I
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eelo leto 4 g old. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 12. septembra 1883.
Obseg: Naredbe zoper trtno uš.
Gospodarske novice.
Rim leta 1881. (Dalje.)
Zoper ovcič
»
posebno pri kravah koj po teletu.
Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalj
Cešpljevim drevescem gnojiti.
Podoba (povest). (Dalje.)
M
dop
Spomini na veliko slavjansko romanje v Novičar.1
Gospodarske stvari.
tiste pomenljivosti, kakor za one, ki so vinogradom v
Naredbe zoper trtno uš.
Tudi slovenskim vinorejcem preti uže iz bližine velika nevarnost za vinorejo po trtni uši. Marsikateri sloveč slovenski vinski kraj ima uže v svojih vinogradih
deželi nižeavstrijski bliže; ako le kdo naših vinorejcev
dobiva tu ali tam iz onih krajev reči, po katerih se
trtua uš in njena zalega more zanašati tudi v druge kraj e
tukaj
zato hočemo vinorejcem slovenskim tudi podati
najpomenljivejše
določbe
one
nove naredbe
z
opombo, da se jih v lasten dobiček držé natanko:
Trtno uš imajo na Nižeavstrijskem v štirih
tega nevarnega gosta, in njemu pridružujejo se,
kakor
političnih okrajih, namreč: v Bernai
nam dokazujejo noveje žalostne dogodbe pri Brežicah druge ne manj hude nezgode. Ako tedaj slovenske vinorejce sploh opominjamo trtno uš kot najnevarnejšega uničevalca vinogradov
burgu, Oberhollab
i
Korneu
in Badenu in iz teh
F
polnem prepovedano
je
pošiljavanj nega listja
ž anj
i
trt
»
hega trtnega lesa
perj
(tud
?
od
trt
kot
opazovati z največo skrbnostjo, posebno zato
ker se šn°ja> komposta in gnoj
skrivaj prikrade v vinograde in tudi potem ne konča vseh vinskih trt naenkrat in tudi posamezne napadene
bljenih spalirjev in kolo
prst
tek), draž
a tud
>
?
Izrekoma pa je prepovedano iz občin trtno-ušivih trte naenkrat, temveč polagoma in se potem širi po Klosterneuburg, Weidling, Nussdorf, Heiligenstadt, Kah
razmerah hitreje ali bolj počasi; ako tedaj vinorejcem lenbergdorf, Grinzing in Kritzendorf
priporočamo največo pozornost sploh, opominjamo jih pa
okraja

Stainabrunn, Langenzersdorf in Stammersdorf
posebej, da se natanko držijo vseh nareďeb, katere političnega okraja Korneuburg
Bergau
Gross
izdajajo za to poklicane oblastnije v ta namen, da se stelzendorf in Gôllersdorf političnega okraja Ober hol
zabrani razširjevanje trtne uši.
1 a b r u n n, Pfaffstàtten in Traiskirchen političnega okraja
Žalibog uči nas skušnja, da se kljub vsem najoj- Baden je prepovedano, zgoraj naštete reči prenašati
strejim naredbam zoper trtno uš ta bolj in bolj širi, in
tud
ako ni dvomiti, da one naredbe ravno zato nimajo za- okraj želenega upeha, ker jih vinorejci sami celó nič ali vsaj dosti natanko ne spolnujejo, moramo vendar zopet in
ne v drug
bč
avno teh političnih
zopet opominjati naše vinorejce, katerih gospodarskemu obstanku ravno trtna uš v prvi vrsti preti, da naj vendar tudi sami z vso močjo pripomorejo pri zatiranji in
brambah zoper trtno uš.
Sovražnik ta pa ne leze
samo od soseda do soseda, ker znano je, da smo ga mi dobili v Klosterneuburg iz daljne Francoske, in ako si naročimo rastlin ali druzih reči, katerih se prijema trtna uš ali njena zalega, iz daljnih krajev, je tudi za
nas oni sovražnik v daljnih krajih enako nevaren in še bolj, kakor v bližini, kjer se ga prostovoljno ali tudi prisiljeni vsaj vemo varovati.
Zavoljo take nevarnosti trtne uši so pa tudi naredbe zoper njo deloma krajne, deloma pa mednarodne,
in take naredbe imajo pri nas podlago v mednarodni
pogodbi brnski od dne 3. novembra 1881. drž. zak.
št. 105 letnika 1882.
Opiraje se na to pogodbo izdalo je c. kr. namestništvo nižeavstrijsko na Dunaji dne 16. avgusta 1883. štev. 36.294 naredbo, katera je za naše vinorejce prav
. Izvažanje rastlin razun trt, grmovja in druzih pridelkov iz drevesnic, vrtov, hiš za rastiine in oran-žerij iz okrožja zgoraj imenovanih štirih političnih okrajev dovoljuje se samo s sledečimi pogoji : Pred vsem morajo imenovane reči biti tako zavite, da se potrebne preiskave lahko izvršijo, in mora odpošiljavec in pa politična okrajna oblastnija sledeče potrditi:
da so vzete iz takega prostega ali ograjenega zemljišča, katero je od vsake vinske trte oddaljeno vsaj za 20 metrov prostora, ali pa vsaj od trtnih korenin s tako zapreko ločeno, katero politična oblastnija spozná za zadostno ;
da na onem zemljišču samem ne raste nobena vinska trta;
da na njem tudi ni spravljenih vinskih trt;
da je
j
ako bi bile na dotičnem zemljišči ušive
trte, dano poroštvo za to, da so popolnem pokončane, in da se je ono skoz tri leta desinfici-ralo in preiskavalo, tako, da je popolno uničenje uši iz korenin zagotovljeno.
204
Omenjena izjava odpošiljavca mora:
delavce svoje napraviti začasno stranišče
ta namen
1. potrditi, da je vsa pošiijatev iz njegove naprave, odločil sem prostor na vrtu tik hiše med dvema sta
2. obseči napoved konečnega kraja, kamor je name- rima češpljevima drevesoma
njena,
3. potrditi, da v zavoji ni trt,
posebno škoda
ako
misleč si,
da
ne bode
tudi poginila. Pa zmotil sem
ker oni dve stari drevesi živite še danes
4. napovedati, ali so v pošiljatvi rastline in kepe letih in prinašate bogato sadu
po
18
prsti,
5. in podpis pošiljavčev. Potrdilo dotične politične oblastnije, v katere okrožji je dotična naprava, drevesnica itd., sme se oddati samo
Koj prvo leto začeli
perje po
na podlagi izreka uradnega izvedenca.
Ako izvedenec izreče, da je v pošiljatvi trtna uš, tedaj zapadejo dotične reči in se imajo z zavojem vred na mestu sežgati, priprave, v katerih so se prevažale, pa se imajo tako osnažiti, kakor izvedenec zapové.
ste stari drevesi poganjati močne mladike stalo je lepe zdrave barve, na kratko: starčeka'stala sta v jeseni kakor dva krepka moža in prihodnje leto obrodila sta obilo lepega sadja. To me je napeljalo, še ono jesen z 12 češpljevimi drevesi tako-le ravnati:
Ker so bila drevesa vsa na senožeti
dal
sem pri
vsakem drevesu po vatel daleč od debla odstraniti vso
V •
prst do ko
drevesu stresti
Vino, grozdje, peške od grozdja, od- pa zopet prej odstranj
odkopati, potem pa k vsakemu
gnoj
Vspeh bil je pri
eno brento človeškega gnoja, čez
rusino.
rezane cvetice, zeljnad in sadje vsake vrste hoduje poletje zanimiv, še veča pa izdatna rodovitnost v kupčiji in prometu niso nikakor omejene. druzega leta. ker moral sem vse veje podpreti, da se
Gledé pošiijatev v odstavkih 1. 2. in 3. omenjenih niso odkrehnile rastlin in druzih reči iz občine te dežele v tuje dežele se nisem zanesel
Ker imam 200 češpljevih dreves
da
se enako smelo ravnati z mla
in narobe iz tujih dežel na Nižeavstrijsko sklicuje se dimi češpljami, poskusil sem to v jeseni s 15 mladimi na mednarodno pogodbo v Bernu od dne 3. novembra češpljami, ki so nekaj zanikrno rastle, in našel sem 1881., ministerske naredbe od 16. marcija 1880. leta, vspeh še bolj očividen kakor pri
15. julija 1882. in od 1 maja 1883.
casa razdelil sem svoje češplje v tri vrste
starem drevji. Od teg
iko leto
Prepoved izvažanja trt itd. iz okrajev v 1. ome- s tretjino ravnam po zgoraj popisanem načinu, in vsako
njenih veljá tudi za tuje dežele.
Konečno se opominja, da je kupčija s koreni-
leto imam v resnici čudovito bogat pridelek
Marsikateremu sadj
to ravnanje ne bo po
nastimi trtami vsake vrste izrečeua v ministerski na-
redbi od 29. julija 1882. 1. prepovedana v vseh kraljestvih in deželah zastopanih v državnem zboru.
. 17.
volji, ker bo mislil, da se sad navzame slabega duha
jaz ravnam
od gnoja; pa temu
tako še
tedaj
ko
. Prestopki te naredbe kaznujejo se po
državne postave od 3. aprila 1875. leta št. 61.
to naredbo stopi ob moč tukajšnji razgla
23. marca 1880. 1. št. 10.295.
ni tako, ker z drevjem jaz je listje odpadlo in potem dež, zima gnoja vse tako, da ne ostane tudi
ra sadu
s
od
in mraz odprav
ne najmanjšega
doseže se pa po tem ravnanji še druzega dobička. Vseh 18 let nisem zapazil na nobeni češplj
sledu. Razun obilega in lepe
več
da bi se
Gospodarske izkušnje.
Zoper ovcič, posebno pri kravah koj po teletu
odcejala iz nje smola, tudi vej se ne posuši več toliko črvi ne zahajajo več pod kožo, in bogata trava, ki krO£ češpelj raste, uže sama obilno povrne v ta namen po rabljeni gnoj.
;
skuša se pri nas na kmetih na stotine čudovitih pripo-
močkov, kateri pa kravam redko kdaj pomagajo.
Naj-
boljši pripomoček zabraniti ovčič, je ta, da se krava
ne prehladi, in to odvrniti ni težko. Dotična, na novo molzna krava priveže se v hlevu v zatišje, kjer je ne
zadeva prepih od vrat in oken. Dobro je pri hlevih
na obeh stranéh hleva
varovati, da niso vrata in okna
ob enem odprta.
Druga napaka je, ako se krava pusti ležati na mokrih mrzlih tleh, ker tudi od tega postane krava ovčičasta, in po dolgem ozdravljanji še zgubi mleko do
Gospodarske novice.
Koliko mesarjenje nese na Dunaji.
Pretekli mesec zaklali so za poskušnjo na Dunaji v tamošnji klavnici vpričo komisije vola. Vol tehtal je
živ 695 kil, veljal je 311 gold. 45 kr., stržilo pa se je
za-nj 331 gold. 16 kr., tako da je po odšteti vžitnini
10 gold. 50 kr. in klavnini 70 kr. mesarju ostalo samo
gold. 51 kr. dobička.
temu izidu poskušnje do-
malega popolnem.
Živi
ivino rej ci !
skrbite za to, da
se iz vaših hlevov gnojnica hitro, sproti odteka, da se gnoj po večkrat, vsaj po enkrat na dan izkidava, da dobi živina dosti suhe stelje, da ne bodo molzne krave stale na prepihu ali tik vedno odprtih vrat, in o ovčiču ne bote imeli tožiti nič več!
stavlja nek dunajsk gospodarski list: „Kdor vé, kako visoke gospodarske stroške imajo dunajski mesarji, kako dobro ti gospodje živé in kako lepe hiše si zidajo, mora o tem izidu poskušnje kar strmeti. Ako bi mesarji res pri vsakem volu samo 8% gold, zaslužili in s tem morali vse omenjene stroške poplačevati. gotovo da v štirih
tednih pridejo vsi v mestno ubožno hišo! hoče s takim klanjem za poskušnjo
za
Komu se delati ? !
Velikansko vinsko trto v Radgoni
v
Cešpljevim drevesom gnojiti
priporoča se mnogokrat, da je za drevo in dovitnost posebno koristno , prav zanimiva, akoravno
stara poskušnja; o tej zadevi pa pripoveduje nemški gredi, katere pokriva v širjavi štirih metrov. Trto ce-
njegovo ro
ima kovač Schiitze, kakor
pripoveduje „ W.
Z.
ka-
tere glavno deblo se razprostira čez 16 metrov dolge
nijo
knji
o
berger to-le
da je stara okoli 54 let, in ta ima zdaj 3000 v kateri pripoveduje kmetovalec Miha Zizels- grozdov, vsi v dobri rasti. Gospodar pridelal je v do-
časnik „Der Obstgarten", ki jo je posnel iz 50 let stare
brih letih od same te trte blizo
veder vina.
„Kakor se je po naključji napravila marsikatera
ajdba, tako se je tudi meni zgodilo s češ-
prisiljen sem bil svojo
koristna pljevim drevesom
Leta
1815
hišo podreti in jo na novo zidati, in zato sem moral za
Potovanje cesarjevo po Kranjskem
katerem jeziku bo prednašana kaka točka, tudi imena
Četrti dan. (14
(Dalje.)
Iz hranilnice podali so se presvitli cesar najprej na grad ljubljanski v kaznilnico, kjer so jih sprejeli dotični uradniki z višim državnim pravdnikom grofom Gleis-
avtorjev (pisateljev) kakor tudi pri govorih
deklama
pachom na čelu.
gradu ogledali so presvitli cesar
delavnico in izdelke, šolo, kuhinjo, pisarne, bolnišnico in cerkev, so povpraševali po zdravstvenih razmerah in se sploh zanimali za vse nadrobnosti.
cijah imena gg. govornikov. Blizu mene sedel je krepek možak, katerega mi je okusna narodna noša kazala kot rojaka dolnje Dalmacije. Prsa njegova nakrašena bila so z dekoracijo avstrijskega srebrnega križića s krono, kar mi je svedočilo, da mora biti mož na vsak način če ne druzega, vsaj odlično-zvesti Avstrijanec. Ker sem
, ogovo-
ve-
Od tod podali so se presvitli cesar v spremstvu na vrsto
v njegovih rokah videl program, prosil sem ga rivši ga hrvatski, naj mi ga za trenotek posodi liko prijaznostjo spolnil je mojo prošnjo, in mi ob enem tudi pokazal v programu, katera točka pride zdaj prva
gosp. deželnega predsednika peš po dijaških ulicah dol uže zamudil našo slovensko
Meni je bila vendar največa briga ta: sem li
kuhinjo". Pred poslopjem sprejeti so Balk bili presvitli cesar po vitezu Gutmannsthalu, kateri Jim točke.
v „ljudsko
deklamacijo „Triglav
toraj sem urno pregledal
uže dovršene
je predstavil načelnika društva ljudske kuhinje, mestnega blagajnika Hengthalerja, kateri je Njegovo Veličanstvo primerno pozdravil.
Med vratmi pričakovale so presvitlega cesarja gospé iz odbora in druge podpornice društva. Potem ogledali so si presvitli cesar vse prostore ljudske kuhinje, spre-
>
jeli so milostljivo skledico juhe, katero jim je podala janes tako srečen
in poljubiti jim
Na moje veliko veselje videl sem, da se še ni vršila, marveč mi bo treba še precej dolgo čakati predno da pride na vrsto.
Ker se mi ni nikamor mudilo, sklenil sem bil, vkljub precej velike toplote ostati v dvorani ne le do naše slovenske deklamacije, ampak sploh do sklepa akademije. Navdajalo me je nekoliko tudi upanje, da bom morebiti
gospica; v oddelkih ljudske kuhinje bilo je nastavljenih blizo 400 ubogih, katere so tisti in prihodnji dan tam pogostovali na stroške viteza Gutmannsthala. Iz spodnjih prostorov podali so se presvitli cesar v prvo nadstropje, kjer so bile pogrnjene mize za one dijake, kateri vsak dan obiskujejo ljudsko kuhinjo. Navzočih pa ševní izdelek bo danes" tu
o sklepu priti v bližavo sv. Očeta
kar sem bil prejšnji dan zamudil
?
zgoraj omenjenim Dalmatincem sva se ves čas
prijazno pomenkovala, pravil sem mu med drugim
je bilo gori tudi veliko število odličnih gospa, med njimi klamiran. ni bil gospá deželnega predsednika baronovka W i n k 1 e r j e v a,
, da
sem učitelj iz Kranjskega, ter omenil mu redko naključje, da pesnik, rajni Matevž Lotrič, čegar du-
Vatikanu v slovenščini de-
grofinja Auerspergova, baronovka Lazzarini in mnnogo druzih gospá in pa gospodov dobrotnikov društva, izrekoma tudi gosp. kanonik Jer an, vodja hra-
moj rojak, ampak ob enem tudi moj iskreni prijatelj in pobratim; mladi nadepolni duhovnik
iz
moj
gosp. knezoškofijski dvorni kaplan Anton Kobl Ljubljane pa, ki bo pesem deklamiral, ni zopet
mene prve šolske uke
nilnice Dreo, R. Janežič in drugi. Presvitli cesar vpisali so na pršnjo društvenega načelnika v spominsko
knjigo svoje imé, so nagovorili gospó soprogo deželnega vred težko čakal predsednika baronovko Winklerjevo in so se prav po-
rojak, ampak tudi moj bivši učenec, ki je sprejemal od
tem sem bil moža nekako

kakor pri nas navadno pravimo: zdražil, da je z menoj
hvalno izrekli o dobrodelnem delovanji tega društva.
Presvitli cesar ogledali so nadalje še samostansko
cerkev in šolo pri čč. redovnicah Uršulinaricah, kjer so neustrašenosti ne bil
kdaj cla pride naša slovenska dekla macija na vrsto. Vendar, ko se je približal njen čas, prihajalo mi je nekako tesno pri srcu, najbolj pa še zarad gosp. Koblarja, in ko bi njegove zmožnosti in
bile učenke v šolah praznično oblečene navzoče; enako so obiskali mestne ljudske šole, kjer so povsod učitelji z učenci presvitlega cesarja sprejeli s cesarsko pesmijo, in so cesar povsod s pohvalo zavodov med živahnimi živio-klici navdušene mladine se zopet kmalu poslovili. Nadalje obiskali so presvitli cesar zavod za male otroke
dalje tovarno za ci
otovlj
bil res v skrbeh
da bi mu kaj ne spodletelo. Ni ne nobena šala to
?
»
vpričo
Očeta samega, vpričo toliko prevzvišenih
kardinalov in cerkvenih prvakov, pa tudi v navzočnosti toliko slavnih slovanskih korifej in jezikoslovcev stopiti
na govorniški oder
No
?
na čast gosp. Koblarj
naj
in vse druge dobrodelne zavode
gare, tovarno Cinkelnovo, Tonies-ovo, Samassovo itd., povsod bili so navdušeno sprejeti, ogledali so si vse dotične razmere in se zadovoljni in med gromovitimi živio-klici zopet poslovili.
(Dalje prihodnjič.)
bo povedano, da je svojo nalogo rešil izvrstno; ob enem
pa dokazal, kako krepko-lep pa tudi milo-glasen je naš slovenski jezik.
Ker prispadajo pričujoči „Spomini" — mislim da vsaj kolikor toliko — v knjigo slovenske zgodovine; ker se je o rajn. gosp. Matevža Lotriča pesmi „Triglav Balkanu"*') po vseh slovanskih časnikih veliko pi-
salo; in ker je
knjiga „Zlati
Vek
u
»
v kateri je natis
Spomini
**t
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Leviěnik.
(Dalje.)
Ko so se mi čutja zopet vlegla, bila je zdaj moja prva skrb, ker nisem bil tako srečen, da bi bil v last dobil program, izposoditi si ga od katerega izmed onega malega števila odlikovanih, ki so ga bili prejeli v dar. Bil je program jako velike in elegantne oblike, tiskan
njena
»
zlasti med priprostim našim narodom le redko
najti, mislim, da marsikomu vstrežem, če jo „Novicam" v ponatis izročim. Ideja, ki govori iz nje
, ni le origi-
nalna, ampak razodeva poleg gorečnosti, ki je navda jala srce mladega, nadepolnega, pač pesnika Mat. Lotriča
prezg
odaj umrlega
lo. okt. 1864., star 24 let, se-
miniški duhoven in nastopivši bogoslovec
leta
ljub
ljanske škofije) za povrnitev razkolnikov v naročje Matere katoliške cerkve, tudi celó nekaj preroškega. Dežele ob balkanskem podnožji otresle so (kakor so v
*
Triglav kot mogočni čuvaj na zapadni strani jugoslo
na močnem in finem papirji, vezan, in je na vrhni strani vanstva ponaša se v tem spevu, kako zvesto varuje on Slo-
obseg vsake točke, naj je bila sostavlj
v vezani (pe
vence; grozi se pa nad Balkanom tam dol na izhodni jugo
emski) ali nevezani besedi, V prozi prav ob kratkem slavenski strani, ker on brezvestno in brezdušno prepušča si-
naznanjeval. Dostavljena so bila zraven naznanila, v
nove Slave turškemu trinoštvu.
Pis.

o
96
pesmi nekako želj
razodete)
zadnja leta turški jarm
daj Bog, da bi se tudi stanovuiki onih dežel vklonili rimskemu papežu, ter spoznali ga za to, kar v resnici
je
za ediuo pravega
vsi zemlji
vrhne0
Pesem pa se glasi
poglavarja krščanstva na
Triglav Balkanu.
Pridi, pridi, črna megla!
Pa zakrij mi sive glave, Bom prelival solze grenke, Jih prilival valom Save.
Le prinesi grom doneči
Strel ognjenih hitre žare, Stresaj, vdarjaj mi Balkana,
Vari Srbe in Bolgare.
Sem pošiljal hčerko
*
brzo
Opominjal ga dolžnosti
Naj varuje sine Slave
Zmote krive, posilnosti
9
Hčerka solzna se vračala
Glase žalostne nosila: Da Bolgare, Srbe tlači Kriva vera, turška sila.
»
Stresaj, vdarjaj mi Balkana
Naj pogleda tri pečine, Ki jih dvigam prisegaje
Varujoč slovenske sine.
?
Varha naji je postavil
Stvarnik ob
bregovih
Naj posavskim prebivalcem Bran'va vero in zastave.
Save,
Prisegaje sva grmela:
„Stvarnik, Bitje trojedino Zvesto bova jim branila Sveto vero in lastnino!"
i
Glás privabi rod slovanski,
Mati skrbna ga izroča. Al te, Balkan! ni ganila Prošnja mila, solza vroča?
ganila hčerko mojo, Slavi da je obljubila: Bom sinovom tvojim žejo
zdravo vodico gasila,
r
Je ganila pišov silo,
Vetrič jim hladil bo čelo Je ganila tičic trumo, Da bo pela jim veselo.

Je ganila srd oblakov,
Da ne vžiga koč jim strela Da nevarnost vsih strahovi Zapustili so jim sela.
>
Tebe, Balkan izdajavec !
Tebe sam'ga nič ne gane Ti, nezvesti, vedno sekaš, Vedno jim ponavljaš rane
>
t
#
Savo.
i izdajaš jih neveri, Trdi mačehi nezvesti Pa jih trgaš iz naročja Svetega Duha nevesti
Stvarnik, Bitje trojedino!
Cul prisego si Balkana Pa nezvest prisegi svoji
Glej
odvrača ti Slovana

se, kar stvaril si, Te moli Vse povelja Tvoja čuje; Balkan sam Te je pozabil, Vsaka stvar se mu huduje
Mi je rekla Sava hitra,
Da združila bo sestrice Pa spodbijala podnožje Bo sovražniku resnice.
>
Obljubili so oblaki,
Da ga strela bode bila Da vrhove mu nezveste
9
prah minljivi bo zdrobila
Prah vetrovi bodo nesli
črno morje, v globočine Reci Stvarnik, naj zgodi se. Da otmeš slovanske sine!
Daj jih zopet Romi sveti
Dolgo
?
dolgo po njih plaka
nji že dolgo brat slovenski Jih s poljubom srčnim čaka
(Dalje prihodnjič.)
Zabavne stvari
Podoba.
Povést.
ftuski spisal N. V.
Gogolj.
Preložil L. G. Podgoričan
(Dalje.)
Vse te dni mu ni na misel prišlo navadno Samo pripravljal se je in čakal je, kedaj se
zvonček. Naposled je prišla aristokratična dama s s^vojo hčerjo vred. Dal jima je sedeža, dvignil je plat
delo
oglasi
uže lahko in ponosen na světsko ročnost
malati. Jasni dan
in jel je
solnčna svetloba v sobi je močno
pomagala mu. Opazil je na svojem „originalu
takega
kar
ulovi j
mnogo
in na platno zlito utegnilo da
i
jati visoko ceno podobi; preverjen je bil, da je mogoče dokazati nekaj posebnega, če zdela vse dovršeno tako kakor se mu to resnično obeča sedaj. Jelo je srce na lahko utripati mu, ko je spomnil se, da naobrazi nekaj,
je prevzelo in zopet
česar še niso videli dru^
Popolnoma ga
delo,
je zábil na aristokratični rod navzočnega „originala
do céla se je zameknil v svoj čopič
u
hitrejšem dehu je videl, kako se prikazujejo
nežne črte in vstaja skoro prozorno telo sedemnajstletne
deve
Lovil je vsako posenčje, rahlo žoltost
jedva
da
vidno modrino pod očmi, a uže je pripravljal se
naobrazi majhno runjo, ki je bila prikazala se na čelu kar za seboj začuje materin glas:
?
29?
„Oh, zakaj to?
ni treba tega! Vaš obraz . . . .
Kaj bode pa sedaj?
u
UL4IU.U/J w .	. » w Lehu ....	„Lvaj uuuD \jch octicvj i — vprašal se je umeteljnik,
na nekaterih prostorih .... kakor bi bil nekoliko žolt, „ker dami hočete, pa naj bode Psihe to, kar zahtevate"
f„lrn i ^ i™	u: Uii^	u TT„~	• „i____•	ti	______.i?^ i	i. v
in tukaje, kakor bi bile temotne pičice." Umeteljnik je in glasno je rekel: „Račite, posediti le malo še, jaz se začel dokazavati, da te pičice in ta žoltost, da to po-
sebno dobro strinja se, zlaga
da se z obličjem pri-
v^v^^v «W..«,«.	,	«Ml	ti VU11UJU111	„ JO. , jaiil OO
jetno in néžno. Ali dobil je odgovor, da to se ne zlaga podobna je sedaj !
še malo dotaknem nečesa".
Oh, jaz se bojim, da ne bi kakor koli. . . tako

nikakor in da prav nič ne pristuje to zdi mu.
in da se to
izor
n
Ali oproščajte, le nekoliko je, samo tukaj-le ob- več ognja in izraza.
1 af/\lrr»i 1 n cl a ri a1 f lrrt nf r» k n vitta u	av\ a %v\ 1 i /> it w\ ^-v	l\ aí.	Z ^ ^ L______ J _ A. -
Ali umeteljnik je poznal, da je žoltina bojazni
in upokojil ji je, povedal je, da hoče očem dati
ličja doteknila se žoltkasta barva
res je močno pekla ga vest in
opomnil je ume- hotel je obrazu dati malo več podobnosti originaln, zato
teljnik prostodušno. Ali tudi tega ni dovolila mu dama. da bi kedo ne grajal ga očito grdo. Resnično je napó
Dejala je, da Lise
le tega dné ni
prav zdrava, da ni- sled Psihe,
koli ni žolta in da nje obličje posebno sè svežo barvo
ponaša
se.
Dosti je!"
nje obličje devi preskrbelo jasnejše črte.
vskliknila je mati, jela je bila bati
"	"J ~	J^^^v^^u.^ uu «J T VCJV KJWM. f vr	jjL/uaui j :	» oaiiii. uua	muli , joia J o L
žalosti je začel izglajati, kar je bil čopič se, da bi podobnost naposled ne bila prevelika.
namalal na platno. Zginilo je mnogo skoro jedva vid-
Ume-
teljniku plača je bilo vse: smeh, novci, pokloni, iskreno
. s
ljivih črt in ž njimi vred je zibnilo tudi nekoliko po- mu je roko stiskala dama , povabila ga je na obed dobnosti. Nečutno je začel dajati obrazil tisti splošni kratka: mnogo laskavih nagrad mu je bilo delež.
kolorit", ki nepremišljeno dajó ga podobam in obraze
Podoba je šum vzbudila po mesti. Dama je poka
iz natore maličijo nekako hladno vzorno, kar nahajamo zala jo prijateljicam: vse so čudile se umeteljnosti, ki na učilnih prvotinah. ^ Ali dami je ugodno bilo to, ker je živopisec z njo zadel podobnost in tudi krasoto pre
bil
popolnoma zginil žaljivi
»
kolorit".
Čudila
se je
skrbel originalu. O poslednji, to
je
da, vstal je raz
le, da tako počasi napreduje delo, in dejala je, da je govor, a ne brezi male zavistne zarudelosti v licih.
Takoj
so umeteljnika obložili z delom. Podoba je
Vsak
slišala, da o drugi seji popolnem dokonča podobo. Umeteljnik temu ni znal odgovoriti ničesar.
Dami ste ustali in odpravljali se na odhod, Ume- trenotek se je zvonček oglasil pri durih. Nekoliko je to teljnik je odložil čopič, spremil ji do duri in potlej je utegnilo biti dobro, zato ker je neprestano imel priliko,
kazala, da hoče vse mesto dati, da ga namala. trenotek se
dolgo časa žalosten stal na tistem prostoru, pred svojo da Je 0 mnoštvu privajal se različnim podobam. Ali na podobo. Gledal jo je glupo, a po glavi so v tem rojile nesrečo so to bili samo taki ljudje, ki je težko ustrezal
mu tiste ženske črte, rojila tista posenčja, motala se
jim,
to
so bile duše
prenagle
nadležni krsti
»
in brzo.
mu je po njej tista zračna sloga, ki je bil naobrazil jo, kateri bolj, ta bolj, za tega del so bili nestrpljivi do pa je čopič neusmiljeno moral uničiti vse. Zamaknjen skrajne mere. Vsi so le. zahtevali, da bi delo bilo lepo
je bil vá-nje do céla, položil je podobo na stran in prišla mu je na vrsto Psihe, nje pohojena glava, ki je poiskal jo nekdé, namalal jo je bil uže davno popřeje
na platno. To je bila na lahko, ali popolnem vzorno, naglost in bistra čopičeva smelost; da mora ves izraz
do céla nemogoče to, da bi kaj dokončal, da bi vse nameščevati mogla
Umeteljnik se je preveril, da je
hladnodušno naobražena glava, zgol navadnih črt sku-	splošno jasen biti in da čopič ne smé prodirati v ne
pina, ki ni bila prilastila si živega tela. Ker ni imel	znatne podrobnosti, s kratka: da je popolnem nemo-nikakoršnega dela, jel je ogledavati jo, naznačil je na da bi delal po natori, po nje dovršenosti. Temu
njej vse, kar je bií popřeje opazil aristokratični devi	moramo prideti, da je skoro vsakdo izmed teh, ki so
na obličji. Črte, ki je bil ulovil jih, posenčje in ujema,	dali namalati se, zahteval nekaj druzega. Dame so ho-
vse to se je tù prikazalo v taki očiščeni podobi, v ka-	tele, da bi posebno duh javil se v obrazih — in značaj,
koršni se javi, ko umeteljnik gleda prirodo, oddaljuje	da bi do céla ne pazil na drugo, da bi okroglil vse
se od nje in tvori nekaj njej podobnega. Psihe je za- ogle, da bi umeraval vse potvarnosti in če je moči, čela buditi se, prosvitajoča misel pa je tudi jela pro- ognil se jih do céla, s kratka: da bi popolnem zagledal
minjati se v vidno telo. Mlade svetske dame obličje, njega izraz je nehoté imela Psihe, a poleg tega je nje tega del so
se v obličje, kedor bi imel priliko, ter videl ga.
Za
J
ko
so sedale, da je obrazil jih, zato
delež bil samosvojen izraz, ki je opravičeval nje čast, zminjale se tako, da je v zadregah bil umeteljnik;
n e-
da je čisto izvirno delo. Zdelo se je, da je upotřebil
katera je hotela na svojem obličji kazati otožnost, ne-
nekoliko, pa tudi vse, kar je izvor kazal mu, in popol- katera bol, nekatera pa je vsekako hotela zmanjšati nem se je posvetil svojemu delu. Nekoliko dni se je usta, in krčila jih je tako, da so izšobila se v en konec
mudil
le z njim. A pri tem delu ste ga tudi zasačili in podobna bila glavici na palici.
vrh tega so od
njega zahtevale podobnost in neprisiljeno prirojenost. sneti obraza. Obé dami ste radostno vskliknili in tle- Moški niso bili nič boljši, nego dame: ta je hotel biti skali z rokama.
znani dami o svojem prihodu. Ni utegnil s podstavka
»
naobražen silno resne, napihnjene glave, ta k višku Lise, Lise! — oh, kaka podobnost! Superbe, su- gledajočih, razplamčenih očí; telesne straže poročnik je
perbe!
Kako ste dobro izumili, da ste oskrbeli jo z neomajljivo zahteval, da bi na njem bilo videti Marta;
v	_	A	mm	-m	m * m m m	* m	m «	^ .__^ —
grško obleko! Oh, kaka nenadnost!"
uradnik se je napenjal, da bi bil resnejši, blagostnejših
Umeteljnik ni znal, kako bi dami vzbudil iz pri- lic in roka da bi počivala mu na knjizi, ki je na njej z
__________"n _ 1_1 _ ___ * _ ___________X _ 1 2 _ _1____ •____nil i «Irn yv» i Vvil A n m «H n A • 7 m A HAlYl 1 A A»A11 1 r\unTTi'/iA U
jetne omame. Pekla ga je vest, povešal je glavo in tiho opomnil: „To je Psihe."
malimi črkami bilo napisano : „Zmérom je gojil pravico.
(Dalje prihodnjič.)
j?
Ali je Psihe nje podoba?
C'est charmant!"
dejala je mati in smijala se, nasmijala se je tudi hči. „Ali ni res, Lise, da bode največa ugoda tebi to, ker
Quelle idée deli-To je Correggio! in slišala, ali nisem
bode Psihe tvoja podoba ? cieuse! Ali kako delo je to! Priznavam, da sem čitala o vas znala,
naobraziti i mene. sama bila namalana, kakor nekaka Psihe.
Naši dopisi.
Gorice 8. sept. (Izv. dopis.)
kratkem so pri
nas na kmetih osnovali dve novi „bralni društvi
:u
eno
am, ua sem cnaia u vas — 111 siibaia, an nisem nan ua jvuicuiii u&uuvan uvc uvvi „uicum uiuooti ,
da ste tako nadarjeni. Ne, vi morate vsekako na Vipavskem v Velikih Žabljah, drugo pa v Br
Rada bi bila dama, da bi tudi dih, v Steverjanu (sv. Florijanu). Kdor mlačnost ia
občo zaspanost naših Brd pozna, vé najbolje ceniti trud
- 298
onih, ki skušajo na tej avatrijsko-italijanski meji narod utegne vstvariti praecedens naslednikom
probuditi; zahvalo zaslužijo toliko večo, ker se za ta lepi slovenski, pa od narodnjaštva popolnem zapuščeni
I ■■■ HI H WÊÊ
slovenskemu narodu. Mi smo jako veseli, da je sedanji deželni glavar kot tak svojo letno plačo od 2000 gold.
vseučiliščnikom
kraj kar nič ne stori. Res da je narod tod sam malo- podaril za ustanovo štipendija v prid maren, ker je razmerno preubožen in veliko preveč pri- naše dežele in pokazal pot, kako bi morali tudi dru
silj
voditelji ne smeli zgubiti, tem manj
o
na barantijo z domačimi pridelki; ali upanja bi ravnati; enaka, če ne še veča zadovoljnost se bo v slo
ker niso še nič venskem narodu razodevala, če bo
arodnostnem
ki so
V UU1LC1J1 Ud O Ili 011 /jguuill , LV^lll 1JJ Clil J , t\\jk uikiu ovj IJIU '	" ^ »- ^ ^ ^ * v « ~ •	, --------------
storili, da bi narodnost tam oživela, in pomisliti bi mo- oziru skrbel, da se popravijo dosedanje krivice rali, da hitro ko Lah proglasi Brda za svoja, nismo čisto Slovencem od deželnega zbora in v obče iz deželne
nič več varni tudi na levem kraji Soče Lahi uže tako obnašajo, kakor da bi se goriška okolica
se goriški hiše prihajale
_	Sam na sebi je predlog laškega poslanca Loca
z vipavsko dolino prištevala uže Lahom~ Gorico ime- telli-ja, da bi se znižala deželnim odbornikom dosedanja nujejo ..sestersko mesto" Vidmu: v to irredentovsKO
JCV, v« ^ ^	— - ----------------------------
plača od 1200 gold, ua 600 gold., jako malenkosten
gnjezdo zahajajo in se vozijo tržaški in goriški Lahoni
pogostem in se vozijo tie na stotine skoro vsako ne-
káže
da bogataš Locatelli ne pozna agend
opravil
deželnega odbora, ako hočejo odborniki vestno raz
Uže tako daleč so jo ti neodrešeuci pritegnili, pravljati deželne stvari, ali pa da si hoče oni gospod
deljo. _	„	, _
da brez strahu poročajo tudi v goriškem lahonskem li- pridobiti slave pri ljudstvu. Laški magnatje v naši Fur
»
stiču „Corriere videmskega mesta
kako se popolnem zlagajo s početji laniji takega imena silno potrebujejo
ker vedo
da po
Pred 14 dnevi so odkrili v Vidmu starodavnem sistemu del
ljudstvo izsesavajo in
spomenik Viktorju Emanuelu; takrat je došlo v Videm tlačijo. Ali o tem zdaj ne govorimo in smo hoteli samo
iz Trsta in Gorice kakih 4000 Lahov, kakor sami po-
da dosedanja plača deželnih odbornikov bi ne bilo
nosno v uvodnih Člankih domačih listov poročajo, in imenovani „Corriere" kar naravnost razkriva. kako so
reči
nič krivega ali napačnega tem

ko bi ne videli madežev v
_______________da se za to plačo nekateri preveč poganjajo in
bili vsi Videmčani in došli gostje s Primorskega pri vsiljujejo v odborništvo, zlasti če se to godi od takih onem odkritj
h misl
in
h čut
in ganjeni
naših zastopnikov, ki vedó, da zarad drugih opra
do dna srca v ljubezni in entuziazmu do pokojnega vil ne m o rej združevalca dotlej nerazdružene Italij
m
t
t opat
dežel
tem. ko isti
Corriere" poroča o porodu cesarjevne Štefanij
med
g jim
db druž
in teg
t u el
pa za slovenski narod odvažno
^ VUlliV^l V^	pui	V/UU	JV T 11V ^ UVIWLLAJ v Uivu	" J *	«v* v»«-—	X "	v --------
domačimi stvarmi s par suhimi besedami in govori Upamo, da, kakor odkrito govorimo, da
enako lahko
samo
o „tale avvenimento
tem dogodku) brez vsa- dotičniki tudi dobro umejo. Basta! Sicer pa grajamo
kega epiteta, ki bi razodeval veselj
m
adovoljnost poslance v obče, da odborništvo podeljujejo onim, ki ne
avstrijskih narodov o tej priliki, je isti listič napisal morejo izpolnjevati po volji odborniških dolžnosti
uvodni članek poln nedvomljivih
o veselj
ki so
HVHHMHppjHllpp^	Me
nili smo, da jih je obče mnenje izpametilo na to stran
ga goriški gostje uživali in kazali v Vidmu. Tako la- pa neopravičeni strah pred zamero je menda veči honstvo napreduje
Ža
i
» ^ ici
?
se sme širiti brez zadržkov in isti vpliv se je največ kazal in
Go
lostno
tudi last
m agal
7
ša Brd
e ko ne č
o dobila let
Dr. France Kos, Slovenec z Gorenjskega, dosedaj
profesor zgodo
dnij
suplent na gimnaziji goriški, postal je vine in zemljepisja na tukajšnjem ženskem učiteljišči
Naši deželni poslanci vse premalo gledajo na pra
dolenjske strani 20 avg. (Kmetje
y
snujte
ka
vice naroda, katerega zastopajo. Še le letos se je do- toliško-politična društva!)
politikuje in si društva
seglo toliko, da na pr. V Stan aun, ou slůvku-	oiiuj^, Iv	—r-----— r-,
ske hiše, slovenski kmetje, ki spada direktno pod go-	rajta, kakor bi ne imel sam ničesar govoriti in sklepati
riško občino , da še le zdaj, pravim, dobijo tu ljudsko	o svojih političnih razmerah, ter se vse preveč le na
šulo
Gori, kjer so sloven- snuje
le kmet na take koristne reči vse premalo po
feuiu, pol slovensko, pol laško, torej polovičarska,	^uuu«, — — r----■> —---- ----o—
in gospodje, ki imajo vajeti goriškega mesta v rokah, skušnjah slabe nasledke. Toraj pomagajmo si sami, ko
druge zanaša, da mu pomagajo , kar ima po mnogih
bodo uže skrbeli, da iz polovičarstva nastane nekaj po- vendar najbolj vemo
»
nas čevelj žuli; ker tako
ka
polnega janči.
to je
da se šola polagoma popolnem poitali- kor je zdaj, ne sme ostati, ako se hočemo ogniti
Tičke predobro poznamo po drugih činih, da bi
jim ne šli na limanice tudi oni
in bi morali biti oprezni, da se slovenskemu narodu
krivica ne zgodi
nosti, ki preti kmečkemu stanu, in dospeti do boljše ki so "sicer neutralni, prihodnosti. Na noge tedaj kmečki prijatelji moji! kdo
bo dremal in roke križem držal, ko vidi toliko napak katere je popraviti treba. Pravijo, če ne veš kaj delati
r
Pa kaj hočemo o tej navidezno malenkostni stvari poglej, kaj drugi delajo, pokažimo, da smo zreli in za
se naši deželni zastopniki ne zmenijo še vedajmo se svojih narodnih pravic, da bodo pa naše be
ko
r
govoriti, ___ __ ______ ________„
za važnejša mesta, kjer je treba načelo ne samo strogo	sede večo veljavo imele, združimo se v več skupin tako
varovati, ampak tudi izvrševati. Ti poslanci pač dobro	da bo vsaka fara, katera pod en zvon spada , imela
. da uradniki deželni so večinoma Lahi ter slo-	svoje katoliško-politično društvo. Cemu nam pa bodo
vedó
nskega jezika nezmožni, in vendar molčé k taki or
taka društva? me zna vprašati kdo. Na to odgovorim
ganizaciji
Rekli
da edino deželno računstvo je v taka društva bi nam silno veliko dobrega donašala, kajti
rokah, ki dosledno varujejo jezikovo enakopravnost na
v združbi je moč in napredek, v teh društvih bi se
obojo stran; vse drugo je piškavo in praktično za Slo- vzajemno razgovarjali in posvetovali o državnih vence brez pomena. Pa tudi deželno zborovanje nam
skih in volitvenih zadevah
potem
občin
apravljali prošnjeT
letos za ta del nikakor ne ugaja. Plemeniti grof Goro- resolucije in proteste kamor koli si bodi in odpošiljali
mm
7
naš sedanji deželni glavar
sam ne tolmači itali- na dotično mesto. Kako naj bi se pa napravila
taka
janskih govorov slovenskim poslancem in še bolj slovenskemu navzočemu občinstvu. Prednik Coroninijev, dr. vitez Pajer, je bil v tem dosleden, in je vselej drugi
društva? To bi bilo prav lahko; najprvo je potreba
7
da se v enem farnem okraj
ima biti društveni
sedež, zbere 5
domorodnih zavednih mož, da se do
stranki pretolmačil, kar je ona v svojem jeziku pove- govorijo pravila, katera se potem deželni vladi predlože
dala. Drugače jako občutljivi in pravični grof bi se v potrjenje. Potem, če deželna vlada pravila odobri in
moral tudi tega načela držati, ker je slovenščine za to potrdi, naj se mahoma osnuje volitev, ter izvoli približno
članov v ravnateljski odbor, kateri izmed sebe voli
dovolj zmožen, in ker on le predobro vé, da drugače
299
prvomestnika. Nadalje razglaša se vabilo k pristopu v	Dunaj pa si uže zarad denarja polne roke judovske ne
društvo. Na ta način je društvo dogotovljeno, se ve da	upa spoznavati svojega krščanskega stališča. Dunaj zato
za izpeljavo tega treba je tudi nekaj malega novcev in	praznuje ta praznik neko skrivaj ali memogredé ; Ga-
precéj dela.	licija, katera je svoj čas ravno po kralji Sobjeskem
Lejte, to je kratek načrt, iz katerega lahko vsak	Dunaju in krščanstvu poslala rešitev, praznuje ta praz-
vidi, kolike važnosti bi bila taka društva za občinstvo,	nik po vsi moči sijajno, pa tudi mi Slovenci praznujemo
M. Ilovra.
Prem
sept
to 2001etnico s hvaležnim srcem, ker toliko, kakor naše
Dne 26. avgusta t. 1. popoludne in sosedne hrvatske dežele, ni imela trpeti pred silo predaval je g. Ernest Kramer v zagorski šoli na No- Turkov nobena druga dežela. Zato se pa tudi z globo-tranjskem: a) o živinoreji, b) o gnoji in c) o sadjereji. čine srca pridružujemo današnjim sijajnim slavnostim
Celi govor trajal je eno uro-, njegov zapopadek bil je	in zahvalni pesmi, katera se prepeva v naših cerkvah,
na kratko tak-le: Razmere na Pivki res niso na vse	— (Mestni zbor ljubljanski) zboroval je včeraj pod
strani tako ugodne in pripravne, da bi se sè splošnim	predsedstvom župana P. Grassellia. Ta naznanja zboru
kmetijstvom gmotni stan dal izdatno zboljšati in tako po-	zahvalne telegrame, ki so došli od cesarskega dvora za
vzdigniti, kakor bi se to želelo in kar je drugod v tem	voščila ljubljanskega mesta odposlane ob priliki rojstva
in kar je drugod v tem
v
obziru tudi dosegljivo. Ali zavoljo tecra ne sme se se
o
princesinje Elizabete.
obupati. Tudi tukaj more se s krepko volj
Odbornik Mur nik poroča o
razumom še veliko zboljšati
?
ter
pravim prodaji licealnega poslopja in predlaga odgovor do de-
gledé splošnega kmetijstva izvesti in doseči
Prvi važni faktor umnega kmetijstva, katere
predno koristnega želnega odbora v tem smislu, da se pritrdi prodaji, ako
5
ho
se mestu povrne za pravice do sedaj vživane pri tem poslopji, 12.000 gold. Konečno sprejela so se pravila čemo danes ^nekoliko natančneje ogledati, je domača za mestno hranilnico obsegajoča 42 paragrafov.
(Sole v Ljubljani) razun seminiških, pričnejo se kakor so na pr. po Gorenjskem, kodar prihodnji ponedeljek dne 17. t. m. Vpisa vanje je zadnje
živinoreja. Čeravno niso tukaj za živinorejo vsi pogoji
godni
tako i
imajo obilo travnikov, senožeti, kakor tudi dobrih pla- dni tekočega tedna.
kih pašnikov, se dá vendar pri vsem tem tudi tukaj
še marsikaj koristnega in naprednega doseči
Za po
(Zborovanje
zbora kranjskega) prične
šteno živinorejo treba je pred vsem zadosti dobre
po
štene in redilne krme. Za pridelovanje te potreba je primernih in zadostnih zemljišč, travnikov, senožeti in
• i
njiv
»
a dalj
pa tudi umnega gospodarstva sè živinsko
krmo : sè senom, detelj
slamo. Vsem tem razmeram
pa tukajšnje okoliščine do sedaj še niso zadostovale in tudi še ne zadostujejo. Po eni strani se tudi ne pri-deljuje na Pivki zadosti dobre živinske krme, a po
drugi strani
se pa s taisto sploh slabo gospodari
Iz
se zopet prihodnji pondeljek, in to zdaj v dvorani re dutni, kakor poprej zmiraj.
v
(Cebelni somenj) pretekli pondeljek pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani bil je jako dobro obiskan in je bila cena za med v panjih nastavljena od 17 do 19 gold, za stari cent; méd v sodcih bil je še cenejši. Cena je visoka in bati se je, da v nekaj dneh pade. kakor smo to uže nekaj let skušali, prekupci na deželi naj se tedaj varujejo, da ne zabredejo v zgubo.
začetka krmljenja polaga se živini navadno preveč krme, da iz nje zjedi dela, ter se je na ta način prav veliko brez (skoraj vsakoršne) koristi vniči in poizgubi. takih slučajih mora pa navadno živina ali hudo stra dati ali se pa le sè samo suho, trdo in celo slamo krmi
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja.
_
Ta teden tudi Dunaj obhaja svoje
Drugi še hujši spodjedež v slabem gospodarstvu z ži- praznike. Slovesno poklada se vrhovni kamen pri zgradbi vinsko krmo je pa ne le tukaj na Pivki, nego v celem nove, velikanske in krasne mestne hiše, za katero se
postojnskem političnem okraji slaba navada, seno
v
je potrosilo veliko milijonov goldinarjev.
tej sveča-
Reko in Trst za slepo in nepomenljivo ceno voziti. Ono nosti vabljeni so baje župani vseh glavnih mest naše
seno , katero bi se domá umno porablj
lastniku go- države pa tudi glavnih mest tujih držav.
Tudi župan ljubljanski P. G ras seli i podal se je
f
tovo več stokrat obrestovalo, je na ta način popolno
zavrženo. (Opomba. Znani so mi ne ravno redki slučaji kakor slišimo, k tej slavnosti, iz pretekle pomladi, da so po tukajšnjih krajih taki slabi gospodarji sè senom, kateri so lansko leto ob času koliko, pa zeló skromno, ker se kolovodje dunajskih košnj<
2001etnico oproščenja pred Turki obhajajo tudi ne
seno stari stot po 50 kr. drugim strankam pro- mestnih očetov bojé, da bi del slave ne zadel tudi dru
>
na pomlad morda ravno tisto senó pa po
gld
zih nenemških in pa krščanskih junakov , kateri
stot od njih zopet nazaj kupovali. Pri vsem tem mo- so v resnici rešili nemški Dunaj.
rala jim je pa uboga živinica skoz celo zimo hudo stra
dati in se večinoma
vati.
temveč tudi tiran
sè samo pičlo slamo zadovolj
To se pravi biti svoji živinici ne gospodar
Pis. )
Čudo ni prav nobeno
, nego da pri
takih okoliščinah živinoreja ne daje onega dobička in
Iz Laksenburga dohajajo neprenehoma dobra poročila , in ker je po preteklih osmih dneh nadvojvo-dica mati in hči pri najboljšem zdravji, ustavilo se je s pondeljkom počenši razglašanje zdravniških poročil.
Dne 9. t. m. dospel je na Dunaj španjski kralj
onih dohodkov tukajšnjim živinorejcem, kakoršnega bi Alfons, na kolodvoru pričakovali so ga poslanik pri modrem in pametno-umnem uporabljevanji uže sedaj španjski, vsi nadvojvode, cesarjevič in cesar, po srčnem pridelovane krme lahko in tudi gotovo dajala. Ravno v
pozdravu vseh odpeljala sta se cesar in kralj na ce tem slučaji je po teh krajih sploh še prav veliko škod- sarjev dvor, kjer bode stanoval kralj kot gost ce-ljivih
se skoraj popolnem in v svojo lastno korist gledé pra
k	~ J w r ~	" * * ^	i ^	W	v*. T v/A j	MUUíllU v {JUL XV JL CIJIJ rvv/t/	\J O U
napačnih in pogubonosnih razvad, katere naj bi sarjev. Samo po sebi se razume, da kralja povsod
vega napredka racijonalno odpravile
(Dalj
prih.)
Ljubljane. (Dvestoletnica oproščenja Dunaja)
odlikujejo z največo pozornostjo; cesar ga spremlja k vojaškim vajam, na lov, in ravno te dni podasta se
vojaškim vajam na Moravsko, tega obiskovanja ugiblje se verjetno, da se namerava
političnem pomenu
krščanstva sploh pred nasilstvom Turkov praznuje se za gotove slučaje tudi Španjska pridružiti nemško-a\
danes po vsej naši državi v nekaterih krajih bolj , v nekaterih manj slovesno. Dunaj sam praznuje ta praz
strijski zvezi.
Prav tisti vspeh, čuje se, da je imelo obiskanje
nik menda zato, ker je v prvi vrsti praznik krščanstva, kralja rumunskega in tamošnjega ministra Bratjano-a ;
300
gotove slu Pretekli te
zagotovlja se, da so popolnem poravnane vse razprtije med Rumunsko in Avstrijo in da je prva čaje pristopila zvezi Avstrijsko-Nemški.
den ponovil se je tukaj požar pri zalogah lesa in drv
proti Nussdorfu ob kanalu donavskem in zopet bilo je precéj škode. Pa še v nedeljo skušal je nekdo zažgati
sklado starega lesa v Leopoldovem predmestji pri taborski mitnici.
električno razstavo prihaja zmiraj še precéj obiskovalcev, pri večerni predstavi zadnjo nedeljo bilo jih
je nad 8000. Zdaj so tudi napravili in spustili v kanal ladijo, katero namestu para goni elektrika
z bajoneti, več ljudi bilo je zaprtih. Vriš ponovil se je
še tu in tam na večer v petek
kalil
pa drugače se mir ni
Mestni zastop in deželni poslanci prizadevali
so
si po vsi moči, ljudstvo pregovoriti, da naj miruje in
ne škoduj
razsajanjem pravici in bodočnosti Hrvatske
tudi časniki svarili so v enakem smislu	__
to ni posrečilo, posebno zato ne, ker s ta* bila soboto
7
pa po vsem se
nedeljo dva praznika
Ponovili so se tedaj vkljub pri
Iz Prage
dubicah brata V ever k hadlo
Preteklo soboto slavila sta
Par
zadevanju hrvatskih rodoljubov blizo enaki neredi oba praznika, pobilo se je pri tej priliki nekaterim judom precej oken baje zato, ker se je trosila govorica, da bi se bilo izustilo, da se mora vsak drug Hrvat obesiti.
u
J
katera sta iznašla oralo ,;ru
sam
Od pondeljka naprej pa je v Zagrebu
Govornik pri slavnosti bil je dr. Rieg__ ki je bil navdušeno sprejet in slavljen kot skušen
der in občeljubljen vodja češkega naroda, to toliko bolj
*
mo
in ne dvomimo ostane mirno
mir nekalj
da s prizadevanjem vseh domoljubov Hrvatski rodoljubi so z nami vred pre-
in zato
ker ga dr
Gregr
znani bledoličen Mladočeh
koli moč, v svojih „Nar. Listyh" napada zavrnil je v govoru svojem tudi te napade
pričani, da se to vprašanje ne dá rešiti s silo.
bi bilo vsako daljno ustavljanje njihovo samo'morno7n
Dr. Rieger
le Hrvatski pogubno početje
ogerskih krogov glasovi, na priliko
Vsaj se čujejo tudi iz
Hrvaška
General Ram ber g je kot kralj
Pavla
Somsiča do volilcev
pisanje poslanca
komisar za vso Hrvaško težaven svoj posel nastopil dne t. m. opoldne. Grof Pejačevič, bivši ban, izročil mu je vse, in uradi, ki so se ravno prej poslovili od bana, predstavljali so se potem generalu Rambergu Ta izdal je potem oklic, v katerem naznanja
ogerski krogi hrepe
kateri pričajo , da tudi
vsem nepotrebni razpor s Hrvatsko
po prijazni poti poravnati po
„ , prevzeti
svoj posel, v Hrvatski zopet vpeljati mir in na prejšnje mesto zopet spraviti državne grbe z magjarskimi na
pisi, '
sednik T
ličnih rodoljubov hrvatskih grofa Pejačeviča, Šrom
Ministerski pred
povabil je uže tudi v pogovor nekaj od
med njimi bivše
bana
sednika Krestič
uivo^a« uaut
in deželnega zbora pred
pa zadnja dva sta mu baj
ter izreka pričakovanje, da ga vsi miroljubni
sala, da jima ni mogoč nikakoršen korak, dokler postavni grbi še obešeni.
5 odpi
so ne
vatje podpirajo ali mu vsaj ne nasprotujejo pri tem delu. — Dne 7. opoldne podal se je oddelek lovcev z godbo k poslopju finančnega vodstva v Gunduličeve
z ma-
opisom brez ovir; ravno tako tudi pri oddelku urada v gornjem mestu v tistem času. Ko
se je po mestu izvedela ta novica, začelo je gosteje postajati na ulicah, posebno ulica Gunduličeva in proti
ulice in tam obešen je bil vnovič grb ogerski
gjarsko-hrvatskim
Po deželi pa je bilo zadnje dni več prask in žan
zadnja poročila tr
mirno, , pa
mir
darji so vstřelili nekoliko kmetov, dijo, da je v Zagorji ob štajarski meji zopet Tam je tudi naš ljubljanski pešpolk baron Kuh^ kakor čujemo, nimajo resnega posla, ker je povsod
kamor pridejo, in ker se z ljudmi lahko razgovarjajo
jih ima ljudstvo tudi rado in gotovo je, da bodo v teh krogih z lepo besedo mnogo več opravili, kakor drugi
T
7
f
večeru metalo je'nekaj mladih ljudi kamenje proti ta- drugod ^ silo — Upamo, da v prihodnji številki prine
bi a m
m pri tej priliki ubilo se je nekaj oken
Ljud
semo s Hrvatske še ugodnejša poročila
stvo po cesti upilo je „živila Hrvatska" , vojaki pa so prišli iz hiše finančnega vodstva in so odpodili množico
Egipt
Od 10. do 11. t
m
v Aleksandriji 5 oseb, v drugem Egiptu pa 87
umrlo je za kolero
Zahvala
cesarjeva.
v
Njegovo ces. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo Njega ekscelenci gospodu ministerskému pred
sedniku premilostivo poslati naslednje Naj
Ljubi grof Taaffe
ročno pismo
v
dragemu
Kakor vsi Moje hiše tikajoči se veseli dogodki, napolnil je tudi cesarjevicu nasledniku
sinu Mojemu

od
nebes
živim
podeljeni
dar
h cere srca zvestih
sočutjem
v T IVtl lltiKJlv * L ! 1 11\ L L «
narodov Mojih z veseljem in
Mnogoštevilne patrioticne in lojalne izjave deželnih zastopov
občin
sebno pa tudi obilne ustanove in drugi dobrodelni
v •
cini
drugih korporacij
^«tv^vr, vuvill, U.lUglll JS.UIJJU1UC1J, pO
katerim povod je bil navedeni dogodek
cas
-------- --------- ------vmi , ^Ul^llU jJV^VVJLL JC Mil 11 Čl V CtltJlll ILOgOtieK.
pričali so Mi v največje zadostilo Moje, da se ljubezen in zvesta udanost, katero Jaz in Cesarica vsak
nahajava v taki srcé povzdigujoči meri, skazuje tudi Mojima otrokoma cesarjevicu nasledniku m cesarj evičini.
•	m	«	__
cesarjevičevo in cesarjevicino presrčno
ginenim srcem izrekam za to Svojo
cesaricmo
zahvalo ter Yam naročam
Na Dunaji
7
da to takoj vsestransko razglasite septembra 1883.
Franc Jožef
s
r
u
Po visokem naročilu gospoda ministerskega predsednika radostno razglašam to Najvišje ročno
Lj ubij
11. septembra 1883
pismo
\
. kr. deželni predsednik
Andrej baron Winkler
s
r
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani