Slovenski dom
Preb - cena - prezzo L 0 JO
Leto VIII.
SchrifUeMar, urednik, redaltore* Mirko Javornik. — Harautgobar, 17da-laiolj. editore: Ing Sod|* — fin l|ud«ke tiszatna, ta lludsko tnkarno, oor la Slamporla pooolate: Jo S« Kramarič — ituoiiano, Kopitarjava *.
— Jel. 4001-4005. — AbonnemeM. naroCmna. abboaarronto: L 11.
Ljubljana, torek, dne 5. oktobra 1943 • št. 223
Erfolgreiche dentsche Angriffe am miftleren Dnjeper
AHierte Vorstosse bel Neapel und Foggia abgewfeoen Sauherung des Gebletes ostlieh ven Gbrz und Triest
Zahvalni dan nemškega ljudstva za žetev
Aua dem FUhrerhauptquaitlar, 4. Oktober. Da« Oberkommando der VVehrmacht glbt be-kannt:
Mahrera 8rtllehe Vorstbsse dar Sourjets ge-gan dan varengertan KubanbrUtkankopf wurden blutlg ebgewla«an.
Am mittlaran Dnjeper braehten elgene Angrllta gagan dla Ubar dan Fluss gaiatiten felndlithon Kampfgruppcn treti heftlgen Wider-itandos gute Erlolge.
Im Geblete der PrlpJelmUndung «o-wla Im Raume we«tllch S mole n« k grllten dle Sow]et« auch geitarn mit itarkan KrSflen ver-geblich an.
In dan Ubrlgan Abichnltten dar Oitlrent fanden nur brtlicho, wenn auch «tellenwal«a labhalte Kkmpfe »tatt.
An der sUdltallenlschen Front wur-dan Im Raume nSrdlleh Neapel und nord-vrettllch Foggia einlga von Pamern unter-•ttltite Vorst&sse brltisch-nordamerikanischer Kampfgruppen ebgewla«en und dabel mehrero Panier vernlchtet.
Aul der In.el K o ril k a grlff der Felnd mehrfach dla Stallungen umarer Nachhuten um Ba.tla an, wurda Jadoch nach kurian Kkmpfen lurUckgeschlagen.
Deutsche Truppen telilen In litri e n da« Unternehmen lur Vernlchtung kommunlitlicher Banden erlolgrelch lort. Nach SEuberung de« Gebletes (Sttllch von Gbri wurdo nunmehr da« Oeblet bstllch und sildBstllch Trle«! frelgekUmptt und dabei mehrere Banden-gruppen rum Kampfe gettellt und vernlchtet.
Felndliche Fliegerverbhnde bombardlerten am geitrlgen Tage Orle Im beietien West-g o bi e te. E« vrurden Personenvcrlusto und erhebllche Zeratbrungen, Vor allem In Wohn-gebleten ainlger hollhndlicher sthdte, vorursacht.
In der vergangenen Nachl grllten felndliche Bomber Kassel an. Dle Schhden, haupt-•hchllch In der Altstadt, slnd erhebllch. Dle Bevfilkerung hatte Verluste. lultverteldlgungs-krilite vernlchtetan bel dlesen Angrllfen 44 felndliche Flugseuge. Zwe! weltere, devon eln vlermotoriges Flugboot, wurden im Seegebiat vrestlich England abgeschoisen.
Die luftvraffe bombardlerte In der Nachl sum Montag Flugplhtse und andare mlllUrische Anlagen in Groasbritanlen,
Deutsche Fernkampfbattorlen beschossen in der vergangenen Nacht die britische KUste und erilelten Treffer In Ramsgate, Deal, Dover und Folkestone.	,
Uspešni nemški napadi ob srednjem Dnjeprn
Zavezniški sunki pri Napoliju in Foggiji zavrnjeni čiščenje ozemlja vzhodno od Gorice in Trsta
FUhrerJev glavni »tan, 4. oktobra: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ve« sovjetskih krajevnih sunkov na zo. ženo kubanjsko predmostje Je bilo krvavo odbitih.
Na srednjem Dnjeprn so rodili lastni napadi na sovražne bojne skupine, ki so prišle preko Dnjepra, navzlic močnemu odporu dobre uspehe.
Na	področju Izliva	P r	1 p j	e t a ter zahodno	od Smolenska	so	Sovjeti tudi
včeraj zaman napadali s močnimi silami.
Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili včeraj le krajevni čeprav mestoma živahni boji.
Na južnoltalljanskem bojišču j» bilo severno od N a p o 11 j a ln severno-zabodno od Foggle nekaj z oklepniki pod. Prtth sunkov angleških	ln	severnoameriških
bojnih	skupin odbitih	In	pri	tem je bilo
vei^ oklepnikov unlčenlb.
Na otoku Korziki Je sovražnik vče. raj večkrat napadel postojanke naših zaščitni o pri B a s 11 j 1, pa je bil po kratkem boju odbit.
Nemške čete so v Istri uspešno nadaljevale nastope za uničenje komunističnih tolp. Po čiščenju področja vzhodno od Gorice so bila sedaj očiščena področja vzhodno In jugovzhodno od Tr. sta in pri tem je bilo prisiljenih v boj ter uničenih več tolp.
Oddelki sovražnih letal so včeraj bombardirali kraje v zase dnem zahod, nem ozemlju. Povzročene so bile človeške žrtve ln znatna razdejanja predvsem v stanovanjskih predelih nekaterih nizozemskih mest.
V pretekli noči so napadli sovražni bombniki Kassel. Skoda je zlasti T starem mestu znatna. Prebivalstvo je luiolo Izgube. Protiletalska obramba je sestrelila pri teh napadih 44 sovražnih letal. Dve drugi. Izmed teh en štlrlmotornl hidro, plan. sta bili sestreljeni nad morjem zahodno od Anglije.
Nemško letalstvo je bombardiralo v noči na ponedeljek letališča ln druge vojaške naprave v Veliki Britaniji.
Nemške daljnostrelne baterije so obstreljevale v pretekli noči britansko obalo ln so dosegle zadetke v Bamsgateu, Dealu, Dovru ln Folkestoncu.
Berlin. 6, okt. DNB. Na Kubanskem mostišču potekajo v redu premiki na vnaprej določene postojanke. Sovjeti niso nikjer mogli motiti teh premikov. Kjer koli so se spuBtlll v napad, so bili krvavo od. biti. Na osrednjem bojišču so So. vjetl zaman poskusili s prodornimi poskusi. Zlasti so hlll njihovi napadi silni pri Smole n s k u. Vsi napadi so bili odločno od. biti. Nemško topništvo Jo razgnalo zbirališča sovjetskih čet, ki so se pripravljale za uaskok.
RIUSCITI ATTACCHI TEDESCHI SUL IIIPRO CENTRALE
Dal Quartler generale del Ftihrer, 4-ottobre. II Comando supremo tedesco co-munlca:
Pareechl attacehl loeal( sovletlcl contro la rlstretta testa dl ponte del Cuban veni-vano sangulnosamente resplntl.
I nostrl attacehl sul NIpro centrale contro 1 repartl nemlct, resplntl oltre II dume, rlportavano buoul rlsultatl malgrado la to« nace reslstenza.
Nel settora della (oce del Prlpjet comc pure nel terrltorlo a ovest dl Sinolcnsk 1 sovletlcl attaecavano anche lerl iuutilmen-te con forze lngentl.
Negll altrl settorl del fronte orleritale da segnalare soltanto combattlmenti locall seppur vivad ln ccrtl punti.
Sul fronte sud-ltallano, nella zona a nord dl Napoll e a nurd-ovest dl Foggia, venlvano resplntl pareechl gruppl da cnm-hatttmento nemlcl, sostenutl da carrl ar-matl anglo-amerlcanl e venlvano annlen. tatl pareechl carrri armatl.
Suirisola dl Corslca tl nemico attacea-va rlpetutamente le poslzlonl delle nostre retroguardle lntorno a Bastla ma dopo bre-vl combattimentl veniva rosplnto.
In Istrla le truppe tedesche coutlnua-vano con successo le azlonl intraprese per aunlentare bande comunlstc. Dopo U ra-8trclIamento ad est dl Gorlzla, č stato ora rastrcllato anche 11 terrltorlo ad est o a sud-est dj Trlesle ove furono costrette al coinbattlmento e dlstrutto parcechte truppe dl banditi.
Bcpartt aerel nemlcl bombardarono lerl locallth ucl terrltorlo ocoupato in ocoldeu. te, causando pordite tra la popolazione e distruzlonl conslderevoli spcclalmcnte nel rlonl abltatl dl aleune cltti olnndesl.
La notte scorsa bombardlerl nemlcl attaecavano Kassel, causando dannl consl-derevoll speclalmcnte nella clttš vecchla e pcrdlte tra la popolazione. Duranto queetl attacehl la dllesa antlaorea abbatteva 44 aerel nemlcl. Due altrl, tra 1 ouali uh Idro-plano quadrlmotorc, venlvano abbattutl nelle acque ad ovest deiringhllterra.
La notte su luncdl la Lultwaffe bom-bardava aerodromi e altrl lmplantl mllltart nella Granbretagna.
Batterle tedesche dl lunga portata bom-bardavano la notte scorsa la oosta britannl-ca colpendo obiettlvl a Ramsgate, Deal, Dover a Folkestone,
Japonski vladar odlikoval maršala Goringa
Btrlin, 5. oktobra, DNB. Preteklo sredo je maršal Gdring v svojem glavnem stanu sprejel novega načelnika japonskega odbora trojne zveze podadmlrala Abeja. Japonskega gosta sta spremljala japonski vojaški In letalski odposlanec major Komatsu tor mornariški odposlanec admiral Jokoj. Major Komatsu je po naročilu japonskega poslanika v Berlinu polkovnika Ošime Izročil maršalu Goringu odlikovanje velikega križca pavollnskcga reda, ki mu ga je podelil japonski vladar.
Zavezniški podli načrti z evropskimi narodi
Stockholm, 5. oktobra. DNB. Švedski trgovski listi prinašajo novico, da so ameriške in angleške banke stopile v stike z begunskimi vladami ter se ponudile za odkup Industrij ln posestev po raznih evropskih deželah. Ameriški denarnlki se prav posebno zanimajo za češka industrijska pod. jetja. Taul Einzig je v listu »Financial News< napisal članek, v katerem pravi, da •o begunsko vlade v velikih stiskah za de-vize. Zanimivo pri tem je samo to, kako 6e
že pogajajo in trgajo za medvedjo kožo, še preden so medveda ubili. Na drugi strani pa evropska ljudstva lahko že zdaj sprevidijo. kaj bi jih čakalo, čo bi jim vladal kak :,Amgot«. Vsa industrija in dolavstvo bi bila izročena na milost in nemilost krutim Izkoriščevalcem. pri tem pa so sovražniki še tako neprevidni, da že zdaj blebetajo o svojih podlih namerah. A s lakirni načrti bodo morali še dolgo čakati, zakaj nemška oborožena sila čuva Evropo ne samo pred boljševiškimi zverinami, marveč tudi pred judovskimi bogataškimi Jastrebi,
GcSgarija ob strani Nemčije
Stockholm, 6. okt. DNB. Bolgarski vladni list »Dnes« pravi k izjavi bolgarskega zunanjega ministra, da je minister Kirov izrazil hvaležnost vsega bolgarskega ljudstva svojemu velikemu zavezniku, velikemu nemškemu rajhu. Bolgarsko ljudstvo jo pripravljeno v bodoče odstraniti vse ovire in še naprej BtopatI po poti, ki Jo je bil začrtal pokojni kralj Boris. V nagovorih zunanjih ministrov Ribbentropa, Mussolinija ln Sigemlcuja se zrcali neomajna volja os. nih sil do zmage. Države trojnega sporazuma so v svoji morali neomnjanc in njihovo orožje je zmagovito. Bore se za nov in pravičen svetovni red, katerega načela bodo nesporno privedla do končne zmage.
Nemški drž. kmetijski vodja dr. Backe je na nedeljskem žetvenem zahvalnem praz. niku imel govor, v katerem jo poudarjal pomen toga dnova, ki naj bo dan dviga za vse Nemce, posobno pa za tiste milijone, ki s svojim požrtvovalnim delom zagotavljajo prehrano nemškemu ljudstvu ln vojski. Ta dan in njegov pomen sta dokaz odločilnega dejanja, katero je storil narodni socializem s tem, ko Je vse nemške ljudi združil v nepremagljivo skupnost ter vse nemške sile zvezal v moč, ki sama lahko zagotovi bo. dočnost.
j Nemški narod lahko z veseljem in s ponosom gleda na preteklo leto in na nje. gove sadove. Vse nemško ljudstvo priznava delo nemških kmetov, moških ln žensk, ln ga poplačuje z zaupanjem delavcev v tovarnah in vojakov na bojišču, katerim prav kmet z zagotovitvijo prehrane omogoča vztrajati pri delu ln v boju.
I Dr. Bache se je zahvalil kmetom ln svojim sodelavcem, posebno pa še tistim kmetom in kmetijskim voditeljem, ki so tako uspešno organizirali kmetijstvo v zasedonih ozemljih in s tem uspešno pomagali nemškemu vojnemu vodstvu. Nemci zlasti kot
I kmetje lahko gledajo z zaupanjem v bodočnost, ker so pripravljeni « slehernim utripom srca do konca Iti za vodjem ter delati in so neizprosno boriti tam, kamor so po-
I' stavljeni. Samo kdor se za nsjvečjl cilj bori z vsemi silami, bn zmagovalec. Nemci to hočejo in tudi bodot
Nemški propagandni minister dr. Goebbels je na zahvalnem Setvenem prazniku imel govor, iz katerega povzemamo naslednja vodilne misli:
»če bi ne bilo vojne, bi dano« to uro na Buckebergu sto tisoči nemških kmetov in kmetic pričakovali vodjo, da bi se mu poklonili ob žotvenem zahvalnem dnevu. Vojna do nadaljnjega prepoveduje ta lepi, pisani nemški praznik. Vendar smo se »ešll lukaj v berlinski športni palači, da bi narodu dali račun o trdem in težavnem letnem delu neštetih nemških kmetov In kmetic, ki nosijo v vojni odgovornost za vsakdanji kruh našega delovnega in vojskujočega se ljudstva.
Izkazali so se vredno te odgovornosti In niso razočarali zaupanja, ki ga imata vanje vodja in nemško ljudstvo. Spet so v neutrudljivi pridnosti v dolgih hudih mesecih od domače zemlje i božjo pomočjo Izvojevall žetev, ki nem tudi za prihajajoče vojno leto popolnoma zagotavlja prehrano In s tem izjalovlja eno najbolj bistvenih upov naših sovražnikov, namreč up na Izstradanje nemškega ljudstva.
Ali se ne sliši danes kekor čudež, da eb začetku petega vojnega' tele lahko ivilamo obrok kruha na/mesec za 400 gramov, lo je na T400 gramov In s tem celo za 100 gramov več Isakor ob začetku vojneT Nemškemu ljudstvu tudi v petam vojnem letu ni treba stradati.
Plug in meč sta poroka za zmago. Kruh In orožje sta neogibna pogoja za uspešno vojno vodstvo. Kakor skrbi kmet za kruh, skrbi delavec za orožje. Nešteti milijoni mož in žena so preteklo leto brez oddiha v dnevnem In nočnem delu kovali orožje, ki ga potrebuje fronta, da se lahko v tem velikanskem svetovnem boju zmagovito uveljavlja.
Našemu tovarišu, državnemu ministru Spee-ru je uspelo, da je nemški Izdelavi orožja z velikopoteznim racionaliziranjem in poenostavljenjem dat novega bistvenega zagona in pobude. Za vse to bi se danes rad zahvalil v Imenu vodje, v imenu vsega nemškega ljudstva. Ta zahvala velja vsem ustvarjajočim možem In ženam našega ljudstva, ki s svojim pogumom, s svojim visokim bojnim duhom in požrtvovalnostjo vsak dan znova dokazujejo, da so pripravljeni in odločeni Iti za vodjem čez drn in strn in z njim vred doseči cilj ponosne zmage.
Ta vojna nas postavlja sicer pred velike nevarnosti, daje pa nam tudi edinstveno zgodovinsko priliko. Ml se kot narod teh nevarnosti ne bomo bali, da bomo lahko zapazili to priliko. V tem sklepu sta si nemško ljudstvo na bojišču In v domovini edina.
če so se v Londonu In Washingtonu vdajali varljivemu upanju, da bodo po 25. juliju tudi v Nemčiji Izvedli kak badogllevskl poskus po Italijanskem zgledu, da bi nemško ljudstvo prisilili na kolena ln mu najbrž naložili še trše mirovne pogoje, temelji to otročje upanje na docela napačnem ocenjevanju naše notranje moči ter volje in odločenosti nemškega ljudstva za vojno.
Kajti prvič stoji na čelu Nemčije vodja In ne kak izdajalski kralj. Kralja poznamo pr) nas samo še v pravljicah in operetah. Drugič ga ni v nemški vojski vojaka, naj bo na visokem ali nizkem mestu, da bi bojazljivo vdajo postavljal nad čast, tretjič ps je nemško ljudstvo prezrelo in pradoraslo, da bi še enkrat po grenkem nauku iz novembra 1918 šlo na limanice svetohlinskim lažem svojih sovražnikov. Naša fronta jo lahko pomirjena. Bori se za domovino, ki njene žrtve razume.
Tako širnemu boju, kakor je sedanji, ko gre za življenje narodov, je lastno, da čim tetalnejšl so cilji vojne, za katere gre, tem lotalnejši morajo biti tudi napori narodov, ki so vojne udeležujejo. Ljudstvo, ki so za totalne vojne cilje ne zavzame z najobsežnejšimi napori, je v nevarnosti, da vojno izgubi. Narod pa, ki za to napne prav do kraja vso ljudsko silo in je poleg toga odločen, da se nikdar In za nobeno ceno ne bo odrekel svoji časti ali svoji prostosti, ali odložil orožja, ta narod pa bo vojno dobil s skoraj vnaprej preračunano gotovostjo.
Gre samo zb to, kdo bo ob koncu vojaškega obračunavanja trdno stal na lastnih nogah in kdo sa pod nasprotnikovimi udarci zgrudil. Nekoč bo nasprotnik vendarle padal.
Na kratko bi se pobavll z nekaterimi važnimi vprašanji sedanjega vojnega položaja. Začel bom z vojno v zraku. Co se je v preteklih tednih večkrat zdelo, da Je nasprotnikovo letalsko nasilje malce odnehalo, moramo vendar tudi za v bodoče računati s hudimi udarci. Marsikateri Izostali napad Ja treba zatrdno pripisovati vremenu, ki za zdaj v tem letnem času ne dovoljuje poletov prav velikim skupinam. Po drugi strani pa drži, da se je
naša vojaška obramba v zadnjem času tako znatno ojačila In Izboljšata, da prizadeva nasprotniku izredno škodo, kakor mora to tudi sam v razburjenih časopisnih prerekanjih priznati. Njegove Izgube so se vedno bolj In bolj večale. V bodoče bodo narasle še bolj. Nasprotniku bomo v bodoče zadajali vedno večje ogromne izgube v ljudeh In blagu. Nekoč bo potem prišel trenutek, ko uspeh ne bo več odgovarjal uporabljenim sredstvom. Tako Imenovane »letečo trdnjave« bodo postale »leteče krste«.
Kar se tiče vprašanja o povračilu, ki ga s tako vročo strastjo obravnava vse nemško ljudstvo, lahko Iz razumljivih razlogov povem samo, da se Angleži izredno usodno motijo, če mislijo, da gre samo za prazno ali propagandno besedo, za katero ni nobene resnice. Anglija bo nekega dne to resnico spoznala, angleško ljudstvo se bo potem lahko zahvalilo svoji vladi.
Tudi kar se tiče pedmornlške vojne, Angleži In Amorikand zelo prehitevajo dejstva, če menijo, da je nevarnost premagana. Nekega ne preveč daljnega dne bo spet stala pred njimi v svoji nekdanji veličini.
To velja tudi za nat boj na vzhodu. Nemška vojska Ima zadosti obrambne moči. da bo bojeviti boljševizem držala v sponah daleč od naših meja. če smo zadnje tedne na vzhodnem bojišču izvajali odmikovalne premike. Izvirajo tl Iz prav tako drznega kakor stvarno utemeljenega premisleka. Kaj njihova Izvedba pomeni za naše vojne vodstvo, bo nasprotnik že še izkusil.
Nemško ljudstvo razvoj, ki sem ga vprav naslikal, lahko mirno in spokojno gleda. Vodja je bil doslej mojster tega razvoja In bo tudi v bodoče. Nikjer ni bila pri tem fronta raztrgana. Ml se čutimo dovolj močne, da se na vzhodu uveljavimo.
Rimska Izdaja in trinajst točk sramotne vdaje dokazuje na vsa usta, da se iz te vojne nihče ne more slepartko Izmazati. Izdaja je zavzela tak obseg, da se je v vseh okoliščinah zdelo pametno, obdržati orožje v roki In braniti življenje z vsemi sredstvi. Kdor orožje od-
loži, je Izgubil In bo neusmiljeno Izločen.
Ne gre pri tem za obliko vlade ali za nazora, temveč za narode in njihovo življenje, njihovo bodočnost, njihovo pravico do obstanka tn možnost zanj. Italijanski vzgled je bil zdravilen nauk tudi temu ali onemu omahljivcu med nami. Mi ne moremo Izbirati med vojne in med mirom, temveč med zmago In med uničenjem.
Ni mi treba še enkrat podobno orlsavati dejanj Italijanske drame. Iz pohoda Angležev in Amerikancev v Miinchen In Berlin ni n.~ Se zmeraj stoje na jugu Italijanske celine in tožijo nad divjim basom naše obrambe. Lahko si ponosno zapišejo v dobro kralja brez države ter njihovega nečastnega maršala kot vojaški prirastek. Nikjer pa niso mogli odrezati naših divizij.
Prav zdaj gre torej za to, da ostanemo trdni, odločni In stanovitni, dokler ne bo zmaga naša. Mi narodni socialisti smo bili od začetka svojega političnega dela vzgojeni v tem duhu. Vodja nam je za to najzgovornejši in najprepričljivejši zgled.
čim več danes tvegamo, tem večja bo ta zmaga, čas Je postal tako trd in hud, da smo ml kot narod podrli mostove za sabo. Nazaj ni več poti, samo še naprej. Iz tega prepričanja nezadržno raste prihajajoča velika zmaga. Mi narodni socialisti nismo nikoli niti ze minuto dvomili o tem. Kakor nekdaj smo tudi danes trdno prepričani, da bomo zmagali, ker je tako zapisano v zgodovinski doslednosti, ker tako hoče višja usodnost In ker bi brez naše zmage zgodovina Izgubila svoj smisel. Zgodovina pa brez smisla ni. lahko, da bomo do tedaj morali pretrpeti še težke In trde preskušnje. čim bol| se bo bližala odločitev, tem bolj diamatična In nevarna bo ta vojna. Toda nekega dne bo našla konec v poslednji veliki preskušnjl živcev In sil. Potem se bo nenadno pretrgalo zagrinjalo pred uganko našega časa in pred nami se bo prikazala podoba novega sveta. To bo svet vzvišenega In lepega miru, v katerega hočemo potem s pogumnim korakom stopiti iz krvavega sveta vojne.
Boji s komunisti in Badoglijevci okoli Gorice
Vojni poročevulec Lutz Koch opisuje boje pri Gorici. Med drugim piše tole:
Mesto Gorica je zopet stopilo pred nekaj dnevi na pozornico vojnlb dogodkov. Po zločinskem udarcu na Mussolinija je bila prva skrb nemškega vodstva, da si zagotovi vse strateško važne utrdbe in pokrajine, ki bi v primeru izdajalskega prevrata mogle postati lahek plen ln vdorna vrata anglo-amorikanskega nasprotnika. V okviru tega strateškega zasedanja so vkorakale nemške čete tudi v prostor okoli Gorice, kjer so zavzeli najprej položaje poleg Italijanov. Ko je prišlo 8. septembra do Baiio-
»Zgodovinski« odloki ' Osvobodilne fronte
V Ljubljani 5. oktobra 1943.
Komunistična Osvobodilna fronta Je pred nekaj dnevi, preden je prišlo razsulo njene vojske na Primorskem, Izdala dva zanimiva odloka. Prvi postavlja upravno komisijo za »osvobojeno« slovensko ozemlje. Komisija je prehodnega značaja in Jo bodo po ureditvi razmer nadomestili »demokratično postavljeni« upravni organi. Komisija Ima odsek za splošno upravo, za finance, za industrijo, za gospodarstvo in prehrano, za narodno vzgojo In prosveto, za promet, za zaščito civilnega prebivalstva v vojnih razmerah in za narodno zdravstvo. Sestava komisije In sploh poglavitna zanimivost teh »zgodovinskih« odlokov Osvobodilne fronte je v tem, da v njih srečamo Imena raznih tako imenovanih veljakov In Javnih delavcev, ki bi bili še pred mesecem dni vsakogar razglasili za izdajalskega denunclanta. kdor koli bi Jih bil osumil fudl samo simpatij z OF ali komunisti. Priznali bi bili kvečjemu, da pripadajo skupini OR.
Izvršni odbor OF, ki mu predseduje Josip Vidmar, tajnik mu jo pa Boris Kidrič, je v to komisijo Imenoval naslednje tovariše:
Za splošno upravo in finance ter za sekretarja komisije Bogdana Osolnika; za finance Viktorja Repiča; za industrijo {- uničevanje gospodarsko pomembnih objektov) inž. Lojzeta Dularja, za gospodarstvo in prehrano inž. Jožeta Levstike, za narodno vzgojo in prosveto suplenta Joška Zemljaka, za promet (= uničevanje železnic) inž. Lojzeta Rojce, za zaščito civilnega prebivalstva vseučlllikega asistenta Inž. Filipa Kumbatovlča, z literarnim Imenom Petra Kalena, za narodno zdravstvo pa specialista za spolne bolezni dr. Vlada Milavca.
Plenum, to je nekaka potujoča zbornica OF, pa je v Imenu narodno osvobodilnega vodstva izdal razglas, ki pravi:
Italijanom na priključenem ozemlju se prizna avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali zastopniki slovanskega in Italijanskega ljudstva, brž ko bodo to dovoljevale razmere.
Glede avtonomije slovenskega ljudstva ni izšel noben odlok OF.
Odlok o avtonomiji za Italijane so poleg izvršnega odbora OF podpisali še naslednji tovariši: dr. Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Jeras, Edo Kardelj, Edvard Kocbek, Inž. Oušan Samec, bivši minister In ban. Svetek, Franc Leskošek, Jože Lubej, sodnik dr. Jože Rus, dr. Zoran Polič, sin bivšega ravnatelja ljubljanske opero In predsednik komunističnega sodišča za talce v Kočevski Reki, ter advokata dr. Makso Žnuderl In dr. Lado Vavpetič.
Prinašamo novico zgolj zaradi njene zgodovinske zanimivosti, saj je do tega znamenitega dogodka, za katerega so odgovorni omenjeni gospodje tovariši, prišlo tiste žalostne dni, ko je izdajalska Badoglleva vojska sejala poslednje najstrašnejše uničenje na slovensko zemljo In na slovensko ljudstvo, ki ju je s komunisti vred trpinčila že dve leti In pol dolgo.
glijeve Izdaje, so nemške čete začele rszo-roževati številu« italijanske divizije pred
Gorico. Pri tej priliki je prišlo do spopada med nemškimi četami in Italijanskimi divizijami, ki so jih vodili Badbgliju zvesti
častniki.
Zlasti je skušal divizijski general Mn-laguti vodno znova ovirati nemško prodiranje s teiu, da je rušil mostove- in dfuge vojaško važno objekte in je ustvatril močno obrambo na lahko branečem ozemlju tik pred Gorico, da bi preprečil nemškim četam zasedbo mesta Samo energičnemu napredovanju proti Gorici poslanih bojnih čet se morntno zahvaliti, d« je končno v trenutka prišlo v nemške roke mest-, o katerem so že sanjale komunistične tolpe, du je že v njihovi posesti. Malaguti se je štirikrat protivil izročili most, ki je pred vrati mesta v Soški dolini. Ko b> moral biti most izročen, je zaukazal ogenj na Nemce, da bi pridobil s tem nekaj ur. ki bi mn bile potrebne, da bi ga spustil v zrak. Z majhnimi močmi je morala nemška vojska obiti glavne točke odpora na Sabotinu, da bi zavzela mesto in od upornikov zasedeno letališče. Ena sama nemška divizija je na tem odseku rszsirožlla 100.000 Italijanov dveh armad, katere so nameravale razorožiti tudi komunistično tolpe. Tako so Nemci prišli v posot številnega orožja.
Od treh strani od tolp obkoljena šibka posadka v Gorloi so je ure dolgo upirala hudemu pritisku. Gorica, ki je v prejšnji svetovni vojni zelo mnogo trpela in je bila tako rekoč spremenjena v prah in pepel. Je tudi to pot trpela zaradi pritiska upornikov. 22. septembra so kolovodje, potem ko so dobili pomoč lz ljubljanske ln reške stra-ni, odredili napad na letališče, katerega posest bi naj odprla vrata sovražniku za napade njhovih letal proti Krasu. Ta napad je bil seveda krvavo odbit. Druga kolona, obstoječa iz 500 upornikov, je prodrla v mesto in odrezala nemško zaledje. Tretji napad, ki se Je Izvršil od severa pod zaščito metalcev granat ln topov, je bil z našim protinapadom odbit. Proti večeru je bila vojna vihra kronana s tem. da je padel tudi južni del mesta v naše roke. Pri tem smo videli, da je Imel nasprotnik številne moči, katere je pošiljal v boj in katere je lahko dovažal nre dolgo.
Ko so pred tremi dnevi edlnice orožja SS in vojsko pod poveljstvom noeilea hrastovega lista generale orožja SS Hausorja na široki fronti izvedle napad proti banditom, je bil prvi napad za nasprotnika presenetljiv. Cestne zapore, razstreljeni bunkerji, razne druge ovire in lepo razvrščena gnezda »o sc kratko upiral, nagleipu napredovanju. Na zeleni jasi nekega gozda se je pričel boj. 2e drugi dan se je posrečilo narediti prostor in tako počasi na težavnem ozemlju prodirati naprej. Nasprotnik se je začel umikati. Povsod so ležala trupla banditov v tipičnih pokrivalih e sovjetsko zvezdo. I,e nekaterim se je posrečilo ponoči v megli izmuzniti se proti severu. Posebno razveseljivo je bilo dejstvo, da so se našli v noposredni bližini Gorice rodoljubni italijanski častniki In moštvo, ki se je stavilo na razpolago nemškemu poveljnika v boju proti tolpam. V bojih prvili troh dni smo našteli več kakor tisoč mrtvih; 1500 civilistov, katerih domovnnje je neznano, je llo v ujetništvo. Tudi ženske banditinje ln italijanski vojaki generala Malagutija, ki so se pridružili banditom, so bili zajeti. Znpienili smo številno rožje. Uničevalni boj proti komunističnim tolpam je rodil prve sadove. Hude izgube tolp proti majhnim nemškim govorijo dovolj jasno o trdem boju, ki je bil bojevan.
»SLOVENSKI DOM«, 'dna 5. oktobra 19f3.
Sfer. 225. ^
Skrbi, težave in čenče naših cest
Ljubljana, 4. oktobra.
Snoči sem skoraj preslikal stolno uro, ko je udarila osem. Sele zadnji njeni opomini so me opozorili, da moram hiteti, do hočem priti pravočasno in brez sitnosti domov.
Ulične lučice so nocoj že zgodaj trepetale v megleni kopreni, ki jih je slavnostno ovijala, kakor da jih hoče to noč varovati s avojim belim plaSčem.
Vežna vrata so bila že zaprta. Hišni gospodarji, pa tudi drugi danes vse bolj resno izpolnjujejo oblastne zapovedi, tako resno, kakor je oblast sama resna. In v tej resnosti in neresnosti ljudi sem nocoj pre. mišljeval, ko sem sedel k pisalni mizi In pri svojem dnevniku ter si beležil posebnosti današnjega popoldanskega sprehoda v mestu in okolici.
Človek zares mnogo zve, če prisluhne ulici; še mnogo več pa, če se tej ulici in njeni govorici pridruži. Tedaj je že v vrsti onih, ki ga potem citirajo: »On gospod, ta zanesljiva oseba, ta odlična dama, eden, ki je prišel iz Kočevja, Novega mesta. Trsta, Gorice itd. je povedal. To držil Je zanesljivo!«
Oh, saj se človek po vsem tem, kar ti natrobentajo ljubljanski gofljači, ekoraj utrudi.
Na tramvaju št. 2
V tramvaju se vedno potrudim, da se prerinem skozi gnečo na prostor k vozniku. Tu imam vsaj mir pred večnim in upravičenim preganjanjem: »Gospoda naprej!«
Tako je bilo tudi danes popoldne. Na prostoru pri vozniku je bilo prav tako natrpano. Pa kaj! Samo da je čisti zrak...
Okroglolični mestni dami sta se razburjali nad »Slovenskim narodom,« ki so ga držali v rokah tresoči beli prstki z rdečimi nohti. .. Prav po simbolu barve teh nohtov sla izrekli sodbo: »Škandal! Sedaj so pričeli vsi Pisati proti... Veš, saj sem vedela, da »o vsi ti vragi skupaj potegnili...«
»Hm,« sem menil, »zanimiva kasna ugotovitev. Slovenski narod je žo davno skupaj »potengil«, »potegnil ni pa še v en kup ljub. ljanskih prenasitožev in v izobilju, lagodju ter razuzdanem življenju razvajenih ljubljanskih meščanskih dam, ki se sedaj boje In zgražajo, da je danes slovenski narod eno!«
Gospodični pa sta kmalu prešli na drugo zadevo... Bolj skrivnostni sta hoteli biti. .. sta glasno šepetali.. Zmotila ju je le skupina treh badoglijevih častnikov, mimo katerih je bržol tramvaj . .. »Saj ga poznam. Veš, Giovanini...«
Pa smo hiteli dalje. Sušljanje... Kazina ... itd. Da so jo Nemci davi izpraznili, ker da se bodo umaknili partizanom, ki so v Kočevju že zaprli 2000 belogardistov, ki
Izj ubij ana
Koledar
Torek, S. vinotoka: Plaoid, opat in mu-čeuecr Majnolf, spoznavalec; Gala; vdova; Palmacij, mučenec.
Sreda, (. vinotoka: Brunttn, opat in ustanovitelj reda; Fides, devica in mučenica; Franč. od Jezusovih ran, devica.
Obvestila
25 letnica smrti p. škrabca. Jutri, 6. oktobra, poteče 25 let, akr je umrl veliki in svetovnoznani frančiškanski učenjak, jezikoslovec p. Stanislav Škrabeo. Ob 8 bo pri frančiškanih v Ljubljani zanj slovesen Re-quiem.
— Tekstilni ln oblačilni predmeti — prijava Inventarja. Prizadete tvrdke se ponovno opozarjajo, da poteče rok predložitve inventarja 9. t. m. Inventar je vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu. Potrebno tiskovine bodo od G. t. m. v pisarni Združenja trgovcev na razpolago.
— Železniškim upokojencem se sporoča, da se kočevski premog do nadaljnjega ne more naročiti, ker ga ni na zalogi, pač pa se še nadalje lahko naroča trboveljski premog. Naročilo za kočevski premog se lahko spremeni v naročilo na trboveljski premog proti doplačilu razlike, kar lahko vsakdo napravi pri svoji ediniel z nabavno knjižico za kurivo.
Izšel je »IVANHOE«
svetovno znani roman v slikah
Knjiga volja: broširana 85 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celo platno vezana na naj-
flnejšcm papirju SO lir.	j
!
Broširani in vezani izvodi so na razpolago v veži Ljudsko tiskarne in v knjigarnah.
Naročila sprejema uredništvo »Slovenca«
— Vpisovanje v strokovne nadaljevalne tole mestne občine ljubljanske bo v petek, 8. oktobra, od 14—18 po naslednjem razporedu: na ljudski šoli za Bežigradom v splošno strokovno nadaljevalno šolo, v strokovno nadaljevalno šolo za umetno in moške oblačilne obrti ter v strokovno nadaljevalno šolo za mehansko-tebnične obrti; na šoli na Prnlah v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti in v žensko strokovno nadaljevalno Solo za umotne in oblačilne obrti. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni (rojstni) list. spričevalo o poslednjem šolanju in učno pogodbo. Šolski odbor opozarja sluibodajalce, naj se njihovi šoloobvezni vajenci in vajenke zanesljivo vpišejo v šolo, da se službodajalci izognejo kazenskim posledicam.
Državno gledališče
Urama:
Sobota, 9. oktobra ob 16.80: »Cvetje v Jeseni«. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezono. Izven. Ceno od 22 lir navzdol.
Nedelja, 1(. oktobra ob 15: »Ifigenija na Tavrldl«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Opera:
Sreda, (. oktobra ob 16: »Dežela smehljaja«.
Opereta. Izven. Cene od 82 lir navzdol. Sobota. 9. oktobra ob 16: »Madame Buttcr-fly«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 1«. oktobra ob 16: »Prodana nevesta«. Cene od 82 Ur navzdol.
so prišli že v Novo mesto, zasedli Borovnico, Brezovico in so že bližajo Ljubljani...
Zanimivo! Tokrat pa sem moral pozabiti na zakone dostojnosti ... de bolj sem napel ušesa ln sledil njunemu pogovoru o ponos-nih nomških častnikih, ki da so sila nedostopni in vedno pri svojih vojakih in na službenih mestih, ki se ne dajo niti za najlepši pogled pregovoriti, da bi bili malo popustljivejši pri prehodih mestnih blokov, o natančnosti kontrolnih domobranskih straž itd. Kritika prav po njunih dušah! Se zaradi prazne promenado sta si potožili... »Včasih je bilo tako lepo...«
Tramvaj je že vozil proti poslednji postaji, ko je nemirni gospod sopotnik primerno zaključil njuno debato:
»Gospodični, drugič prihranita take razgovore za svoje okolje, ker to daleč ni naše... Temeljito ste se razgalili in sramujte se!«
Nameraval sem le na deci vinčka, na ta račun pa sem spil dva!
Na mestnem bloku
Tu sem se zadržal le nekaj minut. Domobranec me je premeril od nog do glavo in takoj sem dobil vtis, da tokrat ne bo šlo brez dovoljenja kakor pred mesecem. Zato tudi poskušal nisem ,.. Samo ljubeznivo sem povprašal o novem redu. Deležen pa sem bil le jedrnatih odgovorov: »Gospod, tako je! Bed je in poroštvo tega smo mi, domobrancil Mi nismo .. .<
Vrnil som se. Pa ne žalosten! Zo nekaj korakov od bloka se mi je pridružil postaven mož in mi potožil: »Ne gre, ne grel So vse preveč natančni! Pred dnevi sem hotel na drugo stran čez blok. Nemci so sicer spuščali, a... Veste, pred mano so spustili štiri, naenkrat pa sta prišla še dva... prav svojevrstna tipa. Pa je bilo hop po njima. Pa se bržkone niso zmotili...«
Same zanimivosti na kratkem sprehodu. Zavil sem mimo njiv ih čez travnike proti vasi, kjer bi rad kupil kostanj. Pa so me potolažili z novicami o »tradicionalnih« nedeljskih gostih, ki so včeraj vse odnesli. Pa še kako drago, tako da mi je bilo prav, da niso ničesar imeli ...
Pri internirancih na Ledini
Proti peti uri sem jo mahnil po Komenskega ulici. Nekam bolj živahna je bila danes na Ledini, posebno kjer je oblast začasno sprejela v oskrbo del skupin vračajočih se internirancev, ki jih je rešil 8. september.
Pred šolo so stražili postavni domobranci ln ljubeznivo sprejemali redko goste, ki so prinašali revežem, za katere sicer vzorno skrbita ljubljanska mestna občina in Slovenski Rdeči križ, tudi skromne priboljške. Redki so ti obiskovalci. Za Ljubljano je to razumljivo. Ljubljanski trebušneži mislijo, kakor so vedno, le na svoj presiti trebuh in ob času pomoči in žrtev pozabljajo, ali pa se tudi zavedajo, da lo sokrivi vsega gorja, ki so ga pretrpeli ubogi ljudje z otroki in družinami vred zaradi njihovega vnetega podpiranja komunistične akcije, . ki je prvenstveno kriva vseh teh žalostnih dejstev. O tem je vsaka beseda nepotrebna.
Obiskal sem internirance in se za kratek čas zamudil med njimi. Tokrat le o obisku
pri materi z osmimi otroki
Gonao Mariji iz Kačjega potoka, ki so jo odpeljali v internacijo lani 15. avgusta.
V šolski sobi na levi strani sem jo našel z otroki. Nnjmlajšega je pestovala najstarejša hči. Pozdravil sem jih in povprašal. če mislijo, da se bodo lahko kmalu vrnili domov. Osemnajst kalnih oči, s katerih sta odsevala trpljenje in žalost, se je uprlo vame, mati pa je zaihtela, da sem jo komaj potolažil.
»Ne, ne, domov pa ne! Raje v smrt!« je dejala, »me bodo ubili!«
Ko se je umirila, mi je začela pripovc dovati o svojem križevem potu z možem in osmimi otroki. Glas se ji je trosel, vse pa je pripovedovala tako doživeto in odlično da sem jo prav razumel.
»Lansko leto so prišli na našo Kočevsko partizani. Saj nismo razumeli, kaj hočejo le smilili so se nam, ker so zatrjevali, da jih oblasti preganjajo. Nam nikoli ni bilo za politiko. Jaz sem garala, mož pa je vozil od ranega jutra do poznega večera, da smo lahko preživeli 8 lačnih želodčkov.
Prišli pa so meseci maj, junij, julij in avgust, in tisti ljudje, ki so našli pri kočev. skih kočarjih vedno prijazno besedo in ra dodarno roko, so postali oblastniki. Oj, saj
veste! Začeli so ropati, požigati, ubijati! In tako je prišlo gorje tudi nad nas.
15. avgusta so prišli vojaki in z njimi nesreča. Partizani so zbežali v globino gozdov ter v varno zavetje, nas pa prepustili usodi, češ, žal, a žrtve morajo biti.
Ognjeni zublji so objeli skromne domove v Kačjem potoku in na mestih, kjer so bile prej hiše, so bili le kupi ožganega zidu in pepela.
Potem smo romali pod puškinimi kopiti svojo pot- Niso zbirali, vsi smo morali od tod, da nas zaščitijo. Krvava jo bila ta pot — od Kačjega potoka preko Kočevske reke proti Ribnici. Viktorček, glejte, ta malček, je bil star le dva dni, ko sem morala vsa bolna na pot. Zgodilo se je nekaj strašnega. Otrooi so bili žejni in mož je šel po vodo. Pa ga je zadela komunistična ali druga krogla. Zvedeli smo le, da so ga ustrolili.
Od bolečine se mi je trgalo srce, vendar sem vso žalost in trpljenje ter grozo prikrival otrokom, ki so jokali in prosili kruha.«
Potem ml je pripovedovala o življenju v taborišču. Nihče se je ni spomnil — vse leto ne in šele 8. september jo je rešil.
komunisti ubili dekle
Nič manj žalostno ni bilo njeno pripovedovanju o njenem povratku iz internacije. Vračala se je preko Postojne. Blizu Kalne so komunisti iztrgali iz njihove skupine neko dekle, imena se ne spominja, in ga ustrelili. Mnogi so se prav zaradi strahu pridružili njim in šli v nesrečo.
»Raje v smrt«
Ko ji je prisotni domobranec dejal, da bo kmalu šla domov, je zaihtela:
»Ne, prosim, raje grem v smrt kot domov, Hiša je požgana in ubili me bodo! Raje me ustrelite!«
Potem je pripovedovala žalostno zgodbo, kako so jo komunisti zaradi ovadbe nekega Zalarja iz Mozlja dvakrat skoraj nago odpeljali s postelje v noč in jo zasliševali, pripovedovala o grozni in mučeniški smrti neke Ožboltove iz Kočarij, ki so jo komunisti ubili itd., potem pa zaključila: »Gospod, vsega tega so krivi partizani. Vsi tisti, ki so jih podpirali, z njimi sodelovali, ali Pa dopuščali, da so v škodo naroda lahko brez posebnih težav pogubljali poštene Slovence.«
Službojoči častnik mi je ob odhodu, ko sem se zanimal, kaj bo z ljudmi, dejal: »84 ljudi iz Cabra smo že poslali na Hrvat-sko, za vse druge pa bo prav tako poskrbljeno, če bodo le dokazali, da so vredni svojih domov!«
Hrana je zagotovljena
Na poti domov sem srečal gospodinjo. V trgovini so jo opozorili, da mora še danes kupiti ves živež, ki ga imajo trgovci do 10. t. m. Kdor živeža ne bo kupil, mu bodo točke, določene za to dobo, zapadle in zanje ne bo ničesar dobil.
Zaskrbljena in zamišljena sva stopala proti domu, ko sva srečala merodajno in na Prevodu odločujočo osebo. Saj ne bo niji-če jezen, če odkrijem naš zaupen razgovor, ki bo vsakogar razveselil. Povedal je, da je nemška oblast zagotovila naši pokrajini prehrano 4n da sl naj ne delamo prehudih skrbi. Seveda bo red in nova oblast jamčila, da bo zatrla vso pri nas razpaslo črno borzo.«
Zavil sem v bližnjo gostilno in vrček piva Be mi je po vseh teh dogodkih prilegel, Zvečer pa sem sedel in napisal vse to, da bi služilo dobri stvari I
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Za mesec oktober bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v sredo, 6. oktobra, številke od 1 do 106, v četrtek, 7. oktobra, številke 101 do 200, v petek, 8. oktobra, številko 201 do 800, v soboto, 9. oktobra, številke 301 do 400, v ponedeljek, 11. oktobra, številke 401 do 500, v torek, 12. oktobra, štev. 501 do 600, v Bredo, 13. oktobra, št. 601 do 700, v četrtek, 14. oktobra, št. 701 do 806, v petek, 15. oktobra, št. 801 do 960, v soboto, 16. oktobra, št. 901 do 1000, v po-nedoljek, 18. oktobra, št. 1001 do 1100 in v torek, 19. oktobra številke 1101 do 1200.
V ta namen urad posluje vsak dan od 8 do 12 in od 14.80 do 17 v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3.
Pridelovalcem krompirja
Prehranjevalni zavod opozarja vse pridelovalce, da je najstrože prepovedano prodajati kakršne koli količine krompirja brez Prevodovega dovoljenja. Cez nekaj dni bo Prevod pozval vsakega posameznega pridelovalca, naj odda ono množino krompirja, ki jo je Prevod zanj določil. Pridelovalce, ki so krompir prodali raznim strankam v Ljubljano, pa pozivamo, naj najkasneje do 5. oktobra občinskim uradom naznanijo natančne naslove, kam so krompir prodali in kakšne množine so jim oddali. Edino ta množina krompirja bo pridelovalcem odšteta pri obvezni oddaji Prevodu. Prijava oddanega krompirja brez natančnega naslova kupoa ne bo upoštevana.
Ljubljanski pridelovalci morajo množino prodanega krompirja in naslov kupcev naznaniti mestnemu kmetijskemu odseku v Puccinijevi ulici št. 2.
S Spod. Štajerskega
Za veliko Nemčijo je padel 18. septembra na vzhodnem bojišču Franc Šinigoj. Zapušča ženo Marijo.
Novi grobovi: hišni posestnik in bivši trgovec Jakob Kopfer, mizarski mojster Frano Grall. 81 letna Marija Miiller, 28. septembra pa restavrater Ludvik Pnholzer.
V mariborsko bolnišnico so pripeljali 28 letnega zidarja Vinka Mlineriča. ki je padel pod voz in dobil težjo poškodbe.
Smrtna kosa: prof. Leopold Suohsland, Marija Naberi iz Sv. Petra, Ivan Stadfeld in Malvina Burger iz Gradca.
Razstava spodnještajerskih slikarjev in grafikov. V dvorani Heimatbunda in umetnostni galeriji v Mariboru razstavljajo spodnještajerski slikarji in grafiki. Med raz-stavljalci so tudi naši rojaki Peteln Pipo, Karl Jirak, Alojz Kazimir in njegova sestra Tanapor Hoernes. Med Nemci so znani razstavljalci Tirolec Hepperger, Anton Klin-ger, Jan Oeltjen itd. Razstavljene so slike iz Spodnjo Štajerske, večinoma iz okolice Maribora, Celja in Trbovelj.
Iz Hrvaške
Smrt člana Sabora. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je umrl zdravnik v Imot-skera Mihovil Vukovič, ki je bil član hr-vatskoga Sabora.	I
Miroslav Mance umrl. V soboto, 18. septembra, je v Zagrebu umrl mestni uradnik, astronom in hrvatski kulturni delavec Miroslav Mance. Pokojnik je bil soustanovitelj zvezdarue Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu in njen predstojnik. Napisal je več znanstvenih razprav in bil neumoren predavatelj o poglavjih iz astronomsko vede.
Jubilejna prireditev lektorata Nemške akademije. V ponedeljek. 27. septembra, je imel lektorat Nemške akademijo v Zagrebu svojo prvo prireditev koncertnega značaja, e čimer je bila proslavljena 10 letnica ustanovitve in kulturne delavnosti te ustanove, ki je v zagrebških kulturnih krogih dobro znana.
~ U l «* IV v
Dve, tri iz lokalne kronike
Nesreč in drugih neprilik v mestu ni hilo v zadnjih 24 urah. Prav tako tudi ne
kakega karambola.
Na Dolenjski cesti pri Megušarjevi pekarni so se davi na električnih žicah zbirale lastovice. Bilo jih je 20. Pravijo stari ljudje: »Kadar se lastovice pozno selijo, takrat nam kratko zimo obetajo.«
Stanovanjski problem postaja aktualen. Po mnenju poučenih krogov bi Ljubljana potrebovala do 2000 novih stanovanj. Letošnja stavbna sezona je temu le deloma od-pomogla.
V 9 mesecih je bilo letos podanih na okrajnem sodišču točno 600 odpovedi, s katerimi so hišni gospodarji zahtevali od na. jemnikov izpraznitev stanovanjskih prostorov ln obrtnih lokalov. Lani v tem času je bilo 578 odpovedi, torej letos za 22 več. Značilno in zanimivo pa je, da je bilo septembra lani in letos podanih enako število odpovedi, namreč 43.
Mod znamenitim Trnovim in središčem mesta je zanimiva vremenska razlika. Trnovčani so bili v septembru bolj mokri kot pravi meščani v središču mesta. Vremenska opazovalnica, ki je na vrtu g. Černeta ob Cesti na Loko, je septembra zaznamovala 16 deževnih dni in 161.7 mm dežja. Na univerzi pa je meteorološki zavod zaznamoval 14 deževnih dni in 146.1 mm dežja. Trnovčani so imeli od 4. na 5. septembra največ dežja, ko je padlo 53.5 mm dežja.
Prihaja sezona zn gobe Na Rudniku in drugod so že začeli nabirati po gotovih gozdnih predelih jurčke, ki so prav lepi. Mnoge žonske so jih danes prineslo precej košar v mesto.
Brbliavec
Gospa Finge je bila oblečena v staro sivo haljo. Copat ni imela dobro obutih, robec ji je pa koutuj na pol nemarno pokrival nepočesane lase. Vsakdo, ki bi jo videl, bi mislil, da jo to kakšna zanikrna postrežnica ali površna pomočnica. V njej bi težko spoznali lepo in elegantno gospo Finge, ki je redno obiskovala popoldanske čajaenke in ki je od časa do časa prirejala v svojem stanovanju glasbene večere. Vsakdo, ki je dobil njeno povabilo, se je čutil posobno počaščenega. Pa vendar je to bila gospa Finge, ki ravno v tem trenutku ni Imela hišne • pomočnice.
Njena Marija je pred nekaj dnevi pritekla vsa objokana v sobo z brzojavko v roki. »Mati težko bolna — pridi takoj«. Go-Bpa Finge je bila najprej začudena. Ne bi bila rada ostala dva, tri dni brez hišne pomočnice, toda: »mati težko bolna«... ne, ona ni brezčutna žena. V voznem rodu je poiskala, kdaj gre Marijin vlak.
Ko jo Marija pripravljala svoj kovčeg, ji je naredila zavitek z jedili in dala steklenico belega vina. Gospod Finge ji je dal neke tablete proti prehladu in glavobolu — v vlaku začne tako rada boleti človeka glavni — Marija je pa tako dobra pomočnica, tako zanesljiva in vdana ... Resnično, gospod Finge ne bo dobil glavobola, če nima hišne pomočnice, kor se no briga za hišna opravila, toda gospa... No, ona bo že kako opravila svoj posel. Marija se bo čez kake tri, štiri dni vrnila in ona bo priredila prihodnji teden glasbeni večer ... Delo ji se-
veda ni šlo tako od rok kot Mariji, najprej se je morala naučiti, kako se drži motla v roki, kako se briše kuhinja, pa tudi postelje niso bile tako dobro napravljene. Zjutraj so je gospod Finge pritoževal, da ga bolijo rebra. Toda ona ne more toliko delati, v svojih letih, dvajset let je že poročena! I’a do sedaj se ni pregrešila v zvestobi svojemu možu. Čudno, kako pridejo pri hišnem delu vsakovrstno misli! Malo preveč je mislila na gospoda, ki stanuje v Isti hiši v tretjem nadstropju. In on bo prihodnji teden prišel na glasbeni večer! Ko je bil zadnjič tu, ji Je dvoril. Ne, ne, samo da jo on ne vidi sedaj pri tem delu, tako nemarno oblečeno.
Na vratih je pozvonilo. Pt, vendar ni oni ... Mora odpreti. Tako zgodaj pride samo slupa iz trgovine. In gospa Finge odpre nekoliko vrata.
»Sem od električne centrale, prišel sem odbrali števnlno.«
Vstopil je postaren, dobrodušen, debelušen in nasmejani gospod s službeno kapo na glavi.
»Oho, kaj ni več tu Marije, tako se je imenovala, kajnel Toda ne dajte se motiti, le delajte, bom že našel pot...«
Prinosel je stol, se dvignil nanj in prižgal majhno lučko.
»Marija jo torej vendar odpotovala? Toda ne za dolgo. Vi sto gotovo postrežnica, ki jo zamenjuje«!
Ali je mogla gospa Finge priznati, da nll Ne, nikakor! In nalahno je pokimala z glavo, kakor da potrjuje te besedo.
gTakoj som uganili«, je rekel veselo mož in je napisal nekaj številk v svojo
knjižico. »O, poznam ljudi! Ne hvalim se, toda tu jo treba dobrega spomina, Ali ste videli, kako sem takoj našel pot v kuhinjo! In do vašega električnega števca! Kaj mislite, koliko kuhinj obiščem dnevnol Mislite, da se v kateri zmotiml O no, to se mi nikdar ne zgodi... Rad imam svoje oelo, četudi je naporno spenjati se po stopnicah; toda je tudi zanimivo. Človek vidi marsikaj. »Jaz pridem v hiše bogatašev in siromakov, v hiše spoštovane milostljive in v hišo ljubice. Resnično, vi boste rekli, da me milostljiva ne sprejme v svojem salonu, pa niti ljubio v svojom buduarjut Nikakor! Ostajam v predsobi, pa trdi to je zanimivo, o, pa še kako! Predsoba, vidite, je kakor kulise v gle tališču. Nimate pojma, draga moja, kaj vse se godi pri ljudeh! No, toda že zdavnaj bi lahko prinesli steklenice s konjakom, ne bi vas bilo treba spomniti. Marija mi je vedno dala kozarček!«
»Kaj, Marija vam je ...«
»Pa naravno! In tudi ona je izpila enega, da mi je delala družbo! NI to tako velika nesreča, ko pa njena gospodinjo do poldneva lenari v postaji! Torej, Marija je vendar lahko šla na pot!«
»Vi ste vedeli, da je Marija ...«
»Hotela iti na malo potovanje s svojim novim zaročencem, onim voznikom avtomobilov, na jug, naravno, da vemt Rekla je, da si bo dala poslati brzojav: »Mati težko bolna«. S tem vedno uspeš! — »Malo bom zajokala«, jo rekla, »in se zaklinjam, da mi bo še plačal pot!« In je popolnoma uspela. O, Marija je zolo prebrisana! Povedala mi je, na kakšen način »prihrani« za sebe pri nakupovanju na trgu nekoliko denarja!
96.
Skozi gradiški gozd je zadišalo po pečeni koruzi, krompirju in kostanju ... vendar je bilo treba še počakati, da bo vse dovolj pečeno.
»Vsak naj medtem pove po eno bajko o tem gradišču!« je velel najstarejši. In res, začeli so pripovedovati.
Prvi pastir je povedal pravljico o belih gradiških vilah ...
O zelenem gradiškem zakladniku je povedal drugi pastir ...
V somračnem dimu so knr videli, kako se nočni škopnik vozi strašit dojenčke in otroke...
Kadar v gradiško smreko udarja strela, jim lomi vrhove ter jim debla razcefra v dolge treske, tedaj, bojda, goni svoj lov divji lovec, prekleta duša ...
97.
»Sredi gradišča je globoka jama in vanjo je bojda pred sto leti padel pastir in izginil...« je vedela paetlrlCka.
»In^ Če vržefi kargeuje v ono študentko
jamo, ki nima dna, nekdo vsega spot izmeče na vrh; najbrž hostnik ...«
V tem trenutku pa so se vsi pastirji silno prestrašili; iz one globoke gradiško jame se je vsulo kamenje ter se kotalilo čez stare nasipe in že na pol zasute jarke.. . In kamenjo je zgrmelo po strmom gradiškem bregu navzdol v klančno cesto ...
Kar nato so čuli, kako po tleh pokajo suhe veje, kot bi skozi gradiški gozd stopal pohorski medved ...
»Straši! Straši!« so zakričale preplašene pastiričke.
Quo vadiš
je po priznanju vseh ocenjevalcev knjiga trajn« vrednosti k) ja bodo stari in mladi zmeraj veselj
Quo vadiš
roman v izvirnih tlikab mora priti med Vaše knjige
Dobite jo v Upravi Slovenskega doma. Ljudska tiskarna
Broširana .......................  92	lir
za naročnike Slov. doma , . 29 lir v pol platno vezana . . • • , 49 lir vezana, luksuzna ..»»»»« 85 tir
Povem vam, zelo spretna doklica! V resnici so ji plačali pot. Da. gospod, gospod ji je plačal pot, ker on in Marija...« in mož je skrivnostno namignil z glasom.
»Ka.it. ..«
»Kaj se vam zdi to čudno od gospoda Finge? On vendšr no da niti eni pomočnici miru! 2e odkar hodim v to hišo, to vem, in to je že več kot dvajset let... Toda ne smemo mu zameriti, njegova žena se je že začela starati. Kako, tudi to vas je presenetilo! O, draga moja, vi jo vidite samo takrat, ko je oblečena v lepe obleke in napudrana ... toda Marija, ona jo je morala tudi masirati, ona to zna! IJn, da, rekla mi je, da se oblike njene milostljive gubijo v masti In da je zato zelo nesrečna. Zadnjič mi jo Marija pripovedovala, kako jo je masirala. Skoraj počil sem od smeha! Do krvi jo masira! Da bi vedeli, kako so jo neki moški nasmejal, ko som mu to pripovedoval! Do solz so je nasmejal, skakal j-3 od smeha kot nor. Nisem (,e videl človeka, ki bi se tako sladko smejal kot oni mladi gospod iz tretjega nadstropja.«
»A, tako... vi...«
»No, pa zakaj se čudile!«
»VI ste.. . vi sto... vi sbs mu to povedali! - • • I*a on- kaj vam jo odgovoril!«
»E, to nisem mogel nikakor dognali! Pa kaj bi mi tudi rekel, samo smejal so jo kakor nor, potrepljal me je po ramenu, dol ml jo roko, stisnil ml jo je tako, da mo jo zabolelo, potem je potegnil listnico iz žepa in mi je da! petdeset lir ter ml rekel: >Z®" lo sem vam hvaležen!« Povem vam, da jo to bilo prvikrat v mojem življenju, da nekaj nisem dognal...«