Največji
w Zdniicoih državah
Velja xa tsb leto • • • Za pol leta • • • • • Za mrav York celo leto •
Za
GLAS NARODA*
List slovenskih delavcev t Ameriki
TELEFON: CHelsea S—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 78. — fiTEV. 78.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 4, 1935. — ČETRTEK, 4. APRILA 1935
VOLUME ZLIH — LETNIK XT.TTT.
V JUGOSLAVIJI NE BO SVOBODNIH VOUTEV
AVSTRIJA JE SLEDILA NEMČIJI IN JE S POSEBNIM PROGLASOM UVEDLA VOJAŠKO OBVEZNOST
Rooseveltovi načrti morajo čakati
Tiste jugoslovanske stranke, ki nasprotujejo vladi pri volitvah baje sploh ne bodo prišle do besede. Po mnenju nekaterih bo tik pred volitvami uveljavljena vojaška diktatura. — Avstrija je prepričana, da zavezniki ne bods nasprotovali njeni najnovejši odredbi.
BEOGRAD, Jugoslavija, 3. aprila. — Dasi je regentski svet ponovno obljubil, da bodo splošne volitve, ki se bodo vršile 5. maja, svobodne, prevladuje mnenje, da kandidati opozicije, to je strank, ki nasprotujejo vladi, sploh ne bodo prišli do besede in ne bodo imeli niti najmanjše prilike za izvolitev.
To je posebno razvidno iz govora, ki ga je imel te dni v Skoplju justični minister Dragutin Kovic.
Izjavil je namreč, da so vladni voditelji dovolj močni in pogumni, da bodo branili sedanjo jugoslovansko ustavo, četudi bi prišlo do prelivanja krvi. V skrajnem slučaju bo vlada tik pred volitvami ponovno proglasila vojaško diktaturo ter bo pustila glasovati le tistim, ki bodo glasovali po njeni volji.
Ako bi obstajala najmanjša nevarnost za nadaljevanje sedanje vladne politike, bo zopet stopil na površje bivš diktator Zivkovič.
ZAGREB, Jugoslavija, 3. aprila. — Načelnik hrvatske seljačke stranke dr. Vladko Maček, je rekel danes nekemu ameriškemu časniškemu poroče , valcu, da bo pri prihodnjih volitvah brez dvoma izvoljen za poslanca.
Voditelj jugoslovanskih socijalistov Zivko To-palovič je izrazil svoje zadovoljstvo, ker se je proti vladni stranki »tvorila opozicija. Dejal je, da se so-sijalisti opoziciji ne bodo pridružili, napadali je pa tudi ne bodo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 3. aprila. — Med zastopniki nemške manjšine v Jugoslaviji in vlado je bil včerzj sklenjen kompromis. Vsi Nemci v Jugoslaviji bodo glasovali za vladno listo, na kateri bodo tudi štirje nemški kandidati.
Pogajanja med vlado in Nemci je vodil tukajšnji nemški poslanik.
DUNAJ, Avstrija, 3. aprila. — Sledeč vzgledu Nemčije, je avstrijska vlada danes oficijelno izjavila, da bo avstrijska zvezna armada znatno ojače-na ter da so bile že izdane vse tozadevne odredbe.
Iz izjave je razvidno, da bo tudi Avstrija uvedla obvezno vojaško službo, ker noče v ničem zaosta-j jati za svojo dcsti močnejšo sosedo.
Gotovi krogi domnevajo, da bo bodoča avstrijska armada štela v mirnem času šestdeset tisoč mož. Soglasno s saintgermainsko pogodbo, pa sme imeti Avstrija le 30,000 vojakov in 1,500 častnikov. Ko bo uvedena splošna vojaška služba in ko bo armada reorganizirana, bodo odpravljene milice, ki jih zdaj vzdržujejo posamezne stranke.
Današnja kabinetna seje se je mirno vršila, in vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Po mnenju nekaterih se je reorganizacija armade že pričela. — Značilno je, da na seji ni bil navzoč knez Starhem-berg; načelnik fašističnega "heimwehra".
Avstrijska vlada se prav dobro zaveda dejstva, da mora biti nji dovoljeno, kar je bilo dovoljeno Hitlerju v pogledu obvezne vojaške službe.
Kancler Schuschnigg je prepričan, da odredba njegove vlade ne bo naletela pri zaveznikih na ni-kakšen odpor.
Obroč okoli Nemčije se vedno bolj zožuje. Povečana avstrijska armada bo naperjena edino-le proti Nemčiji, ne pa proti katerikoli članici Ma le antante.
STRAŠEN CIN
JE STORIL V PIJANOSTI
Thomas McFarland j e priznal zločin. — Ne ve, zakaj je umoril. — Izgovarja se s pijanostjo.
Štirideset ur zatem, ko je u-moril svojo (>8 let staro taščo in 19 let staro nečakinjo, je bil 39 let stari Tliomas McFarland pred sodiščem postavljen pod obtožbo umora po prvem redu.
Ko je bil McFarland pripeljan pred sodnika, je hladnokrvno priznal, da je v nedeljo zv«*eer umoril svojo tašeo Mrs. Noro Kellv in svojo nečakinjo Florence Me Ve v, v stanovanju Mrs. Kelly v Brooklynu. K svojemu priznanju pa je dodal: "Ne moreni povedati, zakaj sem to storil. Sploh nisem vedel, kaj sem delal".
Sodnijski zdravnik dr. M. K. Marten je izpovedal, da je obdukcija trupel obeh žrtev izkazala, da je bila nad njima storjena sila.
Ves ras zasliševanja je bil McFarland ]>opolnoma miren. Hladnokrvno je priznal oba u-mora, toda je rekel, da se ne more spominjati, ako bi se bil pregrešil nad njima. Spočetka je policija domnevala, da je imel pri svojem delu kakega pomagača, toda po njegovi izpovedi je to domnevanje odpadlo.
McFarland o ve tri otroke, 14 let staro Marion in 11 let stari dvojčki Ano in Edith je sodnik Charles A. Brandt izročil družbi za oskrbo otrok. Mati otrok je umrla pri rojstvu dvojčkov.
McFarland pravi, da je v n<«deljo popoldne prišel v stanovanje svoje tašče in je s seboj prinesel kvart vina. McFarland je steklenico odprl in pil. Njegova tašča ga j«1 opomnila, da preveč pije, nakar se je razjezil in je taščo zadavil. Njegova nečakinja je slišala krik svoje stare matere in je prihitela v sobo, je na mizi po-grabila nož in skočila proti MeFarlandu, ki pa jo je zgrabil za vrat in jo tiščal toliko časa, da je umrla. Nečakinjo je nato položil na d i van, taščo pa je nesel v klet.
Po zločinu je šel McFarland domov in je takoj legel v posteljo. Zjutraj je s svojimi hčerami zajtrkoval, nato pa šel na delo v tovarno, kjer so ga detektivi prijeli in odpeljali na policijsko stražnico.
FRANCOSKA VOJSKA NA NEMŠKI MEJI
V ognjevitem govoru je Flandin rekel, da b o branil deželo proti Nemčiji. — Vojaštvo na nemški meji.
Pariz, Francija, 3. aprila. — Ministrski predsednik Pierre Flandin je v poslanski zbornici rekel, da je bilo na nemško mejo poslanih več tisoč vojakov v odgovor Hitlerju, ki je vpeljal obvezno vojaško službo.
Flandin je zborici, predno je odšla, na velikonočne počitnice, rekel, da je pripravljenost Francije dosegla svoj višek. Rekel je, da so utrdbe ob nemški meji popolnoma zasedene.
Zboraiea mu je takoj izrekla zaupnico s 410 glasovi proti 134, nakar jo od godila svoje zas«»daiije do 2<». maja. S tem je Flandin postal diktator v času, ko zavezniki skušajo odvrniti nemško vojno nevarnost.
Flandin je v svojem ognjevitem govoru zagotovil zbornici, da vlada ni ničesar opustila. kar je neobhodno |K»trebno za obrambo proti novemu vpadu. Potrdil je vesti, da se lw> v ]>etek sestal vojni svet, ki bo sklenil, da ostane letnik, ki je imel sedaj biti odpuščen, še dalje pod orožjem.
V svojem govoru je rekel Flandin. da se mora Francija z ozbirom na nemško oborožitev naslanjati na dva stebra: na močno armado in na močne* vojaške pogodbe z državami. Priznal je, da je vojni svet že 2*2. marca sklenil .zavarovati nemško mejo in je od tedaj vojaštvo neprestano odhajalo na svoje postojanke v podzemskih utrdbah.
SLOVITI ODVETNIK ZA HAUPTMANNA
Odvetnik Hays pravi, da mora biti Hauptmann iz pisoholbgičnih razlogov pomiloščen. — Sam je prepričan o nje g o v i krivdi.
Sloviti novvorški odvetnik Arthur Garfield Hays j«- v svojem govoru |>o radio rekel, da bi moral biti Bruno Richard Hauptmann, ki se nahaja v smrtni celici v Trentonu, iz psihologičnih razlogov jx»mi-loščcil.
Hays je rekel, da niti najmanj ne dvomi nad Hauptman-novo krivdo, da pa jo mnogo ljudi v Združenih državah in v Nemčiji, ki niso prepričani, da bi bit odvedel in umoril Lindhcrghovega sina.
44In na vse one", je rekel Hays, 44 ki ga smatrajo za nedolžnega, bi usmrč<?nje Haupt-manna v njihovem čustvenem življenju, v njihovih odnošajih do družbi* in celo v celem njihovem življenju zelo slabo vplivalo. So ljudje, ki mislijo, da je postal Hauptmann žrtev predsodkov proli Nemčiji Oni, ki tako mislijo, bi po usmrtitvi gojili še večjo jezo do ne-neiiiških sosedov. Sploh bi R. Hauptmannova usmrtitev imela zelo slabe psihološke posledice^.
Hays zato poživlja gover-nerja Hoffmana, da iz psiholoških ozirov Haiiptmaiina po-milosti.
TUJE ŽGANJE DOVOLJENO
Washington, D. 0., 2. aprila. Federal Alcohol Control Administration naznanja, da so odpravljene kvote posameznih držav za izvoz žganja v Združene države. Neomejen uvoz tujega žganja bo dovoljen do nadaljnjega obvesti4d.
TORPEDO ZADEL KR1ŽARK0
San Pedro, Cal., 3. aprila. — Na mornariških manevrih blizu San Clemente otoka je prejšnji teden na skrivnostni način "slepi" torpedo zadel k i žarko "Northampton" in io znatno poškodoval pod vodno površino.
Križarka je vlekla "čili" — submarine, ko jo je zadel torpedo na razdaljo 500 jardov. Po prvih poročilih je izgledalo, kot bi se bilo to zgodilo včeraj, poznejša poročila pa naznanjajo, da se je dogodilo že prejšnji teden in da mornariški department zadevo preiskuje.
Križarka, ki ima 10,000 ton, je bila poslana v ladjedelnico na Mare Island.
SREČE
WBsmi, Fla., 3. aprila. — Predsednik Roosevelt poroča, da. ima zelo malo sreče pri ribolova ob Bahamskih otokih.
MAJNERJI BODO
ZASTAYKAU
Pittsburgh, Pa., 3. aprila. — Medtem ko unijski voditelji za-t rti je jo, da med majnerji ne vlada splošna nezadovoljnost nad sporazumom, da se dosedanja pogodba podaljša do 16. junija, je zastavkalo nad 1000 majnerjev v dolini Alleghe-nyja. ♦
Vsi rovi v New Kesington in Tarentuni okrožjih so ali zaprti, ali pa pričakujejo, da bodo majnerji zastavkali.
Majnerji dolže svoje voditelje, da niso ž njimi pošteno postopati in da ne zaslužijo dovolj, da bi kupili kruli za svoje družine.
Wilkss-Barre, Pa., 3. aprila. Državna policija je prejela povelje, da prežene vsa zborovanja. ki imajo namen kaliti mir in red v okrožju trdega premoga. Povelje je prišlo nekaj ur po spopadu več sto piketov pri Wanamie Colliery z državno policijo. Več piketov je policija s palicami pobila na tla, toda nikdo ni bil aretiran. Do več manjših spopadov je tudi prišlo v Nanticocke.
VROČE VREME NI PRIMERNO
ZA UVELJAVL JENJE POSTAV
WASHINGTON, D. C., 3. aprila. — V kongresu je v teku gibanje napotiti predsednika Roosevel -ta, da umakne vec svojih postavodajnih predlogov in jih pri posebnem zasedanju kongresa v novembru zopet predloži senatski in poslanski zbornici.
Demokratski
VLADA NAROČA AEROPLANE
Washington, D. C., :i. aprila.
Vojni department je pri (ileun L. Martin Company naroči) lij bombnih aeroplanov, ki bodo veljali $»152,271». Prej je že vlada pri isti družht naročila Hi aeroplanov.
Vojni tajnik pravi, da bo vojni department do 1. junija imel 1367 aeroplanov. Navzlic temu, da vojni department kupuje aeroplane vseh vrst, jih ima 92 manj kot lansko leto.
KELLY IZVOLJEN ZA ŽUPANA
Chicago, 111., 2. aprila. — K. J. Kelly je bil z ogromno večino glasov izvoljen za čikaške-ga župana. Ko je postal bivši župan ("ermak žrtev atentata, je mestni svet imenoval Kellv-ja za župana.
NAPOVEDUJE VISOKO STAROST
Beograd, Jugoslavija, 3.
aprila. — Vseučiliški profesor dr. Arzen Siatarov pravi, da bo dolgost čolveškega življenja pri umerjenem in zmernem življenju i>odaljšaiiu do povprečno 180 let.
faro&tš m M "OLA8 NARODA" največji slovenski d%+vnik v Zdruknik driaimh.
PETINDVAJSETO RAT GA
JE UGRIZNIL PES
Concord, Mass., 2. aprila. — Neki policist je tukaj ustrelil psa, ki je | m-t i nd vaj set k rat u-griznil v roke in noge desetletnega Aubreva Dilla. Zdravstvena oblast bo dognala, če je bil pes stekel.
kongresu i k Kennedy iz New York a j«* za tem gibanjem, ki ima že mnogo pristašev. Krit glavni vzrok za odgmlenje teli načrtov navaja Kennedy, da v vnx'ili mesecih ni mogoče sprejeti dobrih postav.
Kennedy je nmenja, da mora kongr«»s zborovati do avgusta, ako hoče vse od predsednika Roosevelta predložene načrte izvesti. Ne glede na vroč * dneve je treba pomisliti, da jo potrebno vse načrte gledo bank, glede javnih potrebšein in parobrodstva natančno proučevati, predno je mogoče o njih sprejeti kako postavo. Kennedy spada v bančni odbor, ki ima nalogo izdelati načrt za centralizacijo bančnega nadzorstva.
Po Kennedyjevem mnenju bi kongres v hladnih jesenskih d ne vili v šestih tednih mogel rešiti vse, kar predlaga predsednik Roosevelt.
Washington, D. C., 3. aprila. Združene države bodo v fiskalnem letu, ki se prične 1. julija, izdale v vojaške namene nad $K(>0.000.00<).
Vojni department zahteva $341,348,204 za vojsko in $fj(),fJ49.90G za ne-vojaške namene.
Mornariški department .jo zahteval $4S9,871,347, toda kongres je znižal to vsoto na $475,(XN),000.
Vojaško poveljstvo upa dobiti okoli $41M),4HMMKH» za nova letališča *in za motorizaci j<> vojne opreme.
JAPONSKA MORNARICA PREKOSI AMERIŠKO
Honolulu, Havajsko otočje,
3. aprila. — Odštopivši vrhovni poveljnik japonske vojne mornarice admiral Kiosuke Fukunaga napoveduje zmago japonske mornarice nad ameriško mornarico naslednje:
Združene države ne bodo pripravljene na napad; polovica ameriške mornarice bo v Atlantiku in Panamski kanal bo razstreljen, predno ga morejo prepluti bojiie ladje iz Atltantika.
Lojalnost v Ameriki rojenih Japoncev bo japonskemu orožju pomagala do zmage.
Poglavitni namen japonske mornarice bo zavzeti Havajsko otaočje, kar bo doseženo v siloviti pomorski bitki pri Midway otoku.
VOLIVA JE PROPADEL
Zion, HL, 3. aprila. — O Umi Voliva, ki je kot župan vladal mestu 20 let in ki je učil, da j<* zemlja ploščata, je bil poražen pri županskih volitvah. Z veliko večino je bil izvoljen njegov nasprotnik William N. Kdwards. Voliva pravi, da ji« nasprotna .stranka v zvezi z vragom.
STROP MESTO KVASA
Jaroslav, Rusija, 3. aprila. Štirinajst otrok in sedem delavcev je bilo zastrupljenih v otroškem zavetišču, ker je pek zamenjal strup za kvas in ga vmesil v kruh. Zdravniki upajo, da bodo vsi rešeni.
PORTUGALSKA UŽALJENA
Lizbona, Portugalska, 3.
aprila. — Portugalsko časopise j ostro napada predsednika Roosevelta, ker je izjavil, da namerava vlada Združenih držav odpovedati ameriško-portugalsko trgovsko pogodbo.

las haeoda1
NEW YOEK, THURSDAY, APRIL 4, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A
ii
Glas Naroda"

Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Salcser, President
It. Benedik, Treat.
Place of ill W. Wk Street.
•C tbc corporation and adt'.reauea of a bore officer«: B«f»mgh of Manhattan.	New Yerte City, N. 11.
GLAS NARODA" (Veiee of (he Peeple)
■very Day Except 9n&day» and Holiday
la celo leto
Kanado la pol leta ..... Ce Četrt leta
In
. $6.00 . »840
...••••••••••..a
Sa New York ca celo leto......' 97.00
Za pol leta ...................98.50
Za Inoeemetro aa celo lato...... 97.00
Za pol leta ..••**••*....••••*•• 98.BO
gobecrtption Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
_**Qla<^ Naroda** labaja reakl dan lgreemil nedelj lii praratkoe.__
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobCajejo, Denar naj se blagovoli po#lij*tJ po Money OrOer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje MvalUKe naznani, da bltreje najdemo naalOTnlka.
'GLAS NAHODA". 216 W. 18th Street, Mew V«i, N. Y. Teleabene: CHdow S—18'M
7.AENKRAT JE VSE ODVISNO OD RUSUE
NIČ NOVEGA POD S0LNCEM
Nemčije na Zapadli in od Japonske na Iztoku-
-italijanska zveza se 1x>
S<>v j et sko-a i igl ešk( )-frail lcosk o- i t aliij j ai isk a zve za, k i se sedaj ustvarja, je j>o mnenju diplomatov tako velike važnosti in ixmieiia kot je bila boljševiska revolucija.
Ako bo hotela biti Rusija članica, !i«e nveze, bo morala j-'vojo sedanjo politiko temeljito prednigačiti.
Pogla vrten namen boljševikov je bil izauietiti svetovno revolucijo, strmoglaviti kapitalistični <si>iteiii in odpraviti bui-žuaznc vlado. Temu svojemu cilju «e bodo morali zaeasno ali pa zavedno odpovedati-
Danew se nahaja Sovjetska unija liiOil dveana najmočnejšima in (bojevitima silama ter prav dobro ve, da jo nameravata uničiti. Vojna z eno bi pomenila vojno z obema.
Rusija je sicer močna, pa je dvomljivo, če bi mogla premagati oba mogočna nasprotnika.
Sovjetska unija bo mrorala še precej lat počakati, prodno bo žela sadove prve in druge petletke, toda mir je nemogoč brez sodelovanja Anglije, Francije, Italije in Male antante.
Te države bi odpadle cd Rusije, če bi se nadalje skušala uničiti njihove vlade ter jih nadomestiti s socialist i čm m ali komunističnim režimom.
V tem slučaju bi Rusija ostala sama, ogrožena od od Japonske
►Sm\ietsko-anglaško-francosko-i kaj kmalu razcepila* ako bo Moskva nadaljevala s p roti-kapitalistično propagando, pa naj bo za to propagando komunistična stranka ali pa tretja internaeijonala.
Nova evropska zveza temelji na istih principih kot je temeljilo priznanje Sovjetske unije od strani Združenih držav.
Sovjeti so morali obljubiti Ameriki, da bodo vpošte-vali in spoštovali njeno pravico, da sme v okrilju svojih meja po svoje urediti svoje življenje ter da se ne bodo vmešavali v njene notranje zadeve.
Prepovedana je vsaka propaganda, ki bi bila škodljiva ameriški obliki vlade, pa naj pride ta propaganda od katerekoli sovjetske skupine, organizacije ali posameznika.
Sedanji položaj bo razmere povsom predrugačil. Ce bo hotela imeti Rusija ob svoji strani Anglijo, Francijo in Italijo, ne Ih> smelo sovjot<^ko časopisje ščuvati proti njim.
Zveza med Rusijo, Anglijo, Francijo in Italijo bo zadala močan udarec že ita'k slabotni in pičli rusko-ameri-ški trgovini-
Njeni novi zavezniki ImkIo {»Obrali smetano, posebno kar se tiče iiidustrijalnih izdelkov, ki jih ima Amerika toliko, da ne ve, kam ž njimi.
V sedanjem ostrem boju za kruh padajo proti ženskemu pridobitnemu delu besede, ki kažejo, kako razširjeno je napačno mnenje, kakor da se je ženstvo naših časov iz gole muhavosti, zapeljano po "emancipaciji", lotilo pridobitnega dela, hotee s tem zabrisati za seboj vsako sled prejšnjega ženskega življenja in dolžnosti: materinstva in gospodinjstva. Proti tej zmoti se je težko boriti, ker ji pač manjka "dobra vera"; pa naj zato govori neizpodbitna zgodovina.
Ob koncu srednjega veka je v mnogoštevilnih in dolgotrajnih vojnah padlo in jiomrio toliko moških, da je število žensk znatno presegalo število moških. Naj bi se bile torej ženske še tako rade poročile, vedno jih je preostalo znatno število, ki moža enostavno dobile niso. V tistih revnih časih pa tudi po domovih niso mogli preživljati odvisnih članov družine. Kazen tega je bilo veliko Vojnih vdov, za katere — in njihove otroke — ni imel kdo skrbeti. Ta dejstva ho brez vse "emancipacije", brez vsakega dlakoeopstva o moškem in ženskem delokrogu, zgolj po naravnem potu potrebe »love« I la do tega, da so se ženske v obilnem številu lotevale pridobitnega dela. V letih 1.154 do 14f>;$ je bilo na pr. v Frank-furtu med ~davk opisovalci ena četrtina do ena tretjina žensk. Te žene so sodelovale v cehovskih rokodelstvih. Cehi žensk nikakor niso izključevali in so imele ženske vanje dostop pod splošno veljavnimi pogoji. Po moževi smrti je bila običajno v ceh sprejeta vdova. Tod in tam je bilo to zvezano h pogojem, da vdova v določenem času vzame v zakon kakega ce-hovega člana.
So pa poznali v tej dobi tudi zgolj ženske cehe. Tako so imeli po večjih mestih cehe predic zlata, izdelovalk sukanca in tkalk svile. In srednje-všekemu človeku ni prišlo na misel, da bi bilo žensko delo podcenjeval in mu kratil njegovo vrednost; nasprotno so bili ženski rokodelski cehi popolnoma enakopravni z moškimi in so uživali taiste pravice in isto zakonito zaščito. Pogoj je bil le ta, da so se članice po vseh veljavnih pravilih svojega rokodelstva izučile.
Na Francoskem ženske niso smele delati v tkalski obrti, češ, <la je to delo zanje škodljivo. Nasprotno je bilo pa v Nemčiji veliko žensk zaposlenih v tkalski stroki. Na splošno so v srednjem veku sodelo-v naslednjih obrtih: predilni-štvu, volnenem in platnenem tkaLstvu, izdelovanju port, sve-čarstvu, slamnikarstvu, kr-znarstvu, pasarstvu, kroja-štvu, po pekarnah, jjajdemo jih pa tudi v jermenarski in strojarski stroki.
Kot pomožne delavne moči pa najdemo ženske domalega tudi po vseh drugih poklicih. Ponekod presega število delavk število moških „jjelavnih moči, na pr. v tekstilni obrti, in mestni sveti se čutijo poklicane, da zaščitijo delavke z do ločanjem najnižjih plač in najvišjega delovnega časa.
Neka statistika iz 14. stolet ja navaja, da j«* bilo tistikrat v Frankfurtu 65 izključno žen škili poklicev, 17 poklicev, v katerih so bile ženske v večini, .'i8 poklicev, v katerih je delalo enako število moških in žensk, in vsega vkup t2iM) poklicev, v katerih so delale ženske.
Tako je bilo v dobi, ko j<» bilo delo trdno organizirano. Kakor so pa začeli cehi propadati, tako so začeli moški izrivati žensko kot neljubega tekmeca iz rokodelstev. Slednjič so ji preoteli celo izrazito in izključno njene poklice. V 17. stoletju so ženske slednjič poginoma iztisnili iz pridobitnega dela. V gospodarstvu je zavladal zgolj moški in ženska je bila i>oslej gospodarsko in soeijalno popolnoma odvisna od moškega. To razmerje se je znova začelo rušiti in izpremi-njati, ko so gospodarske razmere moškemu .popolnoma o-nemogočile, da bi preživljal ali družino ali vsaj večjo družino.
R
uppertovo v Zraku
Vsak Četrtek ob 10:30 dopoldne na
W-E-A-F
Naravnajte, imejte svinčnik in papir pri sebi, in SIDNEY SNOW
vam bo povedal o neobičajnih navodilih in idejah hrane, kar vam bo pomagalo odgovoriti na vprašanje: * 'Kakšno jed naj ML' dan. ko bo prišel noro j domov?"
VTISI.
V
JACOB KUPPKil BREWERY
NEW YORK CITY
Usoda plesalke.
Te dni so izročili v budim-peštansko umobolnico nekoč slovito priinabalerrno madžarske opere Ano Liszkowsko, ki trpi na mani j i zasledovanja. Lieszkowska je bila pred lefi izstopila iz zveze budimpe-šranske opere ter je prirejala gostovanja sirom Evrope. S tem si je nabrala precej veliko premoženje, ki pa je neznamo kako skopnelo. Poldrugo leto potem, ko je popolnoma obubožala, se je plesalka vrnila odgonskim potom v Budimpe sto, kjer je živela v veliki revščini. Prijatelji so ji sicer pomagali poučevati, ker so *e v
zadnjem času vedno bolj množili simptomi zasledovalne blaznosti.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Naši v Ameriki
PRIPRAVA ZA UMETNO DIHANJE Dr. Bo Sablin z vseučilišča v Lundu na Švedskem je zgradil nov aparat za umetno diha nje, ki je neprimerno boljši od dosedanjih, cenejši in ga je tudi neprimerno lažje uporabljati. Aparat uporablja že več švedskih bolnišnic z dobrim u-s pehon) Izkazal se je posebno v primerili otroške paralize.
ilMIIIIMOOlllllMMIIWIIIIWMIMMIIIMailllMIIIIIIIWIWll^llOIII^IIOIiaMiMllllllllllllBMnBM	IIIMIIIBIIIII''irill1l*TTrTTT^
ZaVelikonoc |
DENARNE POSILJATVE |
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- f vo po dnevnem kurzu.	1
▼ ITALIJO
Za
V JUGOSLAVIJO
$ 3.75 .................... Din.	100
$ 5Jto .................. Din. 200
$ 7.30 .................... Din. 300
$11.75 .................... Din. 500
$23.50 $47.00
Din. 1000 Din. 2000
Za
$ 9.35 $18.25 $-14.40 ... $88.20 $176.— $263.—
Lir 100 Lir tm IJr 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000
KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI
Zrn lspla&lo večjih fneakov kot zgoraj navedeno, bodlU ▼ dinarjih aH lirah dovoljujemo Se boljr: pogoje.
(ZruClLA V AMBRlftUU DOLARJIH
Za Izplatflo $ L- Morale poslati.......
$10.— " -	.......
$15.— - «	......
|20._ "
. ||i__"	m
w.. . .< >•
$50.— " "
....... $ >4.7$
.......$10.85
......$11—
Min
■■•»■•« $51j50 Prejemnik aobl t starem krajo IsplaCUo v dolarjih. bvrfcJoH po CbMe Letter ca
Najna naharHa isvrnJeaM po Cule Letter aa pristejfcfee IL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY l"GUs Naroda"
ti«
TORE, N. T.
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
—V Buffalo, X. Y. j<* umrla Antonija, Jcrimin, roj. Kr»*n, stara 52 let in doma iz Valta-vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bila IV.] let.
—	.'11. marca zjutraj j«* v Clevelandu po tri tedne traja-j<H*i bolezni preminula Karoli-na Maver, v starosti let. l'o-kojnica je v Ameriko prišla pred 30 leti in sicer v Pueblo, Colo., kjer se je poročila. Pred nekako 14 leti se j«» družina preselila v Cleveland, < >.
—	Dva rojaka sta bila 31. marca okoli četrte ure zjutraj na mestu ubita v Clevolandii. Ubita sta: Anton Mihelich in Anton Carie. Mary Mihelich, soproga ubitega, Toni Meheli-eha, je prijiovedovala: Povabljeni smo bili na "shower party", katera je bila prirejena za Murv Carie, hči Toni Carica, ki bi se imela poročiti 27. aprila. Matere ubitih sta bili sestri. Zbrali smo so v hiši Ca-riea pretek i o soboto zvečer. Zabavali smo sc kot je običajno ob takih prilikah. Ko smo se odpravljali proti domu j«' Toni Caric se ponudil, da pelje več ljudi domov, med drugimi tudi svojo soprogo, sestro Mary Samsa in več drugih. Ko smo vozili po hake Shore bu-levardu je v bližini Coit Hd. počilo zadnje kolo. Carič je zapeljal k robu ceste, nakar sta izstopila Carič in Mihelich, da spremil i ta kolo.
To je bilo usodepolno za o-ba. V istem trenutku je pridir-jal zadaj drug avto, ki se je s tako silo zadel v avto Carica, da je oba naša rojaka z vso si-
lo vrglo ob tla. Uboge žene so pobirale svoje žrtve, jih spravile v avto in odpeljana sta bila oba v Glenville bolnico, kjer sta {»a kmalu umrla.
Voznik nesrečnega avtomobila, neki James Fausek, je bil prijet od policije in obtožen uboja.
Anton Mihelič je bil doma iz vasi Gradišče, fara Hrušica na Primorskem. Ranjki je bil star 36 let.
Anton Carič je bil star 46 let. Pokojni je bil rojen v isti vasi in fari kot Anton Mihelič. V Ameriki je bival 28 let.
—	V Mihvaukke je bil rojak Frank Semrad kar iz tovarne odpeljan v bolnišnico, kjer so ga operirali na nekem izrastka v glavi. — V isti bolnišnici se nahaja tudi žena J. Morn i k a, ki je bila operirana na neki bolezni v nosu.
Iz Slovenije.
Trije obtoženi zaradi požiga.
Pred malim senatom okrožnega smlišča v Celju so s«- zagovarjali ."»4-letni posestnik F. Hribom i k iz Perovc pri Tepa-nju, njegova žena 49-letna Terezija in njun sin, 21 -letni Anton, ki bili obtoženi, da so lani 1!». marca zjutraj dogovorno in da bi dobili zavarovalnino od Vzajemne zavarovalnice zažgali svojo viničari-jor na Licenci v konjiškem sre-zu. Po požaru so osumili požiga vdovo Antonijo Borlakovo. ki je stanovala v tej vini čari ji, pozneje pa je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Dne 2H. novembra pa je prejela Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani pismo Hribernikovega soseda Leskovarja, ki je sporočil, «la sumi, da je zažgal 11 ri-bernikovo domačijo domači sin. V začetku februarja so bili vsi trije obdolženci aretirani. Xa podlagi izpovedi) prič pa so bili pri ra-zpravi vsi trije oproščeni.
Tragična smrt ugledne gospodinje.
V četrtek 7. marca se je napotila Kristina Spanova, gost ilničarka in posest niča na Planini pri Sevnici, v irozd nadzorovat delavce, ki so spuščali hlode po žlebu v dolino. Čeprav so ji branili, naj opusti to nevarno |x>t, se kot skrbna gospodinja ni dala pregovoriti. Z delavci je šla precej visoko na hrib in približno pet metrov od žleba opazovala, kako drčijo hlodi navzdol.
Zdajci pa je pridrvel skriv-Ijen hlod, ki se je iztiril in zdr-sel naravnost proti njej. Zadel jo je tako silno, da jo je vrgel metrov daleč. Zlomila se ji je hrbtenica, stri kolk, a je kljub temu ostala še eno uro pri zavesti. M«»d potjo se je še tolažila: češ, če ni kaj zlomljeno, bom ozdravela. Ali smrt je bila močnejša <m1 njene volje. Kmalu je začutila, da se ji bližajo zadnji trenutki, a je imela se toliko moči, da je izročila poslednje pozdrave svojim otrokom, sorodnikom in vsem Planincem, ter naročila, kako naj otroci gospodarijo. Med prevozom proti domu je izdihnila.
BOLGARSKI PEVCI V SLO VEMIJL
Pretekle dni je priredilo bolgarsko pevsko društvo "Bodi-na" iz Sofije v Ljubljani in Mariboru koncert, ki sta oba nadvse lepo uspela. Bolgarska narodna in umetna pesem je na mah osvojila srca slovenskega občinstva. Bratom Bolgarom so v Ljubljani in v Mariboru pripravili navdušen sprejem.
iicneljo zvečer sem se po dolgem času spustil v Brooklyn, kjer je imel "Slovan" svojo prireditev: zborovo petje, solospevi, kinoslike, igra... Zboru je manjkalo pevcev ... Solist Košir je dobro zapel... Potušek je pa v kupletu "Življenje — čudna zmes" — samega sebe prekosil. Prav nuno pretiravam, čo rečem, da se ni v zadnjih tridesetih letih nič izpremenil... Ista živahnost, isti glas in mladeniška čilost kakor pred tridesetimi leti, ko smo ga gledali in poslušali na odru Izobiaževalnega društva v Kranju . . . Kinoslike so zanimale predvsem domžalske rojake . . . Vsak tič pač ljubi svoje gnezdo. Newyorški Dom-žalci so pa tiči in pol ... V i^rri so se posebno žene in dekleta postavile... Rakova Mina, Konuirjeva Minca, Pirnatova Tessie in Svetova ta mlada ... Tudi igralcem n*' bilo oporekati. Ovca, Kobilca, Curl, IV-lič, Svet, Oiovaiinelli, Košir so bili dobri... V igri je pokaza-lia ženska iznadljivost, ki se pa vselej ne obnese. Oh, kako so ženske omejene... Mislijo, da bodo moža zaštapale, če mu po-režejo knofe pri hlačah... Pa dosežejo lmš nasprotno . . . Brez knofov ga še bolj lomijo in polomijo... Dejanje je bilo tako nazorno |>okazano. da so ob koncu še zagrinjalu kno-fi odpovedali ... Po igri so me dobile pri bari ženske v o-blast . .. Poredna Kovačeva Ana me je predstavila zapeljivi irski krasotici, ki mi je v svoji ljubeznjivosti dala svoj naslov "111 telefonsko številko, Žal, da sem na dolgi pot i v New Jersey izgubil naslov in telefonsko številko ... Le njen obraz m prijazno vabilo sta mi ostala v spominu .. V nedeljo so se mnogi poslovili od Slovenskega Doma, ki je s 1. aprilom dobil novo upravo ... Jaz sem mislil, da so govorice o novi upravi le 1. april, pa se je izkazalo, da sem se motil... Bože, bože, kdaj se bomo spametovali! ! Xajbrz nikoli ... Tudi kuhar je mislil, da bo štruklje kuhal, pa so štruklji njega... V Domu bo pa menila še večja meneštra — Večer smo zaključili pri Habja-nu, kjer so me prijemali zaradi plev in Ihancev . .. Gospixli-nja je bila tako huda kot zna biti huda le ona, toda vsa njena jeza je le prazna pena, huda ura, ki se hitro prevedri ... Po prvi april stun šel v ponedeljek v Lacijanovo tovarno na Broadway ... Nekateri blokar ji so bili kot britke mart re, ne toliko <h1 dela kot od sladkega trpljenja prejšnjega dne ... Dekleta in žene pa kakor rože... Usmiljena Samaritanka mi je |>ostregla s steklenico črnine in okusno svinjino, tovarnar Call mi je pa obljubil najlepši slamnik, kar jih premore njegova tovarna... Kar ostr-mel sem, ko s«' mi je prišla neka rojakinja zahvalit, ker sem jo lani oiiH»nil v svoji koloni. Poznal sem jo le po imenu, in sem si jo vedno pr«*dstavljal kot staro in grdo baburo, v ponedeljek sem se pa prepričal, da sem imel preslabo sodbo o
nji___Ko sem omenil blokar-
jem, da me je presenetil njen sveži obraz in mladostna postava, j«' eden nuni njimi pikro pripomnil: — Ja, hudi? že ve, koga si izbere za svojo kompa-njonko, da mu pomaga prenašati fumičer.
ALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AM ERKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES
tt
SLAB HilODi
•v
HEW YORK, THURSDAY, APRIL 4,1938
THE LARGEST SLOVCTR DAILY in V. B. A.
XL PARIŠKIH VSAKDANJOSTI
Pml kratkim so poročali li-Sti, da jc sloveča filmska igralka Anuabella nastopala v filmskem ateljeju kot krotilka med-veda. Medved je bil sicer ukročen, vendar je bil ogromna pošast. Igralka se je z njim igrala, kar je filmski operater zve sto posnemal za film. Zgodilo pp„ se je, tla je medved naenkrat planil v igralko in jo treščil po tleli. V tem hipu je priskočil njen igralec Jean Mu-rat, ki je junaško iztrgal svoj« ženo iz medvedovih tac. kljub temu si je igralka zlomila nogo v levem členku. Časopisi so prinesli obširen popis te drame o žrtvi, sovražniku in junaku. Dva dni Pariz ni govo-151 nič drugega kot o tem dogodku.
Oglasil pa se je lastnik u-kročenega medveda, kateremu je grozila nevarnost, da ne bo več smel nastopati na odru, ampak da bo moral izginiti v menežarijo. S tem bi bil lastnik izgubil svoj zaslužek. Medvedov gospodar je torej vse u-krcnil, da bi prišla "resnica na dan". In čudovita Annabel-la je res poslala časopisju po pravek, v katerem poudarja, tla je ni napadel med veti, ampak da je padla po 'stopnicah. Ker je tedaj vodila s seboj nn vrvici dobrodušnega medveda, je pri padcu potegnila za seboj tudi živaL Medved je res padel po stopnicah, pa je zaradi tega ni napadel, ampak je celo o pravem času odskočil, da ne bi priletel nanjo.
iPo tem "popravku'* se je ves Pariz zopet zavzel za ka-\ al irskega medveda. Toda sedaj Parižani ne vedo, kako je z junaštvom njenega moža, o katerem je bilo prvotno rečeno, da je svojo ženo tako junaško rešil iz krempljev divje zveri.
Te dni 'so v Parizu prodajali na javnii dražbi pohištvo Aleksandra iStavijskega. Prodajali so salonsko pohištvo, hlikc, kovčege, otroške vozičke, kuhinjsko opravo. Od vseli strani se je nateplo polno ljudi, ki so to opremo kupovali. Največ je bilo takih, ki so hoteli dobiti kak 'spomin na naj-
večjega sleparja Francije. Vse skupaj so prodali za 15,000 frankov. Ko je bila dražba že končana, je pismonoša prinesel brzojavko z Angleškega. V njej neki Ainglež ponuja 3000 frankov za polnilno pero, s katerim je rajni Aleksander Sta-vijski podpisoval čeke, s katerimi je podkupoval francoske politike. Brzojavka je prišla prepozno.
V Parizu imajo zopet nov potlkupovalni škandal. Neki Gomez in bankir Es.pitalier sta ustanovila družbo, katera jc imela nalogo, da s svojim ka pitalom v francoskem Maro ku in sicer v mestu Marakeš ustanovi " zabavišče'v kate rem bi »nastopalo 1000 leklet. To zabavišče naj bi bila razkošna palača, v kateri bi se zbirali lalikoživci od vseh vetrov. Dobiček pa bi vlekli delničarji in ustanovitelji. Hoteli so izdati za 60 milijonov frankov delnic. Arhitekt, ki je delal načrt za to "zabavišče", je imel obenem nalogo, da skrbi tudi za to, da bi bile delnice prodane. Toda delnice nikakor niso hotele v denar, ker se je Francozom ta zadeva zdela preveč umazaina. Zato so usta novkelji naprosili nekega poslanca, naj on s svojim vpli vom posreduje, da bi stvar šla. Zato sta mu dala 20,000 frankov predujma, če bi jim pomagal, on pa ni nič ukrenil. Ta stvar je v vsej javnosti vzbudila veliko ogorčenje. Toda ob foženi poslanec, kateremu grozi sedaj, da ga bodo vrgli iz parlamenta, je kratkomalo izjavil, da je vse skupaj grda intriga in spletka njegovih sovražnikov. Svoje volivce je o svoji nedolžnosti tako prepričal, da so mu prirejali veliko manifestacije. Tožitelja pa sta s pismi dokazala, da je posla r.ec res sprejel dvajset tisoč frankov. Toda poslanec je odgovoril, da je teh dvajset tisoč frankov res vzel, da pa je to odvetniški honorar, ker je za cba tožitelja moral posredovati v neki trgovski zadevi. Ko so ga vprašali, kakšna je tista "trgovca zadeva", je odgovoril, da je posredoval za
VA2NO POSVETOVANJE
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano Trne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.	/
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Mite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
ALI STE ZAVAROVANI
ZA SIAjČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEPNOTO V AMERIKI,
kot nsjboljft« Jnfoilonnsko bratxko zavarovalnico, ki plač«Je
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro ▼ vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriike Unije. Premoženje nad HJ$HIMMI. — Za vstanovitev novega društva zadostuje S odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:—
GLAVNI URAD J. 8. K. J.. ELY, MINNESOTA
se je vršilo dne 24. marca v Berlinu, m sicer posvetovanje me<l Anglijo in Nemčijo. Nemčijo je zastopal Hitler, Anglijo pa zunanji minister Sir J. Simon in stotnik Eden. Eden
je pozneje odpotoval v Varšavo in Moskvo.
zgradbo neke — bolnišnice in telovadnice.
Temu zatrjevanju Parižani sicer ne verjamejo, toda za poslanca je dovolj, če mu verjamejo njegovi volivci.
NEMCUA KUPUJE
ŽELEZNO RUDO
POL MILUONA VOHUNOV V EVROPI
Iz Jugoslavije.
Stockholm, Švedska, 2. aprila. — Vslod vpeljave obvezne vojaške službe kupuje Nemčija na Švedskem velike množine železne rude.
Graengersberg Mining Company naznanja,, da je v marcu letošnjega leta poslala v Nemčijo 539,000 ton železne rude v primeri s 395,000 tonami v marcu lanskega leta. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Švedska izvozila v Nemčijo 1,444,000 ton železne rude.
NOVI RADIO PROGRAM PRESKRBUJE NAVODILA ZA JEDI, KI JIH MOŠKI LJUBIJO.
Vsak četrtek bo ob 10.30 dopoldne s postaje WEAP broad-castana zbirka posebnih navodil za jedi, ki moškim ugaja-
Žena, ki hoče ustreči svojemu možu z novimi in cenenimi jedrni, bo na velikem dobičku, če bo poslušala ta petnajst minut trajajoči program.
Program bo dajal Sidney Snow, znani kuharski izvedenec. Pojasnil bo izbrane jedi najrazličnejših narodov. Program bo j«m1 pokroviteljstvom Jacob Ruppert Brewery.
Naravnajte radio, vzemite svinčnik in papir v roko, da si boste lahko zapisali navodila. Oe tega nočete, jih lahko pismeno naročite.
Kakor v prvih mesecih svetovne vojske, tako tudi sedaj, in še veliko bolj slišimo o vohunih. Vohuni svet kar preplavljajo. In sedanji vohuni so sposobnejši, kakor pa so bili pred 20 leti. Danes je treba vohuniti za bolj učenimi skrivnostmi, kakor pa «o mobilizacijski načrti, trdnjave, vojaške moči itd. Danes vohunijo za stroji, motorji, kovinami, produkcijo itd.
V nekaj dnevih se bo v Parizu začela obravnava proti 10 vohuin.kam, ki so raznih narodnosti. Meti njimi pa ni -niti ene, ki bi bila podobna nekdanjim vohunkam. One nekdaj so bilo lepe ženske, te pa so skromne in preproste.
Sodijo, da je v vsej Evropi kakega pol milijona vohunov, med njimi 300,000 žensk. T o ženske vohunke pripadajo vsem družabnim slojem: so pleinki-nje in delavke, mlada dekleta in ista re gospe; delujejo med industrijskimi delavci, inže-njerji, letalci, kemiki itd. Torej morajo poklic vsakega teh dobro poznati in študirati.
Med desetorico žensk, katere bodo sodili v Parizu, je naj* bolj zanimiva Američanka Miss Majorie Sediz. Študirala je na pariški univerzi v Sorboaini ter je mnogo občevala z literati. Čeprav je Američanka, tako dobro pozna starejše in" novejše francosko slovstvo ter mo-diQslovje, da so se ji celo člani francoske akademije čudili. Bila je nepopisno spretna in drzna. Zasledili pa so jo zgolj slučajno, ne po njeni krivdi. Pri nekem tehničnem uradniku fi ancoske letalske industrije srr namreč slučajno našli notez, v katerem je bilo zapisano ime in
telefonska številka Miss Sediz. Zaradi tega je policija začela budno paziti na njo. Ona pa je tudi takoj začutila, da jo policija sumi, opazuje in zasleduje. Vendar se je obnašala čisto mirno, kakor bi .nič ine bilo. Ko je šla na prehod, je vedela, da za njo hodijo detektivi.
Kar mirno je hodila od izložbe do izložbe in gledala razstavljeno blago. Pri vhodu v podzemsko železnico se je ustavila in zopet gledala v izložbo. Naenkrat se je naglo okrenila in izginila skozi vhod v podzemsko železnico. Detektiva, ki sta stala na drugi strani ceste, sta naglo planila za mjo, a prišla prepozno, ker se je ta peljala z vlakom podzemske železnice. Šele čez tri dni so jo prijeli v Toulousu.
Druga ženska te družbe je Stald Lidija, ki je bila v Rusiji rojena, a v Ameriki vzgojena. Dovršila je vseučilišče v New Yorku., Govori 25 jezikov. Gospa Stahl je vsekakor edina bela ženska, ki dovršeno govo-li in piše kitajsko.
Tretja je Francozinja Mer-mont Marija, ki je dovršila n*i i'ni verzi matematične študije. Izbrala si je najtežjo matematiko, katero dobro obvlada.
Četrta iiii peta -sta gospe Salman in pa Aubrv, ženi dveh francoskih raziskovalcev in znanstvenikov.. Obe sta pri znanstvenem delovanju poma ga I i svojim možem.
Za čim in za koga so vse te ženske vohunile, sicer ni javno znano. Govore pa, da se je maj-brže Amerika zanimala za francosko letalsko industrijo. Polog tega so te ženske imele mnogo denarja, a so vkljub temu vse živele od sile skrom-
Stlrileten otrok priča umora lastnega očeta.
Pred travniškim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti Simu Šolaku, kmetu iz Hasanbegovca v glamoškem srezu, njegovi ženi Ružici in sinu Obradu, ki so bili obtoženi, da so ustrelili lastnega sina odnbsno brata Stevana, ki se je ločil od družine, oženil in živel sam zase. Stevan je bil prej na delu v Franciji in je prinesel od tamkaj nekaj tisočakov. 5000 Din je dal v skupno gospodarstvo, ostanek pa je pridržal zase. Starši pa venomer zahtevali, da nufti ves svoj prihranek izročiti njim, in je zato prihajalo vedno do prepirov in tudi še potem, ko se je Stevan oženil in zahteval, da mu oče izroči njemu pripadajoči del posestva. Lani 25. novembra je Stevanova žena odšla v* posete k svojim staršem v sosednjo vas. Naslednjega jutra so pa našli Stevana v njegovi hiši mrtvega, zadetega s petimi streli iz samokresa. Sum za zločin je takoj padel na starše in brata, ki so sveda tajili. Toda na razpravi so izpovedale priče, da so tistega večera slišale v očetovi hiši silen prepir in materin glas: 4 * Ubij te ga ko psa!" Štiriletni Stevanov sinček pa je povedal pred sodniki, kako sta stari oče in stric streljala na očeta. Sodišče je, smatrajoč, da se je uboj izvršil v prepira in pretepu obsodil očeta in mater na poldrugo leto, brata pa na dve leti strogega zapora.
Poneverbe v beograjski bolnišnici.
Te dni se je prod beograjskim sodiščem pričela razprava proti 12 nameščencem v beograjski državni bolnišnici, ki so obtoženi, da so s svojim nepravilnim ravnanjem oškodovali bolnišnico za veliko
no. Le pri izbiri svojih žrtev niso bile vse dovolj sposobne, kar je tudi -najtežja naloga vsakega spijona.
SLIKOVIT PRIZOR IZ HOLANDSKE
vsote. Sedaj je pa državni tožilec proti 12. obtožencu obtožbo umaknil. Glavni obtoženec je bol. skladiščnik Urose-vič, ki-je ima štiri razrede gimnazije, za seboj in pa pestro u-radniško kariero. Tako na pr. je bil uradnik pri davkariji, pri železniškem ravnateljstvu in pri beograjski občini. Po navedbi obtožnice je izdajal iz skladišča vedno manj živil, kakor pa je iznašal vsakdanji zahtevek. Tako je delal tudi s kurjavo. Od raznih trgovcev si je dal napraviti račune za veliko količino živil, ki so bila seveda plačana, a je bolnišnica od toga prejela le en del. Celo prodajalec perutnine je dajal take račune. V računih je bilo navedenih po 600, 700 in celo 1800 priščancev, v bolnišnico pa jih je ros prišlo samo po 200, 300 in 600. Blagajna bolnišnice je predložene račune likvidirala in jo razlika ostajala skladiščniku. Povečani računi so seveda vsi zabeleženi v skladiščni knjigi in so se sleparije posrečile zaradi tega, ker ni bilo prave kontrole, ki bi primerjala postavke skladiščne knjige s pravimi dobavami. Skladiščnik Uro še vi č jo imel poleg prostega stanovanja in hrane še 2108 Din mesečne plače. V Beogradu si je zgradil štiri hiše in skuša sedaj sodišču dokazati, da si pri tem ni pomagal s svojimi manipulacijami v bolnici.
Med ostalimi obtoženci sta tudi bivši ekonom in inženir, ki je urejeval bolniški: park. Tu di bivši ekonom ima lepo hišo in avtomobil, a pravi, da je vse to last — njegove žene. Obtožnica zatrjuje, da je ekonom pomagal skladiščniku pri njegovih manipulacijah. Inženir je obtožen, ker je podpisal plačilne listo, na katerih je bilo vpisanih vodno več delavcev, kakor pa jih je v resnici delalo. Mezde delavcev, ki jih ni bilo, so si seveda delili sleparji, v resnici najeti dleavci pa so morali dleati na akordu, kakor je priznal eden od obtožencev, od prve zore do trdega mraka.
Razprava o tej korupcijski aferi bo trajala še več dni, ker bodo zaslišali še večje število prič.
Ta značilna slika je bila posneta pri holadskem mestu Lakmaar Med umetno napravljen imi^kanali se vije cela vrsta
mlinov na veter, lil so največja posebnost Holandsko.
PRIČA PO KRIVEM PRISEGLA
Flemington, N. J., 2. aprila. Velika porota Hunterdon o-kraja je obdolžila obrambno pričo v Hauptmannovem procesu Benjamina Heier-ja, krive prisege. Sodnik je izdal zanj zaporno povelje. „
Heier je pričal, da jo 2. aprila 1932 sedel v avtomobilu z neko svojo prijateljico blizu vhoda na St. Raymond pokopališče v Bronxu in da je videl, da je tedaj Fish skočil čez zid. Neka draga priča pa je te-tedaj izpovedala, da je ob istem času, ko je Heier trdil, da je bil v Bronxu, Heier v sredini New Yorka in vec milj od pokopališča zadel v njegov avtomobil.
"cilaI hIeod a"
NEW YOtK, fHUlUiiAf, AfitL4, litt
THE LARGEST SI.OVER DAILY in V. 8. A.
nitlllllllHII^^HIIIHIIIII

POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
Romani...
/^T^uiiinitiutitttit^;vv^TTTnrnTfrnili^^T^S^	tM fin i v v.
Kil
KNJIGARNA "G LAS N A R O D A
99
216 WEST 18th STREET ■ NEW YORK t Nr Y»
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE :
S 2
POVESTI IN ROMANI
spisal Janko Kersnik.
99
.80
AGITATOR.
strani. Črna ..............................................
Kersnik Je i»oleg Jurčiča na« najbolj poljuden pisatelj. Ve? del. ki jil» Jurčič vsled bo-lesul iu smrti ni mogel završiti. je Kersnik ii»1M>suo dovršil. "Agitator" sjuula med njegova najboljša dela. ANA KARENINA. roman »pisal L. N. Telstoj.
Dva zvezka* trdo vezana. 1078 strani ........$6.50
"Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela iu Je eno naji>oniembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovene«-.
AKT ŠTV. 113.	/
Spisal K. (ialutriuii. ."».*Mt strani. Ct-iia.......75
To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razideta vsak kip v novo napetost, i>olno spletk in liorenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TKRNOVC, reliefna karikatura
Spisal Iv. Albreht. od strani .............. .30
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. —
164 strani. Cena .........-................................ .60
Pole« Pavline I»ajkore je Luiza Pesjakova takorekoč «>dina ženska. ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do-
sto je viski. 152 strani. Cena ................................ .60
Kratke povesti Iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskeg^ romanopisca.	^ BELI MECESEN. roman, spisal Juš Kozak. 116
strani. Cena ...........................................................40
1 <4 mi mu je izM-1 v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno najieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga I to z napetostjo čital do koncu.
BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena ................ .60
<M začetka do konca ua|iet roman. jk>1 deja-nja. spletk in najliolj čudnih razvojev. Že prve strani svojv čitutelja. in ga ne odloži prej, dokler (ni ne prečita do kou<*a.
bratje in sestre v gospodu
Spisal Cvetko tJolur. 151 strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj j«' dal knjigi naslov "Sanje imlt'tiuya jutra". Nihče Izmed našlli pisateljev ne zna tako opisali življenja na kmetih kakor l>aš fvclko 4*olar.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pn|dJ. 219 strani.
Cena .80
Šo|iek | N) vest i nagega dolenjskega pisatelja, ki je razmeroma mlad jm »slovi I s tega sveta. Če kdo |Hi7.na lHilenj«* in njihovo dušo. jih iMi/.na Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom.
Trtice iz življenja na kmetih, spisal
Andre/tfkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj. ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čltanju njegovih i»ovesti se vsak nehote sjMtu'ui na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kai. »4
strani. Cena ........................................................ .35
To so povesti, vzele iz življenja naših Dalmatinov : kako se vesele in žaloste, kako ri-burijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje Iz njih.
DEKLE ELIZA. spisal Edmond de Coneonrt. 112 strani. Cena ___________________________________________
Concourtova dela so |H>lna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko |»odani in ima človek med branjem vtis, da jMisamczne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim.
DON KIHOT. spisal MigixJ Cervantes. 158 str.
Cena
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še ved-* no hotelo ohraniti svoj ponos bi veličino, pa se al zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada m pil mojstrovine svetovne literature.
DROBIŠ, spisal Frane Milčinski. - 130 strani.
Cena .60
Ni £ najlHiljši humorist Milčinski je v tej kiijgi zbral |«r svojih najboljših črtie, ob katerih se mora človek od srca nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL
Cena .60
Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". OI»e sta mojsterako završeni. kot jih more završlti edinole naš nežno-čuteči Meško.
FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 207
stranL Cena .....................................-.................1*—
To Je is češčine preveduo delo, ki bo zanimalo slehernega čitatrija. To Je roman ženske, ki je skoro vse Življenje živela in gospodinjila v žoimlfiču. .
F1 LOŽO V SKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek.
182 stranL Cena ............................................. -«0
Kdor ne posna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nov svet, iioln neslutenih dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velesahlmiv in odkriva čisto nove strani Človeškega življenja.
GOMPAČI IN KOMLRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdom ...... JO
GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zreška.
208 la W strani. Cena .....----------------------—
8pis| Karla Vaja so znani nafti na starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih -V padllahovl senci", ' 'Vlnetov", ttd. Dejanje "Gondovpika" se vrii dirjam ameriškem Zapadu.
V ■
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st
Cena
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Key boo. — 129 StranL Cena ---------------------------------------
To je letalski roman, polri dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem miroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah.
HADŽI M C RAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ..............................................
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — ' Sleherni rojak uaj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
.70
JO
.40
JO
.40
.75
J5
.40
HEKTORJEV MEČ. spisal Rene L* Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ....................................
Skrajno zanimivo delo zuanegn pisatelja. Polno znpletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo st rokovnjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134
strani. Cena _____________________________________________
V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učlteljiee na <l«'želi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže glo-I »oko v dušo iu mu ostane neizbrisno v spominu.
HUDI (ASI. — BLAGE DlIŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ....................................
Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je i»ovzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................
Naš izlioren pripovednik in }>oznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
Stihi knjige, cena ..................3.35
Kraseu roman enega najboljših ruskih pisateljev. Iloinan vsebuje nad tisoč strani.
IGRAČKE, spisal Franc Milcinslu. 151 strani.
Cena
Soiiek črtie in |M>dli.«tkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena
Slavni ruski pisatelj je v tej jiovesti klasično opisal igralsko Ktrast. Igrale«1 izgublja in dobiva, jioskušu na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in itozahlja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI, dr. H Inka Dolenca, 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nibče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......................................L50
Janes Menciger se [»o pravici imenuje začetnika našega modernega lettoelovja. On je prvi krenil s jioti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopiuk. 246 stranL
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega ln slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodtAlnski roman je zanimiv od konca do kraja.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 strani. Com ................1.60
V	tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest.
JO
.75
70
.79
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjigo po 150, 180 In 114 strmrf. Cena ________ JO vsak zrezek. Tal trije..______LM
Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo In življenje k me takega fanta, ki so ga starini poslali v šole. kjer se je vadrieval z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltatijn se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati.
KRIŽEV POT PETRA KCPLJENIKA. spisal Pa-stnikin. 83. stranL Cena _________________________
Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so is onih krajev doma.
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, —
spisal Anatoie France. 279 stranL Can.-------
Anatole France Je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je poaebno
pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor.
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli ]M»loviee devetnajstega stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo.
LISTKI, (Ks. Meško), 144 strani ............ .70
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob AleSevee, 263 strani. Cena -----------------------------------------------.JO
Izborno je pogbdii ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani.
Cena
Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konea.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. -
PATER KAJETAN,
187
Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen aa samostan ter se je slednjič po hudih bojih ngel zopet r Življenje.
PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici.
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 11« str. .. "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki ae je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grupt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti.
PLAT TS ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cona
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno".
JO
JO
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljlvi domišljiji.
MALI LOM), spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani..-Cena _________________________________ JO
(ilulM)ko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i»ozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
Spisi...
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 stranL
Cena .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ .«0
Zanimiva iiovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ---------------- 75
I>o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu.
MIMO ŽIVLJENJA, spiral Iran Cankar. 230 str.
Cena JO
.75
JAGNJE, 110 strani. Cena bros. .40 Ves.....
V knjigi je poleg naslovne Še povest M Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sieidrfewicz, 123 stranL Cena _________________________________________
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.
.18
.45
JO
J C AN MISERIA, spisal H. L.
108
Cena JO
Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlserlje. V o-sebt brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, *eve* trdo vezanih knjig. Vsaka Ima amd dvesto stranL Cena vsem devetim knjigam Je ----------------------------
Jurčič ne potrebuje nilcakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cel* vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Olvell.
JUTRI, splaal Andrej Stmg, 85 stranL Cena broširane .......—00c	trda vezane
Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu juuafitvu. .
.45
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95
Cena
V. tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega Življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena _______________________________________
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so glo!>oke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ______________________________________
v Povest Iz vojne dolie. ko se je v srcih .vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klnsi-čn«^. opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja,
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena Kakor vse Deteleve povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
M
JO
JO
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner.
228 strani. Cena .............................................. JO
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to Je Iziioved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. ■ 176 stranL Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani pisatelj I>et«'la je s tem svojim delom zpfiet jiosegel v naše preprosto življenje ter jzlKirno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TARZAN IN SVET. .*JtiH strani. (Vnn ........L—
JO .90
JO
.70
1.2»'
.35
.60
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ JO
PRODANE DUŠE, spisal Joža Ukovtt. 160 str.
MLADA LETA, (Jan. E. Krek), ISH »Ar.......
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
JO
.75
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnoet opisuje, so pristno slovenski i« opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hngh. 209 stmnL CenaUO Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita^ tel ju. Prevod prav nič ne »ostaja za originalom.
MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan fM Mar-ryaL 192 stranL Cena ---------------------- M
Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. GarSin. 112 stranL Cena---- -35
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kviSku, a sredi pota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, MaiUK, a
Cena
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 stranL Cena ____________________________________________
Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena____
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno lu povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 stranL
Cena
V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote a napetim pričakovanjem čitati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMANTIČNE DUŠE, spini Iran Cankar 87 Cena ________________________________________________
JO
.71
J5
.4«
.70
.40
LM
NAŠA VAS, spisal Antan Novated. 224
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS,
Jules Verne. 65 stranL Cena -----—----
Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot Jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi ao se vresničile. Pred dolghni desetletji Je napovedal letalo, zubmarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKL
L. M.
.71
Edinole veliki Tolstoj je anal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki Je Uvelo ln deloma le vedno Url svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napsta burnih doHlrlJajev od začetka do
V zvezku je devet črtic povečini Iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedoegljlv mojster v opisovanju značajev. NA&A LETA, spisal MIlan PngcIJ. 125 Gena vez. ............ .70
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spiaal Alois Rcnsee. 94 strani.
JO
Zanimiva povest Iz časov, ko So bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spiral Iraa ROZMAN. Trdo ve-
aana. 115 stranL Cem --------------------------------
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih lotih svetovne vojne". PASTI Di ZANKE, spisal L i OnL »I
JO
S ANIN. Spisal M. ArdbaŠev. 488 str Cena____
Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfIsciran, slika na realističen način ruskega Intellgenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okvira družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari Maj. 100 StranL Cena ----------------------- ------------------ JO
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadi* Pestre slike iz Indijanskega in pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriikem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
MstranLCra*------------------------------------ jo
To Je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala Slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma jnnakinje, sledita zaslužena sreča ln zadovoljstvo.
SUKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................ jjgg
To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti, ki veše bralca z nepremagljivo silo
JS
Kriminalni roman Is polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru sa pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel ara Jo dokazal. da ga imajo.
HO V PEOZL spisal Orna. Wanielaire. 11»
živ-
ljenja la spominov nanj.
.30
.40
Meško. 1»
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
iz kase&ega Mvljraja. —
67 stranL Cena -------------------------------------
l Peter Bshinjee. «4 strani. Cena .40; vsanno cena
povesti la našega življenja. Bohinjec Je dober pisatelj, ki v svojih spl-rih do pifics pogodi duševnost nafrga človeka. Ob Otanjn njegovih del se adt človeku. da ima pred očmi prizore is deaaovlne. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
mum upisai r. k. r
Nal mojsteraki pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo
JO
TARZANOV SIN. Vezano -Hti struni, broširana
TARZAN, SIN OPICE. Mrj strani. broširana Pisatelj Edgar Itiee Burroughs je v slojih delih o Tarzanu olslelal snov. kakršne ni obdelal pred njitn se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulntrne jezike ter ne za:iimajo samo mladine, pae pa tudi odrasle.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil sv«.ji materi.
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 sir.
Cena
<ilob"ko p«>d zemljo vrtajo orjaški stroji tu ne) miii Kvro|x> iu Amerik". < eb- :.rnimli- «(«• laveev se zarivajo vedno g'oMj<- v «»srej« zemlje Sredi d« la zal« ti graditelje strahov, ta katastrofa, katere žrtev je na ii, tisoče delavcev. T>«l:i železna r. |j;i inžinirja Alhma n«* odneha, dokler ne -t> ■'»• me«! Kvr» Ini in Ameriko gbilH>ko	.......... pr-
vin k
TRI LEGENDE O RAZPELI'. sn >al -Iidiii,. er. Trda vez. 83 strani ..................
Prevod ireli zanimivih iiove-ti nan ikega pisatelja.
IGRABLJENI MILIJONI, spisal Se ^er Bra 291 strani. Cena ..............................................
Knjižnica "Jutra" nam je s lem delom pred stavila skrajno napet roman ameriškega Ju goslovana. Kdor lx» prečit.-il to del«. !m> nehote vzkliknil: 4'I»a, I*an Belie je t.iJ pa re* duhovi t ejši nego vsi detektivi sveta!"
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................
Knjiga vsebuje |>etunjst pisem, ki jih preveva iskreno oličutje. Pisma govore o sanjah ženskega srea, o ljui»ezni. o sorodnih dušah.
VELIKI INKVIZITOR. spisal Michel Zevarco. 124 strani. Trda vez. Cena ...1.20........Broš. 1.—
Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih |N*lntkih in mora navdati či-tatelja z grozo.
VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena
Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi ]M»leg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra.
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena .............................................
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja.
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaco. 461 stranL Cena ................................ 1J0
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da 1k> navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. ^19 str.
Cena............1.—
Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. I'sode jietero žensk raznega tipa in značaja se križajo v inetežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. ........75 Mehko vez..........6t
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JS Zanimiva povest iz Časov prekrSCevanja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 stranL Cena ............ 1 JO
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejšlh dogodivščin in za-pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matiti*. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih gro-zot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo oplsatL
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ .75
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-
kicviez. 683 stranL Cena ------------------------------- 3.—
• Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. Č1TAJTE TO KNJIGO.
ZLOČIN V ORCTVALU, spisal E. Gaboriau. 246 '
stranL Cena -..........—---------------------------...... L—
"Zločin v Orclvalu" je zelo zanimiv detek-skl roman, ki nam predočuje, kam labko zabrede lahkomiseln Človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — S p znajte se z francoskim detektivom Le Coque-om.	-
Povesti...
L25
.75

vi.i- AV;' •
/

GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 4, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A

KRATKA DNEVNA ZGODBA
■mm*:
EVA K ARE I SOV A:
Ko so se zaprla za paznikom vrata in ko je zaškripal v ključavnici ključ, je sunil jetnik skodelico od sebe in omahnil na umazano posteljo.
V tridestih urah, ki jih je prebil .v ječi, se je že stokrat obrnil k oknu in stokrat se je znova obrnil od njega. Neštetokrat je preklel solnčne žarke in zvezde, ki jih je videl ponoči. Divje je srtiskal pesti, da .so pokali prsti, padal je z o-brazom na posteljo in se prijemal za glavo. Mel si je oči in v mer v ozn i, skoro histerični napetosti je grizel nohte.
Sekunde so se vlekle počasi in se zlivale v minute. Ure ni imel, <la bi mu merila čas. Vedel je samo, da je poldne, ko so mu prinesli obed iii večerja ga je prepričala, da mine ka kili trinajst ur, predno dobi južino, kruh in skodelico smrdljive juhe.
Zdaj je bilo točno trideset lir, od kar so se zaprla za njim v rata.
Trideset ur! Trideset groznih, enoličnih, strašno dolgih ur, katerih minute so bile v je či stokrat podaljšane.
Težko, kakor da hoče potegniti kožo z glave, si je obrisal z dlanjo čelo. Za božjo voljo! Koliko ur je v letu? Tri sto petinšcstdesetkrat štiriindvajset ---to je--to
j«» osem tisoč 'sedemsto šestdeset ur!
—	Osem tisoč--sedemsto — šestdeset ur!
In to, pomnoženo s tremi — s tremi leti — — in to — — pomnoženo s tremi! Trikrat šestindvajset tisoč dvestoosem deset. Za boga--šestindvajset tisoč dvesto osemdeset — šestindvajset tisoč ur!
Krčevito je razprostrl roke in se histerično zakroliotal. ('•» bi se dale ure prijeti, bi jih raztrgal. Raztrgal bi jih na drobne koščke, trideset ur, neznatnih, glupih, ničevih trideset ur! Pljurtk v vesoljstvo!
Koliko je razlika med šestindvajset tisoč dvesto osemdeset in šestindvajset tisoč dve-slopetdeset? Kolikokrat bo moral še preživeti dobo, ki jo je že prebil tu! Da — treba je deliti šestindvajset tisoč v dve-slopetdeset s trideset. Kaj? — Osemsto — osemsto sedemdeset — osemsto petsedemdeset — ah. Bože, osemsto petinse-demdesetkrat!
Obraz se mu je spačil v grozno grimaso. Počasi je stopil k postelji in počasi je legel.
Napetost je ponehala. Možgani so naglo i z premen i li tok teh misli, groza je stopila v o-zadje im naenkrat je videl pred seboj nedavno preteklost.
—	Kakor v?ako jutro--
MORILEC
zopet je jutro. Zbudi se na svoji postelji. Saj drugače sploh ni mogoče. Sliši lahne stopinje svoje psice, ki hiti po stopnicah h njemu. Kmalu - so začuje pred vrati zamoklo lenčanje. Smejo skoči s posteljo in odpre vrata.
P-ica plane v sobo, skoči mu na prsa in mu obliže obraz Potem stopi za njim k postelji, sede predenj, obrača glavo zdaj desno, zdaj levo in gleda, kako gospodar anova leže. Napne ostra ušesa in zdi se, da pravijo njene oči, te razumne, oduševljene in govoreče oči: No, kdaj mi pa namigneš? Čas bi že bil.
Rahlo privzdigne z nogo o-dejo. Kakor bi trenil z očesom, smukne Rota pod odeje in zleze tesno ob njem do njegove pazduhe. Tu lože, stisne se k njemu, nategne vrat, položi glavo na njegovo ramo in vzdi-hne — globoko vzdihne.
Oh, ta vzdih! Ta mir, ta neizmerna, nepopisna sreča!
Toda jutro kliče. Na dvorišču so oglašajo race, kokoši, gosi, petelini, purani, golobi, krave, koze in konji. Hlapci glasno kašljajo, dekle molze jo krave, vse oživlja, vse se veseli mladega jutra.
Treba je vstati in obleči se. Toda to ne gre tako lahko. Rota ga ne pusti s postelje. Veseli s«« ž«* izprohoda in (navdušeno grize njegove lila«"-'-. Tudi lesena noga ga ovira.
Slednjič je oblečen in hiti na dvorišče. Kota drvi kakor vq,-, ter, zaloti se v jato kokoši, ki prestrašeno zakokodakajo in se razbeže na vse strani. Z obema tacama se požene kvišku med frfotajoče kure, podraži go>i, pogleda zaničljivo krepkega bernardinca, v katerem sluti tekmeca in že drvi skozi široka vrata ina prosto, v vas. Samo oblački prahu se vidijo zl njo.
A kmalu so vrne. Pregnala je 'nekaj tovarišev, zaganjala se je srdito v berača ovohala j< mimogrede ograjo in vrnila so je pravočasno, kakor da je vedela, da je njen gospodar že oddal zadnja povelja in da odhaja na polje.
Oba odhajata. Reta drvi v velikih skokih pred njim in se vrača k njemu. Pustita za se hoj zadnje poslopje in po meji, dišeči po zemlji Ln sveži travi, se bližata žitnemu polju. Vsak klas, na dolgem steblu se maje v jutranjem solncu.
Daleč naokrog je vse njegovo.
Rota, ki jo je omamila široka, visoka in globoka priroda, vonj žita, zraka in zemlje, se ne more več brzdati. Sledi divjemu notranjemu nagonu, iz
gubi se v visokem žitu, povesi glavo in samo valoveča krivulja v žitu kaže njeno sled.
Zre za njo in vidi še daleč tam na sosedni njivi njeno sled.
Ustavi se in oči se mu za-iskre. Daleč naokrog je vse njegovo.
— A vendar — — a vendar --kaj početi s tem?
Krčevito stisne pesti. Brez-nogi, neporabni stvor, za ka terega ne utriplje nobeno srce, za katerim bi nihče ne žaloval, če bi umrl. Sam je strašno sam!
POZABLJENI POŠTNI NABIRALNIK
Štiri poštne skrinjice je i- močnik Knud Joerson piši; mel mali kraj Kirkedahl v mor- hčeri bogatega gostilničarja iz veških gorah. Dokler jih je u- sosedne vasi: "Ker nisi to no-pravljal *stari Peddersen, je deljo že v tretjič prišla na do-šlo vse v redu, a ko je za t i. mit govorjeno mesto ob starem po-oči in je prišel na njegovo me-■ kopališču, je to moj zadnji pošto mladi Nilssen iz sosednega | ziv. Jutri zvečer, če ne bom kraja, se je zgodilo, da je na i med tem nič slišal o tebi, si z eno izmed teh skrinjic pozabil, britvijo prerežem vrat!" Pra-Te dni so jo našli vso zarjave- vo oslarijo bi bil storil! Pa i«' lo in žalostno, ko so podirali t ci. Kajiti Knud Joerson se je zidovje stare kmečke hiše, na na objavo tega pisma v listih
kateri je bila pritrjena. Od 21. januarja 1910. do danes je ni bil milice odprl in ni čudno, da so našli v njej-73 pisem, ki so jih bili pisali vrli Kirke-(»lahleani pred dolgimi leti. Norveška pošta je drugače vestna, kakor so pač pošte, in je umljivo, da je poskusila sedaj ta prsma s primernim o-prostiloin dostaviti naslovljen-jeem oziroma piscem. Nekaj pi-i sem je še našlo svoj našlov.
^ , v , .	• ! Nekatera so prišla nazai z o-
Dalec naokrog je vse njegovo. On je pa sam. Kolika iro-
nija
pombo kakšne
neznan" ali "umrl", tri tucate pa ni bilo mogoče dostaviti nikamor. In , za te so se 'pozanimali žurnali-sti iz Osla, ki so prosili poštno upravo, da smejo ta pisma ob
Ni nobenega dragega bitja.
Sam je. A vendar!
— Reta! Reta!
Počasi se mu zjasni obraz.
Kakor običaino, se vrača do-
» , v a - ,. v,. .	do pisca. In ros so imeli v več
mov sele coz tri ali štiri ure,....	,
,	..... . | primerili uspeli, pa le prav za-
vsa upehana moli ji^zik iz gob-11 . .	. 1 ..
.	..	j	j nimivo zvedeti, kai so Zirodi s
ca in vest jo pece, da je za-|Vj(
man iskala svojega gospodar-j ( ^
jt« na kolodvoru, pri županu in ' °
oglasil kot njegov lastnik. Danes je imoviti gospodar cele tovarne za lasno vodo v Mal-moeju in je — kot srečni oče petih otrok — že davno pozabil na trdosrčno devico iz svojih prvih ljubezenskih sanj.
Zadnje pismo, ki so ga našli v pozabljeni skrinjici, je pisal desetletni Palle, sin živino-Zf-ravnika v Kirkedahlu, 15. decembra 1916. — božičnemu možu, nekakšnemu svetemu Miklavžu severnjakov. Seveda l>i te pismo tudi v normalnih o-koliščinah kaj težko dospelo do svojega naslova, ne glede na to, da je bilo nefrankirano.
"Dragi Julenissen!" piše mali Palle božičnemu možu, ki

t
vsem Mir<Mlnik<i!ii. li». inar<a V.f.ir, v
javiti — morda bi tako prišli'se na Norveškem imenuje pač
Julenisson, "prinesi mi vendar vlak, diabolo, par smuči in omot obvez, da bo mogel ob-
človekom četrt stoletja pozneje bil natpisal neko pi-
pi ed trafiko.
Doma skoči na stol, iztogm
i smo.
i
vezati svojo vojake..." Tudi Palle so je sedaj javil, iz sinu vaškega živinozdrav-iika jo po-Tu jo n. pr. pismo dekle Kri-i stal med tem (ali ni to raz v i
vrat proti njemu in ga nagovori v svojem ljubkem pasjem j
j sline njenoftiu zaročen c
u.
mornarju Thorstenu: na i "Karen, Olafova zaročenka,
jeziku. Ne more se jeziti
njo, pa naj še tako nori ia J jo dejala pri pranju ob reki: skače. Saano smehlja se, ko mu ne verjamem, da ti ostane trga hlače v znak nepopisne ! Thorsten zvest. Gotovo ima že i cidosti.	| kakšno izmeni črnih Afričank!"
Kakor v spomin se je do- i Štiri mesece pozneje je sledi taknil jetnik liiač. Toda otipal • lo drugo pi.-mo: "Zakaj nisi !<i od pa-jih zob raztrganega j odgovoril ? Karen je imela ven
dno iz pisma samega?) eden najbolj znanih norveških kirurgov.
NAZNANIL« IN ZAHVALA
V	^l<ihoki žii losi i in | u >t rt etra >r<-.-i iin/.imiijaiuo prijateljem iu uianceni tužno v»»sl. »Ia nam j«- <lm l>o^u za vwlno zaspal naš ljnltljt-ui «ic-t*
F. G. Tassotti
II«;jen je l»il v vasi ltre^nuu. fara Velika dolina. Slovt-niju, »lite 0. februarja lSoti. torej ji* 1 »i 1 nit smrt star Ti* let in <lni.
K vernemu počitku suio ga položili iJne 13. mami; |>ojiri'j se je l»a <lnrov*la za iiji-jat velika «"rna sv. maša. katero j«? bral za svoji--fia strica Kov. Peter Starin. l*o «.pravi jenih •-erkvi-iiili <»l>r<*dili je bil
l>re|M'ljan ua katoliško iHikopulišfv sv. Trojice v Itrookiyuu. I'ogrc-ba se je udeležilo nebrojno število prijateljev in prijatelji«- itokojiH-ga.
Pokojnik je jtris«'! v Ameriko leta lss<; in je ririuoma vseh 4:» let bival v Brooklyn«. N. Y. INkojni je bil elan društva sv. Južefa št. 37 KSKJ., ustanovni k istega in prvi pre«ls«>duik, /ji katerega veliko Žrtvoval nuni rojaki v Creater New Yorku. «la je društvo rasi«« ImhI njegovim vodstvom. Ko je bil itokojnik 70 let star. je dobil izplačano starostno podporo. ter se je s tem i»oslovil <h1 društva s\. Jožefa in KSKJ. Bil je tudi ustauovnik društva sv. Petra št. 30 JSKJ. in več let društveni tajnik: torej je bil dobro znan kot najstarejši pijotiir med Slovenci v Greater New Yorku. 15il je vedno agilen ino*. za kattiliška društva in Jednote: bil je dolter katoliean in dober oče svoje družiue.
V	dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem tistim, ki so ga večkrat obiskali iu tolažili v njegovi Inde^ni in starosti, kakor tudi vsem prijateljem in maneem. ki so ga prišli kropit, ko je ležal ua mrtvaškem <»dru. Hvala č. g. Kev. Podgoršeku. slovenskemu župniku v New Yorku. ki je še pri oilprtem gi'obu pokojniku ganljivo v slovo govoril. Istotako se zahvalimo e. g. Kev. Peter Starinu. ki je na jtokopali-šeu opravil molitev za svojega striea. Zahvalimo se tudi vsem tistim, ki s« ga spremili do groba, vs'-m onim. kateri so darovali rože in vence v zadnji mu pozdrav in spomin in ki so darovali za sv. maš'-. Zahvalo izrekamo društvu sv. Jožefa št. 37 KSKJ. za lepo udeležim pri |Mtgrebu ter za krasen vence: istd hvala društvu sv. Petra št. JSKJ. za krasen venr"* in za leiw> udel«*žl»o pri po;;rel>u. katerega društva je bil ]>okojuik št* član do svoje smrti. Hvala mrliškemu odlmrM društva sv. Jožefa in društva sv. Petra, ki ga je spremljal v .spalirj'i na iMikopališee.
enkrat srena hvala vsem tistim, ki so nam prišli na jtomoe v teh žalostnih urah. Hog vam plačaj!
Tebi pa ljubljeni oče, naj Bog |Htdeli večni mir in p<>k«tj. večna ln«*- naj Ti sveti! Lahka naj Ti bo ameriška gruda !
Žalujoči ostali
OAKRIKL TASSOTTI. R1DOLF TASSOTTI. sinova ; ANNA Dr«AN, KLIZABKTH KKAI S, TII.IJK JOYCE, AGNES TASSOTTI, hčere, živeči v Ameriki: JOSIP TASSOTTI. PAVLA FIKIS in MARIJA TOPOL, sin in bčer%
živeči v stari domovini. Brooklyn. N. Y.. 17. mami 1!'."13.
PLESNI AVTOBUSI
hrapavo jetni-
za
že
Prišel je, tuj človek, ciit«aT grob. Psiea mu svoji razposajenosti pregri-zr.ila nogavie-o. Zato jo je u-bil. On, lopov, tolovaj, surovina!
Sunil je psico v trebuh, da
di*.rle prav, to sedaj vem gotovo, in ti imaš gotovo kakšno Afričank o za ženo j Kdo vo, kaj je danes z deklo I Kristino in n'Cnim na
1-1	4 '	i'
—— naem 4nezvestim t
l)la^a. marveč sko obleko.
To je pomnilo, da je v
joči.
Divji sni mu je stisnilo lo.	! čuden
bre-5-1 na r jem : je v Leif H end f iksen.
v Kirkedahlu, jo pis* mu kmetu iz okolice srdit« pi-
smo: "Dam ti še tri dni časa, da mi plačaš šestorico }>odkov iii popravljeno kolo. Potrebu-
Lastnikoin avtobusov na ]>ro gi Pariz — Calais je šinila v p;lavo originalna idejj^ ki naj bi njihovim potnikom krajšala 1 i dolgčas meti vožaijo. Xova vo-! žila so zgrajena tako, tla « ' dado mize in stoli odmakniti tako da je v sredini dovolj pro tako s*ora za ples. Godbo tiadomo-J|lor i šča radio. Avtobusi vozijo / I brzino 80 ilo JU) km na uro, u podkovae i so lia	dobrih vzmetili, da
il neko- i Plesal°l strosljajov in sunkov na vožnji 110 čutijo. Zadeva -e jo obnesla tako <lobro, dci bo-
"TEGA ČLOVEKA POVOZITE!"
Okrožno srdišiV v Berlinu dovolj poguma, da bi izvršil
obravnava t«* dni slučaj ."»i"i-let- umor in ker ua ])«-kl;i vest,
nega Alberta Dieseuerja iz L11-! je ^el na kriminalno polieijo,
žice, ki je skoval načrt za stra-jkjei {<• izdal namero in zasno-
šeu umor, ki se mu pa ni po-j vate! ia zločina. Med tem se je
srečil.	.spravil Diesener v zvezo z ne-
i
Sredi lanskeira avirusta
dobila moja žena otroka. To je moja zadnja beseda. Gostilničar ^ori ob Torvetu pravi, tla si mu tu<li tri steklenic piva dolžan." Srditi Leif je pred nekoliko leti odšel na izlet na oni svet, toda otroka, ki
ga
je kar zastokala. Odletela je v jem denar brezpogojno, ker bo velikem loku na dvorišče in padla med kokoši, ki so se prestrašeno razbežale. Kmalu so so vrnile in začudeno ogledovale psico, ki ni vstala, da bi jih preganjala.
Vidi njene ooi, udane, razumne, zdaj motne in bolesti polne oči, njene iztegnjeno telo z glavo 11a prednih tacali. Vidi njen ranjeni trebuh, sliši njeno otožno milo stokanje, vidi njen -zaduiji, ugašajoči po-8 led.
Še ob toplem truplu psice, predno je mogel kdo preprečiti, je planil ves besen na to surovino in jo zadavil.
Skozi okno se plazi v celico in rak. Pajčevina na stropu v kotu na<l vrati se počasi maje. Po hodniku hodi straža. A
jo
vrnil Diesener iz ječe. Tam se jo > 'znanil z jetnikom, ki mu je {);> po vrat ku v svobodo ol»ijn-bil večji zaslužek. Ko sta se našla oba 11a svobodi, je Diese-
do podobne plesne avtobuse u- m»i razložil, bivšemu jetniške-jl
vedli tudi med Parizom in Riviero.
da se je v severnem delu države Oranje močno razširila kuga. Doslej je umrlo nad 30 o-
je takrat^ pričakovala nje^ I seb» med uJimi I*'* Evropeev
mu tovarišu peklenski načrt. Nagovarjal ga je. naj mu j>o-maga v nekem samotnem kraju napasti in umoriti moškega, ki so bo peljal v avtomobi-Iz Johaiunesburga poročajo, j lu. Mož, ki je bil izbran za žrtev, se je namreč dal zavarovati za življenje in Diesener
PODGANE iN KUGA
gova žena, deklico, je med tem vzel za ženo sin tistega kmeta, ki tedaj ni hotel plačati svojega dolga. Tako je mlado po-kolenje postavilo črto pod stari račun.
. Drugo pismo: brivski
Bolezen so zanesle meti ljudi podgane, ki tudi same močno crkavajo zaradi epidemije. — Zdravstveni zavod je izdal u-kaz, da se morajo ]>odgane po-končavati s strupenim plinom,
ko drugo žensko, ki je bila tudi zavarovana za primer siniti. Tudi to je skušal spravili s sveta, «•* nakana se mu je izjalovi hi. I'osku-al je srečo še z nekaterimi drugimi, tako na pr. v. nekim brezposelnim moki in. ki je sklenil zavarovanje pred leti, ko je bil v dobri službi Vr jo bil zavarovan za 20,000 mark.
Ta je izgubil službo in je moral ustaviti plačila. Diesener mu je ponujal za polico polovico vplačanega denarja in je
jo kupil od njega zavarovalno 1Ujo v resnici dobil. Nato jc
okrog njega vlada grozna tišina.
Jetnik je divje zatulil, zasadil je zobe v 'stisnjeno pest in skril obraz v blaizino.
po- kflr Pa ni lahko, ker so živali /zaradi obilnih zak>g žita v o-—-jgromnih tropih navalile v de-Iželo. Med žrtvami kuge je doslej tudi več otrok. Da bi zajezili širjenje epidemije, so pristojne oblasti odredile cepljenje zoper kugw in upajo, da so bo uspeli tega postopka že v kratkem pokazal.
PLINSKE BOMBE NAMESTO RELIEFA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGLISII SLOVENE RE A DEB BTAVE 8A MO
polico, ker ni mogel dotičnik več plačevali zavarovalnih prispevkov. V primeru smrti bi torej dvignil zavarovalnino 011 in s tovarišem sta se dogovorila, da si bosta razdelila denar, ki ga jima bo izplačala zavarovalna družba.
Strašni načrt pa se le ni u-resničil. Bivši jetnik ni imel
skovol načrt in začel nagovarjati jetniškoga tovariša, naj povozi brezposelnega z avtomobilom. Imel je celo toliko drznosti, tla je predstavil izbrano žrtev morilcu. Tega pa je začela grizti vest in Dieso-nerja je policija prijela, preden je mogel izvršiti zločin s pomočjo kakšnega drugega iz-vržka.
$2
* , _ ... Nedavno je prišla v mesto Mc A lister v 4ržavi Oklahoma skupiua nezaposlenih^. Prosili so relief, toda reliefni ravnatelj
jifia jš fidinuJ« naj se vrnejo domov in naj čakajo. Ker tega niso storili, jih je policija pregnala s plinskimi bombami.
Naročite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WTC8T 18tb STREET
Ntfw York dty.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v $tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam eamc^emo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se zaupno obrnite «fl nas za vsa pojasnit*.
Hi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje po-trrbno v najhitrejšem času. in kar je gUivno. ta najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingiona pnvratnn dovoljenje, RE-EN-THY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila i« znantavljn mn Vam. da bo*te poreni in udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West I 8th Street New York, N. Y.
"OLA S It ABO D A'
SAMOSTANSKI
U (ROMAN IZ 14. STOLETJA
STOLETJA)
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 4, 1935
THiS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
VSE PRIDE SLEDNJIČ NA DAN
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
66
t huitsko afero, v ospredju kate-Gospod Šlutman piha. Narekuje še običajni konec razsod-jre i<,lia plavolasa Lidija ozi-be, nato pa utrujen pade na naslonjač.	j roma Greta Oswaldova. Pozo-
Ko gospod Henrik skozi oskrbnikovo sobo pelje prednico ! rišče nove senzacije je franco-do stopnic in se vrne, mu oskrbnik predloži razsodbo v pod- • vojna luka Brest, kjer je pis. Na prazni prostor zapiše ime gospe Cecilije Šlutman in bila pred kratkim aretirana podpiše. Gospod Šlutman se ponosno vzravna; prost pa se sme- Greta Oswald, je, ko pravi:	^	Pred meseci sc je pojavila na
— S tem bo vaša gospa dobila pošten strah! Upam, da stHležu Lige narodov v Ženevi boste za dolgo časa imeli mir!	lepa plavolaska, ali kakor so
Eno uro zatem pride prednica z dvema sestrama v solar- j(» krstili zelena sfinga. Bila je jevo hišo. Prednica reče Zefi, tla bo prepeljana v samostan, namreč vedno zeleno oblečena, kjer bo v svoji bolezni imela dobro postrežbo. Molče in brez volje pusti bolna, od žalosti strta žena, da store ž njo po svoji volji, brez vsakega vprašanja, brez vake besede. Gitli je bila podoba obupa in skrbi. Kaj se bo zgodilo z Lipelom? Smel bo ostati z materjo. In z obema kozama in kokošmi! In kdo bo varoval panje in hišo, kosil vrt in deteljo! Sama bo morala deliti čas: en dan pri svakinji, drugi dan pri bratu. Rečeno ji je bilo, naj se pomiri, kajti gospod Henrik bo preskrbel vse.
Na uosilnici so nesli Zefo v samostan sester in so ji odločili prijazno sobo. Lipe se je kmalu sprijaznil s svojo novo okolico, ker je zapazil velik, skrbno obdelan vrt, katerega je >(„ <p,
omejeval visok zid. Ko je bila Zcfa preskrbljena in je vpra- Icelo v Lavalovi in Hendersono-šala po otroku, je že izginil. Po dolgem iskanju so ga našli na,vi družbi, da, prav prijetno so vrtu; čepel je na bregu majhnega potočka ter je metal k a me-} se počutili državniki, diploma-
vinarja, a z kom nekega Švicar? se je kar zaročila. Mlada lepo-tica se je zdela naivna. Pan-evropo je rada zamenjala z vzhodnim paktom, kadar je nanesel pogovor na politične
prav nedolžno vpi šola, če ne bi n jej na ljubo končal vojne med Bolivijo in Paragvajem in v Mandžuri ji. Čeprav je govorila več jezikov in
nje za prestrašenimi, sem in tja plavajočimi postrvmi.
Na Gitli čaka v sobi predstojnice veliko presenečenje. Naročeno ji je bilo, da takoj odide k gospodu Henriku. Toda predno je odšla, se je morala obleči v svojo najboljšo obleko, katero ji je podaril gospod Henrik.
—	Toda samo »oglejte, gospa mati, — pravi tiho dekle. i. med diplomati, je bila stalno v — saj sem ravno prej imela na sebi najboljšo obleko in nove J" Ba vari ji" med novinarji ve mi ni treba.
Niti s prijaznim prigovarjanjem, niti z resnimi besedami je ni bilo mogoče pregovoriti, da bi oblekla lepo obleko. Vedno maje z glavo, se brani z obema rokama in solza za solzo se blesti iz njenih plahih oči.
Tudi k gospodu Henriku, h kateremu jo je spremila mati prednica, ni šla rada. Rajši bi bila ostala pri svakinji.
Ko pozneje stoji v proš to v i sobi, ne dvigne pogleda s tal m se trese, kot bi stala in zmrzovala na snegu. Gospod Henrik jo prime za roko, jo ]>otegne na svojo stran in ji prigovarja s prisrčno tolažečimi besedami. Govori ji, da je v resnici prišla velika nesreča nad Wolfrata in Zefo, toda upanja ne sme izgubiti in da bo Zefa pod dobro oskrbo zopet ozdravila. Toda kaj se bo ž njo med tem zgodilo? Saj vendar ne more sama o-stati v življenju. V samostanu sester za njo ni prostora in v kapelico sv. Jerneja ji je vstop po cerkveni postavi prepovedan.
—	In glej, dekle, Wolfratu sem v sili obljubil, da bom skrbel za njegove ljudi. Za Zefo sem že preskrbel.
Hvaležen pogled ga zadene iz Gitlinih oči.
—	Sedaj pa moram misliti tudi jia tebe. In glej, sedaj vem za dober prostor za tebe v Solnogradu v zavodu nlcmenitih gospa.
Gitli v strahu prebledi.
—	No, kaj misliš?
—	Lepo prosim, gospod, — jeclja z odpovedujoči m glasom. — Pustite me, tla ostanem tukaj! Od strahu bi morala umreti, ako ne bi vsak dan slišala, kako gre svakinji in njenemu fantku.
—	O tem boš izvedela, da! Mnogo voz s soljo gre iz naše solarne v Solnograd. Vsak dan ti bom poslal poročilo, to ti obljubim.
—	Prosim, gospod, pustite me, da ostanem! In četudi nimam vec doma, glejte, rada se udinjam pri kakem kmetu. Moje roke so res nekoliko suhe, toda zaradi tega še vedno morem delati kot prava dekla.
—	Tako? In kaj bi k temu rekel tvoj brat? Saj ni odvisen, temveč svobodeu. Ali naj sedaj v svoji stiski še skrbi, ako mora njegova sestra služiti ?
—	Delati ni sramota, gospod! Saj je tudi on delal vse svoje življenje. — Tn naenkrat ji pride misel, ki jo izreče v naglih besedah: — Gospod! Tudi na planino bi se razumela; mogoče me vzame Eggebauer na svojo planino v Rdečini.
—	Gori v Rdečino? — ponovi gospod Henrik z bolestnim nasmehom. — Ne, dekle, to je za tebe pretežko delo. In glej, tvojemu bratu sem obljubil, da boni skrbel za tebe. Ali me lioč-eš napraviti za lažnika? Ali sem ti napravil toliko hudega, da mi ne moreš zaupati?
Gitli umolkne v brezmejni bolesti.
—	Kaj ne, da ne? In poglej, ce za tebe skrbim, hočem storiti samo, da se tebi izide dobro, v tvojo srečo! Dolžan sem ti zahvalo. Mojemu lovcu si storila toliko dobrega...
Gitli si z rokami zakrije obraz in prične jokati.
Mati prednica skuša dekle potolažiti. Gospod Henrik pa pravi:
—	Pustite otroka, naj se izjoka.
Molk vznemirja Gitli; neha. jokati ter spusti roke v naročje.
—	Poglej, Gitli, kdor je napravil dobrov mora vzeti tudi zahvalo. Ako se temu protiviš, bo Hajmo'mislil, da ti je zopet žal, kar si storila zanj.
S tresočimi ustnicami in solznimi očmi gleda v gospoda Henrika.
—	Kaj ne, da? In sedaj me boš tudi poslušala v vsem?
—	Ako že mora biti, — zašepeče, — v božjem imenu!
—	Tako je prav, dekle! Sedaj pa bodi pogumna, greš veselim časom nasproti. Kadar te enkrat obiščem, boš smeie prišla k mesni. Tn sedaj se ne upiraj več in obleci si obleko, ki sezn ti jo dal.
Kot izgubljena strmi pred se, prikima k vsemu, kar ji re-goapod Henrik. Tudi ne najde besede, ko ji vošči srečno >t in ie pufcti vleči k vratom, ne da bi se zavedala, kaj se ž
Komaj se je po svetu poleglo' coski konzul v Ženevi zbral razburjenje zaradi justifikacij: svoje novinarje in jih opozo-• Benite von Bergove in von 1 ril, naj bodo v občevanjnu z > Natzerjeve v Nemčiji, že je za- j Oswaltlovo zelo previdni. Inimanje vsega svetovnega ti-i Menda Lidija ui slutila, da : ska osredotočeno na novo vo- j jo nadzorujejo, ker si ni mogoče razlagati njenega poguma. da je sedla v noči ekspres in se (.<1 peljala v Pariz. V Parizu ni ostala dolgo, njen -cilj je bil Brest, največja francoska vojna luka. Seveda je lepa olavolaska tudi tu zbudila veliko pozornost, zlasti med 'mornariškimi častniki. V hotelu "Continental* seje vpisala kot Greta Lidija Oswald, samska. 2S let, po narodnosti Šviear-ka, ni pa pripomnila, da je nje la mati Nemka iz Reicha, njen brat pa častnik v poročevalski službi nemškega vojnega mini strstva, svetovno znane vohunske centrale.
Nekega dne se je seznanila x mornariškim poročnikom grofom Oast on oni tie Forcevil-lejem. Sedaj ni več zahajala v veselo družbo, zakaj med njima s«* je razvila prava ljubezen. S « istega dne je peslal grof domov brzojavko« s katero je obvestil svoje starše, la se je pravkar zaročil.
Epilog te ljubezni je bil na Miliciji. Lepo Lidijo so namreč
včasih je imela strupeno zeleno, drugič olivno zeleno, tretjič modro zeleno obleko — sploh so pri nji vedno prevladovali razni odtenki zelene barve, ki je bila najboljši kontrast nje-nih prekrasnih las in pa polti. Njena elegantna pojava je zbujala splošno pozornost in je bila kmalu oboževana od vseh strani. Sam pokojni Barthpu jo je povabil k zajtrku, bila je
nil: "Ta žena je lepa kakor Mata Hari in bistroumna kakor Mademoiselle Docteur.. Prav za prav bi jo utonili obesiti..."
Po vsej verjetnosti pa "zelena sfinga" ne bo obešena, saj je bila njena sreča, da so jo zalotili pred dejanji samimi. Olajševalno je tudi njeno priznanje in dejstvo, da njeno razmerje z grofom ni ostalo brez posledic in tla se mlada Lidija čuti mater. M!atli grof je bil prvi hip se veti a presenečen, saj ni imel pojma o tem, pripravljen pa je odpovedati se službi in vsem častem. Prepričan je, da njegova izvoljen-ka ne bo hudo kaznovana in čakal jo bo, dokler ji ne poteče kazen. Tako bo le|>a vohun-ka naposled prijadrala v varen pristan.
ti in novinarji v njeni družbi. Vedno smejoča se je imela za vsakogar ljubeznivo besedo in lep pogled. V občevanju ni bila visoka in če ni bila slučajno j nekega dne prijeli zaradi suma vohunstva. "Priznam, da -sem se seznanila z njim, tla bi
RIMSKO MESTO POD ZEMUO
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WUT lltfe STRUCT NEW TOBK, *. f
nam nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za po-tt vanje
SHIPPING NEWS
5. aprila:
oi>myic v Cherbourc
Kun »pa. v itrcnirii
6. aprila:
Champlain
10. aprila: Washington
v Havre
v Mavre
JULIJA:
."». Berengaria v Chprlwurg: Washington v Havre Saturiiia v Trst ."i. Bremen v Bremen t'hainplain v Havre Kes v (it-iioa 10. Xormamlie v Havre
Aquitania v Cherbourg l«i. Kuri>|»a v Bremen
17. funte Grande v liiima JI a jest ie v Cherbourg Manhattan v Havre IV. lie <le France v Havre 'Si. finite € i i Savoia v Genoa 24. Bereiifjaria v Cherbourg 11». Bremen v Bremen 27. Champlain v Havre ul. Washington v Havre Ai|iiitania v Clierltourg Norma ml ie v Havre
12. apri'a: Majestic
v Cherbourg
selo kramljajoč.
Ko se je Lidija prvič pojavila lani septembra v Ženevi, se je imenovala (irete. Priporočal jo je neki novinar in kmalu si je znala pridobiti .... vstop v naboljšo družbi. Bila ;,lc>l,,tl tu<l1 konstrukcijske naje nekaka tajnica nekega no- * 4M'U* knzarke "Duncjuerke", glavnim uredili-1 kar -1" naso vohunsko centralo ke«-;i lista l,nS(''mo zanimalo. Res je. da
vohunila o razmerah franco-moniarice", je tlejaia Lilija Oswaldova. ** Hotela sem lobiti načrte o topovih križar-ke "La (iallissonniero*\ na kateri je služil, in skušala sem
.-'•in dobivala iz Berlina denar, toda prav o«»1im-uo zanikam, da da l>i svojo nalogo, izvršila. Približala sem se poročniku profil «!»■ Foreevilleju, da bi to
Pred kratkim so v okolici španskega mesta Sevilla zače li izkopavati okrog nekdanje ga rimskega cirkusa, ki je sta tam v sevillski okolici. Ta iz kopavanja pa so odkrila nek-J datlje sloveče rimsko Italica. Izkopanine pričajo, da so odkrili razvaline prekrasnega mesta, nekakih španskih Pompejev.
Mesto Italica so Rimljani u-stanovili že leta 2 Ki pred Ki i . tusovim rojstvom. To je bilo prvo rimsko mesto na španskih tleh. Razvaline .rimskega imfiteatra pred Sevillo so bile že davno znane; docela neznano pa je bilo, da je tam ped zemljo zasuta stara Italica. Včasih so sicer tam blizu izko-oali kak rimski predmet, na primer kip Dijane na lovu. vendar ni nihče mislil, da je to iz nekdanje Italike.
13. aprila:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Uenua
<9. aprila:
Kerengaj-fa v Cherbourg Bremen v Bremen
20. aprila:
Roma. v Trat Paris v Havre
aprila:
Manhattan
JS. aprila:
Kumpa v A>iuita.nia
v Havre
Bremen v Cherbourg
mesto 27• •priU:
Lafayette v Havre Rex v Genoa
MAJA:
zadeve in kitajskega poslani-1 znanje	v svoj prid,
ka Wellingtoiia-Kooa je pogle- j	zaljubila sem se blazno
dala s svojimi lepimi modrimi j	nemogoče mi je bilo iz-
očmi in ganrav nedolžno vpra-1 vrM" naročeno .
Monsieur Vidal, šel' tajne vojaške policije v Brestu je seveda drugega mnenja. Vohun-ko moramo spraviti na varno, bila včasih prav duhovita, jej je dejal. Že leto dni jo nadzo-kazala v političnih zadevali po- j rujemo. zlasti, odkar se je popolno neorien t inmost. Kaj pa j.javila na naših tleli. Tudi v Že-tutli briga mlado dekle politi-J nevi je bila pod strogo našo ka ? Toda nekega dne je f ran-j kontrolo. Nato je še priponi-
OSTANKI PARNIKA "MORRO CASTLE"
.!. Majestic v t"hcrlmiir^
4. Champlain v Havre
S. Washington v Havre
Berengaria v Cherbourg
ill. Bremen v Bremen
11. Paris v Havre
Conte »li Savoia v Genoa
15. A<|iiit.inia v Clierl»ourg
17. Kuropa v Bremen Saturiiia v Trst
IS. 11" ile France v Havre
22. Majestic v Cherltourg M ii li ha t tn it v Havre Clinuiplaiii v Havre Bex v Genoa
VA2NO ZA T NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d* k<laj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dru~ ga dan in tretja pa leto. Zadnj$ opomine in račune smo razprt, slali za Sovo leto »n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-ročnno pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopnik-4 v Vašem kraju ali pa kateremh izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami. ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
Sele novejša izkopavanja mJS-dokazujejo, kaj so odkrili. Me- jy. sto Italica se je raztezalo za anifiteaarom proti Sevilli. Ce- Jl NIJA ste so iz srede mesta vodile na vse štiri strani mesta. Ob vseh cestah so bila velika stebrišča, kar je velika redkost, ker so sicer stebrišča bila le ob glavnih rimskih cestah.
Bremen v Bremen Berenjjnria v CherWur}*
1. Ijifayctte v Havre
Ai|Uitaiiia v Washington
Cherbourg v Havre
7. Normamlie v Havre
S.
Kil ropa v Bremen Cuiit" «li Savoia v Cenoa
Hiše so podobne navadnim rimskim hišam, vendar imajo svoje posebnosti. V tistem mestnem delu, ki so ga doslej izkopali, so najbrž hiše ime-j nitnih meščanov, same bogatel vile. Z arheološkega stališča jej zanimiva gimnazija z napol podzemeljskim hodnikom iu! stebriščem. Ne ve se še, čemu je to služilo. Takih hodnikov doslej — vsaj na španskih tleh — še niso odkrili.	i
1
Prav posebno zanimivi so dragoceni mozaiki, ki so okrašeni lioka j z gometričniini risbami, nekaj z živalskimi slikami in mitološkimi podobami.
12. Majestic v Cherbourg
14.
15.
1!>.
21».
2U.
Bremen v Bremen Kes v (iciiiia Champlain v Havre
Manhattan llereugaria
Havre < 'herlfourg
Normamlie v Havre A«|iiitan:a v Clierliourg
Ile de France v Havre Majestic v Chertiourg Kur«.pa v Bremen Conte savloa v tie 11 on
Ti divjaški rodovi ne priznavajo holandske oblasti in žive po svojem starem načinu oil
Posebno dragocena najdba j ro»,a' mia> l,a tmh Uudožrske ! je velika marmorna krnica izpade. Se pred kratkim je [ kopališča, široka 1.30 m. glo- to,l>a Mapijcev prekoračila ' boka pa več ko 30 cm. V ne- reko Dl^ul in "grabila skoraj 'kem vodnjaku so našli kosce 1,rwI <M',m kolonijalnih oblasti rimskih lončarskih izdelkov, v Amkil sest otrok domačinov, i pomešane z zahodno gotsko in hneSa izme<' dečkov so ubili srednjeveško keramiko.	'» ,M> kuItn,h ceremonijah po-
jedli — oblasti pa niso štorih
j Po dosedanjih najdbah je treba sklepati, da bo Italica I zelo obogatila znanje o rimski mestni kulturi in o rimskih mestnih posebnostih.
LJUDOŽRCI NA NOVI GUINEJI
(Dalje prihodnjič.)
na katerem je vsled požara izgubilo življenje nad sto oseb. Ostanki parmka so bili te dni prodani v New Yorku kot staro železo za $33,000. -r
Tisk Holandske Indije se o-' stro pritožuje nad kolonijaJno I oblastpo. ki ne stori nič dokončnega, da bi zaščitila v Ho-lanski Novi Gvineji naseljene Evropejce in miroljubne rodove preti napadi divjaških pa-puanskih rodov iz notranjosti.
ničesar, do bi to stvar preprečile. Isto se je zgodilo v Ta-nahmerahu ob Digulu.
Oblasti se izgovarjajo, da imajo 11a razpolago premalo oborožene sile, da bi onemogočile takšne dogodke. A tisk jim očita med drugim baš to. da ne znajo ukreniti drugega, nego da pošiljajo ob priliki kazenske ekspedicije v notranjost, kjer požigajo 111 streljajo po vase divjih rodov. Ne gredo pa tako daleč, da bi o-snovale v nemirnem ozemlju u-trjena o|>oriščai za pomiritev nepokomežev in kolonizacijsko delo po modemih metodah, ki ne temeljijo samo na slučajnih in -malo uspešnih kazenskih ekspedicijah.
CAMFnitMA :
San Franci.*«*«. Jarob Laus^Su COI.ORA1MJ:
Fuebln. Peter CoIIr. A. Saftie Walsenhurg, M. <1. Ba^uk INDIANA :
InillanapuliH.	Banlch
ILLINOIS: Chicago, J. BeviMč, J. Luknntrfi Cicero. J. Fabian tClihngo. Ch-ere in IlUnoisi
Jollet. Mary Bamhich. Joseph H«*e vat
I a Salle. J. Spelieh Mam-oulah. Frank Aiieii.iMn Norih Chicago. Jože Zelene KANSAS:
(»iranl. Ajnfs Močnik Kansas City, Frank tagmr
MAItTI.AND:
Kltzmiller. Fr. Vo»lopl»ec Ste.ver. J. feme (za Ivana. W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chinholm. Frank Conte Ely. Jos. J. Pesbel Evelelh, I<ou'8 GonŽe rSilliert. I .on i s \>ssel Hibhiiic. John 1'ovflp Virginia. Frank Hrvalleb MONTANA:
R«ntn<liip. M. M. Panlan Waaboe. L. Cliami«
NEBRASKA:
Omalia. P. Broderlek NEW YORK:
Gown m la. Karl Strnisha Little Falls. Frank Masla
OHIO:
Harl»erton. Frank Troha Cleveland. Anton Bi4>ek. ("has. Kar-linger. Jae«>b Itesnlk. John Slao: Ik Giraril. Anteni Napxle Lorain, Louis Balant, John Kum ■ ie
Warren. Mrs. F. Rarbar Youngstown, Anton Klkelj OREGON:
Oregon City. Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakKe Broughton. Anton Ipavee Claridge. Anton Jerlna Conemaugh. J. Brnom Export, Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kanfn Oreensburg. Frank Novak Tafcimt 111111. John Polanta Krayn. Ant. TauielJ Ldzerne. Frank Ballnrb Manor. Frank I»emshar Midway. John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. ScWfrer West Newton, Josenh J ova d WISCONSIN:
Milwaukee. West Allia. Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Bock Springs, lash Tai Diamond vlile. Jot Rollch

UPRAVA "GLA8 NARODA"