Our Write Ua Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA ZA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA* List slovenskih delavcev v Ameriki. •ELBPHONE: CHelsea 3—1242 mm 8mmm* CXmmt M»tter Somber Zlat, 19tl al Um Pwt Offlcc .<* New Itrk, N. 2 PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvfioal nedelj ta praznikov). Act mt CeocreM e( March Jrd, 1879. Io. 279. — Stev. 279. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 2, 193') —SOBOTA, 2. DECEMBRA, 1939 Volume XLVJI. — Letnik XLV1L INCI SE HRABRO RANIJO VOJNI KABINET VELIKE BRITANIJE mrt in opustošenje iz zraka KODANJ, Danska, 2. dec. — Medtem ko ruski *roplani dalje razširjajo smrt in uničevanje sko-jro po celi Finski, se armada hrabro drži proti Ru-v Kareliji, severno od Ljeningrada in tudi trdnjava Hangoe je odbija napad ruskih bojnih la- Idi j. RUSKA KR12ARKA POTOPLJENA Associated Press zatrjuje, da so Finci potopili rusko križa rko Kirov, ki je imela 8500 ton. Ruska mehanizirana armada je bila v prodiranju v Kareliji vstavljena in uničenih je bilo 19 tankov. Tod;, na severu Ru>i navzlic močnemu finskemu odporu napredujejo. Zasedli so Pečamo in Salmijervi ter vse ozemlje do norveške meje Vžigalne bombe so zanetile dosti požarov v Pečamo in ruski letalci so s strojnicami obstreljevali bežeče prebivalstvo. Neko poročilo iz Moskve pravi, da so Rusi na nekaterih krajih prodrli do 30 milj v Finsko. TRETJI ZRAČNI NAPAD NA HELSINKI Ru>ki aeroplani *o včeraj trikrat napadli Hilsinki, toda povzročena škoda ni tako velika, kot pri prvih treh napadih v četrtek. Pristanišče Viborg, ki se nahaja na severnem koncu Finskega zaliva, je bilo dvakrat bombardirano in mesto je ves dan gorelo. Iz zraka >o bila bombardirana se naslednja mesta: Lahi i, Yasa, Abo, llangoe, Kotka, l'11 i, Kiapiais, Imatra, Er.->o, Suojaervi, Tammerfors in Liinaliamari. NOVA FINSKA VLADA POSTAVLJENA HELSINKI, Finaka, 2. decembra. — Sinoči je bila postavljena nova finska vlada, kateri načel ju je bankir in ravnatelj finske Narodne banke Risto Ryti. V. A. Tanner, ki je bil finančni minister v odstopi vsi Cajan-drovi vladi in ki je bil čfan finske misije, ki je šla v Moskvo, da bi do-egla sporazum glede ruskih zahtev, je bil imenovan za v na njega ministra. Nova vlada hoče doseči premirje R\ tij«-va vlada je bila postavljena v namenu, da doseže z Ru-ij<> prwuirje, toda vojaška |>oroČila pravijo, da sedaj Rusija n«* >prt jme ničesar manj, kot i>opolno predajo Finske. RUSUA VPELJALA SOVJETSKO VLADO MOSKVA, Rusija, 2. deaemibra. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bila v Terijokiju, na rusko-finski meji, severno od I. jen i nerada, postavljena nova finska vlada *4 upornih finskih \ojakov in komunističnih i>olitikov," ki bo znana pod imenom "narodna vlada Finske." Notranja politika nove vlade Po ruskem radio je bila naznanjena naslednja notranja politika narodne finske vlade: Sestavljena bo narodna armada. Banke in mala podjetja pridejo pod vladno nadzorstvo. Nezaposleno«! bo odpravljena. (Nadaljevanje na 2. str.) Komunisti v Beogradu *||*Alfrg|**)nj Vefliki izgredi dijakov Ql V 111 QUI na zborovanju na čast admirala Gueoratte. Vseučilišče zaorto začasno. I BEOGRAD, Jugoslavija, i. decembra. — Med nacionalističnimi in komunističnimi dijaki je prišlo do velikih izgredov, v katerih jih je bilo na obeh straneh vdeleženih okoli 1000. Mnogo dijakov je bilo ranjenih, 00 komunističnih dijakov je bilo aretiranih in beograjsko vseučilišče je bilo zaprto za en mesec. Vsled izgredov v Beogradu bo vlada ostro nastopila takt proti naeijoiiali.-tičnim kot komunističnim dijakom v Beogradu, Zagrebu in po drug h mestih. Komunistični dijaki so razbili zborovanje, ki so ga naejo-nalistični dijaki priredili na vseučilišču na čast francoskemu admiralu Guepratee, ki je pomagal srbski armadi v severni Afriki, kamor se je umaknila tekom svetovne vojne. Do splošnega pretepa med dijaki je prišlo, ko so komunistični dijaki nevarno ranili nekega naejonali-tičnega dijaka. Narodni praznik v Jugoslaviji BEOGRAD, Jugoslavija, 2. decembra. — Včeraj je Vsi Jugosla\ija obhajala 21. obletnico ustanovitve jugoslovanske države. Časopisje je po vda rja lo, da se letošnja proslava vrši v znamenju sprave, kajti Šele pred tremi meseci so prišli hrvatski in srbski voditelji do sporazuma. Oblasti so se sicer bale, da bodo vzplameteli novi dijaški nemiri, toda ta strah je bi1 prazen. S tem, da ste bili vseučilišči v Beogradu in Zagrebu za en teden zaprti in so bila prepovedana dijaška zborovanja, so bile demonstracije končane. (Prvo poročilo se je glasilo, da bo vlada zaprla vseučilišči za mesec dni.) V Zagrebu pa st£ se v dveh Relief on.-kili stanit'ah razpočili bombi, ki ste napravili le malo škede, toda ranjen ni bil nihče. Po mnenju policije so položili bombe Frankovci. SCHEIDEMANN UMRL KODANJ, Danska, 1. dec — Filip Scheidemann, ki je bil dolgo vrsto let voditelj nemških socijalistov, je umrl za srčno napako v starosti 74 let. Sclieidemann je z balkona palače državnega zbora tira matično razglasil nemško republiko, ko je zadnji cesarski kancler princ Maks Badenski naznanil, da ve je cesar Viljem odpovedal prestolu. Scheitiemann je bil prvi kan eler nemške republike, toda je rajši odstopil kot pa bi podpisal versaillski mir. Ko je prišel leta VJM) Hitler do vlade v Nemčiji, je Scheide-mann bežal iz Nemčije in je od tedaj živel v Kolanju. Ker je nasprotoval nacijski vladi, mu je bilo odvzeto državljanstvo in njegovo premoženje zaplenjeno. ZDR. DR2. PONUDILE POSREDOVANJE MOSKVA, Rusija, 1. dec.— Združene države so se ponudile ru.-ki vladi, da posredujejo v sporu med Rusijo in Finsko. Ponudba je bila vročena vnanjemu podkomisarju Vladimiru Potjemkinu, ko so aeroplani že bombardirali Helsinki. Angleška vlada je sovjetsko vlado prosila, da sprejme a-meriško ponudbo toda Po-in prošnjo. Na sliki so od leve lla s Perkins naznanja, da so se od 15. avgusta do 15. septembra cene živilom povišale za pet odstotkov. Pri tem pridejo vpoštev cene na drobno. Ou junija pa do septembra so se. življenski stroški povečali za poldrugi odstotek. Najbolj bru. Gospodarji nekaterih hiš že j .i«' še vedno ostalo devetdeset dni ni-o dobili < narja za stanarino. Župan Harold II. Burton je rekel: — Ljudi ne bodo pognali na cesto, dokler je plačeva nje stanarine moralna obveznost mesta. Na cesto ne bo nihče pognan. Doslej še nisnu. dospeli tako daleč, da bi se morali odločiti : ali naj damo letnih seznamov črtanih 151 prizadet New York, kjer so sg tisoč oseb, toda nad 4.">,ono jih! živila podražila za sedem in pol odstotka, splošni življenski stroški pa za dva in pol od. stotka. Pred Diesovim odborom Komunisti kontrolirajo unijo učiteljev. — Vsak tretji olan unije je komunističnega mišljenja. WASHINGTON, D. C., 30. J stičnega vpliva. Neki voditelj nezapošlemu je rekel: — Reveži se bodo razkropili po restavracijah, in naročili jed. Ko se bodo dobita najedli, bodo rekli restav-raterju, naj pošlje mestu ta Č1IU. WPA bo pomagala v Clevelandu C LE ELAND, O., 1. dec. -- | Clevelandska občina si je vče-i raj za jamčila nekaj pomoči od j A mer. farmer jI \V ASH TNGTON, D. C., .JO. nov. —, Vlada je mnenja, tla vojna v Evropi ne bo imela posebnega vpliva na ameriško farmerstvo. Poljedelski department je za prihodnje leto določil kvote, ki se od letošnjih le malo razlikujejo. Prihodnje leto bodo obtlelo- Roosevelt obsoja Rusijo Predsednik je označil Rusijo kot napadalko. Ame rika ne bo prelomila cTplomatske zveze z Rusijo. WASHINGTON, D. C., 2. dec. — Predsednik je na časnikarski konferenci rekel, da je vpad Rusije na Finsko "pretresel" Združene države in da ogroz i pravice narodov do samovlade V svoji izjavi časnikarskim poročevalcem, je rekel predalnik Roosevelt, tla vsi narodi, ki ljubijo mir, obsojajo to novo po*luž#vanje oborožene sile, « katero hočejo poravnati spore itied državami. "Ena država 8« odločila "^arjati.se je ena država odločila za oboroženo za oboroženo silo*' "Navzlic velikim prizadevanjem, da bi bil apor porav- silo. "Tragično je gledati, kako se širi oborožena'sila in se pre- nan mirnim potom," je rekel pričati, da je brezobzirno neu-predsednik, "proti čemu ni bi-1 pošte van je postav še vedno na pohodu. "Vsi miroijubni ljudje ornšj narodov, ki še vedno upajo, da bo mogoče po celem svetu nadaljevati medsebojne odnoša-je na podlagi pravice, postave in reda, bodo soglasno obsodili novo posluževanje oborožil ne sile kot rešitev mednarodnih sporov. "V veliko nesrečo sveta po. staja vsled sedanje nagnjenosti k oboroženi sili neodvisnost malih narodov negotova. "Finski narod in vlada ima-ta dolgo, častno in popolnoma (Nadaljevanje na 12. str.) nov. —■ Odbor, kateremu nače-luje kongresnik Dies in ki preiskuje neameriško delavnost, se je začel pečati z vprašanjem, kakšen vpliv ima komunizem na ameriške učitelje, ki so organizirani ter pripadajo Ameriški delavski federaciji. Zaenkrat je posvetil posebno pozornost nevvorškemu local 11 American Federation of Teachers Union. Priče so izpovedale, da je v New Yorku L'100 organiziranih učiteljev ter da je med njimi najmanj 700 komunistov. Potemtakem je komunist vsak tretji neworski učitelj, ki j" član unije. Komunistični agitatorji se posebno zanimajo za mlade učitelje in profesorje, katere skušajo dobiti v svoj tabor. Kot priči sta nastopila dr George W. Hartmann, profesor na Columbia univerzi, in dr. Ilenry K. Linville, bivši profesor na De AVitt Clinton visdki šoli. Oba sta bila člana unije učiteljev, pa sta izstopt- Linville je pričal, tla so komunisti postali aktivni leta 19J2, ko jim je uspelo spraviti v izvršilni odbor dva člana komunistične stranke. Izza tiste- zveznih oblasti. Clevelandslii! vali od 270 do 285 milijonov a-župan Harold H Burton se jej krov za pšenieo, koruzo in dru-| bil podal v Wa-hington ten ga žita ter za bombaž, tob:«l. ; tam konferiral s polkovnikom! itd. F. C. 1 larriiigtonoin, načelnikom WPA. Harrington mu je obljubil, tla bo zaposlil pri \V. P. A. 31,000. Ta odredba ste- Veleklavnice dobro obratujejo CHICAGO, III., 30 nov. — pi takoj v veljavo in je po mnenju župana Burtona veli-|V klavniški industriji ni bilo . ke važnosti. — Vsled pomanj- že dolgo take delavnosti kot ie ga easa pa vse do leta l.U> j, kanja jeiiarja _ je deja| Let|aj. Podjetja so zaposlila komunistični vpliv narasel, i 1R) bUi prUi,jl?lli 12>0U0 oseJ velika število novih delavce I rislo je tako daleč, da so n*->.]unn oUtegniti podporo. WPA in razširila svoje obrate. kateri zahtevah, naj >e um >a : » . . .. . . ,J . ; je pomagala kot pac more i)o- --- učiteljev pridruži komum.-tn'- - •• »i • -i- »Migati, namreč s tem, tla je Pogaiania so se zace'a mm organizacijam m naj t - , , , , , J i Zdce a " J J dala nezaposlenim delavcem *lelo. J SAN FRANCISCO, Cal., 30. X Clevelandu je šest reliefnih postaj, katere oblegajo ve like množice ljudi. Potrebni dobivajo živila in premog. "J' na ne n o pomaga uresničiti liove cilje. Leta 1;K53 je bil pa osnovan poselili odbor, ki mu je nače loval profesor Dewey. Odbor se je obrnil na glavni urad Delavske federacije ter prosil z i odpomoč proti komunističnim elementom. Prošnja pa ni biia uslišana. Nasprotniki komunistov so nato izstopili ter osnovali svojo lastno organizacijo. V i>tem smislu s«* je izrazil dr. Hartman, ki je dejal, <»:t skušajo pridobiti komunisti rn svojo stran tudi razne dijaške organizacije. Pt> njegovem zatrdilu so skoro vse dijaške oi- la, ker so se izjalovili vsi na- gnnizacije slepo orod je \ roka^r pori za odstranjenje komuni- I unije učiteljev. nov. — Tukaj so se začela pogajanja za skorajšno poravnavo delavskega spora, ki jo nastal meti pristaniškimi tle-lavei in parobrodnimi družbami. Pretilja governerja Olsona, da bo v skrajnem slučaju dr-30. žavna vlada prevzela kontrolo na- ^ nad pristaniščem v San Fran-tie- ciscu, je torej zalegla. Kot je KJE BO konvencija demokratske stranke PHlLADKPlllA, Pa., nov. — James A. Farley, čelnik narotluega otlbora mokratske stranke, pravi, da l»ilo že sporočeno, so pomoli v se ln» vršila demokratska kt»n- s pristanišču državna last ter ji'-venci ja v enem na lednjih imajo parobrotlne družin? le v mest: Philadelphiji, Chicagu, najemu. St. Louis, Sail Franciscu. Far-j Včeraj se je vršila konfe-lev se je tukaj udeležil svatbe renca, na kateri so bili zasto-kongresnika Jamesa P. Me , ani poleg CIO štrnjkarjev Granervja, ki se je poročil z tudi razne državne, me<(ne in Miss Kegino t'lark. zvezne agenture. =BEX« J? I B D D — Ne* Yolf ^ SLOV©« (WaeetAV) DAILT GLAS NARODA" Cfttd or TUB riOTLI) . HjO#BN1C publishing oomtahi (A O^ontka) uf Um corporadoc of above officers: NVW TORft, N. V. 46th Year DAT RXCJEPT MJNDAI8 AND HOUD1II 1 1 ez^T? $8/10 la New fork a* eel* lata .. «7 Oi Za pal Me ................ IUC Ze Innw—fir m eeio leto .. U.00 m |1JC pol toce Ymtir "«LAfl HAMOA r ibuja mo Din ccvzemAi munj w PRAZNIKOV QUA NAMDA", SU 11 N. I. I z Slovenije fin s k a V torek je bila preklicana rusko-finska nenapadalua pogodba. Utjeiiiinštirideeiet ur po tistem se je izvršil uapaii. Stalinu se j*? tako mudilo, ke uradne radio postaje so nesramno grdile najvišje finske uradnike. Imenovala so jih "garjeve pse, klovn«- in bast a rde.' Ruski radio je dopovedoval Fincem, da je edinole dobro dejanje, ki ga lahko storita predsednik Finske in finski vna-liji minister, da se obesita, češ, da 44 nihče noče živeti v deželi, kjer c lomu jejo taki prašiči.'* Molotov je izjavil po ra«lio, da bi se Rusija morda podajala z novo vlado, doc i m noče imeti nobenega opravka z ljudmi kot sta Krrko in njegov prijatelj Cajander. Slano je govoril Hitler, predno je napadel Avstrijo, tehoslovaško in Poljsko. , Saj se menda spominjate, kako odločno je poudarjal, da noče razpravljati s Schuschniggom, Be neseni in Beckom. Rusi so hodili v pravo šolo in -o se hitro naučili. Toda zakaj se je Rusom tako mudilo.' Čemu niso mogli počakati, da bi Finci zadovoljivo odgovorili na noto in izpolnili vse ruske zahteve t Odgovor na to je lahak. Stalin in Molotov nista hotela mirne poravnave. Švedska progresivna ljudska stranka izdaja list "Af-tonbladet ', ki se ga linska vlada večkrat poslužuje kot -vo-jega glasila v mednarodnih zadevah. Ta list je objavil v torek članek, v katerem je rečeno, da je bila pripravljena Finska v vseh ozirili popustiti. Stalin je to ilobro vedel, navzlic temu je pa izselil krizo, ki se je iz premen i la v katastrofo. Finski kabinet je uvidel brezupnost odpora proti Rusiji. Njene bojne ladje so bile že razvrščene ob fin-ki obali. Dejal je, da bo točno obrazložil svoje stališče ter bo storil vse z j pomirjen je razburjene sosede. Finska vlada bo že tako napravila, da ne bo pretila Leningradu ali kateremukoli delu Rusije kakšna nevarnost. Finska vlada je bila pripravljena dokazati, da so sovjetske obdolžitve brez vsake podlage; da Finci niso streljali preko moje in da niso usmrtili oziroma ranili nobenega ruskega vojaka; da je bila ob času, ko se je po zatrdilu Rusije završi! finski napad, finskti artilerija oddaljena najmanj petindvajset kilometrov od ruske meje. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Rusija je napadla Finsko. Rudija, ki ima poldrugi milijon aktivnih vojakov, šo-t-milijonov izvežhanih rezervistov in osemdeset tisoč mož v zračni službi, je napadla Finsko, ki ima devetindvajset tiso?; aktivtrb vojakov, dvesto šestdeset tisoč rezervistov in tisoč tristo »nož v zračni službi. RUSI POSTAVILI VLADO NA FINSKEM (Nadaljevanje s 1. str.) Vpeljan lio 8-umi delovnik, plače bodo povišane, najemnina za delavce bo znižana in delavci bodo vsako poletje imeli dva tedna počitnice. Vele posestva bodo zaplenjena in bo zemlja razdeljena med revne kmete. Kmetom bodo odpuščeni zaostali davki. Vlada bo v vsakem oziru pomagala v gospodarskem oziru revnim kmetom s tem, da jim Imi dala zemljo, ki bo vzeta vele pose-tnikohi. Preo.-uovane in nanovo bodo zidane šole za delavske otroke. PREDSEDNIK OBSOJA SOVJ, RUSIJO (Nadaljevanje s 1. str.) miroljubno izpričevalo, vsleu tajnik llull mnenja, katerega, ameriški narod in aruuriaka vlada, spoštujeta fin-*ki uarod in vlado." WAStfUNOTON, D. C., 1. dec. — Navzlic temu, da ae o-glačajo nekateri kongresniki, da hi Zlružene državo z Busi-jo prekinile diplomatske zveze, stik predsednik ia državni da tak korak ne bi bil primeren. Pač pa bo predsednik, ki zelo obsoja Rusijo, mogoče razglasil za Rusijo embargo na orožje. — Predno pa se bo za to odločil, se ko še posvetoval z državnim tajnikom in raznimi političnimi in diplomatskimi svetovalci. poskus požiga Nedavno bi hii v Studencih nastal velik jmžar, katerega je podtaknila zlobna roka. Tekstilni delavec Viljem Uorišek je iz neznanega vzroka zažigal na hiši. ki je last Ui)»okojenih železničarjev Vinka Babica in Tomaža (ioloba, na podstrešju Zii-boj s papirjem, )>otem pa je o domači; nevarnost o|Kiziki t<*r so z velikim naporom sami poira>ili požtr. Poklicani >o biti orožniki. ki so našli )>r>žigalca skritega v drvurnid!. Na vprašanje, zakaj za/iral, je odvrni!. (1«la to on sam ve. drugega pa nič ne brigal." Orožniki so ga aretirali. ter o Idali vo lišču. Cio-riŠek je ^ele pred nekaj dnevi prišel nazaj iz N^mjčije, ka-mor je f«Il s vr »je čas 11 o skrivaj oolM-irnil. desetič v smrt C;."» letni brezposelni elektrotehnik Rudolf Pavan, .s t a nujne v Ljubljani, -i je hotel na o-riginalen na»"in končati življenje. Metelkovi ulici je pri->loiiil k«»I«» ob drevo, stopil nanj in -«- obesi!. Kolo je snnil z nogo proe. Opazili -o ira takoj ljudje in ga rešili. Ko je idražnik ugotovil njegovo identiteto. je vi lel, da irn-i pred ose-tnikov -in Matevž Kaniotoivan iz Male IjMjojiie pri Vrhniki, ko je nabiral gol,e. S«*daj pa noro-čajo, da Samotorčan v goy;du ni nabira! samo gob, marveč da je kot divji lovec v gozčctje v gosrlovili. ri--«nati. Hotel se z<»|x*t izmuzniti. kirkor se ntli je to že večkrat posrečilo, Tcslaj pa -o o-rožnrki dobili obvi stiilo. -da .ji* prišel ranjeni divji lovec Matevž Samotorčan iskat pomoči k zdravniku na Vrhniko. Takoj so aretiraM tudi njega in je Samotorčan gladko priznal, da rta bila z Bogatajem skupaj na lovu J11 tla je Bogataj n-trelil srnjaka. Divja loven bo-tii- morala zagovarjati pred -odiščemi obstreljen tMariiborska bolnišnica j*-sprejeta ±2-letnega dninarja Jožefa Kamenčka iz lilpoglave pri Ločah. Kamen-«^ >«* je v družini -valov vračal iz cerkve, k jer se je poročil. Na |x>li proti domu li hudi p ob cesti.. Svat je s<* j>sov o-»epali, kar j<* }>osestnika tako njeni 1 o, da je segel po -amo-kres in pričel streljati na -vate. pri čeiiter je za-iel ženina v desno stran ipit-i. huda nesreča Iz Vač poročajo o dveh nesrečah, ki stil zadeli priljubljen« Brodarjevo družino. Ko je gospodar spravljal drva. je prršel jnrln zaloge. Menda g;'- je po ne-i previdnosti zažgal kak berač, ki je v njem prenočeval. Posestnik Brodar je bil star ">.'» let Ln si je nedavno kupil malo »posestvo. 2a ponarejanje kovancev Že pre I leti na "» let ječe obsojeni ponarojalec denarja T>oj-ze Zujpej, iz Trbovelj, po pokLi cu oomeutaivtki delavec, j«' bil pred malini kazenskim senatom v Ljubljani vnovič obso-i nniiil^immi1J|i!tiiiiim4(|i!iiiiiiiUHl(tfai BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N Y. Peter Zgaga POROČANJK V listu večkrat čitate dopi se ali oglase, v katerih posamezniki in društva priporočajo svoje prireditvi. Vse je natančno povedano: ] katera društva bodo sodelovala, kateri pevci bodo nastop'1 li, kdo bo raztezal meh. kakšna bo pijača in kakšne klobase. To je tolikokrat tak ........................................................ ua M • '»UnmiU>'iin 11 a i ^»''num 111*"11 tm jen zaradi zločinciva ]K»nare-janja »lenarja na li leta je<-e, dalje v izgubo častnih pravi«* za .") I«*t in na !.*>() din denarne ki-zrii ali .'I dni navadnega zapora. LetfjiS aprila in nuija je bini, ki imajo priliko iti gi« dat, p4i>lušnt in pokušati te dobrote, pač pa tudi |mi drugih naselbinah. Približa -e ti.-ta napovedana neoelja, nakar je pa v>e iio. Tiho kakor \ grobn. < 'itatelji j mi drugih naselbina h nestrpno čakajo, hoteč ° natan- - zvedeti, če je hiio res tako eno omenjeno in vpi>ano, da j kot je l>ilo čitatelji že na pamet ve«lo. Ne I glaŠeno, amo čitatelji v dotič m na>ef- SLOVENSKI BOŽIČNI RADIO PROGRAM V NEW YORKU. Bin. na domu mizar-kega pomočni-1 večjih radio postaj v > ka Fr. Cdoviča v Domtžalah f.ih dr/a vali, in i t; viral deli V torek dne i o. decembra r.».*I!», na ra tio postaji WJZ _ network — ki je ena naj- ZitllJŽe- od :».i:> avmeo za pouare- do ."»..{O |x»|M»ldue. bo zapel i»o jauje 20 in 10 linar-kib ko- žične i«-ini sloven-ki mešan vaneev, ki jih j.- delal iz ne- zbor iz Xe\v Vorka. oo t vod-| riniern«- znu—i iz cinka, -viri- stvom Mr. .lerry Koprivšek. ca in steklenega pralni. Na Natančne j«. U> pozn.j.- po j pravikl je 1-1 kovancev po 10 ročano. din in i:', po 20 din. Ko je deS |>ev-»kim bratskim p.»/.dra-nar napravil, ira je pn-til na voju, Manovanju »-vojega pri jatelja j Anthony Svet. in nato viso -tvar ovadil poli )»onji"evah*c in član tega zbora. ciji. Ta j«' prijela Cdoviča, ki j<* bil nato pred okrožnim -o-di-čem ob-ojen na .'! leta jeiti {>rilVl biv*d v Lst. li,si, ze mesec d,« (la tako ^ jesel|. nj ||i|(> let. Xič bi ne bilo napačno. ni prikazal rz s\*ojp^pa stanovanja. Policija je prišla po- • . . , , 0 . .. 1 . ce t>j bilo tako do Kožica. srJeflat m ker .ji na poziv niso! , . . ...Iprli stanovanja, j, v:M,j vlo- l T""" liiila. Profesorja so naSli klol,i,s- ^m enkrat po Bo- veira v kovalni kadi. žiču se bo zaprla, ko bodo zad .1. .1. Peshel. Xa \iprašimje je prodor flkl»!'- . slabotnim ghironi odgovoril.' 1 "»»'nivljoi.i. da si je pred mesecem dni. ko je stopil v kopalno kad. poško dova! hrbtenico, tako da se ni, nesr«Vnca so okrevali s tofv mogel Vin- dvigniti. Ves čas lim nslekonu nat«» -o ga <• j«, vriilji ■ vt»>eli«*at ali n«-; «V >«» pristavili ali so mi polomili, r«- jo jiiilo |»'tj** ivs kaj vr«*<|im ail j za n i<**; iV j«- ploalretri i ali I«' sanicMin ir<».|t |; n> jt-,Uila pijara n*> kaj pli.la in re !so klol»a-<* «it*lal<* -\"»j« u.»i 1 slaviiciim iiim*iin. • , . .... Ji* si«*«1!' iM'kaj i/.jiMii. \ -iHMii j«* pa v«m|iio tako. Ali ni i «l(»]/.n«>~t ilopi^nika* ki j«- l v>i'nii štirimi airitiral, ali »ii nj«-.U«»va t, »Iva ali ti i «lni p«» prircnilvi ~•—t i k nii/i in napisati kratko pi»r«»"'ili*i-' Si'V*'«la j»% t«»«la t«- «liil/.tiosli •• 1<* inal«>k«liiii iiniif rojak, ki i< liii oln"«» >p«»-t«i\an in i m I ♦ •. I»• .. Pa «"«'tn«li ni 1»i I ol»'«*>no"t«»\i in lisrlt*« It'll—roja k i«- I »I I. Ali ni njf^ova >nu t »ovi«*a, ki )>i marsikoga /animala.' Tako pa njegovi >t»rtnlniki «*akaj«» j»: »'•akajo, k«laj !«• \ «'asopi-»u ka,i 0 !ijt*!»ovi >mrtit pa«"- ni«*-. S«-\"-«ia iu*, k«-r nilnV n«- -p«n«» i t'rc«lnik ni izve«umi in mu ni niotzo«-«' pi>a!i o «loi»o«lkih lia-i'll>iiiali, «"■«• um jih liiln"«' n*1 >p«)»*Ot"M. Saj v«Mi«lar ni taka težav.;, napisati par vr>ti<* in jili p« ->lati. S tem j«* pa storjeno «1«»-l»r«» «U*lti na>ell)ini in INtn, «-i-«ar naloga je širiti naše noviee. Kratko poroeilee je ii;ivi«lez hrezj»oineinlmo, pa ima «»ln«"-J> lio tm«t«llle po>le«lie«*. I»re«l leti je ]»rip« tii zani-iiiiv -Im'aj. B«»lelien r«»jak je vi-oko i?«>ri > severa *poroeil, «la je >«'l i-ik.it z« 1 ra v je v tai:-kajšnjo holiiišni«*o. Sp«»r«»eil je kar tiiko iz ra-a, bn z kakšnega poM'lnn*«;a namen i. Še ii>kala nva rojaka i/, hlizine, ki sta >ln«'-ajm» eitala v li-tn ti^to J stvar. l«"-al, l»i moral 'iloljri* m«'-«*«'e m«'«l tnjei preživeti, tako sta u;a n^luo obiskovala in ura /. dovoljenjem z«Ira-viJiške^a ravnatelja veekrat fteljaia z avtomobilom v mesto. Slovenski list je motorna prijatelj-ka \«*z, ki veže im-e 1 j nil i v t«j prostrani »leželi. Zato -«• je treba odlašati v j nj«Mii in por«n"-ati «> vsem, kar je našega in se za«leva naših Ijn-«li, »Iruštev in razmer, v katerih naši ljn«lje žive. Skoro vsak narcW'iiik ima park rat na leto, z upravo lista pismen opravek IV že drugače ne, takrat, ko obnavlja na- roeniii«». In k«» napiše: — Tnkaj vam pošiljam (toliko in toliko) za naroeitino — j«» na papirju še par iinVv prostora ter ima krtovo še «"«-trt ure «"asa, «la «»-meni v par vrstieah to ali ono, kar j<' moiro«V zanj brezpomembna vsakdanjost, za »Iriiuo rojake J)il Zl mimi v a no vi en. Tako storite, pa bo za vse dobro in pravJ5n i i f^BsgeaeagrgSBge , ,i i =sssasssms SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NOČ V SERPENTINAH Nil svojem, p&tovmjn sva »rebrodila />• Dalmacijo, ►o.štci»o »>va se naveličala vro-ih soixniib .hii, enolične |m>-rajiite; ko dragocena čipka, rz reauinega morja in mrliško i vi h gričov, stisnjenih in ii-alunib iikest iti ubranih ribiških va«i; od povsod sva odne-la toliko različnih vtisov, ki to se zgrinjali v m—končno da>en spomin. Toda niisva se i-tavljala pri njem, marveč i i tela naprej in lirefkenela po nad ni Spremembi, po drugem rzratiju, drugačnem »soncu in tovih obra/.rh. Živela sva v pričakovanju i-to neznanega sveta, ki s«, ho r 'url pred nama kot božji ču-h'ž, kakor se je prve <|ui pred i an in odpiral primorski -vet. Ko sva vozila |w» muhastih »vi ti k Hi Bočila o.I dolge vožnje. \h (Hcin pa ko natii.i je zgovorni go-tilničar priprav-jal voče rjo, -va pohitela v mesto, da še zadnjikrat zaživiva tem čudovitem večeniem življenju obalnih mest. Neka j časa >va hodila ih» ozkih ulieah in -kuhala najti v njih >i>tem in snier. Klici od \veb strani -o /veneli fM» zraiku, sem in tja sva -rečavala trume otrok, ki so navdušeno prepevali svoje igre n!i pa se zagrizeno prič-kali,, naletela svh kajkrat na malomarnega mestnega izletnika 7. ra-zcapanim ('rno^orcciii. <)>br«*dl'ii -va še [)rwcj zakotnih ulic, pa sva se Še vedno izgubljala v nove in nikakor se nama ni hotelo rotpreti; imela sva občutek, da sva -e izgubila v velikem mestu kakor nebogljena otroka. Stopila sva v neko cerkev, kjer naju je takoj prvi hip prevzela domača prijaznost. Kakor da bi bil stopil v kapelo, v katero za- hajam k maši dan za dnem in ki C* svojo lepoto in tišino spremlja moje molitve. Lepa, preprosta dvorana z veliko svetlobe. Oltar in stene, na katerih nisem v mraku že več mogel razločevati r-lik, so bile prenapolnjene z rožami in zelenjem. Xi-va mogla kaj. da se ne bi zbrala za trenutek in pokleknila v tihi kot. Toliko da sem pretehtal vrednost dneva, ki je umiral, in izj>eljal skrivno pro-j šli jo. Tiho >va hodila še nekaj ča-okrog; v spomtinu mi je o->tal tidni obraz kanmitno pra-voslavne cerkve in dragocena izl.ran<*d glavne cerkve. Počasi sva se znašla v redu — v ncrc.lu — ulic in uličic, in ro vrnila v svojo go-1 i hm. kjer naju je že čakala večerja. 1 Viduškovala sva temperamentnim |H)govo ognjevito razpravljali o svetovnih iti doma- • ili političnih problemih ali p:i izgubljati v zgodovinskih rnzirla-bljnujih. Midva pa sva j -i iz n jih b«--e,| -ku-ala skonstruirati iMnlobo njih r-voj-ke dežele, njih -vojskega značaja. katerega glavna pot«»za mora biti ču lovita na larjeuo-t za fHilitiko in zgodovino. I'a -aj bova kmalu v«* do-, loč ne j«» videla! I Namenila -va namreč, da bova še to noč pe< vlekla ko-I le-i | h i zjuameiiilih serpentinah i v novi svet. Tako >e nam je j mudilo; in kdo Iti .-e v strašni ■liievui vročini mučil v r-kalah! Ob desetih — k;iko dolgo sva s<* za-e lela pri teh neskoč-nili |»ogovoriI? — ko je vestni ••or-tilničar že /.upiral svoj preprosti lokal, sva se odpravlja-; la na i»ot. ! I "rodila sva bila že poprej svoje popotne zapiske, pregledala karto in vprašala rem in i tja za cesto. Za nočni mraz sva -o malo topleje oblekla. "Drugo -va imela vse v redu. dovolj , korajže. dovolj veselega pri-' čakovanja. dovolj volje,, da • nama ne liodo r>či skupaj lezle; bila je mirna in ja-na poletna noč. Po veliki ce-ti 7.a mc-toip. ~e j" mot.i'o ijudi *:a v«*-' rncin iz- • r. ':odu. da sva mogla prav fi^n-i moili:'! naprej. V LADJA ADMIRALA BYRDA ,-v. tlobi ce-tnih svetilk razžav-. ;,i obrazi. h'.» • kretnje, ži vai.no nepre-ta -o govorjenje. Nato. kfckor bi odrezal, sa-ruitna be1;; ce^t .. rahlo napeta v bi eg. Zadihaia sva svobod-e, >pet sva bila v svojem elemeaitu nc*skončna cesta, ki so sfpaja z vsemi potmi zemlje, ki vodi in vabi naše hrepenen je v nove svetove. , Prav počasi r-va -e rzpenja-jala. Zakrivale so naju sence grmovja hi gričev. Polotila se naju je prilnotst in izmučen os t tis^tili pi-vih nočnih ur, ki leže na človeku ko mora Začenjala sva razgovore o načrtu teh di~z-nih seuiM-nrtin. ki bi jih danes nihče več ne gradil, a ni] ki k bi -i iabral pruinavuejše |M»ti, o lepi in široki c«T-ti. ki je kar pričakovala nisva; računala sva koliko bova še hodila do vrha. Pa ravno to računanje naju je spravilo v -'abo voljo, ko -va videla, kako daleč -va še | m h 1 vrhom; saj Še na pravili "-erperctinab nisva. ledi mesec je pravkar vzšel nad nama, po-- vet i | j>ot. Nebo n«'d nama je bilo čisto ja-no in lahko kakor krila angela; \ise r^c je pred na-jinin^i očmi spreminjalo v leno pravljico. il\;»'kor da bi bil padel spanec od naju. sva so z novim vesoljem zagnala v strmino in sprejemala nase napor. Prva velika serpentina, ki jo nikakor ni hotelo biti konec, naju j«1 privedla nad Kotor in nama ga jpokazala v izbrani nočni lepoti. Mesto je sijalo daleč poti nama — kako sva -o veselila, da sva prišla že tako visoko — v-nočnih lučib kakor gosto o-zvezdje in obrežna cesta j«1 bi-lii samo ravna vrsta svetlih krogov. Videla sva v določ- RAZSTRELBA NA ANGLEŠKI PODMORNICI >oslanski zbornici naznanil, t dobili direktno iz ljubijan« I»KISTKN SLAVNI BAHOVEC PLANINKA" ZDRAVILNI (AJ \iljlx»lje shmIsIvc* zu|«*r hi>l«>zui žel«Ml* •u, jeter, 2£E, WK. nih sencah zadnji zaliv Roko in ravnino okroir Ti vala; mogočne sonce «*ora pa >o zapiral«' jio^led na prosto morje. Tmla miliva sva imela še vsaj tisoč metrov pred sabo. Ko sva vendar dosegla ovinek velike serpentim-, sva se krmilu privadila manjšim, ki so vse približno enako doline. Večkrat sva -e naklonila na uuhiio co-tno ograjo, ki varuje večkrat zelo nevarne kraje, in -c predajala pre-ojnim nočnim barvam, truda mikalo naju je predvsem najino delo. najin nafKir; korakala sva ziiiriizeno In odbh"no |io strmini. Slutila sva, kiiko hitro se v tej zju^rizeli ost i bližava cilju in • veste. Toda ur; 'Inik -e ni da • namili, ukoč; ".laz morem I j pori:«"-i t i r-amo t i-te o'-] -o Mu z imenom napisan*'. Žal n" i , je - - a kat se mene tič«-, je tale j 'go>pod tukaj'e pravi -oprou"".: Obe priči -ta -e Zidiihltaia in! i ste potegnila 'oviranega7 n,!.-. ' legii -opi'oira k .-•"bi, ki je -me | prsso-tvovati -voji la»-tn" ;«o roki le kot nava len gledalec. | Po končanem opravilu ;>,i j. .-mcl. ne -ieor jMisredno ž njiii: _ iroroč<-no, veinlar re-nično -vojo s(*pro!;o sprejeti iz rok 11 -lužneira moj-ti-a v -voj ob-jeiiL ANEKDOTA iFrancoskemu kralju Faido-viku XI. je neki kmet poslal nekoč v dar nenavadno veliko peso. Kralj, ki je bil v kmetovi hiši preživel nekoliko lepih ur, mu je dal kot svoje darilo KMX) srebrnikov. Otem je zvedel neki posestnik v kmetovem tfosedstvu in kmalu potem je prišel pred kralja z lepin* arabskim konjem ter mu ga ponudil v dar. * Ludovik je takoj opazil, kam mož meri. Dar je sprejel in ga začel zelo hvaliti. Posestnik so jo z'dial že v najslajših upih. kako mu bo vladar darilo plačal. Tedaj je kralj zaklicali "Prinesite mi peso!" Prinesli so jo in kralj jo je izročil posestniku z besedami: "Veljala me jo tisoč srebrnikov, dajem ti jo jsa konja.'* Ko je izbruhnila vo jna, je j oživela tudi navada vojnih po-: rok. Y nasprotju z letom 1!>14 i -o priglasitve k tem porokam j mnogo številnejše ko takrat in marsikomu se tako neznansko j mudi napraviti iz svoje nevesti* svojo ženo, «la no počaka | na kak dopust, marveč kar ko j ! izbere kakega namestnika zase i za '|M>roko. Tako jo tudi neki brivce, ki j° jako želel, da bi se čimprej oženil, preden bi odšel na vojno, naprosil svojega mojstra, naj bi ga pri poroki nadomeščal. Mojstru jo bilo to prav in tako so je zgodilo, da KOLO NARODNIH PLESOV. Voditelj: narodnih skupin prirede v nedeljo 10. decembra v Park Central Hotel, .Vit 11 Si. in Trli Avenue, velik ples na rodi lili -kupin. Nastopilo bo različnih narodnih skupin, med njimi tudi naša odlična P'c-alka Tašanuira v raznih ju goslovanskih plesih. Ples so prične ob f». zvečer, in bo trajal do polnoči. Nekaterim plesom so bo moglo pridružiti tudi občinstvo. V-topnina je 4U centov. V PREDPRQDAJ ^____Ljsii^-— Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CT1VA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! OGNJENIK ETNA ZOPET BLJUJE Po velikih razstrelbah in votlem bobnenju je pričel ognjenih Etna na Siciliji (Italiji) zopet bljuvati ogenj iu lavo. (Jorenja slika nam kaže izbruh ognjenika leta 11^8. ■ llBDCP.Hn Toil Saturcjay, December 2, 1 939 mimmm (ytjgohlsvt mil^ lll^illlilllllllllllll^llliHililllllill;^ iiii%nii!iiiiiiiiiiii;»iiiiiiiiiii I* si bil tako dolgo? o Roman ii življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. S3 . JVs jo uboga, But pa «*Te trdnih korakov dalje proti go-s^lu. Strahu ne jkj/iiu. Tako je bila navajena biti zgodaj z, nt raj na prost«1®«, da je prav nič ne sknbi. Še nikdar tudi rt t viilela divjih lov»ev. Taiko jm> dolgi poti pride do lovskih prostorov. 'Kurt in Klaus bosta prišla komaj eez eno uro. Prične se daniti. Rut s« d<* na štor, zamišljeno gleda v jirtranjo rinjino in čaka. Ko malo bolj »lani. natančno opazuje okolico. Tu je lowko rtojišee strici Kurta, kajti c*l tukaj je vedno streljal divjiieino. Kakih š*»«ttd<*et metrov dalje ji' bilo drugo stoji <"e na ta prostor se bo ]»ostavil Klaus. Rut si raadeljo ined olMMua prostoroma nataneno ogleda, nekolikokrat jo prelij di in ri pnzno ogle^la vsako drevo. In od vsakega drevesa lioee videti Klausov prostor. To pa je bilo mogoee saino od dveh d reve*, ki sta stala incxl obema prostornim. | Ako In ne -trie v resnici hotel splaziti s svojega prostora in > t reči, Klau-u po življenju, potem je to mogoee samo, ako i?e h< re u kriti za enim iamc«! obeh dreves. Samo tedaj bi mogel ne .skitbnem (premisleku gibčno spleza na eno izmed dveh dreve-. ki je bilo najbližje Klausoveimi s*toji£ču. K sreči je 1; * je že dovolj gosto, dn jo more popolnoma skriti- Ser< d očmi. Ker je precej hladni, se premika na svojem prostoru, da fe nekoliko ogreje. ( akanje je mučno. Minute se vlečejo v večnost. Naenkrat pn ji ine skozi glavo misel, ki jo zelo razburi. Ali 1 i mogoče bilo dobro, ako gre obema na(proti? Že M' Ikm'-c zavihtoti > svojega sedeža, ko naenkrat zasliši ni -ke glasove. In takoj nato zagleda strica in Klausa. I m- mdo se pogovarjata o lovu. Xato se v njeni bližini ločita in vsak gre na svoj prostor. But je dobro slutila. Klaus je odšel na najbolj oddaljeni ptostor, stric pa jrre na prostor, na katerem je vedno stal. \ *vojo zavo\i«o-t Rut opazi, da se Klaus pogosto ozre proti stricu Rut tudi opazi, da se Klana sam pri sebi smeje. Prav go-trvo misli na njeno slutnjo in njeno prošnjo. In samo, da je držal svojo besedo, se je tja oziral. Rut še enkrat pogleda KJau-a in vidi, da je dospel na svoj .prostor in pripravi puško na strel. Se«la.j je hilo samo treba čakati na srnjake. Rut pa obrne svojo pozornost na strica in dobro opazi, ka-je nemiren in zl>< jran. Xje«*>vi poire!iti? Toda ne — oče nebeški — počasi zapusti svoj prostor, >e plazi j»o pošT-i, zakrivajoč, preteče gloda Kurta. "(J or je vam, ako ste njej kaj žalega storili!" V veliki jezi dvigne roko, v kateri drži Kurtovo puško. Kurt pa v velikanSk; jezi hoče skočiti nanj, da bi mu iztrgal puško, toda naenkrat omahne, topih oči pogleda Klausa — in pade, kot je dolg in širok na tla. Klaus pa se najprej pobriga za Ruto — ko zopet odpre oči. zopet takoj vstane. ''Krvav si, Klaus," zaikliče pretresljivo. Tedaj šele Klaus opazi, da ima na licu lahno rano. Kur-tov strel je zadel nekoliko nad njegovo glavo v drevo in kos skorje, ki se je odluščila od drevesa, ga je oprasnila po obrazu, ♦oda k sreči le malo. Rut ga v straihu gleda. '"Krvav si," pravi še enkrat in iztegne proti njemu roke. (Klana pa zmaje z glavo. "Saj ni nič; samo majhna trska, ki jo je odbil strel, mi je opraskala kožo. Pomiri se, Rut. Sedaj moraš biti hrabra — koit doslej. Že se mi dozdeva, da si mi redila življenje, kajti strel je bil /prav gotovo namenjen meni. Prav si imela — šlo je za moje življenje. Sedaj pa po-glejva, kaj se je ž njim zgodilo; zdi se ndi, da je (popolnoma strt." iKurta preobrne in gleda v njegov krvavo višnjev obraz, iz katerega topo gledajo oči. Pene Moje na njegovih ustni-cah. "Zdi se mi, da ga je zadela kap. Ponesrečeno dejanje ii; frtiihovi'ti L? up a d jeze sta ga strla." ^Nadaljevanje prihodnjič.} Letalski napad na morju Mornar z neke britske vojne ladje, ki je spremiljala oddelek trgovinskih ladij, ojjisuje na sledeči način več. neiniških le-taLsklih napadov v 4S urah na to I »rodov je. Ob 8. smo odip!uli iz nekega pristanišča na eeverozaipadni angleški obali. Videti ni bilo dosti. Težka mejila je ležala nad ladjami; in zakrivala vsak razgled. Vse je bilo zavito v sivino .in ljudje na "delu so bili kakor sence duhov pred temnim ozadjem. Moštvo je bilo }>ovs<-d*na svojem mestu. Mornarji hi -tali pri tojMivih in bateriji;li zoper letala ter so hudo tii|M'li zi.voljo mraza, ker so bili nezavarovani. Poskušali so se ogreti z gibanjem rok in nog. Pozneje -e je prikazalo sonce in >ija:o malo skozi megleno sfero, ne da bi dajalo toploto. N i Ladje iz spremstva so bile za nami. Ob -traneh so patru!jl-rali angleški in francoski ruši lei. Včasih so za vozil i z veliko brzino naprej, če se jim je zdelo, da so opazili kaj sumljivega, nato >o se vračali na svoje mesto. Kapitan je stal na poveljniškem mestu, s pipo v ut-tih ne da bi >e ganil in zrl predse. Stražo so izmenjali, drugače je vladala popolna tišina v vsej okolici. Počasi se je zveeerilo. Mornarji so stali utrujeni naokrog, nihče ni spregovoril. Kapitan je odšel včasih na dve-tri ure >pat in se je vračal potem na poveljniški most, vedno s pipo v u«tili. V temi «=c je pojavil nenadno drug konvoj in po običajnem pozdravu so ladje odplule naprej. ladja za la Ijo. skrbno zastražene po rušilcih. Kden iz-m-ed rušil cev se je pognal nenadno .naprej. da preišče temen predmet, ki je plul v morju, toda ta je izginil in rušflec se jo vrnil na svoje mesto. ! Drug dan ob 10. pa je začela1 ena izmed spremljevalnih ladij nenadno streljati. V daljavi sano n>ed oblaki zagledali letečo senco. Ogenj je postajal čedalje hujši, sovražni letalec se j«1 bližal. Tzgiril je in se ti i prikazal več. Šlo je očitno za i z vi dni polet. Kuhar je prišel s sendviči in toplim čajem .ven dar ga irihre nI hotel opaziti in se je nevoljno vrnil. Baterije so zo}X't začele streljati. Vsi soipozabili pri tem na glad.' Opazovalec je naznanil neko ladjo, šlo je ]>a za vodilno la->jo drugega konvoja. Na -severu in na jugu >o se vlekle težke megle. Samo pred nami je bilo modro nebo, tako da sirjo imeli dober razgled na daljavo kafcsinfh 6 do 8 milj. Sonce je stalo bas nad nami in \Ve oči so bile obrnjene na-I vzgor, kajti napadi se dogajajo večinoma tedaj, ko slepi sonce straže pri obrumibnih to-povih. Oez kakšnih 10 minut so se pojavila tri letala in se usmerila naravnost proti nam. Potem je šlo vse zelo hitro. Topovi ..-o otvoriK ogenj, rumeni pk.meni so sikali iz cevi, povelja in kriki so se vrtinčili 1 ^ kozi zrak. Ogenj na desni in levi, vrwlni stebri so brizgali , kvii^ki1, kjer so bombe padle v I vodo. Krogle iz strojnic so treskale na krov, tulci protiletalskih topov -o švigali naokrog — in nenadno ^e je spet vse umirilo. Letala so izginila v megleno steno v daljavi. Xo-jhena ladja ni bila poškodova-J na. noben mož ranjen. 1 Kuhar je s svojimi sendviči in čajem gpet prilezel gori. Mornarji so ugotovili, da so vsi prav za prav zelo laorri. Del posadke je odSšel pod krov jest. Sonce je spet sijalo in kuhar je bil videti veseL d^i ga niso prezrli. Toda kratko po tem se je ?*pet pojavilo sovražno letalo, streljanje se je začelo i znova, v daljavi sn>o slišali strele dragega konvoja, ki so ga bili napadli. Potem je priletelo še več letal, a so >e morala isto tako vrniti v begleno steno. Poveljnik drugega konvoja je sporočil, da ni zadeta nobena ladja in da tudi ni nobenega mrtveca. 4'Dobro." je dejal naš kaipitan, ki je stal še vedno na mostu in je bil svojo pipo poslal dol, da mu jo na-thčijo. A letala so se pojavila 'nova. vendar so jim sedaj sledila britiska lov-k a letala, ki *o jim bila tik za petami ter M h neprestano obstreljevala iz i-trojnic. Z brzino 300 milj nn uro so so zagrmela nad naši-"M g1 a vami in izginila v oblakih. . Xekemju rušilcu so sporočili, da je bilo neko letalo sestreljeno in se je odpravil, da ga poiišče. Sonce je zahajalo kakor rdeča ognjena krogla, postalo je popolnoma temno, dokler ni V/dšel me-ec, ki je ves naš .sprevod oblil s tajinstveno svetlobo. Kapitan tega očitno ni 'bil vesel, ker je bila možnost nočnega napada na nas.. Vse pa je postalo spet tiho, morje se je spremenilo v ru-mrf>TKka>io vodo. Prišli smo v vode, kjer je bil napad podmornic 'izključen. Naša naloga je bila opravljena. V daljavi so se prikazale hiše nekega pristaniškega mesta, zapustili smo ladje in se odpeljali v luko. Ka/pitan pa je stal še vedno na poveljniškem mostu in dajal svoja kratka, jasna povelja. kinje, eestri Marija in Anna Potisek. Prva je ^tara 17 in druga 20 let. Nadaljnje podrobnosti o tej nesreči nam niso znane. . JUBILEJ POROKE. Pred dnevi sla slavila srebrni jubilej poroke Mr. in Mrs. Frank Kralj, v West Allisu, Wis. Za ta pomt&mben dan so jima prijatelji priredili veselo presenečenje in sicer tako pre-vejano, da si je moral Frank, po naročilu seveda, -sani okrasiti dvorano, ne da bi vedel, da AVTNA NESREČA. Pri avtni nesreči, ki se je pred dnevi zgodila v Milwaukee, Wis., so bili pobiti roja- PONESREČEN NAPAD. V gostilno rojaka Steveta Stoiča v So. Ohicagu. III., je stopil 22. novembra f>ozno zvečer mlad Poljak in pokazal Stoiču revolver, zahtevajoč denar. Stoič pa je bliskovito potegnil izpod "bare" svoje lastno orožje in počil bandita v nogo. nakar je poklical policijo, ki je ranjenca odpeljala v za po ni o bolnišnico. Romani... Sp i s i... Povesti n m 1 ■:: 'i.1 .•• •" in,. ii irn e m n i': inui Hcmctmiiiiiaf inntmmiKBafnnmatmaamaHneHHiHBmiauzi^^ ii?cigBiiwiiKiBHwiBiBiii:!!,,t wjMMwiiriBir. ntanmiBPTitt« ►trtermin::! tn*wii»i:M«f|< i: . icii"^'^!^ . • i(U , MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 731 Don Kihot Spisal Miguel Cervantes )} To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na v i test v o. ki je še vedno notelo obraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada m^d mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............. Zanimiva povest iz dalmatinskega tlvljeuja. MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ___________________________________________Uc MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. FhU-iips Oppenbeim. strani. Cena --------- 7S Po skrajnosti napet romsn iz moUerDega življenja. Oppenbeim je znani aDjeleSki ro-anoplsec poznan po celem tvetu. MLMO ŽIVLJENJA. :«an Cankar. 23« str. Ooa M MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. HU strani. Cena........M MOŽJE, spisal Emerson Hugb. 209 strani. Cenal.Sf Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čiu-tel ju. Prevod prat nič oe zaostaja za originalom. MKT VI nOSTAfi ...........................................55« ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50 NADEŽNA NIKOLAJ A VNA Spisal V. M. Garfiin. 112 strani. Cem. _______ Junnk1 tega romana bhxlljo In Ir**>o skozi temo življenja. Vzjienjajo se kvišku, s sredi pots omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan ruge!! 129 strani. — Cena vez. __________ .70 BraA. ............ Knjiga vsebuje dvanajst [»ovest! pisatelja Pu-gtja, ki je poznal duAo doler,ak"ga kmeta kot le malokdo. AKO nameravate Vašemu prijatelju izročiti darilo za Božič, bi bilo primerno mu darovati slovensko knjigo. — Poglejte seznam slovenskih knjig v da- v •• v a »11 • nasnji številki. AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani- Cena $1.00 Kersnik je poleg JurClPa naS aajbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jib JurfiC vsled bolezni In smrti nI mogel zavrftiti, je Kersnik uspeSno dovršil. "Agititor" si*'— -led "Ho-va najboljša dela. ANDREJ HOEER ..........................................-........M« BULE NOCl, MALI JUNAK, spisal V. M. Oo- stojevskL 152 stranL Cena---------------------- -«0 Kratke |>ove^tl lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela sl-vnega mukega romanopisca. ♦tEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakoma. — 164 strani. Cena .......................................- Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč edina ženska, kl se Je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-ževnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko du&o. SSc 20« 45« 30« 40« BELCI RAJSKI BISER --------------------------- BOJ IN ZMAGA ------------------------------- CVETINA BOROGRAJSKA ......................... CVETKE (pravljice za stare in mlade)--------- DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .............. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena --------------------------------------------------- Concourtova dela so polna fines In zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljlb nekateri so m«, jstrsko i>odtinl in Ima Clovk med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo arsj nJega in kramljajo ž njim. DEVICA ORLEANSKA --------------------------------------- O VE SLIKI, spisal Ksaver MeSko. 103 stranL Cena .60 Dve čtrlrf enega naSlb najboljfiib pisateljev ▼sehuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Oi>e sta molstersKo zavrSenl. kot Jib more savrSiti edlnole naš nežno-čutečl MeSko. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja iu dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda sirast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. 4LIZABETA, UČI SIBIRSKEGA JETNIKA------- f'KA D1AVOLO _____________________________________________ iiOSPOD P K IDO LIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-člnskl, veselomodro humoreske, Ti. strani KMEČKI PUNT, spisal Aug. Senoa Zgodovina nagega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — •'Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita*. KRALJEVIČ IN BERAČ ----------------------- 36« 60« M .JI* Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — OpU mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja -kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NADEŽNA NIKOLAJAVNA spisal V. M. GsrSJn. 112 otra!>L Cena---- Junaki tega romana blodijo i" t«vajo skozi temo Življenja. Vzpenjajo se kvtaau, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH -------------------------- NA RAZLIČNIH POTIH........................ NOVA KttOTltLA, spisal Ivan KUZMaN. Trdo T0- zana. 115 strani. Cena ........................ Knjiga vsebuje "misli, kl so se rodile v človeku v prvin letih sv**tovne vojne". J* .10 V PROZI, spisa* Chas. Baudelaire. 112 ni. Cena ......—-...............................-....... 30« 30« 70« liRVNA OSVETA (povest Is abrn&kih gora) i Ji BOHEME. Spisa. H. Murger. 40a str. Cena...f0 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjlga la svetovno znano de>». IjISTKI, (Ks. Mefikol. 144 strani.............It VIAL1 KLATEŽ (spisal Mark Twain) ------------ MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena--------- Globoko zasnovana povest o otroka, kl gane od lj ud nega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, kl ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cem Stlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja. ttALENKOSTL spisal Ivan Albreht. 120 KAKO SEM SB JAZ LIKAL, spisal Jakob Alo-Aevee. TRI knjigo po 150, 180 in 114 strani. Cena____.60 vsak zvezek. Vsi trije.------1.50 Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-«1 poslali v šole. kjer se je vsdrieval a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj teije, lezel od 6ole do tola ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremet Knjl*« pisane živahno. Ob dtanJn se bo moral 41 ta-telj večkrat od srca nasmejati. PESMI strani. Verna slika pestrega velikomeatnega življenja ln spominov nanj. P ING VINSKI OTOK. spisal Anatole France. 2S2 strani. Cena ______________....................................... To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni franco-Kkl pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabav Ijlcl. PLAT Z^ ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega roškega pisatelja vsebuje knjiga lie dve. na=reč "Misel v megli" ln "Bresdno". PARIŠKI ZLATAR -------------------------------- POŽIGALEC ------------------------------------- POSLEDNJI MOHIKANEC--------------30« PATR1A (povest Iz Irske zgodovine)---------30t POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Metko. — 79 stranL Cena ----------------------------- 00 Knjiga vsebuje tri povesti n s Sega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njezrre misli so glotioke ln mebke. Posebno ženoke so t ne za njegova dela. j PRAVLJICE. Spisal U. Majar. Izbrani ls prostega naroda. Cena ..................... .40 PRAPREČANOVE ZGODBE -----------------Ms PR1GODBEČEBELICK MAJE, trd. vez.----L— PRVIČ MED INDLJANCL Povesi Izaa časa odkritja Auterlke. Cena ................... JO REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM----30« RDEČA IN BELA VRTNICA-------30» PTICE SELIVKE, Rablndranat Tagoro. Trda vas. 64 strani. Cena----------------- .7* Prgeovorl. eseji ln mlsU slavnega 1 »dijako-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal P. K. Fini gar. 80 stranL Com M Nafl mojsterskl pripovednik nam nudi * teh dveh svojih dellb obilo duAevnoga užitka. PRAVLJICE. Kofiutnik. II. oveaek. Gena...... .71 PRAVLJICE. H. Majer. Cena ................ m TURKI PRED DUNAJEM_______30« KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. Jules Verne. <6 stranL Cena Menda nI bilo pisatelja na svetu, kl bi Imel I tako ilvo domišljijo kot jo je Imel Francoa Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, snbmarin, polet v stratosfero Itd. .1% daje v tej cr4' -vojl TATIČ. spisal Franco Bovk. Trda vos. 88 str. « NaS Izboren primorski piaatelj na knjigi dve povesti, kl jlb Jo mater L TISOČ IN ENA NOC. 8 slikami, velika izdaja. BroS. 3 knji*e. Cenit......3.23 Slovenke Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.