Qiiljfjflii.s(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. nri zvečer.
'ItedulStvo in upravništvo: Kolodvorske ulioo štev. 15. - /.urednikom ge more govoriti vsak dan od n. do 11. ure. - Rokopisi ae ne vračajo. - Inserati: šoststopna petit-vrsta 4, kr., pri večkratnem poaav-'i»»ii daje se popuBt. — Velja za Ljubljano v upravništvu: »a oelo leto e gld., 7.a pol lota 8 gld., m četrt leta I gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Vo poSti velja *a celo
loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt lota St gld. KO kr. in za joden mesoo 85 kr.
V Ljubljani v sredo, 15. aprila 1885.
Tečaj II.
Pred zatvorenjem državnega zbora.
Nekaj dnij še, in zatvoril se bode državni zbor 8 cesaiskim prestolnim govorom, v katerem se bode gotovo iziažalo zadovoljstvo z uspehi zdanje sesije tet se izrekalo Taaffejevemu ministerstvu popolno zaupanje. Poslanci vrnili se bodo domov, poročajo volilcem o svojem delovanji v prošlem zasedanji, da opravičijo svoje postopanje ter se izkažejo, so li vredno uporabili zaupanje, katero jim je izkazal narod.
Res da se niso še izpolnile vse nadeje, da se nam niso še uresničile vse želje, marsikatera opravičena naša zahteva morala se je z ozirom na zdanje odnošaje odložiti za bodočnost, vender bilo je zdanje zasedanje državnega zbora zelč plodonosno in hvaležen spomin ohranil se bode ^ed narodom na prošlo zasedanje. Preobširno bi
posamično naštevati vse zakone, kateri so se ei>i\i v pr0Speh kmetijstva, obrta in prometa, Posamično zopet govoriti o socijalni reformi ter podrobno kazati, v koliki meri so se zboljšale ^ance pod zdanjim ministerstvom Taaffejevim, da se je skušalo kolikor možno polagoma izvesti ra.vnopravnost pri vseh avstrijskih narodih ter tak<5 °k|,epiti državo, sploh, v šestih letih Taaffejevega ^istrovanja pridobila si je Avstrija na zunaj vse °fj častno mesto, v notranjem pa so ponehali P°gubni narodnostni prepiri. Tega odrekati, zanihati ne more najatrastnejši, najbolj zaslepljeni Nasprotnik.
O tem preverjena je tudi v notranjem levica, 'n ona tudi dobro ve, da so zanjo minuli lepi dnevi, da si ni pridobila med narodom tal; Če se bode morda tu in tam pri novih državno-zborskih
volitvah nekoliko spremenilo, neovržna gotovost pa je uže zdaj, da si levičarji ne bodo pridobili novih mandatov. Levica je na vseh vrstah razkosana, razcepljena, razpala. Sicer se skuša zdaj uže kot jednota kazati za državno-zborske volitve; toda vse to je le navidezno; svojo razpalost hoče pokriti z visoko donečimi frazami. Levica postala je nezmožna za vladarstvo. V njej vladajo preveč različni nazori, ona nima čuta za pravičnost na-pram slovanskim narodom; ona neče vedeti o miru in spravi, njeno gaslo je zaničevanje in krvoločno hlepi le po nasprotnikovi krvi.
Svoje voditelje, kateri se niso hoteli slepo udati njenim borniranim zahtevam, odbacnila je, sama jih uničila, in zdanjim vodjem so prešibke roke, da bi mogli organizovano držati razposajene te vrste.
Stranka, katera teži na to, da se odločijo nekatere provincije od državne celokupnosti ter brblja „o spojenji“ z drugimi državami, ni sposobna za vladarstvo, in nobena vlada ne more so osla-njati nanjo.
Kako drugače pa je na desnici. Kakor jedna falanga stojijo neupogljivo nemški konservativci poleg češkega in poljskega kluba ter Slovencev. To je stranka, katera ima skušene voditelje, mirne, trezne može, katera si je v svesti svojih ciljev, katera je strogo avstrijskega mišljenja, katera opusti vsake malenkostne pomisleke, kadar gre za blagor države.
Ta stranka je zdaj uže v svojih vrstah tako močna, da je ne more preglasovati levica, in gotovo je, da se bodo njene vrste pri bodočih državnozborskih volitvah pomnožile še za nekaj vrlih bojevnikov. Toda ta nadeja nas ne sme omamiti, da bi položili roke križem v naročaj ter
zrli, kako se bodo razvijale volitve. Levičarji razposlali so uže zdaj svojo gardo na delo, odprli so zdaj uže bogate 'mošnjice, da z zlatom mamijo lahkoverne volilce, zdaj uže oborožili so »nepolitične" vojnike nemškega društva, da pridigujejo vero zjedinjene levice.
Treba torej, da se tudi slovenski rodoljubi, osebito na skrajnih mejah slovenskih, v Koroški, Štajerski in Primorski, zdaj uže pripravljajo na boj, katerega jim bode kmalu biti, da si izvoli možč, kateri bodo neustrašno stali v vrstah desnice ter podpirali pravično nam Taaffejevo vlado!
Listek.
Gr s c li n a s.*
Davno so uže pusta sežgali povsod, na Du-pa jc uže na pepelnično sredo na novo vstal menda ga ne bode konec pred velikim tednom. a stotine je bilo plesov in veselic imenitnih, ofi-'jUelnih in privatnih, za nobeuega pa se niso to-0 zanimali, kakor za imenitno veselico dunajskih potnikov, ki jo imenujejo Gschnas. Kaj je neki /Schnas? bode vprašal vsak, ki bore to čudno eSedo. Prestaviti se ne da, a koncem tega po-?)laa jasno mu bo, kaj pomeni. Uže nekaj let ^ajo dunajski umetniki svoj Gschnas-večer, kakega čisti dohodek je namenjen penzijskemu °idu društva umetnikov. Ker je vstopnina velika ^eset forintov) in obiskovanje ogromno, je tudi
* Ta spis se je slučajno zakasnil. A ker g. pisatelj zanimljivo popisuje veselico dunajskih umetnikov, ne ^"fenio si kaj, da bi ga ne podali čostitim čitateljem, H>Vo jih bode že zanimal, da-si je bil namenjen za prvi *** čas.
dohodek znaten, vender bi se komaj stroški plačali, ko ne bi vsi umetniki sodelovali brezplačno blagemu namenu na korist.
Spored tej veselici je vsako leto drugačen. Lani postavim so osmeševali lažne razstave, ki so bile na Dunaji, električno razstavo in mejnarodno umetno, letos pa je bilo gaslo: „P0 Afriki." Koj pri uhodu stopili smo na parnik »Gschnas", sprejeli so nas odborniki, za pomorščake oblečeni. Dalječ okoli se je videlo morje in nekateri otoki, v daljavi obali črnega dela sveta. Potovanje ni dolgo, ko se izbarkamo, smo uže v bazaru mesta Kahire. Orijentalski kupci prodajejo najlepše preproge, orodje in orožje. Krasne puške, okovane jatagane, prelepe pipe in posode nam ponujajo za malo ceno. Hitro je mošnjiček v roki, da si kaj lepega kupite. Posebno se nam dopada krasna okovana puška, prodajalec pa zahteva prej denar, predno vam d& puško v roke. Ko ste odšteli novce in jo sprejeli, hitro vam je jasno, zakaj je hotel denar naprej imeti. Puška, ki se nam je od daleč tako lepa videla, je narejena iz pobarvane metline palice, lepo kovanje ni druzega kakor fižol razne barve in stare gum.be, petelin pa je
Šolski vrtovi.
Dandanes se povsodi britko toži, da kmetski stan propada, da se kmetu ni več m6či braniti preteči bedi, da konečno omaga pod preobilnimi bremeni. Mnogostransko so se uže pretresavali vzroki propadu kmetijstva, vršili so se uže dolgo-trajajoči razgovori o sredstvih, s katerimi bi bilo možno kmetu pomagati, in ne bodemo dejali, da niso bila ta sredstva večkrat srečno izbrana, da bi se povzdignilo kmetijstvo — a ostali so nasveti ti skoro vsi le pohlevno na papirji, in obširne knjižice, ki so se pisale v tej zadevi, ležijo zdaj mirno zaprašene v knjižnicah in knjigarnah.
časih nasvetovala so se tudi taka sredstva, katerih ni m6či vsaj takoj ne uporabiti, časih samo deloma, če se neče vsa zdanja uprava prekopicniti. O tem uverili so se tudi posvetujoči se možje, in ker se njihovi črteži niso dali takoj izvesti, so omagali, vprašanje o povzdigi kmetijstva se je zopet deloma odložilo.
A svet je dandanes v vseh strokah silno napredoval. Človeštvo izumilo je sredstva, s katerimi
v resnici lesen petelin — otročja igrača. Enake baže so vse druge stvari, ki se tu prodajejo.
Ogledimo si tudi ljudstvo, ki se šeta in kupuje po bazaru. Vsake vrste narodnjaki so, Felahi in Zamorci, Arabci in Angleži, se ve da z rudečim Biideckerjem v roki, vse mrgoli, vse se veseli. Ma-homedanski derviši gred6 s procesijo po mestu, daleč se razlega njih glasni »Allah il AllahI" Ako natanko poslušaš, pa kaj lahko čuješ dunajske četverostopne, ki jih prav po turško zavijajo.
Mnogo jo angleških vojakov, ki se zbirajo v Kahiri za vojsko zoper Mahdija. Potujmo dalje, v nasledni dvorani smo uže v puščavi. Tu ima Mahdi svoj tabor. Pod drevesi stojč šotori, okrog njih polno zamorcev, divje opravljenih, na sulicah nataknjene so človeške glave. Tu tudi prodajejo ujete sužnje, posebno lepe ženske. Na zapadu prihaja velika karavana po puščavi, na jugu je strmo skalovje, v njem vhod v kraljeve grobove. Štirje velikanski kipi so izsekani iz žive skale kot varuhi vhoda. Privadivši se groznemu vpitju divjakov in ko smo razvideli, da se nam ni bati za kožo, postanemo zvedavi in kaj vidimo? Nevarne sulice imajo osti iz lesenih žlic, krvave človeške
si hoče podvreči vsako pčd zemlje, z njimi gospodovati v zraku in na vodi. Ta sredstva gotovo mnogo pripomorejo, da človek dobi od narave več dobička, a to le napreden človek. Kdor ne napreduje s časom, poplavijo ga časa valovi.
Namen tem vrsticam ni, razpravljati o daleč sezajočih načrtih gledč povzdige kmetijstva. Opozoriti hočemo le na jeden nedostatek, kateri bi se v veliko korist kmetijstva odpraviti moral, namreč pomanjkanje šolskih vrtov.
Priznana resnica je, da se od zemlje morejo pridobiti še večji pridelki nego se dobivajo zdaj, samo da treba tudi zemljo drugače obdelovati. In na tem polji smo ravno mnogo zaostali za drugimi deželami.
Napredovati nam treba, in jedno sredstvo, če tudi najpriprostejše, da se doseže napredek na gospodarstvenem polji, da se povzdigne kmetijstvo: so šolski vrti.
Ne bodemo tu obširno govorili ter hoteli dokazati korist šolskih vrtov, preveč je znana vsakemu. Povod naslednjim vrsticam dal je krasen šolski vrt v neravno preveč obiskovanem, a zelo naprednem kraji na Gorenjskem. Ko smo si ogledali ta vrt, vrinila se nam je misel: Zakaj se kaj jednakega ne zgodi tudi drugod? Kako se silno malo najde vzglednih šolskih vrtov, in kaj je vzrok temu?
O teh vzrokih hočemo nekoliko spregovoriti in skusiti, da napotimo odločilne kroge do tega, da si omislijo šolske vrte, saj niso ovire pri tem tako ogromne in težavne.
Ogledali smo si razne kraje in našli smo v veliko obžalovanje, da se pri šolah ne nahajajo šolski vrti. Na nekaterih krajih videli smo pač šolske vrte, a v njih raslo je razen par divjakov korenje, krompir, zelje in druga zelenj&d. Da taki yrti nikakor ne morejo spolno vati svojega namena, da so marveč prebivalstvu v pohujšanje, kajti vsakdo si misli: Če je šolski vrt tako zanemarjen, naj bode še moj. In tako ne stori se nič za sadjarstvo, kjer bi morda sadje prinašalo kmetu obile dohodke.
Na drugih krajih zopet ni koj pripravnega kraja najti za šolski vrt, in krajni šolski svet je ali prelen, da bi se nekoliko potrudil ali pa se boji troškov, katere bi zahteval nakup zemljišča in naprava vrta. Šolski svčti se menjajo in vsak naslednji se izgovarja na prejšnjega, češ, če oni ni storil, zakaj bi mi občini nakopavali novih troškov, ne pomislivši, da bi se jim ti troškovi stoterno povrnili. Stvar zaspi po polnem; otroci v, šoli ne dobivajo praktično pouka v sadjarstvu, teoretične mrvice pa jim kmalu izginejo iz glave.
Kjer pa so zopet g<5renji omenjeni pogoji, manjka pa zadostno izobražene učiteljske moči, ali pa morda učitelju cel6 manjka dobre volje. In če se učitelj ne briga za šolski vrt, kdo naj bi se pa?
glave, ki so nataknjene na njih, so napihnjeni in umetno pobarvani svinjski mehurji, top pa, ki nam preti pred Mahdijevim šatorom, je star in majhen dvokolesni voziček, s katerim je pač nekdaj dunajski branjevec prinašal robo s trga domov in na njem leži cev od stare peči. Tudi oni iz skale izsekani egiptovski velikanje spremeni obraze, ako se jim približaš. Kaj znani se ti zd<ž. Eden drži klarinet, drugi gosle, tretji bas, četrti trompeto, in res bereš v najlepših hieroglifih četvorko: »Navratil, Pospišil, Kratohvil in Vyskočil.“ Poznal bi jih, ko bi tudi ne bilo zapisano, kajti dobro so označajene, nosove imajo tiste baže, o katerih trdd Dunajčanje, da dežuje vanje, ako je slabo vreme. Grozoviti Mahdi (slikar Canon) lovi kritike dunajskih listov. Gorje mu, ki ga zasači. Brez usmiljenja ga utakne med sužnje in proda na očitni dražbi onemu, ki dft najmanj zanj.
Od tod nas popelje pot proti Bulaku. Ondi si hočemo ogledati žnameniti muzej. Na poti je tudi egiptovsko svetišče, pri vhodu Bta zopet dva iz kamna izsekana velikana, leseno sedita, kakor vsi egiptovski kipi, samo obrazi so gibčni. Smejita se eden drugemu, menda zato, ker vidita toliko
Istina je, da se učitelji izobraževajo v sadjarstvu v pripravnici, a to se godi časih na zelo čuden način. Ne samo da dotični profesor ne umeje slovenščine, da bi predaval o sadjarstvu v onem jeziku, katerega se bode posluževati učiteljem v poznejših letih, nego tu godi se vse tudi le teoretično. Koliko vspeha pa ima teoretičen pouk, je znano. V tem zgoditi se mora na vsak način pre-ustrojba, inače nam ni upati, da bode naš kmet jel se zanimati za bogati zaklad, za sadjarstvo.
Z veseljem vender moramo omenjati, da smo našli nekatere prav vzorne šolske vrte. Učitelj z vso skrbnostjo neguje mlada drevesca ter učencem praktično kaže, kako treba oskrbovati sadje. In iz teh vrtov oddajejo se drevesca med kmete ter se tako širi sadjarstvo.
Z vso resnostjo moramo torej še jedenkrat opozoriti odločilne kroge, naj skrbijo za napravo in dobro oskrb šolskih vrtov. Uverili se bodo kmalu sami, da je v sadjarstvu velik zaklad, kateri bode pomagal kmetu iz bede.
Proti Heratu.
Iz zelo spretnega peresa iz vojaških krogov objavlja „Pester Lloyd“ sestavek o boji Angležev in Rusov v Afganistanu. Ta sestavek podajemo v naslednjem svojim čitateljem v posnetku:
Z ozirom na zamotanja, katera bi dalnje prodiranje Rusov v Osrednji Aziji provzročilo, je strategičen pomen Afganistana zelo velik, ker skozi njega peljejo za vojne čete jedino rabljiva pota proti zapadni meji Indije. Herat pa je strategična točka naj večje pomembe. Prebivalcev ima 85 000, leži v zelo rodoviti okolici ter je obdan z nasipom od zemlje, kateri je ob znožji 250 črevljev širok. Ta nasip je 50 do 00 črevljev visok, na vrhu ima zid, kateri je zopet 18 črevljev visok in 14 črevljev debel. V roki evropske vlasti bi se ta trdnjava dala napraviti v orožarno prve vrste in skoro da bi se je nihče ne mogel polastiti. Tu se steka veliko število vojaško važnih cest, tako na pr. Kaspiškega morja in od Mrva, dalje »Kraljevska cesta", katero je dal napraviti Aleksander Veliki čez Kandahar, Ghazna, Kabul v sotesko Kheiber, kakor tudi čez Kandahar, Quettah do soteske Gomal. Angleži tudi v istini smatrajo Herat kot ključ Indije; to je najobčutljivejše mesto na velikem britskem državnem telesu, in zdaj v Angleški vladajoče vznemirjenje je pač lehko umevno. Po raznih poročilih se bode v Indiji mobilizovalo 50 000 m6ž z 10000 možmi kot rezervo. To ni mnogo, in vender se še vpraša: Kdaj bodo te čete stale na afganski meji pripravljene za odhod in kaki častniki in moštvo je to ? Angleži morajo pač pomisliti, da se jim Di vojevati z Azijati, marveč z redno evropsko vojsko. V letu 1878 je Angleška največjo vojno moč, katero je sploh do zdaj kdaj izven svojih mej zbrala, uporabila proti
pustnih norcev. Eden izmed njiju je očividno filozof, mirno kadi pipo, drugi pa palce na rokah vrti, kakor nekdanji moj profesor. Stene bo polne hieroglifov in podob, pravih egiptovskih, kdor pa je dobro poučen v dunajskih razmerah, lahko jih bere in razume. Muzej, ki je del tega svetišča je v resnici imena vreden. Nič se ni našlo staro-egiptovskih spominkov, da bi tu ne bili zastopani. Mumije, kipovi, hišno orodje, papyrus, vse se nahaja. Podam vam nekoliko poskušenj. Na zidu se vidi relief, ki nam predočuje egiptovskega kralja. V levici drži neko znano živalico, v desnici Jma muhovnik, da jo ubije. Napis nam pravi, da je to: L’ Alle-mand iz dinastije Profesoronov. Dityrambe mu slavo pojo.
Pravijo nam, da si je mnogo zaslug za Egipčane pridobil s tem, da jih je rešil prevelike nadloge onih skokonogih živalic, ki še dandanes posebno nježni spol tako rade nadlegujejo. Enako je tudi znani Abbč Lizst karikiran. Lepa majhna mumija s pozlačeno glavo sloni ob zidu, napis nam pravi, da je to sedem in dvajseta hči kraljice Kleopatre z imenom „IIascherl“, katere nihče ni hotel snubiti. Oče je nepoznan. Druga mumija ima
Afganistanu. Bilo je 34000 mož, katerim se jih je med vojno pridružilo še 9000. Navzlic temu, da morajo indijske čete biti vedno pripravljene za vojsko, prešla sta polna dva meseca, predno so se mogle pričeti operacije, in izmed onih 43000 mož je bilo samo 12 740 Angležev, ostali so bili Indijci. Nazori o vrednosti teh domačih čet pa, čudovito, nikakor niso različni.
»Times" izrekle so se (1874) o tem tako-le: „Kar razumevamo pod domačo (indijsko) vojno, je samo tolpa ljudij, kateri cel6 težav najkrajše vojske prenašati ne morejo.
A ne dosti tega: Organizem vojne je skoz' in skozi popačen. Domači častniki so nezadovoljD' in od angleških častnikov ima vsak polk komaj jednega ali dva; prost&ku vojna služba nikakor ne dopada. Vsako leto ubeži povprečno sedem sto mčž itd.
Tem angleško-indijskim četam stojijo, ločene po Afganistanu, nasproti ruske vojne moči: okolo 110 000 mož s 112 topovi kot garnizije v Aziji* opirajoče se na kavkaške čete, katere štejejo 182 000 mož pešcev, 45 000 konjikov s 408 topovi. Obe armadi boste najbrže to število imeli samo na papirji. Pri angleško-ruskih četah je ubež-ništvo in bolezen velikansko in pri ruskih — nU tu bodo pač drugi vzroki.
Angleška vlada in podkralj Dufferin obetata, da bosta Afgance podpirala z denarjem, orožje® in strelivom ter se mnogo zanašata na njih pomoč. O množini najetih afganskih čet ni dosti znano, cenijo jih na 13 000, iregularne na GO 000 Število poslednjih je vender po polnem zavis«0 od rodov, ali sehotč udeležiti vojne ali ne. Afgane* so se v vojski 1. 1878. zel6 slabo vojevali. Pomislih je še treba, da Rusi nimajo, kakor Angleži, seboj mnogo stotin kilometrov dolgih, zelo občut' ljivih zveznih črt, da marveč vsa pota tja peljejo skozi rodovitne, če tudi s puščavami obdane kraje, da kakovost dežele same ne ovira mnogobrojnih čet pri prehodu ter da v vsem okrožji Ilerata stanuje le malo Afgancev, ker tu prevladuje Pev' zijski element.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Jutri jma gospodska zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu je drugo čitanje zakona o razstreljivnih tvarinah, postavnega načrta o po-silnih delavnicah, dalje nekaj predlog o krajevnih železnicah, med temi tudi predloga o želez»ic’ Ljubljana-K&menika.
„Dziemik Polski" poroča iz zanesljivega vira’ da bode cesar obe zbornici sklical v 21. dan t. m. v dvorno poslopje, da zaslišite prestolni 8°" vor. Štiri dneve po zaključenji zasedanja razpis^0 se bodo nove volitve.
napis: „SchaU'ter-ten-an“ iz 99. dinastije itd. Ako si pogledamo te imenitne starine in relikvije nekoliko bliže, vidimo, da so narejene iz starih pletenic, košev in slame, glave pa imajo iz komisa-V okvirjih za steklom vidijo se staroegiptovski spisi na pergamentu in papyru, od blizu so vsake baže stare srečke in enake dragocene stvari. J steklenih omarah ob stenah vidi se vse, kar sej6 sploh našlo od starih Egipčanov, bodi si orožje, kinč ali hišno orodje, zelo lepo na videz, od bli^u se vč da moraš se amijati, ko vidiš, da je ni šare' ki se ne bi bila porabila. Vtis pri vstopu je p>'aV ta, ki ga imaš, ako postavim stopiš v drugo dv°" rano spodnjega ljubljanskega muzeja, tako izvrstno je vse ponarejeno.
Iz muzeja pridemo v prelep gozd, stoletni tropična drevesa rasto tukaj, merkvice skačejo P° vejah in papige se preletavajo. Velika reka teče mimo, v daljavi videti je morje, na morju otok', solnce zahaja za gore. Ako natanko pogledaš, V1 diš, da se ti solnce posmehuje, zdi se ti, da znan obraz in res si železni kancelar uemb ogleduje novo kolonijo ob reki Kongo, kakor 1 hotel reči: „Nimm dir was,so hast du was.“ Tralala it
Tuje dežele.
Predvčeranjim govorilo se je v angleškem pailamentu zopet mnogo o angleško-rusko-afganski zadevi, vender se ni poročalo nič no-Vega, vznemirljivega. Vlada in parlament sta se kazala bolj nego prej, da verujeta v poročilo Ko-mai'°va, sicer pa se počakajo še ponatančnejša Poročila iz angleškega in ruskega tabora. Najnovejši brzojavi (katere priobčujemo zdaj) se vč da poročajo nekoliko drugače. — Važno pa je zvedati, da se francosko časopisje nasproti resnemu položaju med Rusijo in Angleško zelo zmerno ob nasa ter večkrat poudarja željo, da bi se zadeva rešila mirnim potem.
Iz Petrograda se poroča v „Schles. Ztg. o mnenji, katero vlada v ruskih vojaških krogih, tak6-le: „Tu se pač da skoro ne upa več, da se '»ode angleško-ruski konflikt rešil mirnim P&tem. Ne prikrivajo se velike izgube, katere bi povzročila vojska. Vender se čujejo mnogi glasovi, a 1 žel'jo konečno odločitev te vedno trajajoče negotovosti. Zmagonosna vojska, katera bi Rusiji a odpreti Arabsko morje, bi rusko trgovino zelo povzdignila. To so pač samo sanje o bodočnosti; zdanji financ ijelni položaj pa je žalosten. v vojaških krogih se prav mirno pričakuje bodočnost, vender brez šovinizma; k večjemu da nekateri mladi častniki iz Skobeljeve šole uže sanjajo o lovorikah in sijajni karijeri. Sploh pa se goji veliko zaupanje v red, kateri vlada zdaj v najvišji vojaški upravi in je nedvojbeno vsa drugača, nego je bila pred turško vojsko."
^ kudana dohajejo dan na dan za Angleže 01J vesele v&sti, kajti poroča se, da se v Kordonu upoj. zoper Mahdija vedno bolj razširja, dan Za dnem odpadajo njegovi pristaši. Krivi prorok lJ°dati se je moral sam tjži, da s svojo osebo skuša zopet utrditi vero v njegove nauke in njegovo misijo. Zgodilo se bode morda zopet, da se bode, ko se zopet prične operacija, glavno bojišče preložilo ob Rudeče morje, kjer zapoveduje Osman ^‘gma. Turčija izdala je nasproti Mahdiju razglas, k^erem ga imenuie »krivega Mahdija, goljufa, iu barbara."
Razne vesti.
.	~~ (Ujol se jo.) V Berolinu imoli so v vojaški
°ici novinca, ki so je delal gluhega, in sicer tako S^retn°) da so ga ros mislili užo izpustiti. Vso po-1 njo, da bi ga provarili, bilo so zastonj. Te dni pa Pri*lo nokomu zdravniku, ki je šel ravno za dozdevno uhim po stopnicah doli, da zgovori, in sicer bolj poboma, kakor bi sam s seboj govoril, te le bosode: »Ubogi revež, kako je videti zdaj Se zadovoljen in sroCon, pa ne vd, da je danes zjutraj iz neprevidnosti o roval se in da bode moral kmalu zapustiti ta svet!“ - Komaj je bil zdravnik te besode izgovoril, začno
Vr ^ep °kraj je tu in veselo življenje. Vsake (*revesa rasto na malem prostoru, nekatera ^ čudna. Tako postavim ima eno drevo listje vojaških rokovic in sad iz starih denarnic (Affenbrotbaum), drugo drevo je polno
. ® pihalnikov (Facherpalme), na tretjem rasto ti8o* lc,e (Periickenbaum) itd. Ni popisati mogoče iu x6.1*^ burk, ki so tu vstvarjeue. Ako si truden lahko si privoščiš Kongo-vina in Kongo-
, Zamorski knez si radoveduo ogleduje evropske 116 skozi perspektiv, ki pa ni druzega, kakor Ke'^er 0<* svetiln*ce za petrolej. Tudi fotograf Je naselil tu, da pa utegne hitreje delati, ima JDovejši v Evropi še neznani instrument, ki se ‘°Ve nBlitzograph". Kar mimogrede vas brez dolnja blicografuje iu da ste dobro zadeti, koj . utite, kajti cel instrument se v vas zapodi. Lep volik zamorec nas grozno kričč vabi, naj si Sledamo naravoznanski muzej. Vstopnina je aJhna, le dvajset krajcarjev, poglejmo g«!
(Konec prihodnjič.)
gluhi na pomagajo klicati in z oboma rokama grabiti so za trebuh. — Zdravnik pa stopi na to k njemu in mu roče: „0 potolaži se, prijatelj, in pojdi z mano v vojašnico, tam bomo uže dobili sredstvo, ki bodo pomagalo zoper ta strup! “
— (Predrzna goljufija.) V Amsterdamu obsodili so pred kratkim predrznega sleparja, kakor jih je malo tacih. Ta, po svojem poklicu komisijonar, seznanil so jo namreč z bogatima zakonskima in ko je videl, da nista posebno bistroumna, začel jima je pripovedovati in zatrjevati, da sta potomca leta 1567 umršoga grofa Brederode in da imata pravico na delež njegovega, na 90 milijonov goldinarjev cenjenega premoženja. Imel je se ve da kmalu tudi potrebne papirje v rokah, s kojimi jo hotel pred sodnijo svojo trditev dokazati. Ona dva šla sta mu na limanice in ker jo slepar trdil, da je uže toliko in toliko procesnih troškov poplačal, izdajala sta mu svoto za svoto. Lota 1880 — tako dolgo znal je ljudi za nos voditi — sklical jo voliko zborovanje v Zaandam, kamor so prišli vsi oni, ki so imeli vsled njegove trditve tudi kaj zahtevati. On je predsedoval temu zboru srečnih dedičev in pri tej priložnosti izjavil je tudi, da bi so pač spodobilo umršemu v znamenje hvaležnosti postaviti spomenik, na čogar stalu naj bi bila vsekana imena vseh dedičev. Ta predlog so je z navdušenjem sprejol in denar, ki se je takoj v ta namen nabral, spravil je on. No dolgo potem sklical je drugi shod, ki je trajal od 9. ure prodpoludnč, pa do polunoči. Nad njegovim sedožem vihrala je zastava in on je z veliko zgovornostjo na dolgo in široko razlagal, koliko da se je v zadevi te dedščine trudil, kako je celo zatogadol v glavno mesto potoval in pri višjih gospodih tako dolgo potegoval so, dokler ni pravica zmagala. Ker pa je on trdil, da denarja prejeti nihče ne moro, kedor ni plemenitega stanu, sklenili so zbrani dediči onoglasno, da so častivredni njih prodsodnik povzdigne v plemstvo. Pri pojedini, ki jo temu zborovanju slodila, prišla je na vrsto tudi torta, ki jo predočovala razvalino gradu Brederode. A vsaka reč ima svoj konec. Ker milijonov lo ni bilo, začeli so dediči konečno vender le dvojiti nad celo stvarjo. Tako prišla jo ta zadova prod sod-uijo. Sleparja obsodili so na šest mosecov ječo. A on s tem ni bil zadovoljen in pritožil so je na višje sodišče. To, bolje ceneč njegovo prebrisanost in njegov talent, uvidelo je, da se je prizivniku zgodila krivica in za to podvojila se mu je kazen, tako da bodo imel celo leto časa premišljevati o težavnem procesu, ki ga je s toliko požrtvovalnostjo vodil.
— (N o v a bolozon.)	Iz	Madrida	se	poroča:
Pretočeni tedon pokazala se	je v	15000 duš broječem
mestu Jativa v provinciji Valencija nalezljiva bolezen, o koji si zdravniki zdaj še niso na jasnem. Zbolelo je v kratkem času 40 osob, iz	med	katorih	je	polovico
umrlo. Samo v potek umrlo	jih je	osem na	tej	bolezni.
Poslali so iz Madrida več zdravnikov tjit. Eni teh trdijo, da jo to kolora, a drugi tomu odločno oporekajo. Spanjska vlada ukrenila jo potrebne naredbo zoper raz-širjovanje to nepoznate bolezni.
Domače stvari.
— (Častno občanstvo) podelila jo občina Grosupljo na Dolonjskom po jodnoglasnom sklopu občinskoga zastopa g. c. kr. okr. glavarju ijubljanskomu, Ivanu Mahkotu, v priznanjo njogovih obilih zaslug za to občino.
— (Stolni dokan Jurij Vole f.) Včeraj dopoludnč ob 11. uri umrl jo tukaj stolni dokan in zlatoraašnik Jurij Vole v 80. lotu svojo dobo. Pokojnik narodil so jo dne 5. aprila 1805 pod Korenom na Gorenjskem, v mašnika jo bil posvečen 1. 1831; služboval jo v Loki, a užo 1. 1836 bil je poklican za stolnega kaplana v Ljubljano ter potom ostal do smrti tu. L. 1858 bil jo imenovan kanonikom stolno cerkvo ter ravnateljem v Alojzijovišči, kjer je ostal do 1. 1861. Koncom 1. 1877 pa jo bil imonovan stolnim dekanom. Pokojnik jo bil vrl, dolavon, pobožen, da neutruden duhovnik, kajti pri vsej svoji starosti opravljal je do zadnjega točno svoj posol, bil pa jo tudi značajen in noustrašon rodoljub. Pokojnik bil jo tudi zol6 dolavon na corkvonom slovstvonom polji, priredil jo „Stolotno Pratiko1* od 1. 1801—1901, izdal jo lastno pridige ter I
posebno pridno delal pri uredovanji slovenskega svetega pisma, prevžl jo v slovenščino sam več oddelkov sv. pisma. Naj se ohrani blagemu pokojniku prijazen spomin 1
— (Volitve v mestni zastop.) Jutri vršilo se bodo dopolnilne volitve iz I. razreda v mestni zastop. Kandidatje v tem razredu so: Henrik Ničman, bukvovez in hišni posestnik; dr. Josip Stare, hišni posestnik in c. kr. pristav finančne prokurature; Josip Tom e k, graščak, in Ivan Velkovrh, posestnik tovarne.
— (Občni zbor trgovskega bolniškega in penzijskoga društva lj u bij anskoga) vršil se je minulo nedeljo v mestni dvorani. Navzočnih je bilo 64 članov; prodsedoval je g. Aleksander Dreo; pozdravil je navzočne ter omenjal, da se je občni zbor letos sklical zaradi tega nekoliko pozneje, ker je imel podvodja g. Treun mnogo posla pri likvidaciji eskomptne družbe. Predsednik se je v toplih besedah spominal umrših članov, med njimi g. trgovca F. Kapusa v Colji. Članovi so se v znamenje sožalja vzdignili s svojih sedežev. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je društvo imelo dohodkov 7755 gld. 30 kr., troškov pa vkupo 4605 gld 11 kr. Torej prebitka 3150 gld. 25 kr. Vkupno društveno premoženje je znašalo koncem 1884. 1. 53 279 gld. 30 kr., od katere sv6te je pripadalo bolniškemu zakladu 35 625 gld. 30 kr., pen* zijskemu zakladu pa 17 6 54 gld. Za podpore bolnikov v raznih bolnišnicah so je izdalo 1021 gld. 63 kr., za podpore bolnikov izven bolnišnic pa 1021 gld. 63 kr., za pogrebe 202 gld. 68 kr., za penzije in podpore vdov 890 gld. Častnim članom društva izvoli se g. E. Mayr zaradi obilih zaslug za to društvo. Pred volitvijo omenja društven1 tajnik g. Drahsler, naj se volijo v ravnateljstvo le veSči in za društvo navduSeni ter požrtvovalni možje. Konečno prosi društvonike, naj njega ne volijo zopot pri novi volitvi. G. Droo omenja, naj se zopet voli g. Drahsler, kajti tako izvrstne delavne moči ne bode lahko zopet dobiti. G. Klemenčič izreka v imenu občnega zbora ravnatoljstvu za izborno delovanje v korist druStva zahvalo. Na to se vršijo volitve in v ravnateljstvo so izvoljeni gg.: Aleksander Dre o, veletržec in predsednik kranjsko hranilnice, Pavel Drahsler, poslovodja pri g. J. C. Majer-ju, Ludovik Jilsch, trgovski družnik, Matovž Treun, zasebnik, Emilij Kandhartinger, trgovski blagajnik, Škabrne Avgust, trgovec, Miroslav Soss, trgovec, Alfred Ledenik, trgovec in Dragotin Klemenčič, knjigovodja. V revizijski odsek so bili voljeni gg.: Kamilo Baumgartner, zasebnik, A. Jeločnik hišnik, in J. N. Plaveč, trgovec. Kot namestniki gg.: Franz Kolmann, trgovec in hišni posestnik, Matej Ranth, trgovec in hišni posestnik. Potem se zborovanje zaključi.
— (Volilna komisija trgovinsko in obrtno zbornice) v Ljubljani naznanja izid volitve dnd 16. marcija 1885. leta. I. Od 455 volilcev, kateri so imeli pravico voliti v I. in II. razredu trgovinskega odseka, volilo je 190 pravilno. Izvoljeni so pa slodeči gospodje: Franjo Hren, trgovec v Ljubljani, s 187; Vaso Petričič, trgovec v Ljubljani, s 186; Josip Kušar: trgovec v Ljubljani, s 184; Franjo Ks. Souvan, trgovec v Ljubljani, s 184; Mihael Pakič, trgovec v Ljubljani, s 183; Ivan Perdan, trgovec v Ljubljani, s 180 glasovi. II. Od 2186 volilcev, kateri so imeli pravico voliti v III. razred trgovinskega odseka, volilo jih je pravilno 865. Izvoljeni so pa slodeči gospodje: Josip Ribič, trgovec z instrumenti v Ljubljani, s 838; Blaž Mohar, trgovec s predivom v Škofji Loki, s 837; Franjo Omersa, trgovec v Kranji, s 835; Tomaž Pavšler, trgovec z deželnimi pridelki v Kranji, s 835 glasovi. III. Od 14 volilcev I. razreda obrtnega odseka je bilo oddanih 8 pravilnih glasovnic in izvoljena sta gospoda: Maks Kronnor, vodja kranjsko stavbene družbo v Ljubljani s 6; Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani, s.5 glasovi. IV. Od 8432 volilcev, kateri so imoli pravico voliti v II. razrod obrtnega odseka, volilo je 3483 pravilno. Izvoljeni so pa sledeči gospodje; Anton Klein, lastnik tiskarne v Ljubljani, s 3384; Ivan Doga n, mizarski mojster v Ljubljani, s 3379; Ivan Nep. H o ra k, ro-kovičar v Ljubljani, s 3379; Alojzij Jenko, pokovski mojstor v Ljubljani, s 3378; Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani, s 3378; Oroslav Dolenec, voščeninar v Ljubljani, s 3378; Franjo Kollmann steklar vLjubljani, s 3370; Jarnej Žitnik, čevljarski
mojster v Ljubljani, s 3370; Janko Kersnik, posestnik mlina in žage na Brdu, s 3361; dr. Josip Poklukar, lastnik tiskarne v Ljubljani, s 3311 glasovi. V. Od 27 volilcev, kateri so imeli volilno pravico v III. razredu obrtnega odsoka, volilo je pravilno 11 in sta izvoljena gospoda: Pankracij Eichelter, vodja fužin v Litiji, z 11 glasovi in Karol Luckmann, vodja kranjske obrtno družbe v Ljubljani, z 11 glasovi. Vsi izvoljeni so izrekli, da provzemo izvolitev.
— (Upravni odbor društva „Narodni dom“) imel jo dne 11. t. m. sejo, v kateri se je določilo, da se skliče letošnji občni zbor, v katerem se bode poročalo tudi natančno o vspehih loterije, v dan 15. maja, to je binkoštni torok. — Polegtega se je radostno vzelo na znanje, da je mestni zastop ljubljanski daroval vseh na njegovih 300 sreček pripadlih 10 dobitkov za društveni bazar ter so sklenilo izroči mu zato zahvalo odborovo. — Društveni bazar priredil se bode dne 11. julija v čitalnici, in sicer ob jednem z besedo, katero bo priredil čitalnični odbor svojim članom v spomin obletnice prihoda presvitlega cesarja v naše glavno mesto. — Konečno se je v tej odborovi seji pooblastil društveni tajnik, da organizuje nabiranje prostovoljnih krajcavskih doneskov za društveni zaklad. V ta namen bodo se dale tiskati posebne marko po 10 kr. ter razposlalo v zvezkih po 100 mark nabiralcem. Naj se oni rodoljubi, ki bi hoteli te marke razpečavati, blagovoli uže sedaj oglasiti pri društvenem odboru.
— (Kranjsko obrtno društvo) imolo je predvčerajšnim reden občni zbor pod predsedstvom g. Antona K leina. Društvo imelo je v minolem društvenem letu dohodkov 321 gld. 62 kr., troškov pa 143 gld. 45 kr., prebitka jo torej 178 gld. 27 kr. — G. društvoni tajnik M. Kunc poročal je o društvenem delovanji v minolem letu ter omonjal, da so so članovi nekoliko premalo brigali za društvo, da zatorej tudi društvo ni moglo doseči zaželjenega vspeha. Tajnik poroča	na	dalje,	da	se je društvo	udeležilo po
petih članih obrtnega shoda na Dunaji; da pa so pri tem shodu ni ničesar doseglo, ker so udeleženci postopali samostojno in brez cilja. — G. društveni predsednik A. Klein poživijo društveniko, naj bodo vztrajni, da se obdrži to društvo, katoro jedino zastopa obrtno .interese. Potom govorilo se jo obširno, ali naj so zniža letni donesek 3 gld. ali naj ostane še na dalje. Konečno se odločitev preloži do prihodnjega mesečnega zbora. Isto tako dopolnilne volitve v odbor. Konečno predaval je	g.	Kunc	o	obrtni reformi.	Govornik je
omonjal, da	so	more mali	obrtnik vzdržati le po svo-
jom rokodelstvu,	katero	se	nasproti slabim	tovarniškim
izdelkom lohko ohrani, če izdelujo dobro izdelke. Udo-ležonci zbora poslušali so z velikim zanimanjem predavanje. Na to so je zbor zaključil.
— (Kameniška čitalnica) priredi v nedeljo dn6 19. t. m. dramatično predstavo, igrala so bodo igra „Cvrček“. Po igri bodo ples. Vstopnina za ude 20 kr., za neudo 40 kr. Začetek ob */Q8. uri zvečer.
— (,,Lj ud sle o knjižnice11) ravnokar izišli 7. snopič prinaša na 61 straneh dvo povesti, in sicer: „Salvijan“. Zgodovinska povest iz šostnajstoga stolotja. Posnel H. Maj ar, in drugo povosti pričetek: „Zaočin dom“. Ceski spisal Alojzij Jirasok. — Cena posamičnim snopičem samo 6 kr. To jo gotovo najcenejša slovenska knjiga in omisli si jo lahko vsakdo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London. 15. aprila. „Daily Nevvs« porota, da se bodo zdaj vsled depeše, došle iz Petrograda, zopet pričele med obeina vladama pogajanja o meji ob Afganistanu, katera pogajanja je pretrgala afera pri Penždebu. Depeša je sestavljena prav pomirljivo ter omenja, da naj se reši mejno vprašanje na širši podlagi.
New-York, 15. aprila. Ljudovladi Guatemala in San Salvador vzprejela sta mir. Sovraštvo je ponehalo in razglasila se je splošna amnestija.
Budimpešta, 14. aprila. Liberalna stranka odobrila je nespremenjeno po g6renji zbornici sklenene premembe na&rta o preustrojbi g6renje zbornice.
Zagreb, 14. aprila. V Petrinji so danes obesili morilca Jovana Padjena, kateri je zavratno umoril bratranca in njegovo ženo.
Petrograd, 14. aprila. Dozdanji poveljnik gardnega oddelka, grof Šuvalov, je imenovan poslanikom v Berolinu, in princ Aleksander Olden-burški poveljnikom gardnega oddelka.
London, 14. aprila. V parlamentnih krogih je od včeraj malo upanja, da se vzdrži mir. Če bodo Rusi prodirali dalje proti jugu, je vojska
čete v Quettah.
Pendžehu.
London, 14. aprila.
.Pall mali Gazette"
upanja, da se izogne boj z Rusi. V d6lenji zbornici je izjavil Gladstone, da je od Lumsdena do-šlo poročilo, da	Rusi dalje	prodirajo,	in	iz	Petrograda došlo je	danes poročilo,	v	katerem	se za-
gotavlja, da se po ukazih vlade ne bodo ruske čete dalje pomikale.
Rim, 14. aprila. Iz Suakima se poroča: Italijani v Massauahu so zaseli Arafali ter razvili tam italijansko zastavo poleg egiptovske.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 15. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v bankovcih...................79-40
»	»	>	» srebru......................79-90
Zlata renta.............................................  104-70
5% avstr, renta............................................95-05
Delnice ndrodno banke.................................... 850	• —
Kreditne delnice......................................... 280’	—
London 10 lir sterling...................................126-	—
20 frankovec............................................... 9-95
Cekini c. kr............................................... 5-89
100 drž. mark.............................................61	50
Uradni glasnik
z dnž 15. aprila.
Eks, dražbe: V Idriji zemljišče Tom. Gantarja iz Godoviča (150 gld.) dn6 20. aprila, 26. maja in 26 junija.
— V Ložu posestvo Tom. Koderce z Vrha (2010gld.) dnč 27. aprila (3. narok); — posestvo Jan. Kocijančiča iz Osredka (1360 gld.) dnž 1. maja, 1. junija in 1. julija. — V Kostanjevici zemljišče Jur. Kodriča iz Zavod (880 gld.) dne 29. aprila, 27. maja in 1. julija; — posestvo Mart. Preskarja iz Žejnega (1370 gld.) dn6 29. aprila, 27. maja in 1. julija.
— V Metliki zemljišče Jak. Mihelčiča iz Brezovega Rebra (1685 gld.) dnž 24. aprila, 23. maja in 24. junija; — zemljišče Petra Bajuka iz Radovič (1238 gld.) dn6 24. aprila, 23. maja in 24. junija; — posestvo Mart. Bajuka iz Rado-vine (1524 gld.) dn6 25. aprila, 27. maja in 27. julija. — V Litiji zemljišče Jan. Kastelica iz Male Preske (1461 gld.) dnž 6. maja, 16. junija in 17. julija. — V Žužemperku zemljišče Fr. Hočevarja iz Ambrusa (150 gld.) dn6 28. aprila, 26. maja in 30. junija.
Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastralno občino Zgornji Bernik; poizvedbe dn6 15. aprila ob 8. uri zjutraj; — Pr' c- kr- okr. sodniji v Radovljici za katastralno občino Dobrava pri Kropi; poizvedbe dnž 20. aprila ob 8. uri zjutraj; pri c. kr. okr. sodniji v Trebnjem za katastralno občino Čatež; poizvedbe dn6 28. aprila ob 9. uri dopoludne.
TiUoi*
Dn6 13. aprila.
Pri Maliči: Horowitz, trgovec, z Dunaja. — Baron Sotti, c. kr. major, iz PeSte. — pl. Jetmar, c. kr. okr. glavar, iz Voloske, — Giorguli, trgovec, iz Trsta. — Kreuger, pek. mojster, s soprogo, iz Beljaka. — Schonvvetter, c. kr. nadlajtenant, iz Ptuja. — Jaklič, duhovnik, in Brumen, c. kr. sod. pristav, iz Metlike.
Pri Slonu: Lenk, šef želez, postaje, s soprogo; Barberini in Kowitz, trgovca, z Dunaja. — Pocher, trgovec, iz Badna. — Kmiryn, trgovec, iz Budimpešte. — Ramor, trgovec, iz Trsta. — Lapajne in Kraps iz Idrije. — Gajo Fransiška, uradniška vdova, iz Vipave. — Renaldy, trgovec, iz Siska. — Kappus, zasebnik, iz Kamne Gorice. — Jallen, zasebnik, iz Krope. — Pibroutz, zasebnik, iz Podnarta. — Starč, posestnik, iz Mengiša.
Pri Bavarskem dvom: Dagarin, nadkletar, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru:	Rucker,	šolski	vodja,	in Bayer,
trg. potovalec, z Dunaja. — Hudovernik, belež. kandidat, iz Zatičine. — Zeschko, c. kr, pomor, kadet, iz Pulja.
Pri Avstr, carji: Stiasny in Stefančič, učitelja, iz Kamenika. — Petrovec, učitelj, iz fiemšenika.
Pri Virantu: Breindl, inžener s soprogo, iz Linča. — Schmitt, jermenar, iz Gradca.
	a a P	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Votrovi	Notio	Mo-krina v mm 1
	*	7. zjutraj	731-33	7-4	svzli. sl.	obl.	/ 0*00 |
	&	2. pop.	730-59	12-8	jvzh. sl.	>	
	t*’ tH	9. zvečer	732-61	7-4	r	jasno	
Umrli so:
Dnč 14. aprila. Polona Gartroža, hišna posestnica, 68 1., Hradeckyjeva Vas St. 13, prsna vodenica. — Jurij Vole, stolni dekan, 80 1., Pred škofijo št. 8, mrtvoud.
V civilni b61nici:
Dn6 11. aprila. Anton Hren, delavec, 64 1., vnetje trehušine.
Dn6 12. aprila. Ivan Lenček, mizarski pomagač, 33 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
Zemljišče za gradenje,
blizu 400 štirijaških sežnjev veliko, želi kupiti. Ponudbe pod naslovom „ZemlJiš6e“ o°' pošilja ekspedicija tega Usta.	(iA>
^aSH5ESHSH5HSiSB£ra5iraK5HSHSafaSBnS?SHS?S^
Umetne	jj)
|zoloe Irn_ zolooTrjs-g
vdevlje po najnovejšem amerlkanBkem načinu brez g vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse r zobne operacije	(39)	6
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. H5a5asasasasEsasasna5asasEsasE5a5a5H52
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fei Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnik za o. kr. vojstvo, I. in II. del. slovensko, po 30 kr.
Službovnik za o. kr. vojstvo, II. dol 30 kr.,
111. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnlzonska in stražna služba, 30 kr. (slovcn-sko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnica vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 2 0 kr.	(28) 9
Salicilna ustna voda
in
salicilni zobni prašek
pripravljati od O. JHccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobOla. (108) 16—13 Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane ln z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v,Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.