itev. 224.
v rraui, v $00010 n. avgusta 1915.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška A si Stega št. I. nnd">tr. — Vsi ccpisi naj se pošiljajo uredništvu ?*«;ta. Neirankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se r.e vračajo, fzdajp.telj in odgovorni trednik Štefan Godina. Lastnik fconsorcIJ lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z cir c jenirn poroštvom v Trstu, ulica Ev. Frančiška Asiškega št. 21 Telefon iredništva in uprave ?tev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za pol leta.................12.—
ca tri mesece......................6.—
za. nedeljsko izdajo za celo leto . •>•«•*. 5.20 za pol leta............ . • . . . 2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek s« nahajata v ulici Sv. Franči&a Asiikcga št 20. — Poštnohranilničoi račun št 841.652.
in m
Napodi Italijanov na primorski fronti odbiti
Uspešna akcija naših letal na Pelagruža. - nov napad nemških zrakoplovov na ansieško odoi.
Odbiti francoski napadi v Arfionlh. - MeJtfarlenje četverosporazoma na Balkanu. - Skupna nota Srbili, Griki in Bolgarski.
I dvstnlsko-italiianskgaa Vm
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. avgusta 1915, opoldne.
Na primorski fronti je izvršil sovražnik včeraj in v pretekli noči zopet več pribli-ževalnih poizkusov, ki pa so bili odbiti že po ognju naše artiljerije.
Na koroškem mejnem ozemlju je položaj neizpremenjen.
Na tirolski meji so se vršili boji iužno Schluderbacha. Sovražni napad je bil tudi tu zaman. Branitelji so obdržali vse svoje postojanke. Umikajoče se Italifene je obstreljevala lastna artiljerija.
V dolini Adiže ie ede.i naših oklopnih vlakov pregnal sovražne straže iz krajev Serravalle In Chizzola.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Dogodki ii a morju. — Naš podmorski čoln »XII« se ri več vrnil s križarjenja v severni Adriji. Glasom italijanskega uradnega poročna je bil potopile« z vso posadko.
Dne 10. avgusta opoldne je bi! v Trža-
1 Najrajši bi bii skočil iz zavetja in se zakril kam drugam. Toda ta bi bila lepa! Jaz naj bi se rešil, toda kaj pa moštvo! Lep predpostavljenem ki bi pustil svoje j moštvo na cedilu. Torej ne z mesta!
Toda prihajalo je vedno huje in vedno bliže. Nevarno je ostati, še nevarneje pa se pokazati in se umekniti. Morda bi pa vendar šlo, če bi se plazili po vseh štirih, kajtfidrugače ne ostane nihče živ.
Poizkusimo! Najprej moštvo, potem pa še sebe na varno.
lakoj sem dal povelja:
—	i>ug za drugim, kolikor mogoče krito« v biižnjo dolinico, razdalja 30 korakov druc: od drugega.
Dolinica je bila oddaljena kakih 40 korakov.
Že je zcpef tulilo proti nam. — — Takoj sta skočila naenkrat dva moža iz kritja proti dolinici, toda že pri tretjem skoku je treščilo ravno pred njima v zemljo. Mene in nadporočnika je vrglo ob neki zid, pripravljen za kritje. Zašumelo mi je v ušesih in začutil sem, da pada nekaj kraj mene in name. Vsenaokoli stok in krik:
—	Aiuto! Aiuto!
Stresel sem se. Po roki mi je nekaj te-\Io. Potipal sem z roko, a bila je le prst,
škem zalivu uničen z mino en sovražni a za ušesom je bila majhna praska.
podvodnik. Od posadke nI bilo nikogar mogoče rešiti.
Istega in naslednjega dne so naša pomorska letala cbnietafa z bombami po sovražniku zasedeni otok Pdsgrirž in -»o ?ade!a večkrat svetfljnik, radijsko postajo, neko poslopje, nakopičeni materijal in obrambno moštvo. Zadet je bil en streljajoči top srednjega kalibra, ena strojna pu-Bka demontirana in en vlačilec potopljen.
Letala so se vrni1 a nepoškodovana kljub srditemu obstrelievjnju.
B rodov no poveljstvo.
Smrt junaškega poveljnika.
DUNAJ, 13. (Kor.) Zdi se. da je s potopljenim podvodnikom U XII., kakor poroča \Vilchelmova Korespondenca, na-Sel smrt tudi junaški poveljnik, poročnik linijske ladje, Lerch, ki je, kakor znano, decembra meseca torpedira! in potopil francosko admiralsko ladjo Courbet*.
Z dobertiobske planote.
Izviren dopis »Edinostih.
(Nadaljevanje).
Drugi dan smo zopet ob belem dnevu in tieopaženo nadaljevali svojo pot. Orana-te in šrapneli so nam bučali in žvižgali n«d glavami, a nismo se zmenili zanje, ker niso bili niti namenjeni nam. Takoj smo zasedli neko gričevje in .se zakopali, ker so nam začele žvižgati puškine krog-Ije mimo ušes. Potem pa nas je toča in ploha zapodila pred neko zapuščeno konjsko stajo. Ker nam je bilo nemogoče, da bi se še dalje bližali sovražniku tieopaženo, smo zopet počakali temne noči. ko smo potem med tuljenjem in žvižganjem najraznovrstnejših k rogelj srečno ušli tudi opazovanju z žarometi. Prišli smo posreči, brez velikih izgub, skrivaje se kakor tatovi, do prve rezerve in se tam zakopali v rojni črti.
Mislili smo, da smo dospeli tjakaj res popolnoma neopaženo. toda oko potuhnjenega nas je ponoči opazilo z neba, — t zrakoplova.
Takoj, ko se je porodilo zlato jutro, sem pregledal še enkrat moštvo. Bilo je dobro skrito. Sam sem pa nato s slugo in ordonancem zlezel za neko obzidano skrivališče.
Komaj sem p<*kadil prvo cigareto, je že nekaj prižvižgalo proti nam. Ali je šrap-ael? Ne bojimo se ga.
Tresk!
Po ušesih mi je zašumelo. Orožen oblak črnega dima. skale padajo z neba in kosci, težki do enega kilograma frče o-krog nas.
Oranata je udarila komaj deset korakov od mene.
—	Hvala bogu. še sem zdrav! Vsi so Je živi!
Drug žvižg in tuljenje, kakor prvikrat.
—	No, sedaj gre pa prav na nas! — sem si mislil. — Zgodi se volja božja!
Tresk! — Padla je samo šest korakov od i^iS, a vendar še tudi sedaj ni bil nihče ranien po kamenju in železiu, ki je frčalo okoli nas.
Posebno prijetno ni to-Ie, — sem si nislil. — zlasti če bi se 5e nadaljevalo.
Pogledal sem okoli sebe in videl, da je nadporočnik še živ poleg mene. Bil je skoraj nezavesten, a rane ni imel nobene. Isti hip sem zagledal tudi enega onih dveh mož. ki sta prva skočila iz kritja, kako je skočil pokoncu in stekel nazaj. Imel je dvakrat zlomljeno levo reko. ki so mu jo še tisto noč potem odrezali pri rami. — Pogleda! sem še za drugim. Ležal je in spal že večno spanje; razbilo mu je obe koleni. Drugi se je plazil po tleh v velikih bolečinah. Velik kamen mu je padel na glavo. Otipa! sem ga z roko in ker ni bilo luknje, sem ga potolažil, da ni nič in da se lahko po bližnjem koruznem polju splazi v drugo skrivališče. Tja sein odrinil tudi jaz z ostalim moštvom, plazeč se po kolenih.
Posrečilo se nam je. da smo prišli neopaženo v drugo kritje.
Se nekaj časa so sovražne granate u-darjale v skalovje ter s treskom razmetavale kamenje in prst okoli sebe. Bile so pa vržene prekratko, kajti bili smo že oddaljeni kakih sto korakov. Nad nami, o-krog nas, in po vsej planoti pa so žvižgali in treskali šrapneli ter iskali svojih žrtev, toda skalovje, tako nevarno pri granatah, nudi našim vojakom izvrstno kritje proti šraonelom.
Lahi so s šrapneli obdelovali vse ozemlje rezerv, da bi te ne mogle priti na pomoč sprednjim rojem. Laška pehota se je namreč pripravljala na napad ter je že začela čvrsto streljati. Naši so se namreč prejšnji dan nekoliko umeknili, ker jim je sovražna artiljerija razdejala prva kritja, vsled česar so potem naši napravili zadaj popolnoma drugo provizorično obrambno črto.
Dobili smo povelje, naj vržemo sovražnika nazaj in zasedemo prvo obrambno črto in jo držimo.
Kakor hitro smo se začeli pomikati v rojnih vrstah proti obrambni črti, so nas zopet začeli obsipavati s šrapneli. Toda nihče se ni zmenil za to, kajti sovražni pešci so že prav hudo obdelavah naše sprednje črte. ki pa niso smele streljati, dokler se ni približal sovražnik do par sto korakov. Naši so bili dobro zakriti za zidom in laško streljanje jih ni niti ogrelo.
Tedaj pa so opazili Lahi. da se tudi mi bližamo na pomoč našim in začeli so strahovito vpiti, rjoveti in peklensko naglo streljati, da je bilo vse le en sam žvižg in krik. Morda so se tako izpodbujali. ali pa je bil to le izraz strahu. Vpili so kakor divjaki. a naprej se niso upali. Bilo jih ni videti veliko, a priplazili so se proti našim le precej spretno in tudi skrivali so se dobro.
Naenkrat je zadonelo med našimi povelje :
— Ogenj!
Kakor blisk je šlo to povelje po naših vrstah in že so tudi počili prvi naši streli, brez krika, brez vpitja, brez hrupa in šuma. Vsakdo strelja zase, mirno, premišljeno.
Naenkrat je* videti, kako vstajajo Italijani in kriče tečejo nazaj; tam drugi pa se zopet zvračajo. Nastal je nered. Ne u-pajo se več naprej. Naši se pa ne morejo več zadrževati. Posamezniki že vsta-
oda pošast zopet tuli proti nam, vragtjajo in skokoma dero proti sovražniku, ; > vzemi. Samo da ne udari med nml — drugi M pa po vseh Štirih plazijo proti
\ darila ie granata, a za narni!	J njem*.
Pričenjajo se grozni prizori.
Vse vstaja — narob« svet — napadenec gre naprej, napadalec se pa umika.
Strahovito so pokale puške, šrapneli so prasketali in vmes pa -so grmeli naši topjvi in kosili bežečega sovražnika. — Vmes pa se je slišalo stokanje in zdihova-nje ranjencev, ki so klicali na pomoč. Bil je strašen pogled. Tu je tekel eden iskat pomoči, tam so nesli drugega, tretjega so obvezovali, četrti se je zvijal v bolečinah. peti ie krčevito grabil prst z rokami in ril z glavo v zemljo. Šesti je bil že trd, kajti imel je le kapljo krvi na čelu.
Tedaj pa so že vstali vsi naši in se z groznim krikom vrgli na sovražnika. Pričel se je ljut boj moža profi možu, pravo mesarsko klanje. Sovražnik: je kmalu začel popuščati in mestoma se je že obrnil in brusil pete proti svojemu taboru. Marsikoga pa je že medpotoma dohitela smrt Kakor bi mignil, ni bilo v naših postojankah nobenega sovražnika več.
Streljanje ie močno ponehalo, Ie tupa-tam je še kdo sprožil za posameznimi za ostalimi bežečimi sovražniki. Tedaj je bilo šele mogoče pregledati uspeh našega dela.
Grozota!
Kupi mrllčev, vpitje ranjencev, kličo-čih na pomoč, tu zdihovanje v poslednjih živlfenjskln trenutkih, tam rjovenje zapu-ščajočih to solzno dolino.
Pred najhujšim vrvežem sem opazil, kako sta dva italijanska vojaka našega zaostalega moža, ki je ležal na tleh, zba-dala z bajoneti in mesarila na nečloveški način. Toda zasluženi kazni nista ušla. Še preden sta bila sita krvi, sta se zgrudila oba na mestu, zadeta v glavo od naših krogelj.
Nastala je par sekund tišina. Z enim pogledom sem pregledal našo prvo, zapuščeno postojanko. Vse razdejano in posuto z granatami. »
Pa tudf zaradi smradu ni bilo mogoče ostati tam. Z drugim pogledom pa sein se ozrl tja doli v lei>o furlansko nižino, na sovražne postojanke.
Ni preteklo pol minute, pa so že zopet začele padati granate v naše postoianke.
V sredini je bil kos navadnega kraškega zidu. na desni skale, na levi pa na prostem v naglici izkopane jamice. A bil je »zid«, skozi katerega ni mogel in tudi ne more sovražnik. Nekako v sredini tega zidu je majhna kraška dolinica. V tej je bila skrita glavna moč našega oddelka, Drugo pa je blio jako dobro skrito za zidom, oziroma skalami in drugimi kritji.
Naš oddelek je takoj zopet neopaženo splezal v razdejane, zapuščene sprednje zakope. Takoj so začeli snežiti. Mrtve so nosili ven, popravljali so strelnice, na-pravljali nova kritja itd. Seveda je bilo to mogoče le ponoči in še to samo v presledkih. v katerih niso sovražni žarometi razsvetljevali našega torišča. Ob treh zjutraj pa so sovražne patrulje opazile to delo in kmalu se je zopet pričelo grmenje laških topov. Začeli so postojanko zopet obstreljevati z granatami in šrapneli. Naši pa so vztrajali kot kameniti stebri. Napadli so potem zopet pešci, a so uvideli. da smo še mi tam. Vrnili so se in zopet je začelo strahovito grmeti.
(Dalje prihodnjič*.
jOttt fe Jbt sestreljen.
Izvirno poročilo > Edinosti«.
Pula. 9. avgusta 1915. * "Dva meseca sta minila, odkar je preletel naše vojno pristanišče italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«, ki pa ga je pri reškem pristanišču pokončalo naše letalo L 48. V tem Času se ni prikazalo nobeno sovražno letalo ali zrakoplov nad na-fiim prfstani|£ei#, Ppe 5. t, m. ob 11.30 v noci pa je foptf poizkusite taka sovražna pošast prefean prl^taifllče.
Vse tiho In flflrno je Jjllo v pristanišču, le tupatam luč, samo £a temno noč,
te zablistala zelenka^ ititelc, i/i zopet izginila v
Lepa noč je bila! Blestele so zvezde in nebo je bilo le tupatam pokrito z majhnimi oblaki.
Pred polnočjo je začelo postajati na ladji vse nekam bolj živahneje in nato sem se prebudil ter vprašal, kaj se godi. Odgovor je bil:	t
— Italijanski zrakoplov y bližini!
Ko sem slišal to besedo, sem bil v par trenutkih na krovu, in opazoval sem od neke strani žaromet, ki je s svojim močnim žarom blisketal v ozračju in parkrat premenjal smer, da najde zrakoplov.
Proti jugozahodu v ozračju se je prikazalo grozno podolgovato telo, in kmalu je neštevilo žarometov blestelo v ono smer. Toda ni trajalo dolgo, in zagrmel je peklenski pok, njemu pa }e sledil drug za drugim ...
Sikalo in bobnelo je v ozračju, kakor da bi se podiralo nebo. Pod in nad zrakoplovom so se bliskali in razletavali šrapneli. Zrakoplov pa je v polnem ognju naših topov še vedno drvel proti pristanišču. Tedaj pa se je zabliskalo tik zadnjega konca zrakoplova — strel je dosegel cilj.
Na vseh ladjah in postojankah je zaoril močan klic »hura!«, ki Je odmeval vsepovsod, zrakoplov pa se je nekam čudno zaobrnil. Topovi so Še srditejše streljali. Zrakoplov je zapustil smer in se takoj o-brnil proti Jugozahodu. Klic »hura!« je postajal vedno močnejši, ker smo opazovali, da smo ga ugnali, da pada... Kako divna je bila ta slika!
Mesec je ravno vstajal, menda radoveden, kaj se godi tu v ozračju nad prijaznim našim pristaniščem.
Topovi so prenehali s svojim peklenskim, spevom, žarometi pa so spremljali zrakoplov še vedno, ki se je vedno in vedno v ozračju obračal ter vedno hitreje padal za hribom in končno izginil v par minutah. Tam so ga že čakale torpe-dovke in takoj ujele posadko.
Drugi dan, ko so pripeljali zrakoplov v pristanišče, sem opazoval to velikansko pošast, in zdelo se mi je, da nI zrakoplov, ampak cel hrft.
Ako ima našega morja in naše zemlje lačna Italija še mnogo takih zrakoplovov, naj jih le pošlje y Pulo, da tudi tako spozna, kaj je avstro-ogrska vojna mornarica!
Takšnega dogodka, kakor je bil ta, ni v tej svetovni vojni videl še svet.
Rdeče-belo-rdeča zastava |e in bo vedno zmagovala!
Josip Mekina.
Z nvstrijsko-ruktta tojBia.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. avgusta 1916, opoldne.
V vzhodni Galiciji in v ozemlju Vladl-mirja Woiynskega je položaj neizpreme-njen.
Zapadno Buga so naše armade nadaljevale z zasledovanjem korak za korakom umikajočega se sovražnika.
Avstrijske čete, ki prodirajo severno dolnjega Wieprza, so orispele do Radzy-na. Naši zavezniki se bližajo Wloda\vi
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Ujetnikom v Rusiji prepovedano sprejemanje In oopoiiUanJe Pisem.
DUNAJ, 13. (Kor.) Kakor je bilo konstatirano uradno, ruska vlada v Rusiji se nahajajočim ujetnikom ne dovoli več sprejemanja ali odpošiljanja pisem. Pri obojestranski korespondenci z vojnimi ujetniki se ie treba torej posluževati od sedaj naprej le odprtih poštnih kart.
Položaj na nskem boJIKu.
»Tagespost« objavlja sledeča vojaška razmotrivanja o položaju na ruskih bojiščih:
Okrog ruskih armad se spenja mogočen ognjen obroč. Konca gigantskih operacij, v katere imamo le sfcab vpogled, še ni mogoče predvideti, ker ne ve nihče, kaj nameravajo zvezna armadna vodstva. Le eno domnevamo, da hite namreč avstrijske in nemške armade koncentrično v ozemlje okoli Bresta - Litowskega, kjer le nameraval ruski generalissimus Izvršiti regrupacijo svojih glavnih sil. Kot desno krilo zveznih armad je 11. armada fMackensen) prekoračila linijo Uhrusk-Qstrow v severni smeri, potem ko se je losednij armadi (nadvojvoda Jožef Fer-dmandjTposrečilp. prebiti ru§ke postojanke ob TysmienicL 11, armada je pekaka
os, okoli katere se gibljejo ostale armade; njena naloga se krije deloma z ono, ki je bila poverjena *B6hm - Ermolliju in nemški južni armadi.
Prava zasledovalna armada obstoja iz armade nadvojvode Jožefa, skupine K6-vos, Woyrschove armade in armade princa Leopolda bavarskega. Četrta armada (nadvojvoda Jožef Ferdinand) je dobila po zmagi pri Lubartovvu ukaz, da forcira močvirnate nižine Tvsmienlce in Bistrice, ki ga ie tudi izvršila. Prispela je v Radzyn in ogroža umikanje Rusov pred enajsto armado, tako da so Rusi morali popolnoma opustiti obrambo Tys-mienice. .
Osvojitelj Ivangoroda, general Kovos. je prispel že v Lukow in zasedel važno železniško križišče Luck. Njegovo energično prodiranje je olajšalo Woyrschovi armadi prekoračenje Muchawke, ki teče tik zapadno Siedlc.
Severno železnice Varšava - Siedlcc se je armada princa Leopolda bavarskega na naglem prodiranju približala železnici Siedlce - Malkim od Bugii, ki jo prekorači najbrže že v najkrajšem času.
Nemška skupina ob Narewu, namreč armadi Galhvitza in Scholtza, prodira proti železnici Bjeloštok - Malkin, Desno krilo Galhvitza je že predvčerajšnjem prodrlo preko Malkina na južni breg Buga, kjer se je združilo z armado princa
Leopolda bavarskega. Nadaljnemu prodiranju narewske skupine, so na potu močvirnata ozemlja Nureca in gornjega Na-rewa, ki jih bo sovražnik gotovo izrabil za trdovraten odpor.
Levo krilo Scholtzove armade je Še daleč zadaj; posrečilo se mu fe sicer za-" vzeti predmostje Wizne, toda OsOvjec se še upira in ovira popolni razvoj krilne akcijfi proti ozemlju BjeJoŠtok - G rodno,;
Armadj. Eichhorna in Francoisa se bojujete južno srednjega Njemena, armada generala Belowa je obstala pred Rigo; te čete bodo spočetka najbrže le indirektno udeležene pri glavnih operacijah, ki so naperjerie proti Brestu - Litowskemu.
Z nemUko-ruskego bojišča.
BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. avgusta 1915:
Vzhodno bojišče.
Napadalne čete proti Kovnu napredujejo. V oddelku Dawine so Rusi obnovili svoje brezuspešne napade.
Med Narewom in Bugom se prodiranj nadaljuje, čeprav pošilja sovražnik na to fronto vedno nove sile In je treba zlomiti njegov odpor od oddelka do oddelka>
Armada generala Scholtza je ujela včeraj 900 Rusov, uplenila 3 topove in 9 strojnih pušk.
Armada generala Gallwliza je od 10. avgusta naprej ujela .550 Rusoyt med njimi 18 oficirjev in uplenila 9 strojnih pušk in en pijonirski depot.
V velikih pohodih zasledujoče Čete so dosegle med boji ozemlje SokoIowa hi po zavzetju Siedlc, kar se je zgodilo včeraj, oddelek Liwleca.
Jugovzhodno bojišče.
Zvezne Čete generalfeldmar&ala Ma-1 ckensena so ha vsej fronti v polnem za- i sledovanju.
Pri prodiranju srečavajo nemški sprednji oddelki vedno vračajoče se poljsko prebivalstvo, ki je bilo odvedeno po Rusov, a- sedaj, ko seveda ne more več slediti naglo umikajočim se ruskim oddelkom, puščeno v največji bedi na cedilu.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusi evakuirajo Vilno.
BERLIN, 12. (Kor.) »Lokalanzeigen poroča iz Ženeve, da je glasom nekeg(i privatnega poročila iz Pariza, veliki kne| Nikolaj Nikolajevič, obvestil francosko' ai niadno vodstvo, da se je moral težkim j srcem odločiti za evakuiranje Vilne, ker ' je kljub junaškemu odporu na Kurskem in-LitavsKem, .obramba ruskih oddelkov' vsled pomanjkanja sredstev zaman. Evakuiranje Vilne se je pričelo začetkom' preteklega tedna.
Ruska duma.
KOPENHAGEN. 12. (Kor.) Kakor poroča »Ruskoje Slovo«, je združeni proračunsko - armadni odsek sklenil, da se pridoaeli vojnemu ministru državni poa-« tajnik za nabavljanje municije, ki mu bo stal ob strani odsek poslancev dume In državnega sveta.
KOPENHAGEN, 12. (Kor.) »Berlings^e Tidende« plšei Tiskovni urad v Petro*
Stran H
^EDBIOCT" itev* 224*
V Trstu, dne 14. avgusta 1915
gradti razširja poročilo, da se je vsled seje dume, ki se je vršila v soboto pri zaprtih vratih, razpoloženje poslancev izredno dvignilo. Zlasti izjava vojnega ministra ie učinkovala zelo pomirljivo. List pripominja k temu, da je včerajšnja seja popolnoma odstranila vsa nasprostva med strankami.
Odpotovanje ruskega finančnega ministra v tujino.
LONDON, 12. (Kor.) »Times« poročajo iz Petroerada; Finančni minister Bark odpotuje, kakor se domneva v kratkem, v tujino, da konrerira s finančnimi ministri zavezniki.
Z imim bolittL
BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan,
13. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
V Argonih smo odbili več napadov Francozov na utrdbo Martin, ki smo jo zavzeli zadnjič.
Pri Zeebriigge je bilo eno angleško povodno letalo sestreljeno, dve sovražni letali pa prisiljeni, da ste se spustili na zemljo.
Vrhovno armadno vodstvo.
PARIZ, 12. (Kor.) ^Petit Journal« poroča iz Dunkirchna? Okolica Diinklrchna ie bila v pondeljek obstreljevana po nemški težki artiljeriji. Skoda je neznatna.
Hov napoti nemških zrakoplovov na angleško obrežje.
BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. avgusta 1915:
Nemški mornariški zrakoplovi so izvršili v poči od 12. na 13. t. m. nov napad na angleško vzhodno obrežje in so metali z uspehom bombe na vojaške naprave v Harwichu. Vrnili so se nepoškodovani kljub močnemu streljanju z utrdb.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleške bgube.
LONDON, 13. (Kor.) Najnovejši seznam o izgubah izkazuje 31 oficirjev ln 396
mož.	_
najnovejših korakov četverozveze. Ministrski predsednik Radoslavov je ugodi, prošnji.
ATENE, 12. (Kor.) Ko Je javnost zvedela za načrt četverozveze, da naj se Ka-vala odstopi Bolgarski, ne da bi bila Grška zato povprašana, je nastalo v vsem prebivalstvu največje ogorčenje. V tukajšnjih diplomatičnih krogih prevladuje prepričanje, da se zadnji obupni poizkus en-tente, da pridobi zase Balkan, ne posreči, ker so bolgarski državniki prepričani o porazu entente.
Ogrski ministrski svet.
BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Danes se je vršila v ministrskem predsedstvu pod predsedstvom grofa Tisze seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi v Budimpešti se mudeči člani ogrskega kabineta.
Razglas.
Iz varnostnih ozirov ie strogo prepovedano vsake vrste ladjam, tudi ribiškim, voziti med valoiomoma št. 1 In št. 2 ter med valoloma št 2 in št. 3 v pristanišče Frana Josipa I.
Prekršitelji te prepovedi zapadejo zakoniti kazni.
Trst, 13. avgusta 1915.
C. kr. pristaniški kapitanat Za c. kr. primorskega nadzornika: Mitis 1. r.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega sta-
na se javlja:
Severno Ari Burnu je bil sovražnik dne 10. avgusta ob znatnih izgubah potisnjen za 500 m nazaj. Uplenili smo eno strofrio puško in 200 pušk.
Pri Ari Bumu je bil na levem krilu v noči od 9. na 10. t. m. osvojen nadaljnl del sovražnih strelskih jarkov.
V Saroškem zalivu je bila enj| sovražna križarka, ki je indirektno obstreljevala okolico Bulaira, od turških baterij večkrat zadeta in se je takoj oddaljila.
CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz glavnega sta-aa se javlja:
Na dardanelski fronti so bili 10. avgusta odbiti 4 napadi sovražnika In uplenjeni dve strojni puški.
Pri Seddil Bahru je bil sovražnik 10. avgusta odbit z izgubami. Dne 11. t. m. ie bila sovražna stotnlja, ko je skušala napasti del strelskega jarka na levem našem krilu, popolnoma uničena.
Skupna nota tetverosporazuma Grški, Srbiji In Bolgarski.
PARIZ, 12, (Kor.) Francoska vlada je poslala časopisju sledečo noto:
»Zvezne velesile Francija, Rusija, Anglija In Italija, so izročile vladam Grške, Srbije in Bolgarske kolektivna naznanila, da zasigurajo zaveznikom sodelova nje Bolgarske sporazumno z drugimi balkanskimi državami. Kolektivni korak je v zvezi z vprašanjem bolgarske vlade z dne 14. (unija na zaveznike glede ugodnosti, ki iih zamore pričakovati Bolgarska kot povračilo za dejansko sodel->-vanje.
Časopisje pričakuje z največjo napetostjo Izida pogajanj in meni, da je ta korak zadnja možnost za četverozvezo, da se doseže sporazum z balkanskimi državami in intervencija Bolgarske in Grške.
»Echo de Pariš« opozarja Se enkrat nujno Anglijo, da na| uveljavi svo| vpliv pri Japonski, in dela na sklep feponsko-ruske zveze.
SOFIJA, 12. (Kor.) Voditelji opozicijo-nalnih strank so vsak zase zaprosili mi nistrskega predsednika Radoslavova za razgovor, da se informirajo glede položaja na Balkanu, kakršen je postal vsled
Rozm politične vesti
Italija in Grška. ^Idea Nazionale« trdi. da je sporazum Italije z Grško nemožen, ker Grška da zahteva polovico Albanije z Valoiio, Dodekanez in večji del Male A-zije, ki mora za vsako ceno postati italijanski. Celo tudi pristaši Venizelosa da imajo tak program in le otročja pamet nekaterih italijanskih politikov da se more nadejati, da se po nastopu vlade po Veni-zelosu Grška pridruži sporazumu. Ta manija za grškim državnikom pri nekih italijanskih politikih da je postala prava norost. Končno svetuje list Italiji, naj prepreči intervencijo Grške in uresničenje njenih zahtev s tem. da Italija napade sama Turčijo, a da si da to akcijo dobro plačati!
Vojna in nevtralci. Italijanski senator in bivši minister Maggiormi Ferraris pri-občuje v listu »Stampa«« članek, poln trpkih očitanj na naslov nevtralcev. Najprej očita Ferraris četvornemu sporazumu, da ni dobro organiziran in da ne porablja prav svojih ogromnih pomožnih sredstev. Potovanje generala Porro v Pariz in sestanka v Calaisu in Nizzi, da so bili umestni, ali zakaj se n. pr. ne izrabi prijateljstvo Japonske? V Angiiji jc splošna vojna dolžnost — pripravljena, ali uvedena še ni. Ne na severu, ne na vzhodu ni še pridobljena niti ena nevtralna država. Ne le, da zavezniške flote niso nič dosegle v boiih, marveč niti to ni resnično, da je nemška trgovina oslabljena. Nemčija se more tudi sedaj, kakor poprej, še vedno preskrbljati. Morje jej ni popolnoma zaprto. Sploh je v vojni bistvena gospodarska stran. Vojna stane četvorni sporazum v tem prvem letu mesečno 5V2 milijard lir, aH 170 milijonov na dan. Angležki statistik Crammond je ocenil vojne izdatke sporazuma v prvem letu na 48, a one centralnih vlasti 37 milijard lir. Mej tem pa, ko se vojskujoče stranke osiromašujejo, so si nevtralci dobro uredili m vlečejo iz tega položaja o-gromnih dobičkov. Poljedelci, lastniki rudnikov, tovarnarji, bankirji in delavci dobivajo od tod velike koristi. Z vojno bogate vsi nevtralci, dočim bi se s sodelovanjem v vojni osiromašili. Ob tem spekuliranju nevtralcev je malo nade, da bi se pridružili. Zato da mora četvorni sporazum delati na to, da se ustanovi skupna financijelna organizacija v vojni. Mora se zavarovati pred nevarnostmi bodočega — miru!
PODLISTEK
Donite vesti.
„EDINOST" se od danes dalje v zgodnjih jutranjih urah ne bo več prodajala v tiskarni, temveč v toba-karni Frank, ulica Stadion št. 10, ki
je odprta že ob 5*30 zjutraj. To velja tudi za nedeije in praznike.
OREŠNICE.
Roman. Francoski »pisal Xavier de Montćpia
VIL
Smrt, pridi!
Komaj je gostilničar odšel iz sobe, ie Mignonne skočila iz postelje. *
Ni pa mislila na svojo sfabost, ki jej je ostala po bolezni. Kolena so se jej poši-bila in morala je zopet nazaj v posteljo.
Nočemo poizkušati slikanja vsega črnega. kar se je sedaj godilo v duši in srcu uboge deklice, kajti kdo bi mogel popisati boj med obupom in brezmočjo? Kdo bi mogel v besedah izraziti brezupnost in strahovite misli, ki so se podile po možganih ubogega dekleta in so jo mučile.
Vse nade, vse iluzije so jej splavale po vodi. Pričakovala ni ničesar vefi, upala in ničesar več, želela si ni ničesar več; Ie
umreti je hotela, in sicer kolikor mogoče hitro. Vse vezi, ki so jo vezale na življenje. so bile pretrgane nasilno; srce jej je počilo in v njem ni bilo več prostora za ljubezen, temveč samo za žalost in bridkost.
Vstala je bila z namenom, da bi si vzela življenje. Spomnila se je široke in globoke reke. ki teče skozi Pariz, in rekla si je. da bi v tej mokri postelji našla hitro smrt brez bolečin. Zato je skočila V/, postelje, da bi pohitela na obrežje Sene. Njena slabotnost pa je preprečila izvršitev tega strahovitega sklepa.
Mignonne si je mislila nato, da mora pač poskrbeti, da čim preje pridobi toliko moči, da si bo mogla potem vzeti življenje. Dala si je torej mirno streči in se je natančno ravnala po zdravnikovih predpisih.
Obvzel jo je oni strahoviti mir, ki vedno sledi energičnim in odločnim sklepom. Po preteku tTeh dni je mogla zapustiti posteljo in hoditi po sobi. Četrti dan se je oblekla m odšla z doma.'
1 »EDINOST« se odslej prodala v Ljubljani: na glavnem kolodvoru in v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Ćeš a rek, Šetemburgova ulica; D o-lenec, Prešernova ulica; Pir na t. Kolodvorska ulica št. 22.
Brežinski vodovod. Mestni fizikat poroča: Dasiravno so studenci BreSnski, ki preskrbujejo mesto z vodo, zavarovani proti onesnaženju ter so zbiralniki in vodovodna mreža z vsemi sredstvi zavarovani proti infiltraciji ter se voda vsak dan preiskuje kemično-b^kterijologično in so uspehi teh preisk^-nj bili doslej vedno neoporečni; je ven». ar občinska uprava z ozirora na sedanje azmere in zlasti z ozirom na morebitno, «^siravno oraj neverjetno okuženje, sklenila : terflizira -> e vode s klorom (od včeraj dalje), fta tako ^varuje zdravje meščanstva proti vse;n e^ntualnostim. Voda, pomešana z zelo majhno količino klora je popolnoma neškodljiva in se more piti čisto varno. Mestni magistrat priporoča prebivalstvu, naj uporablja za pitje samo Brezinko, ne pa vode iz vodnjakov in kapnic, če ni bila prej prevreta.
Čiščenje tržišč. Cesarski komisar je ukrenil vse potrebno, da se bodo tržišča in javne ulice z ozirom na javno zdravstvo čim večkrat škropile.. V ta namen se napravita dva nova vodnjaka in sicer na trgu ob Rdečem mostu pred Genelevo hišo in pa na trgu sv. Ivana, na prostoru, kjer stoji Verdijev spomenik, ki se iz estetičnih ozirov v kratkem odpravi.
Društvo tobakarnarjev v Trstu sklicuje za nedeljo, 15. t. m., ob 4 popoldne društveno zborovanje v prostorih Društva drž. uslužbencev v ulici Farneto št. 7, I. nadstr. Predmet zborovanju so razni sistemi in določbe glede nabave in prodaje tobaka v sedanjih izjemnih časih.
Srčne pozdrave pošiljajo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem na bojnem polju se nahajajoči: Bernetič Josip, Stok Iv., Koren Lazar, Koren Ivan, Umer Ivan iz Ma-rezig, Jerman Ivan, Glem 119, Baruca Ivan, Goniač Ivan, Pomjan, Kobec Anton S. M. M. Sp. 945 Trst. 1
Junaštvo — pod operacijskim nožem. V neki vojaški bolnišnici v Ljubljani so operirali nekega težko ranjenega hrvatskega vojaka. Operacija, ki je trajala pol ure, se je končala s tem, da je zdravnik potegnil vojaku iz stegna velik kos granate. Hrvatski junak je — kakor poroča „Slov. Narod" — pretrpel operacijo cisto rnirnŠ in je odšel iz operacijske sobe pojoč: Još, Hrvatska ni propala!
Mleko naj se prevreja. Mestni fizikat priporoča občinstvu, naj ne uživa neprevretega mleka in prav tako tudi ne smetane. Tako se najlažje izogne nevarnosti okuženja.
Več dela in — manj osobja. S temi besedami označuje glasilo čeških poštnih uradnikov sedanjo situacijo pri poštnih uradih. Poštni in brzojavni zavod mora oddajati osobje za službo pri četah, na bojišču rezervnemu brzojavu in končno še pomožni personal za cenzurske komisije in za popravljanje po sovražniku razdejanih črt. Vse to iznaša približno tretjina vsega osobja in toliko se zmanjšuje število moči pri pošti. Le službeni gorečnosti poštnih in brzojavnih uradnikov, presegajoči mejo dolžnosti, se je zahvaliti, da se vedno množeča se služba pri pošti in brzojavu, vendar-Ie opravlja in zmaguje. — Tako glasilo čeških poštnih uradnikov. Mi si dovoljujemo na podlagi mnenja nekaterih poštnih praktikov pripombo, da bi se kraj vseh teh zahtev sedanjega časa dala ta služba s primernimi uredbami vendar-Ie olajšati.
119-leten mož. Iz Norvegije, te klasične dežele stoletnih, poročajo o nekem še živečem možu. ki je dosegel lepo starost 119 let in velja kot najstarejši mož Norvegije. Ta mož je ribič Abel Efiassen. Rodil se je leta 1796. Bil je trikrat poročen. V tretjič je stopil pred oltar v starosti 96 let. Je še svež in zdrav in šele malo let sem mu treba pri čitanju naočnikov. Živel je pod vlado deveterih norveških kraljev.
Sladkor. — List čeških izdelovalcev sladkorja poroča, da moremo letos računati v obeh- državnih polovicah na 1 milijon ton novega sladkorja. Ljudje, ki so hoteli zadnji čas nakupiti velike zaloge sladkorja — češ, da zmanjka — so lahko torej popolnoma pomirjeni.
Izgubila se le slika vojaka. Prijazni najditelj naj jo blagovoli oddati v toba-karni ulica Orologio št. 4.
Zadet, oziroma omojen od strele. Predvčerajšnjim pop. okoli petih, ko je na vso moč lilo z neba in obenem bliskalo, grme-
lo in treskalo, se je 65Ietni poljedelec Ant. Drošič, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji v hiši št. 99, nahajal v Zavijah. Da se vsaj nekoliko obvaruje pred groznim nalivom, se je mož stisnil pod neko drevo. Ali glej, že kakih 5 minut ro-tem je treščilo ravno v ono drevo in in^ je obležal na tleh, kakor mrtev Ker je kmalu potem prenehalo deževati, so b:!i kmalu tam blizu ljudje, ki so o dogodku obvestili redarstveno stražnico pri Sv. Jakobu, odkoder so telefonirali zdravniški postaji za zdravniško pomoč. Med tem ^o pa Drošiča odnesli na njegovo stanovanje. Zdravnik, ki je kmalu nato prišel k njemu, je konstatiral, da je bil mož skopaj pc vsem životu, vendar pa le površno osmojen in da so mu udje otrpli. Vendar pa ne bo hudega.
Samomorilni poizkus. Včeraj popoldne okoli petih je ves upehati prihitei na zdravniško postajo komaj 161eten dečko, ki je s solzami v očeh prosil zdravnika, naj bi pohitel na pomoč njegovi materi 501etni Idi Rossovi,. stanujoči v zgornji Čarboli št. 1. Dečko je zdravniku povedal, da si je njegova mati s samomorilnim namenom porezala roke za pestmi in noge za gležnji. Zdravnik se ie z dečkom vred takoj odpeljal na dečkovo stanovanje in tam je našel pred hišo in v hiši celo gnječo ljudi, ki so se zgražali nad dogod kom: v sobi je pa na postelji, ki je bila vsa premočena od krvi, ležala nesrečna ženica. Ob svojem prihodu jo je zdravnik našel grozno oslabelo vsled krvotoka. Povil ji je v naglici rane in jo dal nato nemudoma prepeljati v mestnQ bolnišnico. kjer so je sprejeli v IV. kirurgični oddelek. V kolikor smo zvedeli, je nesrečna žena storila ta korak vsled obupnih družinskih razmer.
Zopet se je pojavil pes. Ker so psi dva dni počivali, jih je prvi dan nadomestila mačka, a drugi dan je to nalogo prevzel osel. Včeraj je pa zopet nastopil pravi pravcati pes ter ugriznil v desno roko pod laktom llletnega Jo>ipa Valentiča. ki stanuje na Vrdeli št. 1065. Dečko ie moral na zdravniško postajo, da mu ie zdravnik izžgal rano.
Umrli »o. Prijavljeni dne 13. t m. na mestnem fizikatu: Fantona Terezija, 74 let, ul. di Riborgo št. 11; Gulič Zordon, 7 let, ul. dei Capuano št. 12; Milonovič Antonija, ul. Fabio Savero; Germek Alojzij, 26 let, ul. dei Saltuari št. 3; Tnrel Sergej, 6 mes., ul. A. Volta št. 2. — V mestni bolnišnici dne 13. t. m.: Balloni Peter, 60 let: Fink Anton. 45 let; Michelluzzi Karel, 45 let; Pierpaolo Romu!, 46 let; Spilier Karlina, 34 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 13. t. m.: Gaiiis Josip, 44 let; Mračič Rihard, 2 leti.

f>?33š»e se pocžst&j e> naslednjih osebah :
Družina Pavla Kristaliča. žena in 4 otroci, iz Mcdane rri Krmiiin. (vprašnift Pavel Krlstanfuč, korporaL	vojna pošta iiJS).
F »rutina Stefjn i Hre^vetlc*. Vrh pri Kanalu i-:
4,	(vpra3u}e Frančiška Br^zavšJek, Prose!: . Sfili^oj' Jo/.efa, roj. Gašpsrm iz B irbane pri
Fojani v Brdih št. 14, i^če svojega očeta Mihaela Gašparina iz-Ncblega št. 11, ki se je že oglasil v „Ediaosti*, pa ni objavil svojega natančnega naslova. Pi$e naj na naslov h;ere, ki se nahaju v Klein-Stolilu pri Romerstadtu na iloravskem, skupno s svojim bratom Alojzijem Gašparinom.
Alojzija Drnavšček 7. družino, Vrtača-ZapotoV, pošta Kanal ; vprašuje Ignac I »mavšček, Celovec, splošna bolnišnica, paviljon XI, Koroško (TClagen-fm-t, Al'gemeines Kranker.haus, Pavillon XI )
Miillev Ignac, kerporal pešpolka 97.) :t. marškemp. se ni oglas.1 več od 1. februa.ja t. L Bil jc n:i severnem boj;šču. Ako kdo ve kaj o Djeni, naj sporoči njegovi materi, vdovi Miiller, Tr.-t, Campo
5.	Giacomo o, III.
Na stopnjicah je srečala gostilničarja.
—	No, saj ste že zopet pokoncu, — jej je«dejal: — kakor se vidi, ste že skoraj ozdravela.
—	Da, — je odgovorila Mignonne, — boljše mi je, veliko boljše....
—	Kmalu okrevate popolnoma.
—	Da, kmalu____— je pošepetala
—	V ostalem pa upam. da Še ostanete
pri meni?____kakor veste, je vaša soba
in hrana plačana za en mesec naprej----
izročiti vam moram tudi še dvesto frankov ____
—	Vem____hvala vam.
—	Samo ne ostanite predolgo zunaj, drugače zopet lahko obolite.
—	O, le ne skrbite, gotovo ne obolim več, — mu je odgovorila Mignonne!
Ko je prišla Mignonne na ulico, je krenila na ono stran, kier je, kolikor se je spominjala, vodila pot protf Seni. Povpraševati po poti se ni upala, kajti zdelo se jej ie, da bi vuk, kl bi ga povprašala, spoznal tako), da namerava skočiti v vodo.
Carovi.
Darovi, došli cesarskemu komisarju: Ivan Springer K 100. v korist skladu za brezposelne. V znak veselja nad padcem Varšave so darovali v korist vojakom na južnem bojišču in za vdove in sirote padlih v vojni občinski stražniki: Mihael Cink K 2, Valentin Czer\vinski K 2, Kari Cociancich K K Kari Pittino K 2, Ivan Rittossa K 2. Viktor Seiiert K 2, Peter Jurza K 2, Ivan Sanzin K 2. .lust Longli! K 2, Josip Jurich K 2, Anton Veechiet K 2, Santo Kristiak K 2. Viktor Asquini K 2. Ougo Belantig K 1, Edvard Spetticb K 2, Mihael Purich K 2, Roman Sninctz K 2, Marceli j Silvestri K 2. Skupaj K /54.
Za okrepčevalnice ranjencev je darovala g.a Mary Laudi K 2d.
Za obdaritev vojakov na južnem bojišču, že objavljeno v „Edinosti- so darovali tudi: Franc Kocjančič 2 p. čokolade, Katarina vd. Mulej 4 šk. sardin, Bidovec 2 stekl. konjaka, 1 p." čokolade in I karlsb.; Fuchs Friderik 20 K za smotke; Josip Ralca, paket čokolade in zav. biškotov.
Cesarski komisar je prejel sledeče darove : Dr. Štefan de Licht K 50 za begunce iz Furlanije in Istrije. — Inz. Pavel Grassi K 10, inž. Martinolli K 10 za potrebne iz Trsta. — gUnione operaia triestina" K 100 za vojake na južnem bojišču in sicer v proslavo 85. rojstnega dne cesarja. — Neimenovan daroval K 400 za vdove in sirote padlih, 400 K za okrepčevalnice, 200 K pa za perilo za ranjene vojake.
Cene rožnih živil v Trstu. 1
(Dne 13. avgusta 1915.)	-
Moka (pšenična, mešana z rženo) . K 1-60, 2'— kg Moka (za kuhinjsko rabo) .... K.— SS — 9G kg
Sladkor..............K 1-— kg
Meso (goveje) sprednji deli .....K 4 48, kg
zadnji „K	. . . 4 8S ks:
Meso telečje...........K 8 — kg
Meso koštrunovo . . ... K 2 40 do 2 60 kg
Slanina (soijena) .......4.40 do 5 40 kg
Gnjat, kuhana ..................K 12 — kg
Maslo sirovo ............ K	kg
Sir tementals'ii) ...........K 5*40 kg
Kokoši . .........£ .7 nO do 8 50 ena
Piščanci .........K 3 — do 4 — oden
Polenovka suha.........£ 2-20. 2 40 kg
„	namočena •••••••*. 1 kg
Riž.................K 2-4S kg
Fižol..............K 136. 14!- !cg
Bob.................K 1 60 kg
Ječmen.................K2b0
Fiiol (fitročji) vinaijer.......28. 40 kg
Grah	„	........—*— kg.
Kromp'r	„	....... 20 do 36 kg
Paradižniki	.........32 40 kg
Radič	m , , . , . G do S m?ric.i
Salata	,	.....6 do 18 glava
' "esen	„ .......5, 10 glava
Čebula	„ .......K —-72 kg
Jajca	„ .... 18 do 20 komad
Buče	„	......6, 10 komad
Pesa	„	. .... 2 do 4 komati
Malancano	„	......8, 12 kon. td ,
Kumare	„ ..... 2 do fi korr.ad
Koleraba	n	..... 3 do 4 komad
Mleko	„ ....... 66, 60 liter
Olj o (najceneje)	.......K 2-80 liter
Tržaški zavod nadzorovanja in zapi-' rania, ulica S. Nicolo št. 28. I. nadstr. ki obstoja v tem mestu- že mnogo let, spre-* jema pod ugodnimi pogoji dnevno in po-, nočno nadzorovanje skladišč, prodajalen, uradov, stanovanj, tovaren, zalog itet_'
_MAU ©CLAia.___
HnSttllfi*^ iaklje v.cike rr.-t*. T'JIca Soli^.irlo RUpUJCil] 21. Jakob Margon.	lJP
ISfiH tSift** »»vrsten kot pijači fo 24 virusov* tf&MH tfliiU liter. Malinovec in tamarind K; 2 .'0 liter. Ulica Scorzeria 7.	BS9
---J
fV?^^ maslo najfinejše, zajamčer,-:< n-uravno. Oenp ] zmerne. Za trgovce cene po dogovora, j Vsaki dan sveže. Via Commerciale 5t. 14.	J
Nfl ĐeH iume) odda se lepo ineblirano SI« elClU novanje (2 sobi, Fobicn, kuhinja i v T. nadstropju, ulica (iinseppe Giusti št. 1. Stanovanje ! je pripravno za družine, ki se selijo iz TrFtB Nahaja se v sreilini mesta Elektri na r*. zavetij:', V a, ; voda, kopelj. Poj'.sni a daje gospa Marija S;>et/ v
isti hiši 111. nad."	.r>QO
♦ w ♦
I I	i	♦
t i Inbrsz&ljusl!, zlate krene in obrct&I
! VILJEM TUSCHER t
%	konces. zcbotehnilc	Ji
l TRST, til, Cnserma a 13,11. n,!
% Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. % o	«
♦»♦♦♦♦»»»♦♦♦»»»»♦♦♦t»♦» »♦
^neagi i^E^fesSSSEKS: 'JSSl
ZaS^ga fcips, salama, srnine In prakafenega rnssa.
Trst, ulica Malalica Ut- 17 -.■ačSSSSE&S-? SSE 11,||| 11 ■!■■»]■Ii^i«
Birkovlje
Parnik	odhaja iz Trsta ob 8.30.
10, 12 dopoldne. 3, 4, 5, 6.30 popoldne. Iz Barkoveij ob 9.15, 11 dopoldne. 12. i0, 3.30. 4.30, 5.30 in 7 popoldne.
Zlato, srebro in piatin
v odpadkih, kakor tudi bron, baker>j staro med kupi po najvišjih dnevnih ce-* nah „Čistilnica dragocenih kamno/ R. DUS&riCH & €.o, družba z o. z. Trst, u'ica Ac^uetiotic štev. 62,
8E sečafigare-iH ib^ES^^
JOSIP STRUCKEL |
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina m
Nov prihod volnenega blaga za moški-, || in žen&ke, i vr, balist in perljiva svila gj za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti, velizbor fzgotovljenegs perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trfiž po izjemno nizkih cenah.
ZOBOZDRAVNIK
_ 'V
Dr.J.Cermak
I se jc preselil fn ordinira seda]
v Trstu, ul. Poste vccchie 12,
I vogal ulice delle Poste.
Izillraiiie zobav brez!iQ!3čins.Pft0in&Iraa]e.
J ^ UMETNI ZOBJE, ^
IGNAZIO POTOCNIG TRST
ulica Riborgo itev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika zaloga oblek za moške ln dečke. Specijaliteta: sukuje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre ln rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se Izvršujejo najelegantneje in n^jsolldneje po najprimernejših cenah. m blaga za noik« obleke. Sprejemalo se naročila po meri