [ *c'*'nika in nenavadna, izumetničena oblika vse, j 'Sebina. pa nič, ne razume globočine in širime K .i dirigenta 1'ranceta Marolta. Vendar pa ši-Jroke množice nagonsko zajema Marolt s svojim j Pevskim zborom in s sporedi svojih kowerlov J ako, kti; jib je-komaj Matej Hubad, iko je izm il j Pred v ec kot štiridesetimi leti svoj pevski zbor lili- acl’al VKC takratno- slovensko koncerino I '*insitvo. Je pa Maroltovo delo zai slovenstvo še I j^^mbnejše kot je bilo Hubadovo, ker Marolt I in ®lna^^no odkriva slovensko glasbeno ustvar-\ -vi. ie v preteklosti in 'plastično 'podaja podobo | čii/■ *e zras!tla iz naših tal. ter išče i'ii pod- I : *j!Ya slovenske prvine in isvojstva v nji. Zato | ,vj. ”aroltovo delo pomembno ne le za slovensko 7^,;eno reprodukcijo, ampak tuldli za pravo in resnici sloveni:-Iko in s tem 'tudi ediino izvirno spl!,!;i n° u,s^v.ar.jan j e 'pri na«. Ne mislimo še poslovi« Il°'11 ' iU'-i,a,i* Maroltovega obsežnega dela v d'ivo k-1 ^ follkloi-i in neprecenljivo gra- j7p.in’, 1 '§a je. v tem pogledu Marolt zbral in mof... •1 .no obdelal in ki bi ga moral vsak maiš a vrhove poti, ki bi jih bila gotovo peljala veliko više, in ni dvourni, da bi se bili tudi tehnično še veliko izpopolnili. To velja ne: liei za Volariča in Kocijančiča, ampak tudi za Lebana in Pirnata, saj je bilo njih podajan je, čeprav preprosto, pa glasbeno čisto in živo. Gerbičev »Rožmarin« je zajel poslušalce z viso. močjo, prav talko Sachlsov »Vzdih«, pa* tudi' Svetkovi. skladbi. Da sta pa Michlovi baladi »Sokratova smrt« in »Atila in ribič« že po obliki mojstrski deli im da je Miiohl iz Aškerčevega besedila, ki' bi se na prvi maih zdelo, tla mu sploh ni mogoče dati glasbenega izraza, napravil nekaj tako zajemi j ivega, kar bi kakšen poprečni skladatelj gotovo ne zmogel, ni dvoma. Gotovo je pa tudi, da je Maroltovo podajanje vseh navedenih skladb precej drugačno kot je bilo podajanje dirigentov, ko so skladatelji, katerih zbore, je pel. Akademski' pevski zbor dne I I. marca t. i.. še živeli. Marolt gre za slogom, ki ,ga poišče in do konca izdela. Za to dobi vsaka skladba pri njem svojo jasno konturo in posebno oster značaj. Zdi se, da gre Marolt zadnje čase bolj v potankosti kot pred leti, vendar pa gleda vedno na glavno črto, Maroltova dirigentska zidava je jaisnai in pregledna, ne zabrisana in potlačena. Ker se, v zboru vsako leto pevci kolikor toliko men javajo, je vodlsltvo zibora še težavnejše in tai okolnost je vzrok, če je zbor na nekaterih mestih II. III. t. L zvenel nekoliko manj čisto in skladno kot sicer. J. M. Izvirni nazori o svobodi I i? lnu,z,ik> če hoče res | J«,,' ’.v6r*slke duhovnosti, 'do kraji origianic.no zrasti 20 iii -,Uvu«u, wu Kraja poznati, ker je zboru U | |lovo tlelo v Akademskem pevskem Aeiuisl ■ cn^ ,za resnico prejšnje trditve. Aka-v| pevski zbor je pa povrh zbor, ki je v zbo ra Cni Petju dosegel po prizadevanju dirigenta 1 'cola Marolta tudi absolutne tehnične višine. .a a letošnji koncert Akademskega; pevskega j j ,-v°5a je zbral France Marolt skladbe iz čital-I r ,e dobe do Noviih akordov, im sicer 2 zbora ^fabroslava, Volariča (1863—1895), en zbor fo-j1^ Kocijančiča _(1849—1879), en zbor Avgusta /»aiia (1847-1878), tri zbore Fr. Gerbiča (1840 J 1917), en zlbor Stanka Pirnata, (1859—1899) dva A\Za Ani0’"a Svetka (1875—1919), dva zibora ^icLl^18(>VrrJ^10.) in dve baladi (osipa sto,, i . flolho ispmrla seveda tudi Anton Foer-»Vpri mU -,e- Pa Akademski pevski zbor že po-: U samostojen 'koncert, pred' vsem pa tudi Be- 1 J®®*n in Gustav Ipavic, katerih skladbe, ki — >■ °bcutjui in muzikali nostii močnejše kot na !'la skladb, ki so bile na nej.se Kol pa vedri7 “?1UUIU> K1 'so *>**« »a sporedu koncerta z Por '1.\n}a,rca *- ^ Marolt pa menda namerava Hetiti Ipavcema poseben koncert. Ku iid l,K*l zacll.n i i koncert Akademskega pevske* tudf>0ra. J,e- STai1, ’da: ženska glasbena, trata bJi v dob«, c,rta In.c .n pred Novimi akordi ni Prelij7- dehtv‘<18'U1 CVet-Ia\,Bi;li tal e niti. ki so dtl If daj umrli kot n. pr. Volarič in Kocijančič, 1 ®-OKlu Pnii do cisto svojega iszraza in po- P©W,. '®a razmaha, ko so stopili komaj na prve Za velikonočno »jutro« je napisal v;senč. prof. dr. Rajko Naihtilgal sestavek »Vrednost svobode«, v katerem beremo tudi tole izvirno misel: Danes po petindvajsetih letih pa svobodno razpravljamo o od nekdaj zaželeni naši slovenski avtonomiji . . . Moramo roči, da ©e nam taka svoboda preklicano malo vredna zdi, ki ob njej šele smerno razpravljati, če smemo in hočemo biti svobodni. Mi namreč razumemo svobodo tako, da smemo biti in smo tudi svobodni, in da nam ni treba za našo svobodo prav nobenega dovol jenja s kakršne koli strani, in da nam je seveda treba še manj dovoljenja za to, da smemo iiz lastnih sredstev im sil ustanoviti vse tiste kulturne, učne, socialne m druge zavode, ki se nam zde za naš narod potrebni. Kajti narod., Iki teh pravic nima, ne more rečii, da je svoboden. Mimogrede poveidiaino srno tudi v rajnki Avstriji imeli oni. I. 1848. naprej pravico, da razpravljamo o svoji svobodi, o zedinjeni avtonomni Sloveniji, o federativni Avstriji. V vseh sedemdesetih letih svobodnega razpravljanja o teh zadevali pa le niisimo dosegli svoje narodne svobode, zato ipa se tudi im po pravici nismo čutili svobodne. in Avstri ja je razpadla ravno zaradi, tega, ker svojim narodom mi hotela: daiti svobode. II koncu bi, g. profesorja še opozorili, da sicer danes res lahko bolj ali manj svobodno razpravljamo o slovenski avtonomiji, toda šele, nekaj časa in največ po zaslugi Hrvatov, da pa je 'bil e pred nekaj leti vsakdo preganjam in ikalzmovan Kot separatist, kdor j,e kaj takega storil, in da se je to godilo v tistih časih, ko so umski očetje »Jutra« gospodarili po Sloveniji, še več, da v tistih časih ni bulo niti idovoljeno izapisati 'besede o slovenskem narodu, ki je zdajci postal nesvobodno pleine. »Vrednost svobode« za nas je in more biti pač samo v tem, da jo imamo, ne pa da smemo govoriti o njej. Tuja miselnost Glasilo na rod nesocialistični h Nemcev za, Slovenijo v Zagrebu, se je nedavno pritožilo, da se je v Novem ji po vojni pojavil rušilni bes proti nemškim kulturnim spomenikom. Dokaz je med drugim nekdanji avstrijski admiral Tegetthol' katerega .spomenik se je v Mariboru z javnega tpga moral umakniti v zakotje neke hiše, kjer mu baje grozi propad. Nato nemško glasillo nai-steva admiralove zasluge za avstrijsko Dalmacijo, višek TegettJiofove veličine pa je bilo nje-gov°v spozinainje, da bo prišla nekoč zedinjena Nemčija. Ker je legetthoif izšel iz naše sredine in rz naše domoivine« — bil je rojen v Mari'-boru, se s takim početjem ustvarja sovražnost do nemške kulture v »naši domovini« po mnenju n a r odnosoci al iist i čn ega glasila v Zagrebu. Za. nas Slovence in Jugoslovane sploh bi po jerem.ijadi tega glasilo pač moralo biti najlbrž to merodajno, kar je Tegettihof sitoril imenitnega za Avstrijo in v svojih slutnjah silnega za Nemčijo. Zatorej s Tegetthofoim. naizaj na javni prostor v Mariboru! Mi sicer ne vemo, če je avstrijski admirail I egetthof, 'k,i je kot poveljnik avstrijskega. brodovja sicer premaga) Italiijane na morju, zares tako imeniten in pomemben za Dalmacijo in s tem za JuigoslaVijo, Iko je branil avstrijsko reakcijo pred mladb Itallijo. Mnenja o teni bodo ostala pač 'ločena, in to še kako ločena. Mi admirala. Tegetthofa s stališča državne svobode južnih Slovanov vidimo v isti zgodovinski vlogi, v kakršni je bil pred njim Radeckv in zadnji za njim Boroevič. Da bi ti trije, če bi j im usoda dala moč v imenu tistih sil, v kateriih službi so bi.li, preuismeirili tok dogodkov, bi prav gotovo I egetthof še stal na svojem mesitu v Ma^ 1'iboru, kaj pa bi bilo. s! pozitivnim prinoisom k ustvaritvi jugoslovanskega državnega- programa po teh možeh — ne, o tem se pa res ne splača razpravljati pred prvini aprilom. Imeti nosilce avstrijske državnosti, predvsem tiste, ki so kakor I egetthof kot svojo zamisel .sprejeli Schwarzen-ber.gov veleinemški program pod vodstvom Avstrije kot predstavnike nemške ,kultuire na naših tleh, zamore samo miselnost takih ljudi, ki so takemu programu v duši sorodni. Potem je treba, da ,se spoštljivo poklonimo še pred velenemško miselnostjo Wolfov, Temflov in Neunteuiriov v rajnki Avstriji, ki so imelli še radikalnejše slutnje, le da na račun — drugih narodov. Tanka nemška manjšinska plast v debeli skorji slovenskega, prebivalstva, ki obliva in preplavlja s svojo številčno premočjo nemške drobce med Slovenci, še vedno čuvstvuje in misli v tistem krogu, ki inspirira zagrebško nemlšiko manjšinsko glasilo-, v tistem dluhu, v katerem je nekoč Bartiscli iizpeval »nemško bol« na slovenskih tleh Slovenskih goiric. Dokazov take našemu S| dr. politični nrohlemi. Izbor iz spisov .A,,<0mi Derinnl«. Knjige Cankarjeve družbe i------ It Ost I),. °nu ^erm°b>- Anton Dermota je bil med osrednjimi oseb- ( 1... • . ■ i . i .S-tllli 1 1... v 1 •* 'v* lil J C 1)1! IUCll uisrcujij nul VJSL-U- !«i ko •(,010’it^° se -i1' Preživl jal slovenski liberalizem . Prii?i SV° 0,,lUl"i mlajši rod iskal novih potov. •»oge| 1)rezffodaj, a prezgodaj je umrl, da bi bil f*°Kletl llu* ' '!M. rniu- ki je prihajalo, novodoben : *3,l°Vezan.(>g?>v 110 1111 socialno dogajanje, katerih ozka ■ v!s*° Sibiii,-S( danes ni mnogim doumljiva. Zato se je Pri y,,v° dotakni,lo samo nekaterih daljnovidnej-J° "^jljoi:(111l)a Jc splahnelo v plitvinah, v katerih Nav2i: VK*no brodil dr. Žerjav. |^° '^evil.' V''i'*" ipa ie tisti krog, kakor je bil majhen lf,Zv°ju .,^®vojl kakovosti našemu političnemu V(dik I c 1,0 02,1a.intenilo. Njegov vpliv je bil V*ji ilTCm pogledu h1* i- Taven*r?iim ^ t l ^ Miziu r" 1» Prav Vuiel. ° (l€lb0’ M°V n"h""-'S» dela ni preučil in 1 ^ JC hvale v,rodna misel, .izdati izbo.r iz Deir lUSli| P-r.'!lll:&,Ul epifiov. lil kdor jih !bo bral, se bo 0HL, ‘V *1 aktualnosti. Slog njegov, včasih ne T, V«Vsih n^oliiko trd. je zmeraj jasejl, l 1 Ho ■ ei1. Vzemimo na primer sesiavek »Stari I n^rij(''(|P!'<’l",raanv< — mar ni napisan kakor za da- V .J"1’ ko še zmeraj nimamo nobenega narod-!' «elo ln k°, jih še zmeraj med nami, ki I il iosnei ' f svovclls:kega kulturnega programa niso ,,lilSui(1 ;i1. <0 'pravi Dermota, da nam nič ne po-^ruzo 1,1 bratovske solze o slovanski *’ -° vondar vemo, da ravno v politiki *"■ «.'• »>• M.J »c človeku gnil ‘!a 'hil ta jasni duh videl vnaprej vse ja^lovenarstvo. katereaa nosil,, ie rega nosilce je že takrat odlklanjal prav tako razločno kakoir Ivan Cankar. Prav tako jasen in odločen je sestavek »Slovenstvo i,n jugoslovanstvo«, v katerem se razravnava z nekim Mešičevim predavanjem o vprašanju malega naroda. Ilešič je seveda delal reklamo za vražovstvo ■n zato risal slovensko usodo črno na črnem. Dermota Pravu temu in drugim črnog ledom, ki so s'e zaverovali v statistiko in kvantiteto im prerokujejo pogin našega naroda »bodisi v nemškem ali jugoslovanskem morju«, da ostajajo na površju problema in ga ne objemajo vsestransko«. I i krivi preroki pa so si svoje pesiimi-stuiio naiziranje ustvarili iz knjig in ne iz narodovega življenja. Nasproti tem staipljačem, katerih na-ziranje imenuje materialistično, postavlja Dermota svoj 'idealistični optimizem: »Naš narod ne bo poginil, če se bo skrbelo za to, da se bo njcgovii zavednost. njegova kultura dvigala vedno više . . . Zdru-izitcv slovenskeiga naroda s 'hrvalskim alii. celo spojitev z njim ima pa sploh za nemogočo, ker se jeziki ne razvijajo v smeri, da bi se približevali, marveč se celo diferencirajo (str. 85.). Podali smo nekaj misli iiz nekaterih najaktualnejših sestavkov. Ni naša naloga, da navajamo vso mnogovrstno vsebino, ki jo nudijo na primer sestavki kakor »Masaryk in Slovenci«, »Naši socialni problemi«. Slovenska inteligenca in proletariat«, »Proti-učiteljska in farska gonja« in drugi. Kogar zanimajo, — in vsakega, ki jih me ipozna, lah.ko po pravici zanimajo, — maj jih vzame in prebere. Želeti bi bilo h koncu samo se, da bi bil izdajatelj jezik prilaigodil sedanjemu pravopisu. Marseljeza. Spisal Herman VVendel »Mogočno pesem svobode« imenuje Leonid Andrejev marseljezo v svoji zgodbi, ki ji je tudi naslov ! Alarseljeiza«. Med jetniki na Novi Kaledoniji je to bilo, majhnem otoku sredi Tihega morja. Svojo uso- do so prenašali mrko in uporno. Le 'eden je bil med njimi, cmerav, krmežljav od nenehnega joka, zanemarjen ves in umazan, brez časti in ponosa. Venomer je prosjačil za milost. Tovariši so ga prezirali in imenovali pujska. Ko pa je prišla njegova ura, se je zdajci vzravnal njegov duh in z njim se je vzravnalo telo. Mir mu je zasijal na obrazu in samo za eno je še zaprosil tovariše: »Bratje, kaidar umrjcun, zapojte mi marseljezo!« Pretresla jih je prošnja, pretresla misel, in slovesno so mu obljubili: »Da, ko umrješ, ti zapojemo marseljezo.« Ln zapeli so mu jo. Navdušeno in uporno. Saj je v misli nanjo spet postal iz pujska človek. Za njimi so rožljali zaklepi pušk, in z bobnenjem je spremljal ocean njihmo petje. Oni pa, jetniki, oni so peli marseljezo. Kako je nastala ta pesem in kedaj, pesem, ki bolj kakor katera koli druga vname človeka in ga potegne s seboj? Pesem, ki je postala in je še zmeraj narodna himna velikega nairoda, ki pa so jo peli tudi drugi narodi, kadar so metali tuje jarme raz svojih pleč? Herman Wendel nam podaja »življenjepis« te pesmi. Da, pravi življenjepis. Saj ta pesem vendar, zložena je bila, ustvarjena, ljudje so razumeli njen pomen in namen, i.n začeli so jo peti, pa jo pojejo do danaenqega dne. Tako bi se vsaj zdelo človeku, ki je samo enkrat slišal in videl, — da, videl! — Francoze, kako pojo svojo pesem. Sicer je pesem vnela ikrog muzikalnih ljudi, ki jim je bila zapeta, takoj prvi večer. Toda še dolga je bila pot do priznanja, im navsezadnje — niti pesnik sam je ni spočetka kdo ve kaj cenil. Res so jo peli večkrat in takoj :po nastanku francoski vojaki v Stras-burgu, tam, kjer je pesem nastala. Popolnoma za svojo so jo pa sprejeli šele vojaki marsejske narodne garde, ko so korakali v Pariz, da ga vžgejo s svojim revolucionarnim zaletom. Marsejci so nesli narodnokinlturncimu bistvu. neprijazne .miselnosti, ki jo je pred vojno na Štajerskem spremljal ža-loistni pojav Ornigoveiga Štajerci jamstva, smo imieli priliko videti v povojni dobi, zlasti po zasedbi Avstrije in Češke, dostikrat. Tod'ai Slovenci danes nismo več osamljeni, sebe zavedajoči se simo del ozemlja južnih Slovanov, na. katerem dozorevajo nove slutnje — za nas. •—i— ,Ne ubijaj!“ K iteimu našemu sestavku smo prejeli z lovsko .strani pričujoči dopiis, ki ga radi priobčujemo, ker riše razmere stvarno. Sicer se inam pa zdi, da bi bilo veliko mam j »poroku 11 j a, če bi /bilo več pravih lovcev, to je takih, ki prvič znajo streljati 'in ki drugič ne streljajo, če ine vidijo divjadi dobro in tako, tla so si gotovi smrtnoga strela. Ured. V Vašem cenjenem listu je v št. 7. it. !■ izšel članek »Ne ubijaj«. V njem ima pisec popolnoma napačne pojme o lovu in-razvija misel, da ne bi smeli ubijati oziroma loviti srnjadi in drugih lakih nezaiščitenih, nezavarovanih živalic. Predvsem naj poudarim, dia tisto zgodbo o srnah, ki so grele otroka tri dni in ga na ta način rešile smrti, noben lovec in noben človek, ki koOičkaj pozna naravo, ne verjame. Priznam '.pa, da je najhuje pri lovu, vsaj za pravega lovca, ubijanje slabo zadete živali. Divjad je sestaven, del narave', polja, gozda in planin. To divjad je treba držati v določenih mejah, da se ne razmnoži preveč na škodo kmetijstva in gozdarstva. Kolikokrat slišimo in beremo o Škodah, ki jih povzroča divjad na pridelkih. To se pa da omejiti samo z odstrelom odvečnih kosov. Odstrel divjadi pa še ni uniče-vainje, kalkor to trdi pisec. Kdb pa skrbi za divjad v hudih zimah in naravnih ujmah, kakor pa lovec? Seveda se dobe lovci, ki streljajo in mesarijo vse vprek, vendar ti ne zaslužijo imena lovci, ampak vse kaj drugega. Tudi ne streljamo divjad« zato, da ibi nam njeno meso služilo za preživljanje. Ker pa je izvrševanje lova, šport, se pač bavijo tisti z njim, ki jim je to v veselje, kalkor je drugim žogobrc, tuiristika itd. Vsak šip ort pa stane denar, tallco tudi lov. Lov .[e celo edein najdražjih športov, od katerega ima korist 'kmet, obrtnik, mehanik in vsak drug človek, samo lovec nima nič, razen lovskega užitka. Če bi šlo samo za. meso divjadi, bi si ga lahiko kupil za mal denar in brez truda na trgu. Sicer ko bo kdo trdil, da krnet oziroma lastnik zemlje nima. nikake koristi od lova, vendar to ni res. Občina dobi od tega vsako leto lepo visoto denarja za lovsko zakupnino, ki jo porabi za svoje potrebe, katero bi pa sicer morali plačati lastniki zemlje, to je kmetje. Sploh se pa šteje pri večini za lulksius in nepotrebno stvar, privilegij »višjih«, to je bogatih slojev. Na žaikfet je to deloma; res, toda ti so v položaju, da zmorejo vse stroŠlke, ki so 'zvezani z lovom. Oni lahko povrnejo vso škodo, Ilci jo je naredila divjad in plačujejo visoke zakupnine v korist občin in kar je še drugih takih dajatev. Nai ta način se pa it uidi 'drži pravilno ravnotežje nad številom divjadi in koristmi poljedelstva. O gospodarskem pomenu lova so pa izčrepno pisati že dobri in izvedeni gospodarski piisatel j i. to pesem skozi Francijo, od njih jo je sprejela vsa francoska vojska in po njih je dobila tudi svoje ime: pesem Mareejcev. Po restavraciji 1815. leta je seveda pesem pirišla v nemilost, deportacijo na iPciprove 'otoke je tvegal, kdor jo je zapel. Kljub temu in gotovo tudi nekaj prav zaradi tega je ostala pesom živa, im če je bilo že besedilo zavrženo, so vžigajoči napev igrali včasih celo pri procesijah. Vsi poskusi, izročiti pesem pozabljenju, so izjalo-veli. Ostala je živa v ljudskih srcih in tako je poti »mcšpaasikim kraljem« Ludvikom Filipom spet donela povsod, kjeir so se zibiirali Francozi. O vsemi tem nam [pripoveduje Herman VVendel. VVendel je nam Slovencem znan: v številnih iseislav-kih je zlasti v »Prager Presse« do svoje smrti pisal o mois in naših kulturnih zadevah, zmeraj s priznanjem in ljubeznijo. Znan je tudi po svoji knjigi »Iz južnoslovanskega risoirgimenla«, v kateri je v c!bstr<5-nem poglavju opisal in skušal približati naša narodna in kulturna prizadevanja tujemu bralcu. In če ■ morebiti 'tildi kdo mi zmeraj do zadnjega ujemal z nji,m, eno mu je moral vsak priznati: pošteno voljo, da clo-žene resnico. A zraven tega še veliko pisateljsko sposobnost, da poda svoje misli v jasni, pregledni, duhoviti obliki. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1940. Poleg običajne koledarske vseibne, poleg krajših leposlovnih in poučinih sestavkov ima koledar tudi več sestavkov, ki bodo zanimali povprečnega bralca in izobraženca. Talko na ipirimer potopilsni odlomek lani umrlega češkega pisatelja Karla Čapka »O Angležih«. Kulturno zanimiv je sestavek »Srečanje z Aškercem«. Pisec, Tone Maček, takrat točaj v restavraciji pri Maliču v Ljubljani, nam opisuje Aškerca, kakor ga je mogel opazovati 'kot gostilniškega gosta, in podaja povrh prav realističen izrez iz podobe tedanjega našega življenja iin naših razmer. Kaj bo s počitniškimi narodtio- o b r a m h n i in i tab o r i ? Lansko leto nam je prinesllo zanimivo in važno ustanovo v narodnoobrambnem pogledu: počitniške dijaške tabore v narodno ogroženih ‘krajih na severni meji. Te tabore je rodila potreba in duh časa. Važni pa iso iz dvojnega razlloiga. Mladi slovenski inteligenlti, ki so pogosto iz meščanskih 'družim in 'tako že brez pravega neposrednega stika s slovenskim kmctiškim ljudstvom, ali pa so doma v narodno neOigroženih krajih, kjer ne morejo dobiti prave »predstave o nevarnostih. 'ki nami kot narodu grozijo, so na teh taborih spet prišli v živ stik z našim ljudstvom. Učili so se .spoznavati težave, ki ga tarejo, in dobivajo razumevanje za vprašanja našega podeželja, katera bodo nekoč 'kot uradniki, znanstveniki, literati: in 'tehniki morali pomagati reševati in dajati za to iniciativo. Drugič pa je važno, 'da s posredovanjem teli taborov tudi iljiml-stvo spozna, da se izolbraiženislvo zanj zanima, da mu skuša po svojih najboljših močeh pomagati in ga osvoboditi iežav. ki ga. tarejo tako v gospodarskem, kakor tudi v drugih pogledih. To spoznanje mora zmaigaii v'našem ljudstvu, ker edino ob n jem se ho razbila tu ja propaganda. Na žalost pa, letos, odkar se je razšel akademski narodni odbor, ni ničesar slišati o kakšnih pripravah zai talkšne tabore v letošnjih počitnicah, vkljub vsem lepim in širokopoteznim načrtom, ki iso se rodili lani. Neznano. nami je, če so tudi naša, narodnoobrambna društva, opustila delo na tem področju, ki je obetalo, da bo rodilo' bogate sadove. Ali se je res tudi njih lotila malodušnost, ki se siri po naši domovini iz studencev, zastrupljenih od 'tuje propagande? Edino ta ima korist od naše 'zbeganosti in lagodne, 'brezdelne vdanosti v uisodo, ki nam jo. bodo pripravili drugi. Še vedno se ne moremo povzpeti do spoznanja, da si moramO' mojo usodo ustvarjati sami. Počitniški di jaški tabori onstran naše severne meje štejejo na tisoče udeležencev in so odlično organizirani, delno kot naravnostna pomoč pri delu okoliškemu prebivalstvu, kar je seveda odlično propagandno .sredstvo. Vsa1 južna Koroška ji' ipodeibi prepražena s takšnimi tabori. Zakaj bi mi ne zmogli tega, zlasti ker nam je še bolj potrebno? Mali zapiski Srbi in sporazum »Ilrvatisiki dnevnik« piše o srbskih strankah, ki so danes akoiraij vise zoper sporazum. Razlogov je več. Po številu najslabši, a po vplivu najmočnejši so tisti, ki jiim. je spoiraizum vizel mogoeoist, da si na raizine, zmeraj nedlolpustne načine kopičijo bogastvo, in ker je po 'drugi strani sedaj tudi nanje prišla: vrsta, dia prispevajo za državne potrebe. Bili so zmeraj najivelčji domoljubi. Za svojo 'domovino', veliko Jugoslavijo', so bili pripravljeni žrtvovali vse, toda iz tujih žepov. Drugi so 'zanesenjaki. Ti .ne vidijo, da so Srbi, že celo pa. Sibi jamči. manjšima v državi in dia ta manjšina ne more vladati vse 'države. Ne vidijo, da je hrvaško vprašanje nastalo 'rav.no zaradi tega, ker so hoteli, da je Jugoslavija! razširjena Srbija. Potem so še tilsti, ki sovražijo hrivalštvo pod vplivom: bizantinskega sovraštva do rimskega katolicizma. Nadalje pripominja »Hrvatski dinevinik«, da stoji sicer JRZ v besedah za sporazumom, v dejanju pa ga ne podjpirai. Najsrečnejša zemlja v Evropi »Bunijevačke movine«, ki zastopajo politiko JRZ, postavljajo hrvaškim duhovnikom iz Bačke dr. Korošca, za zigll.ed, -ki dia je tudi .katoliški duhovnik, pa, vendar .sodelujes Srbi. Potem pišejo še: Zato je bil doslej ize desetkrat minister v Belgradu, zato je tudi naredil iz Slovenije najsrečnejšo zemljo v Evropi. .Vli Slovenci .simo sicer š/tieli Slovenijo, ra-z* deljeno in zapostavljeno, dosllej med najmanj srečne dežele v Evropi. Bili smo pač slabo ,p0' učeni. Liko pa človek zmeraj kaj izve. Stališče Arabcev v sedanji vojni »Neue Ziircher Zeitung« pri,naša dopis z »arabske strani« o siališču Arabcev do vojskujočih S0 držav. Med drugim piše: Vsi arabski nar.odi od. Atlantskega oceana do Kavkaza in od Sredozemskega morja do Iindijsikega oceana stoje v sedanji vojni na strani demokracij. ..... Zdravi .človeški razum in nagon :za samoahramo ji'11 .narekuje stališče, ki jo očitno v Nemčiji hudo .izne-inadi 1 o. Videli iso izkustvo, da je me. samo mogoče,' ra:zra vnavati se z Angleži i.n Francozi na miren način. da. se je mogoče z njimi celo biti, ne da 'bi začeli izatirati na »celostne« načine, cla se namreč lahko zmeraj računa na nji lini razum in poštenost. Vedo tudi, da imajo v Londonu in Pairizu parlament, v katerem sede možje, ki so zmeraj .priipra vi jeni, klicati vlado I na odgovornost, če jo dala, da se je onstran morja zgodila krivica. I Semensko žito so jedli Nemški dnevnik »Weistfa!isehe Zeitung« P°' roča, da so v zadnjem času večkrat ljudje V°' rabili semensko žito za hrano. To žito je ipa na-■močeno v .neko posebno tekočino, ki naj ga, naredi imunega zoper bakterije; in je zato zai h r&' n« neprimerno. V bolnišnici v Dortmundu leži z® več oseb, ki so zaradi uživanja takega žita •zbolele. Brezposelni na Angleškem Angleži so v zadnjem času zvišali podpo*e svojini brezposelnim. Njih število se sieer v zadnjem času bolj in bolj zmanjšuje. Oženjenem11 brezposelnemu jo bila zvišana podpora od 24 'Ba -b šilingov na teden, kar znaša v našem denarja 2S6 dinarjev. Prav tako so se pa povišale podpore za otroke brezposelnih, namreč od 6 na 6.5 šiling8 za oi rolka, to je v našem denarju na 71.50 dinar' jev. Pri tem je treba še pomisliti, da je večin® življenjskih potrebščin na Angleškem cenej«8 kakor pri nas, posebno sladkor, mast, čaj itd. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubija«8' Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Marsikateri talent je ostal zakopan za vedno, kor ni bilo nikogar, ki .bi ga bil pomagal dvigniti. Mnogi so se razvili in uveljavili šele v poznejšem življenju. Učitelji bi bili morali biti pravi čuidb-de'uikii, 'da Ibi »a billi mogli 'posvetiti pri tolikem številu učencev vsdkemu. posameznemu z viso potrebno skrbjo'. Ni šlo drugače, pouk je moral biti urejen na tekoči trak: kdor je pazil in ujel, dobro: kdor ni paizil im je zamudil, njegova škoda:. Česio zadostuje, da se razmaje en sam vijak, v kolesju zahrešči in stroj se nistavk Zgodilo se je pogosto, da je zavrl en saim, n emir n ež ves meha- nizem pouka; kaj čuda potem, če je učitelj vzrojil. Treba je pomisliti: pol ure razlage, pol ure izpraševanja. — na enega učenca ni odpadlo niti pol minute, če je šlo sicer vse v redu. Sicer ne spada sem. vendar si ne morem kaj, da ne bi omeni:!, da po mojih vtiskih dnevna! časovna: razporeditev učnih predmetov ni bila smotrna. Prvo u>ro zjutraj vedno računstvo. Gotovo zelo važen, toda: za otroka tudi najbolj neizaoi-miv predmet. Zelena miza misli: zjutraj je otrok prespan in spočit, torej najbolj dojemljiv. Prav, če bi teorija -bihi vedno- v skladu z življenjem. Lahko bi nanizal goro dokazov zoper ta nazor. Zavest, dal nas čaka že pirvo uro mrcvarjenje s težkimi drobci in desetinkami, je težila naš korak: jutranja pot v šolo ni bila nikoli brez .grenke primesi. Nekaj časa so- misli sledile pouku, brž ko se je pretrgala nit, so zbežale drugam. Prva ura jc biki; vedno najdaljša. Spočitost še ni prožnost, gibčna je postala misel šele pozneje. Računanju je sledil ne dosti manj suhoparen predmet: slovnica. Učitelji so jo pač skušali na- redili zanimivo, kolikor se je dalo. V tem sta. bil* prava mojstra Razinger in Žumer; znala sla usta'" viti tekoči trak, da smo si ga lahko ogledali podrobnost i. Prvi je narisal celo vrsto tabel, so visele vse leto na steni. Tako so. zlezla iposS' inezna slovnična pravila: in znalki talko rekoč satfl' od sebe tudi v najbolj trdo bučo. Ob prihodu na šolo je začel izdelovati mlad1 Alojz Kocelj še 'druga učila. Kot prvo je m1' risal »Šolski okoliš« s luščim v barvah, novost, k1 smo jo ogledovali učenci1 z največ j im zanimam.. Mnogi so ga skušali preriisati; prej dolgočasi’! zemljevid je postal na. mah zanimiv, pa tudi bob razumljiv. Šolska zbiirkai učil je obsegala, precej Idobril* učnih pomočkov: rudnin in kamenin, raznih se' men, geometrijskih oblik, aparatov za fizikalni eksperimente i. p. Zraven pireoejšnje knjižnici’ naj biodo omenjene še zbiike raznih prepariral)'1 žiivali, .globusov, stenskih zemljevidov in podri* za pouk v zgodovini, pri rodopis.u it d. Imel soi'j precej natančen pogled v'vse, ker senni pomag^ Arniču poipravljati obrabljene predmete, koliko1 so spadali i v kairtonažno st rolko. Predlzaidin jo sva delala vse velike ipočltniice,. V četrtem razredu so dalo stenske table vod. da sem opazil nasprotstvo med učiteljem 11 katehetom. Na steni je visela podoba, predstn'" Ijajoča Kristusa, spreminjajočega vodo v vii,(>' Zraven te smo obesili učenci dve ali tri podo'* domačih živali, ki jih je bil prinesel učitelj 1 pouk iz prirodopisa. Naslednjo uro prinese k ; iehet novo podobo. Že je podstavil stol, da J obesi, ko oibstame. »Fej. tako bogoskrunstvol« ^ vzkliknil srdito, »Živalslke podobe zraven bozj1 j| Snel je »Kristusa v Kani galilejski« i:n ga °be z novo sliko daleč proč.