CEUE, 5. JUNIJA 1980 - ŠTEVILKA 22 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Vlak bratstva in enotnosti je tu! Koliko sreče iz trpljenja, koliko spoznanj iz
zgodovine, koliko misli in besed bo spet vezano na eno samo ime: TITO.
Današnji Novi tednik prinaša mnoge zanimive zapise. Naj samo opozorimo na
tistega o premogu in sploh o energetski krizi. Potem je tu zanimiva zgodba iz
življenja župnika Smona, verskega referenta IV. operativne cone. Tokrat pred-
stavljamo krajevno skupnost Ponikva pri Grobelnem. Obširno poročamo s kon-
čanega športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, kjer so sodelo-
vali tudi Celjani.
Posebno pozornost si zasluži posebna priloga o prihodu Vlaka bratstva in
enotnosti, ki jo bo prejel vsak udeleženec te manifestacije, ki se bo pripeljal z
vlakom iz bratske Srbije.
Danes objavljamo tudi nov vozni red na železnici!
DRAGO MEDVED
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI PRIPEUE DANES OB 13.25
Vlak bratstva in enotnosti je pripeljal drage goste, nekdanje gostitelje slovenskih preg-
nancev. Posnetek je iz septembrskih dni 1962. leta. Lep sprejem, toda še težje slovo. In ko se
je vlak počasi začel premikati in oddaljevati, so zamahale v pozdrav še roke, in v njih rože.
In kmalu na svidenje so bile besede, ki so bile tisti trenutek najpogosteje na jeziku.
Foto: MB
SLOVENSKE KONJICE
Andrej Marine v Konusu
Andrej Marine, član pred-
sedstva Centralnega komi-
teja Zveze komunistov Ju-
goslavije, je 30. maja obi-
skal delovno organizacijo
Konus v Slovenskih Konji-
cah.
Ogledal si je nekaj proizvo-
dnih obratov, nato pa se je s
predstavniki samoupravnih
in poslovodnih organov ter
družbenopolitičnih organi-
zacij pogov^al o razvoju,
samoupravni organizirano-
sti, dohodkovnem povezova-
nju, delitvi dohodka, čistega
dohodka in osebnih dohod-
kih, o stabilizacijskih napo-
rih ter delu komunistov, ter
delegacij.
Delavci Konusa so pred-
stavili samoupravno organi-
ziranost in poudarili, da so
temeljne organizacije nosil-
ke odločanja ter da je odnos
delavcev do družbenih sred-
stev vse boljši. Ob usj^šnem
vključevanju komunistov v
samoupravne in delegatske
tokove ter ob aktivnosti
vseh, so tudi poslovni rezul-
tati ugodni. Dobro so tudi
ocenili dohodkovno povezo-
vanje med temeljnimi orga-
nizacijami, ki se izraža zlasti
s skupnimi vlagEinji. Pri po-
vezovanju delovne orgeiniza-
cije s poslovnimi partnerji so
naredili prve korakfe, vendar,
pri tem so mislili predvsem
na trgovine, še niso zado-
voljni.
Andrej Marine je iz vsega,
kar je videl in kar so mu po-
vedali zaključil, da so v Ko-
nusu že veliko naredili pri
uresničevanju Zakona o
združenem delu in Ustave.
Poudaril je, da mora postati
dohodkovno povezovanje
prevladujoč odnos ne le zno-
traj delovne organizacije am-
pak tudi v odnosu do poslov-
nih partnerjev. Razdroblje-
nost združenega dela pogo-
juje zaostajanje družbene
produktivnosti. Se posebej
pohvalno pa se je izrazil o
njihovi uresničitvi preusme-
ritve iz usnjarske industrije
v industirjo pretežno netka-
nih materialov. Dosegli so jo
z lastnim reiziskovalnim de-
lom. Imajo veliko opreme, ki
so jo dopolnili z inovacijami.
Preoblikovanje proizvodnje,
kakršno so dosegli v Konu-
su, je mogoče le v daljšem
procesu in le z jasnimi cilji.
Tako bi morali ravnati tudi
drugje v predelovalni indu-
stiiji. V Sloveniji in Jugosla-
viji.
MB. POKLIC
CEUE IN KMETIJSTVO
ASFALT NE DA HRANE!
Nam /e vseeno, kakšna bo oskri}a?
Kdo je in kdo ni odgovo-
ren za hitrejši razvoj kme-
tijstva v celjski občini? V
čigavem interesu je proiz-
vodnja hrane? To vprašanje
se vsiljuje ob analizi javne
razprave v delovnih organi-
zacijah in skupnostih, kjer
so obravnavali samouprav-
ni sporazum o ustanovitvi
|n delovanju samoupravne
interesne skupnosti za po-
speševanje kmetijstva v
celjski občini. Z razpravo
so začeli že decembra.
Usmerjala in vodila sta jo
socialistična zveza in sindi-
kat.
Iniciativni odbor, ki ga vo-
di Jože Bučer, je sestavil ne-
kaj dokumentov o kmetijski
problematiki. To naj bi sa-
moupravnim organom olaj-
šalo odločanje. Združevanje
sredstev za razvojne naloge v
kmetijstvu je namreč ijeob-
hodno, če želijo občani v Ce-
lju boljšo preskrbo. Vendar
iniciativni odbor za usta-
novitev samoupravne intere-
sne skupnosti z rezultati jav-
ne razprave in s podpisi sa-
moupravnega sporazuma ni
zadovoljen. Od skupno 436
podpisriikov je k sporazumu
doslej pristopilo le 107 ali
24.54% organizacij in skup-
nost. 92 podpisnikov je spo-
razum odklonilo, kar 237 pa
ga še ni obravnavalo. V indu-
striji so sporazum zavrnili v
35 temeljnih organizacijah
združenega dela.
Vprašanje je, kaj je samo-
upravne organe vodilo pri tej
odločitvi. Tudi v celjski obči-
ni se namreč zavedajo, da
morajo več proizvesti na raz--
polo^jivih kmetijskih povr-
šinah. Zato so v zadnjih treh,
štirih letih izvedli precejšnje
spremembe v organiziranju
in spodbujanju kmetijske
proizvodnje. Samoupravna
interesna skupnost za pospe-
ševanje kmetijstva bi pripo-
mogla k odpravljanju neka-
terih slabosti, ki so doslej za-
virale razvoj kmetijstva. Pri-
bližno milijardo sredstev,
kolikor bi jih združili po spo-
razumu, bi namenili pred-
vsem za pospeševanje kme-
tijstva. Celje je ena izmed
redkih občin v širšem celj-
skem območju, ki takega
sporazuma še nima. Kaže
kot, da je članom samoup-
ravnih organov, ki so tudi
potrošniki, vseeno, kakšna
bo oskrba trga z najvažnejši-
mi kmetijskimi dobrinami.
Sindikalne organizacije,
poslovodni organi in stro-
kovne službe v kolektivih
imajo še nekaj časa, vsaj v
tistih okoljih, kjer sporazu-
ma še niso obravnavali. Pri
sporazumu o ustanovitvi sa-
moupravne interesne Skup-
nosti za pospeševanje kme-
tijstva v celjski občini gre tu-
di za preizkus širše družbene
odgovornosti za boljšo pre-
skrbo. Ali so za proizvodnjo
hrane zadolženi le kmetij ci?
In - ali ni proizvodnja hrane
med osrednjimi razvojnimi
cilji v vseh planskih doku-
mentih?	J y
V ŠMARJU ZA ŠOLE
S sredstvi samoprispevka, ki so ga v šmarski občini izgla-
sovali v letu 1977, je več naložb pokrila tudi občinska izobra-
^valna skupnost. Izračunali so, da se je v letih 1977,1978 in
1979 steklo iz samoprispevka občanov v blagajno šmarske
izobraževalne skupnosti 17 milijonov dinarjev. Iz tega de-
'^a je izobraževalna skupnost namenila nekaj več kot
^dem milijonov dinarjev za dograditev šole Marije Broz v
oistrici ob Sotli ter pet in pol milijonov dinarjev za šolo v
°ogatcu. V letošnjem letu bo s pomočjo sredstev samopri-
spevka dograjena v avgustu še šola v Kostrivnici, kjer bodo
'Udi oddelki otroškega varstva. Zanjo bodo iz sredstev sa-
moprispevka namenili nekaj več kot štiri milijone dinarjev.
^ naslednjih letih pa bodo v šmarski občini zgradili še šolo v
logaški Slatini. Tudi zanjo bodo združevali sredstva občani,
bodo za dograditev rogaške šole namenili vsa sredstva,
^ .se bodo v blagajno samoprispevka natekla v letošnjem in
Prihodnjem letu.	DS
HMEUZAOSTAJA
V drugi dekadi razvoja je hmelj malo zaostal v rasti. To pa
zafadi precej hladnega in deževnega vremena v mesecu
maju. Strokovnjaki pri Hmezadu v 2alcu pravijo, da je treba
v teh dneh hmelj obsuti in kultivirati ter dognojevati s
kalkamon gnojili. Ponekod so izvedli že drugo škropljenje.
Na sliki: Napeljava hmelja na vodila in čiščenje poganjkov.
Foto: T. TAVČAR
Z NOVIM
VOZNIM REDOM
TUDI NOVI VLAKI
Natanko opolnoči med so-
boto, 31. maja in nedeljo, 1.
junija je pričel na vseh želez-
niških progah v Jugoslaviji
in Evropi veljati nov vozni
red, ki je prilagojen delovne-
mu času, ki je v veljavi pri
nas. Zato bosta letos dva
vozna reda: letni in zimski.
Letni velja od 1. junija do 27.
septembra letos in od 5. apri-
la 1981. leta dalje. V času od
28. septembra letos do 4.
aprila 1981. leta bo veljal
zimski vozni red. Bistvene
razlike med njima bodo le
pri vožnjah mednarodnih
brzih vlakov, medtem, ko pri
lokalnih ne bo večjih spre-
memb.
Na progi Ljubljana-Zida-
ni mošt-Maribor bosta še
naprej vozila dva para zele-
nih vlakov, na novo pa bo
en par teh vlakov vozil na
relaciji Murska Sobota-
-Ljubljana in obratno.
Vpeljana sta dva nova
potniška vlaka na relaciji
Celje-Maribor in obratno z
odhodom iz Celja ob 15.49 in
prihodom v Maribor ob
16.57. Iz Maribora bo odpe-
ljal ob 22.20 in pripeljal v
Celje ob 23.38.
Na progi Celje-Velenje je
konec klasičnih potniških
gamitvir. Za vse vlake na tej
relaciji veljajo odslej motor-
ne garniture. Vozila bosta tu-
di dva nova vleika in sicer z
odhodom iz Velenja ob 15.45
in prihodom v Celje ob 16.34.
Iz Celja bo odpeljal ob 22.27
in prispel v Velenje ob 23.15.
Oba vlaka bosta imela v Ce-
lju vse ustrezne zveze za in iz
smeri Maribor in Ljubljana.
Na progi Celje-Rogatec in
Celje-Kumrovec je vozni red
skoraj brez sprememb. F. P.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
TRI NALOGE
Mama in Tito sta naj-
lepši besedi, v katerih je
povedano vse. Majhen
otrok venomer ponavlja:
mama, mama, ker hoče
povedati, da je srečen. V
vrtcu pa se otroci prvič
srečajo z življenjem naše-
ga Tita. Skrbno poslušajo
pripovedi vzgojiteljic, saj
ga lahko primerjajo z veli-
kanom Petrom Klepcem,
ki je prav tako kot Tito
uspešno premagoval vse
ovire in ni poznal pora-
zov.
Danes mi je težko pri
srcu ob misli, da sem lani
zadnjič videla predsedni-
ka, ki se je peljal skozi
Žalec. Ostala so njegova
dela in naloge šolskim
otrokom v treh točkah
napisane na spričevalih.
• Prvič: Vaša naloga je, da
se učite. Le kdor se uči,
bo kaj znal. In le kdor kaj
zna, bo lahko koristil do-
movini.
Drugič: Naučiti se mo-
rate ljubiti svojo domovi-
no. Domovina je prelivala
kri za svobodo.
Tretjič: Postati morate
takšni, kakršni si bili vaši
tovariši mladinci med bo-
jem.«
Te 3 naloge bom dosle-
dno izpolnjevala. Pono-
sna sem, da živim v SFRJ
in imam za svojega naj-
večjega učitelja Tita.
Judita Knap 4. r.
OS Griže
NAŠ TITO
Vsak dan sem z velikim
zanimanjem poslušala
poročilo o zdravstvenem
stanju našega Tita. Vedno
sem si želela, da bi ozdra-
vel in se zopet vrnil v
Beograd, kjer je živel in
nas vodil. Vendar se moja
želja ni uresničila, ker je
naš ljubljeni Tito - umrl.
To vest sem slišala na te-
leviziji. Jaz pa vem, da
naš Tito še živi v naših
srcih, v našem delu in v
naših besedah. Za mene
bo stal za vedno samo
ljubljeni Tito.
Ti' Si naš učitelj
In naš voditelj
Tebi bomo vedno
Ostali zvesti.
Mole Alenka
2b I. OS Celje
SREČANJE S
TOVARIŠEM TITOM
Bila sem v Kumrovcu.
Tita so pripeljali z avto-
mobilom. Ljudje so ga
nestrpno čakali. Z mami-
co in očkom smo šli v
rojstno hišo Josipa Broza
Tita. Pionirji so mu izro-
čili najlepši šopek. Tudi
jaz sem mu pomahala.
Metka COBEC
L OS Celje, 2b r.
TITO
V tej preprosti besedi je
prežetih tisoče misli, to je
beseda, ki pomeni vse,
vse lepo, vse tisto, po če-
mer hrepene mnogi naro-
di, mnoga ljudstva. Tito
je bil človek, ki je nam
vsem doprinesel svobo-
dne in sončne dni, brez-
skrbno otroštvo nam mla-
'dim ter srečno in lepo sta-
rost starejšim; pričaral je
vse, kar si lahko neko
majhno srčece sploh želi.
Ni mogoče povedati, nari-
sati ali izpeti stvari, ki jih
je ustvaril. Nobena zahva-
la, nolpeno odlikovanje ne
moreta poplačati truda,
skrbi Tita, ko je ustvarjal
lepše dni za nas. Bil nam
je oče. In ne samo nam,
temveč oče vsem drža-
vam, vsem ljudem, vsem
narodom. Vsi smo ga
imeli radi, vsi smo z ža-
lostjo poslušali slabe no-
vice zdravniškega konzi-
lija in vsem je odleglo in
zaigralo srce, ko smo sli-
šali boljše vesti o njego-
vem boju z boleznijo. Nek
pesnik je v svoji pesnitvi
zapisal: »Nič ni večnega.«
Res, besede so resnične.
Pa vendar smo upali, da
boš še naprej med nami,
ljubljeni predsednik, na-
smejanega lica, sijočih
oči, dvignjenega obraza.
Ne moremo si predstav-
ljati, da te ni več. Čeprav
te ni več med nami, de-
lovnimi množicami, tebe
- ustvarjalca na vseh po-
dročjih, bodo v uteho
ostala tvoja dela. Hvala ti
zanje! S tem si nam vsaj
malo olajšal ranjeno srce.
Tito radi te imamo!
Tvoji smo! Obljubljamo
ti, da bomo vestno izpol-
njevali tvoje zapovedi naj
se učimo ter delamo.
SLAVA TI!
Mastnak Elvira
7. a OS STORE
Tito obljubljamo ti, da
bomo hodili po poti, ki si
jo začrCai.
Stopar Helena, 5.a
Tito bo večno živel v
naših srcih, v naših mi-
slih in našem delu.
Grager Renata, 5.a
Tito, tvoje besede me
bodo vodile skozi življe-
nje.
Hren Vili. 5.a
Jugoslavija je izgubila
največjega človeka, a za
njim je ostala svetla mi-
sel, ki nas bo vodila.
Milan Gorenjak, 5.a
Spomin na tovariša Ti-
ta bo v meni živel in z
mano umrl.
Pavrič Boris, 5.a
Kadar bom izgovoril
besedo Tito, bom pomi-
slil na svobodo, mladost,
sonce.
Novak Zlatko, 5.a
Tito, če bi mogel, bi ti
daroval svoje življenje.
Zmago Hudolin, 8.a
Tito je bil za Jugosla-
vijo vreden toliko, kot za
lačnega otroka kruh.
učenka 8. razreda
Tito mi pomeni svobo-
do, varno življenje in pot
v novo življenje.
Sonja Rebernak, 5.a
Osnovna šola
»Dušan Jereb«
Slov. Konjice
17 let star spomin
Sliko nam je prinesel v uredništvo Karel Smauc. Nastala je 22. maja 1963 v
Beogradu, ko je vodil delegacijo slovenskih pionirjev, ki so čestitali predsedniku
Titu za njegov rojstni dan.
NA KOZJANSKEM
BRIGADIRSKI HORUK
a. junija bo otvoritev MDA Kozjansko 80
Prihodnji teden bo zado-
nel »horuk« brigadirjev na
zvezni mladinski delovni ak-
ciji Kozjansko 80. Prva izme-
na brigadirjev bo namreč
prišla v, obe naselji, v Šen-
tvid pri Planini in v Bistrico
ob Sotli 7. junija, v nedeljo,
8. junija pa bo v Bistrici ob
Sotli slovesna otvoritev ak-
cije.
V prvi izmeni bo na delovi-
ščih pet mladinskih delov-
nih brigad. V naselju Šen-
tvid pri Planini bodo brigade
iz Slovenjgradca, Maribora
in Prokuplja, v bistriškem
niaselju pa bodo brigade iz
občin Ljubljana Center in iz
Bihača. Prva izmena bo zak-
ljučila z delom 5. julija, ko
bodo na delovišče prišli že
novi brigadirji. Tedaj iz ob-
čin Prijedor, Vitina, Litija in
Ivanjgrad, prišla pa bo še
brigada RK Slovenije ter
mladinska brigada iz Stut-
tgarta, v kateri bodo otroci
naših delavcev na začasnem
delu v tujini. V tretji izmeni,
ki se bo pričela 3. avgusta in
bo trajala do 31. avgusta, pa
bodo brigade iz Zagona, iz
Titovega Užica, Indžije, iz
občine Ljubljana Moste-Po-
Ije, prišli pa bosta še brigadi
RK Slovenije in mestne kon-
ference mladinske organiza-
cije iz Skopja.
Vse mladinske delovne
brigade bodo delale po pro-
gramu, ki ga je v petek potr-
dila tudi skupščina mladin
ske delovne akcije Kozjan-
sko 80. Delo brigadirjev bo
teklo sočasno na skupnem
delovišču, to je pri moderni-
zaciji ceste Loka pri Zusmu-
-Grobelce in še na dveh dru-
gih deloviščih v šmarski in
šentjurski občim. V Šmarju
bo to delovišče pri izgradnji
ceste Tekačevo-Zagaj in pri
napeljavi vodovodov v Pod-
sredi in Bistrici ob Sotli. V
šentjurski občini pa bodo
brigadirji gradili vodovod
Miklavž-Dobje-Kalobje. De-
la, ki jih bodo opravili briga,
dirji na Kozjanskem, bodo
letos prvič financirali po do-
ločilih samoupravnega spo.
razuma, ki so ga na začetku
letošnejga leta podpisali v
republiki. Tako bo za oprav-
Ijena dela na deloviščih zvez.
ne akcije primaknila repu,
bliška skupnost za ceste mi.
lijon in pol dinarjev. Zveza
vodnih skupnosti Slovenije
milijon in 300 tisoč dinarjev
PTT Slovenije 151 tisoč dC
narjev, samoupravna stano-
vanjska skupnost Slovenije
503 tisoč, elektrogospodar-
stvo Slovenije 165 tisoč di-
narjev in Gozdarska zveza
Slovenije 226 tisoč dinarjev,
Akcijo oziroma dela pa bodo
financirali tudi v šmarski in
šentjurski občini in sicer bo-
sta del sredstev za izgradnjo
objektov prispevali komu-
nalni skupnosti v obeh obči-
nah, nekaj pa jih bosta zago-
tovila tudi izvršna sveta.
DAMJANA STAMEJClC
POSLEDNJE SLOVO
Razstava Lovra Staniča, dopisnika švedske televizije v Jugoslaviji, o dneh bolečine, o
dneh med objavo smrti našega predsednika in pogrebnimi svečanostmi, bo odprta v
prostorih Muzeja revolucije v Celju do 10. junija.
Avtor Lovro Stanič je novinar, ki se je pri svojem delu srečal z vrsto ovir in težav in bil
večkrat tudi v življenjski nevarnosti. Po njegovih besedah pa mu je bilo najtežje in ga je
najbolj pretreslo spremljanje bolezni tovariša Tita in dogodki v zgodovinskih »jugoslovan-
skih dnevih, ki so pretresli svet«. Ta prizadetost se odraža tudi pri izboru gradiva za
razstavo, ki je daleč prerasla hladni, fotografski objektivizem. Izbral je tiste ppsnetke, tiste
dogodke, ki jih manj poznamo, vendar so pomemben sestavni del življenja, ki je v teh
žalostnih dneh bratsko in enotno premagalo smrt.
KOLO MLADOSTI
Veselo, razigrano in otroško sproščeno so varovanci celjskih vzgojnovarstvenih ustano^
mali šolarji, proslavili maj in svoj praznik mladosti. Na stadionu Borisa Kidriča so pi'^
dnevi zaplesali v pozdrav pomladi in letošnji akciji 'hortikultura 80".
. MATEJA PODJE'
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 3
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA,
DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA
Začetek triindvajsetih ločenih sej delegatov vseh
zborov celjske občinske skupščine je imel spominsko
obeležje, saj so delegati z enonvinutnim molkom poča-
stili spomin na predsednika Tita.
Sicer pa so tokrat dnevni redi sej postavili v ospredje
obrambne priprave ter uresničevanje družbene samo-
zaščite v občini v lanskem letu. Čeprav je šlo za dve
poglavji naše družbene aktivnosti, so se misli in be-
sede prepletale, na vsak način pa so si bile enotne v
tem, da so ne samo obrambne priprave, marveč prav
tako uresničevanje in uveljavljanje družbene samoza-
ščite, postale sestavni del našega življenja, predvsem
samoupravnega. V podružbljanju na tem področju
smo dosegli pomembne uspehe in prelomili staro mi-
selnost, da so to naloge, ki zadevajo le nekatere. Se-
veda pa ta pomembna ugotovitev ne podcenjuje neka-
terih pomanjkljivosti, ki se tu in tam kažejo in nalog, ki
čakajo.
Delegati so tokrat obravnavali poročila o delu orga-
nov odkrivanja, pregona in sojenja. Na dnevnem redu
je bilo tudi poročilo o delu občinskih upravnih orga-
nov v minulem letu. Odmev na ta poročila je bil skro-
men, in prav to dejstvo vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo
mogoče takšnega dela predstaviti na drugačen način,
bolj z opozorilom na probleme, na nujne ukrepe in
podobno.
Ko so sprejemali predloge in osnutke odlokov, se je
zlasti na seji zbora krajevnih skupnosti uveljavila za-
hteva, da naj izvršni svet oceni vse ukrepe za varovanje
območja, ki je za Celje zaradi izvirov pitne vode več
kot pomembno. Gre za Leveč in za posege, ki, kot so
poudarili, ogrožajo neoporečnost pitne vode. Kaj to za
Celje pomeni, si lahko mislimo.
M. BOŽIC
CELJE-NOVA VAS
CELODNEVNA ŠOLA JE TU
Bistvo v povezavi z oicoijem
Tisti, ki se bo v teh lepih
pomladnih dneh odpravil na
sprehod in bo ubral pot do
obrobja krajevne skupnosti
Nova vas, bo opazil večje
gradbišče. Tam gradi GIP
■Ingrad« novo celodnevno
osnovno šolo Fran Roš. 2e v
naslednjem šolskem letu bo-
do v njej preživljali šolske
dni učenci, ki živijo v Kraig-
herjevi ulici (severni del) in
tisti, ki živijo severno od te
ulice.
Kaj sploh je celodnevna
osnovna šola? Bistvo te re-
formirane osnovne šole je v
njeni povezanosti z okoljem,
v novih oblikah in metodah
dela, v novih odnosih v
vzgojnoizobraževalnem pro-
cesu. V celodnevni osnovni
šoli živita in delata učenec in
učitelj skupaj, v novih odno-
sih postaja učenec aktiven
soustvarjalec, kajti humano-
sti, samoupravljanja, patrio-
tizma, odgovornosti, pravil-
nejših odnosov med spolo-
ma, spoštovanja dela in sa-
mozavesti se ni mogoče nau-
čiti iz knjig; učenec mora vse
to doživljati. Prav to pa omo-
goča celodnevna osnovna
šola, saj v njej doživlja uče-
nec vse razsežnosti življenja:
od dela, počitka, učenja do
prostega časa. V naravnih
življenjskih situacijah se
vzgaja za jutrišnji dan.
Celodnevna osnovna šola
je šola enakih možnosti za
razvoj vseh učencev. Od ju-
tra do večera se vsi vključu-
jejo v sestavine celodnevne-
ga bivanja: pouk, samostoj-
no učenje, prosti čas, urejena
prehrana v sodobno oprem-
ljeni kuhinji, ob šoli bodo
primerna igrišča, zelenice, v
bližini je gozd... In ko bo
vaš otrok prišel iz šole, bo
preostali del dneva preživljal
z vami, saj bo v šoli opravil
vse obveznosti.
Kakšna je razporeditev de-
javnosti za učence prvih in
drugih razredov? Od šeste
do pol osme ure zjutraj bo
organizirano jutranje var-
stvo, ki mu bo sledil pouk do
8.15 ure. Po petminutnem
odmoru se bo pouk nadalje-
val do 9.05, ko se bodo otroci
okrepčali z malico, ki bo tra-
jala 15 minut. Do 10.05 bo
zopet trajal pouk, sledil mu
bo petnajstminutni rekrea-
tivni odmor. Od 10.20. do 11.
ure pa je na programu samo-
stojno učenje (poglabljanje
snovi, dopolnilno delo, uče-
nje). Od 11. do 12. ure bo ko-
silo, nato pa do 13.15 ure čas
za delo v krožkih, pevskem
zboru, za tekmovanja, delov-
ne akcije. Sledil bo do 14. ure
pouk ali samostojno učenje.
Sola mora postati družbe-
ni center, kulturno, rekrea-
cijsko in telesnokulturno
središče kraja. Razviti mora-
mo višjo kvaliteto podružb-
Ijene vzgoje, ki bo segla pre-
ko šolskih učilnic in bo na-
črtno vključevala ter povezo-
vala vse dejavnike v krajevni
skupnosti. Zato bomo v
vzgojni red celodnevnega bi-
vanja vključevali delavce iz
temeljnih organizacij zdru-
ženega dela, starše, krajane,
ki čutijo nagnjenost do
vzgojnega dela, da bodo
prevzeli vlogo mentorjev
(novinarski, obrambni, roč-
nodelski krožek itd.). Mož-
nosti bo veliko, vsi skupaj pa
bomo poiskali najboljše za
dobro naših otrok, jutrišnjih
delavcev, samoupravljalcev.
Boj proti neznanju je sred-
stvo za osvobajanje človeka
in daje možnosti za njegovo
večjo ustvarjalnost in oseb-
no srečo. Ker je v naši družbi
merilo za vednotenje člove-
ka njegovo delo in ker izha-
jajo tudi vse njegove pravice
iz dela, je interes delovnih
ljudi za lastno izobraževanje
in izobraževanje njihovih
otrok toliko večji. In prav za-
radi interesa delovnih ljudi
se odločamo za celodnevno
osnovno šolo.
ŠMARSKI
IZVOZ
RASTE
Na jutrišnjem zaseda-
nju zbora združenega de-
la in zbora krajevnih
skupnosti občinske skup-
ščine v Šmarju bodo dele-
gati razpravljali med dru-
gim tudi o poslovanju or-
ganizacij združenega dela
v prvem tromesečju letos.
Podatki kažejo, da so v
šmarski občini zabeležili
v prvem tromesečju letos
sicer za 28% hitrejšo rast
celotnega dohodka kot la-
ni, vendar pa ta rast zao-
staja za rastjo celotnega
prihodka v republiki ali
na širšem celjskem ob-
močju. Načrtovano višino
dohodka sta dosegli le in-
dustrija in obrt, medtem
ko so velika odstopanja
od planiranega dohodka
izkazali tako v kmetij-
stvu, kot v gradbeništvu,
trgovini in stanovanjsko
komunalni dejavnosti.
V prvih mesecih letos
se je v šmarski občini
zmanjšalo število temelj-
nih organizacij združene-
ga dela, ki so poslovale na
meji rentabilnosti ali z iz-
gubo. Lani je bilo v druži-
ni prvih kar devet tozdov,
letos jih je šest. Med tako
imenovanimi izgubaši pa
je bilo lani osem temelj-
, nih organizacij, letos pa
jih je šest. Tako Toper Ce-
He - 'TOZD Konfekcija
Šmarje, Hmezadova
TOZD-a Proizvodnja in
storitve in Kooperacija,
DOM - BIRO, TOZD
Vzdrževanje in gradnja,
TTG Ljubljana, TOZD
Atomske toplice Podčetr-
tek in Gradbeno obrtno
komunalno podjetje Ro-
gaška Slatina - TOZD
Komunala. Skupaj so te
temeljne organizacije
»ustvarile« 7,791.000 di-
narjev izgube.
Bolj kot podatki o izgu-
bah so razveseljivi tisti, ki
govorijo o zunanjetrgo-
vinski menjavi organiza-
cij združenega dela šmar-
ske občine. V letošnjih
treh mesecih so delovne
organizacije izvozile za
34% več kot v istem ob-
dobju lani ali za
75,126.000 dinarjev blaga.
To predstavlja kar 11,1%
celotnega prihodka go-
spodarstva občine.
Na seji obeh zborov
šmarske občinske skup-
ščine bodo delegati po-
drobneje razpravljali o
doseženih rezultatih po-
slovanja organizacij zdru-
ženega dela v treh mese-
cih letos ter opozorili na
nekatere vzroke, ki so
hromili hitrejšo rast go-
spodarstva. Na seji bodo
podrobneje obravnavali
tudi gospodarska gibanja
v lanskem letu.
DS
ŠTORE: VSE
VEČ V
ZDRAVSTVENI
POSTAJI
Bila je vendarle izjema. Z
otvoritvijo, konec aprila, je
pričelo tudi delo v novi
zdravstveni postaji v Storah.
Ne še v polnem obsegu, pa
navzlic temu. In tako se tudi
zdaj dejavnost velike prido-
bitve vse bolj razširja. Hva-
ležna pri tem je ugotovitev,
da gre za skupno reševanje
problemov in nalog, da ko-
lektiv zdravstvene postaje
tesno sodeluje z železarji,
krajevno skupnostjo itd.
Pred kratkim je zaživelo
delo, čeprav s polovičnim ča-
som, v laboratoriju, od pone-
deljka, 2. junija dalje, pa je s
polnim delovnim časom na
voljo tudi fizioterapija.
Pomembno je, da zdrav-
stvena postaja seznanja ko-
lektiv želez^ev, kot največ-
jega porabnika, s problemi, z
razporeditvijo časa, delom
zdravnikov in podobno...
M. B.
POMLAD V VVZ ZARJA
Tudi vzgojnovarstveni zavod Zarja Celje se je vključil v letošnje prireditve »hortikultura
80«. Zato so otroci še posebej skrbno očistili in uredili okolje, v katerem preživijo svoj
dopoldanski čas in pod skrbnim vodstvom svojih tovarišic polepšali igralnice in jih
popestriU z risbicami in cvetjem. Nekaj izdelkov izpod otroških prstov so v VVZ Zarja
uredili v razstavo in v petek so v svojo sredino povabili najstarejše krajane Nove vasi.
Zapeli in zaplesali so jim, potem pa so jih predstavniki krajevne skupnosti povabili še
medse in se z njimi pogovorili o njihovem delu in življenju. »Grupa poetica« iz Celja pa je
starejše krajane razvedrila še s svojim nastopom balad in romanc. Tako je bil v Novi vasi v
Celju sklenjen teden starejših občanov.	MATEJA PODJED
PESEM ZA SRBSKE
BRATE
Jutri ob 19. uri bo v atriju
osnovne šole v Žalcu kon-
cert otroškega, mladinskega
in moškega pevskega zbora
iz Žalca. Koncert je posve-
čen spominu na predsednika
Tita in Dnevu mladosti, pri-
pravljajo pa ga tudi srbskim
udeležencem vlaka bratstva
in enotnosti.
J. V.
SREČKO
KUNST
Zadnje srečanje na
osnovni šoli Marije Broz
v Bistrici ob Sotli je bilo
nadvse zanimivo in pri-
jetno. O tem smo seveda
že pisali, pa čeprav je na
prvi pogled šlo samo za
šahov.\ko simultanko
Franca Pešca s šahisti šo-
larji.
Vendar se je v beležki
in srcu nabr^o več spo-
minov. Predvsem prijet-
nih. Takšnih, da moramo
o njih pisati.
Droben fantič, svetlih
las kot pšenično klasje
sredi zorenja, je tudi se-
del za šahovnico k na-
sprotniku Francu Pešcu.
In ko je slišal za prvi re-
mi, ki ga je ponudil Pešec
nasprotniku, se je opogu-
mil in me vprašal:
"Tovariš, ali tudi jaz
lahko ponudim remi?«
Odgovor je bil jasen, se-
veda, samo če to nasprot-
nik sprejme.
Prišel je do njegove
plošče Franc Pešec in sli-
šal prošnjo po remiju.
Sam pa se je odločil za
drugačno taktiko, »zami-
gal« kraljico in fantič, že-
ljan remija, je bil poražen.
Kdo je to?
To je bil Srečko Kunst,
vihrav in dobrosrčen pio-
nir, kot so vsi v tistih kra-
jih. Srečko ni samo ša-
hist, je predvsem vse-
stranski športnik, saj že
tri leta vodi kot predse-
dnik Šolsko športno
društvo. Uspehi?
"Dobili smo novo telo-
vadnico. Imamo sekcije
za atletiko, streljanje, ko-
šarko, rokomet, nogomet,
gimnastiko m šah, imamo
tabornike in ritmiko.
Izven šole oz. ob šoli ima-
mo lep atletski objekt.
Naše društvo je lani v na-
ši kategoriji osvojilo v
Sloveniji 19. mesto. Upa-
mo, da bomo z novimi po-
goji in še boljšim delom
letos višje. Sam sem bil
drugi na občinskem pr-
venstvu v teku na 100 me-
trov. Igram tudi nogomet,
skratka, rad imam šport.«
Nagajivi, vendar iskre-
ni in prijetni ter tudi raz-
mišljajoči Srečko takole
pripoveduje o svoji poti
po končani osemletki:
»Gostinstvo! Sel bom v
to šolo v Celje! Doma
imamo gostilno in odločil
sem se za ta poklic. Ven-
dar ne mislim ostati pri
»navadnem« gostilničar-
ju, temveč bom kasneje
šolanje nadaljeval na višji
gostinski šoh.«
Jože Polšak, ki skrbi za
telesno vzgojo in sploh
šport v Bistrici ob Soth,
doda:
»Fant je priden in prav
se je odločil za takšen po-
klic. Verjamem pa tudi,
da bo dober športnik. V
treh letih je kot vodja na-
šega šolskega športnega
društva veliko naredil. •
TONE VRABL
RADIO CELJE
POLETNI SPORED
Prehod 15. junija
Poletni čas prinaša v spored
Radia Celje več sprememb, ka-
terih osnovni cilj je bolj spro-
ščen in »lažji« spored v najto-
plejših mesecih leta. Spremem-
be bomo uvajali postopoma vse
do 15. jimija, poletni spored pa
bo trajal do 1. septembra, ko bo-
mo vnovič prešli na ustaljeno
shemo radijskega sporeda.
V	dopoldanskem delu spored
Radia Celje bo najpomembnej-
ša novost v tem, da se bodo
spremenile dopoldanske oddaje
z lahkotnejšimi poletno obarva-
nimi prispevki. Več bo reportaž
in kramljanja s poslušalci, manj
pa bo tako imenovanih resnih
tem. Na počitnice bo šla do jese-
ni svetovalno usmerjena oddaja
»strokovnjak svetuje«, ki smo
jo pripravljali ob torkih. Tudi
priljubljene četrtkove oddaje z
družbenim pravobranilcem sar
moupravljanja bodo šle do jese-
ni na dopust. Ohranili pa bomo
ponedeljkovo športno dopoldne
in petkov mozaik.
V	popoldanskem delu sporeda
bo tudi več sprememb. Tako bo
z drugačnimi temami obarvana
torkova reportaža, v sredo bo
oddaja »Aktualno« na sporedu
le izjemoma, če bo to zahtevalo
delegatsko - druženopolitično
delo. Oddajo pa bo v drugih pri-
merih zamenjala glasbena. Ob
četrtkih do jeseni ne bo na spo-
redu oddaje »V živo«. Tudi to
oddajo bomo zamenjali s prijet-
no zabavno-glasbeno oddajo »V
četrtek z vami«.
Edina sprememba v nedelj-
skem sporedu bo vezana na oda-
ji »Kekčevi prijatelji« in »On-
kraj srebrne črte«, ki bosta do
jeseni na dopustu.
Pričakujemo tudi, da bo v po-
letnem času postavljen nov
srednjevalovni oddajnik, ver-
jetno pa bo sočasno s postavi-
tvijo oddajnika prišlo do nove
zamenjave valovne dolžine, kar
edino lahko odpravi jesenske in
zimske motnje, ki so tako grobo
motile spored Radia Celje.
V tem času tečejo tudi zak-
ljučni pogovori z delovno orga-
nizacijo Elcom, ki bo za Radio
Celje do prihodnjega leta izde-
lala tako dolgo načrtovani UKV
oddajnik. Ta naj bi bil po obetih
RTV Ljubljana postavljen že
sredi leta 1981 na celjskem Sta-
rem gradu, deloval pa bo z moč-
jo 300 watov, kar zagotavlja do-
bro slišnost na UKV v večini ob-
čin celjskega območja.
BRANKO STAMEJCIC
852
KRVODAJALCEV
Zadnja dvodnevna krvo-
dajalska akcija v Rudarsko-
elektrokombinatu Velenje je
uspela bolj kot vse prejšnje,
saj je kri darovalo^ kar 852
krvodajalcev, med katerimi
so prevladovali rudarji, veli-
ko pa je bilo tudi delavcev iz
drugih delovnih organizacij
ter občanov Velenja. Prvi
dan je darovalo kri 559 ljudi,
drugi dan pa 293. V tej akciji
je bilo darovanih 255 litrov
krvi! Uspešna akcija, ki je
lahko samo v ponos in po-
snemanje!
-\
STEZE	I
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
CEUSKA KADROVSKA BILANCA 1980
REVOLUCIJA V ŽUCI
Sveženj sklepov Skaspščme skupnosti za zaposlovanje
že to, da so v Celju spreje-
li kadrovsko bilanco novih
zaposlitev za letošnje leto,
pa čeprav pozno in na izre-
dni seji skupščine občinske
skupnosti za zaposlovanje,
pomeni nedvomno dober
korak naprej v smotrnejši
politiki zaposlovanja in ka-
drovanja. Da je njeno ure-
sničevanje istočasno eno od
ključnih v ustalitvenih pri-
zadevanjih, najbrž ni treba
posebej poudariti.
Čeprav se je letošnja ka-
drovska bilanca praktično
mukotrpno prebijala skozi
več krogov usklajevanja v
občini in na različnih stro-
kovnih, družbenopolitičnih
in delegatskih ravneh, je le
za las zgrešila resolucijsko
določilo, ki je stopnjo zapo-
slovanja v celjski občini
izmerilo na 1,5 odstotno let-
no rast. Kadrovski bilanci je
nazadnje od dosedanje 3 do
4-odstotne stopnje rasti in že
predlagane 2,5 odstotne, le
uspelo »pristati« še nižje - na
2,2 odstotni stopnji letošnje
letne rasti, kar v končnem
znesku pomeni 861 delav-
cev.
Poznavalci razmer na po-
dročju zaposlovanja v glav-
nem pritrjujejo mnenju, da
je ta stopnja kljub odmikom
v resolucijskih določilih
najbrž vse, kar je v celjski
občini mogoče ta trenutek
narediti. 2e stopnja 2,2 od-
stotka letne rasti zaposleno-
sti predstavlja v vseh dose-
danjih mnogoletnih in v
glavnem začaranih krogih
ekstenzivnega, torej nepro-
duktivnega zaposlovanja,
vsaj majhno revolucijo na
tem področju, četudi »revo-
lucijo v žlici«.
Vsekakor je potrebno na
podoben način uskladiti ka-
drovske občinske bilance na
vsem regijskem celjskem
prostoru, če hočemo, da bo-
do nove kadrovske brazde
produktivnejšega zapošloa-
nja končno dale dobro rast
in žetev.
mTJA UMNIK
GORENJE TGO: IZGUBE PRVEGA ČETRTLETJA 1980
SCILA IN KARIBDA USTAUMl
Proizvodnja v tozdih Gorenje TGO v glavnem teče
v velenjski občini je le-
tošnje prvo četrtletje izgu-
be zabeležilo kar 25 temelj-
nih organizacij združenega
dela, ki skupaj zaposlujejo
skoraj 9000 delavcev. Levji
delež pri fem nosijo tozdi
REK Velenje, saj nanje od-
pade nad 70 odstotkov vseh
velenjskih izgub, dobra če-
trtina pa je »pridelek« toz-
dov Gorenja.
Sekretar občinske konfe-
rence ZKS Velenje Janez
Miklavčič je izgube v REK
Velenje obrazložil z pred-
vsem nižjimi cenami premo-
ga in električne energije od
pričakovanih v letu 1980.
Neizpeljcini dohodkovni od-
nosi v elektrogospodarstvu
ter neuresničena načela svo-
bodne menjave med proizva-
jalci električne energije in
porabniki so v bistvu temelj-
ni vzrok negotovosti gospo-
darskega poslovanja temelj-
nih organizacij Rudnika lig-
nita Velenje in Termoelek-
trarne Šoštanj.
Izgube v temeljnih organi-
zacijah združenega dela de-
lovne organizacije Gorenje
TGO pa so posledica zasto-
jev in manjše proizvodnje za-
radi pomanjkanja reproduk-
cijskega materija iz uvoza,
povečanih stroškov ter pove-
čane usmerjenosti v izvoz
istočasno, saj nižje cene na
zunanjem trgu ne omogoča-
jo doseganja dobrega dohod-
ka. Temu se pridružujejo še
nekatera neurejena vpraša-
nja in odnosi na področju
cen, ki še vedno v Gorenju
zmanjšujejo poslovni opti-
mizem na najmanjšo mero.
V pogovoru z glavnim di-
rektorjem Gorenje TGO
dipl. ing. Petrom Kreplom
smo hoteli izluščiti nekatere
glavne ugotovitve, pa pred-
vsem smeri poslovanja, ki
naj bi zmanjšale sedanje iz-
gube oziroma jih odpravile -
skratka, v čem je srž ustali-
tvenih ukrepov in nalog.
Kratek pregled izgubarjev
prvega četrtletja: poleg de-
lovne skupnosti skupnih
služb je to sedem tozdov -
Kuhalni aparati. Štedilniki,
Hladilniki, Zmrzovalniki,
MGA Nazarje, Gostinska
enota in Avtopark.
»Dejstvo je, da v Gorenju
TGO tozdi finalisti držijo vso
družino pokonci, to pa so
prvi štirje oziroma prvih pet
s tega seznama,« je poudaril
Peter Krepi. »Le-ti niso do-
segli planiranega prihodka,
prem^o so prodali, težave so
bile po planu asortifnana in z
zalogami in uvoz je bil skraj-
no omejen. Istočasno ob po-
manjkanju materialov iz
uvoza, so se podražile s\iro-
vine. Vsekakor bomo težave
delili z delovno organiMcijo
Promet in servisi na osnovi
samoupravnega sporazuma
o skupnem prihodku.«
Kljub vsemu pa so v delov-
ni organizaciji Gorenje TGO
izvoz povečali za ola-og 50 do
60 odstotkov, kar se tiče uvo-
za, pa so se energično lotili
nadomeščanja z domačimi
materiali. Pri tem seveda tu-
di ne gre brez večjih težav,
vse pa lahko spravimo na
skupni imenovalec - roki in
kvaliteta! Mnogi njihovi do-
bavitelji niso v stanju zado-
voljiti prav ti dve glavni za-
htevi, čeprav v glavnem Go-
renje še vedno nosi vse rizi-
ke, tal^o za roke kot kvalite-
to. Gre za vprašanja organizi-
ranosti na daljše roke v do-
mačih razmerah in na doma-
čem trgu dobaviteljev. Red-
la so vzorni dobavitelji, kot
na primer cerkniška Eta, so
poudarili v Gorenju TGO,
V Gorenju TGO se dobro
zavedajo vse bolj zaostre-
nih pogojev gospodarjenja
Verjetno bodo morali tiidl
korenito razmisliti o spre-
membi planov, kar vse se
bo krepko odrazilo na po-
slovni uspešnosti, Id je s
prvim četrtletjem močno
načeta. Niti nepratiranega
optimizma ni več!
ČRNOMAUSKA
»LASTOVKA« -
TOVARNA
KOMPRESORJEV!
Za »lastovko optimizma« v
poslovno prodornost delov-
ne organizacije Gorenje
TGO prav gotovo lahko pro-
glasimo Tovarno kompre-
sorjev, ki trenutno v Črnom-
lju uspešno prestaja posku-
sno proizvodnjo.
Po eni strani pomeni izre-
dno uspešno nadomeščanje
do sedaj visoko obremnilne
postavke v uvozu, torej gre
za ključno ustalitveno ulcre-
panje in uresničevanje takŠ;
ne politike; po drugi strani
pa tudi iz vidil:ov črnomalj-
ske občine nova »njihova*
tovEUTia Gorenje pomeni za
tamošnje gospodarstvo veli-
ko pridobitev, saj se bo ce-
lotni prihodek občine pove-
čal za četrtino, delo pa bo
dobilo v končni izpeljavi bli-
zu 200 delavcev. Letos ne bo-
do presegli števila sto zapo-
slenih, čeprav se bodo ver-
jetno v proizvodnji izkazali z
nekaj desettisoč enot.
Postavlja se vprašanje, ka-
ko je z naložbo na »celjskeiB
manj razvitem območju«, ^
Bistrici ob Sotli, kjer naj b'
stekla proizvodnja visokoza-
htevruh komponent, izdel-
kov za elektroaparate z do*
kaj zahtevno tehnologijo, i"
ki naj bi zaE>oslovala okrol
sto delavcev. Po zadnjih in-
formacijah vodstva Gorenj«
TGO se začasno ustavljen
»tempo uresničevanja te na-
ložbe« uspešno premika p"
prodvideni poti. V vrem^
narskem jeziku bi lahko rc
kli, da dobro kaže!
MITJA UMNIK
MOZIRJE
V šnvestiGijah okoli 330 milijonov
Ni naključje, če je nedavna
programsko volilna seja ob-
činske konference Zveze ko-
munistov ustavljala pri oce-
ni gospodarskih gibanj v ob-
čini. Ni naključje zato, ker je
Zveza komunistov že pred
dvema letoma kritično oce-
nila zaostajanje v uresniče-
vanju tekočega srednjeroč-
nega načrta in tako tudi zdaj
opozorila ne samo na stanje,
marveč tudi na naloge, na
ukrepe za pospešitev razvoj-
ne aktivnosti.
Ko je o tem govoril sekre-
tar komiteja Jože Rakun, je
med drugim dejal:
»V tem pogledu so bili
storjeni določeni premiki v
lesni in kovinsko predeloval-
ni industriji, prav tako v
konfekciji, zlasti v smeri po-
večanja kapacitet, višje stop-
nje predelave lesa in uvaja-
nja boljše tehnologije. Ven-
dar se realizacija teh investi-
cij lani ni zaključila, kar je
imelo številne negativne po-
sledice na dosežene gospo-
darske rezultate v tem ob-
dobju. Niso pa samo ti edini
primeri zaostajanja v uresni-
čevanju razvojnih ciljev.
Zaostajamo tudi v razvoju
gradbeništva, gozdarstva in
trgovine. Zelo malo je bilo
storjenega v razvoju turizma
in gostinstva.
V	letu 1979 so bila v nove
investicije vložena znatna
sredstva, saj jg bilo vseh in-
vesticij za okrog 330 milijo-
nov dinarjev. Od tega je bilo
lani aktiviranih skupno
manj kot za 60 milijonov v
osnovna sredstva. Večina in-
vesticij se torej nadaljuje v
tem letu. Najpomembnejše
med temi so: tovarna pohiš-
tvenih sklopov in obrat za
predelavo drobne hlodovine
v Gorenje-Ghna Nazarje, no-
va proizvodna hala in strojna
oprema v železarni Ravne,
"TOZD Kovinarstvo Ljubno
in razširitev proizvodnih ter
skladiščnih prostorov v El-
kroju.
V	politiki izvajanja investi-
cij v letu 1980 se postavlja
kot najpomembnejša naloga
dokončanje v preteklem letu
začetih investicij in nove v
trgovski market »Savinje« v
Moziiju, v večnamenski po-
slovni objekt v Solčavi, v
kmetijsko-preskrbovalni
center v Mozirju in mehanič-
ne delavnice TOZD Avto-
transport GG Nazarje.
V gospodarskem razvoju
zadnjih dveh let nismo dose-
gli bistvenih premikov v
izboljšanju gospodarske
strukture glede na opredelje-
ne družbene prioritete razvo-
ja. Največji poudarek v ra-
zvoju še vedno dajemo goz-
darstvu in lesno predeloval-
ni industriji v doseganju viš-
je stopnje predelave lesa. Z
realizacijo naložbe v Ko vi-
narstvu na Ljubnem bo stor-
jen pomemben premik v ra-
zvoju predelave kovin in
strojegradnji. Kmetijstvo,
kot prioritetna dejavnost v
občini, bo v glavnih postav-
kah doseglo načrtovan ra-
zvoj. Predvidene strukturne
spremembe pa najbolj zao-
stajajo na področju turizma
in gostinstva, za kar imamo v
občini velike možnosti ra-
zvoja. Temu področju pa ra-
zen načelnih planskih in re-
solucijskih podpor in priori-
tet ne dajemo dovolj pozor-
nosti. V najkrajšem času mo-
ramo v občini konkretneje
opredeliti razvoj turizma in
gostinstva ter sprejeti zadol-
žitve vseh odgovornih dejav-
nikov za razvoj te dejavno-
sti.«
MB
CSUEs
MOČNO POVEČAN IZVOZ
Pričakovanja so se več ali manj izpolnila. Gospodar-
ska rast v celjski občini se je pričela umirjati že na
začetku letošnjega leta. Omejitve v uvozu, zlasti repro-
dukcijskega materiala, so se najbolj poznale v obse^
industrijske proizvodnje, ki je v prvih treh mesecih
letos zaostala za resolucijskimi predvidevanji. Name-
sto, da bi se povečala za 6, je narasla le za 1,7%.
Na drugi strani pa se predvidevanja o nižji stopnji
rasti cen niso uresničila v celoti. Življenjski stroški so
v primerjavi s prvimi tremi meseci lani narasli na
začetku letos za 23%- Zato so tudi posamezni nomi-
nalni kazalci gospodarskega razvoja visoki, prav
takšna pa je tudi splošna rast gospodarjenja, ki se kaže
tudi v tem, da se je realni družbeni proizvod v prvih
treh mesecih letos povečal za 7%.
Presenetljivi in hkrati razumljivi so podatki o izvoz-
nih rezultatih. Po vrednosti se je povečal za več kot
59% in je dosegel več kot 20 milijonov dolarjev. Zaradi
omejitev se je uvoz v istem času in v primerjavi s
prvimi tremi meseci lani povečal le za 3,7% in je dose-
gel vrednost 16,5 milijona dolarjev.
Močno se je umirilo zaposlovanje, saj se je število
zaposlenih v družbenem sektorju ob koncu marca le-
tos celo zmanjšalo glede na stanje konec decembra
lani. To število je v tem času padlo od 39.161 na 39.051.
Seveda pa imajo tudi te številke svojo govorico. O njej
kaj več ob drugi priložnosti.
Izgube se pojavljajo tudi letos. Toda, v primerjavi s
prvim tromesečjem lani, ko so znašale nekaj več kot 86
milijonov dinarjev, so tokrat manjše in so skupaj v
šestnajstih temeljnih organizacijah 26,6 milijona dinar-
jev. Torej manj, toda navzlic temu je stanje še zaskrb-
ljujoče.
MB
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 5
MEDNARODNI
SEJEM VSE ZA
OTROKA
Od 14. do 21. junija bo
Celje spet sejemsko me-
sto. Zavod športno-
rekreacijski center Golo-
vec je pripravil priredi-
tev, ki ji zdaj že lahko re-
čemo tradicionalna.
Tudi letošnji program
sejma je široko zastav-
ljen, saj se bo na priredi-
tvi s svojimi izdelki pred-
stavilo letos 61 organiza-
cij združenega d^la iz Ju-
goslavije ter med njimi še
razstavljalci iz Zvezne re-
publike Nemčije, Italije
in Jugoslavije. Na 1300
kv. metrih površine si bo-
do obiskovalci v hali Go-
lovec v sejemskih dneh
lahko ogledali pripomoč-
ke za vzgojo, zdravje in
zaščito otrok v izrednih
razmerah, izdelke za re-
kreacijo, šport in igro in
najsodobnejša učila.
Zanimiv in pester bo
tudi letošnji program
spremljajočih prireditev.
Med njimi prav gotovo
velja omeniti seminar za
prodajalce igrač na temo:
kaj je to dobra igrača in
kako je ponudimo kupcu.
Seminar bo pripravila
Tkanina Celje skupaj z
občinsko zvezo prijate-
ljev mladine.
Letošnji 4. mednarodni
sejem Vse za otroka si bo
prav gotovo ogledalo veli-
ko obiskovalcev in stro-
kovnjakov s področja
vzgoje in varstva otrok.
Tako je na primer lani to
prireditev obiskalo 42.000
obiskovalcev. Otroci pa,
ki bodo tudi radi prihajali
v prireditveni prostor, si
bodo vsak dan lahko
ogledali tudi risane filme
v organizaciji Plive Za-
greb.	MP
NAS BO POZIMI ZEBLO?
PREMOG NAŠ VSAKDANJI
Jexa nad kabinetskemi planerji nas ne bo grela!
•	Pred desetimi leti, pravzaprav trinajstimi, odločitev
energetskih načrtovalcev ni bila ravno »vizionarska«. Začel
se je proces ukinjanja cele vrste rudnikov, beg rudarjev v
druge poklice. K sreči likdvidacija ni potekala tako hitro, na
primer v Laškem, pa je nastop naftne krize podaljšal ru-
dniku življenje.
•	Najbrž je problematika glede naših opuščenih rudni-
kov (Pečovnik, Liboje, Zabukovica, Senovo) bolj zapletena,
vsaj kar zadeva geološke razmere, kot na primer v Nemčiji.
Tudi tam so rudnike zapirali, ko je bil premog dražji od nafte
in plina, toda vzdrževali so jih in po nekaj dneh, ko se je
popraševanje po premogu nenadoma spet pojavilo, so ru-
dniki spet oživeli.
•	V sobotni prilogi Dela beremo, da teče voda mimo vse
bolj praznih premogovnikov in od 12 milijard kilovatnih ur
razpoložljive vodne energije izrabljamo samo četrtino in po
razpoložljivih podatkih tudi plin iz Sovjetske zveze še ne
poganja strojev industrijskih podjetij, ki še kar naprej tro-
šijo nafto ali drugo energijo, kot na primer Aero in drugi,
kljub temu da plačujemo polno ceno, kot bi plin izkoriščali.
Toda ostanimo pri premo-
gu, zaradi katerega stojijo
potrošniki v dolgih kačah ob
dnevih, ko na primer v La-
škem, sprejemajo naročila.
To pa je le enlcrat na mesec
in še takrat le do omejenih
količin. Jeza, ki kuha ljudi,
pozimi ne bo grela, kajti pre-
moga ne bo v izobilju, najbrž
tudi za resnične potrebe ne,
kajti k črnemu zlatu se vra-
čajo tudi tisti, ki so se pred
leti preusmerih na mazut in
druga goriva petrokemijske-
ga izvora. Zaustavitev proda-
je kurilnega olja je namreč
velika neznanka in nihče ne
ve povedati, ali ga bodo last-
niki te vrste kurišč dobili do-
volj?
KRATKA »ANALIZA«
LAŠKEGA PRIMERA.
Kot manjši rudnik je »Hu-
da jama« pri Laškem leta
1960 dajal na trg še 134.500
ton premoga. Stalež rudarjev
je takrat znašal še 520 mož.
Prodajali so premog boljših
sort. Vsaj polovica vse proiz-
vodnje je bil orehovec, koso-
vec, slu-atka premog za širo-
ko potrošnjo.
Danes 122 rudarjev v istem
premogovniku zmore 41.200
ton premoga letno. Boljših
vrst premoga je komaj 28 od-
stotkov. Starostno poprečje
rudarjev se je dvignilo na 42
let (pred leti pod 35) in v Hu-
di jami že leta niso pospre-
mili nobenega n^adega
»knapa« v JLA. Rakova p>ot
laškega rudnika se je začela z
odločitvijo o ukinitvi rudni-
ka in preusmeritvijo na dru-
gačno proizvodnjo. Ravno v
tistem času so v Laškem na-
črtovali modernejši način iz-
kopa. Imeli so že moderen
izvozni stroj in bili so tik
pred tem, da začnejo odpira-
ti jamo na sto metrov nižjem
obzorju. Potem so stroj pro-
dali, začeli zmanjševati sta-
lež, zapirati posamezne rove,
katerih izkoriščanje in vzdr-
ževanje je bilo predrago, kaj-
ti rudnik ni dobil nobenih
sredstev za raziskovalna de-
la, ki so v vsakem živem ru-
dniku bistveni del proizvo-
dnih stroškov.
Kaikšne so zaloge premoga
na področju rudnika Laško,
zanesljivo nihče ne ve. Vedo,
da so pod sedanjimi obzorji
gotovo plasti, ki bi jih bilo
vredno odpreti. Vse skupaj
je odvisno od raziskav, toda
rudarski kolektiv, ki leta ni
imel niti regresov za dopu-
ste, ki si ni mogel privoščiti
jubilejnih nagrad in odprav-
nin in ki je na lestvici oseb-
nega dohodka zdrknil v ob-
čini v drugo, nižje vrednote-
no polovico, si stroškov v te
svrhe ni mogel privoščiti.
Toda to ni bilo več v letih, ko
energetska kriza še ni trkala
na vrata. Ravno nasprotno,
dogajalo se je v času, ko je
TIJ^ hči laškega rudnika,
ravno zaradi naftne krize za-
bredla v hude težave, čeprav
ne v povsem razumljive in
opravičljive.
PREPOČASNO
PRILAGAJANJE
NOVIM RAZMERAM
Izdatno povečanje cen
električni energiji bo pritisk
na rudnike še povečal. Ru-
dniki, katerim se obetajo
večja sredstva za povečanje
proizvodnje, ne morejo čez
noč dohiteti vsega zamuje-
nega. To ni preprosta stvar,
kot če preorješ travniške po-
vršine v njive in pol leta po
setvi že žanješ (tudi to ni ta-
ko enostavno, kot je tu napi-
sano). Obeta se stiska, ki jo
bodo energetski načrtovalci
morali z vso resnostjo od-
pravljati in to nemudoma.
Premoga bo manjkalo, zlasti
boljših vrst z višjo kalorično
vrednostjo in kuriščem
ustreznih sort. Ce bodo ve-
lenjski rudarji namenili več
hgnita potrošnji, ga bo manj
za termoelektrarno in utegne
se zgoditi, da bodo redukcije
v času nizkega vodostoja hi-
droelektrarn pogostejše.
Sploh pa smo pri potrošnji
energije enako reizsipni, kot
da se ni nič zgodilo in kot da
se ves svet ne peha s tem
resnim problemom. Le ne-
kaj primerov, o katerih bi bi-
lo vredno razmišljati:
•Načrtujemo nove kurilne
naprave (na primer v EMO),
toda še vedno za debelejše
sorte premoga, ki jih je ve-
dno manj spričo sodobnejših
izkopanih metod in suhega
separiranja, pri čemer se pri-
hrani veliko premogovega
prahu in zdroba, ki se je ne-
koč posedal po potokih in re-
kah pod rudniškimi separa-
cijami.
• Minulo zimo se je le ma-
lokdo držal predpisa o dovo-
ljeni stopnji ogrevanja pro-
storov (18 stopinj). Zlasti po
pisarnah je kar puhtelo od
vročine in so raje odpirali
okna, kot da bi zapirali radia-
torje.
•	Dražja elektrika utegne
vendarle spametovati mno-
ge, da bodo bolj uporabljali
stikala, kajti sredi energet-
ske krize so naše stavbe,
družbene in privatne, raz-
svetljene kot pravljični gra-
dovi in žarnice svetijo same
sebi.
•	Razmere niso takšne,
da bi se zmrdovadi, češ, ligni-
ta ne maram. Bo pač treba
pogosteje podrezati v kuri-
šče, imeti več dela s pepe-
lom, in se pri tem dodatno
ogreti.
In da kpnčamo. Kar zade-
va zmoto kabinetskih načr-
tovalcev energetske politike,
naj bi sedanja draga šola bila
koristna vsaj za naprej, če
povratno ne more učinkova-
ti. In ker gre tudi za čim več-
jo neodvisnost od zunanjih
vplivov, bi se bilo treba bolj
zvesto držati ljudskega
izreka:
»Zanašaj se nase in na svo-
je kljuse!«
JURE KRASOVEC
CEUE: SREČANJE MLADIH
VARČEVALCEV
Ob koncu maja je okoli dvesto mentorjev in mladih delav-
cev v pionirskih hranilnicah na osnovnih šolah novogori-
škega območja obiskalo mlade hranilničarje in njihove men-
torje v treh celjskih osnovnih šolah. Srečanje, ki je seveda
potekalo pod pokroviteljstvom Ljubljanske bajike, Splošne
banke Celje, je bilo več kot prijetno, sicer pa takšno, ki je
značilno za mlade ljudi. To ni bila samo priložnost za pogo-
vore o delu pionirsldh hranilnic na šolah, marveč tudi trenu-
tek, ko so se mladi varčevalci pomerili v tekmovanju. Slo je
za obvladanje in poznavanje dela v pionirskih hranilnicah
ter za spretnost in hitrost pri štetju denarja. Vrh tega so si
ogledali še delo v Aeru.
Kot kaže bodo celjski mladi varčevalci še letošnjo jesen
vrnili obisk gostom z Goriškega.
MB
ENOTNA AFRIKA
JE SEN IN CILJ
Toda Joseph Ki-Zerbo bržčas meni,
da niti prva konferenca neuvrščenih niti
poznejše ne sodijo vsaj med zanimive,
če že ne zgodovinsko vredne zbore. Pa
ne le to. O množični pripadnosti afrišldh
držav neuvrščenemu gibanju ne piše.
Vpraševal sem se za motive. Čemu je
Joseph Ki-Zerbo izpustil zapis zgodo-
vinskih korenin neuvrščenosti? Zakaj
ni strnil nekaj besed o vzrokih afriške
nagnjenosti k neuvrščanju? Neuvršče-
no gibanje in, na primer, Organizacija
afriške enotnosti, ki je nastala leta 1963
(morda so neuvrščeni v Beogradu zari-
sali vzorec k prvemu sestanku za enotno
Afriko?), sta si vsebinsko, programsko,
politično blizu.
Ali ne diha jasno politično vodilo iz
nagovora pokojnega Haile Sclasija
enaintridesetim delegatom afrišldh
držav in vlad na prvem zasedanju Orga-
nizacije afriške enotnosti?
... Neobhodno potrebno je poznati
afriško zgodovino, da bomo lahko uve-
ljavili afriško osebnost. Danes izjavlja-
mo, da je naša največja naloga dokonč-
no osvoboditi afriške brate, ki jih še teži
jarem izkoriščanja in tuje oblasti... Ne-
hajmo obtoževati drug drugega in ne
prepustimo se razočaranju... Spoštuj-
mo sebe in vse Afričane, bodimo pono-
sni na naše odlike in sposobnosti. Po-
zorni moramo biti, da se ne bomo zaprli
v plemenske meje. Ce se bomo razdelili
v plemenske skupnosti, bomo privolili v
tuje vmešavanje. Z vsemi njegovimi ne-
prijetnimi posledicami. Vsi priznavamo,
da je prihodnost celine v enotni politiki,
priznati pa moramo tudi, da so ovire, ki
jih moramo prebroditi, številne in ne-
varne...
Etiopskega cesarja danes ni več. Orga-
nizacija afriške enotnosti enako kot
pred sedemnajstimi leti, ob ustanovitvi,
stežka premaguje včasih skorajda ne-
premostljive ovire. Afrika je danes še
zmeraj razdeljena in neenotna. Zgodovi-
ne se ne da zbrisati z radirko. Joseph Ki-
Zerbo je ob sprejeti listini, dokumentu
prvega zbora organizacije afriške enot-
nosti napisal, da geografske razmere,
družbeno-gospodarski, politični in kul-
turni pogoji na celini še zdaleč niso bili
usklajeni. Takrat. In danes? Kaj bi lah-
ko Afričani rekli sami, če pogledamo
vsebino afriške listine izpred sedemnaj-
stih let?
Z drugim členom listine so se na pri-
mer dogovorili, da bodo utrdili enotnost
in solidarnost, uskladili in pospešili so-
delovanje, branili suverenost držav, nji-
hovo ozemeljsko celovitost in neodvi-
snost, odstranili vse oblike afriškega ko-
lonializma, pospešili mednarodno sode-
lovanje, upoštevali listino OZN in de-
klaracijo o človeških pravicah. S tretjim
členom temeljnega dokumenta, ki je na
papirju podili plotove nerazumevanja
v medafriških odnosih, so razložili in
navedli sedem pravil glede sodelovanja:
PIŠE: JOŽE VOLFAND 5
suverena enakopravnost vseh držav,
nevmešavanje v notranje zadeve, med-
sebojno spoštovanje suverenosti in oze-
meljske celovitosti, miroljubno reševa-
nje sporov, obsodba vseh političnih
umorov in podtalnih dejavnosti, pomoč
še koloniziranim ozemljem ter neuvr-
ščena politika v odnosu do obeh blokov.
Afriški voditelji so modro posipali še
neorsme njive sodelovanja. Manj so pou-
darjali konfederacijske težnje ali celo
(težnje) želje po federaciji, bolj so odprli
na stežaj vrata za enakopravno medse-
bojno zbliževanje na osnovi skupnih ah
dvostranskih interesov. Kaj pove poda-
tek, da je bilo od leta 1963 do srede 1969
v Afriki 25 državnih udarov?
V	letu 1980, pred dnevi, so se afriški
voditelji sporazumeli, da bodo do leta
2000 vzpostavili afriško gospodarsko
skupnost. Enotni trg. Nelzaj takega, kar
je evropslca gospodarska slcupnost.
Kwame Nkrumah je že pred več leti v
knjigi Afrika se /nora združiti ostro ugo-
tovil: »Naš kapital teče v hudournikih in
namalca ekonomske sisteme z zahoda.
Dolga stoletja je bila Afrika molzna kra-
va za zahodni svet*
V	časih vseobsegajočega navdušenja
za svobodno in osvobojeno Afriko Kwa-
me Nlaimnah ni predlagal le gospodar-
ske združenosti, marveč celo skupni
obrambni sistem. Vodilo naj bi ga naj-
višje afriško poveljstvo, denarni sistem
bi bil skupen, celinska vlada prav talio.
V tako zgrajeni in urejeni Afriki bi, po
mnenju očeta panafrikanizma, brez po-
sebnih težav odpravili s kolonializmom
in imperializmom. Medsebojne spore bi
gladlceje razreševali.
Le Milton Obote, tedanji ugandski
predsednik, ki se je v teh dneh vrnil v
domovino iz neprostovljnega izgnan-
stva, se je pridružil Nkrumahu z vznese-
nim klicem: Kakšno ugodje je čutiti se
gospodarje doma. Menim, da je prišel
trenutek - če ni že celo minil - ko se
morajo afriške države odreči suvereno-
sti v korist osrednji zakonodajni in
izvršni oblasti Afrike. Ta oblast naj ima
posebne pravice o odločanju, da ne bi
prevladala volja posameznih vlad. Med
številnimi takimi vprašanji naj omenim
samo skupni afriški trg, gospodarske
načrte za vso celino, skupno obrambo,
skupni denarni sistem. Je pa še kopica
podobnih vprašanj... Milton Obote se
sedaj pripravlja na volilno tekmo za
predsedniški položaj. Bržčas bo spet
med državniki, ki bodo smelo nadalje-
vali po. Nkrurnahovi poti, po poti »pre-
roka afriške enotnosti*. Tako kot Milton
Obote tudi publicist Joseph Ki-Zerbo
ne miži pred zapletenimi ovirami, ki dan
za dnem zamegljujejo podobo enotne
Afrike.
Sam sem doživel nekaj teh visokih
ovir. V takoimenovanih frankofonskih
deželah, v nekdanji francoski Afriki, ki
Boste mango?
se pod francoskim skrbništvom strnjuje
v posebno gospodarsko, politično, kul-
turno, denarno in jezilcovno skupnost,
je nacionalni jezik francoščina. Denarna
valuta je frank, in sicer v trdnem ra-
zmerju (en francoski frank je 50 afri-
ških). S franki, bankovci ki jih nisem
potrošil v Slonokoščeni obali, sem lah-
ko kupoval v Centralnoafriški republi-
ki. Nacionalni denarni sistem je bolj ne-
kak repek francoskega bančništva. Ka-
ko dolgoročna in premetena je razdeli-
tev Afrike na francosko in angleško in-
teresno sfero, se bo pokazalo šele čez
čas. Morda domerim misel z značilno, a
težko umljivo izkušnjo - v Abidjanu,
metropoh Slonokoščene obale, nisem
našel niti ene angleške knjige o glavnem
mestu, o zgodovini pa o kulturi in politi-
ki te srčne francoske zaveznice. Nič.
V knjigarnah in v turističnih uradih,
so mi z vljudnim nasmeškom odgovar-
jali z znanim: No, no sir!
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
10,23 TELEFONOV NA 100 LJUDI
SAVINJSKA IMA ZVEZE
Na vidiku območna SIS za PTT
Ko bo pričel delati center
telekomunikacij na Golov-
cu, bo storjen bistveni preo-
brat pri nadaljnjem razvoju
telefonskega prometa na
območju. Do konca leta
1985 naj bi od sto prebival-
cev imelo telefon 20 ljudi.
Sedanja stopnja rasti novih
telefonskih naročnikov zna-
ša trinajst odstotkov letno,
vendar se bo morala pove-
čati vsaj na osemnajst od-
stotkov. Večina avtomat-
skih telefonskih central je
že povsem zasedena in ob-
stoječe zmogljivosti bo tre-
ba podvojiti. To velja tudi
za žalsko občino.
K temu je treba dodati še
to, da je v občini še vedno
precej naselij, ki so brez tele-
fonskih priključkov. V Pe-
trovčah je telefonsko omrež-
je pripravljeno, medtem ko
so okoliška naselja slabo po-
vezana z matično centralo. V
Drešinji vasi in Levcu bodo
še letos vključili 25 novih na-
ročnikov na ATC Celje. Na
Polzeli in v Preboldu bodo
morali zgraditi novi centrali
in novo telefonsko omrežje.
Stanje bo precej boljše, ko
bodo telefone dobili vsi tisti,
ki so vezani na ATC Šempe-
ter. Kot vse kaže bodo na
svoj račun prišli tudi intere-
senti iz Sešč in Matk, Gornje
vasi, Latkove vasi, Tmave,
Gomilskega, Ločice ,in Roj,
Podloga ter Grušovelj. Na
Vranskem še obstojajo mož-
nosti za 60 novih priključ-
kov, v Žalcu pa je težava v
premajhni zmogljivosti tele-
fonske centrale.
O vsem tem so govorili tu-
di na sobotni seji izvršnega
sveta žalske občinske skup-
ščine. Poudarili so, da je tre-
ba ustanoviti enoto območ-
ne SIS za PTT promet, ki bo
na območju žalske občine
združevala uporabnike in
izvajalce v skupnih naporih
za uveljavitev svobodne me-
njave dela in delegatskih ra-
zmerij. Izvršni svet bo usta-
novil skupaj z območno sa-
moupravno interesno skup-
nostjo inciativni odbor za
ustanovitev te enote. Zdru-
ževanje sredstev za izgrad-
njo krajevnih telefonskih
omrežij v okviru občinske
komunalne skupnosti naj bi
postalo obvezno pri vseh no-
vogradnjah v občini, tam
kjer je sprejemajo urbani-
stično dokumentacijo. Pri
komunalnem urejanju pro-
stora bo morala tudi PTT de-
javnost dobiti svoje mesto
pri izdelavi urbanistične do-
kumentacije.
Da bo program v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju uresničen, bo treba zago-
toviti združevanje sredstev.
Treba pa bo poskrbeti tudi
za strokovni kader ter
zmanjšati fluktuacijo.
JANEZ VEDENIK
VERA JUHART-OREŠ-
NIK je bila rojena 28. junija
1946. Član Zveze komuni-
stov je od 6. maja 1971. Do-
slej je opravljala vrsto po-
membnih dolžnosti. Bila je
član občinske konference
Zveze komunistov v Žalcu,
predsednica komisije za
idejnopolitično usposablja-
nje pri OK ZKS v Žalcu ter
nosilka nekaterih družbeno-
političnih funkcij v polzelski
krajevni skupnosti. Je diplo-
mirani sociolog, zaposlena
pa je na skupščini občine Ža-
lec, kjer je vodja kadrovske
službe. Funkcijo predsedni-
ce OK ZKS Žalec opravlja
nepoklicno.
FRANCI JELEN je bil ro-
jen 23. septembra 1946, član
Zveze komunistov pa je od
28. aprila 1958. Znova je bil
izvoljen za sekretarja OK
ZKS. V občini je predsednik
komiteja za splošni ljudski
odpor in družbeno samoza-
ščito, poleg tega pa je tudi
član OK SZDL, medobčin-
skega sveta Zveze komuni-
stov Celje, aktiven pa je tudi
v krajevni samoupravi na
PolzeU. Do leta 1974 je bil
kadrovski delavec v tovarni
nogavic na Polzeli.
ALOJZ KIKEC, rojen 1934
v Srdici na Goričkem, je prvi
predsednik Občinske konfe-
rence ZKS Velenje. V Vele-
nje je prišel leta 1950 in se
zaposlil v rudniku kot rudar.
Pridobil je kvalifikacijo,
končal rudarsko nadzorno
šolo in 1959 šestmesečno po-
litično šolo pri CK ZKS.
Zdaj dela v REK kot jamski
poslovodja. Je član CK ZKJ,
dobil pa je tudi prvomajsko
nagrado. Vseskozi je izredno
aktiven na družbenopolitič-
nem področju. Preden je po-
stal predsednik Občinske
konference ZKS je bil pri
komiteju predsednik ka-
drovske komisije.
JANEZ MIKLAVCiC je bil
rojen 1930 in je po poklicu
strojni tehnik. Pred prvo
izvolitvijo za sekretarja ko-
miteja ZKS je bil sekretar
ZK v TGO Gorenje, kjer je
bil zaposlen kot vodja razvo-
ja SOZD Gorenje. Član zveze
komunistov je od leta 1948
dalje. Je član Centralnega
komiteja ZKS. Na zadnji vo-
lilno-programski konferenci
je bil ponovno izvoljen za se-
kreta^a. Tudi tovariša Jane-
za Miklavčiča odlikuje viso-
ka stopnja tovarištva ter več-
letna močna angažiranost na
domala vseh področjih. Oba
tovariša sta na programsko-
volilni konferenci dobila naj-
večjo podporo tistih, ki so ji-
ma zaupali to odgovorno na-
logo.
ANDREJ MAVRI je bil
na programsko volilni kon-
ferenci občinske organizaci-
je ZK Laško izvoljen za
predsednika konference.
Rodil se je leta 1948 v La-
škem. Po poklicu je strojni
tehnik in je zaposlen v delov-
ni organizaciji TIM Laško.
Trenutno je v. d. direktor v
tozd TIE. Član Zveze komu-
nistov je od oktobra leta
1970. Poleg funkcije predse-
dnika občinske konference
ZK pa med drugim opravlja
še dela predsednika komisi-
je za SLO in DS pri občinski
konferenci SZDL. Vsestran-
sko je aktiven v občini pri
občinski konferenci ZSMS,
v planinskem društvu, nepo-
grešljiv pa je pri organizaciji
pohodov po poteh XIV. divi-
zije.
CVETO KNEZ je bil na
programsko volilni konfe-
renci občinske organizacije
ZK ponovno izvoljen za se-
kret^a občinskega komite-
ja ZK Laško. Star je 44 let.
Rodil se je v kraju Sedraž v
občini Laško. Končal je
srednjo politično šolo, po
vstopu v Zvezo komunistov
leta 1955 pa se je Cveto Knez
aktivno vključil v vsestrcin-
sko družbenopolitično delo
v^krajevni skupnosti Sedraž
in v občini. Poleg odgovor-
nega in pomembnega dela,
ki ga opravlja kot sekretar
občinskega komiteja že dol-
go vrsto let pa opravlja v kra-
jevni skupnosti, kjer živi, še
funkcijo podpredsednika
krajevne organizacije SZDL.
BOGDAN KNEZ je bil na
programsko volilni konfe-
renci aprila letos izvoljen za
predsednika OK ZK Šentjur.
Rodil se je leta 1938 v Sedra-
žu v laški občini. Zdaj pa je
že 17 let občan šentjurske
občine in prav toliko časa je
tudi kot inženir agronomije
zaposlen v KK Šentjur. Zdaj
je vodja TOZD lastna proiz-
vodnja v tej delovni organi-
zaciji. Ves ta čas je opravljal
vrsto pomembnih funkcij.
Bil je ^tiven član komiteja
in konference ZK. Opravlja
dolžnost podpredsednika
izvršnega sveta in je tudi
član izvršnega sveta. Je par-
tijski koordinator v SOZD
Dobrina in aktivno deluje v
organih agroživilskega kom-
pleksa. Član ZK je že 22 let.
BORIS KRIŽMANCIC,
novoizvoheni sekretar komi-
teja ZK Šentjur je bil rojen
1950 v Dobju pri Planini. V
vrste zveze komunistov je bil
sprejet prav na dan mladosti,
in sicer na ekonomski šoli v
Celju leta 1969. Od tedaj je
opravljal vrsto pomembnih
funkcij in nalog v šentjurski
občini. Bil je član konferen-
ce in komiteja ZK Šentjur,
član izvršnega sveta, član
predsedstva SZDL, pod-
predsednik skušščine za za-
poslovanje in je predsednik
uličnega odbora Pešnica, ki
se lahko pohvali z uspešnim
in aktivnim delom. Med na-
logami, pa so v ospredju
predvsem razvijanje in do-
grajevanje političnega siste-
ma in krepitev strukture in
števila članstva.
ŠOŠTANJ: NOV STANOVANJSKI BLOK
Po večletnem premoru bo Šošianj v kraikem bogaiejsi
za nov stanovanjski blok, ki ga gradi Gradbeno industrij,
sko podjetje VEGRAD iz Velenja. V novem bloku, ki stoji
v središču mesta ob Kajuhovi cesti, opravljajo zaključna
obrtniška dela in kot je povedal delovodja drago Lončar,
bodo zgradbo zgotovili v roku do konca meseca julija
tako, da bodo stanovanja vseljiva že v začetku avgusta.
Investitorja 19-stanovanjskega bloka sta Skupščina in-
teresne stanovanjske skupnosti občine Velenje in Občin-
ska skupnost otroškega varstva Velenje, kajti v spodnjih
prostorih bo tudi prostor za otroške jasli in vrtec. To bo še
posebej dobrodošlo, saj v šoštanjskem vzgojno-varstve-
nem zavodu ni prostora za vse otroke, ki bi jih starši želeli
vpisati.	v. K.
ZA PRAZNIK V BRASLOVČAH TUDI MIKLOVA
7AI A
Krajam is.S Brasiovce Doao letos 13. junija slavili krajevni praz-
nik. Slavijo ga v spomin na leto 1942, ko je okupator pričel streljati
prve talce iz Braslovč in prihod štajerskih partizanov na Dobrov-
Ije.
Tako kot lani, (ko so praznovali prvič) bodo tudi letošnji praznik
slavili z delovno zmago in v ta namen pripravili vrsto kulturnih in
športnih prireditev. Že v soboto 7. julija bo prosvetno društvo
pripravilo premiero igre Miklova Zala v režiji Anice Brišnik. Predr
stava bo na prostem ob 19. uri pri Braslovškem jezeru. V nedeljo 8.
junija bo pohod krajanov Braslovč na Dobrovlje. Pri domu borcev
bodo pripravili kulturni program. S prireditvami bodo nato nada-
ljevali 13. junija, ko bo ob 17. uri otvoritev asfaltirane ceste Poljče-
-Kamenče v dolžini 1 km. Pri modernizaciji tega odseka ceste so
se izkazali tudi krajani, ki so prispevali precej denarja in prosto-
voljno delali.
Zvečer ob 19.30 bo v osnovni šoU koncert otroškega zbora, ki ga
vodi Nevenka Marovt. V soboto 14. junija bo popoldne ob 15. uri
gasilsko sektorsko tekmovanje za pokal KS Braslovče. ob 18. uri
pa svečana seja krajevne skupnosti in gasilskega društva ob 80.
obletnici obstoja. Nedeljsko praznovanje se bo pričelo ob 10. uri s
skoki na skakalnici prevlečeni s plastično maso, popoldne ob 15.
uri pa bo otvoritev prizidka gasilskemu domu v Braslovčah (na
sliki) in proslavitev 80- letnice gasilskega društva Braslovče. Ob
praznovanju bodo zaslužni krajani in člani gasilskega društva
prejeli priznanja DS Braslovče.	t. TAVCAR
KS ŠEMPETER: ZA PRAZNIK CESTE
13. junija praznujejo krajam KS Šempeter krajevni praznik v
spomin na leto 1942, ko je okupator množično odseljeval ljudi iz
tega območja v Srbijo.
Tudi za letošnje praznovanje se v krajevni skupnosti priprav-
ljajo dalj časa. Zato imajo poseben odbor, ki skrbi za posamezne
prireditve. S praznovanjem bodo letos pričeli 12. junija, ko bodo
pripravili obrambni dan. Vaja enot narodne in civilne zaščite bo
izvedena na OZD LIK Savinja TOZD Pohištvo Šempeter. Na .sam
dan praznovanja bo v kino dvorani Šempeter ob 19. uri svečana
proslava, osrednji govor pa bo imel predsednik skupščine KS
Šempeter Vinko Janič. Podelili bodo tudi 18 diplom krajevne
skupnosti zaslužnim organizacijam, društvom in posameznikom
Razna športna tekmovanja bo društvo TVD Partizan pripravilo l4
junija. Istega dne ob 16. uri bo prevzem na novo zgrajenih cest v
soseski Šempeter, (na sliki) trije odseki v Zgornjih Grušovljah i"
višinska cesta Jajški mlin-Vinder. Skupna dolžina cest je okoli 2
in pol kilometra. Vse razen višinske so asfaltirane. Pri tem je treba
izreči pohvalo krajanom, ki so povsod tam, kjer so dobili novo
cesto, zbrali polovico sredstev s samoprispevkom. Posebno so se
izkazali v Zgornjih Grušovljah. Ta zaselek razen glavne ceste
imel nobene asfaltirane, sedaj pa bo vas dobila kar tri odseke ^
dolžini 1 km. Praznovanje bodo zaključili 15. junija z ribiškii^*
tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti pri jezeru Presarje.
T. TAVCAB
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 7
MED DELAVCI V TOZDU TiOg
ČE SE KRIVUUA NA
GRAFIKONU DVIGNE, SMO
ZADOVOUNI
Sami sebi smo dali obljubo, da bomo izpolnili naloge
stabilizacija. Beseda,
prežeta z željami, napori,
s prizadevanji, z odloč-
nostjo. Beseda, ki pomeni
akcijo in boljše delo.
Z usklajeno in vse-
stransko političnb akcijo
smo si prizadevali, da sta-
bilizacija ne bi bila zgolj
beseda. Da bi ustalitev v
vsem svojem ustvarjal-
nem, akcijskem in delov-
nem pomenu prišla v za-
vest delavcev in občanov.
Želeli smo ustvariti
vzdušje, v katerem bodo
ustvarjene možnosti, da
postane politika ekonom-
ske ustalitve stvar sleher-
nega delavca, vsakega po-
sameznika. Ali smo v tem
uspeli? Smo delavci dou-
meli, da gre za proces, ki
terja od nas boljše, bolj
produktivno delo, večji
dohodek, odgovorno iz-
polnjevanje ciljev in na-
log? Smo že presegli ra-
zmišljanja, da je stabiliza-
cija kratkoročna politična
muha, ki terja od nas
zgolj zategovanje pasu in
varčevanje?
S temi vprašanji smo se
podali med delavce tozda
Ti02 celjske Cinkarne. Z
nami so za mizo sedli:
Branko Mesec,predse-
dnik osnovne organizaci-
je ZSS, Anton Kolar-
predsednik delavskega
sveta tozda, Jože Ljubič,
delavec v skladišču goto-
vih izdelkov, Martin Ku-
kovič, delavec iz labora-
torija, Anton Goršek,
prav tako zaposlen v
obratnem laboratoriju,
Safed Plivac, aktivist
mladinske organizacije,
Maks Zakošek, delavec v
stranskih obratih, Jovan
Prvulovič, delavec v pro-
izvodnji - črni del, Franc
Grabar, vodja samo-
upravne delovne skupine
v proizvodnji - beli del,
Vlado Lukač, delavec v
pripravi surovin in Budi-
mir Nikolič, aktivist mla-
dinske organizacije.
Z USTREZNIM
NAGRAJEVANJEM
DO KAKOVOSTI
Kolar: V našem tozdu
je zaposlenih okoli tri sto
ljudi. Osnovni proizvod je
seveda Ti02. Šestdeset
ton dnevno ga proizvede-
mo oziroma 20 tisoč ton
letno. Pred leti smo tretji-
no proizvodnje titana ob-
delali v tipe* višje kakovo-
sti, sedaj jih obdelujemo
še več. Lani smo prvič od
tedaj, ko smo začeli s pro-
izvodnjo titana, zaključih
poslovno leto brez izgub.
To je gotovo rezultat na-
porov za celotno ekonom-
sko in ekološko sanacijo
Cinkarne. Del nalog smo
tako uresničili. Letos
imamo dokaj ambiciozne
načrte. Predvsem tiste, ki
zadevajo proizvodnjo. Že-
limo jo namreč še poveča-
ti in okoli 49 odstotkov
proizvodnje tudi izvoziti.
Kukovič: Veste, mi
ustvarimo veliko deviz z
izvozom titana. Vendar
pa tudi sami veliko suro-
vin uvažamo. Prav pri su-
rovinah bomo morali v
prihodnje razmišljati o
tem, kako bi jih čimveč
nadomestih z domačimi.
Mesec: V okviru sindi-
kata smo se temeljito po-
govarjali o nalogah, ki so-
dijo v celoten sklop priza-
devanj za ustalitev gospo-
darstva. Tako smo pouda-
rili, da moramo s surovi-
nami veliko bolj racional-
no gospodariti, da mora-
mo paziti na kakovost de-
la in proizvoda v vseh fa-
zah proizvodnje. Ker bolj
kot bomo pazili na proiz-
vodnjo, boljši bo izdelek
in bolje ga bomo prodali.
S tem pa bo tudi naš do-
hodek večji. Povedati pa
moram, da stabilizacija za
nas ni nekaj novega. Že
od obstoja titana se pogo-
varjamo o tem, kako bi
bolje izkoriščali energijo
in surovine. Rezultate pri
tem dosegamo, vendar
enkrat boljše, drugič
slabše. Bistveno boljše
dosežke pa ugotavljamo
sedaj, ko smo izdelali kri-
terije in merila za nagraje-
vanje po delu. Delavci do-
segajo boljšo kvaUteto
proizvoda, ker vedo, da
so za dobro delo bolje na-
grajeni.
I^bič: Da bi učinkovi-
to izpeljali stabilizacijske
naloge, bi se morali kon-
kretneje pozabavati tudi z
organizacijo dela. Nekaj
prihranka smo že dosegli
na primer s tem, da terja-
mo manj uslug od stran-
skih obratov, posebej gle-
de transporta. Poleg tega
pa smo začeli letos sami
pakirati nekatere surovi-
ne in s tem tudi nekaj pri-
varčevali.
Kukovič: V laboratori-
jih pa je tako: vemo, da
lahko z racionalno pora-
bo kemikalij marsik^ di-
nar prihranijo. Vendar pa
bomo v laboratorijih do-
segli boljši rezultat dela
šele tedaj, ko bomo tako
kot v proizvodnji iiuielali
ustrezna merila in kriteri-
je za nagrajevanje.
Zakošek: Pri nas v kot-
larni imamo kaj malo
možnosti za doseganje ra-
cionalnejše porabe pare,
ker je njen izkoristek zdaj
res optimalen. Veliko re-
zerv pa je še v izolacijah.
Tam lahko še kaj prihra-
nimo.
Prvulovič: Rad bi po-
vedal, da je vse nas delav-
ce Titova smrt zelo priza-
dela. To pravimo zato, ker
se odtlej veliko bolj odgo-
vorno obnašamo. Zdi se,
kot da smo si sami pri se-
bi obljubili, da bomo iz-
polnili obljube, ki smo jih
dali Titu, da bomo bolje
delali in si prizadevali, da
bo gospodarstvo napre-
dovalo. Konkretno pa še
nekaj besed o tako ime-
novanem črnem delu pro-
izvodnje v titanu. Mislim,
da bi lahko dosegli še
večje učinke, če bi napra-
ve bolj vzdrževali. Treba
bi jih bilo obnoviti, kajti
večkrat nastanejo manjši
zastoji, kar pa povzroča
izpade v proizvodnji.
Goršek: Naša tovarna
je pravzaprav ena sama
proizvodna veriga. Če
kjerkoli nastane zastoj, se
to pozna v celotnem pro-
cesu proizvodnje.
Zakošek: Ce na primer
pade moč pare samo za
sekundo, nastane v proiz-
vodnji zastoj, ki ga lah-
ko odpravimo šele v eni
uri.
REZERV ZA BOLJŠE
DELO JE ŠE VELIKO
Lukač: Prepričan sem,
da je v našem tozdu še
veliko rezerv, ki bi jih tre-
ba izkoristiti v prizadeva-
njih za stabilizacijo. Tako
bi morali še iskati možno-
sti za nadomeščanje uvo-
ženih surovin z domači-
mi, okrepiti bi morali
nadzor nad napravami.
največje rezerve pa so v
ljudeh samih. Okrepiti bi
morali znanje in odgovor-
nost vseh nas, ki delamo
v titanu ter se še bolje in
učinkoviteje organizirati.
Naj vam navržem primer:
zgodilo se je, da delavec
ni znal popraviti pokvar-
jene črpalke, pa jo je zavr-
gel in zamenjal z novo.
Zato pravim, da sta zna-
nje in odgovornost v pro-
cesu stabilizacije bistve-
nega pomena.
Goršek: Menim tudi, da
bi lahko večje rezultate
pri nas dosegli tudi na po-
dročju inovacijske dejav-
nosti. Včasih bi lahko
strokovnjaki, če bi se v
katero od reči poglobili,
preprečili napake, ki jih
delamo. Pri nas v titanu
smo na primer kupili ne-
ke stroje, za katere smo
pozneje ugotovili, da jih
pravzaprav ne potrebuje-
mo. To so napake, ki bi
jih lahko že prej prepreči-
U strokovni delavci.
Zakošek: Res pa je tu-
di, da je treba veliko stva-
ri prej pokvariti, preden
se kaj dobrega naredi.
Mesec: Pri nas smo
imeli precej inovacij, ven-
dar inovatorji niso bili
ustrezno nagrajeni. Usta-
novili smo inovacijsko
komisijo, ki sedaj dobro
dela in obravnava vse
izboljšave, ki jih predla-
gajo delavci.
Goršek: Ko govorimo o
stabilizaciji, bi morali tu-
di povedati, da bi pri nas
v titanu lahko dosegali
veliko boljše rezultate, če
bi zajezili fluktuacijo de-
lavcev. Kajti pri nas dol-
go traja, da se delavec na
novo priuči dela v proiz-
vodnji.
Grabar: Naša temeljna
organizacija je mlada, tu-
di delavci so pretežno
mladi ljudje. Zato smo
morali še do nedavnega
vlagati veliko truda v to,
da smo organizirali delav-
ce v našem tozdu, da smo
aktivirali družbenopoli-
tične organizacije. Vedeli
smo, da brez osveščenih
ljudi ne bomo dosegali re-
zultatov. Mnogo nalog in
akcij izpeljemo preko sa-
moupravnih delovnih
skupin, kjer delavci raz-
pravljamo prav o vseh
vprašanjih našega dela,
standarda in nagrajeva-
nja. V zadnjem času, ko
smo izplavali iz izgub in
dosegamo boljše razulta-
te, je tudi počutje ljudi
boljše. Fluktuacija se je
malce zajezila, osebni do-
hodki so boljši, ljudje pa
so do dela bolj odgovorni.
Mislim, da zavestno spoz-
navamo, da smo proizva-
jalci in upravljalci. To pa
je po mojem mnenju bi-
stveno.
Plivac: Res je, tudi
med mladimi, ki jih je v
našem tozdu več kot po-
lovica, opažamo večjo
pripravljenost in zagna-
nost za delo. Prepričan
sem, da tudi mladi delav-
ci vse bolj spoznavajo, da
so gospodarji svojega de-
la in da je od vsakega po-
sameznika odvisno, kak-
šen bo proizvod, kolikšen
bo dohodek in s tem tudi
osebni dohodki. V mla-
dinski organizaciji zato
poskušamo z različnimi
oblikami še bolj stimuli-
rati delo mladih tako v
proizvodnji, kot v drugih
organizaciji in samoup-
ravnih organih.
Nikolič: Kljub temu pa
sem prepričan, da bi mo-
rali z mladimi ljudmi de-
lati še več. Da bi jim mo- \
rali zagotavljati boljši živ- ^
Ijenjski standard, da bi
bili tako bolj zadovoljni
in bolj produktivni.
Grabar: Zavedamo se,
da je nalog, ki nas čakajo,
še veliko. Toda bistveno
je to, da se jih zavedamo
in da smo pripravljeni
spoprijeti se z njimi. Po-
membno je tudi, da se
krivulja naše proizvodnje
dviga. Kajti tista krivulja
ne pomeni le količine
proizvoda, v njej se odra-
žajo tudi naši odnosi, na-
ša prizadevanja, naše zna-
nje in naše delo. Zato smo
tedaj, če se krivulja na
grafikonu dviga, zado-
voljni. Pomeni, da smo
dobro delah.
DAMJANA STAMEJCiC
Bistveno je, je dejal Franc Grabar, da se zavedamo
nalog, ki nas čakajo. Kajti to tudi pomeni, da se
bomo spoprijeli z njimi.
V našem tozdu je še veliko rezerv, je dejal Vlado
Lukač. Ni^več jih je gotovo v znanju, odgovornosti in
delu ljudi samih.
Stabilizacija za nas ni nekaj novega, je dejal Branko Mesec. Že od začetnega obratovanja TiO^i prizadevamo
racionalizirati porabo surovin, energije, izboljšati organizacijo dela.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA ZA
KVAUTETO ZBOROVSKE ZVOČNOSTI
Preleti so tudi odiUcovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarlii
Mešani pevski zbor France
Prešeren že desetletja opo-
zarja nase zaradi kvalitetne
interpretacije in zborovske
zvočnosti ter tehtnega stro-
kovnega in muzikalnega
vodstva. S temi besedami je
predsednik odbora za re-
kreacijo pri Železniškem go-
spodarstvu Ljubljana Jurij
Pirš poudaril pomen jubileja
tega pevskega kolektiva, ko
je predsedniku Pavlu Bu-
kovcu izročal visoko držav-
no odlikovaje Red zaslug za
narod s srebrnimi žarki.
Razen tega odlikovanja je
zbor prejel še Zlati grb mesta
Celje s katerim ga je odliko-
val celjski izvršni svet in ki
ga je podelil podpredsednik
Marjan Turičnik, priznanje
RTV Ljubljana, nekateri
pevci pa so prejeli Gallusove
bronaste in srebrne značke,
ki jih je podelil Marjan Le-
bič, ki je napisal tudi stro-
kovno kritiko njihovega
koncerta:
»Mešani pevski zbor Že-
lezniško prosvetnega druš-
tva France Prešeren je imel
ob svoji 85-letnici slavnostni
koncert, s katerim se je pred-
stavil celjski publiki v petek,
29. maja, v dvorani Narodne-
ga doma. V nabito polni dvo-
rani je zbor odpel svoj kon-
certni spored, s katerim je
ponovno potrdil svojo viso-
ko mesto med slovenskimi
zbori. Program je zajemal
skladbe od Gallusa in For-
sterja pa do sodobnih skla-
dateljev: Lipovška, Svare,
Srebotnjaka, Vremšaka, Si-
monitija, oddolžil pa se je tu-
di nekaterim svojim dirigen-
tom - skladateljem Lajovicu,
Schwabu in Preglju, katerih
p>esmi so bile vključene v
program. Ob tako stilno in
vsebinsko raznolikem pro-
gramu je zbor lahko pokazal
vse svoje tehnične muzikal-
ne zmogljivosti, saj so bile
vse pesmi zapete z jasno in-
terpretacijo, čisto intonacijo,
ter širokimi dinamičnimi
razponi, ki so bili tudi v svo-
jih skrajnostih čisti in pre-
pričljivi. Nedvoumna zaslu-
ga za takšno umetniško me-
sto gre dirigentu Edvardu
Goršiču, ki zbor vodi že sko-
raj 20 let. V tem času se je
zbor nenehno številčno kre-
pil in pomlajeval, kar je jam-
stvo, da bo lahko nadaljeval
še v bodoče svojo umetniško
rast.
Vsa priznanja pa zboru ne
smejo biti samo zahvala za
minulo delo temveč tudi ob-
veza za še bolj p)oglobljeno in
zagnano delo.«
F. P. in M. L.
GODALNI
ORKESTER NA
POLZELI
v soboto, 7. junija ob 19.30
uri bo v domu Svobode na
Polzeli koncert Celjskega
godalnega orkestra, ki letos
praznuje 35-letnico delova-
nja. Koncert sodi v sklop pri-
reditev, ki jih imajo na Pol-
zeli pod naslovom »POLET-
NI KULTURNI VEČERI«.
Pokrovitelj koncerta je Kul-
turna skupnost Žalec.
TT
»KOLEDA«
DOMA
S sobotnim nastopom v
kulturnem domu v Velenju,
se je Šaleška folklorna sku-
pina, odslej »Koleda«, pred-
stavila občinstvu, domači-
nom, s svežim in zajetnim
programom spletov in ple-
sov Štajerske, Bele krajine.
Gorenjske, Prekmurja, Sla-
vonije, Srbije, s koledno vi-
žo, slavonskim kolom, v rit-
mu tamburic, z dubrovačko
poskočnico in bunjevskimi
plesi.
V paleti pestrih nastopov
so še poživili sceno z novimi
štajerskimi nošami, original-
nimi štajerskimi oblačili, bu-
njevske plese so izvedli v no-
vi postavitvi, novost pa so bi-
li tudi solo nastopi. »LUBI-
CO LUBLENO« sta predsta-
vila Bert Tušar in Slavko
Oštir, vodja šaleške folklor-
ne skupine pa je zaigral na
cimbale in oprekel, instru-
mentalna redkost v sloven-
ski kulturni dediščini brez
primere.
Delavnost »Kolede«, ime
si je nadela po slovenski ko-
lednici, je rodila izjemno
kvalitetne uspehe, ki jih
priznavajo vsi vrhunski stro-
kovnjaki domačih plesov.
Tako bo turneja na Portugal-
sko, ki se bo pričela 18. juni-
ja na povabilo gostiteljev, le
še ena mednarodna potrdi-
tev desetletnega dela učen-
cev Tončke Maroltove.
J. M.
ZAKUUČNE PRIREDITVE V
BREŽICAH, CERKNICI IN
CEUU
Z zaključnimi prireditvami se je prejšnji teden kon-
čala letošnja Na^ beseda, ki je znova dokazala mno-
žično in raznovrstno kulturno ustvarjalnost mladih.
Svoje dosežke na področju folklorne glasbene in ple-
sne dejavnosti so mladi prikazali v Brežicah. Tam sta
se v okviru glasbenega večera mladih avtorjev predsta-
vili tudi gimnazijki Maja in Miša iz Celja, v okviru
plesnega dela pa Center za balet in ritmiko iz Celja z
Etudo in skupina Akt s Pedagoškega šolskega centra v
Celju s Homunkulusom. Svojo filmsko, fotografsko in
likovno dejavnost so mladi predstavili v Cerknici, kjer
pa celjsko področje, žal, ni bilo zastopano. Gledališko
in literamo^dejavnost pa so mladi predstavili v Celju,
in sicer v novem kulturnem domu KUD Zarja v Trnov-
Ijah, v Pionirskem domu in v foyerju SLG Celje. V
okviru predstavitve Utercime dejavnosti mladih sta se
predstavili tudi Andreja Gorjanc in Maja Veras s celj-
ske Gimnazije s Slikami. V okviru delovnega pro-
grama Naše besede sta bili v Celju tudi okrogli mizi o
gledališki dejavnosti in literarni dejavnosti mladih ter
zaključna okrogla miza organizatorjev NB, ki pa so se
je udeležili le predstavniki ZKO Slovenije in posamez-
nih občin ter predstavnik Zveze sindikatov Slovenije.
Pogrešali pa smo predstavnike RK ZSM Slovenije in
njenih občinskih konferenc in Zveze prijateljev mla-
dine Slovenije ki so bili tudi soorganizatorji letošnje
NB.
Na zaključnem pogovoru smo lahko ugotovili, da se
gibanje NB še vedno širi, saj je bilo letos že 14 občin-
skih prireditev (lani 7) in 8 območnih (lani 6). V priredi-
tve se vključujejo zdaj tudi mladi kantavtorji, obliko-
valci, glasbeni poustvarjalci, plesalci vseh zvrsti plesa
itd. Na razpis pa se letos še niso odzvali mladi govor-
niki, mali instrumentalni ansambli in recitatorji posa-
mezniki. Zaključne prireditve so pokazale velike
ustvarjalne sposobnosti mladih, njihovo izpovedno
zrelost in prepričanost v lastno ustvarjalno delo, s tem
pa tudi dosegle svoj cilj.
SLAVKO PEZDIR
LATERNA
Leterna je prav tako
kot svečnik stara iznajdb
ba. Ljudje so si morah
včasih svetiti tudi zunaj
hiše ob različnih prilož-
nostih in v dobrem ali sla-
bem vremenu. Ker baklja
in sveča nista bili vedno
uporabni, so si začeli po-
magati tako, da so svetilo
zaščitili. Tako je nastala
laterna.
Laterne so poznali m
uporabljali že stari Grki
in Rimljani, saj so imeli
premožnejši ljudje poseb-
ne sužnje, ki so ponoči
svetili svojim gospodar-
jem. Rimska laterna je bi-
la narejena iz pravokotne
ali okrogle plošče, ki je
bila s strani zaščitena z
napetim svinjskim me-
hurjem ali pooljenim
platnom. Ta spodnji del
so potem pokrili še s po-
sebnim ščitnikom, ki je
bil na vrhu preluknjan. S
propadom rimskega im-
perija in s tem, ko so sča-
soma izginile iz uporabe
oljenke, je verjetno za ne-
kaj časa zatonila v pozabo
tudi uporaba laterne.
Skozi ves srednji vek so
bile različne vrste sveč
poglavitna razsvetljava,
ki pa so se na kmečkih
domovih ohranile kot po-
memben vir svetlobe (po-
leg trsk) vse do 19. sto-
letja.
Ko so laterne ponovno
začeli uporabljati, so bile
svetilo v njih sveče. Te la-
terne so bile narejene iz
kovinskega ogrodja ra-
zličnih oblik, v katerega
je bilo vstavljeno steklo.
Preprostejše laterne so
bile narejene iz pločevi-
nastega valjastega telesa,
ki je bilo zelo na gosto
prevoujeno laKo, aa je
sveča svetila skozi luknji-
ce. Obe vrsti laterne sta
imeli vratca na strani ali
gibljiv pokrov z večjo
luknjo za odvod dima.
Ko so se pojavila nova
goriva in med njimi tudi
petrolej, so sveče v later-
nah začele zamenjavati
petrolejke, ki so bile v za-
četku še brez odbojne
plošče na eni strani.
Naša petrolejka je nare-
jena iz kovinskega okvir-
ja z vstavljenimi štirimi
stekli, ki so zaščitene s
križi. V to ohišje je po-
stavljena kovinska poso-
da za petrolej, ki ima na
vrhu gorilnik s stenjem.
Ročica za uravnavanje
stenja je podaljšana in jo
vidimo na vogalu petro-
lejke. Poleg vratc na stra-
ni ima laterna tudi gibljiv
pokrov. Kakor vidimo je
oblika te svetiljke podob-
na starejšim lesenim le,
da je svečo zamenjala pe-
trolejka. Petrolejko pa je
ponekod nadomestila
plinska-acetilenska sve-
tiljka (karbidovka), ki je
dajala močnejšo svetlobo.
VLADIMIR SLIBAR
35 LET GIMNAZIJSKEGA ZBORA
ZELO DRAGOCEN JUBILEJ
Nadaljnja rast kakovosti na temelju tradicije
Svoj 35. rojstni dan je obhajal
mešani mladinski zbor celjske
gimnazije s slavnostnim koncer-
tom, ki ga je posvetil 35-letnici
osvoboditve. Prireditev je bila v
Narodnem domu v sredo, 28. ma-
ja v nabito polni dvorani.
V koncertnem programu je
ravnatelj prof. Jože Zupančič za-
pisal: »Letos smo nameravali slo-
vesno počastiti naš delovni jubi-
lej. Pa nismo mogli. Bolečina nas
še ni zapustila. Premagujemo jo z
delom, z dobrim delom. To je
dolg izjemni preteklosti, naši raz-
gibani sedanjosti in poroštvo za
lepšo prihodnost.«
Te izbrane besede so najboljši,
jedrnat prikaz dolgoletnega dela
zbora, ki je uveljavljen širom do-
movine. 35 let v človeškem živ-
ljenju ne pomeni mnogo, v zbo-
rovskem življenju poznamo 70 in
80 letnike, toda šolski zbor s 35-
letno tradicijo je veUka redkost,
izjema. Fluktuacija pevcev je ve-
lika, zborovodja mora računati
vsako leto na drugačen sestav in
kvaliteto pevcev. Najbolj izvež-
bani odhajajo, prihajajo novinci,
ki jih je treba v enem šolskem
letu izšolati ter usposobiti za
koncertni nastop. Zato je taka
obletnica pomembna.
Zborovodja v šolskem, kon-
kretno ginmazijskem zboru nima
lahkega dela. Poleg osebnih kva-
litet, muzikalnih in človeških, je
uspeh njegovega dela zelo odvi-
sen od okolja, t. j. od direktorja in
profesorskega zbora, od odnosa
šole do zbora. Priznati je breba,
da ima dirigent Edvard Goršič v
tem pogledu srečo: zbornica in
direktor sta zboru naklonjena in
to dejstvo olajša delo v marsi-
čem. Gimnazijski zbor je imel
skoraj vsa leta dobre delovne po-
goje za razliko od mnogih drugih
šolskih zborov, ki se morajo bori-
ti s težavami vsake vrste. V več
kot treh desetletjih si je nabral
lovorik doma in na tujem: prva
mesta na republiških tekmova-
njih, na festivalih, itd. Bil pa je
tudi marljiv: nastopi ob vsakem
času in za vsako priliko, bodisi
politično manifestacijo, festival
£ili pogreb. In nikdar ni razočaral,
vedno kvalitetno pripravljen, re-
kel bi mobiliziran. To pa so nalo-
ge, ki zahtevajo od dirigenta in
pevcev največjo mero požrtvo-
valnosti, prizadevnosti, discipli-
ne in še kaj.
Program jubilejnega koncerta
je po ustaljenem načelu obsegal
dva dela: v prvem umetne pesmi,
v drugem narodne. »Psalm« ni-
zozemskega renesančnega moj-
stra Sw^elincka je v svoji rene-
sančni polifoniji mogočno zazve-
nel, glasovi se se jasno in sočno
prepletali, piano ob koncu ji bil
dobro odtehtan, le škoda, da ni
bil bolj precizen. Hasslerjev
»Tanzan und springen« je bil lah-
koten, staccatto dobro podan,
plastičen, podobno Badingsova
»Voici le bois«. V naslednjih
»Moja roka« Pavla Merkuja, La-
jovčeva »Kiša« in Lebičeva pri-
rodba »Luba vigred« smo pogre-
šali bolj jasno izgovorjavo. Muzi-
kalno so prepričale »Kiša« s prav
dobro dinamiko in občuteno,
prav tako Liparjeva ljubka »Son-
čece sij« in »Luba vigred«. To je
bil šopek imenitne literature, kar
najbolj primerne za tak sestav
zbora.
V drugem delu je zablestela
•Venci bejli« z bogato dinamiko
in močrum izrazom (pesem so
morali ponoviti), v Svarovi pri-
redbi »Kako se polžeku mudi* so
prisotne vse Svcirove vragolije z
okrasnimi motivi, z varijacijami,
ki jih je dirigent uspešno prema-
gal. »Dve slovaški« v priredbi
Blatnyja so bile primerne, dovolj
učinkovite, zlasti druga s tipič-
nim slovaškim ritmom. Koncert-
ni program sta zaključili dve
črnski duhovni, zadnja s sprem-
ljavo instrumentalnega ansam-
bla, ki je izvedbo zelo poživil v
veliko zadovoljstvo številnih po-
slušalcev. Isti ansambel je sode-
loval tudi pri uvodni pesmi »Ra-
čunajte na nas«, posvečeno spo-
minu predsednika Tita. Za doda-
tek so izvedli popularno prired-
bo skladbe »Jugoslavija«.
80-članski mladinski zbor je
impozanten v svojih okusnih
krojih, kvaliteten, zvest svoji tra-
diciji, kar je razveseljivo, le
vrsto let ga vodi z zanesljivo roko
dirigent Edvard Goršič. Prednja-
čijo soprani, ki so številni, dobro
postavljeni, enotni, z lepimi viši-
nami. Basi so žal prešibki, a ne
vedno. Na mestih okrog srednje
glasovne lege zazvonijo prav do-
bro, čim so lege globlje, jih
»zmanjka«, prešibki so. Tenorji
so kar dobri, le bolj enotno po-
barvani naj bi bili. Mestoma bi si
želel več preciznosti tako v vsto-
pih kot pri zaključkih. So pa tudi
zelo uspela mesta v frazah, polna
muzikalnega občutja, dinamike,
svežine. V celoti zbor, s katerim
lahko gimnazija in festivalsko
Celje vedno računa. Sredi prvega
in drugega dela programa sta na-
stopili dve mladi glasbenici, dija-
kinji Maja Veras in Miša Gajšek
prva s kitaro v roki. V duetu sta
zapeli po dve pesmi, ki sta jih
sami skomponirah. Obe kažeta
izrazito muzikalnost in dar za
komponiranje, ki bi ob pravil-
nem študiju morda privedel do
visokih rezultatov. Zaenkrat lah-
ko ugotovimo le, da sta prijetno
popestrili program ter zadovoljili
publiko. Program je dobro napo-
vedovala Alenka Crešnar.
EGON KUNEJ
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 9
STERIJEVA NAGRADA ANICI KUMROVI
ZADOŠČENJE IGRALSTVU
Jacinia in Lepa Vida - vse Cankar
Ljubo ji je pri srcu, ko be-
seda nanese na Cankarja. Ne
zaradi tega, ker je za Jacinto
v njegovem Pohujšanju v
dolini Sentflorjanski dobila
leta 1976 diplomo na Boršt-
nikovem srečanju v Maribo-
ru, pa istega leta za isto vlogo
še Severjevo nagrado in je ta
vloga vplivala tudi na podeli-
tev nagrade . Prešernovega
sklada leta 1979 (za vloge Ja-
cinte, Nataše in Tosce). Can-
karja ima pa rada in ta nak-
ljučna vez se je še bolj potr-
dila na letošnjih Jugoslovan-
skih gledaliških igrah v No-
vem Sadu, ki jih bolj pozna-
mo kot Sterijino pozorje,
kjer je celjski poklicni gleda-
liški ansambel že stalni gost.
Anica Kumrova, ki ji teče že
deseta sezona v tej gledališki
hiši, je namreč letos »prislu-
žila« Sterijino nagrado z Vi-
do v Cankarjevi Lepi Vidi, ki
jo je na oder postavil »can-
karjanski« režiser Mile Ko-
run. To je obenem tudi prva
tovrstna nagrada s Sterijine-
ga pozorja kakšnemu igralcu
prav iz celjskega gledališča,
saj so takšna ali podobna
priznanja biU deležni gleda-
liščniki iz drugih teatrov pa
so gostovali v Celju in sku-
paj s celjskimi kolegi ustvar-
jali občudovanja vredne
predstave. (Izredno Sterije-
vo nagrado je dobil celotni
ansambel leta 1975 za Partlji-
če vo delo Ščuke pa ni v režiji
Dušana Jovanoviča).
Anica Kumrova je stopila
na gledališki oder že pred
šestnajstimi leti. Za deset se-
zon pokUcnega dela je našla
te besede: »Ljubim celjski
teater!« A to niso samo njene
besede. Tudi drugi, ki pride-
jo iz drugih gledaliških hiš
gostovat, občutijo prijetno in
vznemirljivo ustvarjalno
vzdušje celjske hiše, ki je ta-
ko znana v Jugoslaviji. Pri-
jetno je za spremembo delati
tudi drugje, mnogo ji je po-
menilo gostovanje v Trstu.
Sicer pa pravi, da se tudi
celjski igrici vse bolj vklju-
čujejo v delo drugih medi-
jev. Ce je bil pred leti pro-
blem v tem, da jih pri filmu
ali na TV niso niti opazili, je
danes problem v tem, kako
uskladiti časovne termine
med domačim odrom in sne-
manji izven Celja.
Anica Kumer pravi, da je
med tistimi »norci« v gleda-
lišču, ki se pri ustvarjanju
vloge tudi čustveno razdaja.
Ne da se vse reševati le z ra-
zumom. Zato je tudi igral-
stvo kot poklic tesno poveza-
no z igralčevim življenje tudi
zasebno. Je sicer v igralcu
»rdeča luč«, ki naj deluje v
dveh primerih: tako na odru
kot na cesti, pa vendar se z
leti tudi igralec (tega seveda
ne smemo posploševati)
spremeni tudi zasebno na ra-
čun odra. Njene najljubše
vloge: Pavla v Romantičnih
dušah, Natalija v Treh se-
strah, Hana v Kdo se boji
Virginije Woolf, Jacinta, Vij
da, tudi Tosca.
Sterijeva nagrada Anici
Kumrovi je veliko priznanje.
Navsezadnje tudi zaradi zve-
nečega imena te nagrade, saj
je pot do nje zelo strma in to
gledališčniki sami najbolje
vedo.
Zato v imenu občinstva -
aplavz!
DRAGO MEDVED
Anica Kumer kot Vida v Cankarjevi Lepi Vidi
100 LET GODBENIKOV ZABUKOVICA
ČVRSTI DELAVSKI ZVOKI
39 članov godbe na pihala zdaj vodi Franc Tratar
v soboto, 7. junija, se bodo za-
čele številne prireditve ob le-
pem jubileju 100-letnici delova-
nja godbe na pihala Zabukovi-
ca. Uvodna prireditev bo ob 19.
uri v Grižah, ko pripravljajo
KRESOVANJE. Nastopili bodo
moška zbora iz Tabora in Žalca,
ženski zbor iz Griž, mladinci in
seveda slavljenci, domača god-
ba na pihala, ki trenutno šteje
39 članov in jo že vrsto let
uspešno vodi Franc Tratar.
S prireditvami bodo nadaljeva-
li prihodnji teden. Tako bo slav-
Ijenec domača godba na pihala
pripravila v torek, 10. junija kar
tri promenadne koncerte in sicer
prvega ob 18. uri pri Minervi,
drugega uro kasneje v vasi Zabu-
kovica in tretjega ob 20. uri pri
paviljonu Zabukovica. V petek,
13. junija bodo ob 17. uri otvorili
nove prostore za godbo na pihala
ter pripravili razstavo (ta bo od-
prta do 15. junija), kjer bodo so-
delovali domačin Karel Zelič pa
osnovna šola in tudi godba na
pihala, ki bo razstavila stare in-
strumente, glasbene dokumente
in podobno. Zvečer istega dne bo
samostojni koncert v griškem
Domu Svobode. Za soboto, 14.
junija, pripravljajo ob 20. uri za-
bavno - glasbeni večer, kjer bo
igral Griški kvintet, obljubljajo
pa tudi nastop znanega sloven-
skega igralca.
Osrednja proslava bo v nede-
ljo, 15. junija, ko se bodo zjutraj
ob 9. uri zbrale pred hotelom
Golding - Rubin v Žalcu vse na-
stopajoče godbe na pih2ila ter za-
tem pripravile koncerte po več-
jih krajih v žalski občini - na
Vranskem, V Braslovčah, Žalcu,
Petrovčah, Preboldu in na Polze-
li. Nastopili bodo: KUD Maribor,
Rudarska godba iz Velenja, De-
lavska godba iz Trbovelj, godba
iz Gradca v Avstriji in godbi iz
Liboj ter Prebolda. V popoldan-
skem času bo zbor vseh godb v
Grižah, kjer se bodo ob 14.30. uri
zbrale v letnem gledališču v Lim-
bergu. V koncertu se bodo pred-
stavile vse godbe s koncertnim
blokom, za zaključek pa bo še
prosta zabava.
Ob jubileju bo godba na pihala
izdala spominske značke in bro-
šuro, kjer bo zapisana zgodovina
tega ansambla, za katerega pravi-
jo po ustnem izročilu, da je prvič
nastopil leta 1880 ter v začetku
bil tesno povezan s Trbovljami.
Prvi godbeniki so bili kmečki si-
novi in rudarji, danes pa igrajo
sinovi rudarjev ter ostalih različ-
nih poklicev ter tako nadaljujejo
tradicijo svojih očetov! Alojz
Pečnik je bil med ustanovitelji
predvojne godbe na pihala v Li-
bojah, kjer je bil tudi kapelnik.
Po vojni je združil godbenike
nekdanjih godb na pihala Zabu-
kovice in Liboj ter bil vodja do
leta 1966, za njim pa so vodili
godbo Franc Kovač (danes vodi
Ubojsko godbo), Alojz Bastardi,
ponovno Franc Kovač in zdaj že
vrsto let Franc Tratar. Lani so
imeU kar 54 nastopov, od tega tri
samostojne koncerte. Ob jubileju
so jih predlagali tudi za visoko
državno odlikovžinjef
TONE VRABL
POPOTOVALNI SEMINAR V REŽIJI
F. EBERTOVEGA SKLADA
Uradno se je zadeva ime-
novala: Informacijsko poto-
vanje skupine osmih novi-
narjev iz Jugoslavije v Zvez-
ni republiki Nemčiji od 14.
do 23. aprila 1980. V resnici
nas je bilo samo sedem, kajti
zastopnik iz Bosne in Herce-
govine je zaradi bolezni ostal
doma. V delegaciji Zveze no-
vinarjev Jugoslavije smo bih
kolegi iz vseh republik in
obeh avtonomnih pokrajin,
razen, kot že rečeno iz BiH.
BiU smo gostje ustanove
nemške socialdemokratske
stranke, ki nosi svoje ime po
znanem nemškem časnikar-
ju, politiku in prvem
predsedniku weimarske re-
publike Friderichu Ebertu.
Ustanova s svojimi 550 sode-
lavci opravlja naloge izobra-
ževalnega značaja, vzdržuje
mednarodne stike in nepo-
sredno nudi pomoč na po-
dročju raziskav in množične-
ga obveščanja, seveda pred-
vsem v okviru socialistične
intemacionale, oziroma so-
cialne demokracije. V bistvu
je fundacija neke vrste insti-
tut za proučevanje mednaro-
dnega delavskega gibanja iz
Socialdemokratskih vidikov.
Gostiteljska ustanova si je
Zaslužila podrobnejšo pred-
stavitev, vendar se v podrob-
nosti ne bi spuščal. Treba je
pribiti, da je bil program
skrbno pripravljen, treba je
reči tudi zelo nabit, tako da o
kakšnem turizmu po ZRN
ne more biti govora. Po mne-
nju našega veleposlanika v
Bonnu je bil naš obisk na
ravni, kot redkokateri dose-
daj, kar je treba pripisati
dvema dejstvoma:
•	Prvič, da ZRN, zlasti pa
SPD (Socialdemokratska
partija Nemčije) posveča Ju-
goslaviji v tem času še po-
sebno pozornost in
•	drugič, da je obisk sov-
padal z izredno dinamično
politično klimo, ki jo oprede-
ljuje mednarodni položaj in
vloga Zvezne republike
Nemčije, predvsem pa ob-
dobje predvolilnega boja
pred jesenskimi volitvami v
Bundestag.
Obisk je bil načrtovan de-
duktivno. Organizatorji so
nam omogočili neposredne
pogovore z uglednimi pohti-
ki treh najpomembnejših
političnih strank: SPD (so-
cialdemokrati), CDU (kr-
ščanski demokrati) in FDP
(liberalci). BiU smo gostje
treh ministrstev: za informa-
cije, za delo in socialni red
ter za zunanje zadeve. Poleg
tega smo bili v gosteh pri
zveznem predsedstvu sindi-
katov (DGB - Deutsches Ge-
werkschaftsbund), se pogo-
varjaU z uglednimi časnikar-
ji, bili navzoči na predvolil-
nem mitingu, se v saarskih
rudnikih pogovarjali z rudar-
ji, vmesno nedeljo uporabili
za izlet v Trier, rojstno mesto
Karla Marxa, v Munchnu
obiskaU tovarno BMW, se
pogovarjali z uredniki bavar-
skega radia in zunanjepoli-*
tičnim urednikom »Sud-
deutsche Zeitung«.
V ZARES ZANIMIVEM
OBDOBJU
Kot refren se je ponavljal
uvod ob vsakem obisku v
tem smislu, da smo v ZRN v
interesantnem obdobju, ko
je v polnem teku predvoUlna
kampanja, v času, ko se ZRN
nahaja v navzkrižju silnic
zaostrenega mednarodnega
položaja, v času, ko dobiva
vprašanje zdomcev ob naj-
novejših ukrepih vlade nove
razsežnosti in ne nazadnje,
ko je v Nemčiji močno pove-
čan interes za Jugoslavijo,
ne samo s poUtičnega zorne-
ga kota, marveč tudi z gospo-
darske plati.
Mimogrede rečeno, so se
gostitelji potrudiU, da smo
»stabilizacijsko« v polni me-
ri iskoristiU osemurni delav-
nik, raje s kakšno naduro
več, da je bil ves program en
sam potujoči seminar, kar
praktično za mojo osebo ilu-
striram s tem, da sem se štiri
dni bril z navadnim toalet-
nim milom, ker ni bilo časa
za nakup kreme za britje.
Vse to sem v uvodu moral
povedati, da bi predočil bral-
cem s kakšne ravni bodo viri
naslednjih nadaljevanj, ozi-
roma »Razglednic iz ZRN«,
zakaj bo moje pisanje poU-
tični in ne turistični potopis,
a tudi zato, da bi kolegi v
uredništvu ne misUU, kako
sem spet enkrat užil deset
dni izrednega, z brezskrb-
nim potovanjem osladkane-
ga dopusta.
Končno je prav, da se naši
bralci seznanijo s pomemb-
no evropsko deželo, do kate-
re so občutki zelo mešani in
prav zato dostikrat spričo
neprijetne politične hipote-
ke, pogledi nanjo enostran-
ski in zmaUčeni - v dobrem
in slabem.
Veliko let je Friedrich Ebert Stiftung podpirala gansko radio-televizijo pri proizvodnji vzgojnih filmov in izobraževa-
nju strokovnjakov na tem področju. Tu na sliki so skupaj ganski radiotelevizijci s strokovnjaki pred poslopjem
»Ghana Broadcasting Corporation* v Accri.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
JURKLOŠTRSKE ZADREGE
KO 2IVINA ZAMUKA, JE PREPOZNO
Zakaj je ukinjena proizvodna enota v Marofu?
Krajevna skupnost Jurklo-
šter sodi v trojico nerazvitih
krajevnih skupnosti v laški
občini, kjer je število kmeč-
kega življa največje. Lepa,
idilična, mestoma kar divja
pokrajina pa v zameno za lju-
bezen in navezanost nanjo,
ljudem ne daje kdove kako
bogatih darov. Krpice rodo-
vitne obdelovalne zemlje so
na redko posejane, med nji-
mi pa se razprostirajo široke
planjave gozdov, pašnikov
in travnikov. Na dnu te raz-
gibane kotanje pa «e za takš-
ne razmere kar bohoti 40 str-
njenih hektarov obdeloval-
nih površin, ki veljejo za za-
družno posest Kmetijske za-
druge Laško, na kateri je
imela še nedavno tega svoje
pitališče mlade goveje živi-
ne, svojo proizvodno enoto
Marof. Kmetijska zadruga
Laško se je namreč odločila
opustiti to enoto, kar pa je
razgibalo krajane Jurkloštra,
da so pričeli ob tem razmiš-
ljati, soditi in grajati. Za kaj
pravzaprav gre?
V	pripravah na javno raz-
pravo o osmeritvi kmetijstva
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju v občini La-
ško, so člani vaškega odbora
krajevne konference SZDL
Marof neuradno izvedeli, da
bo Kmetijska zadruga Laško
ukinila lastno proizvodno
enoto v Marofu in to brez
predhodnih razgovorov s
predstavniki krajevnih druž-
benopolitičnih organizacij in
svetom krajevne skupnosti
Jurklošter. Neuradno tolma-
čenje Kmetijske zadruge, da
so ukinitev narekovale po-
slovne izgube na tem pose-
stvu, je domačine izzvalo v
ugotavljanje (po njihovem)
resničnih vzrokov za nastale
izgube. Izrazili so tudi dvom
v nepristranskost delovne
skupine strokovnih izveden-
cev, ki naj bi proučila gospo-
darjenje in delo v tej enoti.
Prepričani so namreč, da so
vzroki za nastalo stanje bolj
subjektivne in ne toliko ob-
jektivne narave.
PISMA
POJASNJUJEJO...
V	pismu, ki so ga člani va-
škega odbora krajevne kon-
ference SZDL Mm-of poslali
izvršnemu svetu Skupščine
občine Laško, so poudarili,
da so neštetokrat v preteklo-
sti krajani opozarjali odgo-
vorne na slabo gospodarje-
nje in na slabo disciplino, da
pa tega ni hotel nihče resno
obravnavati. Ocenjujejo, da
ukrep Kmetijske zadruge
Laško ni v skladu s prii^ro-
čili resolucije o skladnejšem
razvoju manj razvitih krajev-
nih skupnosti, kakor tudi ne
s splošnimi prizadevanji za
povečanje proizvodnje hra-
ne. V tem pismu naštevajo
tudi vprašanja, ki se jim ob
tem porajajo: kakšna je bila
delovna storilnost zaposle-
nih v tej delovni enoti, kaj je
bUo storjenega za racion^-
nejše pKJslovanje, kaj za bolj-
ši kadrovski sestav zaposle-
nih, kakšna bo usoda neizko-
riščenih hlevskih prostorov,
kaj bo s silosoma itd. Spra-
šujejo se, čerrlU ponovna
preusmeritev družbene
kmetijske proizvodnje v za-
sebni sektor ko pa se še živo
spominjajo težav iz let obno-
ve, ko smo pričeli z uvaja-
njem družbene kmetijske
proizvodnje. Ena zadnjih mi-
sli pa je izražena z očitkom,
da bi bilo na vsa ta vprašanja
treba odgovoriti pred odloči-
tvijo o ukinitvi delovne eno-
te Marof, saj so jih krajani
nemalokrat postavljali. Ob
koncu so še zapisali, da želijo
od odgovornih družbenopo-
litičnih in gospodarskih fo-
rumov oceno, ali je ukrep
kmetijske zadruge res edini
izhod iz trenutnega položaja
v katerem se je znašlo kme-
tijsko gospodarstvo Marof.
Odgovor izvršnega sveta
na dopis vaškega odbora je
bil spodbuden. V razgovoru
je predstavnik Kmetijske za-
druge Laško na izvršnem
svetu povedal razloge za uki-
nitev pitališča in poudaril,
da njihova lastna proizvod-
nja, v katero sodi tudi ta eno-
ta, posluje nerentabilno. Ob-
ljubil je, da bo Kmetijska za-
druga Laško razreševala pro-
blem pitališča tako, da bo
krajevno skupnost Jurklo-
šter o nameravanem ukrepu
obvestila, krajanom pa omo-
gočila sodelovanje v javni
razpravi.	*
Krajani Jurkloštra pa so še
naprej mleli. Mleli so sami,
kajti voda na mlin je tekla od
neizpolnjene obljube kmetij-
ske zadruge, ki je nemudo-
ma zadružno posest razdelila
med kmete-kooperante,
glavnino živine pa odpeljala
s posestva.
V naslednjem pismu, ki ga
je vaški odbor ponovno na-
slovil na izvršni svet, so to
tudi povedali. Ker so v
prvem pismu navedli vzro-
ke, zakaj se ne strinjajo z uki-
nitvijo, so vztrajali pri pred-
logu, da se ugotovi jedro re-
sničnih vzrokov za nerenta-
bilno poslovanje, kajti na vsa
do tedaj postavljena vpraša-
nja niso dobili zadovoljivega
odgovora, nikogar ni bilo, ki
bi se z njimi o tem pogovar-
jal, posebno še, ker so bili
prepričani, da je izvršni svet
ui>ošteval njihovo informaci-
jo in jo posredoval odgovor-
nim družbenopolitičnim fo-
rumom v občini. Zabolela jih
je tudi pripomba o anoni-
mnosti njihovega dopisa
izvršnemu svetu ter očitek,
da javna razprava ni bila do-
volj dobro pripravljena. V
naslednjem dopisu, ki ga je
poslala krajevna konferenca
SZDL Jurklošter občinski
konferenci SZDL so pouda-
rili, da so v javni razpravi so-
delovali vsi povabljeni, med
njimi predstavniki vseh kra-
jevnih družbenopolitičnih
organizacij, od teh kar 18
kmetov, ki so kooperanti
Kmetijske zadruge Laško. V
pismu so še dodali, da je bil s
poslano informacijo izvršne-
mu svetu seznanjen svet kra-
jevne skupnosti Jurklošter,
ki se je z vsebino tudi stri-
njal.
Zdi se, kot da so prebivcilci
Jurkloštra danes razočarani.
Razočarani so zaradi mnogih
neizpolnjenih obljub, ki so
jih bili deležni med naro-
dnoosvobodilno borbo. Po-
nosni so na svojo zgodovino,
saj je na njihovih tleh na
osvobojenem ozemlju zrasla
v juniju leta 1944 »jurklošter-
ska republika« s prvim naro-
dnoosvobodilnim odborom
na osvobojenem ozemlju, s
prvo partizansko šolo na He-
nini, bolnico, tiskarsko te-
hniko. Znana je množična
udeležba kraja v osvobodil-
nem gibanju, znane so števil-
ne žrtve boja za vse, kar ima-
mo danes. Razočarani so,
kajti kraj je po vojni v bistvu
nazadoval. Davno tega je bi-
lo tod razvito steklarstvo,
imeli so papirnico, tovarno
lesne galanterije, mnogo bolj
razvita je bila živinoreja. Vsa
družbena baza gospodarstva
se ji je zaradi nujne koncen-
tracije proizvodnih zmoglji-
vosti po vojni začela počasi
izmikati. Danes so zadružna
trgovina, šola in obrat TIM z
desetimi zaposlenimi, redki
primeri napredka v kraju, in
pa cesta Rimske Toplice-
-Jurklošter-Planina, ki si
prepočasi utira pot po dolini.
Jurklošter se je neprestano
boril za družbeno bazo go-
spodarstva, pri tem pa ni
imel srečne roke. Z ukinitvi-
jo zadružnega posestva v
Marofu je še zadnja močnej-
ša vez med prebivalci kraja
in širšo družbeno skupnost-
jo pretrgana. Je bilo to nei-
zbežno?
KAJ PRAVIJO V
ZADRUGI?
Direktor Kmetijske za-
druge Laško JOŽE Novak je
povedal: »Kmetijska za-
druga Laško ima skupno 170
hektarov obdelovalnih povr-
šin, od tega okrog 40 hekta-
rov v Marofu pri Jurkloštru.
V obratu Marof smo pretež-
no vzrejali mlado govejo ži-
vino za lastno čredo. Kot vsa
družbena posest živinorej-
ske usmeritve, se tudi mi iz
leta v leto otepamo izgub, ki
ne izvirajo toliko iz nizke
produktivnosti kot iz dej-
stva, da smo obremenjeni z
enakimi dajatvami kot jih
ima vse drugo gospodarstvo.
Te pa za naše razmere izre-
dno visoke, z razliko od kme-
tov, ki pa plačujejo znatno
nižje prispevke. Živinorej-
ska proizvodnja v družbe-
nem sektorju nima normal-
nega položaja. Na posestvu
Marof so bili zaposleni trije
delavci, kar je za takšno po-
vršino ob prirnemi opremi
dovolj. Ker je bilo delovišče
majhno, tam nismo imeli
strokovnega delavca. Ta je
prihajal iz Rimskih Toplic le
občasno. V vsej temeljni za-
družni enoti imamo veliko
izgubo, v obratu Marof pa je
bilo na enoto proizvoda po-
rabljenega mnogo več časa,
predvsem pa mnogo večje
količine krmil kot v obratu
Rimske Toplice. Vso površi-
no smo sedaj dali v najem
kmetom za dobo petih let. Ti
kmetje nam bodo vzrejali
plemenske telice ali pitance
teže najmanj 600 kg žive teže
na hektar zemlje. Zemljo
smo dali v najem tistim kme-
tom, ki imajo vso potrebno
strojno opremo za dobro go-
spodarjenje in ki že dosegajo
na svojih kmetijah optimal-
no proizvodnost. Kmetijska
zadruga Laško bo tem kme-
tom, ki so tudi kooperanti
kmetijske zadruge, dobavlja-
la umetna gnojila ter živino
za pitanje. Družbeni interes s
tem v nobenem primeru ne
bo prizadet! Res je, da je bila
v obratu slaba delovna disci-
plina, ki je zaradi oddaljeno-
sti nismo mogli redno kon-
trolirati. Po ukinitvi smo
enega od treh delavcev pre-
mestili v obrat Rimske To-
plice, dvema pa je na osnovi
določila zakona o združenem
delu prenehalo delovno ra-
zmerje v kmetijski zadmgi
zaradi slabega in neodgovor-
nega odnosa do dela. Oba
imata svojo kmetijsko po-
sest, dobila pa sta tudi v na-
jem del zemlje ukinjenega
kmetijskega gospodarstva
Marof.«
Oglasili smo se še pri pred-
sedniku krajevne konferen-
ce SZDL Avgustu Bezamov-
skem. Ta je povedal, da so
krajani že dlje časa ostro kri-
tizirali razmere in neodgo-
vorno obnašanje delavcev na
pitališču, a vse skupaj ni nič
zaleglo. Delovne discipline v
tej skupini ni bilo, temu pri-
merna pa je bila delovna sto-
rilnost.
Vida Hladin, ki ima svojo
kmetijo nedaleč od posestva
je povedala, da je bila živina
velikokrat lačna. Srce se ji je
trgalo, ko je poslušala glaso-
ve lačne živine. Velikokrat jo
je šla sama nakrmit. Kje so
bili takrat zaposleni delavci!
Ugibati na tem mestu, kaj
je prav in kaj ni, najbrž ni
primemo. Se vedno je to naj-
bolje pokazal čas. Prav goto-
vo pa drži, da se problemi in
težave lahko rešujejo le z de-
mokratičnimi sredstvi, ob
najširši udeležbi vseh tistih,
ki s svojim delom ustvarjajo
družbene dobrine. Tukaj pa
je nekdo napravU napako.
Najbrž je res, da ukinitev
pitališča, takšnega kakršno
je bilo, ne bo prizadela širši
interes dnožbe. Ker je bil ta
obrat kmetijske zadAige La-
ško vse prej kot i^speševal-
ni element kmetijstva v kra-
ju, z njegovo ukinitvijo ne bo
velike gospodarske škode.
Upati je le, da je sedaj zemlja
in živina v rokah kmetov, ki
bodo znali dobro gospodari-
ti. Bo sedaj prav tisti kmet,
ki mu je zaradi malomarnega
odnosa do dela in do družbe-
nega premoženja prenehcdo
delovno razmerje v kmetij-
ski zadrugi, boljše in bolj
vestno gospodaril? Seveda,
to je sedaj njegovo, vsaj za
nadaljnjih pet let!
V kmetijski zadrugi Laško
se morda zavedajo, da je bila
ukinitev pitališča v Marofu
preuranjena, zato so s koope-
ranti sklenili najemniške po-
godbe za kratko dobo petih
let. Bo imel kmet pod takšni-
mi pogoji interes kaj dosti
vlagati v svojo kmetijo ko pa
se kaj lahko zgodi, da bo
kmetijska zadruga ob ugo-
dnejših razmerah »njihovo«
zenoljo zopet priključila za-
drugi.
MARJELA AGREŽ
NESKONČNOST NARA VE
Tokratna druga samostojna razstava akademskega
kip>arja Petra Cemeta v Likovnem salonu Celje je bila
prerez avtorjevega umetniškega dela od leta 1972 do
1979. Predstavila nam je leseno in bronasto plastiko,
relief v bronu in lesu, risbe, skice in gvaše.
Cerne je kipar s povsem svojstvenim likovnim izra-
zom. V svojih delih razvija vizijo o neposredni pove-
zavi živalskega, rastlinskega in človeškega sveta. Tako
v bronasti, kot v leseni plastiki zasledimo vse tri ele-
mente. Kipar nam na intimni način razkriva lepoto,
pripoveduje nam o neprecenljivih vrednotah narav-
nega sveta. Polnoplastične lesene figure delujejo
nežno, lahkotno, razgibane so do skrajnih meja. Nji-
hova površina je gladko obdelana-kipar izkorišča
idealne zakonitosti materiala (les), njegovo mehkobo
in ustvarja svobodne oblike lika z oblo linijo, ploskvijo
in prostorom. Polihromacija lesenih plastik ni namen
dekorativnosti, ampak ima svoj globlji pomen. Svetlo
zelena, modra, violet ter odtenki le teh, so v nasprotju z
inkarnatom človeške kože, so v nasprotju z barvo obla-
čil, ki bi jih te figure dejansko nosile. So nasprotje
realistično obarvanim egipčanskim, grškim in gotskim
plastikam. Cernetove barve so vzete iz vegetabilnega
sveta, so mehak fluid na polnosti telesa. Stilizirane
človeške figure so poudarjene z anatomskimi značil-
nostmi cvetlic. Tanke roke in noge so odebeljene v
sklepih kot rastlinske bilke, prsi so kot nabrekli cvetni
popki, glava kot bohotna roža, trup kot ploščati rastlin-
ski list. Celotna kompozicija lesene plastike v prostoru
nas spominja na gotsko S-linijo, značilnost internacio-
nalnega mehkega sloga. Brsteče življenje razstline s
človekom Cerne povezuje tudi pri bronasti plastiki.
Posamične ali skupinske figurice poudarjajo smisel
življenja, njegove zakonitosti in razvoj. Prepletajo se s
tankimi vitičastimi vezmi, se kompozijsko usklajajo s
prostorom in poudarjajo prostorsko razsežnost pla-
stike.
Cerne je avtor, ki črpa ideje iz neskončnosti narave.
ALENKA DOMJAN
IGRIVOSTMALE
SKULPTURE
Kar v nekakšnem zatišju je minila razstava male
skulpture akademskega kiparja Vasilija etkoviča-Va-
ška v Muzeju revolucije. CiWus male skulpture je sicer
nastal že pred Hortikulturo, ki je bila razstavljena že v
Likovnem salonu, vendar še ni bil javno predstavljen.
Kot je zapisano v razstavnem katalogu, je mala
skulptura prišla v repertoar kiparjevih izraznih možno-
sti sorazmerno pozno. Poznamo ga bolj kot avtorja
večjih, ambientalnih skulptur, čeprav je njegov atelje
vedno poln tudi po formatu manjših del.
Mala skulptura je bila vedno zanimiva, saj predstav-
lja svet zase in nikakor ne velja za »manjšo« sestro
večje skulpture. Ima svoje zakonitosti, ima svoj odnos
do prostora, v Jugoslaviji pa je nastalo že nekaj imenit-
nih stvaritev v malem formatu. To delovanje kipaiiev
se preverja tudi vsako drugo leto na jugoslovanskem
bienalu rnale plastike v Murski Soboti. (Na prvem je
sodeloval tudi Cetkovič).
Delovanje v malem formatu je zanimivo tudi zaradi
širokega izbora materialov, četkovičev ciklus male
skulpture je vezan na železo, ki se nam v pričujoči
razstavi ocUcriva kot žlahtna tvarina. Skulpture same
so oblikovno tako podane, da nas opozarjajo, nas sku-
šajo prepričati, da je železo bolj mahko kot si lahko
prestavljamo, je bolj vdajajoče.
Tudi zap)oredno vzpostavljanje ritma pri oblikovanju
male skulpture je izrednega pomeria. Mnoge skulpture
dajejo namreč vtis, kot da so zgnetene v glini in ne
kovane in oblikovane "kot kovina. V njihovem oblikov-
nem in prostorskem sporočilu najdemo tako hudo-
mušnost kot ostrino, vselej pa estetsko dognanost in
nikoli poceni ugajanje. V tem pa je pravzaprav bistvo
in namen vsakega dela, ki posega v našo zavest.
D. MEDVED
NOCOJ JE RES EN LEP VEČER...
MinuU petek, ob zaključku meseca mladosti, je bila v
Laškem celovečerna folklorna prireditev pod naslo-
vom »Večer narodnih pesmi in plesov Jugoslavije«.
Nastopili sta skupini KD »Bratov Ipavcev« iz Šent-
jurja in KD »Anton Tanc« iz Marijagradca pri Laškem.
Večer se je začel s popularno pesmijo »Jugoslavija«,
končal pa s potrdilom o dogodku, da je »bil zares en
lep večer«. Gostje iz Šentjurja so pod vodstvom Draga
Jančiča plesali plese iz Sumadije, starobosanski ples iz
okolice Glamoča in gorenjske ljudske plese. Domačini
so pod vodstvom Dušana Vodlana zaplesali kozjanske,
belokrajnske in prekmurske plese. Prireditev je pove-
zoval član SLG iz Celja Matjaž Arsenjuk.
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 11
NAJ SE TO, KAR NAS DRUŽI, PRENAŠA
IZ RODA ¥ ROD
»Bratstvo. Doživel sem
ga. Zame ni različnih na-
rodov. Res, Slovenci smo,
toda pisati sem se naučil
v cirilici, v srbski šoU. Šti-
ri leta je bil v Stavici moj
dom. Tega ni mogoče po-
zabiti, kot ni mogoče po-
vrniti prijateljske, brat-
ske pomoči, ki so nam jo
takrat nudili. Prav zato je
Vlak bratstva in enotno-
sti ena najlepših zamisli,
kar jih je kdaj bilo.«
Ludvik Vidmar iz Slo-
venskih Konjic je bil ta-
krat, junija 1941, stfir pet
let. Spominja se le temne-
ga jutra, jutra, ko je moral
s starši na dolgo pot. Naj-
prej na tovornjak. V Mari-
bor, v vojašnico. Cez ne-
kaj dni naprej, skozi Bo-
sno v Srbijo. V Gronji Mi-
lanovac. In tam množica
ljudi, ki jih je lačne nahra-
nila in s toplo besedo
ohrabrila. In sprejela na
svoje domove. Družino
Vidmar je srejel Obrad
Obradovič, župan šuma-
dijske vasice Štavica.
Potem so spomini veza-
ni na šolo, na njenega
upravitelja Dragoslava
Kojiča in njegovo ženo
Milenko. Sprejela sta jih
v svojo družino kot jih je
vas sprejela za svoje. Pa
Božo Randič. V šolo je
moral. Njegov petletni
prijatelj se mu je kar pri-
družil. Tako sta vsa štiri
leta skupaj sedela, skupaj
jedla, se skupaj tepla in
bila skupaj tep>ena.
Nemcev v vasi skoraj ni
bilo. Kadar so prišli, je bi-
lo hudo. Ko so partizani
porušili ozkotirno želez-
niško progo, je prišla ka-
zenska ekspe^cija. Zgna-
h so vaščane skupaj in z
^ožnjami skušali zvede-
ti, kam so se p^izani
umaknili. Vaščaru so še
danes prepričani, da jih je
takrat rešil Ludvik Vid-
mar, starejši. Čeprav se je
zarekel, da ne bo več
spregovoril nemško, je
stopil iz skupine in pre-
pričal Nemce, da vaščani
ničesar ne vedo.
Obraz nemškega pilota
je še eden spomin Ludvi-
ka Vidmarja. Obraz v le-
talu, ki je bruhalo ogenj.
Z drugimi je bežal pred
bombami. Zadel ga je
drobec. V nogo. Bolezen,
ki se je iz tega razvila, ga
je dolgo mučila.
Težka so bila ta leta. Za
vse. Hrane je bUo malo.
Hodili so ponjo v sosed-
nje vasi. Izseljeniška dru-
žina ni dobila zaposlitve.
Toda pomoč domačinov
je bila nesebična. Storili
so, kar so lahko. Oboji.
Mama Zahka je dala svoje
znanje. Pokazala je, kako
se delajo koline, kako je
regrat užiten, posejala so-
lato ... Živeli so drug z
drugim in drug za druge-
ga. In preživeli. Dočakah
svobodo in Vidmarjevi
vrnitev v Slovenijo. Praz-
ne stene so jih pričakale
in bilo bi hudo, če jim ne
bi bratje iz Stavice ob slo-
vesu naložili moke, hrane
in daril. Z živinskim va-
gonom so se odiieljali od
tam, kamor so prišli z
enim samim kovčkom.
S svobodo so prišle šte-
vilne obveznosti. Treba je
bilo delati, graditi. Različ-
ne dolžnosti in stotine ki-
lometrov so ločile nekda-
nje izseljence in njihove
srbske družine. Ostalo pa
je globoko občutje pove-
zanosti. Zelja po snidenju
je bila vse močnejša.
Kmalu po vojni so Vid-
marjeve obiskali srbski
prijatelji. Potem so si ne-
kaj let samo dopisovali.
Splet najrazličnejših
okolnosti je onemogočal
vrnitev obiska. Potem je
leta 1962 pripeljal v Slo-
venijo prvič Vlak brat-
stva in enotnosti. Z njim
so prišli Obrad Obrado-
vič, Dragoslav Kojič in
Bogoljub Randič. Takrat
je mali izseljenec Ludvik
imel že svojo družino. Ro-
dil se mu je sin Luka. Ko
so gostje gledali dete v
košarici, je Bogoljub de-
jal: »Naj se to, kar nas
druži, prenaša iz roda v
rod!«
Leta so se vrstila in ko-
pičila so se pisma. Do leta
1974. Takrat sta z Vlakom
odšla v Srbijo Ludvik in
njegova žena Heda. Kot
člana družine so ju spre-
jeU. S solzami sreče. »Sol-
ze sreče so to, sreče, ker
se je vrnil naš sin«, so de-
jali. Ta sin pa je jokal z
njimi. Vasi skoraj da ni
spoznal. Vse je bilo tako
drugače od tistega, kar se
mu je zarisalo v otroški
spomin. Nekako bolj maj-
hno. Obiskali so vse tiste,
ki se jih je spominjal. Za
njegovo ženo je bilo to
prvo srečanje s Srbijo. 2e
pot, ki jih je vodila do
Stavice, se ji je neizbrisno
vtisnila v spomin. Ljudje,
ki so jih spremljali, ljudje,
ki so k vlaku prinašali ce-
le zaboje ^ozdja, ljudje,
ki niso skrivali veselja, da
lahko zopet sprejmejo
prijatelje iz Slovenije. Tu
je prvič sklenila roke v
kolu in zaplesala. Spozna-
la je okus lepinje in raz-
krili so ji skrivnost njene
priprave. Toliko vsega
dobrega se ji je razkrilo.
Kar je že slišala, kar so ji
pripovedovali, je občuti-
la. Tudi takrat, pred po-
vratkom, ko se je zbrala
cela vas. Z darih so prišU
in se poslovili, kot bi bili
vsi ena sama družina.
Odslej so bila srečanja
pogostejša. 1976 leta so se
objeh v Konjicah, čez dve
leti pa sp>et v Stavici. To-
krat sta se staršem pri-
družila še Luka in Mateja.
Da tudi onadva občutita,
kako globoke so vezi, ki
vežejo dva naroda, da
spoznata kraje, kjer je
preživel štiri leta otroštva
njun oče in kjer sta našla
njun stari oče in stara ma-
ma vso oporo v težkih
dneh pregnanstva. Videla
in spozn^a sta to. Želela
sta si več stikov z vrstni-
ki, a je bilo premalo časa.
Toliko pa ga je le bilo, da
je Luka spoznal Nebojšo
Brankoviča in ga povabil
na svoj dom. Prišel je. Na-
slednje leto med zimski-
mi počitnicami. Luka in
Nebojša sta jih skupaj
presmučala. Se nekaj pi-
sem, pa so se vezi potrga-
le. Niso bile tako močne,
kot vezi, ki družijo njiho-
ve starše. Na drugačnih
osnovah so se zgradile.
Živo, občuteno brat-
stvo Vidmarjevi niso za-
prli v družinske okvire.
Taborniki so. Z odredom
heroja Bračiča so obiskali
Istro in Makedonijo, s pri-
jatelji iz Srbije, iz Valjeva
so navezali stike na tabo-
renju v Bohinju. Vedno
več prijateljstev se sklepa
med pripadniki različnih
narodov in narodnosti,
vse trdnejša so in vse več
mladih je povezanih. Mla-
dih, ki jim je tudi Vlak
bratstva in enotnosti po-
kazal, da bratstvo ni in ne
more biti samo lepa bese-
da. Da je to resničnost.
MILENA B. POKLIC
Učitelj Dragoslav Kojič in n^gova žena Milenka sta
nudila varen dom slovenski družini. Na šolo so ve-
zani številni spomini na tej sliki nekaj več kot petlet-
nega Ludvika Vidmarja.
Z vlakom bratstva in enotnosti so se leta 1962 pripeljali iz Štavice gostitelji,
prijatelji družine Vidmar. Na sliki so od leve proti desni: Bogoljub Randič,
Zalika Vidmar, Dragoslav Kojič, Ludvik Vidmar starejši in Obrad Obradovič.
LIKOVNA KARAVANA
Pionirski dom Cvetke Jerinove v Celju je na široko odprl
vrata mladim likovnikom iz osnovnih šol celjskega ob-
močja. Tema vseh načrtovanih razstav, ki se bodo vrstile
skozi celo leto, zaključile pa z izbirno razstavo v Muzeju
revolucije, je »hortikultura 80«. Prisostvovali smo otvoritvi
razstave, ki so jo pripravili učenci osno\'ne šole I. celjske
čete v Celju. Ob tej priložnosti so učenci pripravili tudi
krajši kulturno program, ki je bil prav tako uglašen na
letošnjo osrednjo celjsko akcijo.
MATEJA PODJED
DELOVNO IN TEKMOVALNO
LETO SLOVENSKIH
INVALIDOV PARAPLEGIKOV
Nezadržno se bliža čas, ko
bomo jugoslovanski invladi-
di odpotovali na letne olim-
pijske igre. Invalidska olim-
piada se bo tokrat odvijala
na Nizozemskem v mestu
Arnhem in sicer od 21. junija
do 5. julija. Med kategorija-
mi invalidov, ki bodo nasto-
pili na tem velikem tekmo-
vanju, kot so slepi, amputira-
ni, cerebralne paralize, smo
tudi paraplegild.
Letošnje priprave paraple-
gikov za olimpiado so pote-
kale pod vodstvom trenerja
profesorja Leopolda Topla-
ka iz Ljubljane. Pripravljene
so bile izredno skrbno in si-
stematično. Treningi so bili
individualni in skupni, saj je
imel vsak tekmovalec svoj
program, ki ga je moral izva-
jati doma, ob vikend trenin-
gih v Ljubljani pa smo pod
vodstvom trenerja izpopol-
njevali tehniko in nabirali
kondicijo.
Napetost pred nastopom
se že dviguje, saj nas le še
krajši čas loči od preizkuš-
nje. V času od 31. maja doli.
junija bodo še zvezne pripra-
ve v Novi Gorici, ki bodo do-
končno utrdile formo. Tek-
movali pa bomo v naslednjih
disciphnah: met diska, kop-
ja, suvanje krogle, slalom z
vozički in hitrostna vožnja z
vozički.
Naj pa povem, da bomo
imeU pred odhodom na
olimpiado še eno športno
srečanje in sicer nastop na
državnem prvenstvu za para-
plegike, ki ga organizira naša
Zveza paraplegikov SRS 14.
junija. Tekmovanje bo na
stadionu Olimpije za Beži-
gradom, nastopili pa bodo
tekmovalci paraplegiki iz
vse Jugoslavije, izven kon-
kurence pa tudi tekmovalci.
iz Avstrije in Češke. Državno
prvenstvo je največje tekmo-
vanje paraplegikov v državi,
saj se nas je lani na 1. držav-
nem tekmovanju zbralo
okrog sto tekmovalcev. Ni-
ma le tekmovalnega pome-
na, marveč tudi družabnega
in družbenega.
Športna in tekmovalna de-
javnost je v teh mesecih na
višku. V organizaciji Druš-
tva paraplegikov celjske re-
gije je bilo 24. maja izvedeno
trimsko srečanje v prelepem
okolju Savinjskega gaja v
Mozirju. Okrog dvajset para-
plegikov s svojimi spremlje-
valci se nas je zbralo in z nav-
dušenjem smo si ogledali
park vrtnarjev. Srečanje se
je končalo s piknikom v do-
brem ra^oloženju in z lepi-
mi vtisi. Želeli bi, da bi se teh
srečanj udeležilo čimveč čla-
nov, saj jih bo Društvo še
pripravilo.
MARIKA
SERBELA-RUPNIK
LAŽJI DOSTOP NA RIFNIK
Dostop do znamenitih arheoloških izkopanin na Rifniku
bo odslej mnogo boljši. KS Šentjur okohca, skupno s kra-
jani Rifnika in Cestno komunalno skupnostjo nadaljuje z
lani začeto rekonstrukcijo in asfaltiranjem ce.ste v dolžini
nadaljnih 700 m vse do Hajškove gorce. Ostalih 300 m do
Jazbeca bo v makadamski izvedbi. Od tam do vrha 570 m
visokega Rifnika, kjer so izkopanine, je le že slabih 10 minut
peš hoje.
E.R.
NOVA STANOVANJA V
ŠENTJURJU
47 stanovanjski blok, ki ga gradi podjetje INGRAD v
soseski Pešnica je v zaključni fazi gradnje in bo vseljiv v
dobrem mesecu. Šestintrideset stanovalcev bo dobilo stano-
vanja iz solidarnostnega sklada, 11 stanovanj pa so kupile
gospodarske organizacije in ustanove za svoje delavce.
Gradbeni stroški bloka znašajo 30 milijonov dinarjev.
. Do prve etaže je tudi že zgrajen poslovno stanovanjski
blok v soseski center, katerem bo 5 poslovnih prostorov in
48 stanovanj.
E.R.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22-5. lunIJ 1981
DVA ZLATA JUBILEJA ŽUPNIKA FRANCA ŠMONA
Pomenek vZavodnjah iif paberkovanje po »Glasniku« SDD
Skromna, kar preskromna je sprejemnica v župnišču. Dolga miza, raskava od
starosti in klopi ob njej, take kot v kakšni najbolj oddaljeni hribovski hiši,
kamor še ni vdrla zapravljivost potrošniških manir. V kotu peč, v drugem
preproste omare polne spisov in knjig. Na mizi precej odslužen pisalni stroj,
časopisi Delo in Družina, pa nepogrešljiv pepelnik, poln ogorkov. Njegovih in
mojih. Na steni razpela, molek, podobe papeža Janeza XXIII., Slomška, nekda-
njih dušnih pastirjev in na častnem mestu portret Tita. Ob njej odlikovanja,
medalja za hrabrost, red bratstva in enotnosti II. reda ter red republike s
srebrnim vencem.
Nasproti za mizo koščat možak, zaradi prestane bolezni upadlega obraza. Sivi,
po vojaško pristriženi lasje, skoraj pretežki naočniki na izrazitem nosu. Ozko
zarezane ustnice spreletava zdaj t^ka resnost, zdaj rahel drget nasmeška. Nad
ovratnikom pisane srajce poskakuje adamovo jabolko. Dolge koščene roke poči-
vajo na mizi, v eni nepogrešljiva cigareta.
To bi bil grobi naris Franca Šmona z ozadjem.
Dodajmo mu še posebne podatke. Klen 73 letnik, globoko veren in prepričan
socialist, župnik in bivši partizan, član Sveta republike in tajnik krajevne
borčevske organizacije, ravninec iz Tabora v Savinjski dolini, zdaj hribovec
visoko gori nad Šoštanjem v Zavodnjah. Človek, Id letos slavi dva jubileja. Bral
bo zlato mašo in prav tako dolgo je eden vodilnih pripadnikov gibanja naprednih
slovenskih duhovnikov.
DVAKRAT V
ZAPORU ZARADI
NAPREDNIH IDEJ IN
DELOVANJA
Franc Smon je že kot
dijak in kasneje seme-
niščnik pripadal napred-
njakom. V letošnji prvi
številki »Glasnika«, ča-
snika Slovenskega du-
hovniškega društva (prej
CMD) je takole zapisal: .
»Čeprav smo bili neka-
teri pobudniki povezani s
Krekovo mladino, z Jugo-
slovansko strokovno zve-
zo (JRZ) in nekaterimi
člani KP ter študenti že
mnogo prej, se je naše or-
ganizirano delo začelo le-
ta 1926, zlasti pa, ko je na
mariborsko bogoslovje
prišel tov. Jože Lampret.
Ta je neumorno zbiral
okoli sebe vse, kar je bilo
v krščanstvu naprednega,
hkrati pa temeljito študi-
ral socializem in marksi-
zem. Bil je vodja marksi-
stičnega krožka, tolmač
»Kapitala« in bil povezan
z mnogimi revolucionarji
na terenu.«
Franc Smon se je v jav-
nosti pojavil prvič, ko je v
Delavski pravici objavil
članek »Bogatin pri mizi
- Lazar v krizi«. Opisoval
je nečloveško izkorišča-
nje zasavskih rudarjev.
»Imeli smo mnoge se-
stanke in zborovanja,
predvsem v hribih, pri
planinskih postojankah.
Včasih pa tudi, kot v Ce-
lju, v skritih kletnih pro-
storih, ali kar na kakšnem
farovškem seniku in če ni
šlo drugače, tudi pod
bukvijo v gozdu.«
Tako je pripovedoval in
pristavil:
»Sicer pa sem bil dva-
krat zaprt po p^t mesecev
zaradi komunizma po za-
konu o zaščiti dilave.
Prvič, ko sem kot kaplan
v Šoštanju imel predava-
nje o Petletki v Sovjetski
zvezi, drugič, ker sem
skrival komunista-ilegal-
ca Vilibalda Kanteta v
župnišču v sedanjem
Strmcu pri Vojniku...
Seveda je v civilni sodbi
sledila tudi cerkvena in
tako sem bil prestavljen v
takoimenovane revne
»kazenske« fare.«
Po njegovih trditvah, se
je zares organizirano na-
predno gibanje med du-
hovniki na Štajerskem
začelo okoli leta 1929-30,
to je takrat, ko je Franc
Smon bral novo mašo.
Tako je zelo zgodaj obču-
til, da je bilo prepoveda-
no biti na strani izkorišča-
nih tudi če si nosil talar,
tudi če je bilo očitno, da
nisi »brezbožni« boljše-
vik.
PRED SVOJIM
ŠKOFOM STOJI
OBOROŽEN,
SESTRADAN IN
PREPOTEN
PARTIZAN
Za vodenj ski župnik
FVanc Smon je bil parti-
zan z dvojnim štetjem od
junija 1942. V OF in naro-
dnoosvobodilno gibanje
se je pove2Kd z Borisom
Wintenem, ko je službo-
val v Spitaliču pri Konji-
cah. Bil je^ borci 14. divi-
zije na pohodu. Sercerje-
vec. Pozneje je bU verski
referent 4. operativne co-
ne v Zgornji Savinjski do-
lini.
V »Glasniku« kot avtor
navaja tudi druge: Lam-
preta, Cemetiča, Mikuža,
Videčnika, Povha, Kase-
snika, Stancerja, Medve-
ška, Merca in dr. Cajnkar-
ja. Kot talci so padli Za-
vršnik, Grešak, Potokar,
kot borci Krušič in Povh,
v Jasenovcu pa pod usta-
škim nožem Sem, Kač,
Kodrič, Polak, Rančigaj,
Grobler in Orešnik, ustre-
ljeni so bili Gomilšek, Ga-
berc, Modrinjak in Halas.
In koliko jih je izginilo v
taboriščih...
»Seveda nismo bili de-
ležni pohvale visokih
cerkvenih oblasti. Naro-
be. Prihajala so pastirska
pisma, nasveti ter ponati-
si okupatorsldh odločb.
Da naj ljudje ubogajo
okupatorja, da so vsake
akcije proti zakoniti (oku-
patorsld) oblasti nedovo-
ljene. Vpis v Heimatbund
naj ljudem ne bi odsveto-
val, ker v popisnicah ni
nič protiverskega, če je
bilo raznarodovalno, kaj
potem?...«
Zadnje tako pismo je
niariborska škofija razpo-
slala 11. februarja 1945, ki
je bilo napisano na dan
Pavlovega spreobrnjenja.
Naj citiram Franca Smo-
na o tem:
»... toda razvidno je bi-
lo, da Pavel še ni postal
Pavel, ampak še naprej
vztraja v svojem hlapče-
vanju nemškemu faši-
zmu.«
V pripravah za sklic
štajerskih duhovnikov ob
osvoboditvi domovine je
Franc Smon v imenu Po-
krajinskega odbora OF za
Maribor šel na razgovor k
škofu. Po dolgem čaka-
nju je bU sprejet. Stal je
pred svojim škofom obo-
rožen, ušiv, sestradan, la-
čen in prepoten partizan
in je čakal na milost.
Sprejem je bil hladen, tu-
di stola ni bilo, pač pa ko-
pice očitkov.
Sprejem je bil hladen,
skrajno neprijeten. Toda
naš namen ni bil drugega
kot sklicanje omenjenega
sestanka, priznanje ljud-
ske oblasti in oddolžitev
(maše) za partizanske
žrtve.
»Pa sem videl, da do
nas imajo isti odnos kot
do Nemcev, le da so nji-
hovo oblast priznavali,
naše pa ne,« piše Franc
Smon v »Glasniku« in
opis obiska zaključuje s
svojim takratnim stav-
kom: »Torej hočete biti
frobokopi katolicizma na
tajerskem. Jaz sem sto-
ril svojo narodno in ver-
sko dolžnost, vi pa boste
odgovarjali pred naro-
dom in Bogom. Zdravo!«
RES, DANES JE,
TODA NE ČISTO
DRUGAČE
Župnik FVanc Smon
priznava, da so odnosi
med cerkvijo m družbo
čisto drugačni, vendar pa
ne čisto drugačni. Druš-
tvo slovenskih duhovni-
kov, nekdanje Ciril-Meto-
dovo društvo, je še vedno
smatrano, kot nekfikšna
herezija (odpadništvo). V
slovensko duhovniško
društvo ni naraščaja, ker
so bile po vojni generaci-
je duhovnikov vzgojene v
nasprotstvu do nove
družbe. Prepričan je, da
bi marsičesar v teh 35 le-
tih ne bilo, če bi cerkvena
hierarhija takrat, čeravno
»post festum« po osvobo-
ditvi sprejela ponujeno
roko. Prepričan, da so ci-
lji socializma istovetni z
načeli krščanske morale
in vesel, da je konec zlo-
rabe vere v politične na-
mene in prikrivanje izko-
riščevalskih ciljev kapita-
listične družbe.
KAKŠEN JE
SODOBNI
KLERSKALIZEM?
Župnik Franc Smon, ki
je po osvoboditvi dal na
razpolago svoje znanje in
izobrazbo, je vseskozi
opravljal tudi duhovni-
ško dolžnost. Bil je šef
oddelka za socialno
skrbstvo na takratnem
okraju. Pred odhodom v
službo je vsako jutro ma-
ševal v Jožefovi cerkvi v
Celju. Svoje nagnjenje za
zdravstvena in socialna
vprašanja koristno upo-
rablja še danes v ustrezni
komisiji pri republiški
konferenci SZDL.
»Je klerikalizem še živ?
V kakšnih oblikah se po-
javlja?«
Na to vprašanje odgo-
varja Franc Smon brez
oklevanja:
»To je navajanje verni-
kov od sodelovanja v vsa-
kodnevnih družbenih za-
devah in vprašanjih, od
sodelovanja v samo-
upravnem življenju, od
akcij, ki so v korist kra-
jevne skupnosti, občine
in celotne družbe. Se ve-
dno je veliko vernikov, ki
pod vplivom svojih pa-
stirjev menijo, da je sesti
z ateisti, med njimi tudi
komunisti, k isti mizi pri
odločanju o družbenih
vprašanjih, menda greh.
Rekel bi, da je družbena
pasivnost vernih kristja-
nov oblika sodobnega
klerikalizma, ki ga slmva-
jo pod krinko: ne meša-
mo se v politiko!«
»Poznamo izrek, da je
antipolitika tudi politika.
Mislite na to?«
»Tako je! Skoraj vsak,
ki trdi, da se v politiko ne
vključuje, zamolči pravo
ozadje. To pa je, da se ne
vključuje v družbene to-
kove samoupravne de-
mokracije, da pa bi se, če
bi veter vlekel v njegova
prikrita jadra...«
★ ★ ★
Morda mnogim, ki bo-
do prebrali te vrstice ne
bo vse jasno. V dvomih
bodo fanatični klerikalci,
v dvomih levičarsld sek-
taši. Ne župnik in socia-
list Fran Smon, ki ni ni-
koli slcrival, da je na stra-
ni ljudstva, delovnih lju-
di. In prav njegova globo-
ka vernost ga je utrdila v
njegovi zvestobi ljudstvu
v njegovem najtežjem ob-
dobju, pa tudi v času, ko
se gradi nov svet.
BESEDILO
JURE KRASOVEC
FOTO:
DRAGO MEDVED
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 13
rVAŠA STRAN
Kadar nam piiete, 119 pozabite navesti popolnega ns-
8I0V&: ime in priinieit ter itraj in ulico stanovanja. Zapisi,
ki teh osnovnih podatkov ne t>odo imeli, bodo romali v
koš. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostora!
In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo,
ali so samo za našo informacijo aH Javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate šo to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tedniku.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje!
UREDNIŠTVO NT
GRE V RESNICI
ZA NEPLAČANO
TOKOVINO?
Dne 16. maja sem pri vho-
dnih vratih stanovanja našel
zataknjen listek-obvestilo
podjetja »DES, TOZD Elek-
tro Celje, nadzomištvo Pol-
zela«, v katerem »ugotavlja-
jo«, da dolgujem določeni
znesek za plačilo tokovine za
deveti obračunski mesec
1977. leta, ki ga moram po-
ravnati dne 19. maja letos do
sedme ure zjutraj na njihovi
poslovni enoti v Šempetru.
V nasprotnem primeru mi
bodo odklopili inštalacijo.
Obvestilo je podpisal monter
nadzorništva.
Takoj sem pobrskal po
svojem zasebnem arhivu,
kjer skrbno hranim vse raču-
ne in podobne dokumente.
Zato sem talcoj ugotovil, da
sem tokovino za obračunski
mesec september 1977 pla-
čal. Za to imam tudi ustrez-
no potrdilo.
Zanimivo je, da je Elektro
Celje sprožil akcijo, da bi
zbral denar ki ga baje dolgu-
jejo občani za več let nazaj.
Zato so tudi razposlali več
takšnih obvestil - opniminov
tudi v našem kraju, za kar se
ljudje seveda upravičeno ra-
zbu^ajo.
Ni si težko zamisliti stiske
starejših, preprostih ljudi, ki
redko shranjujejo stara potr-
dila. In čeravno so tokovino
plačali, tega žal ne morejo
dokazati.
V	Smartnem ob Paki že
deset let pobira denar za to-
kovino Ivan Rudnik. Ta,
splošno priljubljeni človek
vestno, dosledno in redno
kasira za vse mesece v letu in
je praktično nemogoče, da bi
mu kdo ostal dolžan.
Potemtalcem so razposlani
opomini tudi klofuta in ne-
zaupnica njegovemu delu. Ti
opomini so istočasno tudi
pokazatelj malomarnega in
neažurnega dela odgovornih
delavcev pri Elektru.
O pravni vrednosti finanč-
ne terjatve na papirju brez
uradnega pečata in s podpi-
som monterja tu ne bi raz-
pravljal, zato pa pozivam
Službo družbenega knjigo-
vodstva naj preveri finančno
poslovanje enote.
V	prilogi pošiljam fotoko-
piji opomina za plačilo in po-
trdilo o plačani tokovini za
čas od 3. septembra do 8. no-
vembra 1977.
KAZIMIR SKRABER
Šmartno ob Paki 137
UREDNIŠTVO: če js tako,
kot ste napisali, potem se
strinjamo z vašim predlo-
gom, da Služba družbenega
knjigovodstva, oceni fi-
nančno poslovanje v tej
enoti. Ne glede na to prosi-
mo odgovorne pri DE S
TOZD Elektro Celje, nad-
zomištvo Polzela ali dru^e
v tej tcmsljEii, oziroma de-
lovni organizaciji, da pove-
do, kako je s tem in morda
podobnimi primeri. Že v
naprej hvala za razumeva-
nje in sodelovanje.
JAVNA ZAHVALA
Ni dolgo od tega, ko sem v
Novem tedniku brala prispe-
vek o uspešnem učinku
zdravilnih zelišč, ki jih pri-
pravlja Ivan Novak v Šošta-
nju, Glavni trg št. 5.
Ta zapis je tudi mene
spodbudil, da sem Novaku
pisala in ga prosila za po-
moč, oziroma za nasvet pri
lajšanju tegob, ki me zaradi
bolezni pestijo že vrsto let.
Bila sem presenečena, in
Ivanu Novaku sem hvaležna,
ker mi je po opisu mojih te-
žav zdravilna zelišča takoj
poslal in z njimi tudi navodi-
la za uporabo. Lahko trdim,
da je bil učinek zdravil tako
uspešeh, da so mi bolečine,
katere sem prenašala vrsto
let, skoraj prenehale.
Za dano pomoč se želim
Ivanu Novaku javno zahvali-
ti, čeprav mi je dal vedeti, da
mu je največje priznanje in
nagrada uspeh pri pomoči
sočloveku.
Res, humanost do sočlove-
ka je najlepša človekova vre-
dnota, zato Ivanu Novaku še
enkrat najlepša hvala!
ANICA MEDEK,
Metlika, Tomšičeva 6
ZAKAJ TAKŠNA
RAZLIKA?
Na začetku marca sva z že-
no kupila kosilnico »Rex -
kombi.« V trgovini kmetij-
ske zadruge v Šentjurju sva
zanjo odštela 37.000 dinar-
jev. Kosilnico je izdelal ko-
lektiv Gorenje - Muta. Žal ni
imela pogona. Menda jih je
zmanjkalo. Obljubili so na-
ma, da jih dobijo v nekaj
dneh. Takrat, ko sem kupil
kosilnico, bi za pogon plačal
2575 din.
Po sedemkratnem posre-
dovanju je Gorenje - Muta le
poslalo trgovini pogon, toda,
zanj sva zdaj plačala 7690
din. Torej, trikrat več!
Zdaj me zanima, zal<aj t(>-
likšna razlika v ceni in v tako
kratkem času? Skoraj nisva
mogla verjeti, da je res talco!
Morda bo kdo le raziskal,
zakaj takšna nenadna podra-
žitev, in kdo je dal dovolje-
nje zanjo? In zakaj sploh
prodajajo nekompletne stro-
je? Kosilnica brez pogona ni-
ma nobene vrednosti.
Vem, da trgovina za ta pri-
mer ni kriva, marveč po mo-
jem mnenju le proizvajalec.
JOŽELEKOŠEK,
Globoko 16,
Šmarje pri Jelšah
UREDNIŠTVO: Vprašanje
je javno postavljeno, prav
bi bilo, da bi kdo nanj tudi
javno odgovoril!
ODMEVI »NA
ŽALOSTNO,
TODA
RESNIČNO«
Na pismo, objavljeno v tej
rubriki v 17. številki Nov^a
tednika pod naslovom »Ža-
lostno, toda resnično«, smo
doslej dobili že nekaj novih
prispevkov, ki vsak po svoje
govorilo o problemu zemlje
na Šmohorju.
Glede na to, da se je v ure-
dništvu oglasil tudi pred-
stavnik Občinske zemljiške
skupnosti Laško in povedal,
da je zadeva, ki smo jo odprli
s prvim zapisom, v obravna-
vi, vsaj zaenkrat ne bomo do-
polnjevali odprto vprašanje.
Počakali bomo, da bomo
dobili uradni odgovor na za-
stavljeno vprašanje.
UREDNIŠTVO
STAR DOLG
Pred meseci smo v tej ru-
briki odprli vprašanje in
prosili tudi za odgovor. Šlo
je - za sekanje dreves za
stolpnico v Trubarjevi ulici
številka 55 a. Za nekaj lepih
in precej visokih dreves.
Ker akcije, zlasti zaradi pri-
zadevanj, da bi imeli okoli
stanovanjskih hiš in v sta-
novanjskih soseskah čim
več zelenja, nismo ra-
zumeli, smo prosili za odgo-
vor na vprašanje: zaliaj in
kdaj se je hišni svet v tej
stolpnici odločil za posek.
Kot smo zvedeli, je to na-
še vprašanje našlo svoje
mesto tudi na oglasni deski
v stolpnici, pa le za kratek
čas. Nekomu je bilo odveč.
Prosimo predsednika, ozi-
roma predsednico hišnega
sveta, da nam pojasni zakaj
je prišlo do poseka dreves.
UREDNIŠTVO
ZASLUŽENO
PRIZNANJE
v d^avnost Društva inva-
lidov Žalec se je uvrstil tudi
letni občni zbor. Bil je zbor,
drugačen od običajnih. S
svojim obiskom so ga oboga-
tili predstavniki invahdsMh
društev iz Slovensldh Ko-
njic, Rogaške Slatine, Vele-
nja, Mozirja, Laškega in dru-
gih. Spodbudno na razpolo-
ženje navzočih je vplivala
prisotnost delegata republi-
ške zveze, zastopnika skup-
ščine občine Žalec, Zveze
kulturnih organizacij Žalec
in Rdečega križa.
V vseh govorih je bilo čuti-
ti, kako plodno je delo Druš-
tva invalidov Žalec. Društve-
no dejavnost na kulturnem,
političnem in športnem po-
dročju so poudž^ali v super-
lativih. Ugotovili so, da se
društvo nadvse uspešno ra-
zvija, da dobro dela invalid-
ski pevski zbor, katerega čla-
ni so dobih tudi nove obleke;
da prireja razstave ročnih del
v Savinovem razstavnem sa-
lonu in da se močno zavze-
ma, da bi imela »Prešernova
družba« čim več naročnikov.
Zato so društvu obljubili tu-
di »Savinovo nagrado«. Prav
tako so sklenili ustanoviti in-
validsko športno društvo.
Vrh tega bodo poskušali ure-
sničiti načrt cenejših pose-
zonsldh letovanj, pripraviti
več akcij v okviru organizira-
ne rekreacije, prav tako več
izletov itd.
Dosedanji predsednik
France Lužnik je uspešno in
vzorno vodil društvo enajst
polnih let. Za to mu gre po-
sebna zahvala. Upamo, da bo
tudi novi upravni odbor,
skupaj z nadzornim, plodno
nadaljeval začrtano pot.
MARIJA VOZLIČ,
Migojnice 118, Griže
UREDNIŠTVO: Čestita-
mo za uspel občni zbor, še
bolj pa k plodnemu delu
Društva invalidov Žalec. Še
napraj tako!
BIFE MARIJE VOVK
pri Železniška postaji na Ponikvi
vas vabi
vse dni v tednu, razen nedelje,
na domače posebnosti, jedi na žaru,
tople malice In pristno domačo
liaplllco.
v toplih dneh boste lahko posedeli na terasi
ali pod košatim kostanjem.
CELJE
Rojenih je bilo 50 dečkov in 35
deklic
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rodili sta se dve deklici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila se je 1 deklica in 1 de-
ček.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili sta se 2 deklici.
CELJE
Rojenih je bilo 50 dečkov in 35
deklic
ŽALEC
Poročili so se: MRHAR JOŽEF
iz Vranskega in KRESNI K AN-
TONIJA iz Vranskega, KOREN
ZVONIMIR iz Celja in BRVAR
LIDIJA iz Žalca, SLAK DAM-
JAN iz Pongraca in TOMAŽIC
JANJA iz Zabukovice, CVIKL
TOMAŽ iz Polzele in TRŽAN
FRANČIŠKA iz Žalca, PETEK
DANIJEL in SUSTER VALERI-
JA iz Liboj.
LAŠKO
Poročilo se je 7 parov od tega:
VRAN MIHAEL iz Obrežja in
DJORDJEVIC TOMISLAVA iz
Radeč, RENKO ANTON in STR-
NIŠA VIDA iz Svibnega, KAV-
SEK LEOPOLD iz Završja in
ZUPAN MARICA iz Jelovega,
SENICA FRANC iz Laškega in
SKETAKO VILMA iz Jagnje-
nice.
ŠENTJUR PRI CELJU
Poročilo se je 5 parov.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročilo se je 5 parov.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: SKAZA PETER
iz Zreč in GUMZEJ MARIJA iz
Novega Tepanja, RAVNICAN
ANTON iz Treč in^OPRESNIK
JOŽICA iz Nove dobrave, NO-
NAR RUDOLF iz Brezen in SO-
VINC MARIJA iz Brda. RAV-
NJAK ZDRAVKO iz Planine na
Pohorju in IRSiC MAJDA iz Vi-
tanja.
CELJE
Poročilo se je 25 parov.
ŽALEC
GORSEK FRANČIŠKA, 81. iz
Cepelj; TACIGA ANTON, 39, iz
Zg. Grušovelj; PENCELJ MARI-
JA, 81, iz Ločice ob Sav.; KOS
ALOJZIJA. 59, iz Ponikve pri
Žalcu, JELEN MARIJA. 76. iz
Kal; STROJANCEK FRANČI-
ŠKA, 47, iz Dobrovelj.
LAŠKO
JAKOPIČ IVAN, 47, iz Rečice;
TRIVKOVIC ŽIVAN, 26, iz Su-
hega polja BiH; KOŽAR VIV-
CENC, 68, iz Prapretnega; KO-
STEV MARIJA, 85, iz Jagnje-
nice.
ŠENTJUR PRI CELJU
MARČEN FRANČIŠKA, 76, iz
Lopace, LESJAK MARIJA, 75,
iz Dobrine.
ŠMARJE PRI JELŠAH
MIKSA MARIJA. 69, iz Ka-
mene; AMON STANISLAV, 40,
iz Drenskega rebra; SPILER AL-
FONZ, 58, iz Kozja; DROFENIK
JERNEJ, 87. Kačji dol; PIRŠ
MARIJA, 71, Imenska gorca;
JECL LEOPOLDINA, 63, Brec-
Ijevo; HROVAT TEREZIJA. 85,
Kranjčice.
SLOVENSKE KONJICE
BRENKO ANTONIJA. 93.
Slov. Konjice; GRACNER MA-
RIJA, 52. Slov. Konjice; NA-
GLIC FELIKS, 51, Zg. Zreče;
REBERNAK ANA, 58. Tolsti
vrh; CVAHTE AGATA, 75. Loče.
CELJE
KOLAR MARIJA, 75. Zavrže;
FELDIN ERNEST, 53, Žepina;
KISLING MARIJA, 93. Žalec;
SMIT JANEZ, 73. Črni vrh;
SKOCIR ANGELA, 65, Celje;
PREKORSEK LUDVIK, 70, Voj-
nik; VIDENSEK .JOŽEFA, 78.
Vojnik; ZUPANC RUDOLF, 85,
Store; GOLES APOLONIJA. 83.
Botričnica; OTOREPEC AN-
TON, 73, Kačji dol; FRANClC
MARIJA, 79, Trnovlje pri Celju;
REPAS ANGELA, 86, Ljubnica;
REBERNAK ANA, 58. Tolsti
vrh; PUNCER IVAN, 69, Polze-
la; BOROVNIK ANTON, 46,
Brezno; CVAHTE AGATA. 75,
Sp. Grušovlje; KOVAČ ALOJZ.
74,	Grobelce; KUNST FERDO.
75,	Sp. Grušovlje; RAZDEVSEK
FRANČIŠKA, 75, Ponikva;
FENDRE ANTON, 56, Šentjur
pri Celju; JAMSEK EDI, 73, Tr-
novlje; ZUPANC FRANČIŠKA.
81. Senovica; PECNIK JUSTI-
NA. 62, Rsnik; KAC URŠULA,
69. Ruše; SROT ANTON. 63, Za-
grad; VOVK ZDRAVKO. 25, Ra-
dizlje; OBROVNIK ROZALIJA,
54. Ostrožno pri Ponikvi;
OSTRO VRŠNI K IVAN. 39, Vele-
nje.
IZ ZAKONSKE SVETjOVAUNlCE
■ , ji-.-;	" "	-	...... si •
Oblika družine kot njena vsebina je
zgodovinsko spiremenljiva, torej ne mo-
remo govoriti o neki večni in občeveljav-
ni družini.
Biološka potreba po ohranjevanju
VTste se zadovoljuje na različne načine,
ki so družbeno določeni tako kot vse
druge človekove potrebe po obstoju (kot
so npr. potreba po varnosti, ljubezni,
hrani). V naši družbi obstoja druidna kot
majhna skupina, skupina staršev in
otrok, ki nastane bodisi v okviru zakon-
ske zveze, ali zunaj tega okvira s spočet-
jem oz. rojstvom prvega otroka, lahko pa
temelji tudi na sami posvojitvi otroka.
Družina je torej majhna dvogeneracij-
ska skupina, za. katero so značilni krvni
sorodstveni odnosi, otrok je torej nujni
pogoj, ki odloča o tem, da dobi dvogene-
racijska skupnost oznako družina, zato
ni nujno, da družina temelji na zakonski
zvezi ampak govorimo o dnižini tudi ta-
krat, kadar je z otrokom samo en rodi-
telj.
Zakonska zveza oz. zakonska skup-
nost se spremeni v družinsko skupnost,
ko je spočet oz. rojen otrok. V naši druž-
bi je tudi družina, ki ne temelji samo na
zakonski zvezi, priznana in družbeno va-
rovana.
Enoroditeljska družina je pogosto
izhod iz notranje razpadle dvoroditeljske
družine, takšen izhod pa je vsekakor v
interesu otroka, saj roditelja v takšni
skupnosti ne moreta več opravljati svo-
jih temeljnih funkcij.
Pogosto pa je enoroditeljska družina
edina možnost, da si ženska sploh osnuje
družino in tako zadovolji svojo potrebo
po materinstvu.
Družbena vloga družine je v tem, da
zagotavlja ohranjevanje le-te, opravlja
vrsto n^og, ki so pomembne tako za
razvoj posameznika kot družbe.
Nekatere pomembne nalorge družine
Kot biosocialna skupina opravlja dru-
žina nenadomestljivo in za obstoj družbe
nujno funkcijo razmnoževanja, ki je ne-
ločljivo povezana s širšimi procesi in
značilnostmi družbene reprodukcije. So-
dobna družina je ohranila izrazito po-
trošniško funkcijo katere podlaga je
udeležba članov družine v proizvodnji.
Pomembna naloga družine je tudi va-
rovalna, to nalogo opravlja v posamez-
nih obdobjih življenja zelo različno,
skrbi za nego in varstvo otrok, čustveno
varstvo, moralno oporo ter pravno v^-
stvo. IzrAino pomembna je vzgojna
funkcija družine, saj je prav družina kot
primarna skupina tista, ki neposredno in
posredno vzgaja otroke, jim vceplja
družbeno priznane vzorce vedenja, dolo-
čene duhovne vrednote, oblikuje otroku
odnos do drugih in ga moralno usmerja.
Na oblikovanje osebnosti otroka vpliva
prav družina zlasti v zgodnjem otroškem
obdobju, zato lahko z gotovostjo trdimo,
da je življenje posameznika v veliki meri
določeno z odnosi v družini, z njenim
položajem v družbi ter njenim načinom
življenja. Vpliv družine, ki ga ima na
otroke in ostale člane pa je odvisen od
stopnje notranje ubranosti in skladnosti
med roditeljema.
Demokratični odnosi v družbi, enako-
pravnost vseh ter ekonomska neodvi-
snost žene pa počasi oblikujejo družino
v življensko skupnost, ki temelji na med-
sebojnem spoštovanju, tovarištvu in ču-
stvih. V družini se ustva^ajo pogoji za
enakopravne, demokratične odnose,
medsebojno čustveno navezanost in vse-
stranski razvoj članov družine. Seveda
pa majhna družina v sodobnosti ne more
obstajati sama ampak je nujno njeno
vključevanje in povezovanje z različnimi
organiziranimi družbenimi ustanovami.
MOJCA ŽVIŽEJ, soc. del.
14. stran - NOVI TEDNIK
HUMANOST IN SOLIDARNOST
Tak napis nosi na pročelju osnovna šola Blaža Kocena, ki je bila zgrajena iz potresnih
sredstev občin Ljubljane.
In še ena posebnost odlikuje to šolo. Učenci višje stopnje se lahko pohvalijo, da obisku-
jejo celodnevni pouk. Na šoli pa je sicer 315 otrok iz bližnje in daljne okolice. Njihovi učni
uspehi so dobri in vzpodbudni in se odražajo tudi pri številnih interesnih dejavnostih. Zelo
aktivno in močno je šolsko športno društvo, zato ni nič čudnega, če učenci najbolj
pogrešajo stadion.
V objektiv pa smo jih ujeli med 15-minutnim rekreativnim odmorom, ki daje učencem
celodnevne šole novih moči za delo.
VHOTUNJ AH
Kmetija, kjer umno gospodarijo Mastenovi, se razteza na 10 ha obdelovalne zemlje in na
12 ha gozda. V hlevih muka 25 glav živine. In tudi dva lepa, zelo lepa konja imajo Mastenovi.
Kobilo Branko drži za povodec Franc starejši.
VHLEVIH
780 glav živine muka v dveh hlevih TOZD lastna proizvodnja - KK Šentjur. Delo v hlevih
je urejeno tako, da ne zahtevo veliko število zaposlenih.
Toda opoldne je vendarle čas kosila...
OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI PONIKVA A
RAZm BI
Urejenost naselja, kmetije, gozdovi na os
Vili Zatler
Vera Hlastec
Dušan Kundih
Tokrat vas vodimo v kra-
jevno skupnost Ponikva, v
šentjursko občino.j Močno
urbaniziremo in precej str-
njeno naselje na planem leži
na nadmorski višini 345 m in
je 17 km oddaljeno iz Celja.
Iz Ponikve vodijo ceste proti
Šentjurju, Teharjem, Šentvi-
du pri Grobelnem in Ločam.
Predvsem pa se ta krajevna
skupnost lahko ponaša z ze-
lo kulti viranim kmetijstvom.
Od 2520 prebivalcev je 520
zaposlenih, in sicer v Celju,
Šentjurju in Štorah, nekaj
delavcev pa je od nedavna
zaposlenih v novem Alposo-
vem obratu na Ponikvi. Na
Ponikvi je veliko dobrih
kmečkih posestev. Ta so
izrazito usmerjena v vzrejo
mladega goveda in svinj. Za
prodajo pa jim ostajajo tudi
jabolka in hruške, saj je v
krajevni skupnosti veliko sa-
dovnjakov v zasebni lasti.
Seveda se z največjim nasa-
dom, ki meri okrog 100 ha,
lahko ponaša tozd lastna
proizvodnja Slom - ,KK
Šentjur. Ptav v tem času da-
jejo jabolčni nasadi s svojim
belim cvetjem in vonjem po-
seben in pristen pečat tej
krajevni skupnosti, ki se vije
med griči, gozdovi, med
travniki s pisanim cvetjem,
med njivami in vinogradi,
urejenimi kmetijami, vasmi
in zaselki.
V	okolici Ponikve so na-
ravnost idealni pogoji za ra-
zvoj kmečkega turizma in o
tem domačini že razmišljajo,
saj je tod tudi dovolj kultur-
nih in drugih znamenitosti,
ki kar vabijo redke izletnike.
V	nekdanji stari šoli na Po-
nikvi sta zbirala znanje tudi
znameniti lavantinski škof
Anton Martin Slomšek in
kartograf Blaž Kocen. Sredi
vasi stoji spominski oreh s
ploščo iz leta 1912 pod kate-
rim je bil pohvaljen Slomšek
kot najboljši učenec ponikov-
ske šole.
Med obema vojnama je bi-
lo na Ponikvi živahno poli-
tično in kulturno življenje,
saj je bila Ponikva med naj-
bolj naprednimi naselji v ši-
roki okolici. Plošča na stari
šoli pove, da je bila tu leta
1936 ustanovljena celica KP.
Avgusta leta 1941 so na Po-
nikvi že imeli prvi odbor OF.
Naslednjega leta je bil usta-
novljen SKO J. 4. maja 1942
so Nemci aretirali št<
aktiviste OF. Večina je
julija ustreljena. V sf
na te žrtve praznuje K
nikva 7. julija svoj praz
naselju je tudi"spomei
žrtvam terorja, na pok
šču ^obišče neznanih
v šoli pa spominsko ob
padlim ponkovškim ;
Ijem.
Ponosni so krajani ni
jo revolucionarno pret<
in danes vsi - mladi ir
PRI MALIH ŠOLARJIH
V spodnjih prostorih šole Blaža Kocena »domujej'
najmlajši prebivalci te krajevne skupnosti. Lepo j in
nam zatrdili v en glas, potem pa so se spet sklon
začeto delo. Šola, vstop v prvi razred, so pred dt
marsikaj se da naučiti še v mali šoli.
NOVI TEDNIK - stran 19
\OBELNEM
|i stminah so primerni za lanečki turizem
Jelenko
Marjan Grosek
Cveto Gajšek
Silvo Gradišnik
ALPOS NA PONIKVI
Nekdanjo staro šolo je šentjurski Alpos koristno spreme-
nil v svoj kovinski obrat. V njem je našlo delo 10 delavcev iz
Ponikve. V svojem delovnem pro^amu izdelujejo konfek-
cijsko kovinsko pohištvo in gostinsko opremo. Predvide-
vajo pa, da se bo proizvodnja povečala s tem, ko bi v tem
obratu začeli izdelovati še tapeture za svoje izdelke. Prav
zdaj urejujejo priročno skladišče, v načrtu imajo izgradnjo
montažne delovne hale.
Kot je povedal vodja obrata Božo Krumpak, so delovni
pogoji v obratu Alposa na Ponikvi dobri. Le pri notranjem
transportu imajo nekoliko problemov. Iz bližnje gostilne
Vovk pripeljejo vsak dan delavcem toplo malico. Franjo
Firer, po poklicu kvahficiran ključavničar, je ob obisku
krivil ogrodje za barok mize.
ijo in delajo za današnji
jutrišnji dan. Odločitev,
treba krepko korakati s
m, je trdna in neomajna,
ehi so zato dobri vidni
seh področjih, čeprav tu
im vendarle kaj zaškrip-
1 ne gre tako kot bi mo-
iti. A so zato v kraju tudi
Sbenopolitične organiza-
preko katerih se krajani
iže sporazumevajo in
ejo rešitev, ki je vsem v
ii Zatler, predsednik
iKS: »Glavna aktivnost,
0	bi rekel kar cele kra-
1	skupnosti, se odvija
g komunalnih ureditev.
! namreč področje, ki ne-
I caplja za ostalimi in ni-
T ne moremo priti na ze-
vejo. Seveda so prav
ini komunalni objekti
ibni za normalno in do-
ivljenje krajanov. Tu so
s. ki jih nujno potrebuje-
f urejena kanalizacijska
fe, predvsem pa vodovo-
'^mrežje in zajetje. Zdra-
peoporečna voda je pri
f^jbolj iskana. Toda pi-
fUkokrat ostajajo suhe,
pa je, če teče, sumljiva
pogled. Lahko pa z ve-
^ povem, da so krajani
(delovni in aktivni, ko
^ prostovoljno delo. La-
tako zgradili odsek
? proti Lipoglavu, letos
«mo stadion ob šoli.«
Fa Hlastec, predsednica
f ZB NOV: »Naša orga-
: 'ija šteje 80 članov, ki so
I o vrsti zelo aktivni in se
'o vključujejo zlasti pre-
ko SZDL. Kot samostojna
organizacija pa skrbimo
predvsem za socialno mate-
rialno varnost članov, za nji-
hovo zdravje. Borci imamo v
Šentjurju svoj dispanzer. Ve-
liko pozornost namenjamo
člani aktivnostim iz področ-
ja splošnega ljudskega odpo-
ra in družbene samozaščite,
saj se da na tem področju v
živo besedo iz izkušnjami iz
NOB veliko pomagati. Goji-
mo tudi tradicije iz NOB te-
ko, da mlajšim rodovom pre-
našamo dogodke iz najtežjih
časov.«
Dušan Kundih, sekretar
OO ZK: »Naša osnovna orga-
nizacija Ponikva šteje 17 čla-
nov. Imamo pa še eno osnov-
no organizacijo, ki deluje na
šoh in večkrat se komunisti
obeh organizacij dobimo
skupaj in skupno obravna-
vamo naloge, ki so pred na-
mi. Seveda je še nekaj čla-
nov ZK, ki delujejo v tistih
delovnih organizacijah, kjer
so zaposleni. MisUm, da bo-
mo v prihodnje morali vloži-
ti več truda, da bi v svoje
vrste sprejeli tudi kmete, saj
je mnogo takih, ki so zelo
aktivni in delovni ter "priza-
devni na vseh področjih.
Oživljanje članstva bo ena
naših stalnih nalog. Komuni-
sti se vključujemo v vsa dela
v krajevni skupnosti in člani
naše organizacije so aktivni
v vseh ostahh organizacijah
v kraju.«
Oto Jelenko, predsednik
KK SZDL: »60 članov šteje
naša krajevna konferenca.
Imamo izvršni odbor, ki ak-
tivno deluje. V zadnjem ob-
dobju se je razmahnilo delo
po vaških odborih in vaških
skupnostih. To je pomem-
ben premik, saj daje utrip ce-
lotni organiziranosti SZDL.
Krajani so pri konkretnih
akcijah zelo zavzeti. Še do
pred nkaj leti temu še zdaleč
ni bilo tako. Danes ljudje
drugače razmišljajo o okolju
v katerem delajo in živijo. V
zadnjem času smo izpeljali
nekaj pomembnih akcij. Ta-
ko so krajani oddali za 34 mi-
lijonov din obveznic za ceste
in jih namenili za izgradnjo
ceste proti Lipoglavu. Ce bo-
mo še bolj oživih delegatski
sistem, bomo delali še bolj
aktivno. Naša glavna naloga
je, najti povezavo med kra-
jevno samoupravo in dolega-
ti SIS- in skupščine. Na tem
področju namreč škriplje.«
Marjan Grosek, predse-
dnik lO SZDL: »Res je. Oži-
vitev delegatskega sistema
je za prihodnje ena prvih na-
log, ki se jih moramo lotiti
vestno. Sicer pa so naši kra-
jani aktivni še na drugih po-
dročjih, oziroma organizaci-
, jah in društvih, kjer preživ-
ljajo svoj prosti čas. Zelo
smo zadovoljni s prosvetnim
društvom, pa z organizacijo
RK, telovadnim društvom.
Imamo tudi lovsko in strel-
sko družino in gasilsko druš-
tvo, ki se lahko pohvali z no-
vim gasilskim domom. Delo
krajanov v teh društvih se
odrazi zlasti takrat, ko gre za
razUčne prireditve v doma-
čem kraju, kjer ponavadi so-
delujejo številni člani. Ra-
zveseljivo je dejstvo, da ima-
jo vsa ta društva dobre pogo-
je za delo.«
Cveto Gajšek, predsednik
OO ZSMS: »Mladinska soba,
ki jo prav zdaj urejujemo bo
prav gotovo pritegnila k delu
še več mladih. Do sedaj ni-
smo imeU najboljših pogojev
za delo, a vendarle takšne, da
smo lahko mladi tudi s svo-
jim delom dokazaU kaj zna-
mo in zmoremo. Pri našem
delu so nam v oporo vse
ostale družbenopolitične or-
ganizacije v kraju. Svoj pro-
sti čas preživljamo mladi v
glavnem v telovadnici ali na
igrišču z veseljem pa se lote-
vamo tudi delovnih akcij. K
našemu delu moramo priteg-
niti več kmečke mladine. Ta
zdaj sicer deluje po aktivih
zadrxižnikov, vendar to za
pristno povezavo ni dovolj.
Pa še to r v poletnih mesecih
bomo organizirali delovno
akcijo skupaj s krajevno
skupnostjo, in sicer pri iz-
gradnji stadiona za šolo.«
Silvo Gradišnik, tajnik
KS: »Razgibanost v delu
krajevnih družbenopoUtič-
nih organizacij in delegat-
skega sistema zahteva od taj-
nika KS veliko zavzetost,
zlasti pri koordinaciji dela in
podobnem. Samoupravna
organiziranost v KS je taka,
da zahteva veUko dela in
prostega časa. Na krajevni
skupnosti se zbirajo vsi ma-
teriali in gradiva za seje,
hkrati pa se pri tajniku zbira-
jo tudi številni problemi kra-
janov in za vsakega od njih si
je potrebno vzeti čas in mu
prisluhniti. Saj po dru^ stra-
ni se tudi krajani radi odzo-
vejo našini številnim akci-
jam in brez obojestranskega
sodelovanja bi v naši krajev-
ni skupnosti pogrešah mar-
sikateri km asfalta.«
TEMEUNI CIUI
Osrednji cilj KS Ponikva
je v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju nadaljevanje
in poglabljanje samouprav-
nih socialističnih odnosov v
KS ter razvijanje in poglab-
ljanje delegatskih odnosov v
smislu večje vloge delegatov
pri upravljanju z družbenimi
sredstvi.
* * *
Pri razvoju komunalne de-
javnosti bo potrebno priskr,-
beti slehernemu gospo-
dinjstvu zdravo pitno vodo
in urediti izUv odplak ter za-
gotoviti elektrifil^cijo vseh
gospodinjstev.
* * *
Posodobiti je potrebno
cestno omrežje in zagotoviti
primemo povezavo med na-
selji v KS. Urbanistično ure-
jeno naselje Ponikva je po-
trebno oskrbeti z ustrezno
kanalizacijsko mrežo, parki-
riščem, a\^obusnim postaja-
liščem, odlagališčem odpad-
kov ter dopolniti javno raz-
svetljavo.
* * *
Do konca srednjeročnega
obdobja 1981-85 je treba vsaj
nekaterim vasem zagotoviti
telefonsko povezavo. Ena
pomembnih nalog je tudi do-
grajevanje sistema inormira-
nja krajanov. Podaljšanje sa-
moprispevka bo zaradi na-
log, ki jih v srednjeročnem
planu načrtujejo, nujno. Za-
to bo potrebno napraviti po-
droben plan, da bo vsak kra-
jan vedel, kam je šel njegov
dinar.
* ♦ *
Splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito bo
treba tudi vnaprej razvijati
kot enotno aktivnost in ob-
veznost delovnih ljudi in ob-
čanov. Potrebno bo izboljša-
ti opremljenost in izurjenost
vseh pripadnikov enot civil-
ne in narodne zaščite.
* * *
Za realizacijo tako smelo
zastavljenih ciljev bo v kra-
jevni skupnosti Ponikva po-
trebno angažirati vse prebi-
valce s pomočjo vseh druž-
benopolitičnih organizacij in
društev.
Načrtov je veliko. Zelja še
več. Tudi tistih drobnih, iz
vsakdanjega življenja. Tako
si krajani na primer želijo, da
bi zdravnik večkrat, ne samo
enkrat na t^en, prihajal v
njihovo ambulanto. Da bi
imeli urejeno tudi zoboz-
dravstveno ambulanto.
2elijo si manj blatnih cest
in več kilometrov asfalta.
Radi bi, da bi bil stadion, ki
ga v glavnem gradijo domači
obrtniki, delavci in krajani s
pomočjo krajevne skupno-
sti, čimprej nared. PTT
omrežje bi radi razširili in že-
lje za telefonsko govorilnico
se kažejo kot nujno. S trgov-
sko mrežo za široko potroš-
njo so krajani Ponikve sicer
zadovoljni, negodujejo pa
nad kmetijsko trgovino, ki
komajda zasluži to ime.
NAMIG ZA IZLET
Ce v lepih spomladanskih,
poletnih ali jesenskih dneh
ne boste vedeli kam na od-'
dih ah izlet, je tu namig, da
lahko odidete med travnike
in gozdove, hiše in hišice, vi-
nograde, plantaže, kmetije in
senožeti, ki se raztezajo v
krajevni skupnosti Ponikva
v šentjurski občini. Morda
vas bo pot zanesla na Tičevo,
kjer stoji v lepem okolju lov-
ski dom, last lovske družine
Ponikva. Mimogrede lahko
povemo še to, da so dom ne-
kako pred 10-leti zgradiU čla-
ni lovskega društva in kraja-
ni sami.
Brez dvoma pa boste v tej
krajevni skupnosti našli še
veUko zanimivosti, ki jih
med pričujočimi vrsticami
nismo uspeh omeniti. Morda
bo še bolj zanimivo, če jih
boste našh in občudovah
Utrip krajevne skup-
nosti Ponikva sem skozi
besedo in fotoaparat
skušala ujeti MATEJA
PODJED
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
ŽALSKO KMETIJSTVO
NIČ BREZ ZEMUE
Tuda prošxvodnjs in predelava rib ter ovčjeireja
Do leta 1985 naj bi se Slo-
venija sama oskrbovala s 85
odstotki prehrane. Žalska
občina kot ena izmed naj-
bolj razvitih kmetijskih ob-
čin v Sloveniji ima zato še
zlasti pomembne naloge.
Prav o nadaljnjem razvoju
agroživilstva v občini teče-
jo v teh dneh obširne raz-
prave. Prejšnji teden so o
tem govorili na posvetu
predsednikov osnovnih or-
ganizacij, konferenc in
koordinacijskih odborov
Zveze sindikatov ter na
izvršnem svetu občinske
skupščine.
Predsednik skupščine ob-
čine Žalec Vlado Gorišek je
poudaril, da bo treba čim
prej sprejeti ukrepe, ki bodo
zagotavljali točno izvajanje
prostorskega plana, da se bo
treba usmeriti v razvoj viso-
ko donosne proizvodnje v
družbenem sektorju kmetij-
stva. Prav ta sektor bo mor^
biti tisti, ki si bo prizadeval
za melioracije, arondacije in
nakup zemlje ter namenjal
še več pozornosti preživnin-
skemu varstvu kmetov. Leta
1985 naj bi bilo v občini do-
brih 20 odstotkov več obde-
lovalnih površin. Razširiti bo
treba hmeljske površine vsaj
za 200 hektarjev ter več po-
zornosti namenjati proizvod-
nji koruze in žitaric. F*ri pro-
izvodnji mesa in mleka bodo
morali urediti dohodkovne
odnose, da pa bo preskrba z
mesom boljša, bo treba zgra-
diti farme tekonov, ki bi bila
usmerjena v poslovno in te-
hnično ter dohodkovno so-
delovanje z združenimi kme-
ti. V okviru SOZD Hmezad-
Lastna proizvodnja bodo da-
jali večji poudarek proizvod-
nji rib. Rešili naj bi tudi
vprašanje predelave rib. Do-
hodkovno zanimiva proiz-
vodna dejavnost, še zlasti v
hribovitih območjih, bi lah-
ko bila vzreja ovac. Nalog je
še cela vrsta. Prizadevati si
bo treba za nadaljnji razvoj
proizvodnje v ' kooperacij-
slcih odnosih s sodelovanjem
združenih kmetov.
Posebno pozornost zasluži
vprašanje predelave in trgo-
vine. Bistvenega pomena za
razvoj kmetijstva oziroma
celotnega agroživilskega
kompleksa, so kadrovska
vprašanja. V prizadevanjih
za nadaljni razvoj ne gre po-
zabiti sodelovanja samoup-
ravnih interesnih skupnosti
s področja zdravstva, social-
nega varstva in skrbstva. Se
posebej pri reševanju neka-
terih vprašanj, ki se bodo po-
javljala pri strukturnih spre-
membah v kmetijstvu.
Pomembno je vprašanje
izgubljanja najboljših kme-
tijskih površin. Zasebno
gradnjo bo treba v dolinskih
urbanih in neurbanih sredi-
ščih omejiti. Prav v dolin-
skih območjih je zemlja naj-
bolj rodovitna. Gradnjo na
takšnih območjih bodo mo-
rali odločno zavirati. Pri tem
bodo pomembno vlogo odi-
rali Zavod za načrtovanje,
izvršni svet in strokovne
službe občinske uprave. Vse
zazidalne načrte posameznih
krajevnih skupnosti namera-
vajo revidirati. Zanimivo je
namreč, da prav kmetje po-
gostokrat silijo v gradnjo po
rodovitni zernlji, s tem da od-
dajajo zemljišča svojim soro-
dnikom.
SOZD Hmezad, ki je na-
stala iz različnih delovnih or-
ganizacij s področja 'Agroži-
vilskega "kompleksa, bo mo-
rala zagotoviti tesnejšo do-
hodkovno, razvojno in orga-
nizacijsko povezanost druž-
benega sektorja kmetijstva.
JANEZ VEDENIK
4. KMEČKE IGRE NA
VRANSKEM
Čeprav bodo kmečke igre
mladih kmetov Slovenije še-
le 26. in 27. junija na Vran-
skem, se nanje pripravljajo
že dalj časa. To srečanje je
postalo že tradicionalno in iz
leta v leto privablja vedno
več obiskovalcev in tekmo-
valcev.
Prireditvi bodo tudi tokrat
dale osnovni pečat kmečke
igre, na katerih se bo okoli
250 tekmovalcev iz vse Slo-
venije, pobratenih občin in
zamejstva, preizkusilo v
spretnostih pri kmečkih
opravilih, posebno takih, ki
jih dandanes ne poznamo
več tako dobro, saj so delov-
ne roke nadomestili stroji.
Ta del prireditve je tudi naj-
bolj zabaven, saj je tekmova-
nje pripravljeno tako, da se
tekmovalci večkrat, posebno
če so manj spretni, znajdejo
v zelo komičnih situacijah.
Prvi dan, to je 26. junija,
bodo na Vranskem odprli se-
jem kmečke mehanizacije in
gospodinjske opreme in raz-
stavo fotografij na kmečko
tematiko v sodelovanju s
Kmečkim glasom v Kultur-
nem domu. Isti dan bo 250
tekmovalcev sprejel tudi
predsednik RK ZSMS Boris
Bavdek. Popoldne okrog 14.
ure bo posvet o vlogi žene v
kmetijstvu, ki ga pripravlja
RK SZDL Slovenije in pa
svet za družbenoekonomski
položaj žena v sodelovanju z
OK SZDL Žalec. Zvečer bo
pri gradu Podgrad zanimivo
tekmovanje kuharic v pri-
pravljanju starih kmečkih je-
di. Po oceni in degustaciji
pripravljenih jedi se bodo
posamezne skupine predsta-
vile s šaljivimi točami. V
nedeljo 27. junija bo dopol-
dne še eno posvetovanje o
kmetijstvu, popoldne ob 14.
uri pa se bodo pričele kmeč-
ke igre, kjer se bodo pomeri-
li tekmovalci v šestih kmeč-
kih opravilih. Na sliki: Tako
so se lani pomerili pri žaga-
nju hloda. ^ r^. . ^
T. TAVCAR
KRVODAJALSKE AKCIJE V VELENJSKI OBČINI
V osrednji krvodajalski akciji v Šaleški dolini v organizaciji Občinskega RK in komisije
za krvodajalstvo ter ljubljanskega zavoda za transfuzijo krvi je darovalo kri 1750 občanov in
delavcev. Darovalnih je bilo okoli 550 litrov krvi, kar pomeni veliko pomoč za reševanje
mnogih ponesrečencev, obolelih in drugih ter je dokaz več o krepitvi enotnosti in obrambu
pripravljenosti.	JOŽE MIKLAVC
OSTALA BOM NA KMETIJI
Vedno hitreje se je bližala jesen.
Kot bi trenil, je bil tu mesec oktober
in s tem tudi čas mojega odhoda v
Šentjur. Dan, ko sem prvič videla to
šolo, za katero sem se odločila, je bil
hladen in deževen. Na šolo sem se
pripeljala s sosedom, saj se je tudi
njihova hčerka odločila za šolanje na
tej šoli. Iz našega osmega razreda
smo se kar štiri učenke odločile, da
bomo svoje znanje iz gospodinjstva
dopolnile v kmetij siti šoli v Šentjur-
ju. Ker sem šolo videla," prvič, so
moje želje počasi začele upadati. Že
zunaj sem videla, da je šoia kar pre-
cej stara in da mi bo tu kar malo
dolgčas. Tudi znotraj je stavba po-
manjldjivo opremljena in urejena.
Ko sem videla, da bomo spale in
preživljale svoj prosti čas v spalnici,
kjer nas bo kar 16, sem postala mal-
ce nejevoljna. Spomnila sem se na
prijetno sobico doma, kjer sva sami
s sestro. Ker pa so se druge kmalu
sprijaznile s tem, sem se sprijaznila
tudi jaz. Že takoj prvi večer so se
med nami začeli dolgi pogovori in
sklepala so se nova poznanstva.
Skupaj smo se zbrzde dekleta iz sko-
raj vse Slovenije. Zelo težko je bilo z
dekleti s Koroške, saj sem jih v za-
četku kaj malo razumela. Naslednji
dan pa smo se že pobliže spoznale z
našim umikom in ostalimi dejav-
nostmi na šoli. Najbolj nas je zani-
mal prosti čas. Ko smo zanj izvedele,
smo bUe zelo razočarane, saj je tega
zelo malo. Vsak dan smo imele pro-
sti pičli dve uri, pa še to je bilo mno-
gokrat potrebno izkoristiti za uče-
nje. Izvedele smo tudi za predmete
in prakso, ki je predpisana za šolo.
Naslednji dan pa smo že začele z
rednim poukom in prakso. Najprej
smo imele zjutraj dve uri poulca, na-
to je bila na vrsti praksa. Tovarišica
razredničarka nas je razdelila v tri
skupine. Ker je bUo vseh učenk 27,
nas je bilo v vsaki skupini 9. Prva
skupina deklet je bila prvi dan na
praksi v učni kuhinji, druga pri šiva-
nju in tretja pri vrtnarski praksi.
Tretja skupina se je delila na dve
skupini. In sicer je šlo polovico de-
klet v menzo, polovica pa v rastli-
njak.
Pri šivanju je bila naša prva nalo-
ga, da smo nabavile pribor za šiva-
nje, prejice in navadno belo platno.
Zelo všeč mi je bila praksa v rastli-
njaku, ki je ob šoli, V prvem letniku
je bilo te prakse kar precej, saj pozi-
mi na šolskem vrtu ni bilo dela. To'
delo v rastlinjaku me je zelo veselilo
in mi bo koristilo tudi v nadedjnjem
življenju, saj je to tudi eden dokazov
dobre gospodinje. V rastlinjaku smo
pikirale razne cvetlice, jih Zcilivale,
pletle slamarice in se seznardle s pri-
dobivanjem razne zelenjave. Se več
pa smo o tem pridelovanju izvedele
v praksi, ki smo jo imele čez leto.
Dvakrat na mesec smo imele prakso
na šolskem vrtu in v učni kuhinji.
Čeprav je bil naš pridelek na vrtu
zaradi toče precej majhen, smo od te
prakse mnogo pridobile. Te pridobi-
tve bomo lahko koristno uporabile
doma, ko bomo morale urejati vrt in
pridelovati razno zelenjavo. V jeseni
pa smo te pridelke tudi vlagale v
kozarce ali pa v hladilno skrinjo.
Počitnice med prvim in dnigim
letnikom šolanja so minile, kot bi
trenil. Zopet smo se našle tu, da bi si
pridobile čim več znanja, ki ga bomo
v življenju še potrebovale. Letošnje
leto se po učnem programu ni kaj
dosti razlikovalo od lanskega, pa
vendar smo se naučile mnogo nove-
ga. Ravno tako kot lani smo tudi
letos en teden dežiirale v hlevu. Če-
prav je bilo to delo kar precej napor-
no, pa bo mnogim v življenju prišlo
prav, še posebno tistim, ki se bodo
doma ulcvarjale z govedorejo in obe-
nem tudi s strojno molžo pri prido-
bivanju mleka.
Sedaj sem že trdno odločena, da
bom ostala doma na kmetiji. In ni mi
žal. Še posebno mi je poklic kme-
tovalke - gospodinje všeč zato, ker
je tako pester. Kajti današnja kmeč-
ka gospodinja ne opravlja samo del
v kmečkem domu, ampak dela tudi
na vrtu, v hlevu in na polju. Res je
opravljanje vseh teh del dokaj težav-
no, vendar se z dobro voljo in pri-
dnim delom lahko danes vse doseže
in naredi. Danes je delo gospodinje
že v mnogočem olajšano.
Tudi v gospodinjstvo je industrija
uvedla mnoge gospodinjske pripo-
močke, s katerimi si lahko sodobna
gospodinja pomaga. Tako ostane da-
nes kmečki gospodinji več prostega
časa za delo z otroki in za razvedrilo.
Danes ima tudi kmečka gospodinja
možnosti, da se vključi v razne orga-
nizacije, društva in obiskuje tečaje,
seminarje, se vključuje v družbeno-
politične organizacije in podobno.
Mislim, da sem v teh dveh letih
šolanja na kmetijsko - gospodinjski
šoli precej pridobila in da bom to z
veseljem in z uspehom uporabljala v
mojem nadaljnjem delu na kmetiji.
JOŽICA BAN
učenka II. letnika
Poklicna šola za kmetovalke,
Šentjur pri Celju
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 17

DOBRODOŠLI DRAGI GOSTJE!
Da, tudi danes in vse dni. Sicer pa je ta posnetek spomin
na prvi prihod vlaka bratstva in enotnosti v Celje. Bilo je to
septembra 1962. leta. Sprejem dragih gostov taljen, kot ga
ni nihče pričakoval. Topel, prisrčen. Na Titovem trgu v
Celju na tisoče vesehh in srečnih ljudi. Pesem, kolo, objemi
in poljubi... Danes sj^t sprejemamo drage goste. Ne samo v
Celju, tudi v Sloveniji. Dobrodošli! Več o tem v posebni
prilogi današnje številke Novega tednika od 15. do 18. strani.
Foto: MB
Že osmič od kar je pred 20 leti začel peljati
vlak bratstva in enotnosti,prihajajo v SR Slove-
nijo naši prijatelji in že dolgoletni znanci iz
bratske SR Srbije.
Prihajajo ljudje, ki so 1941. leta sprejeli na
svoje domove na tisoče zavednih in naprednih
Slovencev. Torej tistih Slovencev za katere je
fašistični okupator verjel, da so še posebej
nevarni in pripravljeni skupaj z drugimi prijeti
za orožje in začeti splošno ljudsko vstajo.
Čeprav je po vnaprej pripravljenih načrtih
razselil na tisoče naših ljudi začetka zmagovi-
tega upora ni mogel preprečiti p>ozneje pa tudi
r^ premagati.
Slovenski pregnanci so v krajih Šumadije.
zapadne Srbije. Slavonije. Moslavine in tudi v
Liki našli veliko dobrih in iskrenih prijateljev, ki
so z njimi skozi vsa 4 leta mukotrpnega vendar
zmagovitega NOB delili radost, veselje, pa tudi
mnogo žalostnih trenutkov p>olnih trpljenja,
ponižanja in strahovanja.
Iz teh velikih časov naše zgodovine se je
porodilo bratstvo in enotnost, porodila se je
enotna, močna Titova Jugoslavija, država ena-
kopravnih narodov in narodnosti.
Vznikla je skupna zavest, da sanrK) v bratski,
združeni Jugoslaviji pod vodstvom tovariša Ti-
ta in ZKJ je mogoče izgraditi svobodo, boljši in
srečnejši jutrišnji dan.
V 31 slovenskih ot>činah, ki sodelujejo v vla-
ku bratstva in enotnosti, je vse pripravljeno za
prihod več kot 1000 udeležencev vlaka.
Vlak. ki je že zdavnaj postal simtxjl prija-
teljstva in bratskega sodelovanja med sloven-
skim in srbskim ljudstvom bo pripeljal v Slove-
nijo 5. junija Udeleženci vlaka bodo ob tri
dnevnem bivanju na obnr>očju Gorenjske in Se-
verovzhodne Slovenije deležni vse naše vse-
stranske pozornosti.
Pripravljeni programi bivanja kažejo, da bo
v tem času organiziranih vrsta slovesnih aka-
demij ob dnevu pregnancev, različnih kultur-
nih manifestacij, tovariških srečanj itd. Posa-
mezne slovenske in srtiske občine bodo podpi-
sale povelje o pobratinstvih in prihodnjem so-
delovanju.
Vse to bo izraz naše skupne privrženosti
bratstvu in enotnosti, naši skupni pripravljeno-
sti hoditi po Titovi poti. graditi Titovo sociali-
stično, samoupravno družbo in vsakodnevno
uresničevati usmeritve in naloge, ki nam jih je
velikan naše socialističr>e revolucije zapustil v
trajno last z nalogo čuvati in razvijati svetle
pridobitve ljudske revolucije, čuvati našo neo-
dvisno. svobodno, samoupravno socialistično
skupnost ter še nadalje razvijati in se boriti za
enakopravnost med ljudmi v svetu, ki je še
vedno prežet s številnimi nasprotji, ponižanjem
in trpljenjem mnogih ljudi.
Prihod vlaka bratstva in er>otnosti pričakuje-
mo prežeti z glot>oko prizadetostjo ob izgubi
velikana naše revolucije. Ob tem pa srbske
goste pričakujemo zravnani in ponosni, da
smo živeli v Titovi epohi, polni herojskih dejanj
in naprednih akcij, odločeni boriti se za vse
tisto, kar smo v revoluciji in v obdobju sociali-
stične graditve v naši domovini ustvarili.
Srečali se bodo ljudje, ki so s tisočimi jugo-
slovanskimi, partizanskimi borci priborili svo-
bodo in radost, ko je lahko človek resnično
pravi prijatelj, soborec m tvorec zgodovine no-
ve socialistične samoupravne skupnosti.
Zato bomo v naših slovenskih občinah storili
vse. da se še enkrat združijo ljudje, ki so v letu
1941 prežeti z visoko moralo ohranili življenja
številnih naprednih Slovencev in tudi s tem
položili kamen trajnega bratskega sodelova-
nja.
GORAZD MAZEJ
predsednik koordinacijskega odbora za orga-
nizacijo vlaka BIE SR Slovenije
PRVIČ PLAKETE,
LISTINE IN ZAHVALE
Ob letošnjem vlaku BIE 80, ki je prvič
odpeljal v Srbijo leta 1961, bo Koordinacij-
ski odbor prvič podehl tri vrste priznanj
tistim, ki so pri začetkih in nadaljevanjih
vlaka ter utrjevcmju vezi skovanih med voj-
no, največ napraviU. Podehh bodo plakete
in listine, medtem ko bodo zahvale, ki se
smatrajo kot enkratno priznanje za pomoč
in sodelovanje pri organisaciji manifestacije
vlaka BIE in jih v imenu Medobčinskega
koordinacijskega odbora podeljujejo Ob-
činske konference oz. njihovi koordinacij-
ski odbori za vlak, podeUli po odhodu vlaka.
Na celjskem območju bodo ob letošnjem
vlaku prejeli.
PLAKETE
Celje - OK SZDL, Janko Ževart, Bojan
Volk, Tone Vrabl in Tone Rožman,
Mozirje - OK SZDL, Rudi Zager in Hinko
Žalec - OK SZDL, Edmund Božiček in
Vinko Ušen,
Šentjur - OK SZDL,
Laško - OK SZDL, Hinko Wimmer in
Stanislav Kužnik,
Slovenske Konjice - Franjo Marošek in
Franc Hlastec ter
Velenje - OK SZDL, NesU Žgank, Franjo
Korun in Jože Veber.
V Sloveniji bo ob prvi priložnosti podelje-
nih 72 plaket, od tega na celjskem območju
21.
USTINE
Celje - Štefan Zvižej, OS Franja Vrunča
Hudinja Celje, Mešani pevski zbor France
Prešeren Celje, Ivan Kramer, Merx Celje,
Neva Iršič, Novi tednik - Radio Celje in
Zdravko Turnšek,
Mozirje - Vlado Košir in GLIN Nazarje,
Žalec - Hmezad Žalec, Tekstilna tovarna
Prebold, Tovarna nogavic Polzela in SIP
Šempeter,
I.^ko - Osnovna šola Primož Trubar La-
ško in OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice,
Slovenske Konjice - OZD Konus Slo-
venkse Konjice, OZD Unior Zreče in OZD
LIP Savinja,
Šmarje pri Jelšah - Jože Gojtan in
Velenje - Milan Štimac, Krajevna skup-
nost Šmartno ob Paki in Šaleška folklorna
skupina.
Listin bo v Sloveniji podeljenih 77, od
tega na celjskem območju 23.
REPUBLIŠKO DELEGACIJO SR
SLOVENIJE VODI VLADO
KLEMENČIČ
Republiško delegacijo SR Slovenije med
letošnjim vlakom -BIE 80- bo vodil Vlado
Klemenčič, podpredsednik Republiške
konference SZDL Slovenije, ki bo tudi slav-
nostni govornik na velikem mitingu brat-
stva, enotnosti in prijateljstva na prvem
večjem p>ostanku v Sloveniji, v Krškem.
GOSTJE NA CEUSKEM
Dobra tretjina vseh udeležencev v letoš-
njem vlaku bo izstopila na celjski železniški
postaji ob 13,25. V Celju bo po zadnjih po-
datkih ostalo 97 gostov, v Šentjur se jih bo
odpeljalo 19, v Laško 24, v Slovenske Konji-
ce 8, v Šmarje 18, Mozirje 23, Velenje 21 in
Žalec 50. Skupaj torej 262 gostov, med kate-
rimi prevladujejo nekdanji gostitelji sloven-
skih izgnancev pa njihovi najožji sorodniki,
mladina in občinske delegacije.
POKROVITEUI VLAKA BIE 80
Pokroviteljstvo nad letošnjim vlakom
•Bratstva in enotnosti« je prevzela Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, sopokrovi-
telja pa sta REK Kolubara in REK Edvard
Kardelj Trbovlje.
16. stran - NOVI TEDNIK
PRIJATELJI IN
ŠE VEČ
Prijatelje spoznaš v nesreči. Spoznali in
doživeli smo jih, vsi, še posebno pa tisti, ki
jih je okupator pregnal od toplega domače-
ga ognjišča, računajoč pri tem, da se bo v
novem okolju naš slovenski človek izgubil v
množici in da bo kot narod prenehal obsta-
jati.
Topel sprejem, ponujena postelja, pogr-
njena miza in bratsko slovansko srce gosto-
ljubnega srbskega kmeta in delavca sta izni-
čila vsa tako skrbno pripravljena načrtova-
nja sovražnikovih ekspertov za uničevanje
in potujčevanje slovenskega človeka. ,
Tako kot sta se z ramo ob rami borila
skupno z borci vseh jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti srbski in slovenski parti-
zan, tako sta slovenski izseljenec-pregnanec
in srbski kmet skupaj zaorala v njivo in
posejala seme, ki je obrodilo skupen hleb
kruha.
To skupaj zasejano seme pa je obrodilo
tudi skupno izraženo trdno odločenost
vztrajati v skupni borbi proti sovražniku ter
v skupnih naporih oblikovati bratsko skup-
nost narodov in narodnosti, v kateri danes
živimo, trdno odločeni pri tem vztrajati, se
zanjo boriti z vsemi sredstvi in zanjo žrtvo-
vati tudi najdragocenejše, če bi bilo to po-
trebno.
Pričakujemo naše drage goste v želji, da
bi jim bilo z nami lepo, da bi se počutili kot
med svojimi, saj prihajajo med svoje. Za
idejo bratstva in enotnosti so ugasnila mno-
ga življenja v revoluciji, bilo je prelitega
mnogo znoja v 35-letni skupni povojni gra-
ditvi, za to idejo je vse življenje delal in
izgorel naš ljubljeni tovariš Tito.
Zato, ker bratstvo in enotnost čutimo v
srcu, zaradi našega boljšega, srečnejšega in
bogatejšega jutrišnjega dne, bomo vselej in
povsod negovali bratstvo in enotnost kot
enega od temeljev naše samoupravne socia-
listične družbe, našega razvoja in naše var-
nosti.
TONE ROZMAN
OK SZDL Celje
★ ★★
Danes, četrtek, 5. junija, sprejem gostov
na železniški postaji v Celju. Gostitelji pri-
čakajo svoje goste na železniški postaji na
prostoru, ki bo označen za goste iz Celja.
Parkirišče za osebna vozila bo rezervirano
na asfaltirani površini desno od železniške
postaje proti staremu skladišču. Lastniki
vozil z neparnimi številkami bodo za ta dan
lahko dobili osebne nalepke. Gostitelji bo-
do odpeljali svoje goste na domove.
Petek, 6. junija: ob 10. uri bo polaganje
venca udeležencev vlaka BIE 80 pri spome-
niku NOE in grobnici herojev na Slandro-
vem trgu, nato pa obisk delovnih organiza-
cij. Zvečer istega dne ob 19. uri bo kulturna
prireditev v čast udeležencev vlaka BIE 80 v
obnovljeni dvorani Kulturnega doma Zarja
v Trnovljah pri Celju.
Sobota, 7. junija: ob 8. uri bo odhod go-
stov in gostiteljev na skupno srečanje v Lo-
garsko dolino in to izpred SNG Celje na
Slandrovem trgu. Med potjo ogled cvetlič-
nega gaja v Mozirju in slapa Rinke. Osred-
nje srečanje bo pred Planinskim domom v
Logarski dolini. Iz Celja bosta nastopila an-
sambel Celjski instrumentalni kvintet s hu-
moristom Poldekom ter ZTKO s priložnost-
nimi trim igrami. Piknik bo informativno
trajal do 18. ure, povratek v Celje je predvi-
den za 21. uro.
Nedelja, 8. junija: dopoldne je namenjeno
srečanju z domačini, ob 13. uri skupno kosi-
lo gostiteljev in gostov v družabnih prosto-
rih Zavoda SRC Golovec ter odhod na želez-
niško postajo.
UTRJUJEMO
BRATSTVO IN
ENOTNOST!
Devetintrideset let mineva odkar so faši-
sti s terorjem začeli preganjati in izseljevati
napredne Slovence v druge kraje Jugoslavi-
je, predvsem v Srbijo in Hrvatsko. Vi, naši
bratje, ste pregnance sprejeli odprtih rok, s
toplo besedo tolažbe, z njimi ste delili svoje
imetje. Ta gostoljubnost in pomoč sta posta-
li temelj bratstvu in prijateljskemu sodelo-
vanju med našimi narodi in narodnostmi.
V vseh letih smo poglabljali stara prija-
teljstva med bivšimi izgnanci in njihovimi
nekdanjimi gostitelji ter ustvarjali nova
poznanstva in prijateljstva med mlajšimi
generacijami. Tudi tradicionalna medseboj-
na srečanja v okviru VLAKA BRATSTVA
IN ENOTNOSTI so veličasten izraz globoko
vsajene TITOVE ideje o BRATSTVU IN
ENOTNOSTI jugoslovanskih narodov in
narodnosti, so trdna in živa resničnost naše
povezanosti, ki je ne bo mogel nihče nikoli
omajati.
Tudi naša občina je bila ob koncu vojne
močno porušena in oropana. Večina indu-
strijskih naprav je bila uničenih ali hudo
poškodovanih, enako je bilo s šolami, stano-
vanji in drugimi objekti.
Vsesplošen družbenoekonomski razvoj v
socialistični samoupravni družbi vključuje
tudi prizadevanja delovnih ljudi in občanov
v naši občini, o kateri danes pravimo, da je
industrijsko srednje razvita in da beleži ve-
lik napredek v industriji pa tudi na področ-
ju družbenih dejavnosti. Sedaj ustvarjamo
100 X več družbenega proizvoda, kakor smo
ga v letu 1955 in to le ob 2,5 x večjemu
številu zaposlenih kot leta 1955.
Ob tej priliki je mogoče omeniti, da v naši
občini ni delovne organizacije, v kateri ne bi
bil očiten napredek. Bila so vložena velika
sredstva za razširitev, dograditev ali moder-
nizacijo in med največjimi je treba omeniti
delno preusmeritev rudnika in izgrad:
Tovarne izolacijskega materiala TIM,
konstrukcijo Papirnice in izgradnjo nov«
TOZD Muflon, nove kapacitete v Pivovai
ki so prispevale k večji proizvodnji v sez?
in odpravi tretje izmene, modernizacije
dograditev v tovarnah lesne industrije, r
dernizacijo zdraviliških kapacitet, izgrad
nove hale ELKOVA, preorientacijo VOL
- sedaj TOZD Predilnica, modernizacijo
katerih gostinskih objektov, rekonstruk<
in asfaltiranje številnih cest, izgradnjo
dovodov v krajevnih skupnostih, razširi
cestne razsvetljave itd.
S trdnim zaupanjem v našo skupno mi
medsebojno prijateljstvo in v enotnost
TITOVI poti, vas tudi letos pričakujei
razširjenih rok, z globoko hvaležnostjo
srcih in iskrenim nasmehom na licih ter t
pozdravljamo.
STANISLAV KUZrJ
predsednik OK SZDL LaS
★ ★★
Četrtek, 5. junij: udeležence letošnje
vlaka BIE 80 bomo sprejeli na železni!
postaji v Laškem, kamor bo vlak pripel
ob 12.52 in odpeljal ob 13.15. Po izreč*
dobrodošlici bodo odšli gostje z gostitelji
njihove domove.
Petek, 6. junija: zajtrk pri gostiteljih, nj
pa ob 8.30 odhod z avtobusom v Brestani
na ogled muzeja izgnancev. Od 11.30
12.30 bo ogled OZD Papirnica v Radečah
ob 13.30 skupno kosilo gostov in gostitelj
v Zdravilišču Laško. Tam bo možno ti
kopanje. Popoldanski čas je namenjen
srečanje z gostitelji ter ogled kraja, veče
bo pri gostiteljih, nato pa ob 19.30 konc
Moškega pevskega zbora TIM Laško in fi
škega pevskega zbora Šentjur v počastil
7. junija - dneva izgnancev in udeležen<
vlaka BIE.
Sobota, 7. junij: po zajtrku pri gostite!
odhod gostov in gostiteljev v Logarsko d(
no, med potjo ogled rimskih izkopanii
Šempetru ter Savinjskega gaja v Mozii
Povratek v večernih urah.
Nedelja, 8. junija: zajtrk pri gostitel
dopoldne z gostitelji, skupno kosilo ob !
vesu pa bo v hotelu Savinja v Laškem ir
ob 14. uri. Ob 16.10 odhod na železnii
postajo, kamor bo vlak pripeljal ob 16.2!
odpeljal ob 16.35.
PRIŠLI STE K
BRATOM!
Ponosni in veseli smo, da lahko v naši
sredini ponovno, tako kot pred 19 leti, poz-
dravimo udeležence vlaka bratstva in enot-
nosti. Za nas je to pomemben dogodek, saj
se ob tem spomnimo tistih mračnih dni iz
NOB, ko je Hitler začel uresničevati svojo
nečloveško zamisel in izseljevati zavedne
Slovence in njihove družine v Srbijo, Hrvat-
sko in Bosno. Toda naši očetje in matere
niso prišh med tujce. Tam so se srečali s
svojimi bratskimi narodi in stkale so se
trdne vezi prijateljstva. Skovalo se je pravo
bratstvo in enotnost, ena največjih vrednot
našega narodnoosvobodilnega boja pod
vodstvom tovariša Tita.
Žal pa ob tem, ko obujamo in krepimo
spomine na junaške dni naše revolucije v
globoki žalosti občutimo izgubo našega
ljubljenega voditelja. Vendar pa nas'življe-
nje in delo Josipa Broza Tita - velikana naše
dobe, vodi v svetlo bodočnost. On živi z
nami in bo večno živel v naši neomajni odlo-
čenosti, da vztrajamo na poti, po kateri nas
je tako uspešno vodil, na poti nadaljnje vse-
stranske graditve naše socialistične samo-
upravne skupnosti, bratstva in enotnosti,
neuvrščenosti in odločne borbe za mir in
sodelovanje med vsemi narodi in naro-
dnostmi.
Prav zato je naša skupna obveza, da še z
večjo vnemo in ljubeznijo krepimo bratstvo
in enotnost, saj nas je Tito naučil, da je
ravno v tem neizmerna moč našega naroda.
Danes smo še bolj enotni! Mi vsi smo in
bomo odslej Tito. Jugoslavija postaja - Tito!
OK SZDL
ŠENTJUR
V	šentjursko občino bo danes prispelo 22
udeležencev vlaka bratstva in enotnosti.
Svoje gost^ bodo Sentjurčani pričakali in
sprejeli v Celju, potem pa jih bodo pripeljali
v Šentjur, kjer jim bodo pred skupščino
občine pripravili kulturni program. Pozdra-
vili jih bodo delovni ljudje, občani, mladina,
brigadirji in pionirji. Gostje iz Srbije se bo-
do nato srečali s svojimi prijatelji, ki jih
bodo popeljali na svoje domove. Delegacijo
iz Srbije, ki spremlja udeležence na njihovi
■ poti pa bodo predstavniki družbenopolitič^
nega življenja iz šentjurske občine povabili
na krajši razgovor v motel Merx. Tudi jutri
bodo predstavniki iz Srbije skupaj s svojimi
gostitelji izmenjali mnenja in izkušnje iz
vsakdanjega dela in življenja. Nato si bodo
skupaj ogledali blagovnico Merx, POZD
Orodje-oprema, osnovno šolo Miloš Zidan-
šek v Dramljah in odšli nato na Marof pri
Jurkloštru. Medtem bodo udeleženci vlaka
pri svojih prijateljih obujali spomine na tež-
ke, a tudi lepe trenutke, ko so se v vojnih
dneh pričele tkati prve tesne vezi.
V	soboto bodo Sentjurčani popeljali ude-
' ležence tega prijateljskega srečanja na
obisk v Alpos, Tolo, Kmetijski kombinat in
Bohor. Po končanem ogledu v delovnih or-
ganizacijah bodo gostje in gostitelji odšli k
ribiški koči ob Slivniškem jezeru, kjer bodo
sodelovali v kulturno zabavnem,in tovari-
škem srečanju.
Delegacija iz Srbije in najodgovornejši
predstavniki družbenopolitičnega življenja
občine bodo v nedeljo, v dopoldanskem ča-
su prisostvovali otvoritvi Zvezne MDA Koz-
jansko 80, in sicer v Bistrici ob Sotli.
Tako bo sklenjeno prisrčno srečanje in
poglobljene prijateljske vezi.
DOBRODOŠLI,
DRAGI
BRATJE!
Z radostjo in odprtimi srci se delovni lju-
dje in občani šmarske občine vesehmo po-
novnega snidenja z našimi brati iz SR Srbi-
je, ki so svoja humana, resnično bratska
čustva dokazali z nesebičnimi dejanji v naj-
težjih dneh zgodovine slovenskega ter vseh
bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Žive vezi, stkane v tistih hudih časih, še
vedno utrjujemo in jih plemenitimo z novi-
mi vrednotami. Zato preraščajo v trajno
uresničevanje Titove tolikokrat poudarjene
misli o bratstvu in enotnosti vseh jugoslo-
vanskih narodov in narodnosti kot predpo-
goja za ohranitev in nadaljnji razvoj naše
socialistične samoupravne domovine. To
daje našemu veselju in pričakovanju značaj
še pomembnega doživetja in zadoščenja.
Želimo si, da bi gostje iz Srbije v času
svojega bivanja pri nas vsaj v grobem spoz-
nali našo občino. Zato naj navedemo o njej
nekaj podatkov. Občina Šmarje pri Jelšah
sodi po svoji velikosti (402 km-) med večje
občine v SR Sloveniji, po stopnji gospodar-
ske razvitosti pa je uvrščena med manj ra-
zvite občine v republiki. Od 31.240 prebival-
cev občine jih je v družbenem sektorju go-
spodcLTstva in drugih dejavnosti zaposlenih
približno 6900, s kmetijstvom pa se ukvarja
še 30% prebivalstva. Prav to dejstvo in pa
relativno slabo razvita industrija so pogla-
vitni razlogi za to, da se šmcirski občani še
vedno v velikem številu odseljujejo v razvi-
tejše centre.
Smarska občina se ponaša tudi s po-
membnimi kulturno-zgodovinskimi zname-
nitostmi. Posebej ponosni smo na območje
spominskega parka Trebče-Kumrovec, v
katerega je vključena še Bistrica ob Sotli,
kajti prav na kraje, ki so vključeni v park, je
vezana mladost in kasneje pomembno ob-
dobje revolucionarnega dela našega Tita.
Tudi Knežec pri Rogaški Slatini je dal na
mu narodu dva velikana: očeta Franceti
sina Borisa Kidriča. Sicer pa je v občini
veliko drugih kulturnih in zgodovinsl
spomenikov, ki so vredni pozornosti
ogleda.
Prepričani smo, da bo obisk naših bral
iz Srbije tudi tokrat poglobil naše vezi in
prenesel na vsa polja gospodarskega
družbenega snovanja. Dobrodošli, di
bratje!
Predsednik OK SZ
JOŽE DROFEli
V šmarsko občino bo z vlakom bratstv
enotnosti dopotovalo trinajst nekdanjih
titeljev naših izgnancev,, iz Arilja, te pol
tene občine iz južne Srbije, pa bo prišla 1
uradna petčlanska delegacija, ki jo bo v
predsednik občinske skupščine Dragan
ponjič. V šmarski občini bodo za svoje g(
pripravili več srečanj in kulturnih prir
tev. Osrednja bo v soboto, 7. junija, ki
povezana z obiskom znamenitosti na
mrovško-obsoteljskem območju s Trel
mi in Klanjcem in ki se bo zaključila s t*
riškim srečanjem gostov in gostiteljev,
cer pa si bodo gostje iz Srbije med dru
ogledali tudi petkovo kulturno priredit
Rogaški Slatini, na kateri bo nastopila
klorna skupina Jože Hermanko iz Marib
uradna delegacija iz Arilja pa si bo v i
svojega obiska v šmarski občini ogle
tudi več delovnih organizacij.
NOVI TEDNIK-stran 17
pZDRAVLJENi
^AGI
ItlJATELJI!
^zirjani tudi letos, tako kot vsa leta do-
kadar je pripeljal vlak bratstva in enot-
li^ sprejemamo z največjo ljubeznijo
danje gostitelje naših pregnancev,
^gnanci in občani mozirske občine goji-
pajtoplejša čustva do spominov in vezi,
p se skovale med našimi ljudmi, preg-
ci in njihovimi gostitelji. Gostoljubnost
^sebična pomoč, ki je vzklila in se pre-
ja med vojno vihro, med številnimi ro-
\ibi in pregnanci iz Slovenije, je čvrst,
mejen temelj bratstva in enotnosti ter
^k medsebojnemu sodelovanju.
I
\)liko, kot pomenijo prostrane livade
libarskega višavja in užiške pokrajine za
i) jugoslovansko narodno revolucijo,
v toliko pomenijo tudi naše domačije,
jesene po Dobrovi jah in Savinjskem
za naš narodnostni obstoj tostran
pstran meje.
pranjajmo in negujmo ta cvet ponosa in
'^ti, da bomo vredni sinovi svobodne
pvine.
bzirska občina je po površini med veli-
£ saj meri 502 kv. kilometra, je pa redko
^jena, saj ima le okoli 15.000 prebival-
\Leži v osrčju Savinjskih Alp, ima okoli
|m državne meje z Avstrijo, sicer pa meji
tamniško, ravensko, velenjsko in žalsko
no. V njej je 61 naselij, ki so povezana v
mjevnih skupnosti. Je pobratena s Caje-
V SR Srbiji.
gospodarskem življenju ima industrija
9 mesto, zlasti lesna, v zadnjem času pa
be bolj uveljavlja konfekcijska izdelava,
}^nska po zaslugi Gorenja in Iskre, ko-
^a itd. Sicer pa sodita kmetijstvo in
hrstvo med primarni panogi. Uspešna
4 preusmerjanja kmetij Naravni pogoji
rajo tudi vse možnosti za turistični ra-
zmah, prav tako za kmečki turizem, ki ima
že trdne korenine.
Takšna je, v nekaj besedah, naša mozirska
občina.
Pozdravljeni in dobrodošli, dragi prijate-
lji!
JOŽE KUMER
predsednik OK SZDL
Mozirje
★ ★★
Četrtek, 5. junija: ob 15.00 uri spre-
jem gostov v veliki sejni sobi občinske
skupščine Mozirje. Zatem namestitev čla-
nov delegacije pobratene Cajetine in drugih
dragih gostov pri domačinih.
petek, 6. junija: ob 8.00 uri odhod
avtobusa v Radmirje, ogled zakladnice v
tamkajšnji cerkvi, obisk v osnovni šoli Gor-
nji grad ob 10.30 obisk Gorenje-Glin v Na-
zarju. Skupno kosilo ob 12.00 uri. Ob 15.00
uri začetek uradnih razgovorov z delegacijo
iz Cajetine. Ob 19.00 uri akademija ob dne-
vu izgnancev v prosvetnem domu v Mo-
zirju.
sobota, 7. junija: Ob 8.00 uri odhod
avtobusa, tudi tokrat izpred poslopja občin-
ske skupščine Mozirje, do Elkroja, zatem
med vožnjo do Logarske doline ogled nižin-
ske in višinske kmetije (Cremošnik, Pro-
dnik), ob 11.00 uri izlet do slapa Rinke, po-
poldne skupno tovariško srečanje pri pla-
ninskem domu v Logarski dolini.
nedelja, 8. junija: med 8. in 11.00 uro
ogled znamenitosti Mozirja. Ob 15.00 uri
skupen odhod iz Mozirja v Celje, kjer je
odhod vlaka ob 16.05 uri.
POZDRAVLJENI,
DRAGI NAŠI!
Svečano in ponosno pričakuje občina Slo-
venske Konjice udeležence vlaka Bratstva
in enotnosti, svoje drage goste iz bratske
občine Kosjerič iz socialistične republiko
Srbije.
Vsako naše srečanje predstavlja nepoza-
ben doživljaj in doprinos k še boljšemu in
širšemu spoznavanju in poglabljanju brat-
skih vezi, izmenjavi mišljenj in izkustev.
Trdne in številne so vezi, ki nas družijo.
Prve so se stkale v težkih časih II. svetovne
vojne. V času, ko so Nemci izselili na tisoče
družin iz Slovenije v Srbijo. Toplo in prija-
teljsko so jih takrat sprejeli. Kot brat brata.
Tudi družino iz Slovenskih Konjic. Vse, kar
so imeli so delili z njimi: hrano, stanq^anje
in svoje življenje. Vsega tega ne bomo mogli
nikoli v celoti povrniti.
V letih, kar nam vlak Bratstva in enotno-
sti omogoča pogostejša srečanja, v letih, kar
sta naši občini pobrateni, so se vezi razširile
in poglobile. Povezujejo ne le nekdanje izse-
ljence in njihove srbske družine ampak so
se prenesle na mlajši rod in na vso našo
socialistično skupnost. Družbenopolitične
in delovne organizacije, delavci, kmetje in
drugi občani se srečujemo, spoznavamo,
spoznavamo delovne izkušnje, življenje,
uspehe in težave. Naše medsebojno sodelo-
vanje je vedno širše in plodnejše. Veseli in
ponosni smo, da je tako.
In srečni smo, da bomo lahko v naši sredi
zopet pozdravili drage brate, se z njimi po-
govorili in jim pokazali, kaj in kako danes
delamo in živimo. Naša srečanja so bila in
bodo živo izražanje izročila našega največje-
ga voditelja, tovariša Tita. V bratstvu in
enotnosti naših narodov in narodnosti je
velika moč in največja pridobitev Narodno
osvobodilne borbe. Zavedamo se tega.
Dragi prijatelji in bratje iz Srbije! Iskreno
dobr(^ošli med nami!
OK SZDL
SLOVENSKE KONJICE
Prijatelji iz bratske občine Kosjerič si bo-
do popoldne prvega dne ogledali film o Slo-
venskih Konjicah, drugi dan bo delegacija
prisostvovala razgovoru v krajevni skupno-
sti Slovenske Konjice in Vitanju, da bi tako
izmenjali mnenja in poglede v delovanju
krajevne samouprave ter delegatskega si-
stema, isti dan bi si tudi ogledni v Vitanju
TOZD LIO, OZD KOVINAR ter TOZD
UNIOR TKI.
( Tretji dan pa skupaj z nekaterimi občina-
mi celjskega omobčja organiziramo za vse
drage goste iz pobratene občine Kosjerič
tovariško srečanje v Logarski doUni.
Četrti dan pa se bodo delegacije obeh ob-
čin v razgovoru dogovorile kako še poglobi-
ti bratske vezi na gospodarskih in kulturnih
področjih.
OPRTA SRCA
HS
^IČAKUJEJO
volite, da vam v imenu delovnih ljudi
čanov občine Velenje in vseh družbe-
Utičnih organizacij zaželimo iskreno
odošlico med nami. Veseli smo, da bo-
islednjih nekaj dni naši gostje, da bo-
tupno z nami obudili spomine na dni,
e naše ljudi sprejemali ob svoja ognji-
n jim vlivali zaupanje v trajno prija-
vo, bratstvo in enotnost.
a/no, da bomo znali izkazati in vam
i vsaj del gostoljubnosti, kakršne so
ieležni naši ljudje pri vas, ko jih je
ator izgnal iz njihovih domov. Teh ča-
s spominjamo z občutkom hvciležnosti,
e prav vi in ljudje širom Srbije bili tisti,
^ kljub terorju in lastnim žrtvam doka-
tako široko je naročje naše domovine,
sžni in ponosni pa smo še zlasti zato,
o vaši domovi in vaše vasi postale ko-
ice bratstva in enotnosti, v katerih seje
io trajno prijateljstvo, zvestoba in novi
si med narodi in narodnostmi Jugosla-
di vi ste lahko ponosni na delež, ki ste
fprtih src prispevali k utrjevanju brat-
'n enotnosti, h krepitvi trdnosti naše
fe in k življenjski povezanosti naših
iov. To so bila velika dejanja, na katere
iimal nacistični režim. Transporti izse-
Pv so se spremenili v mostove solidar-
• prijateljstva, bratstva in enotnosti, v
o platformo življenjske povezanosti
narodov Jugoslavije. Obveza vseh
h da to veliko pridobitev iz najtežjih
^še zgodovine še bolj okrepimo, to
obljubili Titu, to smo dolžni vsem, Id so
'^li v boju za svobodo, za današnjo po-
'^ugoslavije in to bomo poslej še bolj
2a/j pred vsem svetom.
prijatelji - Milanka, Slobodan, Djor-
^inka. Nedeljko, Nada, Vukadin... pri-
dite, pričakujemo vas odprtih src, pridite,
da skujemo še globlja prijateljstva, nova
poznanstva.
Letošnji Vlak bratstva in enotnosti je
prvi, ko se naših srečanj ne bo mogel veseli-
ti naš dragi tovariš Tito. Toda v dneh, ko
smo se od njega poslavljali, smo se širom
iomovine zaobljubili, da bomo storili vse, da
vse njegove pozive k nadaljnjemu utrjeva-
nju bratstva in enotnosti narodov in narodo-
sti Jugoslavije dosledno uresničimo v na-
šem življenju. In to bomo storili. Ni je sile,
ki bi omajala naše prijateljstvo - bratstvo in
enotnost.
TONE ŠEUGA
OKSZDL
VELENJE
★★★
Velenjska delegacija predsednik IS obči-
ne Franjo Kljun, predsednik OK ZSMS Ve-
lenje Janko Lukner, predsednik OK ZRVS
Velenje Milan štimac in podpredsednica
OK SZDL Velenje Vera Zupančič bodo v
Celju ob prihodu vlaka sprejeh svoje goste
in občinski delegaciji Vrnjačke Banje ter
Novega Travnika. Po prihodu v Velenje jih
bodo najprej sprejeh Franjo Korun, Janez
Miklavčič, Marcel Medved in Nestl Zgank,
ob 18. uri pa bo na Titovem trgu sprejem za
udeležence vlaka BIE 80 s kulturnim pro-
gramom. Goste bodo sprejeli po starem slo-
venskem običaju s kruhom in soljo ter na-
geljnom!
Petek, 6. junija: dopoldne je namenjeno
stiku z gostitelji, možen pa bo tudi ogled
TGO Gorenje. Delegaciji Vrnjačke banje in
Novega Travnika se bosta pogovarjali s
predstavniki velenjske občine. Popoldne
se bodo odpeljali na Graško goro, kjer bo
ogled spominskega parka XIV. divizije.
Goste bodo pozdravili domačini KS Pleši-
vec. Zvečer ob povratku bo še kulturni pro-
gram v Velenju.
Sobota, 7. junija: ob 8.30 odhod na tovari-
ško srečanje vseh udeležencev celjske regi-
je v Logarsko dolino. V slučaju slabega
vremena bo tovariško srečanje za velenjske
goste v prostorih družbene prehrane REK
Velenje.
Nedelja, 8. junija: dopoldne bodo gostje
preži veh z domačini, ob 12. uri bo svečano
kosilo v hotelu Paka in ob 15. uri slovo.
RADOSTNI
SMO!
Veseh me, da Vas lahko znova pozdravi-
mo in to v imenu predsedstva OK SZDL,
skupščine občine Žalec ter vseh delovnih
ljudi in občanov. Želim vam, da bi se med
narni počutili tako kot doma. Tako kot so se
naši ljudje počutili pri vas v najtežjih dneh
preizkušnje naših narodov in narodnosti.
Občina Žalec spada tako po površini kot
tudi številu prebivalcev med največje v So-
cialistični republiki Sloveniji. Meri 350 kva-
dratnih kilometrov, v njej pa živi 36.000pre-
bivalcev. Območje zajema spodnji del Sa-
vinjske doline z obrobjem in je kmetijsko
izredno pomembni prostor. Skozi ol^ino
potekajo izredno pomembne komunikacije
(avto cesta, plinovod, daljnovod...), občani
pa žive v 105 naseljih in zaseljkih, ki so
združeni v dvajset krajevnih skupnosti, ki
štejejo tudi po 5000 prebivalcev.
Občina je ena izmed najbolj razvitih kme-
tijskih občin v Sloveniji. Kmetijska proiz-
vodnja je sodobno organizirana. Predvsem
v družbenem sektorju. Z zasebnim sektor-
jem so organizirani čisti kooperacijski od-
nosi, ki temeljijo na dobro razvitih samoup-
ravnih in dohodkovnih načelih. Poglavitni
panogi sta hmeljarstvo in živinoreja. Kme-
tijstvo je druga najpomembnejša gospodar-
ska panoga po prihodku, svojo vlogo pa bo
še okrepilo v naslednjem srednjeročnem
obdobju. Najpomembnejša gospodarska
panoga v občini pa je vsekakor industrija.
Tu še zlasti velja omeniti tekstilno ter ko-
vinsko predelovalno industrijo. Sicer pa
smo lepe rezultate dosegli tudi na področju
trgovine in gostinstva ter drobnega gospo-
darstva.
Smo pa še pred pomembnimi nalogami.
Omeniti moram nekaj pomembnih naložb.
Omeniti moram novo mlekarno, tovarno
kmetijskih strojev SIP Šempeter, izgradnjo
farme bekonov ter veleblagovnico Nama v
Levcu.
V	posebno čast pa nam je letos zgrajeni
hotel Golding Rubin v Žalcu, ki je lep po-
mnik bratstva in enotnosti dveh naših naro-
dov. Hotel je zgradilo trgovsko gostinsko
podjetje Župa iz Kruševca.
Želim Vam še enkrat, da bi se počutili
tako kot da ste med svojimi!
IVO ROBIC
OK SZDL ŽALEC
\
★ ★★
s.
Prijatelje iz bratske Srbije bo v Žalcu
pred hotelom Golding Rubin v četrtek poz-
dravil predsednik OK SZDL Žalec Stane
Lesjak, v kulturnem programu pa bodo so-
delovali godba na pihala iz Zabukovice,
mladi iz osnovne šole Peter Sprajc-Jur in
osnovne šole Ljuba Mikuš iz Žalca ter iz
osnovnih šol Petrovče, Griže in Šempeter
ter mladinci iz Žalca.
V	petek si bodo srbski gostje ogledali
rimske izkopanine v Šempetru ter jamo Pe-
kel v Podlogu, tovarno nogavic na Polzeli
ter tekstilno tovarno Prebold. V soboto do-
poldne bo predsednik skupščine občine
Žalec Vlado Gorišek sprejel delegacijo po-
bratene občine Kruševac, po tem pa bo
izlet na Dobrovlje, kjer si bodo gostje ogle- I
dali dom borcev NOV. Popoldne bodo čla- ,
ni delegacije obiskali Vinka Ušena v Zgor- |
njih Grušovljah, ki je bil med drugo svetov-
no vojno izseljen v Kruševac.
V	nedeljo bo v hotelu Golding Rubin raz-
govor s člani repubhških delegacij SR Srbi-
je in SR Slovenije, potem pa bodo vse prija-
telje iz Srbije pospremili na železniško po-
stajo v Celje.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
LOGARSKA DOLINA PRIČAKUJE DRAGE GOSTE
Ena najlepših gorskih dolin pri nas, Logarska, ki sega v samo osrčje Savinjskih Alp, bo
tokrat sprejela drage goste iz Srbije, nekdanje gostitelje slovenskih pregnancev. Dolga je
približno sedem kilometrov, po njej je speljana asfaltirana cesta. Zanimiva je zaradi
naravnih lepot, zaradi svoje posebne lege in venca gora, ki jo obdaja. Logarsko dolino
zaključuje alpska krnica Okrešelj, pod katero izvira Savinja, ki se zatem po kratkem
vijuganju med skalami spušča v 80 - metrski slap Rinko. Tu Savinja ponikne in se spet
pojavi v sredini doline kot Črna. V Logarski dolini je lep planinski dom, ki ga upravlja
celjski Izletnik tu je še gostišče sester Logarjevih in prav tako gostišče Plesnik.
MB
VOZNI RED
VLAKA BIE 80
Letošnji vlak BIE 80 bo odpeljal iz
Kraljeva v sredo, 4. junija zvečer ob 21.
uri, drugi del pa ob 22.30 iz Titovih Užic.
Obe kompoziciji se bosta združili na
Topčideru v Beogradu, od koder bo
enotni vlak odpeljal proti Sloveniji v
četrtek, 5. junija ob 3.05 zjutraj!
Prvi večji postanek bo v 2^grebu, ka-
mor bo vlak pripeljal ob 8.30. Gostom
pripravljajo prisrčen sprejem. Iz Zagre-
ba bo vlak nadaljeval pot proti Sloveniji
ob 10. uri in prispel v Krško ob 10,52.
Tam bo prvi večji postanek na sloven-
skih tleh, prijateljskega mitinga pa se
bodo udeležili pretežno vsi člani repu-
bliških družbenopolitičnih organizacij.
Iz Krškega bo odhod točno ob 12. uri in
bo pripeljal v Zidani most ob 12.30. Tam
se bo kompozicija ponovno ločila. Ob
12.35 bo del vlaka BIE 80 odpeljal proti
Gorenjski, del pa ob 12.45 proti Mari-
boru.
V Laškem bo postanek ob 12.52, od-
hod pa ob 13.15.
Celje: vlak bo pripeljal ob 13.25 in od-
peljal po pozdravnih govorih, kultur-
nem programu ter izstopu vseh gostov
za celjsko območje ob 13.55!
V	Maribor bo prispel ob 15. uri.
Povratek: v nedeljo, 8. junija, bo vlak
odpeljal iz Maribora ob 15. uri in pripe-
ljal v Celje ob 16.05 ter odpeljal po dese-
tih minutah (ob 16.15).
V	Zidanem mostu se bosta ponovno
obe kompoziciji združili in bo vlak BIE
odpeljal proti Zagrebu in Beogradu ob
17.10 ter prispel v Kraljevo v ponedeljek
zjutraj, 9. junija ob 7.08!
MOZIRJE: »ZDAJ SO OTROCI NA VRSTI...«
danes popoldne si bodo
spet stisnili roke, objeli in za-
jokali... Od sreče. Ponovno
-srečanje bo znova obudilo
spomine na dogodke, ki so
se pričeli odvijati v prvi po-
lovici julija 1941. leta, ko so s
transpoi-tom, prvim iz Raj-
henburga, prispeli v Srbijo
tudi Pavlinovi i/. Mozirja.
Starša in trije otroci.
Skupaj s stoosemdesetimi
pregnanci so se ustavili v Vr-
njački banji. Sli so v negoto-
vo, toda prišli so v okolje, ki
jih je sprejelo za svoje.
SpKJznali so mnoge ljudi,
ki so jim bili pripravljeni nu-
diti vse, kar so imeli. Toda,
najbt)lj so se navezali na Ba-
bice.
•>Ce bi ne bilo teh ljudi, bi
bili lačni,« je pripovedovala
Ivana Pavlin. »Z njimi smo
se pogovarjali no samo o do-
godkih, ki so se razvijali tako
hitro, z njimi smo prenašali
poročila, delili smo si vse k'-
po in hudo. Hrano so seveda
skrivali, zakopavali, in ko so
jo morali odkriti tudi zaradi
svojih potreb, so nas vselej
poklicali in dali mleko, mo-
ko, meso, sadje...«
Pavlinovi in Babici so se
srečali v vseh letih doslej,
vse od 1961., ko je peljal v
Srbijo prvi vlak bratstva in
enotno.sti. In ne samo nekda-
nji gostitelji in gosti ter preg-
nanci, tudi otroci.
• Zdaj si vsi skupaj priza-
devamo, da to, kar je zraslo v
najtežjih časih naše zgodovi-
ne, sprejmejo in prevzamejo
otroci. Zato so naša srečanja
tudi vselej povezana s sreča-
nji otrok. Na njih je vrsta, da
nadaljujejo tisto, kar smo za-
čeli...«
Pri Pavlinovih v Mozirju
bo že danes praznično razpo-
loženje. V goste bodo spreje-
li svoje Babice, v goste naj-
večje prijatelje. Na to sreča-
nje so se skrbno pripravili.
M. B02IC
Ta posnetek je spomin na srečanje Pavlinovih in Babičev pred štirimi leti v Mozirju.
Druga od leve stoji Ivana in na koncu v tej vrsti je njen brat Ivan Pavlin.
SPOMIN NA PRVI VLAK BIE ei
Posnetek je bil naprcvljen 20. septembra 1961 pred kulturnim domom v Gornjem
Milanovcu, kjer so se ob prihodu prvega vlalia BIE po dolgih letih po končani vojni srečali
nekdanji slovenski izgnanci in njihovi stari ter novi prijatelji. Posnetek sem napravil po
proslavi, kjer sem tudi sam sodeloval v kulturnem programu (zraven so bili Planinski oktet
pa narodni ansambel Videč, igralec gledališča, žal se imena ne spomnim) z recitacijo
Kajuhove pesmi »Samo milijon nas je«.
Tekst in foto: TONE VRABL
Posnetek je iz leta 1978 v stanovanju Ceda Stevanovič v Cupriji, ko je njega in družino
obiskala Sonja Roš-Smrekar z družino iz Maribora. Letos bo prišlo do novega posnetka'.
Ko bi le še velikokrat!
VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«
POTUJEJO GENERACIJE
Vlak zapisan x velikimi rdečimi črkami
Vlak, ki je sinoči, 4. juni-
ja, odpeljal iz Titovih Užic,
Kraljeva in drugih krajev
proti Sloveniji, je že dolgo
vrsto let zapisan z velikimi
rdečimi črkami. Zapisan je
tako, -kot vsi prejšnji od ta-
krat leta 1961, ko je iz Slo-
venije v Srbijo odpeljal
prvi vlak.
V takšnih vlakih so potni-
ki vedno veseli, saj gre prija-
telj k prijatelju na obisk.
Dolgoletna, pristna in
čvrsta veza med ljudmi Slo-
venije in Srbije, ki se je zače-
la v najtežjih dneh naše zgo-
dovine med II. svetovno voj-
no, se stalno razširja in po-
glablja. Od tistih dni, ko so
bile iz domače zemlje izgna-
ne številne slovenske druži-
ne in so našle topel dom ter
rešitev v srbskih krajih, se ta
ljubezen, bratstvo in enot-
nost krepijo ter širijo in do-
bivajo nove oblike ter vse-
bino.
Dva pogleda, eno srečanje
in - nikdar slovo."..
Samo za trenutek, kot oto-
žen spomin, se bomo spo-
mnili junija 1941, ko se je za-
čelo leto, od katerega nihče
ni veliko pričakoval. Takrat
je več kot 8000 ljudi iz Slove-
nije od žen, mater in otrok pa
do onemoglih starcev in mla-
dine moralo zapustiti svoje
domove pod močno nemško
stražo. V Cuprijo je prispel
transport s 303 osebami 14.
junija 1941! Med njimi jih je
bilo 120 iz Celja, 81 iz Mari-
bora, ostali so bili iz dn^ih
krajev takratne spodnje Šta-
jerske. Bilo je težko, vendar
se je dalo vse, kar se je imelo,
samo da se je preživelo. Izpo-
stavljena je bila ljubezen in
ostali so nepozabni spo-
mini ...
Upokojeni delavec tovar-
ne sladkorja »Danilo Dimi-
trijevič« v (Cupriji Ceda Ste-
vanovič je sprejel takrat dru-
žino Ferda Primca iz Celja.
•Bih so to izredno težki
dnevi vojne. Delal sem v to-
varni sladkorja, štiričlanska
družina (žena Jela, hčerka
Branislava in sin Bora) pa je
živela v manjši hišici. Kljub
temu smo se odločili, da bo-
mo sprejeli Slovenca Ferda z
ženo Rezko. Odstopili smo
jima sobo, kuhali pa smo vsi
na enem štedilniku. Proti
koncu vojne se je Ferdo
Prime zaposlil in je hotel so-
bo plačati, vendar moja dru-
žina ni hotela vzeti niti dinar-
ja! Kako naj bi vzeli ljudem
denar, ko pa so brez strehe
nad glavo? Postali smo veli-
ki prijatelji, bratje...«
Tudi žena Jela se dobro
spominja tistih dni. Njihova
hčerka Branislava je bila v
tistih dneh prijateljica s So-
njo, hčerko izgnanca in knji-
ževnika pokojnega Frana
Roša iz Celja.
•'Sonja je velikokrat prišla
k nam in tu prespala. Pogo-
stili smo jo. Njena družina je
morala trikrat, štirikrat me-
njati stanovanje v Cupriji.
Bilo mi je težko, saj sem tudi
jaz imela hčerko in nisem
mogla gledati golih ročic ma-
le Sonje. Pazila sem na njo
kot na svojo Brano... <
Pred dnevi sta Ceda in Je-
la Stevanovič dobila pismo
Sonje Roš. Ona in njen mož
Rudi Smrekar iz Maribora so
ju povabili, da z vlakom
•Bratstva in enotnosti« pri-
dejo v Maribor in da bodo
njihovi gostje. Ceda se pri-
pravlja za potovanje v Slove-
nijo ter doda:
•Ob tem potovanju bi se
rad ustavil tudi v Celju in
obiskal Ferda Primca. Zara-
di visoke starosti se ne more-
mo več obiskovati. Vesel
sem, da se prijateljstvo sko-
vano med vojno prenaša na
mlade in tako sta se spoprija-
teljili tudi moja vnučka in
Sonjina hčerka. Obe se obi-
skujeta tudi med letom, si
dopisujeta... Mi starejši bo-
mo prenesli na mlade, da bo-
do potovali tudi z naslednji-
mi vlaki »Bratstva in enotno-
sti«, je rekel eden izmed le-
tošnjih potnikov v vlaku
BIE 80 Ceda Stevanovič iz
Cuprije.
Sicer pa so v prostorih Ob-
činske konference SZDL po-
vedali, da je vse pripravljeno
za pot 50 Čuprijanov na
obisk v Slovenijo.
Tako bo tudi ta vlak nov
dokaz povezanosti sloven-
skega in srbskega naroda ter
neizčrpna zakladnica novih
idej spanjih in bodočih ge-
neracij, ki imajo moralno in
politično odgovornost in
trajno obvezo, da čuvajo naj-
svetlejšo pridobitev naše na-
rodnoosvobodilne borbe in
tovariša Tita - Bratstvo in
enotnost.
PETAR ILIC
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 21
HORTIKULTURA 80
POSLEJ VSAKO LETO
Zdaj je čas xa oceno opravljenega deSa
Polne roke dela. V parku,
na Muzejskem trgu, na začet-
)cu Partizanske ceste...
Izredna živahnost v pripra-
vali na zaključek Hortikultu-
re 80. Čeprav so mnoge nalo-
ge ostale za poznejša obdob-
ja, že dosedanja dela govori-
jo, da smo v Celju spoznali
pomen in namen letošnje
hortikultume akcije. Sicer
pa, to so dela, ki jih ni mogo-
če opraviti v enem letu, v
enem mesecu, gre za dela, ki
terjajo drugačen človek od-
nos do okolja skozi ves čas.
Letošnja hortikulturna ak-
cija je bila vehka spodbuda
za reševanje številnih komu-
nalnin in hortikulturnih
vprašanj. Toda, ker gre za
delo, ki v bistvu nima konca,
bo odbor za pripravo in
izvedbo Hortikulture 80
predlagal, da naj bi v Celju
imeli poslej vsako leto teden
ali mesec hortikulture. Samo
zato, da bomo tudi v prihod-
nje z enako ali morda večjo
zavzetostjo - če bo tudi več
denarja - reševah še druga
vprašanja, ki zadevajo ureje-
no okolje v najširšem pome-
nu besede.
Ob začetku akcije smo
sprejeli velik delovni načrt.
Mnoge naloge smo reših,
druge spet odložili za pri-
hodnje in naslednja leta. In
da bi vendarle ocenili oprav-
ljeno delo in tisto, ki je zasta-
lo, bi bilo prav, če bi v orga-
nizacijah združenega dela, v
krajevnih skupnostih, hišnih
svetih, šolah in drugod oce-
nili stanje in se pogovorih za
zadnji »sunek«, ki čaka. Le
še dober mesec nas loči od
zaključnih prireditev Horti-
kulture 80 in tistih v počeisti-
tev praznika celjske občine.
Marsikaj bo še treba naredi-
ti, veliko tudi tistega, kar je
odvisno le od dobre volje,
človekove zavzetosti. To še
posebej valja za ureditev
okolja stanovanjskih hiš in
delovnih prostorov, tudi
drugih javnih površin itd.
Čeprav Celje že dolgo živi
za svojo hortikulturo, bo v
času do konca juhja še bolj.
Tudi na zunaj bo očitna ta
pripadnost veliki akciji. Ure-
jevalci izložbenih oken že
dolgo skrbijo in opozarjajo
na akcijo. V tem času bodo
izšle tudi nove razglednice
Celja, prav tako priložnostne
značke. V središču mesta bo-
do izobesih posebne horti-
kultume zastavice. Pripravil
bodo smerokaze, ki bodo vo-
dih k značilnim točkemi in
predelom celjskega mesta.
In potem panoji ob cestnih
vpadnicah in še in še.
M. B02IC
ZADNJI DNE¥I ZAPUŠČENEGA STUDENCA
Ta posnetek se bo prav gotovo uvrstil med »zgodovinske«, kajti podoba Meškovega
studenca ob Partizanski cesti v Celju se bo vendarle spremenila. Dela bi se morala že
pričeti, pa se je zataknilo pri orodju. Kot Icaže, je rešeno tudi to vprašanje in udarniške roke
samostojnih obrtnikov bodo dale temu predelu drugačen videz. Cas je že!
Foto: MB
VELENJE
DVAJSET LET VZGOJE
Jubilej OŠ Miha Pintar Toledo
v petek, 30. maja 1980, so v
Velenju s priložnostno slove-
snostjo obeležili 20-letnico
osnovne šole Miha Pintar
Toledo. To je velenjska dru-
ga osnovna šola, ki pa je de-
dič šolske kronike Velenja
še iz leta 1816.
Osnovno šolo, ki nosi ime
španskega borca in narodne-
ga heroja, so zakoličili in vzi-
dali temeljni kamen že leta
1953. Šola je po arhitekturi
izredno svojevrstna, saj ima
kar 16 učilnic atrijskega tipa.
To je tudi dopuščalo mož-
nost, da so jo gradili kar 7 let.
25. maja 1960 leta pa je bila
slovesna otvoritev šole, ki so
ji pritaknili še telovadnico in
več prostorov za glasbeni
poiik, laboratorije, šolski TV
studio, kuhinjo in veliko šol«
sko avlo. Šolo so v vehki me-
ri gradili s pomočjo rudnika
lignita Velenje in prostovolj-
nim delom, ki so ga opravili
učitelji, občani in tudi mla-
dinske delovne brigade.
Danes je na šoh 845 učen-
cev in 65 delavcev. Organiza-
cijsko je šola povezana v
vzgojno izobraževalni zavod
Velenje in je temeljna orga-
nizacija združenega dela. Na
šoli so zelo razvejane svobo-
dne dejavnosti, številni krož-
ki in druge aktivnosti. Vzor-
no je tudi sodelovanje s kra-
jevno skupnostjo in združe-
nim delom, posebej s pokro-
viteljstvom šole - kolekti-
vom velenjskega Gorenja.
Ob obletnici šole so pripra-
vili slovesnost, na katero so
povabili nekdanje učitelje na
tej šoli in stari velenjski šoli,
ki so jo že v prvi polovici
devetnajstega stoletja preu-
redili iz grajske konjušnice.
V zborniku, ki je izšel ob
dvajsetletnici, je v vehld me-
ri opisana zgodovina šolstva
v Velenju, povzeta iz šolske
kronike. Hitra rast mesta Ve-
lenje je zahtevala tudi pospe-
šeno gradnjo osnovnih šol,
zadnja šesta šola je v gradnji
v novi soseski Šalek-Bevce.
HINKO JERCIC
DELA NA CELJSKEM STAREM
GRADU
Ne samo arheološka, ki so namenjena raziskovalnemu delu
in ki so ugotovila silno slabo stanje zunanjega obrambnega
zidu, ki ni temeljen in ga bo treba zaščititi, tudi druga so bila v
polnem teku. To še posebej velja za tista, ki se jih je na Starem
gradu lotilo domače turistično društvo in zanje odštelo nekaj
več kot 21 milijonov starih dinarjev. Za društvo velik znesek.
Čeprav bo zdaj nekaj let mir, se vendarle vsiljuje vprašanje, ali
je res turistična društvena organizacija tista, ki naj skrbi in
financira takšna dela. Tudi zaradi njene skromne finančne
sposobnosti.
Seveda pa ne gre zdaj samo za zaščitna dela na obzidju,
marveč tudi za nujna, ki bodo morala biti opravljena na Fride-
rikovem stolpu. Na obrambnem zidu pa je svoje opravilo tudi
rastlinje.
V teku so še dela za ureditev stalne muzejske zbirke na
gradu. Tu bodo razstavljene kopije originalnih predmetov.
Kolektiv celjskega Gozdnega gospodarstva je očistil okoli 4
ha gozda okoli gradu, dijaki celjske gimnazije pa so s prosto-
voljnim delom uredili Pelikanovo pot. Obljubili so, da bodo
poslej vsako leto delali in skrbeli za to pot.
Se vedno pa ostaja cesta, oziroma modernizacija zadnjega
dela ceste na Stari grad. Do kdaj?	MB
HOTEL PREBOLD; SLADKO
SLANE PALAČINKE
V hotelu Prebold so imeli prejšnji mesec zanimivo ali-
cijo: Mesec palačink. Dvajset vrst jih je bilo mogoče do-
biti. Tako sladke kot slane, akcija pa je dokazala, da so
tovrstne zadeve zelo zanimive. Na dan so namreč v hotelu
; prodal: več kot petsto palačink. Sicer pa si preberimo, kaj
I sta nam povedala vodja hotela in šefica kuhinje.
' VIU LUPŠE: »Akcija Me-
sec palačink ni bila prva v
našem hotelu. Lani smo že
pripravih dan gobovih jedi.
Letos bomo ta dan razširili
ha ves mesec, saj je bil obisk
izreden in povpraševanje ve-
liko. Podobno se je zgodilo
tudi sedaj z mesecem pala-
čink. Treba bo razmišljati še
o drugih podobnih stvareh.«
JOŽICA VITANC: »V ho-
telu imamo recepte za 78 vrst
palačink in kar težko se je
bUo odločiti, katerih dvajset
bi izbrali. Po tem, kakšno za-
nimanje je bilo, smo se pre-
pričah, da je bil izbor pravi-
len. Mesec palačink je sicer
minil, vendar bi rada pove-
dala, da bodo gostje lahko
takšne palačinke dobih ka-
darkoli bodo želeh.«
JANEZ VEDENIK
NOVO V »EVROPI«
Zaradi predvidene upokojitve dosedanjega dolgoletnega
direktorja hotela Evrope v Celju Miloša Planinška, so v
kolektivu pravočasno uvedh postopek za imenovanje no-
rega individualnega poslovodnega organa in tako je delav-
ska svet po razpisu za to delovno mesto imenoval za novega
direktorja hotela Evrope Jožeta Vrbančiča iz Bovca.
Dokončna primopredaja vseh poslov je bila ob koncu
^ja. Novi direktor je že prijel za krmilo, dosedanji Miloš
Plani nšek pa bo ostal v kolektivu kot strokovni svetovalec
predvidoma do konca letošnjega oktobra, nakar se bo redno
iJPokojil. To pa je tudi obdobje, ko bi naj bila končana vsa
dela pri adaptaciji in gradnji novega dela hotela in ko bo
obnovljeni hotel že delal pod novimi pogoji.
AVTOMOBIL V
PARKU!
Stari Mestni park je dobil
in dobiva novo obleko. Dela
pa še niso povsem zaključe-
na, saj- gre med drugim še za
ureditev otroškega igrišča,
za postavitev ene ah dveh
skulptur in še za marsikaj
drugega.
Ureditev gredic in drugih
površin je terjala veliko dela,
tudi precej denarnih sred-
stev. Semkaj so prihajali in
prihajajo prostovoljci, ki ra-
di žrtvujejo ure svojega pro-
stega časa za to, da bo Celje
dobilo lep park. V tej akciji
sodelujejo tudi mnogi slo-
venski vrtnarji.
Ob tem delu in prizadeva-
nju, ki zasluži priznanje, si je
nekdo privoščil poseg, ki pa
odpira drugo plat človekove-
ga značaja. Bilo je najbrž v
nedeljo zvečer ali ponoči, ko
se je nekdo zapeljal po prav-
kar urejeni in mehki površi-
ni, iz katere je komaj poku-
kala prva trava, z avtomobi-
lom in jo seveda močno po-
škodoval. Le zakaj?
Povzročitelja te škode niso
našli, toda, ob misli, da bi v
prihodnje preprečiU takšne
»akcije« in ne nazadnje krajo
sadik, bi ne bilo napak, če bi
park dobil vsaj v tem času
stalnega, tudi nočnega, ču-
vaja.
M. B.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
ALPINIZEM! 17 GORSKIH REŠEVALCEV
OBNOVILO ZNANJE
Komisija za odprave v tuja gorstva pri
Planinski zvezi Slovenije je obravnavala
načrt sednjeročnega obdobja 80-85 in
sklenila, da se v bodoče usmerja manjše
alpinistične odprave v organizaciji posa-
meznih planinskih društev in njihovih
alpinističnih odsekov. Cilji teh bodočih
odprav naj bodo najzahtevnejše narave,
odprave po možnosti »žepne«, to je s
sodelovanjem 6 do 10 alpinistov. Del
finančnih sredstev in organizacijsko po-
moč bi nudila komisija. Predlagana po-
dročja, ki so zanimiva z alpinističnega
vidika in najmanj obiskana pa so Pata-
gonija, Alaska, Kanada in Indijska Hi-
malaja (predvsem gorstva Lahul in Gar-
nal). V Ganvalski Himalaji smo imeli
našo prvo vehko opravo že leta 1960
(Trisuh). Najzahtevnejša gora v tej sku-
pini je Nanda Devi in še cela vrsta šest
in sedem tisočakov, ki nekateri sploh še
niso osvojeni.
Celjani smo v svojem programu za na-
slednja leta že predvideh odpravo, ki se
s predlogom komisije povsem ujema.
Podroben načrt še ni izdelan, v poštev
pride sosedstvo Nanda Devi. Organiza-
cija bo zahtevala veliko časa, priprav in
tudi materiala, saj odprava takega for-
mata ne pozna improvizicije. Vsaka po-
manjkljivost, naglica pri zbiranju opre-
me ah celo neusklajenost v moštvu, ima
nepopravljive posledice, ki pripeljejo do
neuspeha ali nesreče, najmanj pa do ve-
hkih tveganj. Datum še ni določen, sko-
raj gotovo pa odprava ne more na pot
pred letom 1982.
Dne 24. in 25. maja so imeli člani in
pripravnik GRS postaje Celje obnovi-
tveni zimski tečaj in lavinski dan. 17
reševalcev je obnovilo znanje iz prve
pomoči, na plazu nad Okrešljem pa te-
hniko reševanja iz plazov, pri čemer je
sodeloval tudi lavinski pes celjske mi-
lice.
24.	maja sta Canžek Franc in Rajgl
Zdravko ponovila Celjsko in Vzhodno
smer v Mrzh gori ter sestopila po Hu-
dem prašku.
25.	maja so člani GRS prečili Mrzlo
goro od Hudega praska do Savinjskega
sedla, alpinisti AO Celje Stopar Aleš,
Turki Irena, Pepevnik Aco, Zupan Jože,
Dolžan Aleš in Skale Marija pa plezali v
Mrzh gori. 1. 6. sta Canžek in Pepelnik
izpeljala novo smer levo od Direktne v
Mrzli gori. Ocena III. do IV.
V Savinjskih Alpah je še veliko snega
in so vsi prehodi ter nadelane poti proti
vrhovom pokriti. Opozarjamo planince,
da vsak vzpon zahteva dobršno mero
izkušenosti in popolno zimsko opremo.
CIC
PREHITRO PO MOKRI
CESTI
Iz SI. Gradca proti Velenju
je vozil s tovornjakom J02E
RUS, 33, iz Raven, nasproti
pa je prehitro pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila
IVAN KORENT, 65, iz Bu-
kovžlaka, ki je zapeljal v levo
in trčil v zadnje desno kolo
tovornjaka. Trčenje je bilo
tako močno, da je voznik Ko-
rent na kraju nesreče umrl,
težje pa se je poškodovala tu-
di sopotnica. Škode je za
40.000 dinarjev.
IZSlUEVANJE
PREDNOSTI
Z lokalne ceste, iz Dobrte-
še vasi, je zapeljal na pred-
nostno voznik osebnega av-
tomobila ANTON PODRE-
KAR iz Žalca in s tem izsilje-
val prednost vozniku JURI-
JU PERKU, 31, iz Zg. Roj ter
se tudi zaletel vanj. Pri tem
je nastalo škode za 30.000 di-
narjev, tri osebe pa so se laž-
je poškodovale.
ŠTIRJE POŠKODOVANI
Iz Šmarja proti Celju je vo-
zila z osebnim avtomobilom
MARTINA MOSKOTEVC iz
Stopč. Ko je pripeljala v Be-
zovje, je zaradi prehitre vož-
nje zapeljala v desno s cesti-
šča na njivo, kjer se je avto-
mobil večkrat prevrnil. Pri
nesreči so se težje poškodo-
vali voznica Moškotevčeva
in trije sopotniki, na vozilu
pa je škode za 50.000 dinar-
jev.
ZBIL JE DVA PEŠCA
Voznik osebnega avtomo-
bila MILORAD KOVLJA-
NIC, 25, iz Žalca je vozil po
Savinjski cesti v Žalcu in
zbil dva pešca, ki sta prihaja-
la nasproti pravilno po levi
strani. Težko sta se ranila
ESAD, 27, in HAMED LJU-
BIJAMKIC, 24, iz Velike Pi-
rešice. Prvi ima zlomljeno
desno koleno, drugi pa rebra
na desni strani m hrbtenična
vretenca. Vozniku Kovljani-
ču so odvzeli kri.
V	JAREK JE ZAPEUAL
V	ovinku v Paki pri Vele-
nju je zaradi neprimerne hi-
trosti v močnem dežju začelo
zanašati voznika osebnega
avtomobila FRANCA SKE-
TA, iz Velike Rodne pri
Šmarju. V ovinku je zapeljal
s ceste in se prevrnil v meter
globok jarek. Pri nesreči se
je lažje poškodoval voznik
Sket, težje pa sopotnica
Frančiška Sket. Škode je za
50.000 dinarjev.
NEPREVIDNO
PREHITEVANJE
V	Šentvidu pri Grobelnem
je pričel prehitevati avtomo-
bil pred seboj voznik JOSIP
HORVAT, 21, iz Pregrade.
Nasproti je po levi strani ce-
stišča prihajala skupina
otrok in da bi preprečil trče-
nje, je Horvat močno zavrl in
sunkovito zavil v desno, zato
ga je začelo zanašati in je zbil
10-letno deklico, ki so jo tež-
je ranjeno odpeljali na zdrav-
ljenje v celjsko bolnišnico.
V	HIŠO SE JE
ZALETEL
Iz smeri Frankolovega je
pripeljal v Vojnik voznik
osebnega avtomobila VIN-
CENC KOSTOMAJ, 22, iz
Smiklavža pri Skofji vasi. V
levem ovinku pri hiši št. 10
na Celjski cesti ga je zaneslo
v desno in je čelno trčil v
vogal hiše, pri čemer so se
težje poškodovali trije sopot-
niki, voznik Koštomaj pa le
lažje.
DVA NA PONIJU
V	zaprto smer po enosmer-
ni Prešernovi cesti v Velenju
se je pripeljal do križišča s
Tomšičevo ulico voznik ko-
lesa na pomožni motor
OSKAR ZOHER, 25, na prt-
ljažniku pa je stala JASNA
PECNIK, 18, oba sta doma iz
Velenja. V križišču pa je Zo-
her izgubil ravnotežje in oba
sta padla, pri čemer si je Zo-
her zlomil čeljust.
IZLET SOCIALNIH PPDPIRANCEV CEUSKE OBČINE
TAKO SEM SREČNA!
Tudi štiriperesna deteljica ni manjkala
Med nami žive ljudje, ki jih
je življenje odrinilo na stran-
ski tir. Ljudje, ki jih je priza-
dela bolezen, ljudje, ki so ce-
lo življenje trdo delah pri tu-
jih in za tuje ljudi kot vini-
čarji, kot hlap>ci... Dočakah
so svobodo in enakost, a nji-
hove življenjske sile so bile
že iztrošene. Družba nanje ni
pozabila, kot ni pozabila na
še vrsto drugih, ki jim je nje-
na denarna pomoč edini vir
za preživljanje.
V Celju se že vrsto let zave-
dajo, da ti ljudje potrebujejo
še kaj več. Tako je občinska
orgcUiizacija Rdečega križa v
tesnem sodelovanju s skup-
nostjo socialnega skrbstva
uvedla v reden program
skupnosti vsakoleten izlet
zanje. Letos štirinajstič.
Ogledah so si že vehk del
Slovenije, pa tudi do morja
jih je pot že zanesla. Vehko
doživetje je to bilo, tako veh-
ko, da so si nekateri prinesh
v stekleničkah morsko vodo
za spomin. Se večje pa je bil
obisk v Kumrovcu, v Titovi
rojstni hiši. Srečne, vame in
domače so se počutih. CutUi
so bližino naše družbene po-
moči in vamosti in takrat so
rekh: »Tohko vladarjev smo
že preživeh, toda tako, kot ti,
Tito, skrbiš za nas, še nihče
ni.«
Ti izleti so zanje največja
doživetja. Tudi letošnjega so
"lestrpno pričakovah.
Tistega jutra, ko so se od-
: ravih na pot proti Pomurju
:!em jih videla že uro pred
odhodom avtobusa. Stah so
v hladnem, deževnem jutru
in čakah. Svoj dan. Za dva
Izletnikova avtobusa jih je
bilo. To je vredno poudariti,
saj so tudi oni primaknih
svoj delež k izletu. Znižali so
ceno prevoženega kilometra.
V letu stabilizacije. In zaradi
obeh voznikov. Kot bi bila
zaposlena pri človekoljubni
organizaciji. Tretji avtobus,
ki ga je ponudilo Železniško
transportno podjetje, ni od-
peljal. Ker tisti, ki bi morah,
niso obvestih socialnih oskr-
bovancev iz Vojnika. Prepri-
čana sem, da zaradi malo-
mamosti. Težko mi je bilo
zaradi njih. Težko, ko sem
videla, kako so tisti, ki so
prišh, srečni.
Pesem in dobra volja nas je
spremljala vso pot. Da je bilo
še bolj veselo, je poskrbel
neutmdni harmonikar Slav-
ko. Stara mama ga je pripe-
ljala s seboj in vsi smo bih
tega veseh. Njegovo harmo-
niko pa smo si bratsko raz-
dehh. Ko smo bih skupaj, je
igral za vse, ko smo se vozih,
je bil polovico vožnje v enem
avtobusu, polovico v dru-
gem.
S praznimi želodci ni do-
bro biti na poti. Da se okre-
pčamo, smo se ustavih v Or-
možu. Preden smo nadalje-
vah pot, smo se dobro pre-
šteh. Da ne bi kdo predčasno
končal izleta. Pa kakorkoh
smo šteh, vedno je bilo prav.
Nihče ni zamujal, nihče se ni
izgubil. Ves dan.
^ Daljši postanek smo imeh
v Murski Soboti. Ogledah
smo si spomenik zmage ter
pozorno prisluhnih reizlagi o
njem in o kraju. Brez foto-
^afiranja tudi ni šlo. Še več-
ja paša za oči je bila v Pokra-
jinskem muzeju. Udeleženci
izleta, ki so si že prejšnja leta
organizirano ogledovah Slo-
venijo, so vedeh marsikaj
povedati. Za nikogar strme
stopnice niso bile prenapor-
ne, pot do avtobusa ne pre-
dolga. Pa so se udobni sedeži
le prilegh. Čeprav za kratek
čas. Do Moravcev pot ni dol-
ga. Tam si je bilo treba ogle
dati izvir vroče vode, pa hje-
no čudno barvo v bazenih,
pa pogumne kopalce tudi, ki
jim hladnega vremena ni bi-
lo mar.
Tam, v Moravcih je ena
izmed udeleženk našla štiri
peresno deteljico. Prinesla jo
je pokazat. Z žarečim obra-
zom je dejala: »Poglejte, da-
nes sem jo našla, danes, ko
sem najbolj srečna!« Shrani-
la jo je za spomin. Kot so vsi
drugi shranjevah vtise.
Motel Carda pri Murski
Soboti je poskrbel še za zad-
nje vtise. Gostinski delavci
so se izkazah s hrano in po-
strežbo, za zabavo pa je po-
skrbel ansambel in naš Slav-
ko. Ne samo on. Vsi izletniki
so primaknih svoj delež. S
plesom in pesmijo. Kar tež-
ko se je bilo posloviti. Pa je
šofer priganjal. Da ne bi
izletniki zamudih,svojih av-
tobusov, da ne bi hodih po
temi do svojih domov. Odšh
smo. Srečni, zadovoljni, bo-
gatejši za nepozabno doži-
vetje.
MILENA B. POKLIC
V Murski Soboti, pred spomenikom zmage so se zbrali vsi udeleženci izleta.
V Čardi je bilo nadvse veselo. Pesmi in plesa ni manjkalo. Za to je poskrbel tudi nB
harmonikar Slavko.
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 23
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22-5. junij 19« j
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 25
POHOD NA
TRAVNIK
Letos je bil že drugič pla-
ninski pohod na Travnik s
proslavo pri slovenski vojni
partizanski bolnišnici Celje
(SVPB C). Zbor pohodnikov
je bil v Ljubenskih Rastkah,
proslava pa pri javki na Tra-
tah. Tu je o delu bolnišnice
spregovoril Polde Travner,
nekdanji intendent. Med
udeleženci pohoda so bili tu-
di nekdanji pacienti. Udelež-
ba je bila zadovoljiva, pohod
pa Je bil posvečen 35-letnici
osvoboditve, prve slovenske
vlade, ustanovitvi OZN,
70-letnici rojstva Edvarda
Kardelja in 50-letnici usta-
novitelja Slovenske podruž.
niče SPD Franca Kocbeka.
ŠTEFKA JORDAN
SAVINJSKA IN
ŠALEŠKA POT
Na celjskem območju je
več planinskih transver/al.
Najbolj obiskani sta Savinj-
ska in Šaleška pot. Med nji-
ma vlada rahlo, tovariško
tekmovanje. Rezultat je že
nekaj časa -neodločen«, saj
je Sale.^ko pot doslej prehodi-
lo 617 planincev. Savinjsko
pa 619.	F. J.
SREČANJE
MARKACISTOV
bo v nedeljo v planinskem
xiomu na Creti. Pričelo se bo
ob 10. uri, dostop pa je možen
z Vranskega ali Bočne. Mo-
žen je tudi avtomobilski do-
stop. Na zboru bodo pregle-
dali opravljeno delo v prete-
klem letu. Med drugim so po-
pravili markacije na Šaleški
poti, na novo so označili do-
stope do bolnice Celje ter del-
no popravili traso Savinjske
poti.
FRANCI JE20VNIK
O PLANINSKEM
VODNIKU
Planinski vodniki Savinj-
skega MDO so pripravili sku-
paj s komisijo za vzgojo in
izobraževanje pri PZS tiska-
no izdajo Pravilnika o planin-
skem vodniku. Knjižica ima
osem strani, v njej pa je ob-
javljen tudi minimalni pred-
metnik s priporočljivimi pro-
fili ustreznih strokovnih pre-
davateljev za planinsko vzgo-
jo. Vstavljen je tudi obrazec
obvezne prijave za PLV. Pri-
javo kandidatom potrdi
upravni odbor planinskega
društva, ki ga pošlje na semi-
BOŽo JORDAN
OBČNI ZBOR PD
LAŠKO
Za novega predsednika so
predlagali Andreja Mavrija.
Domenili so se, da bodo od-
slej več pozornosti namenili
doslednemu dogovarjanju z
izobraževalnimi organizacija-
mi glede krepitve planinske
dejavnosti med mlajšo in naj-
mlajšo generacijo. Društvo
bo moralo doseči tudi to, da
oskrbovanje in vzdrževanje
doma ne bo odvisno le od
dveh ali treh ljudi.
FANTKA LAPORNIK
MAJSKI IZLET
DRAMEUSKIH
PLANINCEV
v Dramljah smo pred ne-
kaj meseci ustanovili Planin-
sko društvo Dramlje, ki šteje
trenutno okoli 30 članov. Za
leto 1980 smo na ustanovnem
zboru sprejeli akcijski pro-
gram pohodov, izletov in dru-
gih ak6ij, ki jih nameravamo
izvesti v tem obdobju.
Tretjo nedeljo v mesecu
maju smo izkoristili obetajo-
či se sončni dan in se odpra-
vili na izlet na Gorenjsko. V
zgodnjih jutranjih urah smo
se z avtobusom odpeljali pro-
ti Jesenicam do Doma pod
Golico. Skupina planincev
nas je krenila proti 1835 m vi-
sokem vrhu Golice, ki se je še
ves odet v snežno odejo, ble-
ščal v pomladnem jutru.
Preostali del izletnikov pa je
Jtrenil preko Spanovega vrha
do Pristave na Javorniškem
rovtu. Ob poti smo se sreča-
vali s prvimi razcvetelimi
narcisami, alpskimi zvončki,
encijani ter drugimi cvetica-
mi, ki so nas kot znanilci alp-
skega sveta »veselo pozdrav-
ljali«. Na vrh Golice, od ko-
der se nam je kljub oblačne-
mu vremenu nudil lep raz-
gled na avstrijsko Koroško
ter sosednje vrhove v Kara-
vankah, smo prispeli sredi
dneva. Na vrhu smo si privo-
ščili malo veselja in »užit-
kov« s snegom, posneli nekaj
diapozitovov ter se preko so-
sednjih grebenov napotili na
Pristavo, kjer smo se srečali z
ostalimi planinci. Od tod smo
se nato z avtobusom odpeljali
v partizansko vasico Dražgo-
še, kjer so se v januarju 1.
1942 odvijali hudi boji med
Cankarjevim bataljonom in
Nemci. Ogledali smo si spo-
menik in manjši muzej, v ka-
terem so shranjene slike in
zapiski iz časov NOV.
VIDA BOLKO
Cez ladjo so z dolgim črnim trupom letele burjevke proti
Pori of Spainu. Čeprav ležita otoka blizu drug ob drugem,
sta vendar zelo različna. Barbados je skoraj popolnoma
rave/7 otok, ki ima le nekaj nizkih gričev, Trinidad pa je
gorat, zolo raztegnjen otok, ki ima izredno lepe slapove in
znamenito asfaltno jezero, ki krije precejšen del potreb po
Asfaltu na svetu. V sredini je asfalt še tekoč, ob obali pa je
^e trden, vendar še zelo vroč. Njegove izparine človek le s
iežavo vdihava in zato je delo na asfaltnem jezeru še po-
sebho naporno.
Tu žive poleg črncev tudi številni Indijci, ki so jih »uvo-
^U« iz Indije in ki zdaj kot kuliji delajo na raznih farmah,
ženske še vedno nosijo tako kot v Indiji obroče v nosu, se
Pa smejo svobodneje gibati.
Jamaiko je Rinidad največji zahodnoindijski otok. Za
^^oje ime se ima zahvaliti okoliščini, da so ga odkrih na dan
sv. Trojice.
U GUAIRA
Mežikala sem v temo, napeto strmela v visok hrib, ki seje
dvigal naravnost iz morja in učinkoval nekam moreče, ter
'■gledala nekaj hiš, ki so se vzpenjale po njem. Nenadoma
® pokrajino preplavil rdečkast lesk, nekaj sekund zatem se
® razlil po njej srebrn slap in že je bil dan, tako naglo
^aja sonce v tropih in to točno ob šestih.
, »Nihče ne sme na kopno!« je rekel prvi oficir. »Tu razsaja
in kdor bo šel z ladje, se ne bo smel peljati naprej v
žalostno sem žvečila kruh, ki sem ga dobila za zajtrk.
Kakšna smola! Hodila sem gor in dol po širokem pristani-
škem valobranu. Nekaj korakov od tod je bilo mesto, jaz pa
da bi ne smela vanj? Ne bi smela videti nasadovkavovca in
se peljati v Caracas? Nemogoče!
Gor in dol, gor in dol, desetkrat mimo straže, vedno zelo
nedolžno, vedno bližje stari ograji, ki je bila ponekod brez
lat. Straža je bila utrujena in se je us^a. Hodila sem sem
in tja, se pogosto ustavila in bbčudovala najlepše razbijanje
valov ob obali, ki sem ga kdaj koli videla. Pena je letela čez
skale do dvajset metrov visoko in močila tudi valolom.
Spet sem bila pri plotu. Suha sem in majhna. Samo
korak in že sem bila onstran ograje. Ne da bi se obrnila,
sem odšla v La Guairo, pripravljena priseči, da Gologne še
nikoli v življenju nisem videla.
Tako vroč je redko kateri kraj, niti dih vetra ni našel poti
do njega. Kraj oklepa hrib, ki ga ogroža. Na gole, od potre-
sov raztreščene in od tropskih nalivov sprane skale pripeka
sonce od jutra do večera. Nič čudnega, če tu kosijo rumena
mrzlica, kuga, kolera in druge bolezni. Skromna cerkev,
trije kipi pred njo, vsi s kaj žalostnimi obrazi, park, ki bi bil
rad kokosov gozdič, a ni, ima veliko orehov, na žalost pa
nobene sence - to so čudeži La Guaire, ki jih je mogoče v
njej odkriti. Nedaleč od kokosovega gozdiča je železniška
postaja, na njej pa vlak, ki ima dva voza prvega in dva voza
drugega razreda. Belci naj bi se vozili v prvem, toda če
nimaš denarja, se prav tako dobro pelješ v drugem.
Prebivalci, večinoma mešanci, so svetlo rjave polti. Z
ogromnimi culami so se plazili proti vlaku kot utrujene
mravlje, položili sebe in cule na sedeže in pod nje, žvečili
sladkorni trst in rade volje dajali o vsem pojasnila. Moški
so izpod širokokrajnih slsunnikov zabadali vame svoje kot
premog črne oči, ženske so bile videti otožne in utrujene od
življenja.
Kakor hitro smo dosegli določeno višino, je zapihal svež
veter in opomogli smo si od mrtvega skalovja. Palma je
sledila palmi in neznano grmičevje je stvarjalo zelen nasip.
Kmalu so se prikazali prvi nasadi kavovca. Ob bleščečih,
temno zelenih, rahlo nazobčanih listih so kot drobceni
šopki tičali izredno ljubki svetlo rdeči šopi jagod. Tesno ob
deblu tenkega drevesa z nazobčanimi listi so viseli ogro-
mni sadeži - zelo cenjeni papaji, ki iz njih pridobivajo
pepsin; na iztegnjenih vejah so nihala luskinasta sladkorna
jabolka chirimoya; v košarah so ležali sapodillaji, ki so
nenavadno podobni našemu krompirju, le da ima njihovo
meso sladkoben okus. V ljubkih košarah iz ličja je počivalo
še drugo sadje, ki ga nisem poznala. Košarice iz ličja upo-
rabljajo v Venezueli namesto vreč, v njih nosijo domov
kupljeno sadje. In vsepovsod je žarela škrlatno vijoličasta
bougainvillija, ki je ni mogoče z ničemer primerjati.
Iz Caracasa, ki leži nekaj sto metrov nad neprestano
zibajočo se morsko gladino, sem se utrujena vrnila v La
Guairo, kjer sem srečala gospoda G., kije tudi ušel in meje
krepko oštel, ker nisem šla z njim, potem pa sem srečala še
druge potnike z Bologne, ki so tudi šli v mesto, kajti kljub
kugi so jim dovolili, da lahko za krajši čas zapustijo ladjo.
Vzeli so me s sabo in ogledali smo si najbližjo gostilno.
Ko sem se vrnila na ladjo, se mi je prvi oficir nasmehnil,
rekel pa ni nič. Z ladijskega mostu marsikaj vidiš, celo to
ne ostane prikrito, kako majhna pisateljica leze skozi odpr-
tino v plotu. Toda tisti, ki se vozi med Vzhodom in Zaho-
dom, se je naučil, če treba, zatisniti obče očesi.
Puerto Cabello
v tem lepem pristanišču, ki smo se v njem zasidrali, da bi
se čez dve uri spet odpeljali, so me spet posvarili, a se za
svarilo tako kot prvič sploh nisem zmenila. Ljubka žena
nemškega trgovca, ki ni znala niti bes^ice jezika svoje
bodoče domovine, je slonela poleg mene ob ladijski ograji
in skupaj sva se pogajali za papige in neke očarljive ptiče,
ki sem jih videla samo tu. Ti ptiči imajo prekrasno modro
barvo, kot jo imajo jetmiki pomladi, na vrhu glave pa
temno modro liso in čisto ozke perutnice, ki so na robovih
škrlatno rdeče. Hranijo se z mokarji in podobnimi črvički,
zato jih je težko hraniti, toda njihova lepota naju je navdu-
šila. Nekateri bogatejši ljudje so kupovali tudi are, kot kure
velike, zelo pisane tropske papige, kipa so zaradiproniclji-
vega vreščanja zelo neprijetne. Nekdo mi je tako zverino s
krepkim kljunom posadil na roko pa sem pri priči postala
vsa trda in nisem zmogla niti tega, da bi se je otresla.
Ko sva bih tako zatopljeni v hvalski svet in si ravno
ogl^ovali neke vrste podgan, ki so divjale gor in dol, se je
zasidral pod ladjo rj^v farmar s prvovrstno slamnato streho
na glavi, in začel lepi svetlolaski na vso moč dvoriti. Bila
sem jima za tolmačico, in kolikor bolj je bil farmar zaljub-
ljen, toliko živahneje sem tolmačila njegove ljubezenske
prisege. Gospa O. se je čutila na tihem polaskano, rjavi
farrnar pa je postal tako razvnet, da ji je čisto resno prigo-
varjal, naj zleze z ladje in ostane pri njem kot njegova žena.
Vsa moja zatrjevanja, da je že poročena in da ima veliko
boljšega moža od njega, niso nič zalegla, in če ne bi stalo
okoli toliko ljudi, mislim, da bi jo bil zares snel s krova in jo
odpeljal s sabo. Slaščičar iz Riobamba ob meni je hudo
resno rekel: »Kot kaže, imajo ženske tu res visoko ceno."
Neumno zadovoljna sem se sama v sebi smehljala. Vese-
lila sem se, da sem bila tu stvar, katere vrednost raste tako,
kot raste doma vrednost dolarja. Prav domišljavo sem šla
čez krov.
Nekdo mi je stisnil roko. Bila je moja rojakinja, Peruan-
čeva žena. Tu sta morala izstopiti, v Peru sta nameravala iti
peš skozi notranjost Južne Amerike. Kaj je to pomenilo,
tega obe takrat še nisva vedeli. Razdalja od tod do Peruja je
prav tolikšna kot razdalja od Palerma do severnega tečaja,
in pot je ves čas vodila skozi pragozdove.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
35. ŠPORTNO PRVENSTVO LAO V TOLMINU
BREZ »VRHUNSKIH« VRHUNSKI
Na tekmovan/u /e nastopilo 8 ekip, med njimi tudi Celjani
Ves prejšnji teden je
bil za celotno Posočje na
čelu z ljubeznivim Tol-
minom in še nekaterimi
okoliškimi kraji prazni-
čen in slavnosten hkrati.
Vrli Tolminci so se izka-
zali za gostoljubne do-
mačine vojakov in stare-
šin, ki so prišli v njihov
kraj, da se srečajo na 35.
športnem prvenstvu
Ljubljanskega armadne-
ga območja in 3. pregle-
du kulturno-zabavnega
življenja v enotah naše
vojske.
Pred prvenstvom je bi-
la tiskovna konferenca v
tolminskem Domu JLA,
kjer je pomočnik povelj-
nika LAO in predsednik
pripravljalnega odbora
Svetozar Oro med dru-
gim povedal:
»Lani smo sklenili, da
ne bt)mo več prirejali
vsearmijskih prvenstev,
ampak, da se bo vse odvi-
jalo na relaciji od baze, to-
rej osnovnih enot do ar-
mijskega pregleda. Nam
ni cilj visoka kvaliteta,
temv^ resnično množič-
no udejstvovanje sleher-
nega vojaka in starešine.
Nam je cilj splošni rezul-
tat dobre pripravljeno-
sti.«
Podobna odločitev ve-
lja tudi za zimske športe,
kjer bodo vključevali tudi
dkige strukture poleg
vojske, kot TO, SLO,
UJV itd. Zanimivo je, da
so se vojaki kljub temu,
da nimajo z ukinitvijo
vsearmijskega prvenstva
možnosti »napredovanja«
za letošnje tekmovanje
dobro pripravili. V pred-
tekmovanjih je nastopil
sleherni vojak, nato pa se
je selekcija ožila in konč-
no je nastalo osem repre-
zentanc, ki so se z okoli
900 vojaki in starešinami
kot tekmovalci pojavile
na 35. športnem prven-
stvu LAO.
O 3. pregledu kulturno-
zabavnih dejavnosti pa je
Svetozar Oro izpostavil:
»Ko v vojski skrbimo
za fizično pripravljenost,
posvečamo istočasno pol-
no pozornost tudi »du-
hovni« razgledanosti. Ali,
najbolje je, če vojska sa-
ma poje, slabo pa je, če ji
pojejo drugi. Tako ali
drugače.«
In zakaj je bilo letošnje
prvenstvo prav v Tol-
minu?
Svetozar Oro: »To je
kraj, ki je bil dolgo pod
zanko tujca. Je tudi ob-
mejni kraj, je pasiven in
pred štirimi leti ga je pri-
zadejal potres, kjer se je
izkazala vsa človeška soli-
darnost.
Stanko Kovačič, pred-
sednik Občinske skupšči-
ne Tolmin: »Po letu 1970
se je tolminska začela
spreminjati, žal pa nas je
leta 1976 prizadela nova
katastrofa. Prvi so nam
pomagali vojaki, s kateri-
mi stalno sodelujemo, saj
armija smo mi vsi. Zdaj
praznujemo tri pomemb-
nosti: končano popotre-
sno fazo pa občinski praz-
nik in armijsko prven-
stvo.«
ZMAJI IN DEŽ ZA
UVOD
Vse je bilo čudovito pri-
pravljeno in ljudje dobro
razpoloženi, samo vreme
ni obetalo nič dobrega.
Oblaki se nikakor niso
mogli raztrgati in zapusti-
ti venca zelenih gora, ki
kot stražarji varujejo več-
j^i prostor, kamor se je na
ravnico stisnil Tolmin,
občina, ki je po površini
največja v Sloveniji, po
številu prebivalcev pa
med najmanjšimi. Se zad-
nje ure pred otvoritvijo
smo imeh razprte dežnike
in organizatorji so iskali
zasilno varianto otvoritve
v hali nove telovadnice.
Pa se je menda celo vre-
me usmililo prizadevnih
organizatorjev, vztrajnih
vojakov in potrpežljivih
domačinov, saj je pred
otvoritvijo prenehalo de-
ževati. Slovesna otvori-
tev, Titove pesmi in za
zaključek še kozaračko
kolo z vojaki, mladino,
krajani... Vreme se je
menda »ustrašilo« pogu-
mnih domačih zmajarjev.
ki so se na uvodu spustili
v dolino z več kot tisoč
metrov visoke Kobilje
glave ter s seboj prinesli
zastave!
V ZNAMENJU
BOGASTVA
PRIREDITEV
Niti uro bivanja v Tol-
minu ni bilo nobenemu
dolgčas, saj je bilo prire-
ditev na vseh koncih izre-
dno veliko »za staro in
mlado«. V zgornjih pro-
storih bl^ovnice, ki sodi
med najfunkcionahiejše
v Sloveniji, so odprli več
razstav, ki bi jih moral vi-
deti vsak. Po različnih
icrajih so kulturne skupi-
ne dajalef svoje dobre pro-
grame, med katerimi gre
omeniti zlasti celjskega v
kinodvorani v Tolminu.
To je bil enkraten večer
in nastopajočim sta pred
nabito polno dvorano če-
stitala ter se z vojaki sli-
kala Svetozar Oro in
Stanko Kovačič. Vojaki
so obiskovali pokrovite-
lje - delovne organizacije,
novinarji smo si {)oleg
ogleda tekmovanj privo-
ščili še skok na obmejno
karavlo na pogovor z vo-
jaki pa za obisk prilož-
nostne razstave, muzeja
in ne nazadnje za klepet z
domačini o njihovih »po-
potresnih« uspehih in
zdajšnjih načrtih.
Celjski tekmovalni na-
stop je minil po pričako-
vanju. Pripravljalni čas je
bil kratek in ekipa brez
vrhunskih športnikov.
Borili so se in ob koncu
osvojili sedmo mesto, saj
so za štiri točke prehiteli
zadnje Novo mesto. Zma-
gala je močna in dobro
pripravljena Postojna
pred ekipo, ki je verjetno
največ pričakovala, Mari-
borom.
Tolminski praznik je
minil v znamenju skup-
nih zmag, tako na polju
novih objektov, ki zdaj
služijo Tolmincem, kot
na športnem ter še zlasti
bratsko prijateljskem po-
lju. Razšli smo se »Druže
"nto mi ti se kunemo, da
sa tvoga puta ne skrene-
mo« in zaklicali: nasvide-
nje prihodnje leto na 36.
športnem prvenstvu, ki
bo v letu pomembne
obletnice - 40 let vstaje!
Vprašanje, kje bo takrat
prvenstvo, je še vedno s
vprašajem. Med kraji, ki
se omenjajo, pa je na
prvem mestu Črnomelj!
Kjerkoli bo prvenstvo ve-
mo, da bo ponovno tako
prisrčno, kot so bila
prejšnja in letošnje. To pa
je tudi največji čar!
Tekst in foto:
TONE VRABL
Posvečam otvoritvi so se člani celjske ekipe »za spomin^ postavili na slavnostno
tribuno pod Titovo sliko z napisom »Tito to smo mi«.
V otvoritvenem mimohodu na lepo urejenem sta-
dionu na Brajdi v Tolminu so kot sedmi prikorakali
člani ekipe Celje, ki so to mesto osvojili tudi ob
koncu. Za njimi je ostala samo ekipa Novega mesta.
Bolj pomembno kot zmagovati pa je sodelovati, zla-
sti še na vojaških tekmovanjih.
Vsaka ekipa je imela tudi svojega pokrovitelj Po-
krovitelj cel^e ekipe je bil tozd Kuk v Kobaridu.
PRIJETNO PRESENEČENJE
Na Osnovni šoli Vere Slander na Polzeli delujejo trij
pevski zbori. Dva sestavljajo učenci nižjih razredov, v tre
jem pa so učenci višjih razredov. 2e doslej so dosegli nek;
lepih uspehov. Sodelovali so skoraj na vseh proslavah i
prireditvah na Polzeli in drugod. V okviru prireditev Poleti
kulturni večeri so se želeU svojim staršem in vzgojiteljeij
predstaviti s samostojnim koncertom. Koncert je bil v sc
boto pod geslom »Druže Tito mi ti se kunemo«. V tei
znamenju je potekal tudi ves program, ki so ga s posamej
nimi točkami dopKjlnjevali še recitatorji in gojenci glasben
šole. Poslušalci, ki jih je bila F>olna dvorana, so nastopajoč
sprejeli z navdušenjem.
Na sliki: Pevski zbor višjih razredov, ki ga vodi Stank
Podbregar.
T. TAVCAI
JUSTINA IN RUDOLF BALOH: 50 LET
SKUPNEGA ŽIVUENJA
V	soboto je bila v poročni dvorani žalske občinske skup
ščine zlata poroka, ki sta jo praznovala Justina in Rudoi
Baloh doma iz Kasaz.
Rudolf Baloh je bil rojen 16. aprila 1904 v Kasazah kot si
tesarja. Po končani osnovni šoli je nekaj časa delal pri očeti
pozneje pa v rudniku Liboje, Zabukovici in Pečevniku. Ko
rudar si je p>oškodoval roko, ki ni bila nikoli več dobn
Upokojitev je dočakal v KIL Liboje. Mati Justina je bil
rojena 16. avgusta 1906 v številni delavski družini v Libojal
2e kot otrok je okušala hudo pomanjkanje, saj je moral oi
kot vojak na fronto v I. svetovni vojni in je mati ostala sam
z osmimi otroki. Takoj po osnovni šoli se je Justina zaposlil
v Keramični Liboje. "Ki sta se Rudolf in Justina tudi spa
nala in 29. maja 1930 sklenila zakonsko zvezo v Grižah.
V	zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih so trij
umrli na porodu, sin Rudi pa, ko mu je bilo 16 let. V I
svetovni vojni sta po svojih močeh pomagala partizanon
saj sta bila med njimi dva Justinova brata Rafko in Avguai
Po osvoboditvi se je zaposlil samo oče Rudolf, medtem ko j
mati skrbela za dom in družino. Danes sta oba nekolik
bolehna in utrujena od težkega življenja, pa vendar z ves<
Ijem pričakujeta svoje otroke in vnuke in pravnuke, ki j
imajo radi in ju z veseljem obiskujejo, posebno ob ter
jubileju, pa jima izražajo svoje najlepše želje. Njihovim ž<
Ijam se pridružujemo tudi mi.
Obred zlate poroke je opravil predsednik Občinskega sir
dikalnega sveta Rafko Mlakar.
T. TAVCA
KOLESAR V PROMETU
Pod tem naslovom bo Svet za preventivo in vzgojo
cestnem prometu SO Žalec pripravil od 9. do 13. junija p
vseh 20 krajevnih skupnostih akcije, v katerih bo vamos
kolesarja na prvem mestu. S tem želijo zmanjšati števil
nesreč, v katerih so vse prepogosto udeleženi kolesarji.
T. TAVČAl
VOJNIK: NOV GASILSKI AVTO
Tudi gasilci v Vojniku so pripravili proslavo v počastite'
dneva mladosti, hkrati pa so prevzeli nov orodni avto.
Ko so na slavnosti najprej počastili spomin predsedniki
Tita, je najprej nastopil kvintet iz Vojnika, zatem pa si
govorili Miro Klančnik, ra\'natelj domače osnovne šole, Ju
rij Bojanovič, predsednik gasilskega društva ter Ivan Gr«
brijan, v i.menu pokrovitelja, krajevne organizacije Zve2
borcev.
Ko so sprejeli nov orodni gasilski aN^to, so želeli le to, da t
ga čim manj uporabljali.
Za zaključek so se predstavili še učenci domače osnovrt
šole »Bratov DobrotinSkov« z recitalom, ki je bil posvečei
Titu in mladini.
Dan pozneje so vojniški gasilci sodelovali na vaji v poč«
stitev praznika krajevne skupnosti Frankolovo, kjer so pH
kazali tudi gašenje s pomočjo 23 metrske lestve.
MILENA MARGU<
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 27
SOSVETZA
POGLOBLENEJŠE DELO
Prejšnji teden smo v duhu prizadevanj po podružb-
ljanju našega dela ustanovili v uredništvu Novega
tednika in Radia Celje sosvet sodelavcev pri šport-
nem področju. Prvemu sestanku so prisostvovali
tudi nekateri drugi sodelavci, ki se sicer stalno ali
občasno pojavljajo na straneh tednika ali v radiu s
svojimi prispevki, med katerimi prednjiačijo tisti s
športno tematiko.
Zapisati je treba, da v Novem tedniku in Radiu Celje
športnemu področju posvečamo že vrsto let vidno me-
sto. To se ne nazadnje izkazuje v številnih rednih radij-
skih oddajah in celotni športni strani v Novem te-
dniku. Premik naprej je tudi vsekakor uvedba »pone-
deljkovega športnega pregleda«, ki je na sporedu vsak
ponedeljek po dve doiaoldanski uri radijskega spo-
reda. Zanimiva je prva' analiza devetnajstih takšnih
ponedeljkovih dopoldanskih oddaj. Poprečno sode-
luje v oddaji deset do dvanajst sodelavcev, ki napišejo
po dvajset in več prispevkov. Med prispevki prevladu-
jejo vesti in krajša poročila, kar pa na športno tematiko
ni nič nenavadnega. So pa tudi komentarji, članki,
intervjuji in druge oblike, žal pogrešamo reportaže,
izjave in podobno. V devetnajstih PSD je bilo 41 oseb
(športniki in športni delavci) posnetih na magnetofon-
ski trak, v studiu je direktno sodelovalo 20 oseb, bilo
pa je tudi pet telefonskih pogovorov ali skupaj 66 oseb,
torej več kot tri na oddajo! S prispevki se je pojavilo 22
sodelavcev, ta številka pa še raste iz tedna v teden.
Poročali smo o tridesetih športnih panogah ter telesni
kulturi v SSD, KS, tozdih, TKS in ZTKO.
Ti podatki pa bi bili še obširnefši in zgovornejši, če bi
zajeli vse športne oddaje in pisane tekste.
Že na prvem delovnem sestanku je bilo izrečenih
veliko dobrih pobud za še pogloblenejše delo na tem
področju, člani sosveta bodo tisti, ki bodo s predlogi in
nasveti kreirali pot. Vse predloge bi pripravili tako, da
bi s septembrom lahko startali s pogloblenejšim in
kvalitetnejšim delom. V sosvetu so predstavniki vseh
občin celjskega območja pa Partizana in sindikalnega
športa. Za prvega predsednika je bil predlagan in tudi
izvoljen sekretar TKS Celje Mirko Kolnik.
TONE VRABL
kovinar jeva
tretja zmaga
Košarkarji Kovinarja iz Stor so
'V medobčinski ligi gostovali v
Laškem in v 3. kolu premagali
Zlatorog 94:89. Strelci za Kovi-
narja: Mackovšek 25, Blanko 24,
Ulaga 16, Kitanovski 15. Džurič
10 in Erjavec 4. V 4. kolu bo Ko-
vinar Store igral proti Šentjurju.
BOJAN MACKOVŠEK
/	N
odličen rok 49,11
Na 20. ZORKOVEM
MEMORIALU v Maribo-
ru je Rok Kopitar posta-
vil nov odhč«! državni
rekord na 400 m ovire -
49,11! S tem rezultatom je
trenutnoliajboljši v Evro-
pi! Dobra pot proti
Moskvi!
_
KADETSKI NOGOMET
V	koroško-Saleško-savinjski
'igi so odig:rali zadnje kolo. Re-
zultati: Fužinar Ravne - Aku-
mulator Mežica 3:0 p.f.. Usnjar
Šoštanj - Šmartno 2:1, Vransko
- Gradbenik Ljubno (ni bilo sre-
čanja), Žalec - Elkroj Mozirje
5:0 in Ojstrica Dravograd - Ru-
dar Velenje 1:1.
V	Žalcu je bila tekma pred 100
Sledalci, sodil je Karloš iz Žal-
ca, gole pa so dali Kotnik, Debe-
lak 2, Verstovšek in Zupane.
V	predtekmi so se srečali pio-
[^irji Žalca. Ekipa A je premaga-
la B 5:2, gole pa so dali za A
Jevšenak, Gintar, Volavšek, To-
Polovac in Jošt ter za B Kuzman
'n Pu.šnik.
V	prijateljski tekmi so kadeti
Kladivarja z goloma Marinčka
Gologranca v Žalcu premaga-
domačine z 2:0.
JOŽE GROBELNIK
Nogomet v laški
občini
Ker v spomladanskem delu ni-
odigrali občinske nogometne
"ge v laški občini so se odločili
^ več turnirjev v malem nogo-
ki so jih pripravili ob 25.
I^aju. Med dvanajstuni društvi in
pipami je zmagala Galaksija iz
pred Partizanom Zidani
^ost. Vrhovim, Cosmosom iz
^'niskih Toplic itd.
Med ekipami osnovnih organi-
'•^cij sindikata pa je nastopilo
Osem ekip, zmagal pa je Bor La-
•to pred Vojnim zdraviliščem
•^iniske Toplice. TIM Laško itd.
JANJA MARINC
DESETA
v Mangaliji v Romuniji se je
končalo svetovno kegljaško pr-
venstvo. Na njem je sodelovala
tudi celjska kegljavka Janja Ma-
rine, ki je dosegla pričakovane
rezultate. Med posameznicami je
bila devetnajsta, v igri dvojic pa
deseta. V igri moštev je dosegla
435 kegljev, v dvojicah 412 in v
zadnjem nastopu 392 kegljev.
LIPOVŠEK IN NAREKS
V Slovenskih Konjicah in na
Dobrni je bilo tretje ter četrto
tekmovanje najboljših keglja-
čev celjskega območja. V Slov.
Konjicah je zmagal Lipovšek
(Ingrad) pred Tomažičem (Ce-
lje) in Nareksom (Aero). Na Do-
brni pa je bil najboljši Nareks
pred Tomažičem in Sivko.
Po štirih nastopih in pred zad-
njim nastopom je vrstni red naj-
boljše deseterice: Tomažič (Ce-
lje) 3581, Nareks (Aero) 3549,
Sivka (Celje) 3465, Lipovšek (In-
grad) 3452, Ramšak (Hmezad)
3435, Zore (Kovinar) 3429, Va-
novšek (Celje) 3424, Križovnik
3413, Rajšter (oba Šoštanj) 3392,
Cmok (Kovinar) 3375, itd.
Zadnji nastop najboljših 18
tekmovalcev bo jeseni v Celju,
kjer si bo najboljša šesterka pri-
borila pravico sodelovanja na
republiškem prvenstvu.
AŠKERČEVA IN
GABERJE 50
Na občinskem prvenstvu Celja
v malem nogometu je prišlo na
vrhu do spremembe. Za naslov
prvaka se borita Aškerčeva in
Gaberje 50.
9. kolo:
Obrtnik - Gaberje 39 2:1,
Aškerčeva. - Skorpioni 5:2, Ga-
berje 50 - Celeia 4:1, Azuri - Gro-
fija 7:2, JLA - Vitezi 6:2, Skavti -
Otok 10:1 in Golovec - Penal 4:8.
Vrstni red po 9. kolu:
Aškerčeva in Gaberje 50 12
točk, Skavti in Penal 9, Grofija,
JLA, Celeia in Gaberje 39 po 8
točk. Vitezi 7. Azuri 6, Skorpioni
4, Otok 3, Golovec in Obrtniki 1
točka.
MAJSKI TURNIR
ŠTUCLU
Najboljši celjski in žalski ša-
histi so se že petič v letošnjem
letu pomerili v celjskem šahov-
skem klubu v hitropoteznem
turnirju za pokal Celja. Na maj-
skem turnirju je zmagal mladi
Stud, ki je zbral 9 in pol točke.
Drugo do četrto mesto si delijo
Robert Cegler, Stane Pertinač
in Marjan Crepan s sedmimi
ROKOMET
PRVENSTVO IN POKAL
Sedaj vsa pozornost kvalifikacijam
Rokometaši Aera so dose-
gli načrtovani cilj. Z zmago
nad Partizanom TUS v
predzadnjem kolu z 31:25 so
že osvojili naslov prvaka v
H. zvezni rokometni ligi. Le
tri dni prej pa so z zmago v
finalu rokometnega pokala
Slovenije nad Jadranom
23:21 osvojili tudi pokalni
naslov ter se uvrstili med
osem najboljših rokomet-
nih moštev v tekmovanju
za pokal Jugoslavije.
Sedaj so pred svojo najtež-
jo nalogo. Ko bodo v soboto
oddigrali še zadnjo prven-
stveno tekmo proti Minervi
v Grižah, se bodo morali že
15. in 22. junija pomeriti v
kvaliikacijah za vstop v I.
zvezno ligo proti Slogi iz Do-
boja. V dveh srečanjih bo
padla odločitev ali bodo Ce-
ljani v prihodnji sezoni po-
novno prvoligaši ali ne.
Po sobotni tekmi lahko re-
čemo le to, da so nekateri
igralci že v dobri formi. To
velja v prvi vrsti za vratarja
Tomiča in delno Pušnika ter
Božiča, Anerluha in Vukoja.
Ostali igralci, zlasti krilni in
krožni, še niso pokazali pra-
ve prvoligaške forme. Zato
bo imelo tehnišno osebje pri
RK Aero v naslednjih dneh
težavno nalogo, da pripravi
moštvo čimbolje. Toda upa-
mo lahko le na najbolje.
Predzadnje kolo ni prine-
slo nobenih presenečenj. Mi-
nerva je gostovala v Splitu in
izgubila proti Uniondalmaci-
ji 22:33. Pričakovano, kajti
Grižani so že prej izgubili
mesto med drugoligaši in so
sedaj še bolj popustili.
V republiški rokometni h-
gi je Šoštanj igral v Brežicah
neodločeno 20:20. Varovanci
trenerja Bojana Levstika so
imeli možnost za zmago, žal
pa jo v zadnjih minutah niso
izkoristili. Mladi Celjani so v
Tržiču izgubili proti Peku
10:15. Na lestvici so Celjani
četrti in Šoštanj peti. V p^ri-
hodnjem kolu bo igral Šo-
štanj doma proti Peku in Ce-
lje proti Mariboru.
Igralke Velenja so gosto-
vale pri vodeči Podravki v
Koprivnici in izgubile 17:25.
V zadnjem kolu bodo igrale
doma proti Rudarju iz Labi-
na. Na lestvici so pete.
Trener celjskih rokometa-
šev Slobodan Miškovič je
pred kvalifikacijami pove-
dal: »Ekipa je pripravljena
za težke kvalifikacijeske tek-
me. Pričakujemo uspeh, kaj-
ti naši igralci še niso v pravi
formi, toda imamo še dovolj
časa, da popravimo nekatera
slabša mesta v ekipi. V pri-
hodnjih dneh se bomo priče-
li načrtno pripravljati samo
za to pomembno srečanje v
letošnjem letu.«
J. KUZMA
ŠTIRI KROŽNO
PRVENSTVO
V Ljubljani je bila re-
dna skupščina Hokejske
zveze Jugoslavije, na ka-
teri je bilo sklenjeno, da
bo novo prvenstvo od 25.
septembra 80 do 28. fe-
bruarja 1981. V ligi bo
osem članov Olimpije, Je-
senic, Celje, Medveščak,
Partizan in Crvena zvez-
da ter novinca Tivoli iz
Ljubljane in Triglav iz
lO-anja.
Prvenstvo bodo igrah
štirokrožno, tako da se
bodo celjski igralci pomi-
rili štirikrat proti vsake-
mu nasprotniku. Ker bo
kar osem srečanj med te-
dnom bo prvenstvo veza-
no in strnjeno.
Celjani se že pripravlja-
jo za novo sezono in dobi-
li so tudi okrepitev. V
celjsko moštvo je prišel
znani državni reprezen-
tant Silvo Poljanšek,
J. KUZMA
MLADA CELJSKA ATLETIKA
Na tradicionalnem prvenstvu srednjih šol v atletiki so med posamezniki zmagah Gaber
na 100 m, Juteršek na 1000 m. Hren v krogh, Vidali v skoku v daljavo, Senica na 400 m, v
skoku v višino Cesar in štafeti 4 x 100 tehnični center. Med mladinkami je na 100 m
zmagala Cetina, na 800 m Poteko, v krogh Roban, v višino Topole in v daljavo Regner.
Na področnem prvenstvu so se srečali tudi pionirji in pionirke. Celjani, okrepljeni z
Zalčani in Laščani, so zmagali na 100 m Zupane, na 300 m Recko, na 1000 m Rošer, v
daljavo Klembaš in štafeti 4 x 100 m, Konjičani pa so slavih v višino Fajs in krogli Cajko.
Celjani so zbrali 7702 in Konjičani 5363 točk. Pri pionirkah so Celjanke zmagale na 100 m
Keresteš, 300 m Ratej, daljavo Cizej in štafeto 4 x 100 m, Konjičanke pa na 600 m Javornik,
višino Pozeb in krogli Tovornik. Celjanke so zbrale 8040 in Konjičanke 7327 točk.
KAREL JUG
Foto: FRANCI GABER
PROBLEMSKO O TELESNI KULTURI
Mesec junij je namenjen v
vsej republiki v okviru front-
ne organizacije SZDL za raz-
govore in problemske konfe-
rence o problemih telesne
kulture. Gre za pomembno
široko družbenopolitično
akcijo, ki bi naj pripomogla
k razreševanju še vrsto sla-
bosti in problemov v tej po-
membni družbeni dejavno-
sti.
V ta namen je bil pred dne-
vi v Celju tematski republi-
ški posvet, ki sta ga organizi-
rala TKS in ZTKOS z najvi-
dnejšimi strokovnjaki in or-
ganizatorji iz baze. Razgovor
je potekal predvsem v treh
smereh - o športni rekreaci-
ji, šolskem športu in telesni
vzgoji ter nadaljnem šolanju
strokovnih kadrov in spo-
polnjevanju. Celjski posvet
je dal vrsto pobud za bolj
smotrno razreševanje pro-
blemov na tem področju. Tu
pa je še kopica drugih pro-
blemov, ki jih bo treba razre-
šiti na teh problemskih kon-
ferencah. Gre za bolj smotr-
no organiziranost in samou-
pravno preobrazbo, za bolj
urejene družbenoekonom-
ske odnose, za bolj smotrno
ureditev tekmovalnih siste-
mov in urejenost v našem vr-
hunskem športu, pa še vrsto
drugih vprašanj, s katerimi
se ubadajo proizvajalci in
upravniki v bazi.
Predvsem pa bo treba vso
dejavnost na tem področju
bolj smotrno organizirati kot
doslej in postaviti temelje v
krajevne skupnosti. Ttidi v
organizacijah združenega
dela bo v prihodnje treba po-
svetiti več pozornosti, se zav-
zemati za nastavitev profe-
sionalnih in izšolanih stro-
kovnih kadrov, ki bodo lah-
ko športno relo-eacijo pope-
Ijah v ustrezne tirnice in več-
jo širino. Z novimi učnimi
načrti v vseh šolah, uvedbo
šolske športne značke, nove-
ga telesnovzgojnega kartona
in večji širini dela pri razvoju
šolskih športnih društev ter
določenimi normativnimi re-
šitvami, bo možno z večjimi
materialnimi vlaganji doseči
večjo učinkovitost in mno-
žičnost ter kvaliteto.
Prepričani smo lahko, da
bodo problemske konferen-
ce preko frontne organizaci-
je v vseh sredinah pripomo-
gle nadaljni rasti in napred-
ku telesne kulture v vsej naši
republiki.	K. JUG
točkami, medtem ko je peti
Markovič 6 in pol in šesti Pišorn
pet in pol točke.
Po petih turnirjih je vrstni
red v zbiru točk za pokal Celja
naslednji: Stud in Crepan 18,
Mikac 15, Pertinač 12, F. Pešec
11 in Bogadi 9 točk.
SIMULTANKA ZVONKA
STREICHERJA
Znani celjski šahist Zvonko
Steicher je ob Dnevu mladosti
oddigral simultanko na 10 plo-
ščah proti igralcem Zveze slepih
v Celju. Dosegel je rezultat 8 in
pol:l ii!'pol.
ČETVEROBOJ
GIMNAZIJI
Gimnazija iz Celja je pripra-
vila šahovski četveroboj ekip
na katerem so sodelovali naj-
boljši šahisti celjskih srednjih
šol. Zmagala je gimnazija (9 in
pol točke) pred Ekonomskim
šolskim centrom (8 in pol), Pe-.
dagoško gimnazijo (5 in pol toč-
ke) in ŠKIMC iz Štor (pol točke).
J. KUZMA
NOV USPEH
KLADIVARJA
Nogometaši Kladivarja so po-
novno uspeli zmagati v gosteh.
Tokrat so z zadetki Mujiča in
Benčine premagali Aluminij 4:3
in si dokončno zagotovili prvo
mesto v vzhodni republiški ligi.
Elkroj iz Mozirja je gostoval v
Kamniku in izgubil 1:4. V pri-
hodnjem kolu igrajo Celjani do-
ma proti Domžalam, Elkroj pa bo
prost. Na lestvici so Celjani prvi
in Elkroj drugi.
RUDAR ŽE OSMI
V odločilni tekmi za obstanek
v II. zvezni ligi so nogometaši
Rudarja iz Velenja premagali
doma Rudarja iz Trbovelj 4:2 in
si s tem že zagotovili visoko
osmo mesto, kar jim daje mož-
nosti, da bodo tudi v prihodnje
ostali drugoligaši. V prihod-
njem Kolu bodo Velenjčani go-
stovali v Hrasnici proti Fa-
mosu.
ŠMARTNO DA, UNIOR
NE
v republiški nogometni ligi so
uspeli le nogometaši Smartnega,
ki so doma premagali Izolo 3:0.
Igralci Uniorja iz Slov. Konjic so
doma izgubili proti Lendavi 1:4.
Na lestvici je Šmartno šesto,
Unior pa zadnji. V prihodnjem
kolu Šmartno gostuje proti Že-
lezničarju v Mariboru, Unior pa v
Izoli.
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
ŠPORT IN REKREACIJA ZA KONEC TEDNA
NA ZEMUl, V VOD! IN ZRAKU
Trim alrcl/e^ nova leSaša;, smučanje in jadranje na desiti
Športno rekreacijski ko-
nec minulega tedna je bil
izredno bogat in zanimiv. V
pričujoči reportaži smo zbra-
li utrinke dogodkov o kate-
rih sicer bolj poredko piše-
mo, so pa izredno zanimivi
in privlačijo pozornost ako
po množičnosti kot po atrak-
tivnosti.
TRIM akcije so se začele
prav v Celju, kjer so zabeleži-
le tudi prve večje uspehe.
Strokovni svet za rekreacijo
pri ZTKO Celje je zaupal or-
ganizacijo nedeljske trim ho-
je Partizanu Gaberje, ki je to
nalogo odlično izp)eljal. Ra-
zen samega pohoda od Skal-
ne kleti do Celjske koče, so
tu organizirali še razne dru-
žabne igre in akcijo trim
streljanja.
AEROKI.UB Celje je v mi-
nuli tekmovalni sezoni osvo-
jil naslov najboljše letalske
šole v Sloveniji in s tem v
vsej državi. K temu uspehu
so precej pripomogla tudi
nova letala, ki so jih dobili
prejšnje leto in ki so jih kupi-
li s pomočjo sredstev organi-
zacij združenega dela Kovi-
notehna, Ingrad in EMO Ce-
lje ter Comet Zreče. Minuli
teden so ta letala tudi slav-
nostno krstili na prireditvi,
kjer so pripravili tudi prikaz
dela vseh njihovih sekcij.
Plaz pod Planjavo v Logar-
ski dolini je že dolga leta
izredno primerno spomla-
dansko smučišče. Ker tu ni
nobene vlečnice se navduše-
ni smučarji peš povzpnejo
600 ali 700 m in nato v nekaj
minutah zdrknejo v dolino.
To ugodnost so izkoristili tu-
di smučarji štirih celjskih
OZD AERO, LIBELA, NI-
VO in TOPER, ki so letos že
desetič organizirali medse-
bojno tekmovanje v velesla-
lomu.
Jadranje na deski (wind-
surf) je v zadnjih letih izre-
dno popularna športna in re-
kreacijska panoga, ki ima za-
radi Smartinskega jezera, ve-
dno več pristašev tudi v Ce-
lju in okolici. Sekcija za ja-
dranje na deski, ki deluje v
okviru Društva za šport na
vodi »NIVO« Celje, je pripra-
vila v soboto in nedeljo zani-
mivo tekmovanje v tako
imenovanem ski-surfu, to je
kombinaciji smučanja in ja-
dranja na deski, ki se ga je
udeležilo več kot 20 tekmo-
valcev.
Tudi avtomoto šport je v
Celju dokaj razvit, predvsem
po zaslugi prizadevnih de-
lavcem AMD Slavko Slan-
der in ZSAM Celje. V nede-
ljo so pripravili enega izmed
relijev za turistično prven-
stvo Štajerske. V okviru tega
tekmovanja je devet relijev,
za končni vrstni red pa se
upošteva pet najboljših re-
zultatov.
F. PUNGERCIC
Trim akcije boje so se udeležili od najstarejših do najmlaj-
ših občanov.
Predsednik celjskega Aerokluba Tone Jelenko je pred
krstom novih letal povedal, da so prav ta omogočila osvo-
jitev naslova najboljše letalske šole v Jugoslaviji.
Veleslalomska proga na Plazu pod Planjavo v Logarski
dolini je bila dokaj dolga in zahtevna. Nihče pa ni mogel
reči, da je štartal nesegret, saj se je bilo treba do štarta
po vzpet i peš 600 m strmo v hrib.
59-letni Pavle Mrovlje je
po prihodu na Celjsko
kočo povedal, da se več-
krat udeleži podobnih
akcij. Letošnja udeležba
je bil prvi preizkus in
priprava na pohod na
Triglav, ki sega namera-
va letos udeležiti. Če-
prav nekoliko utrujen se
je zadovoljen odpravil
nazaj v dolino.
Marjan Kolar je osvojil prvi prehodni pokal v ski-surfu.
Zamah z zastavo in prvi tekmovalec relija Mladost 80, ki
šteje za turistično prvenstvo Štajerske, je štartal.
TEMELJNO SODIŠČE V CELJU
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE
2 STROJEPISKI
Pogoji:
-	srednja šola oz. 2-letna AS, izpit za strojepisko, od
150-180 čistih udarcev
-	poskusno delo 3 mesece in
-	poprejšnji preizkus.
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepi-
som pošljite tajništvu Temeljnega sodišča v Celju v 15
dneh po objavi.
OBLETNICA GASILSKE REŠEVALNE SLUŽBE
Letos je minilo petindvajset let, kar so v Celju ustanovi
Gasilsko reševalno službo ter tako prešli na poklicu
organizirano službo v boju proti požarom in drugim ne
godam. Ob jubileju so najprej pripravili večjo vajo n
Otoku, kjer je sodelovalo 120 članov poklicne enote, pn
stovoljnih enot in enote civilne zaščite v KS Slavko Slai
der. V prvem delu so prikazali gašenje in reševanje 1
stolpnice s pomočjo nove lestve, sodobnega avtomobil
mercedesa, drsalnega prta in priklopnih lestev, v dAigei
pa demonstrirali gašenje plinov in vnetljivih tekoi
. Prikazana vaja je izredno dobro uspela.
Slavnostna seja ob 25. obletnici gasilske reševaln
službe v Celju pa je bila v soboto, 31. maja, slavnosti
govornik je bil predsednik skupščine SIS za ptožarn
varnost Stane Ocvirk, v imenu zavoda pa je govoril pre(
sednik delavskega sveta Ivan Kolar. Med gosti so bi
prisotni načelnik štaba operative pri GZS Milan Vrhov
ter Viki Kranjc, Jože Kučer, Janez Paul in drugi. Podeli
so tudi 50 priznanj upravnim organom, gasilskim zvezan
poklicnim enotam, družbenopolitičnim organizacijam 1
posameznikom. V kulturnem programu so nastopili v(
kalna skupina Terca iz Celja, učenci OS Vojnik in pionir
gasilske desetine v Železarni Store.
TONE VRABL, Foto: FRANCI GABE
* GASILCI CEUSKE OBČINE SO TEKMOVALI
Občinska gasilska zveza Celje je v organizaciji gasi
skega društva Ljubečna izvedla v nedeljo, 31. maja 191
gasilsko tekmovanje pionirjev, mladincev, pionirkin mi
dink ter žena.
Na poligonu v Ljubečni se je tekmovalni komisiji prij
vilo 28 desetin. Po štiri skupine so nastopile iz IGD Zel
zarne Store, po tri desetine iz Prožinske vasi in Smai
nega, po dve desetini iz Otsrožnega, Lokrovca, Vojnik
Teharij in Lopate. Dalje so tekmovale desetine iz EM(
Metke, Škofje vasi, Gaberja, Strmca, Dobrne, Trnovelj i
Socke.
Ob zaključku telanovanja je poveljnik OGZ Celje inj
Tone Sentočnik čestital nastopajočim ter pripomnil, da a
bili doseženi zelo dobri rezultati, nekateri celo boljši ko
na kongresnem republiškem tekmovanju prejšnjo ned(
Ijo v Ptuju.
Rezultati tekmovanja:
Piomrji A (7-10 let): 1. Šmartno, 2. Vojmk, 3. Železarn
Store itd. Piomrji A (mešano): 1. Skofja vas,. Ostrožno,!
Lokrovec, Piomrke A: 1. Železarna Store, I pioriirji I
(11-14 let) 1. Prožinska vas, 2. Tehar]^ 3. Dobrna 1. itc
Piomrke B: 1. Lopata, 2. Vojmk, 3. Šmartno, Žene: 1
Železarna Store, 2. Prožmska vas, 3. EMO, 4. Metka.
Desetarji zmagovalnih ekip so prejeh pokale.
F. J
BARBARI NA MIROSANU
Barbarsko početje si je privoščil nekdo, ki je za prVt
majske praznike na Mirosanu pri Petrovčah pokradel l3
sadnih drevesc z mest, kamor so bila posajena v no'
plantaži. Tudi v primeru, ko tatu zalotijo, so kazni pr<
mile, ker obravnavajo krajo kmetijskih proizvodov k«
milejšo storitev. Sicer pa je sadjarstvo Mirosan pr^
dvemi leti obnovilo .žično ograjo okrog svojih nasadov, I
varuje sadno drevje pred divjadjo, pa tudi pred kraj
sadja v jeseni. Ograja je dovolj daleč od ceste, vendar soj
nevestni vozniki zaradi prevelike hitrosti, pa tudi vinjeri'
sti, že najmanj osemkrat poškodovali v zadnjih dveh letil
Pred kratkim pa je neki voznik celo izruval zabetoniraf
steber za vrata ter jih popolnoma uničil. Sadjarstvu i
povzročil veliko škodo. Krivce bi bilo tr.eba čim prej naf
ter jih primerno kaiznovati.
Ing. VID KORBEJ
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 29
VESNA CEUE
CELJSKE
KONFEKCIJSKE
POSEBNOSTI
Ko ljudje hitijo po
vsakdanjih opravkih v
Celju, se mnogokrat usta-
vijo tudi pred izložbo tr-
govine Vesna v Stanetovi
uUci nasproti prodajalne
Polonca. Po zunanjem vi-
dezu bi marsikdo sodil,
da je Vesna pač ena
izmed mnogih manjših tr-
govin, ki jih je v Celju na
pretek, toda vedno več je
takšnih, ki vedo, da je Ve-
sna pravzaprav modna hi-
ša. Mnoge je v modno hi-
šo privabila lepo in oku-
sno urejena izložba, še
več pa je tistih, ki sem ra-
di zahajajo po nakupe za-
radi izredno bogate izbire
tako moške kot ženske
konfekcije.
Vesna Celje slovi še zla-
sti zaradi tega, ker se po-
naša z vrsto ženskih, pa
tudi moških konfekcij-
skih izdelkov, ki jih drug-
je v Celju ni moč kupiti.
To hkrati pomeni, da tisti
kupci, ki na drugih ne vi-
dijo radi oblačil kot jih
imajo sami, v Vesni ne
bodo razočarani. V bistvu
gre za unikate. Mnogo je
takšnih, ki temu pripisu-
jejo veliko vrednost. Ta
vrednost se po navadi
izraža predvsem v cenah,
vendar v Vesninem pri-
meru to ne drži. Cene so
na takšnem nivoju kot
vsepovsod drugod. Nič
višje niso. Pa ne le to! Na
priložnostnih razproda-
jah, lahko kupite prvo-
vrstne izdelke. Predvsem
takšne, ki jih Vesna na-
meni za izvoz, nekaj pa
jih proda tudi v prodajal-
nah doma, gre tudi za en-
kratne modele, ki so bili
pripravljeni za modne re-
vije, predvsem pa skoraj
vedno za ekskluzivne mo-
dele, ki jih je zelo malo.
Mnogo je kupcev, ki so
se o prednostih te trgov-
ske hiše že prepričah. To
dokazuje tudi prodaja, ki
je precej večja kot so na-
črtovali, potem ko so
pred meseci odprli pre-
novljeno prodajalno. Ve-
MARTA KLINC, vodja
modne hiše Vesna: »Vse
več ljudi hodi nakupo-
vat v našo modno hišo,
mi pa se trudimo, da bi
vse najlepše postregli.*
sna ponuja svoje izdelke
v dveh nadstropjih. Tež-
ko bi bilo zapisati, kaj je v
prvem, oziroma kaj v dru-
gem nadstropju. Vodja
Modne hiše Marta Kline
nam je povedala, da pri
njih razstavljeni izdelki
namenjeni za prodajo ni-
majo standardnih mest.
Skoraj vsak teden menja-
jo mesta, kjer prodajajo
določene vrste konfekci-
je. Ce ste še pred tednom
dni lahko kupili ženska
krila takoj ob vstopu v
modno hišo, potem so ta
teden morda razstavljena
že v prvem nadstropju.
Odgovor, zakaj tako, je
enostaven. Na ta način, ki
je v bolj razvitih državah
že vsakdanjost, želijo do-
seči to, da si kupci lahko
ogledajo vrsto drugih iz-
delkov, ki bi jim morda
drugače ne namenjali
kakšne posebne pozorno-
sti.
Vsak poskus našteva-
nja, kaj vse lahko kupite
v Vesni, bi bil odveč, ker
bi bilo težko našteti vse.
Prav gotovo pa bo držalo
tole: V Vesni je dovolj iz-
delkov ženske in moške
konfekcije za vse okuse
in vse starosti.
Posebno pohvalo pa za-
služijo tudi vse prodajal-
ke. Niso prodajalke v kla-
sičnem pomenu besede,
so svetovalke. Prijazne in
ustrežljive! V takšnih
prodajalnah pa se vsakdo
prijetno in domače po-
čuti.
NA SVIDENJE V VE-
SNI!
20. stran ^ NOVI TEDNIK
Št. 22 - 5. junij 1980
št. 22 - 5. Junij 1980
NOVi TEDNIK - stran 31
/z GRŠKE POPOTNE MALHE
VSAK KOS ZEMLJE
JE OBDELAN
Za domala vsakega turi-
stičnega popotnika so najpo-
membnejši ob prihodu v
drugo, tujo deželo, prvi vtisi.
Prav ti v mnogočem krojijo
občutke popotniku ves čas
bivanja v njej. Moji vtisi so
bili kaj zmedeni, ko smo se
po dvo in pol dnevni vožnji z
ladjo izkrcali v pristanišču
Igumenici. Dolga kolona vo-
zil pred mejnim prehodom
se kar ni hotela skrajšati. Pa
ne da bi obmejni organi kaj
posebej pregledovali očitno
dopustniško nastrojene turi-
ste. Le papirno vojno se gre-
do očitno preveč radi. Vizu-.
mi v potnih listinah niso za-
dostovali. Treba je bilo izpol-
niti še kopico različnih pa-
pirjev in kar nejevoljen sem
postajal med čakanjem v ra-
zbeljenem avtomobilu.
Drug močan vtis je naredi-
lo očitno zelo balkansko
okolje, kot ga poprej nisem
pričakoval. Zapuščene zuna-
njosti hiš in trgovin ob poti,
očiten nered in zelo veliko
časa, kot so si ga za svoje
opravke jemali domačini.
Bržkone najbolj močan
vtis prvih ur pa je name na-
redilo okolje. Pred potova-
njem o njem nisem imel po-
sebnih predstav. A še tiste,
ki so bile, so se močno kosa-
le z resničnostjo. Pokrajina
,je med vožnjo še najbolj spo-
minjala na našo gorato Bo-
sno. Poprej sem o Grčiji
predvsem razmišljal kot o
obmorski deželi. Niti približ-
no pa si nisem predstavljal
vse divjine njihove gorate
pokrajine. Kako opisati to
pokrajino? Težko najdem
besede o skriljavih planinah,
PIŠE:	^
BRANKO
STAMEJČIČ
po katerih se kakor vzorec
na gadovi koži cikcakasto
vzpenjajo sodobne ceste. Te
so prepregle celotno pokraji-
no. Ko postanejo preozke,
jih širijo, še zlasti značilno pa
je, da širijo ovinke in to na
zelo preprost način. Ob ob-
stoječem naredijo še njegov
podaljšek. Pobočja so pora-
ščena z grmičevjem, tla z
ostro travo in osatom iz kate-
rega bodejo čudni beli cveto-
vi. Med divjimi planinami se
le tu in tam vije kakšen po-
tok in skrivnostno zavite do-
line spominjajo na oaze v pu-
ščavi. Vsak košček zemlje, ki
so ga vsaj v tem zahodnem
delu Grčije morali dobese-
dno krasti trdi naravi, je ob-
delan. Industrije skorajda ni.
Le tu in tam kakšen pesko-
lom ali manjši obrat za pre-
delavo sadja ali zelenjave. Za
Arto, ko se cesta počasi zač-
ne vnovič bližati morju, se
pokrajina počasi odpre. V
daljavi se že vidi zaliv morja.
Pokrajina postaja prijaznej-
ša. Ob cesti se kar nenadoma
pojavijo neskončni nasadi
oleandrovca in beli ter rdeči
cvetovi postanejo prijazni
sopotniki.
Se nekaj čudno deluje na
nas. Grška arhitektura je po-
vsem nenavadna, izvirna. Hi-
še gradijo v eno nadstropje.
Večjih blokov ali stolpnic tu-
di v mestih domala ni. Hiše
ob cestah in po vaseh pa so
še najbolj podobne velikim
škatlam na nogah. Kajti Grki
gradijo tako, da postavijo
najprej celotno ogrodje stav-
be iz velikih betonskih ste-
brov. Potem dogradijo gor-
nji del stavbe, pritličje pa
največkrat ostaja še dolgo
prazno, niti pozidano ne. Ta-
ko nastanejo že kar smešne
stavbe na dolgih betonskih
nogah. Ob njih ni vrtov. Le
bujno grmovje in visoka, ne-
pokošena trava. Kultura do-
mačega okolja je še v povo-
jih.
Po cestah mrgoli vozil.
Srečevali smo predvsem ka-
mionete japonske proizvod-
nje. Avtomobilov brez v pri-
kolice spremenjenih zadnjih
delov domala ni. Prebivalci
so kmetje. Svoje izdelke mo-
rajo prevažati do mestnih
središč ali tovarn za predela-
vo. Toyote, Mazde, Honde so
v Grčiji nacionalna vozila.
Tudi naših stoenk je precej.
V ŽIVO S
TOMAŽEM
DOMICLJEM
Redkokateri pevec sloven-
ske zabavne glasbe je tako
izstopal iz povprečnosti kot
Tomaž Domicelj. Čeprav bi
njegovo glasbo težko točno
opredehli, saj je napisal veh-
ko različnih skladb, pa si je
ta znani kantavtor pridobil
veliko število poslušalcev, ki
ga bodo lahko videli in po-
slušali danes zvečer v dvora-
ni kina Metropol.
Tomaž Domicelj je pred
nedavnim za Radio Celje iz-
javil, da rad gostuje v Celju,
ker je občinstvo kritično in
lahko na ta način v stiku s
poslušalci oceni kakovost
svojih novejših skladb, ki jih
lahko še izpopolni.
RIBIŠKI CAR
V nedeljo, 8. junija bo za
celjske ribiče praznik. Kakor
že več let, tako tudi letos pri-
reja RD Celje tekmovanje za
RIBIŠKEGA CARJA. Ribiči
se bodo pomerili v lovu na
najtežjo ribo. Zmagovalec bo
postal Ribiški car 1980 in bo
poleg krone moral sprejeti
tudi določene obveznosti za
svoje ravnanje v času častne-
ga naslova.
Zbor ribičev bo pri ribiški
koči na Šmartinskem jezeru
ob 6. uri, s tekmovanjem pa
bodo pričeh ob 7. uri.
F. B.
V strma pobočja neprijaznih hribov so kot s fračo nastreljane idilične hišice grškb
vasic. Na sliki: vas Arahova pod Mont Parnasom.

Gan Bolin, podpredsednik kitajske organizacije slepih in gluhih CABD iz province Jilir
in Shen Kuangwu, referent za stike s tujino, sta 27. maja obiskala Zvezo slepih v Celju.
Ker so na Kitajskem pri organizirani skrbi za slepe in gluhe šele na začetku, je gosU
najbolj zanimalo, kako skrb zanje uresničujemo pri nas. Predstavniki Zveze slepih so jinii
pojasnih dejavnosti Zveze in poudarih, da delo slepih ni ločeno od videčih. Slepi delujej(
na vseh področjih družbenega življenja, v okolju, kjer živijo in delajo. O tem sta se lal^
gosta prepričala na obisku v Kovinotehni, kjer so obiskah delovno mesto slepega pravnik
in-telefonistov.
Člana kitajske delegacije sta na svoji prvi poti v tujino pot po Jugoslaviji nadaljevala proi
Mariboru.
MB?
KOFETARSKA
Kava je, in je spet ni -
to so skrbi današnjih dni,
ko prazne v Merxu so polici
ko v ponvici sosede Mice,
se ječmen v projo rumeni,
ko birokrat za mizo spi,
brez žlahtne, črne tekočine,
ko klepet prehitro mine,
ko misel ne rodi besed
pri obiranju sosed.
Kave ni - je bo na tone,
ko cenam se sprostijo spoff
NOVI TEDNIK - GlasUo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika ini
Fladia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,;
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.'
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.i
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.